?*štj}p_jfkočt račun št. 24. — Conto correntc con la posta. Hosamt'7mi stevtlka 25 stotink. izitaia: v:;ako sredo popoidne in ttibnto ziutruj. Stene za cclolcio 15 L. « pol leta S L. ¦¦¦ čctrt letu 4 L. la inozemstvo celo kto 3-> L Vtf naročihi urez ii<>- jtaslane i uročnine se ne mor+.ino oziratt. 'h'govo'iii nreditik: 1'olde Kvrnperle. ¦¦^HV "ffilisiy ŠL 68 V Gorki, v sredo 26. avgusta 1925 utoviu. Neirankirana pisma s* ne sprejemuio. Oglaa? se računujo po (logo voru in so plafüjo v im prc}. List izdaja koh sorcii »GORISKI: STRA2F* Tisk Zadružne tiskurnc v Ctorici, Riva Piazzvt ta it. 18. Uprava in uredništvo tilica Mamvli Stev. Ü, (prel Scuole). — Narod naš dokaze hrani... V zcdnji štcvilki smo pod teni na- slovom priobčV.i zanimiv zgodovinski dokumcnt, katerega je našel neki naš nrijatetj v cerkvencm arhivu v Kani- njah. Dokument ni samo važen za zgodovlnurja, ne predstavlja samo ve- lepornembncga doncska k naši kultur- iii zgodovini. tcmvcč Una za nas tudi svoj political pomen. Dokument nosi, kakor se čitatelji gotovo še snominja- jo, datum 15. yanija 1583, je visan v glagoliei in pr.poveduje. kako je vi- demski škof Giovanni Grimani, ki je fco oglejski patrijarh stohval v Vid- v.m, naročil župniku v Kamniah, naj poje staroslovensko sv. mašo prcd vsem njegovim spremstvom in nreä celokupnim Ijudstvom. Kcj nani pove in dokazuje ta starin- ski, orumeneli rokopis? Pisan je bil pred trist odvainštiride- metiinii let! in siccr v \eziku. ki je za vsakega izmcd nas lahko razumljiv. To ne priča samo, da ie živelo takrat v Vipavski dolini slovensko liudstvo kompaktno naseljeno, saj tega ne upajo zanikati niü naši najstrupenejšt futsprotniki. Dokazuie nam pa, da se je videmski škof zavedal. da biva 777 slovcnski zenüji mod slovenskim Ijadstvom. Temu Ijndstvu. o katcrem je moral vedeti, da je ponosno na svoje šege in navade ter da spoštuie svoj jezik, je hotel visoki eerkveni knez brez dvoma napraviti veselje in mu pokazati svojo naftfonjenost. Sa- ¦nozavest našili dedov ie bila tedaj že takrat znana v najvišiih krogih in o- cividno tiuli vpostevema. DaJje nam pravl kamenski rokopis, da smo imeli ie takrat, prcd tristo in iolikimi leti med našim liudstvom na dezeli zavedne naobrazence, kl so svoje zasebne zapiske vodili v svojem maternem jeziku. Ljubili so tedaj svoj jezik in so ga skusali spopolnjevati. Če pomislimo, kako je tako delo te- mvno in okorno, zlasti še. ker ni bilo nobenega pravopisa in je bilo tudi vprašanje pismenk še zelo zamotano, potem se le lahko presodimo, kako so ti možje z vsem sreem ziveli za svoj narodni jezik. Izkljuecno pa je, da bi bila ta ljubezen do lastnega je- zika^ omejena samo na ozek krog izo- brazeneev. VkoreninJena je bila v siro- kih pUisteh naroda in je erpala svojo moc iz ljubezni, s katero je priprost clovek br tiiiU svoje svolsko zivilen je: obiCaje, navade, pravice. zemljo in jezik. Radi takratnih razmer Uubezen j do mate rinše ine v na rodn ni nasla*. glasneva. in vidnega izraza, našla ga \ je pa, skoro bi rekli nezavestno, radi 7i jene not ran je nnjnosti pri naobraže- nem duhovnikiL Kančno naj podertamo še dejstvo, da je cerkveni vladika naročil župni- ku, naj poje staroslovensko sv. mašo. Zgoraj smo rekli, da je hotel s tern nekako nagraditi možc.to samozavest iiusih pro dedov. Tod a ne samo to! Škofov ukrep gotovo ni izviral iz ka- | ke hipne kaprice, tvmveč ie temeljil j v takratnih razmerah in odnošajih. j Zcto moramo smatrati skofov korak | za dokaz, da je vladalo takrat med \ sirokim narodom živo in razširjeno \ I zanimanje za staroslovensko sv. ma- so. To pa nam neizpodbitno dokazu- je, da je tlela ze takrat v nusem Ijud- sivu narodna zavest, da je bila njego- va miselnost ze določno usmerjena in | njegova pot že začrtana: pot. po ka- j teri neustraseno koraka še dandanes. Orumeneli rokopis iz kamenskega arhiva mim razgrinja zanimivo in cast no stran iz zgodovine naših oče- tov. S kratkohesednostio častiiljive starosti nam pove, kako so že pred dolgimi stoletji udarjali temelie svoji svojstveni narodni kulturi in znaeajni sütnozavesti. Glejmo, da jim vnuki ne bodo v sramoto! Kai se qodi po svetu? Posledic svetovne vo.jne še od da-.. leč ni svet prcmiagal. Ne lc. dla je za- jel ves povo.ftii rod val materializma in iibil vse d'uhovne vrednote. tudi go- ¦spodars-ki temciji pokajo in se drobe. Mod vo.ino in po vojni so skoro vse cvropske države jeinale na posodo pri bogatih amcriskih bankiriih in an- gle&kiih trgovcili. Polajroma ¦ so nek- danji zavezuiki Amerikancev in An- gležev postal; popolnoma odvisni od teh dveh; kakor zapiskaio k a pi tali- stične družhe onkraj Atlintskega o- ceana, tako sc morajo zasukniti ev- voipske 'diržave, ki so največ žrtvova- Ie v svetovni vojni. Denar sveta vladar. Zadnje obče klanje je ponovno d:o- kazalo, da jc ta slovenski rek globo- ko rcsničsn. Evropske države so go- tiile v strelske jarki? množice svojih vojakov uinirat za — dbbiček Ame- rike in Anglijc. Ti dve velesili sta v t'ronto vrgli ie peščico svoiiili Ijudi. Toda imeli so nekaj, kar ie odločiio vojno. Denar! Francozi, Itnli.iani in Beltfijci so morali z dolarii in Sterlingi kupovati živcž in strelivo. Voini dol- govi so rastli, obresti od posojil so do- segle ogromnc številke. Nad 12 mi- lijai-dl dolarjev je Amerika posodila Cvrapi. Vsi tisoči s slavo ovenčanih mrtvecev francoskih, italijanskih in be'igijskih armad pa niso nič zalegli Proti aineriškemu in ankrleskemu de- narju. Ko so bile strte osrednie vele- sMe in so si zmagovalci dclili v Pari- zu plen, je najvecji kos odnesla Ame- rika in za njo Angleži. Dežela zvezdnatega prapora je ix> vojni postala prva finančna siU na s\i2'tu. Kdor pa ima denar, lahko vodi tudi politiko kot sain lioče. In to je A- merika vedno dokazaLa, posebno zdaj ko oid'locno poseza v homatiie na dtilj- nem vzhodu. Angležem je pa mir prinese1! kar v naročjc ogronnia kolonialna i>osöstva, ki so bila prcd vojno v nemških ro- kah. Na morju se je Anglež iznebiT nevarnega tekmeca Nemca in si zasi- gural vsLi naj'lepsa svetovna tržišča. Vse lepe in rornantične pesmi o sla- vi padlih junakov. ki naj bi osvobodili d'omovino, se razblinijo kot pena ob kruti realinosti finančnih veliakov, ker denar jie- sveta vladar. „Zavezniki" do groba, !e pri denarju ne. Če sedejo v krčmi največji prija- telji skupaj in vržejo kvarte. se bodo že začeli pričkati, če že ne po stolih grabiti, za vsiik vinar. Taka slika se pokaže tudi v po vojni dcnarni politiki nekdanjih zaveznikov. Ko so sklepaJi narodi mir in so bili V3i dlržavniki še prežuti s čustvorn clovecanstva in svetovnega miru, ni nobenemu padflo na inn, da bo treba kdaj vračati izposojene miliiarde. A ameriški bankirji so drujrače mislili. Ko je repuhlikanska stranka prišla do moči, SO' začeli Amerikanci pritiskati z vso silo na evropske dolžnike. S tean skušajo razbrcmeniti svoje davkopla- čevalce iu prisiliti Evropejce, da zni- r.ajo svoj:: čete na kopnem in inorju. ' Zaito so sklenili, da bo-do toliko čas;a tiščali za vrat evropske države, do- kler jim ne.ponil;i'jajo zndnjega vi- narja. Uvidevni Angleži so prvi uv'deli da se bo troba po trgovsko pom-cnitl z Amerikanci. Potem, so si mislili, bo- mo pa že tudi mi dru.cim novedali svojo. Zato so že pred tremi leti ure- diili .svoje dolgove v Zodinienih drža- vah. Ravnotakö se je za svoh dolgo- ve pobrigaki tudi Poiljskn. Le druge države so bile na to uho še gillie. Mi- slile so ŽČ, da je nevarnoist minila, te- daj trešči v mnju !ieto»šniega leta kot strela mod n,ie glas iz Washin0on.a, da bo treiba vendarie to reč ur-:diti. Zaradi „besede". 2c v avgustti :e poslala -bilgijska vlnda svoje odnosi?.nce v Ame.'iko, da rešijo vprnšanjc m-cdzavezni-škili dol- gov. Par pozdr^.vnili go-vorov, nekaj soj in po'gnjania so bila razbita. ker si?, niso hoteli Amerikanci več spomniti, re bolj glasno pa je vpitje našega itaiija.nskega č;.),sopisja. Po m«nenju te~ ua časoipisja smo postaili reveži na vseh koncili in knijih. Je na tudi ree, d'.a so številke take, da človeka opla- šijo. Po računih bi znašal italiianskl dolg z obrestmi vred v 62 letih čedno svotico 4970 mi:ljonov lir. Z vsem znau.stvenirn do»kazovaniem sktisa Ita- lija to števiilko znižati in navaja na- rodno p.remožcnje belgijsko v primeri z it&4i4aiTiskim. V Belgiji s 7,700.000 prebivalci cie- nij') skupno narodno premoženje na 60 milliard frankov; na enega prebi- valca priüle povi>r?čno 7800 frankov. V Italiji s 40 mil.ioni prcbivalcev (to- rej skoraj netkrat toliko kot v Belgiji) na 7pnš:\ vse narodno premoženje do 115 miliard Hr v zlatu; na glavo pov- prek 2800 lit. »In na naše mrtvece, padle v svetovni vojni, nič ne mlsii- te!?«, vzklikajo italijanski listi ter pgot'rvljajo, d'\ morajo biti Amerikan- ci do Italije najboli popustliivi. Čudma misel nam prihaia ob tern vpilju o uboštvTi na u:ti. Ni še daleč za r,avni čas, ko so^ se pri nas b^hato tr- kali na prsi, osš itolijansko gosmodar- stvo evete pod stioparsko komando kot še nikoli poprei. Danes se pa pray isti Ijudje trudijo, da l>i v potu svoje- ga ohraza idlokazali, kako ie italiian- ska drznva najbolj revna in zadiolže- na med vsemi. So imeli prej prav ali danes? Mačka miško, miš pšentco... Dejali .kvino že, da so Angleži imeli Sikrite misli, ko so sklenili. da bodlo odplnc'ili Amoriki svoje dolgove. Pri- tisnili so na manj močne zaveznike Francoze in Ttnlija.nß in iih pestijo, naj jim nlačajo kar so dolžni. AngleSke- nui kupcu ne gre denar izpod pailca, zato zahteva skoraj isto svoto, kot jo mora sam odplačcvati v Ameriki, od ItaLije in Francije. Pri tern so pa se manj idostonni zn proi^nie kot Ame- rikanci. Višji pritiska nižjega. ta davi slahotnciseign. prav kakor svetopisem- ski hlapci. Franciia dolguie Angliji letnih 20 miljonov funtov, a francoski finnnčni minister Keio, ki se ie prišel nognictt v London radi dolgov, ponnja le 10 tdb 15 miljonov. j Ob denarncm vprasanju so se raz- • bila vsa znvezništva in prijateljstva, ker je družila te »zaveznike« v eno vrsto le žclja po moči in nadoiblasti bogatinov, ne pa resnična Dotrisiba eelovnih mnozic. 0. socialni teiaj Mnsbo-socialnep dijaštva v Primorju. Mornar, ko je najvišji dan izmeri daljo in nebeško stran. To je bilo ges!lo, ki je gnailo vrste krščansko-sockilnega dijaštva na pri- jazni gričck v starodavno, a se vedno ljubko mestece Sv. Križ sredi lepe naše Vipavske. Po dolgih težavah in uglbanjih pri raznili oblastvih se je1 srnelo naše di- jaštvo sj>et seistati, da si v skupnosti tikrešc iskro navdusenja za Boga, dom in rodi. Ko se je v nedeljo zazibala v ve- čcmi mrak melodija »Zdrave Marije« iz samoistanskega stolpa ter odmeva- la preko vinskih brajd in duhtečih se- nožeti do bokov sivega Čavna, tedaj so se dvignili naši fantje iz Oor in Oo- rice; iz Trsta je prikorakala. s kita- rami in violin ami nova, svcža vrstai in se pridnizila Vipavocim in Krašev- cem, ki jih je vodSla pot ob razoranih in duhtcčiih njivah na griček. In tako so sc zbrali od vseh strani, celo iz daljne Istre in KoroSke, v eni '/clji, da bi se zaprli sami v se kot školika, da najdcjo skriti biser živ- ljenja. Priprosta dvorana domače.ira pro- svetnega dnistva, .skro-ni.no okrašena s jx)ljskim evetjem je sprejda 60 fan- tov, kjer so posluSali predavanja, ki so le udarila na sree, da je zabrnelo kot struna. Pogovor se je v lepi pri- proščini in domacnosti krad'el iz srea v sree in spajal vse v eno misel, v cno moč, v eno voljo. Ob cfeveti uri döpoldrie je predsedi- nik Dijaške zvezie otvoril te^aj tcr v po-zdravnih besedah orisal pota in cilje. Po pozdravu zastopnika Pro- svetne zveze je tov. Bednarik v pol- dnigournorn predavanju orisal boje in trude borcev za katoliški dijaški po- kret. V par dogodbicah iz dijaškega zivljenja se je pokazala preŠerna fan- tr.-.n »GORIŠKA STRATA« tovska inisei, prešinjena s ponosom in zanoisorn za vse, k;j plodonosna, ker je ta ali oni povedal svoje mnenje o setvi. ki čaka koscev. Opoldn-e je prišel po udeležence te- čaja prijazni sivobradii oče gvardijan in jili peljal v sarhos'tan, kjer je že tovariš ekonom skrbel z'\ kosiio. Pri- jazni očetje s svojim gvardijanoni — ponižni starček je foil že rnenda diolo- čei za visoke časti v svojem redu, a je vesel sočrtie mla'dlme rad nosil na mizo in skrbel za dijafcs kot dobri oče — romainitični mmostan, pod njim kot preproga razgrnjena vipav- ska dolina, v^ to je v vso družbo kmalu vlilo prijetno razpoloženje. Po kratkem odrnoru je stopft na oder inož, bled in skromen, a vsak je zacutil', da jc to tilsti, ki je razgibal di- jaške vrste in skuša vliti »novo v no- ve mehove«. V klenih in izpiljenih be- sed'ah je dajni »smiernice za novo živ- Ijisnje« in učenci jo poslušali učenika. In razgovor je spet popeiial vsc k tiovim mislim in k no vim cilfe-m. Si- oer je bi>l raz-govor o naturalizmu in dnigih modroslovnih vpnvšaniih ne- kaj previsok za mlajše tovarise, a se je tuidH pri tern likresala marsikaka> pametna beseda, ki bo temn ali one- mu mnogo hasnila. Prijetno ubranost tečaja je par raz- bil nekoliko orožniški poročnik, ki je zvečeir pridirjal na konju in prinesel ukaz, da se po> nobenem predavanjn lie sme razplesti razgovor. češ, da to ni na — sporedu. Potem ko so nas'lednje jutro fantje otepl'i seno raz oblek, ker so nrenoče- vali po seni!kih, je imel g. žup. Rejec silno globoko zasnovan cerkvcn go- vor o faogoiskanju. Pokazal je pravo snner sredi mfcid1 čustvenini pietizmom in pasivizinom ter zgolj uniskim do- umevaniem verskih vrednot in misti- čnega Kristusa, ki ga javlja v Njcgovi Cerkvi. Ob skl'epu- Se par betsied! o w,- biri poklica in četa fantov ie spet od- korakalia rnimo dveh orožnikov, ki sta strazi'la na cerkvenem ptagu, v divo- rano. Živahno pozdiravljen je sto-pi 1 med fante jr. prof. Tercelj in v živih pote- zah orisal dnšo naših liiicJi izčišcenih in utrjicnih v stoletnih bojih in trnlje- nju. Toda Ie kratko ie bil odmcrjen čas predavatelju, ki se je moral vr- niti Se predno je doko-nčal svojo hese- do v Oorico, da vod'i gospodiniski tečaj. Njegove rnisi i jc pot cm se razprcdel- tovariS Bf^dlnarik o zdravnikih liud- ske duše ter o- vodnikih, ki naj ožar- jajo z kroneči!mi plamenicami pot do lepših dni. Popoldne je še enkrait nastopil neu- inorni »dijaškj oče« župnik R.ejec in pcjkazal diijaku pot v javno življenje. »Ne stopaj v ospredje radii sebeljubja, temveč za to-, ker te zove blaginja na- roda. Todia zoipet se ne prevzemi radi svojeKra visokega posianstva. a tmdli globoko spoštuj javnc delavce. ki vse žrtvujejo za javni blagar.« Misel za mislijo, en a žlahtnejša cüdl druge, se ie nizala. To je bil zadnji govor na tečaiu. Za njim je vodil tovariš Simoiiiti obč- ni zb >r Dijaške zveze, kjer se je pred vsrjim razpravljalo o preustrojitvi or- ganizacije. Zelo živabna debata je do- kaza'la, da -se katoliško dijaštvo Pri- morja zaiveda, kolikšno moč ima, če jc strnjeno v neprobojno vrsto. Ko so ¦ bile prebrane pozdravne brzoiavke, je predsednik prosil še, naj rosi božji blagosJov na seme, ki je bilo v teh dveh dneviti položeno v razorane brazde iirladfih src. Iz dna dwse je vsem kipela zahval- na molitev v cerkvi, potem Pa s i>es- mijo in vriskom ven v mehko avgu- stovo noč. Orožniki, ki so vesčas zbo- rovanj strazi'ii v polni opremi v dvo- rani, so dolbili šc ojačenja... V tej mehki noči, ko so se pobratili sinovi tolminskiji puntarjev z zagore- limi tovariši s solnčnih bregov ob A- I driji in so se čutili cno Vipavci in Ko- rošci ter so skbpali prijateljstvo ve- seli Qoricani in Brici s tovariši iz kr- iTšne Istre, je v vseh zazorda misel: i naj bi bil zdravnik in vodnik ljudstvu, ! ki počiva utmjen od trdega dela v teh boni.ill selih in vasicah. R. B. DNEVNE VESTI Sestanek slovensih vojakov iz svetovne vcjne se bo vršil' v neddjo 30. avgusta ku- kor lani na Brežicah. Sodeč po Ian- ski udeležbi in po letošnjih pripravah utegnis. biti tndi letos iidelcžba ognwn- na. Pri tej priliki bodo o'dlkrili spo- minsko ploščo v zalivalo za srečno reštev iz svetovne vojne in v poč^šče- nje spomina padlih tovarišev. Plošča je vzidana v cerkvi na steber poi'eg Marijinega oltarja. Primorcev in Ko- roscev na sestanku ne bo. ker so po- tovalne ovirc pretezavne, daj bi se or- gnnizirala številne.isa udl?!ežba. V ini- slih pa homo v nedeljo pri svojih so- trpinih iz svetovne vojne na Brezjah in uverjeni smo, da se bodo tudi oni nas spomni'li. Protestanska propaganda. V mestu in po deželi liodijo, kakor slišimo, okrog ced'no oblečeni agita- t<>rjl, ki trosijo letake hi brošurice med ljndstvo. Na videz kažeio dobre namene, vendar za njihovim pocetjem se skriva agitacija za protestantizem. Z letaki svarijo sicer pred moderni- mi nevarno'sitmi kinematografa, gle- dišč, gostiln, oasooisja in slabih knjig, kar je seveda prav, pri tern na ponu- j;jjo sami strnpeno vodo ter o'dlvra- čajo ljud'i od katoliske Cerkve, češ, da Ie y besedi božji, kakor jo oni oznanjujejo, dolbe izvirke prave prist- ne vode nadnaravnega življenja. Z mdečimi brošuricami širijo tudi pro- tcstantovsko sveto pismo. Njegov izvor se pozna po tern, da to sv. pi- smo ni potrjeno po kakein katoiü- škem škofu in tndi nim;i, kakor Cer- kev predpisuie potrebne railage. O- poznrjamo ljudstvo, d(a je čitanje in razsirjanje takega sv. pisma — ker krivovcrsko — prepovedano'. Izbo- ren k;:toliski prevod novega zakona iz gr&kcga izvimika jci iz§el v s!o- venskem jeziku v Ljubljani uprav le- tos. Izdtila ga je »Bogoslovna akad'e- miia«. Kdw žcli reis čiste pitne vode, imj seže po tem izvrstnem delu. Skodnikov zavod v Tolminu. Prošnje za spreiem v Skodnikov zavod v Tolminu se morajo vložiti na kolekovanem papirju za 2 L na kura- torij konvikta dt> 31. t. m. Mesečna stanctirina jo 200 L. Na razpolago sta dve novi brezplačni in šest polovičnih mast 7a\ nbožne marljive dijake, ki so lepcga vedenja. Dijaki, ki prosijo pr- vič za spreiem v zavod, morajo proš- nji pri'Ioziti zadnje šolsko spričevalo. ()ni, ki žele breznlačno ali polovično mesto, morajo priložiti še ubožno spričevalo, potrjeno od pristojnih o- blastev. Smrt slavnega katoliškega učenjaka. V Freibiirgu v Žvici ie iimrl dorni- nikanec Albert Weiss. Sileu duh, ki se je kot profosor freiburske urrivt^rze dosti bavil z apolo^etiko in socialnimi prašanji. S svojirni spisi o socialnem položaju delaivskega stanu ie položil j temelje za slavno socialno encikliko \ delavsksga papeža Leona XIII. 1 Skrbi višje gosposkc. i Pred par d'mavi je zborovala v južni Italiji katoliška mladina iz pokrajine Kmilija. Po zborovanju pa bi se mo- ra'la razvitt procesija. Tod'a prefekt je proccsijo »radi javnega roda« pre- povedal. j Včeraj, pa je zaključilo svojc zlx>- rovanje sJovensko katoliško dSjaštvo v Sv. Križu. K cerkveni pridigi v sa- mostanski cerkvi je bil službeno po- slan oroŽTiik, da kontrolira pridigarja. Orožniški brigadir pa je stal na cerk- ' venem pragu in pazil ali se kdo izjrieid poslušalcev sumljivo ne vede. Glas vpijočih v puščavi. Medlnarodni socialistični kongre«, ki zboruje v Marseju na južnem fraii- coskom je razpravljal o razorožitvi narodov. Socialistična mednarodna zveza bo sknšala sklicati svetovnti konferenco proti vojni. Kapitalist!, ki imajo' v rokah platno in škarje bodo pa bržkone drugo rekli. Naslednik Matije Gubca . V nedbljo popoildan je sklical prcd Pašičem spokorjeni Radič krnetski talwr na Krškem poljti. To ie zemlja koder se je nekoč boril Mati.ia Oubcc za pravdo. slovenskih in hrvatskili kmetov. Prišlo je menda zelo dosti Ijudi. Stefan Radio je poleg gospodov Puclja in Prepeluha, ki so prvič prisli med Ijudi v novi radieevski kamižoli, silno napadul slovensko ljudsko stran- ko. Na tak nnčin je stric Stefan iz Za- grcba zaö^ili igrati med slovenskimi kmeti svojo vlogo kot Gubccv nasled!- nik. Todci kmetje dobro \'edo. da rvi zdaj v neva.mosti stara pravda, am- pak uji'Idd1 Stefana Radien, ki vedno l>o*lj gine. Preveliki idealisti. V glavnem mestu Švedske. v Stodk- holmu zboruje te dni svetovni kongres za zedinjene vsega krščanstva. Stremljenje j© hvaLevredno, a je veli- h Iro prašanje, če je sploh izvedijivo in k?,kšne namene imajo za hrbtoim tisti. ki jxr/ivljejo vse krSčanstvo na ta kongres. Drag „špas". Lasanie Francozov z Druzi in bc- dirinskimi rodovi v Siriji stane prve ze precej žrtev. Dozdaj so izgubile francoske čete že preko 2000 moz. Pa še ne bo najbrže zadosti. V bratski slogl. V mestu Catania, na Siciliii sta- se dvo'bojievala na sablje% doklad na 18 davenih obcinaih; naj- bolj obtežen je Vrh s 184%. Tolminski okraj ima na 40.372.45 gldi. izravnih dlavkov počez 135% do- klad na 43 davčnih občinah; najlx)lj obtežene so Žabče s 224%. ! Bovški okraj ima 9.907.84 gld. iz- ! ravnih davkov počez 140% doklad na 10 davčnili občinah; najbolj obtežena je Črezsoča s 213% . j Cerk 1 janski okraj iimi na 11.136.48 in pol gld izravnih davkov počez 163% doklad na 16 davčnih oličinah; najbolj obtežena je Orehek s 248%. , Komenski okraj ima na 25.700.14 in pal gld. izravnih dlavkov počez 113 in pol octet, doiklad na 29 davčnih ob- činah; najbolj obtežen je Salež s 1 189%. Politični okraj Tolminski ima po- cez 143% doklad, Sežanski 148%. Ooriška 127J:?. Vsi true slovenski okraji 137% počez. Gra disc an ski davčni okraj ima na 36.340.96Vi> izravnih davkov počez 81% doklad na 14 davčnih občinah; naibolj obteženo je Vitesse s 112% oziroma St. Martin na Krasu po 129%. Kmiinski davčni okraj ima na 52.347.27VL> izravnih d'avkov počcz 104% doklad na 15 davčnih ol^činah; najbolj obtežena je slovenska občina Kožbana s 161%; ako pa izjemamo slovenske davčne občine, ki nosijo l>očez 142%, ostaja n:i furlanske ob- čine počez le 95% Červinjanski okraj ima na 106 tisoč 910.40 gld. izvirnih davkov počez 72% doklad na 23 davčnih občinah: najbolj obtcžena je Ivaniz s 118%. Tržiški okraj ima na 51.897.30 gld. izravnih dlavkov počez 76% doklad na 18 davčnih občinah; najbolj obte- žena ji3 slovenska olbčina Doberdob s 117%. Politični okraj OradLsčanski ima pocez 80% doklad. Gelia kronovina izjemši mesto Oo- rica ima počez 119% na davčno občino. (Dalje.) »GORISKA STRATA« S'ran 3 Nevihta in toča. Vreme J13 v Ietosnjem Ictu zelo ne- navadno, westalno in spremcnljivo. Zima je bila razmeroma mila in ugod- na, potein ko je prišel čas za poljska | deLa, je bilo h lad no in je skoro nepre- i stano de/evalo, nato je slodlilo nekaj vročih, pas jih dtii, sedaj pa imamo skoro vsak dan, če ne žte vsaikih par ur drugačno vreme. Sedaj pripeka solno.\ kmalu nato je vse oblačno in v hipn imamo dež, če ne colo nevihto -li točo. Zadnje dneve smo v tern ozi- ru doživeli že prav nenavadne pojarve. Ker še nhnas.tno škodo, je | iužni del naravnost opustošen. Naj- bolj jc divjal okrog južne postaje in ¦dalje proti Štandirežu. Poslopie iužne r-ostajc je zlasti na južni straaii, ki .yrkxlti proti Žtandrezu skoro docela razkrito. Vibar je bil tako silcxvit, da k prenašal tramove in opcko 5ez trg Prodi postajo. Na postaji in v skladi- šču je viliar razmetava'l razne pred- mete in blago^ ter napravil težko sko- do. Zelo so trpcle tudi voiašnice na Tržašiki ccsti ter rnnoge dnige hiše v tnmošnjicim odcblku. §kodo ix^vzroce- no v mestu cenijo na 600.000 lir, v celoti pa znaša §koda okro>g 1 mi- Mjon lir. Undo je razsajala vilira tudi v Štandrežu. Barake, ki so stale ob ce- sti, ki polje-niimo »malih roi« v ^tan- drezti, je deloma prevrnila. dldoma razrušila in vničila. Delala ie z njitni kot z orehovimi lupinami. Pri tern je našla smrt štirilctna deklica, nekaj ljudi je bilo pa ranjenih. Občutno so prizadeti od groznega razsajanja n,eurja tudi Ločnik, Moša m dmigi kraji v Furlaniji. V torek pop. smo imdi v Oorici pa točo. ki jc pa k sreči kmalu poneha'la. Prosvettia zveza. V^ nedello se je otvoril gospodinjski tec:ij, katcregai se udeležuie 38 go- jenk. Istotniko se je otvoril podobni tečaj v Vrhpolju pri Vipavi. Želimo obilo uspeha! Deklisko romanje, ki se bo vi silo dne 13. scptembra na Sv. goro, je v tfiavnem pripravljeno. Krožki so db- bili potrebne informacije v okrožni- cab. Dcklettii, poromajte ta dan šte- vilno k ncbcški Materi! »Naš Čoinič« izide v par dneh. Clanki, ki jih prinesei so naslednji: Vipavska (pesem), Pomenki o Soli, Nove steze, Na Marijinem Celju, Pevski tečaj itd. Številka je lepa in podiučna. ürustva poročajo, da zahtevajo oblastva od predsedstev, da jim izro- če pravila. Samoobsebi umcyno je, da naj odbori brez vscli poanislekov in skrbi radevolje predilože pravila. Društvo, ki ne bi imdo dvoiczičniili pravil, naj jih naroči pri tajništvu. Mestne novice. * Občni zbor društva »Skalnica«. 2ensko delavsko dmštvo »Skalnicn« v Oorici bo imelo v neddjo dne 30. avgusta ob 4M> poipoltine v društve- nih prostorih Via Mameli 5 izreden občni zbor. — Predsedništvo. Odbor za rimsko romanje pro-si g.a Jožefa Šorc-a, naj sporoči svoj na- slov, da se mu dopošljejo potrebne izkaznice in železniški vozni liistek. * Kaj iščejo? Pred par dnevi je na- pravila policija liisno preiskavo pri v vseh krogili znanem farmaccivtu g. A'lihu Koširju, po domače »Mičelinu«. I^oilicijski komisar z dvema dctektivo- ma je prise1! nadenj v lekarno Olubich, kjer službuje. Ko so nekaj časa za- man brskali po lekarni, so odšli z g. Kosirjcm na njiegovo stanovanje. Tu- di tu niso sevodia na'š-1 i nikakih zločin- ^ikih dokumentov. Kaj so molčeci go- sjx)d!jc iskali, niso hotel] novedati. ()- rividno ima vmes roke podia ovadu- ška dusa. GOSPODARSTVO. Prosraje scet predujnt nL» racun vojne SI«ode, ki se fe prijavil« AvstrljI. V našem listn smo že pornčali, da ' se je podaljša! rok za vlaganje prosenj za 70% predujme na račun voine s'ko- de, ki se je prijavila Avstriji pod na- slovom avstrijskib rekvizicii. » z vso potrebno ljubeznijo in uljun.im postopanjem knj- sal'a veliko trpljenje prizadetega pre- bivalstva. Tdžko je tudi Ijudem, da ¦Jiwnajo olxiinskega zdravnika. ki bi razumd njihov jezik in ki je zelo skr bc volje, če kl:ičejo bol.niki zdravnike iz Oorice. Drežnica. Prihodlnjo nedeljo due 30. t. ru. vpri- zori prosvistno društvo »Krn« v Dnož- uici vciselico z zelo bogatim vspore- dom; med dlrugim se bo igrala igra »Stari in niladi«. Vabljena so okcvliška dmštva ter vsi prijatelji veselih in po- štenih znbav. V slučaju slabega vre- mena se bo vršila vesclica naslednjo nedeljo. Livek. Pozor starši! Kaj nc vidite svoji'li otrok? Ko pri dem na vas. vidini in siišim, kaj govorijo vaši otroci. Ce slvšijo od drugih ljudi klctvine in sla- be besede, jih rabijo še oni. rI'o ven- dor ne gre. Če vidijo> kakega tujca, 9a začnejo obkladati z ncdostojiiianS psovkanii in kričijo za niimi. Kaj je to olika? Veliko otrok sem videl, dö kadi jo cigarete. Cc- jim kak človek kaj naroči, ne nbogajo, zn cigarete pa napravijo vse. Kaj bo nastalo te takih otrok? Dne 26. julija smo pono- vi'li igro »Dom« v 4. dej. Igra je prajv lepo' izpadla. — Dne 15. t. m. je šk> 8 fantov na Marijino Celje. — Dra- gič vam povem nekaj 0 oliki dekfe* od1 14.—18. leta, čc že ta oixi/ka ne bo zadostovala. Vrhpolje. »Čukovemu« dopisniku in njegove- mu sotrudnikn, sporočamo. da se g. R. in g. A. zanimata za seje na&?ga dnistva, ne pa vaäega — čc jib siploh k'diaj imate. — V<)lilno pravico ima pri našcm društvu vsak ckm in članica in nam ni treba -šle Ie prositi za njo. Kako je pa pri vašem društvu, rm nc zanima. Gospodn doipisniku v »Čuka« bi bilo mogoče vstre/cno, če bi inu posodili hlače, ker sc ne vc. če je kdalj že svoje nosil. Našili članov človek, ki trdi, da je visoko izobražen, a 1411a ta svoj vzor b p'lers in zajemo sivojo iz- obrizlx) iz »Čuka«, ne more zadleti s sv<;jimi članki. Saj od njega ne inon&- liio pričakovati drugega kakor za- vistno zabavljanje. To'Hkoi dnigitn v pojasnilo. Clan. So5a. Kakor je »Straža« žc poročala, it v n.oči od1 12. na 13. t. m. udarila str«- la v hiso Antona Kavsa št. 48. Poslo- pje je bilo mahoma v ognju, ki %n je upopcUl1 v par urah. St'ircjfia hči, ki je spala v podstre&ju, se ie re- si'a s skokoin skozi ok.no in Ie čuditi se je, da si ni polomila udov. DnTŽl- na je silno revna in pomoči DOtrebma,. Zava'rovano ni bilo nič. Doibrotniki, ki ste se vsikdar oidlzvaili mojenm klicu na po'üoc, odprite tudi scdai svoje radodarne rokc, za kar Vam že vna- prej srčna hvla. (Aril Mimih. župnik. Postojna. (Prilika za o'bisk postojnske jame). V ncd'eljo 6. septembra t. 1., se bo vršil običajni praznik v postojnski jn- ini. Ob tej priliki ie dovolilo. ravna- teljstvo drž. železnic v Trstu jx)pu- stek 40 odist. na navadne cene za vožnjo v Postojno, in sicer zai vse o- sebne vlakc in brzovlake od 1. do 30. seiptembra 1925. Vozni listek (nnnone barve — tia in nazaj), bo velinven S dni. Važno: Ob povratku rz Postoine mora imeti vozni listek pečat in da- tum postojii'ske Hag'ijne v Poistojni (Postumia Orotte). Vozil bo tudi p«o- seben vlak, ki otiiinja. iz Oorice, (jiiž- ni kolodvor) ob 7. in pride v Postoj- no ob 10.50. Odihod 'z Poistoinc ob 17.40, priliod v Oorico ob 20.33. O znižanih cenah za vstop v jame bomo noročali pravočasno. Zonet se nitdi lepa prilika da znamenito in čarobno postojnsko jamo obišče oni. ki jc se ni videl. O niej ne bomo pisali, ker vsakdb je gotovo že bral in slišal 0 krasoti te velike jame. Sempolaj. Dne 30. t. m. se bo vršila pri nas izvanredna slovesnost blagoslovljenja novega kipa Matere božje. Po dese- tih letih smo dočakali. da do-bi naSa cerkcv zopet kras.no podobo Matere božje. Prejšnja podoba, katero so do- mačini in \rsa okolica imeli zelo v časti, je bila vsletfi vo-jnih dogodkov vničeiuv. Letosi pa smo kitpili nov kip. Pripravc za sloves.no blagoslovtienje so ŽG v tcku. Da pa ne bo sama zuna- njost, marveč da tudi svoja srea pri- pravimo Mariji, bomo imeli od 27. do 29. t. in. tridtievnico: vsak večer spovedovanje — pridiga in sv. bla- jjasilov. — Dne 30. t. m. v nedeljo prcdpoldne je običajna slovesnost sv. Polaja z evharistično proccsi.io. Po- poldne ob 3Mi pa bo preč. moris, Ber- lot blagoslovil v kapelici zunaj cer- kve kip Matere božje, s katerim st bo nato vršiila vdičastna procesija. Vse duhovnije v okolici so vabljcne k obHni vdleležbi s svoiimi ccrkvenimi zastavami. Odbor. * »GORIŠKA STRAŽA« Darovi. Za. Sloveusko sinrfiščc: P. n. Franc An- drcjšck, v'kar v Sedhi, 10 L; p. n. Alojzij MulliK vikar v Cerovcm, 20 L. Srčna livala! Listnica Knretsko - delavske zveze in političnega društva „Edinosti„ v Gorici. 1. M. C*. Sočdi: Ali so bili odposlani doku- menti in načrti pristojuemu uradu, ki jili je zdhteva! s pismom od 5. maja 1920? Odgo- verite nism na to vprašanje čimprej, na kar vložimo prošnjo za odškodnino pri vojnem rniflistrstvu. 2. V. 7., Trnovo pri Oorici: Pošljite tajni- štvu službcni pokojninski odlok. Se boljše jc čc sc z^lasite oscbno ob priliki v tajni- i štvu; v tc-ni slučaju princsitc pa tndi odlok s seboj. 3. /. (/. Cerkno: Hvala za sporočilo; taj- iršttvo bo takoj posrcdovalo za M. F. 4. K. M., Starosclo: V Vaši zadevi smo po- srcdovali, pa nismo šc dobili odjjovora: zato potrpitc. 5. K. K. H. IHstricu: Sporočitc nani na- tančne podatkc: a) o službi Vašesn sina in kdaj iv. umrl, b) itne in kdaj jc unirl Va.š inož; c) kdaj in kam stc vložNa prošnjo. 6. V. S. Trnovo - llistrica: Sporočite nam: a) imc sinovo in pri katercm polku jc slu- /il? b) Kdaj je unirl Vaš mo/, 7. L. L.. Sp. Idriju: Vclnva M. B. ima pra- vico do pokojnine. toda dokazati mora, da, je b'la bolc/icn oziroma smrt povzročcna od v»j;'5ke službe. Potrcbni doknmenti so: do- movnica, možcv mrtvaški listi, poročni list, krstni listi vdovc in otrok družinski list, vo- jaški dokumenti in vsa zdravniškn izpriče- vaja, i)osebno čc dukazujcjo, da jc bila nje- Kova bolezen odvisna od vojaškc službe. 8. M. K. Orehck: V VaŠi zadevi bo tajni- stvo posredovalo. •. Pi. C, Ccrktio: Pošljite tajni.tvu takoj ¦decrcto pcnale«. 10. /. /.. /. H., M. J„ G. J. Zajelšje: V na- prošcni zaadcvi bo zelo tcžko kaj pomaffati, ker smo že prcteklo leto zelo težko doscjjli, da so je rok polovičnc pristojbine za žffanje- kuho podaljšal. Ko su bo vrnil posl. ßesed- »ijak, Ra obvcstimo o Va.ši prošnji. TAJNIŠTVO. Listnica uredništva. K. I. v I).: Dotična oseba irua pravico vlo- žiti prošnjo za priznanje pokojnine. Rok za vJasanje prošcnj jo bil podalj^an do okto- bra 1926. OBJ AVA *) V pojasnilo. STAVBENA ZADRUGA MIREN- SOVODNJE v likvidacin je še vcdno v mkah likvid. odbora i>od vodstvom ixxlpiisanega in ostane, dokler bodb iniel vočino na svoji strani. kakor jo ima da.ndanes. O tem se lahko vsakdo prcpriča v zadnižncm registru pri kr. tribiHialu v Gorici pod opr. št. Cons. V 67. »Izrodni občni zbori« od 19. in 29./7. ter 18./8. t. I. so bile le konnično-gro- *) Za članke pod tem naslovom odgovarja urcdništvo samo v toliko, kolikor zahteva zdkon. tcskne prireditve in kot take ostanejo brez sloherne veljavc, čeravno so žc- lje in skomine nekaterih iako velikc. To'liko iia »cbjav-o« od 22. t. m. v ix>jasnilo upnikoan in dolžni-kom, Za ]X)drobne informacije sem na raizpo- •JiigO. Nm Peči, dinc 26. 8. 1925. Dr. LEOPOLD BOBlC. NEKA oseba je nasla listnico z Jenarjem. Kdor jo je izgu- bil, ncajj se zglasi v ullci Car- dJuccE 9 pri družini Brancovig. NOVA HIŠA S 4 PROSTORI in 9 njivami zcinlje z tfozdom ie na pro- daj v bližini šempasa. Naslov pri upravi »Goriške Straže. ZAPADNA BRDA POZOR! — Bik za spnščanje, potrjen od komisije, na | razpo-lajfo pri g. Evgenu Reja, Vipol- ! že 5. Bik je švicarske pa.sinc in tndi I na prodaj. PRI 1JPRAVI »Goriške Straiže« ie na prodaj ciisopisni papir. GOSPOniCNA: samostoina, knji- }>"ovodkiiij:-\, vešča siovenskc. nemškc in itulijaiiske korespondcnce, z vcč- letiio prakso v vscli pisarniških pt>- slih, žtii niesta; sprejine tudi pol- dnevno. Ccnj dopise pod »vestna« na »pravo lista. V. Ljubljanski vzorčni velesejem oil 2'). avausta do S. septembra 1925. /a nakup vstopnice, ki static Din. 50 in d;'je kupcu pravico do znižanena jusoslo- vt'nskeKa konznlarncga vizuma za Din. 20, kakor tudi 30 odstotni poptist na italijanskih in 50 odstotni popust na jugoslovenskih vx- lrznicah obrnitc se do komisarja sejma za Italijo Jos. Čchovina v Trstu, Viale XX Set- tcmbrc 65 I. — NB. Za one obiskovalce, ki stanujejo izvcn Trsta, bo poskrbcl omenjcni kornisar uradnitn potom jugoslovenski kon- zularui vizurn. V ta namcn naj se mu dosta- vi potni list skupno z zneskom Din. 50 za vstopnico, Din. 20 za konzularni vizum in I.ir 5 za poštne in režijskc stroške. StolpnonV; Telefon št. 50 - - Brzojavni nasiov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CENTRAL!* LJUBLJANA R e z (.• r v d. S \) S Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice. Celje. Čmornelj, Kranj, Maribcr, Mctkovic, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Sprejcnia hranilne vlcgc in jih cbiestu.ic: i;a vložnc knjižice po čistih 4ü/o (davek placa bank?, sania). Na tckoči racur ici proli odpovcdi najbolje po dogovoru. Sprcjema tudi dinarske vloge in jih obrestuje najugodneje. —•• —- Izvršuje denarna nskaziia na tu in inozvnistvo. —¦ Naktpuje in prodaja svakovistne valute, viedücttrc papirje in srecke. Plača vedno priznano najvišje dnevne cene za obveznice vojne odškodnine (hone). Izvršuje sploh vse v band-o stroko spadajoče posle najkular.tnejc. Iz življenja «NIONE BURGIT,, Njegov prvi poskus, ki je dovedel do iznajdbe učinkovitcga sredstva proti kurjim očesom pred devetnajstimi leti je .bil ta le: „NIONE BURGIT" je prekuhal lubad obrežnih vrb in tako pridobil salicilsko kislino, že dolgo znano sredstvo proti žlezni kislini in trdi koži. Ta salicil tvori tudi danes bistveni sestavni del „Burgif-obliža proti kurjim očesom ter povzroča liitri in gotovi učinek. Ni ostalo pa samo pri prvem poskusu, temveč se je pravilna sestava „burgit"-izdelkov preizkusila tekom 19 let v tisočerih slučajih in jo je potrdila tudj zdravniška veda. Izkušnja tolikih trpečih naj nas uči, da se držimo samo onega, kar je dokazano dobro. Druge izdelke kakor „BURGIT" moramo zato odklanjati. Vprašajte zato pri prvi lekarni ali drogeriji po „BURGITU". Ce ga ne dobite, se splača, da napravite nekaj korakov v drugo prodajalno. Če hočete vašim nogam napraviti posebno udobje, zahtevajte kar celotno „BURGIT"-nego za noge. Ta vam nudi „BURG1T"- obliže za trdo kožo in osvežujoči „BURGIT"-izdelek za kopanje nog. Vsi trije preparati stanejo samo 8'— lir. »BURGIT« DRU2BA, FREILASSING, BAVARSKO. VAŽNO: SHRANITE! NADALJEVAN.IE PRIDE!