Župnijska karitas Grosuplje deluje že 20 let
stran
48
GLasILo prebivalcev občine Grosuplje - letnik XXXVII - avgust/september - 8/9 - 2011
O kom/čem pišemo
Miss
Slovenije L Lana Mahnič Jekoš j
I
Avtobusna linija 3G in 10 let Evropskega tedna mobilnosti
Nova linija 3G
stran 11
Velik uspeh Tjaše Seme
na
vetovnem
Uvedba nove Linije 3G je biLa že v predvolilnem programu jasno predstavljena in glede na svojo izvolitev predvideva, da ga občani pri tem podpirajo. Finančni strošek za občino bo sicer na mesečnem nivoju znašal 21.000 €, ob tem, da se bo z naraščanjem števila potnikov prispevek občine zniževal. Finančni strošek je premo sorazmeren z dodatno prevoženo razdaljo glede na obstoječo Linijo 3B (Lj -ŠkofLjica).
Novice z Občine
Občina GrosupLje je primestna občina Mestne občine LjubLjane in kot je dejaL župan dr. Peter VerLič, uvedba nove Linije 3G tudi po njegovem mnenju prinaša veLiko prednosti. To še posebej veLja za občino GrosupLje, saj veLiko občanov grosupeLjske občine, predvsem študentov, dijakov in deLavcev, svoje aktivnosti vsakodnevno opravLja v LjubLjani. K temu je dodaL še to, da na ta način pravzaprav skrbimo za zdravje in čisto okoLje tako na območju Mestne občine LjubLjana, občine ŠkofLjica kot tudi občine GrosupLje.
Nadaljevanje na strani 5
SERVIS IN PRODAJA KOLES
Ugodna ponudba koles novih in starejših letnikov
Detovni čas za stranke od ponedetjka do petka od 7. do 9. ure in . ^ K od U. do IS. ure, ; ob sobotah ~ od 8. do 12.
Pod gozdom « flP2i <	T-	■ JI ■
Tet.:	ffi71 ¿.82 GSM 041/668 789 FF^i

Zv&stl ohiskavald
mSKB KLETI m^ na Ohrbniiki 2 v Srosapljem m vabi /TO' VELIKO PRODAJNO AKCIJO VINA REFOk
9771580091009
I ................. lUinIMiigi II11IJII MtiiiiuiiiuiiiiliiiJii iiiiiitiuuuuiiji m............... iiiii tiri) s
Slovenski mojstri peki in ii^Sfi; 60 LET Pekarne GROSUPLJE ¡ai^j!
-______ 60 LET PEKARNE GROSUPLJE imn^jisj
|jhHiMMiM4i(j!tiiBMni>itt9itiiiiHiiiiiiriiimimmiimiiiiitiMiimiiiihiiiMm^^ .....mi
kljub pritiskom
y;o samostojni poti
Dejavnost zasebne pekovske obrti so v povojni Jugoslaviji prevzele
družbene pekarnej ki so v šestdesetih letih preraščaie v večje ali manjše industrijske obrate. Tedanja politična usmeritev je narekovala, da dejavnost ohranijo samo večje družbene pekarne, manjše pa je treba ukiniti.
Pekarni Grosuplje se je tem političnim
pritiskom uspelo izogniti.
Scvct, takratnemu grraupciiskcillu Županu in ptejicdulku Obtini: CJiosLiplje Ivanu Aliliiiu ler naèeittiku ïj gospodiriivo Jožeru Miroliu jc uspelo pridobiti sredstva za ^ladnjo titn'ih prostorov na dodatni lok^ciii naAdamiicvi ccsii 11 v GrosupJjcm. Novi prostori so moino olaj^i nad.Tijnji saiHosrojni razvoj l'ckirnc Grosuplje:, sai jc lahiio ¡aradi novtga »brata raîiirila prodajo v E jubljano. Tu pn je gri]<;ii|Klii:ki knih. ki so ga i>dlik»vale kicnusii iradicionaInHe peke, celo »ïli) priljnliil, d:i .'ici kupci n:;n| likuli kai v vm:ili.
V štstdcjciib letih so v Pekarni Grosuplje pripravljali naslednje vrste kruha - ¡rticigi, polbelc^gj. btkga, oljnatega in mleiticga, ¡)o Iciu 1965 p so K ¡im pridružili hiobei, so veCinomit tclit;iii dva kilograma. Mfd pfkcrvskim pecivom so iistopsJf itmlji.	ali »kifdpci« ifi
makijvkt, Odloiitev, d,T ¿ddriL tradicbiiilnc puitoplic pfipravt; icsta in
^Tilci, mttitifiii lti> jso vi^jt: |>ik;ircie prti.slir nn liirrii iiriidani: vrstt: î^riiha, je po.<^taL dtîlgtimtna prednost rtlcarric C^rcisupljc: Ictri	fe 22
/jpadeniti dnevno spckki šest tl.mč kilogramov krulia.

LJi'l' 60
ercator
ffwsupije
J^/MiajiiJJni Af^ri^ iu/j p^/M^t^Aii Arj A^iumHivi catt /i» ki jû ftpeftuma pri4i}iiiLi i novitnipnritifri ¡(ta J96Ù.
Riizgif(f*fi(ii. pwitftuf ietu i 968. t\it*fčniitotm hîiti !ew (vir: tirhiv Mfstw kajiémie Crcsupi^e).
î^ehtiruht im>urttjftk je v zadetku seiiemtU^tih ieJ taizii Aîmj[jwh Vidk.
Četrti mandat odgovornega urednika Jožeta Mikliča
V sredo, 14. 9. 2011, sem bil na Občinskem svetu Občine Grosuplje ponovno (zdaj že četrtič) imenovan za odgovornega urednika Grosupeljskih odmevov. Vsem, ki so me v Komisiji za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve podprli ter v občinskem svetu glasovali zame, se zahvaljujem, vsem (tudi ostalim) pa se priporočam za sodelovanje.
Pišite strnjeno in upoštevajte navodila - drugič v letu 2011!
Vse občane in predstavnike vseh institucij, ki delujejo v prostoru naše občine, vabim k nadaljnjemu sodelovanju - le-to je bilo večinoma zelo solidno že v preteklih mandatih in podobnega pričakujem tudi v prihodnje s to razliko, da bo POTREBNO UPOŠTEVATI LETOS UVEDENO NOVO DEJSTVO, pred katerega nas je postavil občinski svet, ki je sredstva za Grosupeljske odmeve zmanjšal za več kot 30 %. Za primerjavo naj povem naslednje: Če je časopis do zdaj izhajal na 80 straneh, bo odslej do nadaljnjega izhajal NA NAJVEČ 56 straneh.
Zato ponovno obveščam, da bomo nenapovedane in nedogovorjene prispevki LAHKO objavljali le, če bodo upoštevali naslednja navodila:
-	Pisanje naj bo zelo strnjeno!
-	Pišite le o dogajanju v okviru občinskih društev, strank, javnih zavodov in ostalih dejavnikov v občini; o zunanjih akterjih pa samo, kadar neposredno vplivajo na življenje in delo naših občanov!
-	Vsi nenaročeni daljši prispevki z
več kot 1800 znakov/črk (nedogovorjeni z urednikom) bodo IZLOČENI iz objave. Glede objave ali neobjave prispevkov odloča uredništvo v skladu z Zakonom o medijih, razpoložljivimi sredstvi v proračunu ter v skladu z uredniško politiko, ki je bila potrjena hkrati z imenovanjem odgovornega urednika.
Če želite, da uredništvo poroča o vaših dogajanjih, nas obvestite pravočasno na elektronsko pošto ioze.miklicrat-2.net oziroma na naslov enega od naših stalnih sodelavcev uredništva, s katerim ste že doslej sodelovali - najpozneje pa 5 dni pred posameznim dogodkom razen v izjemnih nepredvidenih okoliščinah, ko je ta rok lahko tudi krajši. Za posredovanje več informacij našim občanom in javnim ustanovam preko pravkar navedenih okvirjev pa je odprta možnost PLAČANIH PR sporočil oziroma OGLASOV po veljavnem ceniku, ki je objavljen tudi na internetni strani www.grosuplje.si pod zavihkom Grosupeljski odmevi. Pa še nekaj: Z naslednjo številko Grosupeljskih odmevov začnemo z novo grafično podobo. Že v naprej vam lahko zaupam, da je izbrana barva zelena, ki je prav tako kot je bila do zdaj oranžna pretežno »odprta in komunikativna« barva, poudarja pa sonaravnost, ki jo občina Grosuplje prav v tem krizno-recesijskem času simbolično še najbolj potrebuje. Format časopisa ostane A4.
Za prijazno Grosuplje!
Jože Miklič, odgovorni urednik
Grosupeljskih odmevov
P.S. Ker so razmere v POD-alpski provinci v času brezvladja zelo nepredvidljive, smo J€žka Zagraškega in POREDNIKA EHO CAJTNGOV poslali na HAJMANSKE OTOKE, l(jer bosta lahko med oddihom občudovala tudi nekatere tajkune iz naših krajev. Z njima sta v mondeni opravi odpotovali militantno nastrojena gospa CENZURA in PLUV®AUSTKA - njena pastorka sumljivega izvora, početja in značaja, ki eno dela, drugo pa trobi javnosti. Naj vsi čim dlje tam ostanejo! Nikjer pa ni rečeno, da se ne bosta občasno vsaj prva dva zaradi izrednega domotožja vračala za kakšen šank VELEUPELJSKE GOSTILNIŠKE AGENCIJE in vam kar tam postregla s kakšnimi novimiŠlOjANK-antnimi novicami. Če ju hočete videti in slišati, hodite od šanka do šanka, saj za drugega vam ITAKni ostalo! Morda ju kje srečate?
Kolofon
Grosupeljski odmevi - Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič, tel. popoldne 786-07-22, GSM 041-98-22-33 e-pošta: joze.miklic H t-2.net
Uredniški odbor: mag. Tatjana Jamnik Skubic, mag. „Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, Vera šparovec, Matjaž Trontelj.
Naslov uredništva:
1290 Grosuplje, Taborska 2
(Občina Grosuplje, hišna centrala 788 87 50)
Lektoriranje: Marija Samec
Oblikovanje matrice: Miha Črtalič
Fotografije in prelom strani: Jože Miklič
Ostale fotografije: avtorji prispevkov, če ni posebej navedeno
Tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Grosuplje, Kolodvorska 2 COBISS-ID: 61148160	/ ISSN: 1580-0911
V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 006-61 1/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno (od junija 2011 dalje) v nakladi 6.368 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.
Rok za oddajo nenapovedanih besedil in oglasov za oktobrsko številko Grosupeljskih odmevov je v petek, 7. oktobra 2011.
Navodila za dopisovalce in oglaševalce so na spletni strani Občine Grosuplje www.grosuplje.si v zavihku Grosupeljski odmevi.
skozi županov objektiv
Grosupeljski odmevi
avgust-september / 8-9 - 2010
Grosuplje v jeseni
V svojem predvolilnem programu sem obljubil, da bomo podaljšali progo mestnega potniškega prometa do Grosupljega. Septembra je mestna potniška linija stekla. Ponuja cenejši prevoz z mesečnimi vozovnicami, z uporabo vseh prog mestnega potniškega prometa v Ljubljani. Če bi Ministrstvo za promet sledilo terminskemu planu uvedbe linije in finančno podprlo nadgradnjo plačilnega sistema, bi septembra lahko tudi občasni potniki, namesto z denarjem, plačali prevoz z Urbano. Zaradi tega prihaja do zamika, ki pa naj bi ga do konca leta v Ljubljanskem potniškem prometu nadoknadili, tedaj pa bo conski sistem med Ljubljano in Grosupljem, kot prvi v Sloveniji, zaživel v celoti, plačevanje pa bo tedaj omogočeno vsem potnikom po privlačni ceni z vrednostno kartico. Vendar pa s tem našega prizadevanja za izboljšanje javnega prometa ni konec. Kočevska proga se intenzivno obnavlja in upam, da bo železniški potniški promet med Kočevjem in Ljubljano čim hitreje stekel, s tem pa se bo ponudba prevozov še povečala. Ozko grlo še vedno predstavlja odsek ceste med Škofljico in Ljubljano, zaradi katere v konicah poleg osebnih vozil stojijo tudi mestni avtobusi. Sam podpiram izgradnjo štiripasovnice na tem odseku ali pa vsaj rumeni pas za avtobuse. Slišim sicer, da Ministrstvo za promet razmišlja o treh pasovih, ki bi se z uporabo semaforjev spreminjali in sicer zjutraj dva v smeri
proti Ljubljani in en v nasprotni smeri proti Škofljici, popoldan pa obratno. Vsekakor potrebujemo rešitev, ki bo hitra, učinkovita ter poceni in bo pomenila izboljšanje prometne situacije.
V naši občini se je odprlo še eno gradbišče, zaradi katerega je zaprt priključek na avtocesto pri Šmarju - Sapu. Voznike že sedaj prosim za strpnost in potrpljenje, saj bo po končani zapori prometna situacija na tem priključku močno izboljšana. Z Darsom smo ob robu gradnje bencinskega servisa na Cikavi na našo zahtevo podpisali sporazum, po katerem bo Dars zgradil krožišče na Cikavi pri Fortuni, s čimer bo črna točka dokončno sanirana, vključevanje voznikov s Cikave in Šmarja pa bo močno olajšano. Gre za investicijo, ki jo DARS večinsko sofinancira v višini 450 tisoč evrov. S tem se uresničuje še ena predvolilna obljuba, da bodo najbolj obremenjena križišča v Grosupljem postopoma preurejena v krožišča.
Prvega septembra smo pospremili prvošolke in prvošolce v naše osnovne šole. Zelo sem hvaležen, da sem ta dan lahko obiskal naše šole in imel možnost pozdraviti nove učenke in učence ter njihove starše. Vsem šolarkam in šolarjem, učiteljem in staršem želim, da bi novo šolsko leto bilo čim bolj uspešno, čim manj stresno in da bi se končalo z dobrimi šolskimi ocenami.
Za malčke, ki bodo čez nekaj let prestopili šolski prag, pa si v občini prizadevamo, da bi jih čim več lahko dobilo prostor v vrtcih, pa naj bo to javni vrtec ali zasebni. Z razpisanimi koncesijami bo tako že po enem letu varstvo dobilo nad 80 predšolskih otrok več kot sicer. S tem se ta podedovani problem prejšnjega mandata župana Janeza Lesjaka uspešno razrešuje.
Čaka nas Grosuplje v jeseni, ki je bilo letos prvič obarvano s trodnevnimi prireditvami, na katerih so se predstavila mnoga domača društva. Vsem, ki so sodelovali pri pripravi prireditev, se prav lepo zahvaljujem, še posebej občinskemu svetniku Renatu Bedenetu ter podžupanu Dušanu Hočevarju.
Uživajmo v barvah jeseni! dr. Peter Verlič, župan
O prireditvah s skupnim naslovom Grosuplje v jeseni bomo pripravili reportažo dogodkov za naslednjo številko Grosupeljskih odmevov. Prav tako bo objavljenih še nekaj prispevkov, ki to pot niso bili objavljeni. - odgovorni urednik Jože Miklič
Parketarstvo
Raj ko Novak s. p.
Polaganje vseh vrst parketov in laminatov, tekstilnih in plastičnih podov ter obnova parketov.
Nabava in dostava vseh podov.
Tel 041 /658-955 e-pošta:
novak.rajko@siol.net
A
Avtobusna linija 3G in 10 let Evropskega tedna mobilnosti
Nadaljevanje z naslovnice
Peter Horvat - direktor LPP je povedal, da se nova linija 3G uvaja s pomočjo Direkcije Republike Slovenije za ceste. Gre za veliko novost, saj se prvič v Sloveniji uvaja conski sistem. Bistveno pri tem je to, da je mobilnost uporabnika z uporabo ene same vozovnice veliko večja. Mesečno vozovnico v vrednosti 60 € bomo lahko uporabljali na poti od Grosupljega in vse do Ljubljane, z njo se bomo lahko prosto gibali po Ljubljani, prav tako pa bo ista vozovnica uporabna tudi za okoliške kraje v občini Grosuplje, iz katerih se bodo uporabniki lahko pripeljali v mesto Grosuplje in tam prestopili na avtobus 3G.
Premierna vožnja z avtobusno linijo 3G
V	ponedeljek, 29. avgusta 2011, natančneje ob 4.22. uri zjutraj, je začela obratovati nova linija Ljubljanskega potniškega prometa 3G. V zgodnjih jutranjih urah so se z avtobusom po novi trasi po Grosupljem popeljali tudi župan dr. Peter Verlič, podžupana Dušan Hočevar in Iztok Vrhovec, Peter Horvat - direktor Ljubljanskega potniškega prometa, d.o.o., ter nekateri predstavniki občinske uprave, občinski svetniki in predstavniki medijev.
Otvoritev linije 3G Ljubljanskega potniškega prometa
V	petek, 2. septembra 2011, smo uradno otvorili novo linijo Ljubljanskega potniškega prometa 3G. Z linijo 3G so se iz Ljubljane v Grosuplje pripeljali g. Zoran Jankovič, župan Mestne občine Ljubljana, g. Peter Horvat, direktor Ljubljanskega potniškega prometa, d.o.o., ga. Zdenka Grozde, direktorica družbe Javnega holdinga Ljubljana, d.o.o., in g. Ivan Jordan, župan občine Škofljica. Na prvi
avtobusni postaji v občini Grosuplje, Špilar, sta se jim na avtobusu pridružila tudi dr. Peter Verlič, župan občine Grosuplje in g. Dušan Hočevar, podžupan občine Grosuplje. Slavnostna otvoritev se je odvijala na avtobusni postaji Grosuplje. Kot je uvodoma povezovalka programa Simona Zorc Ramovš povzela iz zapisov domačih raziskovalcev zgodovine, se zdi, če pogledamo sko-zi zgodovino mladega mesta Grosuplje, da mu prav prometne poti krojijo usodo. Tu so potekale poti že pred 3000 leti, pa tudi v rimski dobi, tovorništvo v srednjem veku je bilo izredno živahno, železnica pa je razvoj trga Grosuplje pognala z neverjetno hitrostjo naprej, avtobus in avtocesta sta Grosupljemu pripeljali status mesta. Tokrat je šlo za še en zgodovinsko pomemben trenutek. Na drugi šolski dan smo tudi uradno odprli (REZANJE TRAKU NA NASLOVNICI!) novo linijo Ljubljanskega potniškega prometa z imenom 3G, ki nam prinaša boljše in dostopnejše poti do Ljubljane. Ob tem so nas prijazno pozdravili in nagovorili dr. Peter Verlič - župan občine Grosuplje, Peter Horvat - direktor Ljubljanskega potniškega prometa, d.o.o., in Zoran Jankovič - župan Mestne občine Ljubljana. Kot so vsi poudarili, je linija 3G plod uspešnega sodelovanja, na kar so vsi zelo ponosni. Prav tako so prepričani, da je linija 3G za občane Grosupljega izjemna pridobitev.
Svojevrsten pridih so prireditvi dodali tudi člani Gledališča GGNeNi, ki so zaigrali igro »Gremo v Ljubljano«, za tem pa se nam je Maša Tiselj predstavila s pesmijo Svetlane Makarovič »V Ljubljani (Naš mali avto)«. Slavnostna otvoritev se je zaključila s svečanim prerezom traku, s tem pa je bila nova linija Ljubljanskega potniškega prometa 3G tudi uradno odprta.
10 let Evropskega tedna mobilnosti 2001-2011
V petek, 16. septembra 2011, se je pričel 10. evropski teden mobilnosti v Sloveniji, ki se bo sklenil v četrtek, 22. septembra 2011. Osrednja tema letošnjega Evropskega tedna mobilnosti je »Potujmo drugače« in poudarja alternativne načine mobilnosti in pogona vozil z namenom, da se zmanjša naša odvisnost od nafte.
Slovesna prireditev v počastitev te obletnice je potekala v petek, 16. septembra 2011, v Centru Evropa v Ljubljani. Prireditve so se udeležili župani in drugi predstavniki slovenskih občin, ki podpirajo to akcijo in v njej sodelujejo z rešitvami za uvajanje okolju in zdravju prijazne mobilnosti. Med udeleženci sta bila tudi župan dr. Peter Verlič in podžupan Dušan Hočevar. Na sam dogodek so se dr. Roko Žarnič, minister za okolje in prostor, dr. Peter Gašperšič, državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor, dr. Peter Verlič, župan občine Grosuplje, in g. Dušan Hočevar, podžupan občine Grosuplje, pripeljali z mestnim avtobusom, novo linijo LPP 3G in s svojo gesto opozorili na pomen javnega potniškega prometa.
Na slavnostni prireditvi je minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnič občinam za njihova prizadevanja podelil posebna priznanja. Med prejemniki priznanj za uvajanje ukrepov na področju alternativnih možnosti prevoza, ki prebivalcem v mestih omogočajo bolj kakovostno življenje in blažijo podnebne spremembe, je bila tudi občina Grosuplje. Župan dr. Peter Verlič se je za prejeto priznanje zahvalil in v nadaljevanju povezal izraza »bela Ljubljana in zeleno Grosuplje«. Pri tem je kot veliko pridobitev izpostavil novo linijo LPP 3G, ki je v primerjavi z dotedanjim medkrajevnim potniškim prevozom veliko ugodnejša, pomembni novosti pa sta tudi
pogostost in večja dostopnost avtobusov. Z namenom, da bo uporaba javnega potniškega prometa prijaznejša do uporabnikov, bomo v Grosupljem dobili tudi novo parkirno hišo. Prav tako bomo v občini Grosuplje v kratkem dobili dva parkirna mesta s polnilno postajo za vozila na električni pogon. Vozila na električni pogon so ekološko sprejemljivejša vozila in lahko v veliki meri vplivajo na zmanjšanje količine izpustov toplogrednih plinov. Kot je še povedal župan, v občini Grosuplje načrtujejo tudi ureditve novih kolesarskih poti, Kolodvorsko cesto v centru Grosupljega pa nameravajo preurediti v peš cono. Prostor bo namenjen srečevanju, druženju in zadrževanju na prostem, uredile pa se bodo tudi zelene parkovne površine.
Ogled železniškega prehoda Predole
gradnja objektov. Na to območje se bosta preselila podjetje BELIMED pomivalni sistemi d.o.o. in ALPE ADRIA »ZELENI VAL« podjetje za radiofuzijo in marketing, d.o.o.. Lokacijo leži na območju gospodarske cone Grosuplje pri Motvozu d.d. Grosuplje, kjer so že zgrajeni vodovod, kanalizacija, cesta in pločnik.
Člani Gledališča Hiša
v Belgiji
Župan dr. Peter Verlič, podžupan Dušan Hočevar in g. Stane Stopar, vodja Urada za komunalno infrastrukturo, so se v Predolah sestali z g. Markom Brezigarjem iz podjetja Slovenske železnice, d.o.o.
V	Predolah potekajo intenzivna gradbena dela. Slovenske železnice, d.o.o., in Občina Grosuplje sta namreč pristopili k skupnemu projektu reševanja obnove regionalne proge Grosuplje - Kočevje v kraju Predole. Med njimi je bil sklenjen tudi Sporazum o medsebojnih obveznostih pri izvedbi prestavitve železniške proge, gradnji novega podvoza in izgradnji novih cest v zvezi s tem posegom.
V	sklopu rekonstrukcije železniške proge, izgradnje novega podvoza ter ukinitve nivojskega prehoda čez železniško progo v Predolah tako potekajo tudi gradbena dela na lokalnih cestah. Izvedena bo nova povezava do podvoza ter dostopi do naselja in hiš v tem območju. Prav tako bo v sklopu prestavitve cest prestavljena in obnovljena tudi ostala komunalna infrastruktura.
Župan, podžupan, g. Stopar in g. Brezigar so na srečanju razpravljali, kolikšen obseg imajo dela, katere so vrste del, ki potekajo v sklopu reševanja obnove regionalne proge, in kolikšna je vrednost teh del. Ob tem so pregledali tudi projekte in si ogledali dejansko stanje na terenu.
Cesta Belimed
Izgradnja nove Ceste Belimed je končana, položiti je potrebno le še fini asfalt. Ta se bo položil šele, ko bo na tem območju končana
V	četrtek, 28. julija 2011, so v Kulturnem domu Grosuplje pripravili sprejem članov otroškega Gledališča Hiša, ki so se od 10. do 24. julija udeležili mednarodnega srečanja otroških ljubiteljskih gledališčnikov na EDERED (Europen Drama Encounters Recontres Europeennes de Drama) v Belgiji. Otroke, njihove starše in vse ostale prisotne je ob tej priložnosti nagovoril župan dr. Peter Verlič, sprejemu pa so prisostvovali tudi podžupan Dušan Hočevar in trije občinski svetniki. Najprej je vse zbrane pozdravil predsednik društva Jan Pirnat, nato pa še župan, ki je udeležencem čestital. Dejal je, da so zastopali Slovenijo, so hkrati zastopali tudi našo občino.
V	nadaljevanju je Simona Zorc Ramovš, predsednica ZKD Grosuplje, podrobneje opisala, kaj vse so doživeli v štirinajstih dneh, ki so jih otroci s strokovno spremljevalno ekipo preživeli v Belgiji. Kot je dejala, jim dolgčas nikoli ni bilo, obisk Belgije pa bo za vse ostal nepozaben. Otroci so med drugim v nacionalnih oblačilih predstavili našo državo, si ogledali Bruselj in Antwerpen, ob vsem tem pa sklenili številna nova prijateljstva. Naslednje leto bo srečanje mladih gledališčnikov potekalo v Turčiji, upamo pa lahko, da bosta leto kasneje gostiteljici prav Slovenija v sodelovanju s Hrvaško.
miss Slovenije 2011. Najprej so otroke pospremili pred šolo v Šmarju - Sapu, nato pa še v dislocirano enoto Adamičevo v Grosuplje.
Varna pot v šolo
V organizaciji Zveze šoferjev in avtomehanikov Grosuplje v občini Grosuplje v sodelovanju s Policijsko postajo Grosuplje že vrsto let organizirajo spremstvo na pomembnejših cestnih prehodih v urbanih sredinah. Poleg ZŠAM, ki je ves naslednji teden nato še skrbela, da so se še posebej najmlajši šolarji počutili varne in se privadili na te prehode, so se letos varovanju naših najmlajših pridružili župan dr. Peter Verlič in podžupan Dušan Hočevar ter Lana Mahnič Jekoš - aktualna
Podpis Pogodbe za obnovo Podružnične šole Kopanj
Župan dr. Peter Verlič in direktor družbe IMOS d.d. Mitja Majnik sta 3. 8. podpisala Pogodbo za obnovo Podružnične šole Kopanj. Dela so se začela že v ponedeljek, 8. 8. 2011. Obnova Podružnične šole Kopanj bo trajala do konca letošnjega leta. Med rekonstrukcijo objekta bodo otroci obiskovali pouk v prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Račna. Vrednost del znaša 716.548,37€.
Sprejem prvošolcev
Prvi september je bil za številne prvošolke in prvošolce prav poseben dan. Prvi dan so v šolo prišli v spremstvu staršev, bratcev in sestric. V vseh šolah so jih prijazno sprejeli in jim pripravili kratek kulturni program. Za tem pa so spoznali svoje nove učitelje in sošolce. Na Podružnični šoli Polica, Osnovni šoli Brinje Grosuplje, Podružnični šoli Šmarje - Sap, Dislocirani enoti Adamičeva in na Podružnični šoli Kopanj sta prvošolce pozdravila tudi župan dr. Peter Verlič in podžupan Dušan Hočevar. Sprejem prvošolcev Dislocirane enote Adamičeva so sicer pripravili v Kulturnem domu Grosuplje, sprejem prvošolcev Podružnične šole Kopanj pa v prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Račna. V Račni bodo namreč učenci med rekonstrukcijo šole pouk obiskovali v prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Račna.
Sestanek s
predstavniki romske skupnosti
Podžupan Iztok Vrhovec in nekateri predstavniki občinske uprave so se 29. 8. sestali s predstavniki Foruma romskih svetnikov Slovenije, romskega društva Romi gredo naprej in Amnesty International Slovenije.
Na sestanku so govorili o dostopu do vode v romskih naseljih, ureditvi sanitarij in na splošno o izboljšanju bivalnih razmer. Razpravljali so tudi o aktivnostih civilne družbe in drugih državnih služb, ki bi pripomogle k izboljšanju obiska romskih otrok v programih predšolske vzgoje ter šoloobveznih otrok v rednem izobraževanju. Predstavniki Foruma romskih svetnikov Slovenije, romskega društva Romi gredo naprej in Amnesty International Slovenije so nad slišanim izrazili veliko zadovoljstvo. Menijo, da bo sodelovanje med njimi v prihodnje uspešno, le tako pa bo mogoče doseči tudi vidne rezultate.
Planinsko društvo Grosuplje, plezalna sekcija Ascendo
Župan dr. Peter Verlič in podžupan Dušan Hočevar sta se sestala z Francem Štibernikom - predsednikom Planinskega društva Grosuplje in plezalne sekcije Ascendo ter Nandejem Vidmarjem - predstavnikom Društva tabornikov rod Louis Adamič. Planinsko društvo Grosuplje - plezalna sekcija Ascendo se nahaja na dveh lokacijah. Prva je v Dvorani Brinje. V športni dvorani Brinje najdemo veliko »reliefno« steno, ki omogoča organizacijo tekem državnega pokala za
kategorije starejši dečki/starejše deklice in mlajši. Velika stena je poleg tekmam namenjena predvsem rekreacijskemu plezanju otrok in odraslih. Na tej steni se izvajajo tudi redni treningi in tečaji plezanja. Druga pa je Plezalnica, ki se nahaja na podstrehi telovadnice Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje Dislocirane enote Adamičeve. Plezalnica je namenjena treningom in plezanju zahtevnejših rekreacijskih plezalcev, ki želijo izboljšati svojo telesno pripravljenost, predvsem v smislu povečanja maksimalne moči in vzdržljivosti.
Planinsko društvo Grosuplje - plezalne sekcije Ascendo si namreč želi prostore Plezalnice razširiti in pridobiti prostore, ki jih uporablja za skladiščenja opreme Društvo tabornikov rod Louis Adamič.
Seznanitev vojaških obveznikov z dolžnostmi in pravicami
ob neposredni vojni nevarnosti. Predstavili so jim možnost prostovoljnega služenja vojaškega roka, sodelovanje v pogodbeni rezervi in zaposlitev v Slovenski vojski. Ob tej priložnosti sta vse prisotne pozdravila tudi župan dr. Peter Verlič in podžupan Dušan Hočevar.
Obisk ministra mag. Dejana Židana
Ob robu delovnega sestanka mag. Dejana Židana, ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, sta ministru v prostorih Občine Grosuplje izrekla dobrodošlico tudi župan dr. Peter Verlič in podžupan Dušan Hočevar. Ob tej priložnosti je župan ministru predstavil problematiko sprejemanja občinskega prostorskega načrta. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je namreč eden izmed soglasjedajalcev občinskega prostorskega načrta. Župan in minister sta se dogovorila, da bodo sodelavci na operativni ravni pristopili k reševanju, minister pa je ob tem župana povabil tudi k sebi na obisk.
Obisk ministra
^ * dr. Roka Zarniča in
državnega sekretarja dr. Petra Gašperšiča
Minister dr. Roko Žarnic in državni sekretar dr. Peter Gašperšič, oba tudi naša občana, sta se v petek, 15. septembra 2011, v občinskih prostorih oglasila na kratkem sestanku z županom dr. Petrom Verličem in podžupanom Dušanom Hočevarjem. Pogovarjali so se predvsem o aktualnih zadevah, pomembnih za našo občino, ki pa so na Ministrstvu za okolje in prostor trenutno še vedno odprte. V prvi vrsti je to izgradnja zadrževalnika
Predstavniki Direktorata za obrambne zadeve, Ministrstva za obrambo, so vojaške obveznike, državljane letnika 1993, z območja naše občine v prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Grosuplje seznanili z dolžnostmi in pravicami. Vojaške obveznike so seznanili z vojaško dolžnostjo v miru in
>
VeLiki Potok, prav tako pa so govoriLi tudi o sprejemu občinskega prostorskega načrta in sprejemu državnega prostorskega načrta za nadvoz proti stanovanjskemu naseLju Sončni dvori.
Lokalna cesta od Grosupljega proti Polici v območju priključka za Perovo
Ureditev zavoja LokaLne ceste GrosupLje - PoLica v območju prikLjučka za Perovo je obsegaLa deLno sanacijo ceste, izvedbo odvodnjavanja, cesto pa se je prepLastiLo z asfaLtno zmesjo, ki zmanjšuje drsnost vozišča. S tem bo zagotovLjena večja prometna varnost.
Cesta je biLa pred Leti v skLopu rednih vzdrževaLnih deL zaradi drsenja avtomobiLov / izrednih razmer na navedenem območju že »porezkana«, da je dobiLa hrapavost, ki pa se je z Leti obrabiLa. S posegom se je zmanjšaLa debeLina asfaLta, zato se ponovno rezkanje ni mogLo izvesti. GLede na to, da se je v zadnjem Letu ponovno pojavLjaL probLem drsenja avtomobiLov, se je Občina odLočiLa za doLgoročni ukrep rešitve probLema, in sicer za prepLastitev navedenega območja z ustrezno obrabno zaporno pLastjo. Vrednost deL je znašaLa cca. 15.000€. Istočasno se je poLožiLa tudi kabeLska kanaLizacija, za katero je svoj finančni vLožek prispevaLa Krajevna skupnost GrosupLje. KabeLska kanaLizacija je potrebna za načrtovano osvetLitev križišča.
6. redna seja Občinskega sveta občine Grosuplje
V sredo, 14. septembra 2011, se je v prostorih Družbenega doma Grosuplje odvijala 6. redna seja Občinskega sveta občine Grosuplje v mandatnem obdobju 2010-2014.
Zaključni račun proračuna za leto 2010
Brez zapLetov je biL po podanem poročiLu ge. JeLke Kogovšek, vodje urada za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, ter po podanem poročiLu predsednika Nadzornega
odbora MiLana Vehovca z 19 gLasovi za in s 4 vzdržanimi gLasovi potrjen tudi zakLjučni račun proračuna za Leto 2010.
Sklep o ugotovitvi javnega interesa za izvedbo projekta »Gradnja, upravljanje, vzdrževanje in izkoriščanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v Občini Grosuplje«
ObrazLožitev te točke je podaL Stane Stopar - vodja urada za komunaLno infrastrukturo. Namen gradnje odprtih širokopasovnih omrežij eLektronskih komunikacij v Občini GrosupLje je, da se na območjih, kjer širokopasovna omrežja niso prisotna, zgradi odprto širokopasovno omrežje eLektronskih komunikacij, ki bo povezaLo vsa naseLja v naši občini ter vse zainteresirane končne uporabnike s širokopasovnim hrbteničnim omrežjem in bo hkrati vsem zainteresiranim operaterjem in ponudnikom vsebin dostopno pod enakimi pogoji.
Za izgradnjo tovrstnih omrežij je mogoče ob predhodnem izboru zasebnega partnerja pridobiti finančna sredstva na razpisu Ministrstva za visoko šoLstvo, znanost in tehnoLogijo RS.
Občina GrosupLje v projekt izgradnje odprtega širokopasovnega omrežja ne bo prispevaLa Lastnega finančnega vLožka. Njen prispevek bo v obLiki morebitne pomoči pri pridobivanju sLužnosti, izvedbi vseh postopkov za izbor zasebnega partnerja, pripravi investicijske dokumentacije ipd.
PredLoženi skLep bo omogočiL začetek priprave potrebne dokumentacije za kandidiranje na razpisu Ministrstva za visoko šoLstvo, znanost in tehnoLogijo RS. SkLep so z dopoLnitvijo, ki jo je predLagaLa Zdenka Cerarjeva, da o poteku aktivnosti župan obvešča tudi Občinski svet, svetniki sogLasno potrdiLi.
Sklep o imenovanju odgovornega urednika Grosupeljskih odmevov
Pod 4. točko je biL obravnavan skLep o imenovanju odgovornega urednika GrosupeLjskih odmevov. Na predLog Komisije za mandatna vprašanja, voLitve in imenovanja, da se za odgovornega urednika LokaLnega časopisa GrosupeLjski odmevi imenuje Jožeta MikLiča, je biL Le-ta tudi imenovan. Župan dr. Peter VerLič mu je ob tem čestitaL in mu
pri obLikovanju časopisa zažeLeL uspešna nasLednja štiri Leta.
Sklep o imenovanju Komisije za spremljanje položaja romske skupnosti
V Komisijo za spremLjanje poLožaja romske skupnosti je biLa za predsednico imenovana Zdenka Cerar (LDS), na mesto podpredsednika komisije pa je biL imenovan ELko Hudorovac (romski svetnik). Komisija je biLa imenovana na podLagi 6. čLena Zakona o romski skupnosti kot deLovno teLo občinskega sveta. PreostaLi čLani 11-čLanske komisije so Janez Pintar (SDS), Renato Bedene (RIG), Valentina Vehovec (DeSUS), Nevenka Zaviršek (SD), Brigita Jakopin (POG) ter predstavniki Romov Cirila Hudorovac, Bruno Brajdič, Nikolaj Ferjan in Nada Hudorovac.
Sklep o razrešitvi in imenovanju člana Nadzornega odbora
Na podLagi odstopne izjave čLanice nadzornega odbora, ge. Ksenije Štibernik, zaradi nezdružLjivosti funkcije, je biLa na predLog Komisije za mandatna vprašanja, voLitve in imenovanja za čLanico Nadzornega odbora imenovana Tamara Kek.
Informacije, pobude in vprašanja svetnikov.
Franc Štibernik (LDS) je odprL vprašanje čiščenja vodotokov, na katerega je odgovor podaL g. Stopar, vodja urada za komunaLno infrastrukturo. Za omenjenim vprašanjem je g. Štibernik pohvaLiL odprtje nove Linije LjubLjanskega potniškega prometa 3G, pri tem pa je žeLeL opozoriti na prometne konice, v času katerih vožnja z avtobusom traja dLje časa. Marjana Trobca (DeSUS) je zanimaLo, na kakšen način se v primerih, kot je oporečnost vode, obvešča občane, da bi biLi vsi kar najboLje obveščeni. Odgovor na zastavLjeno vprašanje je podaL Tomaž RigLer - direktor Javnega komunaLnega podjetja GrosupLje. Patricija Šašek (RIG) je v nadaLjevanju predLagaLa, da bi se krajevna skupnost GrosupLje preimenovaLa v Mestno krajevno skupnost GrosupLje. Župan je predLog podprL in ga podaL v obravnavo Statutarno-pravni komisiji.
Branka Mijatovic (RIG) je pohvaLiLa pridobitev v naši občini, »skate park«, ki ga mLadi veLiko uporabLjajo.
Vprašanje Saša Javševca (LDS) se je večinoma nanašaLo na sprejemanje občinskega prostorskega načrta. V imenu Odbora za prostor, komunaLno infrastrukturo in ekoLogijo je odgovor podaL Dušan Hočevar, katerega smo v GrosupeLjskih odmevih že zapisaLi v junijski števiLki časopisa Letos.
SDS uresničuje svoje obljube
Slovenska demokratska stranka je po znanih podatkih, po številu članov največja politična stranka v Sloveniji, po zadnjih merjenjih javno mnenjske podpore, pa tudi vodi na lestvici parlamentarnih in neparlamentarnih strank. SDS je tudi edina stranka v Sloveniji, ki je do sedaj predstavila program za prihodnost, v času sedanjega mandata pa kar nekajkrat konkretne alternative in ukrepe za pomoč Sloveniji iz krize, vendar je koalicija SD, LDS, Zares in DeSUS ponujeno pomoč vehementno zavrnila. Za program za prihodnost lahko svoje predloge na spletni strani www.sds.si posredujete tudi vi.
SDS je tista stranka, ki je v mandatu 2004 -2008, ko je vlado vodil Janez Janša, izpolnila svoje obljube, ko je vlada premikala zadeve
Cerarjeva se bo posvetila lokalni politiki
Zdenka Cerar je v začetku septembra odstopila z mesta podpredsednice stranke LDS. Ob odstopu je pojasnila, da je »napočil čas, da prepusti mesto drugemu«. Še vedno sicer ostaja članica LDS in pravi, da odstop ni posledica zadnjih dogodkov v LDS. Funkcijo podpredsednice stranke je opravljala zadnjih pet let, za drugi mandat pa je bila izvoljena na kongresu stranke maja letos. Je tudi občinska svetnica in članica izvršnega odbora LDS Grosuplje - tega je v preteklosti vodila, v začetku letošnjega leta pa je vodenje občinskega odbora prepustila mlajšemu kolegu.
Pravi, da se bo zdaj posvetila stvarem, za katere prej ni imela dovolj časa in med te aktivnosti spada tudi delo na področju lokalne politike. Poleg lokalne politike bo energijo vložila še v humanitarne dejavnosti, športne aktivnosti, posvetila pa se bo tudi družini. Pri vsem skupaj poudarja, da se ji zdi prav, da naredi prostor nekomu mlajšemu, saj je bila sama del državne politike in tudi del vrha stranke že dovolj dolgo. Ni pa Cerarjeva edina, ki se je odločila za umik. Kot smo že omenili, sama ostaja v stranki - to pa ne velja tudi za predsednika državnega sveta in vidnega člana LDS-a Blaža Kavčiča ter bivšega člana sveta stranke Petra Jamnikarja, ki sta nedavno podala izstopni izjavi. Tamara Barič
na bolje za vse svoje državljane. Je bila vlada, ko se je ustvarjalo delovna mesta, ko smo dobili vinjete, ko smo dobili zastonj drugega in nadaljnjega otroka v vrtec, ko se je odpravljalo administrativne ovire ... Zakaj vam pišem o SDS najprej v državnem pogledu? Zato, ker vam v nadaljevanju želim prikazati, kako se politika preslikava iz državnega tudi na lokalni nivo.
SDS je na lanskih lokalnih volitvah uspela, da ste Grosupeljčani mandat zaupali Dr. Petru Verliču in hkrati izvolili največje število svetnic in svetnikov SDS v občinski svet občine Grosuplje. SDS je s konkretnim programov obljubila, da bo v občini stvari premaknila na bolje in kar nekaj obljub smo realizirali že v prvih 9 mesecih. Dr. Verlič je sodelovanju v občinskem svetu dal popolnoma nov pomen. Do izraza pridejo izkušnje, znanje in širina, kar pa posledično privede do boljših odločitev in rešitev za občino Grosuplje. Delati in odločati v skupini ljudi, ki jim dobra ideja za občino Grosuplje pomeni več kot pa delitev na koalicijo in opozicijo vzbuja občutek upanja, da zmoremo več in smo sposobni preseči delitve v dobro domače občine. Občutek, ki ga tako pogrešamo vladni koaliciji. Vladajoči se brezsramno oklepajo oblasti, kljub temu, da je situacija slabša iz dneva v dan. Slovenija je v zadnjem mandatu izgubila veliko in težko bo zamujeno nadoknaditi.
Na občini se projektov lotevamo z veliko zagnanostjo, pa vendar nam pri odločitvah
ostane dovolj treznega premisleka, da se odločimo modro in preudarno. Ocenjujem, da je minilo obdobje zgodnje pomladi, ko smo vsi imeli veliko pričakovanj in smo sedaj v obdobju konstruktivnosti, rasti in razvoja občine Grosuplje. Ko smo kar nekaj projektov izpeljali zelo hitro in smo s pomočjo sodelavcev v občinski upravi, odborih in komisijah ter občinskega sveta pokazali, da skupaj zmoremo več. Ko bi se le državni organi in institucije odzivali primerno, ko bi tam, nekateri razumeli, da delitve na koalicijo in opozicijo občankam in občanom ne prinesejo rešitev.
Pa vendar čakamo na boljše čase, na novo, boljšo vlado, ki bo prisluhnila našim projektom bolj in bo razumela, da so ti projekti za ljudi in bomo s pomočjo te nove vlade lahko tudi v Grosupljem postorili še veliko novega in dobrega.
Dušan Hočevar, predsednik OO SDS Grosuplje in podžupan
Zahvala za neverjetnih, več kot 27.700 podpisov za družinski referendum, zbranih v dveh dneh oziroma v 14 urah.
Po zadnjih podatkih, ki smo jih prejeli z vseh koncev Slovenije, smo v Civilni iniciativi za družino in pravice otrok v samo dveh dneh prejeli več kot 27.000 overovljenih podpisov v podporo »družinskemu referendumu«. V občini Grosuplje smo v dveh dne zbrali preko 500 podpisov. Vsem, ki ste oddali svojo podporo, se najlepše zahvaljujemo. Posebna zahvala gre vsem prostovoljkam in prostovoljcem v naši občini, ki so 1. in 2. septembra 2011 ob pripekajočem soncu darovali svoj čas in moči na stojnici. Za podporo se zahvaljujemo tudi vsem tistim, ki bi svoj podpis radi oddali, pa ga zaradi službe, bolezni in ostarelosti niso
mogli. Seveda pa najlepša zahvala vsem, ki ste se s podpisom častno zavzeli za vrednoto družine in pravice otrok. Več kot 25.000 podpisov podpore za Družinski referendum je po naših informacijah največje do sedaj zbrano število podpisov v dveh dneh v vsej naši zgodovini. Poslanke in poslanci, ki podpirajo družinski zakonik, so prekinili zbiranje podpisov. Z zbiranjem podpisov bomo nadaljevali takoj po odločitvi Ustavnega sodišča in dokončali delo, ki smo ga tako uspešno začeli v prvih dveh dneh. Civilna iniciativa za družino in pravice otrok za iniciativo v naši občini Matjaž Trontelj
Naši vrtci, naš problem
Aktualne problematike v naši občini očitno navkljub novemu in okrepljenemu vodstvu ostajajo enake. Dejstvo je, da smo si vsi po lanskih lokalnih volitvah v občini Grosuplje obetali spremembe, predvsem zato, ker se je po treh mandatih zamenjalo vodstvo v naši občini. Eden perečih problemov je gotovo problematika predšolske vzgoje. Letos je bilo v Vzgojno varstveni zavod Kekec Grosuplje vpisanih rekordnih 500 otrok. Že res, da jih mnogo od teh ni izpolnjevalo vseh kriterijev, vendar je pred pragom vrtcev kljub temu ostalo več kot 300 otrok.
Problem vrtcev pa očitno ni v tem, da jih ni moč zgraditi, saj v okoliških občinah jim to nekako uspeva. Letos so tako nov vrtec odprli na Krki, ob pričetku šolskega leta so položili nov temeljni kamen za vrtec na Lavrici, prav kmalu pa lahko pričakujemo gradnjo novega centralnega vrtca na Vidmu ter na Igu. V Grosupljem pa se zdi, da interesa po graditvi novih javnih vrtcev ni. Interes je zgolj za kratkoročne rešitve z zasebniki. Predvsem tistimi s poslovno žilico ali tistimi, ki imajo dovolj povezav oziroma so celo nosilci funkcij na občini. Z občinskimi koncesijami se kratkoročno rešuje problematiko predšolske vzgoje, seveda na občinski račun.
Občina Grosuplje ni v tem letu naredila nikakršnega koraka, da bi sistematično pristopila k reševanju problema velikega števila zavrnjenih otrok, ki čakajo na vstop v vrtce. Je pa postavila skate park, medtem ko so vrtčevska igrišča brez igral. Skate park je sicer dobrodošla dodana vrednost za aktivno preživljanje prostega časa, če bi bilo obenem poskrbljeno tudi za osnovo pri varstvu otrok. Od visokoletečih predvolilnih obljub tako ostajajo kozmetični popravki na cestni infrastrukturi, skate park za mlade, ki si namesto varstva očitno zaslužijo ulico, in prenovljena avtobusna linija do Ljubljane, ki bo dodatno obremenila občinski proračun. Samo upamo lahko, da ima župan za preostala leta županovanja kakšnega konkretnega asa v rokavu in ne le PR-ovskih nastopov. Sašo Jalševec
Odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev - jesen 2011
Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Grosuplje, da bo v jesenskem času odvažalo nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu:
Plan zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev:
DATUM		NASELJE	ZBIRNO MESTO	ČAS ZBIRANJA
torek	4. 10. 2011	Polica	Parkirišče pri družbenem domu	14.00 - 15.00 h
torek	4. 10. 2011	Škocjan	Parkirišče pri gasilskem domu	15.30 - 16.00h
torek	4. 10. 2011	Mala vas pri Grosupljem	Parkirišče za družbenim domom	16.15 - 17.15 h
torek	4. 10. 2011	Račna	Parkirišče za kulturnim domom	17.45 - 18.15h
torek	4. 10. 2011	Veliko Mlačevo	Parkirišče pri družbenem domu	18.30 - 19.30 h
sreda	5. 10. 2011	Žalna	Parkirišče pred trgovino	14.00 - 14.30h
sreda	5. 10. 2011	Šmarje-Sap	Parkirišče pred družbenim domom	15.00 - 16.00 h
sreda	5. 10. 2011	Grosuplje	Parkirišče pri sodišču	16.30 - 18.00 h
Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno.
Za večje količine nevarnih odpadkov v enem kosu (posode z nevarno vsebino teže več kot 50 kg) je potrebno pripeljati v času obratovanja v CERO Špaja dolina, kjer bo sprejem brezplačen.
Naša skrb je čisto okolje! Javno komunalno podjetje Grosuplje
Grosupeljščica je lahko tudi lepa.
Letos, 18. 9., na »obletnico« lanskoletnih poplav, sem se sprehodil ob delu struge Grosupeljščice oziroma Velikega brega po starem, predvsem od prečkanja železniške proge Grosuplje - Novo mesto, neposredno pri nekdanjem Kolenčevem mlinu na Logu oziroma zdaj v samostojni vasi Praproče, kjer živi zdaj Frančišek Kolenc z družino v novozgrajeni nadomestni hiši. V nedeljo dopoldne sva si na razdalji nekaj več kot 200 m ogledala okolico struge, ki je lepo počiščena, trava pokošena, drevesa lepo obrezana. Skupaj sva se sprehodilaa še do železnega mostička-prospusta na železniški progi pri nekdanjem »pumpenhausu«, ki so pred nekaj leti podrli, saj ni več služil svojemu namenu, pa tudi tam so se zbirali zasvojenci. Pogled na drugo stran proge ob strugi Grosupeljščice pa ni več tako obetaven: vrbovje in drugo bujno rastlinje sega v samo strugo potoka, še nekoliko navzgor pa so si znani neznanci »uredili«
priložnostno kopališče, ki so ga napravili tako, da so podrli bližnjo večjo jelšo in ob njej pokonci naložili stare polomljene strešne salonitke.
Ugotovitev: Če bi Grosupeljčani vzeli potok za svojega, bi bil lahko tudi lepši.
Jože Miklič
Miss Slovenije 2011
Letošnje lepotno tekmovanje Miss Slovenije si bomo v občini Grosuplje zapomnili še posebej, saj se je prvič v zgodovini občine zgodilo, da je ta naslov na finalnem tekmovanju 26. junija 2011 prejela naša občanka Lana Mahnič Jekoš.
Pogovor s svetovljanko Lano
Rodila se je v New Yorku, prav na znamenitem Manhattnu, ko pa je bila stara dve leti, so od tam odpotovali, saj njeni starši delajo v diplomaciji. Zato je velik del življenja preživela še v Grčiji, Egiptu in Veliki Britaniji. S prijaznim dekletom sva se srečala »v živo« 1. septembra, na prvi šolski dan, ko so grosupeljski zšamovci skupaj s policijo in vodstvom občine poskrbeli za varno pot v šolo vsem osnovnošolcem, še posebej pa tistim, ki so šli letos v 1. razred. Poprosil sem jo, če bi si lahko vzela še nekaj prostega časa tudi za pogovor v Grosupeljskih odmevih, na kar je brez obotavljanja privolila in že v kratkem sva se dogovorila za srečanje v kavarni Mestne knjižnice Grosuplje.
Komunikativno in odprto dekle mi na začetku zaupa, da so se v Grosuplje (natančneje v Ponovo vas - novi zaselek Kobiljek) preselili že leta 2002, vendar pa je tukaj živela samo kakšna štiri leta, saj so starši bili zaposleni v že omenjenih državah, poleg tega pa se je odločila tudi za študij mednarodnega podjetništva na univerzi Greenwich v Londonu. V tistih štirih letih bivanja v Ponovi vasi pa je hodila v šolo v Ljubljani.
Ko jo povprašam o njenih selitvah po svetu v različne države, če bi lahko napravila primerjave na primer življenja v teh okoljih, še posebej v velikih mestih, kot so New York, Kairo, London, pa tudi zato, ker smo iz medijev izvedeli, da se je učila na primer orientalskega trebušnega plesa, in jo je najbrž nekoliko zasvojila Arabija, pravi: »Me je na nek način. Kairo je drug svet, druga kultura, ljudje, navade, vera_ Bila je zares zelo zanimiva izkušnja zame.«
So pa ogromne razlike med temi državami, da si jih človek ne more predstavljati, dokler jih ne doživiš. V Egiptu so na primer ogromne razlike med ljudmi - je grozna revščina, pa
tudi ponekod velikansko bogastvo. London pa je poln priseljencev, kar spodbuja tudi sama država. Zato je tam veliko različnih ras, ljudi in kultur, da že težko najdeš pravega Angleža. Vse to pa tudi sproža med seboj velike konflikte, kar se je ne nazadnje pokazalo tudi ob nedavnih protestih.
Pogovorno se je z domačini v tujem okolju kalila še kot otrok v angleščini, nato pa tudi nekoliko v jezikih narodov, kjer so živeli. Nekih težav pravzaprav ni imela. Imela pa je srečo, kjer koli je že bila s starši, da je hodila v mednarodne šole, kjer je bilo veliko otrok tujcev, domači otroci pa so bili prav tako dokaj odprti. Je pa morala v Egiptu vedno hoditi s kakšnim zaščitnikom, če ni bilo staršev zraven. In čeprav se ni nikoli počutila v nevarnosti, vse to daje vtis nekoliko manjše svobode, še posebej, ker je kot blondinka izstopala iz temnega arabskega okolja.
Lana in Grosuplje
Ob lepi gesti, ki jo je naredila 1. 9., ob prvem šolskem dnevu, skupaj z ZŠAM Grosuplje, vodstvom občine, policijo in ostalimi, ki skrbijo za otroke, pa pravi, da se ji še posebej zdi v današnjem hitrem svetu pomembna skrb za varnost otrok, saj so otroci zelo ranljiva bitja. Tudi sama se spomni svojega nepozabnega šolskega dne. Takrat so še živeli v Črnučah v Ljubljani. Škoda je bilo le, da je takrat padal dež, letos pa je bilo krasno sončno vreme. Sicer prizna, da jo je bilo takrat strah, a se je hkrati zelo veselila, ker je vedela, da je to velik korak naprej. Ko stopiš iz vrtca v šolo, takrat se počutiš, da spadaš že med velike ljudi. Na vprašanje, koliko sosedov in Grosupeljčanov je že spoznala, pa pravi, da zaradi njenega načina življenja še ne prav veliko, vendar pa, da jih je že kar nekaj. Sosede vse pozna, pa tudi na raznih porokah in drugih praznovanjih se najdejo priložnosti za srečevanje. Všeč ji je tudi, ker se življenje v podeželskem okolju zelo razlikuje z življenjem v Ljubljani ali v drugih, še večjih mestih. V svojem prostem času hodi tudi jahat na Spodnjo Slivnico na ranč Zupančičevih. Tam se je spoznala z nekaterimi ljubitelji konj. Poleg redne vabe v fitnesu zelo rada teče
Lana Mahnič Jekoš
v naravnem okolju, še posebej po bližnjem gozdu, ki ga imajo blizu hiše. Poleg trebušnega plesa pleše tudi druge plese kot na primer latinsko-ameriške in jazz-balet, ukvarja pa se še z odbojko in rada plava. Zaupa mi, da imajo doma ob hiši svoj vrt s sadovnjakom in da pridelajo kar nekaj zelenjave, še posebej po zaslugi njene mame. Ima pa še enega starejšega brata, ki je po poklicu arhitekt -notranji oblikovalec.
Pričakovanje na svetovnem lepotnem tekmovanju 6. novembra letos v Londonu?
O lepotnem tekmovanju pravi, da ga jemlje bolj kot dobrodošlo življenjsko izkušnjo in ne preveč resno, saj se v bodočnosti vidi v poslovnem svetu, natančneje v modnem okolju. Zanimajo pa jo še druge različne zvrsti podjetništva, kot so kozmetika, svet lepote in podobno. Jo pa zanima tudi energetika, še posebej alternativna energija (sončna, veter in podobno).
Potrudila se bo po svojih najboljših močeh, da bo dostojno zastopala Slovenijo in da konec koncev pri tem tudi uživa, spoznava nove ljudi in plete nova poznanstva. Nedvomno pa si Slovenci želimo, da bi enkrat Slovenka prišla v finale, kdaj mogoče tudi zmagala, ampak v svoji skromnosti pravi, da ni prepričana, če bo to letos, čeprav nekateri Grosupeljčani »blazno« navijamo za to. A kljub temu, če se to ne bo zgodilo, je Lana preprosto in prijazno dekle in ji želimo, da bi ji bila vrata v njen svet široko odprta.
Jože Miklič
Lana ob razglasitvi za Miss Slovenije 2011.
Lana spremlja grosupeljske šolarje 1. 9 v šolo. Lani je za naslov miss čestitalo občinsko vodstvo.
Zakonca Valentina in Božidar Fink skupaj 65 let
Na Marijino vnebovzetje sta zakonca Valentina (roj. Kovač) in Božidar Fink praznovala 65 let skupnega življenja.
Poročila sta se 15. avgusta 1946 v kapelici sester vincentink nedaleč stran od begunskega taborišča v Senigalliji, blizu Ancone v Italiji. Že v taborišču se jima je rodil
Družina Finkovih v razširjenem krogu z vnuki in partnerji ob praznovanju 60 letnice poroke leta 2006. Kar nekaj članov manjka, ker vsem ni uspelo potovati v Argentino.
sin Andrej. Po emigraciji v Argentino so se rodili še Marija, Marko, Bernarda, Helena in Veronika.
Oče Božidar je v emigraciji poleg različnih zaposlitev opravljal tudi vrsto pomembnih funkcij v izseljenski organizaciji. Nastopal je kot solist v zboru in v kvartetu s sestrami. Zakonca Fink sta vzgojila in omogočila študij šestim otrokom, ki imajo danes vsi akademsko izobrazbo: dve, Marija in Helena, sta profesorici, dr. Andrej Fink je univerzitetni profesor in odvetnik, kar trije med njimi (Bernarda, Veronika in Marko) pa so pevci svetovnega formata - Marko živi z ženo Kristino v naši občini. Sicer pa tudi korenine očeta Božidarja segajo v naše kraje, Markove žene Kristine pa v sosednjo ivanško. Iz uredništva Grosupeljskih odmevov čestitamo zakoncema Fink k visokemu jubileju ter jima želimo še vrsto let trdnega zdravja, vsem njihovim otrokom z družinami pa, da bi slovenskega duha še naprej nosili s seboj tako prešerno in zanosno po svojih razpredenih poteh ter da bi čim večkrat našli čas za skupno druženje! Jože Miklič
Po Čebranskem in deželi Petra Klepca
Sobota, 20. avgust. Zgodnje sončno jutro je napovedovalo lep poletni dan. Takšnemu dnevu naproti se je podala skupina 20 Grosupeljčanov, da izpolnimo obljubo, ki jo je Literarna sekcija Kulturnega društva sv. Mihaela po junijski literarni predstavi Domača rejč v Mestni knjižnici Grosuplje dala gostom iz Čabranskega, ko so dobrodošlico začinili s povabilom, naj obiščemo njihove prelepe kraje in spoznamo ljudi ob Kolpi in Čabranki. Vodenje sta si
Pri Petru Klepcu. - foto Tomaž Mohar
naložila grosupeljski župnik g. Janez Šket, ki je na junijskem literarnem dogodku navdušil prisotne z občuteno zapetima pesmima v čebranščini ob spremljavi na kitari, in prof. Jakob Müller, idejni vodja in avtor literarne zasnove. Kot se za takšne „podvige" spodobi, je pesem predramila še zadnje zaspance, ko smo se peljali po vijugasti kočevski cesti proti Sodražici, mimo Loža, Starega trga in Babnega polja. Na mejnem prehodu po običajnem vstopu „moža postave" na avtobus ob pregledu osebnih dokumentov se je vsak zase potihoma zamislili, kako nas ločijo meje, ko na istem bregu ljudje živijo drug z drugim. Ob takšnem razmišljanju in opazovanju neokrnjene narave, porasle z bujnimi gozdovi, smo se peljali čez Prezid, obmejno naselje na Hrvaškem, ki spada pod mesto Čabar, pod Primorsko goransko županijo. Med tednom naselje preko Babnega polja, Starega trga pri Ložu, Cerknice, Logatca in Vrhnike povezuje celo redna avtobusna linija, ki prebivalcem omogoča tudi delo v teh krajih. Ob opazovanju narave smo nekako hitro prispeli v Čabar, mestece ob Čabranki, ki mu domačini pravijo kar Čeber, verjetno zaradi njegove lege; ko se
ozreš naokrog, te, obdano s hribovjem in gozdovi, res spominja na čeber. Skupaj z okoliškimi mesti - Gerovo, Tršce in Prezid je nekoliko oddaljeno od večjih prometnih cest, brez razvite industrije, po drugi strani pa prava oaza prelepe, čiste gorske narave: čudovit izvir reke Kolpe in njenega pritoka Čabranke, z bližnjima nacionalnima parkoma Risnjak in Snežnik, in Tršcem, vabljivim smučarskim centrom. V Čabru so nas sprejeli ljubeznivi gostitelji in nas vodili v
>
Sveta Gora na Čabranskem.
Spomini na šolske dni
Pred 45 leti so po končani osemletki z zanosom odšli v svet moji nekdanji učenci s podružnične šole na Polici.
V	letu 1964/65 so obiskovali 6. razred v kombinaciji s 7. in 8. razredom. Pouk smo imeli v eni učilnici dopoldne, popoldne pa sem učila še prvošolce. To je bilo moje prvo službeno mesto in kar težka preizkušnja za mlado učiteljico. Kljub veliki odgovornosti me je navdušilo poučevanje v lepem okolju med skromnimi otroškimi srci, ki so vsako toplo besedo sprejela z zaupanjem.
V	7. in 8. razredu je naslednje leto prevzel poučevanje vseh predmetov brat Janez, zato so naju nekdanji učenci že nekajkrat povabili na srečanje bivših sošolcev na Polici. Letos poleti so srečanje še bolj skrbno pripravili. Skupaj z učiteljem Janezom so sedli v šolske klopi in se spominjali dni, ko so skupaj premagovali težave, se skupaj veselili, predvsem pa pridno učili. Sama srečanju žal nisem mogla prisostvovati, za kar se jim iskreno opravičujem in se vseeno zahvaljujem za prijazno povabilo.
Nekdanji učenci imajo na šolanje na Polici lepe spomine. Povedali so, da so se v šoli veliko naučili. Brat Janez, ki jih je silno rad učil, jim je vzbudil ljubezen do matematike, veliko so tudi peli ter med izleti spoznavali svet in življenje v njem. Prilagojeni programi so takrat učiteljem omogočali več svobode in s tem šolo, ki je učila za življenje.
Vztrajni in delovni, kot so bili, so dosegli poklice, ki so jih uspešno in z veseljem opravljali. Ker so že od malega znali poprijeti za vsako delo, so z naravno inteligenco in ustvarjalnostjo postali priznani podjetniki, strojni tehniki, vozniki avtobusov, dobri organizatorji, poslovodje, požrtvovalni gasilci in čebelarji, vsi pa tudi dobri družinski očetje in matere, nekateri že dedki in babice. Naj jim zdravje služi, veselijo naj se vsakega dne, ko vzide sonce in ko pade noč na zemljo. Vse dobro želiva vsem, ki so nama bili zaupani. Ana, Janez
»Zakaj so nekatera jutra lepa, dnevi sončni,
večeri mirni in noči spokojne?
Zaradi nas, ker smo znali preživeti dan.«
(R. Kerševan)
mestni muzej, kjer prikazujejo staro orodje, ki je služilo njihovim dedom in pradedom in s katerim so si lajšali vsa težaška dela, ki jih v teh hribovitih krajih ni manjkalo. Skratka, tu je spregovorilo življenje, kakršnega so živeli včasih.
Pot smo nadaljevali v Plešce, kjer je bila naša prva postojanka, in od koder smo se podali na romarsko „pešpot" na Sveto goro. Do romarskega svetišča Sveta gora vodijo strme gozdne poti, toda vesela druščina, prijetni pogovori in šelestenje gozda so premagali vzpone in vročo poletno sončno pripeko, da sta dve uri hoje minili v prijetnem vzdušju in druženju. Mimogrede smo izvedeli še nekaj zanimivih informacij o ljudeh, ki so njega dni živeli tod, pa se žal vse bolj izseljevali v bližnja mesta, vasi pa so ostale prazne. O zgodovini kraja in časa sta nam spotoma spregovorila oče in sin (Marko) Smole; družina Smole, ki sicer živi v Ljubljani, vse proste trenutke pa namenja Plešcam z okolico, je v teh krajih „alfa in omega" domoznanstva. V Plešcah so uredili prepoznaven muzej „Palčevo šišo", za katero so v letu 2007 prejeli Valvazorjevo priznanje, ki se podeljuje za življenjsko delo na muzejskem področju. Vsako leto v Plešcah organizirajo delavnice kulturne dediščine.
Letos so potekale od 15. do 20. avgusta na temo Po poteh starih poštnih poti; v tem času raziskovalci „potujejo" po teh malih odročnih vasicah, obiskujejo ljudi, ki so še ostali tod; gre za proučevanje starih običajev, portalov, dialektov, starih plesov ... Svoje skoraj tedensko delo so zaključili s peš romanjem iz Plešc na Sveto goro; in del te družine smo bili tudi mi. Eni bolj, drugi manj utrujeni smo prispeli do vrha in svoj pohod zaključili s sv. mašo, ki jo je daroval župnik iz Gerova, somaševal pa tudi naš g. župnik Janez Šket. Še eno presenečenje smo doživeli tu: pevci cerkvenega pevskega zbora so ubrano zapeli tudi v slovenščini, tako da smo zapeli skupaj in spet dokazali, da nas meje ne ločujejo.
Po okusno pripravljeni enolončnici in hladni pijači, ki so jo domačini pripravili za vse „romarje", se je bilo treba posloviti od vseh, ki smo jih spoznali na poti in bili že prav prijetna druščina. Odpeljali smo se še v Mali Log, obeležili pa prečudoviti dan ob Petru Klepcu, ki s svojo izredno veliko pojavnostjo še vedno govori o svoji neomajni moči. V marsikom izmed nas je vzbudil spomine na trenutke iz mladostnih dni, ko smo prebirali zgodbe o Petru Klepcu in je njegova neomajna moč v nas burila domišljijo in kdaj pa kdaj tudi želje - po lastnih močeh, po podobnosti Petru
Klepcu. Otroci to zmorejo. V vseh zgodbah je bil Peter Klepec pozitivna oseba, ki je rad pomagal revnim, ubogim. Za trenutek se zamislite: v teh časih bi tudi mi potrebovali takšnega Petra Klepca! In kar malo nam je lahko žal, da je to samo Peter Klepec iz takšnih in drugačnih zgodb. Naša zadnja postaja je bila v mestecu Tršce, za katerega pravijo, je eno najlepših planinskih krajev na Hrvaškem. Tu sta nas sprejela prof. Ivan Janeš, vodja Matice hrvatske v Čabru, in jezikoslovec in zgodovinar g. Slavko Malnar. V prijetnem druženju ob njihovih domačih dobrotah je stekel pogovor, ko smo ugotovili, da si imamo veliko povedati. Alenka Adamič
Plesce: Palcava hiša.
135 gasilcev ukrotilo petelina
V drugo je velikomlačevski petelin še bolj glasno kikirikal in kljuboval okoliškim gasilskim ekipam, ki so se pomerile za zlati in prehodni pokal. Po 20 letih premora se je prireditve tekmovalnega značaja udeležilo kar 15 ekip iz bližnje in daljnje okolice, ki so napadale rdečega petelina. Popoldansko tekmovanje se je prevesilo v veselico, pri izvedbi katere je sodelovala cela vas.
Mag. Barbara Pance
Ko so gasilci iz Velikega Mlačevega ves teden od sredine avgusta mrko pogledovali v nebo, ali bo nemara žgoče sonce, ki je izvabljalo potne kapljice na telo, ugasnil kakšen nevihtni oblak in tokrat že tretjič pričakovano veseličenje sprevrgel v mokro druženje v blatu, je vremenska slika do zadnjega kazala vedrino in vročino. Tudi sobotno popoldne, pisal se je 20. avgust, je neusmiljena pripeka obetala razbeljen dan. Ozračje pa ni dosegalo vročine zgolj zaradi živega srebra, ki ga je toplotni val strmo poganjal k vrelišču, ampak se je med vaščani, ki so spet polno pristopili k izvedbi znova obujene tradicionalne prireditve napada na rdečega petelina, iskrilo tudi zaradi nestrpnega pričakovanja. Ves mesec, kaj mesec, celo leto je vas dihala za tretjo soboto v avgustu, ko se skupnost pokaže v vsej vnemi in predanosti. Da je bila tudi tokratna izvedba kot se šika, so poleg predanega predsednika Toneta Sterleta poskrbeli tudi njegovi zvesti pomagači in gasilski podmladek. Prav vsak je svojo nalogo opravil izvrstno. Kako tudi ne, saj je gasilstvo po dveh desetletjih premora, lahko mirno zapišemo životarjenja, v zadnjih nekaj letih spet v polnem zamahu. Ne samo da bodo v bližnji prihodnosti vaščani zavihali rokave pri gradnji novega zavetišča rdečega petelina - krajevnega gasilskega doma, gasilstvo je kraju dalo spet svojevrsten pečat in domačine pa tudi priseljence tesno povezalo med seboj. In čeprav je lansko prvo tekmovanje v napadu na rdečega petelina po dolgih letih zamolka poskušal zamoriti dež, je
neumorne gasilce kvečjemu vzpodbudil s krstno ploho, letošnji izvedbi prireditve pa dal še večji zagon. Gasilcem in ostalim vaščanom niso popustili živci. Kljubovati naravi, kot ji ob poskusih zadušitve rdeče nevarnosti kljubujejo gasilske čete. In da je bila pot prava, je tokrat dokazalo kar 15 ekip iz bližnje in daljnje okolice, ki so se prijavile na drugo tekmovanje po 20 letih. Vzeli so ga resno in odgovorno, k temu so nakazovale priprave; pred raztegovanjem cevi so mnogi raztegnili tudi ude, da so bile noge bolj poskočne in hitre v koraku, roke pa uspele razvozlati gordijski vozel na cevi in po njej kar najhitreje poslati tekočino, ki je ukrotila kikirikajočega petelina na lesenem kolu. Da so nekateri očitno vežbali skozi vse leto, je bilo pomisliti, ko so se časi od pljuska cevi v bližnji potok pa do zagrizenega napada na peteline nižali pod magično mejo minute. Lanski zmagovalci z Gatine so imeli nemalo smole, saj so cev porinili pregloboko v strugo in je namesto bistrega curka iz ročnika komaj pljusknilo nekaj blatne gmote, preden si je voda utrla pot do petelina. Nekaj gorkih je bilo slišati iz ust tekmovalcev, ki so sicer vajeni zmagovati, ampak prav hude jeze ni bilo. Bolj so si dali duška tekmovalci s Korinja, ki so neposlušnega in premalo gotovega člana potunkali do vratu v mlako - seveda z glavo navzdol. Smeha pa tudi grenkih ni manjkalo, saj jim je zapravil zmago. Domača desetina se je v drugo odrezala z odliko, glede na to, da je še lani obstala pri repu. Sicer so Velikomlačevci pristali na nehvaležnem četrtem mestu,
kot je bilo slišati iz gasilskih grl, najbolj neugodnem na lestvici, a so krepko lovili Šmarčane za cev in za drugo leto že napovedali stopničke! A tokrat so bili neuklonljivi Krkaši. Da so prišli po zmago, so dali vedeti že na začetku, in s seboj odnesli veliki zmagovalni pokal, prav tako pa tudi prehodnega, ki so ga izpulili iz rok Gatincev. V meddruštvenem tekmovanju so petelina naskakovale še ekipe: PGD Gatina II., PGD Komenda, PGD Krka II., PGD Mala Ilova Gora, PGD Malo Mlačevo, PGD Polica, PGD Ponova vas, PGD Šmarje - Sap, PGD Velika Loka I. in PGD Zagradec pri Grosupljem. Da nad gasilstvom v bližnji in daljni okolici ni slutiti črnih oblakov, so potrdili tudi strogi sodniki, elita iz gasilskih vrst na čelu s poveljnikom Gasilske zveze Grosuplje Janezom Pezdircem, ki je ves čas tekmovanja bedela nad pravilno izvedbo napada, napakam pa kljub družabnosti tekmovanja ni gledala skozi prste. Da je biti gasilec častno in odgovorno, predvsem pa, da je dandanašnji človekoljubna vrednota, ki ji tudi oblast daje posebno mesto in priznanje v družbi, pa je potrdil obisk visokih gostov z občinskega in državnega vrha. Poleg poslanca državnega zbora in župana Občine Grosuplje dr. Petra Verliča sta gasilce pozdravila tudi njegovi desni roki, podžupana Dušan Hočevar in Iztok Vrhovec. Več ur razbeljenega sonca je dobro razgrelo glave, da suhih grl ne omenjamo, zato je tekmovalce in obiskovalce osvežila veselica z ansamblom Petra Finka in dobrote, ki so jih stregli članice in člani domačega društva.
Ekipa Velikega Mlačevega se pripravlja na napad.
Mladi mlačevski gasilci in gasilke so prinesli tekmovalno zastavo na prireditveni prostor.
Meddruštvenega gasilskega tekmovanja se je udeležilo 15 ekip.
Tekmovanje so si na kratko ogledali tudi (od leve proti desni) podžupana Iztok Vrhovec in Dušan Hočevar, občinska svetnica in podpredsednica KS Mlačevo Valentina Vehovec ter župan dr. Peter Verlič. Na sliki pa sta še vodja tekmovanja in predsednik KS Mlačevo Janez Svetek in predsednik PGD Veliko Mlačevo Toni Sterle.
Mlačevske igre brez meja
Idejo za družabno tekmovanje napad na rdečega petelina je pred leti vzpodbudilo zanimivo naključje, zato smo se o začetkih gasilstva v kraju in zanimivi tradiciji pogovorili s starosto vaških gasilcevStanetom Jerebom.
Kako se spominjate obdobja, ko ste ustanavljali prostovoljno gasilsko društvo v domačem kraju?
Pisalo se je leto 1937. Bilo je pri gostilničarju Francu Koprivcu, po domače »pri Froncu«, tresle so se mize, ko so takratni člani društva ustanavljali PGD Veliko Mlačevo, ki se je odcepilo od takratnega skupnega PGD Malo Mlačevo. Prvi predsednik je bil domači gostilničar »Fronc«, ki je kar ob točenju pijače z domačini organiziral delovanje novega društva. Članov seveda ni manjkalo, kajti vsak gost se je rade volje včlanil v društvo.
Kaj je v tistem času, ko se je društvo ustanovilo, zaznamovalo kraj, ljudi?
Vas, kraj, ki je imel PGD, je bil bolj pomemben. Društvo je prirejalo razne prireditve in veselice. Za take prireditve je vas živela celo leto.
Zakaj je dejavnost zamrla in kaj ji je dalo nov zagon?
Po 10 letih aktivnega in plodnega delovanja so takratni aktivni člani postali starejši, niso se posebej izpopolnjevali, saj fizično delo ni več zadoščalo, potrebna je bila tudi birokracija, počasi jih je povozil čas. Delo so postopoma prepustili mlajši generaciji, ki pa ni bila dovolj usposobljena za nadaljevanje že vpeljanih aktivnosti. Tako je društvo skoraj 20 let bolj životarilo, saj ni bilo aktivnejšega delovanja, ni bilo veselic. V teh letih se je zamenjalo nekaj predsednikov, dokler ni pred tremi leti društvo prevzela zopet nova generacija z novim predsednikom Tonetom Sterletom, ki se je z veliko vnemo lotil dela. V zadnjem letu je k društvu pristopilo veliko število novih članov, od predšolskih otrok do starejših članov, še posebej veseli pa so bili novih članic.
Kaj pa je botrovalo začetkom tekmovalne narave napada na rdečega petelina?
Ideja za tekmovanje Napad na rdečega petelina se mi je utrnila kot takratnemu tajniku ob spremljanju radijske oddaje Igre brez meja. Takratni člani smo skupaj obdelali več predlogov. Soglasno smo sprejeli predlog in tako se je pričelo vsakoletno tekmovanje »petelinov«. Seveda je bilo potrebno narediti tudi pravega petelina. Kot idejni avtor sem najprej na papir narisal pravega domačega petelina, nato pa sem ga v šoli, kjer sem bil zaposlen, s pomočjo »ciklostila«, ki je tedaj služil namesto fotokopirnega stroja, povečeval do prave velikosti. Nato sem ga v domači mizarski delavnici izdelal in pobarval. Odziv okoliških društev na tekmovanje je bil zelo velik, saj so vsako leto komaj čakali na prireditev, na kateri so podelili tudi pokale za najboljše ekipe.
Tone Sterle, PGD Veliko Mlačevo, v pogovoru s poveljnikom GZ Grosuplje Janezom Pezdircem in sodnikom.
Gasilstvo je tako še dandanes pomemben dejavnik tudi za sobivanje in sožitje vaške skupnosti - kako vi, kot eden izmed njegovih nosilcev, danes motrite na človekoljubno dejavnost?
V zadnjih letih aktivnejšega delovanja PGD se je vaška skupnost precej zbližala, veliko je skupnih druženj. Vzpodbudno je, da pri pripravi vsakoletne prireditve Napad na rdečega petelina, ki ji sledi velika gasilska veselica, sodeluje zelo veliko domačinov. Tudi podmladka je vsako leto več, kar gre zasluga predvsem predsedniku društva, ki vsakemu nameni lepo in vzpodbudno besedo. Okoli božiča člani društva organizirajo tudi proslavo, na kateri sodelujejo otroci z recitali, petjem in igranjem, pridružijo se jim tudi mladinci, ki so zelo aktivni tudi pri sodelovanju na različnih gasilskih tekmovanjih. Društvo organizira izlet po Sloveniji za člane oz. vaščane, kjer celodnevno druženje popestrijo s poslušanjem domače harmonike, katere je veščih kar precejšnje število vaščanov, seveda ne manjka tudi domačega petja in plesa.
Zaradi dotrajanosti obstoječega gasilskega doma je v polnem zamahu že nov projekt izgradnje novega gasilskega doma, ki bo poleg osnovne dejavnosti društva namenjen tudi različnim prireditvam in proslavam celotne vasi Veliko Mlačevo ter tudi druženju mladine.
Mag. Barbara Pance
Žalska ekipa se pripravlja za nastop -postavitev orodja je točno določena.
Za zadetek tarče, rdečega petelina, je bila potrebna natančnost.
Veliko je bilo veselje zmagovalnih ekip ob podelitvi pokalov.
Grosupeljski starejši gasilci državni podprvaki
V soboto, 10. septembra 2011, so se grosupeljski gasilski veterani vrnili okoli 22. ure zvečer z letošnjega zadnjega pokalnega tekmovanja Gasilske zveze Slovenije za starejše gasilke in gasilce, ki je potekalo v organizaciji PGD Prevalje. Vseh tekem je bilo 7 (Oplotnica, Grosuplje, Vojnik, Žalec, Polje, Lovrenc na Dravskem polju in Prevalje). V skupnem seštevku so dosegli 2. mesto. Za malenkost (dobre 3 točke) jih je prehitela ekipa iz Lovrenca na Pohorju, za njimi pa so bili veterani iz Gerečje vasi. Doma so jih pričakali v špalirju domači gasilci in gasilke ter svojci, nagovorili in zahvalili
pa so se jim še Iztok Vrhovec - podžupan in predsednik PGD Grosuplje, Andrej Bahovec -predsednik GZ Grosuplje, in Janez Pezdirc -poveljnik GZ Grosuplje. Zaključno tekmovanje se je začelo ob 14. uri na prenovljenem stadionu, ki je bil s tem tekmovanjem tudi neuradno odprt, in se je končalo ob 19. uri, ko so razglasili rezultate. Prisotne so nagovorili: Mirko Sekavčnik -predsednik PGD Prevalje, dr. Matic Tasič -župan Občine Prevalje, Ivan Hočevar - član Sveta veteranov Gasilske zveze Slovenije, in Jože Berlec - namestnik poveljnika Gasilske zveze Slovenije.
Naj pa k temu še zapišemo, da so se pokalnih tekmovanj udeleževali tudi starejši gasilci iz PGD Ponova vas in da so v skupnem seštevku prav tako za malenkost (3 točke) zgrešili 3. mesto in pokal ter dosegli nehvaležno 4. mesto.
Pa še tole vsem tistim, ki mi bodo spet rekli,
da preveč pišemo o gasilcih!
Samo tisti, ki so kdajkoli poizkusili sestaviti
ekipo, z njo trenirali in so odšli na kakšno
tekmovanje ter tam katerokoli vajo izvedli
do konca, vedo, koliko je vloženega časa in
truda. Če pa dosežeš take rezultate, kot sta
jih dosegli ti dve naši ekipi, lahko pred njimi
damo kapo dol kjerkoli jih srečamo!
Zato obema ekipama za dosežene rezultate
čestitam!
Jože Miklič
Srečanje gasilskih veteranov v Žalni
V soboto, 3. septembra popoldne, so v okviru GZ Grosuplje in v organizaciji PGD Žalna pripravili srečanje starejših gasilcev iz vseh gasilskih društev v občini Grosuplje. Ob prihodu so najprej pred gasilskim domom
žalski starejši gasilci prikazali gašenje s staro prevozno ročno gasilsko brizgalno, nato pa še s skoraj 80 let staro prenosno motorno brizgalno, ki je bila narejena na principu ILO vodnih črpalk in so jo Žalci predvsem
po zaslugi Lojzeta Koščaka (ki je tokratnim demonstratorjem prikaza tudi poveljeval in ga komentiral) zdaj prav lepo obnovili. Nato so se vsi skupaj (izvajalci vaje, vodstvo PGD Žalna in GZ Grosuplje ter vsi povabljeni)
>
Slovenski gasilci pod Brandenburškimi vrati
Ljubitelji stare tehnike pri PGD Šmarje -Sap smo se ponovno organizirali in udeležili mednarodnega srečanja gasilcev »Feuerwehr Sternfahrt« v Frankfurtu na Odri, v Nemčiji. Mesto leži ob vodni meji med Nemčijo in Poljsko. Na drugem bregu te reke Odre pa je mesto Slubice, na Poljskem. To srečanje je bilo organizirano v sodelovanju dveh mest in dveh držav.
Naše priprave so se pričele že leto poprej. Kot vseh ostalih srečanj, smo se tudi tega udeležili z našo vprežno ročno brizgalno in lastnimi konji, last Jožeta Potokarja. Temu primerno je bilo potrebno pripraviti plan potovanja in bivanja. Zaradi dolžine poti, cca 1300 km, smo morali imeti med potjo postanek v obe smeri.
S pomočjo prijatelja Lojzeta Ljubiča sem dobil zagotovilo za postanek pri gasilcih v Röbersdorfu, kar je bilo nekje na pol poti. Proti dogovoru in pričakovanju sem bil presenečen, saj so nas izredno lepo sprejeli in pogostili. Na pot smo se odpravili 31. maja zjutraj in v večernih urah prispeli v Röbersdorf, kjer smo prenočili. Zjutraj smo nadaljevali potovanje in imeli krajši postanek v Buchenwaldu, kjer je bilo taborišče med drugo svetovno vojno. Taborišče smo si tudi ogledali. Potovanje smo zaključili v poznem popoldnevu v mestu organizatorja, opravili prijavo, poiskali hotel, kjer bomo prenočevali, in nastanitveni prostor za konje. Ko je bilo vse urejeno, smo se podali na večerni ogled mest.
Naslednji dan, v četrtek, smo si vzeli čas za
ogled Berlina, saj je bil oddaljen le slabih 70 km. Imeli smo kaj videti. Mesto te prevzame tako s svojo zgodovinsko arhitekturo, kot z novogradnjami. Nismo mogli, da si ne bi ogledali ločnice med Nemčijama oziroma blokoma v bližnji zgodovini. Vsega je preveč in mrak nas je opozoril, da se bo treba vrniti. Petek je bil čas za ogled mest gostiteljev, razstavnih prostorov, starodobnikov, muzejev in mestnih jeder. Razstavljena je bila pisana množica vsaj 400 starodobnikov, s častitljivimi starostmi, tja do 90 let. To je en sam velik sijaj spolirane pločevine, neskončnih ur dela ljubiteljev te tehnike, ki obnavljajo in ohranjajo zgodovino razvoja gasilstva v svetu. Zabavi se ravno tako ne sme odreči, kaj je lepšega, kot srečati prijatelje in znance iz prejšnjih srečanj, s katerimi se pogovarjamo bolj z rokami, kot z besedo, spontanost in prisrčnost teh srečanj pa doživiš le tukaj. Sobota pa je že delovni dan. Ogledati si je bilo potrebno, kje bo potekala povorka, pripraviti je bilo potrebno našo prelepo damo, vprežno ročno brizgalno s svojo častitljivo starostjo 132 let in izobesiti zastave ter napis »Slovenija«. Pripravili smo še konje in že je bil čas za povorko. Popeljali smo se skozi mesto, na zborno mesto na poljsko stran, od tu pa na čelu slovenskega ešalona po ulicah in preko mostu čez reko, ki povezuje mesti, ter mimo tribun. Sprejeti smo enkratno in deležni ovacij in ploskanja ter vse bi se rado slikalo z nami. Povorka je zaključena, pospravimo, se udeležimo zaključne prireditve, poveselimo in
se odpravimo k počitku. Čakata nas dva dneva potovanja proti domu. Imeli pa smo še eno veliko željo, z vprego se zapeljati pred Brandenburška vrata. Zjutraj naložimo opremo in konje ter se zapeljemo proti Berlinu. V bližini Brandenburških vrat vse ponovno razložimo in opremimo. S tesnobo v srcu in hkrati veseljem, da smo to storili, se zapeljemo pred vrata. V trenutku postanemo atrakcija. Komaj smo se uspeli sami slikati, napraviti posnetek za zgodovino. Slovenski gasilci s svojo zgodovinsko lepotico in slovenskimi konji se verjetno še niso vozili po tem trgu. Bili smo tako blizu in bi bil greh, takega trenutka ne izkoristiti.
Iz fotografij pa je vidno, da smo ponosni državljani in gasilci. Kjer koli hodimo, vedno poskrbimo, da se ve, od kod smo in kdo smo. Vse lepo enkrat mine in tako ponovno naložimo vso opremo in konje in pot pod noge. Prenočimo pri naših prijateljih gasilcih in se v ponedeljek, 6. 6. 2011, zvečer vrnemo domov. Vsako potovanje je tudi določen strošek. Glavnino smo pokrili udeleženci sami, na pomoč pa so nam priskočili še: Drago Zaletel s Krke, ki nam je dal na razpolago tovorni kombi za prevoz brizgalne in konj, Gasilska zveza Grosuplje, ki nam je pokrila stroške goriva, predvsem pa Občina Grosuplje, ki nas je izdatno podprla iz fonda za pokroviteljstvo. Vsem se najlepše zahvaljujemo.
Anton Kastelic
posedli ob mizah v dvorani kulturnega doma, kjer sta jih pozdravila domači predsednik Drago Goršič in poveljnik Tone Javornik ter predsednik GZ Grosuplje Andrej Bahovec. Srečanje v veselem razpoloženju je nato potekalo ob dobrotah, ki so jih pripravile žalske gasilke in ob glasbi dveh mladih glasbenikov s frajtonerico in baritonom. Lepo je, če se ljudje, ki so marsikaj lepega, pa tudi marsikatero težko preizkušnjo v organizaciji, pri vajah in na intervencijah doživeli v svojih najbolj dejavnih letih, znajo še vedno poveseliti med seboj!
Jože Miklič
Včlani se ali podaljšaj članstvo v Študentskem klubu Groš
Pričenja se novo šolsko leto 2011/2012 in kot vsako leto tudi tokrat včlanjujemo nove člane in podaljšujemo članstvo našim že obstoječim članom. Člani Študentskega kluba Groš postanete ali pa svoje članstvo podaljšate tako, da v e-študentski servis v Grosupljem prinesete svoje originalno dijaško ali študentsko potrdilo o vpisu. Potrdila o vpisu torej zbiramo vsak delovni dan v mesecu septembru, oktobru in novembru v e-študentskem servisu, na Kolodvorski cesti 3, v Grosupljem. Pričakujemo vas vsak pon., od 8h do 16h, tor., od 8h do 16h, sre., od 8h do 17h, čet., od 8h. do 16h in pet., od 8h do 13h.
Ob včlanitvi kot tudi ob podaljšanju članstva v Študentskem klubu Groš vam tudi tokrat podarjamo praktično darilce. Naj na tem mestu povemo še to, da je članstvo v klubu Groš brezplačno in popolnoma neobvezujoče.
Kaj se je dogajalo v preteklem študijskem letu?
Člani upravnega odbora kluba Groš organiziramo najrazličnejše projekte, ki so za člane kluba Groš zelo ugodni ali pa celo brezplačni. Pa poglejmo, katere projekte smo organizirali v študijskem letu 2010/2011.
Preteklo študijsko leto se je pričelo z odmevnim dogodkom, saj je v Pupi pub s svojim bandom za nas nastopila priljubljena pevka iz naših krajev, Nina Pušlar. Zimo smo vsi ljubitelji smučanja izkoristili za smučanje v Nassfeldu (Mokrinah) v Avstriji, zimske mesece pa zaključili z »Groševim pustovanjem«. Nepozabno zabavo so popestrile tudi nagrade za najboljšo skupinsko masko, najboljšo moško masko in najboljšo žensko masko.
Na pustni torek in ob dnevu žena smo se člani upravnega odbora kluba Groš sprehodili po Grosupljem in vsem mimoidočim delili slastne krofe, gospe in gospodične pa smo razveseljevali tudi z vrtnicami in nageljčki. Ob materinskem dnevu smo vsem študentskim družinam, ki so se prijavile na naš razpis in je vsaj eden izmed staršev imel stalno prebivališče v občini Grosuplje, Ivančna Gorica ali Dobrepolje, podarili praktične nagrade in darilne bone v vrednosti 100 €, ki so jih lahko porabili v eni izmed otroških trgovin.
Pomlad smo otvorili s ponovno zabavo v klubu Groš. Po pustovanju nam je le uspelo pregnati zimski mraz in v prostorih kluba je
sledila nova zabava »Spring break opening«. V naslednjih mesecih smo se vsi navdušenci kegljanja večkrat družili ob metanju kegljev, vsi, ki se radi igramo družabne igre in si zvečer ogledamo kakšen dober film na platnu, pa nikakor nismo zamudili »Groševih družabnih sred«. Seveda si je bilo v Grošu možno postreči tudi z veliko dozo smeha, za katero sta poskrbeli uveljavljeni stand-up komičarki, Vanči Žorž in Ana Marija Mitic, tisti, ki raje obiskujejo gledališke predstave, pa so si lahko v Kulturnem domu Grosuplje brezplačno ogledali predstavi »Poslednji termina(l)tor« in »Čas za spremembo«.
Tudi letos smo ponovili lanskoletni zelo uspešen projekt »Z Grošem na spring break v Kanegro« in tako prvomajske praznike ponovno preživeli na hrvaški obali. Kmalu po prvomajskih praznikih smo aktivno sodelovali na vsem dobro znanem študentskem dogodku »Škisova tržnica« in vse obiskovalce tržnice razveseljevali z Groševimi sadnimi kupami.
Nastopilo je poletje in odpravili smo se, nikamor drugam kot na celodnevni izlet v Portorož. Po napornem izpitnem obdobju je bila sprostitev na morju več kot dobrodošla. Za vse člane kluba Groš je bil avtobusni prevoz tja in nazaj organiziran kar brezplačno.
Za nami je pestro in uspešno leto. Pričenja se novo in 'upravci' kluba Groš že pripravljamo naslednji Grošev zelo odmeven dogodek, o katerem boste izvedeli kmalu. Še naprej nas ne pozabite spremljati na naši spletni strani www.klub-gros.com, veseli pa bomo tudi vašega prijateljstva na facebooku.
Jana Roštan, UO Študentski klub Groš
Poletni tabor grosupeljske čete
Skavti iz čete KraLji hoste smo se kot vedno na počitnice odpraviLi v naravo. Tokrat smo desetdnevni tabor imeLi na Lovrencu na Pohorju. Prostor nam je daL v uporabo gozdar, ki je deLaL v bLižini. Jasa, na kateri smo taboriLi, je biLa veLika, v bLižini je biLa pitna voda, maLo nižje pa zajezen bazenček s skakaLnico in Ledeno vodo.
KmaLu po našem prihodu smo moraLi začeti z deLom. Postaviti smo moraLi šotore, jambor, ognjišče, WC, umivaLnico in kuhinje. Čeprav nas je presenetiLa toča, je biLo deLo kmaLu dokončano in začeLa se je zabava. Krsti, dvodnevni potep po okoLici, kraja zastave, druženje ob ognju, pečenje paLačink, kopanje, postavLjanje in spanje v bivakih, pot preživetja, dan vodnikov, ocenjevanje šotorov _
Vsak dan smo začeLi z dvigom in končaLi s spustom zastave, nasLov tabora pa je biL: Preživi! Naš fantastični in nepozabni tabor smo z zamudo zaradi avtobusa končaLi v GrosupLjem.
Klara Tomažič, Iskriva k'kuš
Nove kadrovske štipendije in zaposlitev po zaključku šolanja v Ljubljanski urbani regiji
05 E-pošta: LiLjana.drevensek0LjubLjana.si, matija.ukmar0LjubLjana.si
Projekt Regijska štipendijska shema deLno financira Evropska unija iz Evropskega sociaLnega skLada in se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja čLoveških virov za obdobje 2007-2013, 1. razvojne prioritete: »Spodbujanje podjetništva in priLagodLjivosti«; prednostne usmeritve »Štipendijske sheme«.
Na podLagi potreb, ki so jih podaLi deLodajaLci v LjubLjanski regiji do konca meseca junija 2011, je RegionaLna razvojna agencija LjubLjanske urbane regije (RRA LUR) 9. septembra 2011,objaviLa JAVNI RAZPIS ŠTIPENDIJ ENOTNIH REGIJSKIH ŠTIPENDIJSKIH SHEM (RŠS LJUBLJANSKE URBANE REGIJE) ZA ŠOLSKO/ŠTUDIJSKO LETO 2011/2012.
K oddaji vLog so vabLjeni dijaki in študenti, ki ne prejemajo drugih štipendij, niso zaposLeni in niso vpisani v evidenco brezposeLnih oseb. V okviru Regijske štipendijske sheme se podeLjujejo kadrovske štipendije, ki jih sofinancirajo deLodajaLci s sedežem v eni izmed 26 občin OsrednjesLovenske regije. V Letošnjem Letu 33 deLodajaLcev ponuja priLožnost za več kot 70 štipendij v razLičnih izobraževaLnih programih. Seznam aktuaLnih razpisanih štipendij je objavLjen na spLetni strani RRA LUR (www.rraLur.si), kjer je dostopen tudi obrazec vLoge za prijavo.
Osnovna višina štipendije znaša 112 EUR za dijake, 209 EUR za dodipLomske in 254 EUR za podipLomske študente. Štipendistom pripada k osnovni štipendiji tudi dodatek za uspeh in strošek prevoza aLi bivanja. Povprečna štipendija v Letu 2010/11 je znašaLa 280 EUR, višina najvišje podeLjene štipendije za dijake je biLa 250 EUR, za študente pa 420 EUR.
Štipendist je s pogodbo zavezan dokončati izobraževaLni program, za katerega bo dobiL štipendijo, in se zaposLiti pri deLodajaLcu za obdobje prejemanja štipendije.
Prijave z dokaziLi morajo kandidati posLati na nasLov: RRA LUR, TehnoLoški park 19, 1000 LjubLjana. Rok za oddajo vlog je 10. oktober 2011.
Dodatna pojasnila glede razpisa štipendij RŠS:
mag. LiLjana Drevenšek, Matija Ukmar teL: (01) 306 19 04 /(01) 306 19
RRA LUR, mag. Liljana Drevenšek
			
20	iz župnij	Grosupeljski odmevi	avgust-september / 8-9 - 2010
Mladost v Žalni prepletena z Don Boscom že 16. poletje
Gotovo ste že slišali za don Bosca, ki je v času industrijske revolucije ustanovil oratorij za mlade fante in jim preko doma, šole, iger in duhovnosti nudil varno zavetje pred pastmi ulice. To njegovo karizmo nadaljujejo salezijanci in tudi prostovoljci, ki se ukvarjajo z mladimi.
Naš oratorij v Žalni se je pred 16 leti rodil pod kozolcem ob župnišču. Tega se posebej spominjajo starejši mladinci, ki so danes že očki in mamice na različnih koncih Slovenije. Sama sem bila takrat še majhna navihanka, ki je s svojimi vrstniki preživljala večino poletnih dni. Ko pobrskam po spominu, se barvito spomnim tudi dogodkov oratorija: izkušeni animatorji, ki so nas otroke s svojim žarom potegnili v igro in izvajanje najrazličnejših bansov, taborjenja pod strokovnim vodstvom Rafaela Pinose, nočno dežuranje ob ognju pod zvezdnatim nebom, postavljanje stranišča na prostem, nočne igre s svetilkami^ ja, še
vedno se spomnim, kako sva bila s sošolcem Tomažem v paru privezana z vrvico čez roke in sva morala skupaj iskati kresnice, pa vso to igrivost so znali animatorji tako lepo strniti v eno in povezati tudi z duhovnostjo. Pričevali so za Jezusa in nam mladim dali zgled, ko smo ob jutranji, opoldanski in zaključni molitvi v tišini sklenili roke k Njemu, se mu zahvalili za lepo vreme, animatorje, igre, za tisti trenutek, ki nam je bil najbolj všeč v dnevu.
Danes nisem več mala deklica, res pa je, da sem še vedno malo navihana. Še vedno na oratoriju, a ne kot udeleženka, temveč kot animatorka. Vse izkušnje, ki sem jih dobila v mladih letih, sedaj prenašam na mladino, ki se vsako leto zbere v krogu oratorija. Otrokom skupaj z ostalimi soanimatorji podarjamo nasmehe, našo mladost, živahnost, skupaj ustvarjamo, pojemo, se učimo, kaj novega »pogruntamo«, vsi skupaj si krajšamo čas in drug drugega tudi bogatimo na poseben
način, tako da rek Dobrota je sirota, za nas oratorijance, ne velja.
Delo z mladimi me je pripeljalo tudi na Uskovniške tedne, kjer salezijanci že 26 let pripravljajo tečaje za animatorje. Tudi to je bila zame, kot animatorko, pozitivna izkušnja, saj mi je na mojo življenjsko pot pripeljala polno novih poznanstev in prijateljstev, kot oseba sem se preko animatorjev, skupine, duhovnih voditeljev ter kvalitetnih predavateljev v petih letih izoblikovala tako duhovno, kot tudi osebnostno, sedaj pa že 4 leta tudi sama delim izkušnje mlajšim navdušencem. Veseli me, da žalski animatorji nadaljujejo tradicijo in se vsako leto v velikem številu zbirajo na tem kraju ter dopolnjujejo svoje duhovne razsežnosti.
Vrnem se na domač oratorij v Žalni. Animatorji z velikim veseljem prihajamo na priprave in se zbiramo na evalvacijah ob koncu oratorijskega dne. Že lansko leto so žalski animatorji sodelovali tudi na Kopanju, kjer se je oratorij odvijal prvič, letos pa drugič. Kopanjskim animatorjem v teh začetkih pomagamo z izkušnjami, idejami, delom, s samo izvedbo, dali smo jim smer, oni pa temu sledijo ter se preko skupnih priprav, tako v Žalni kot tudi na Kopanju v župnišču, izpopolnjujejo za delo na oratoriju.
Sonček oratorija, ki sveti tudi takrat, ko se iz kakega oblaka usuje dež, pa je naša voditeljica Mojca Potokar. Kot diplomirana teologinja nas že 16. leto spodbuja, nam daje ideje, izkušnje, veselje, včasih tudi »komando«, ki je pri velikih skupinah potrebna. S svojim edinstvenim pristopom navdušuje tako starejše kot tudi mlajše animatorje in smo jo kljub temu, da ne spada v rang študentov, že sprejeli za svojo. Našo Mojco posodimo tudi na romski oratorij v Grosuplje, pa seveda tudi na kopanjskega, še vedno pa je naša.
Z nami je že 14. let tudi g. župnik Andrej Šink, ki nas sprejema v tem, kar smo, in nam svetuje z modro, razsodno in spodbudno besedo, seveda pa nas podpira tudi z molitvijo. Oratorij je vsako leto izziv. Menjajo se animatorji, otroci odraščajo in se z leti selijo
iz skupine v skupino, potrebne so bistre glav'ce in kreativni možgani, a se nam vsako leto obrestuje, saj je otrok, ki se tega tedna udeležijo, vedno več, čeprav vrednost oratorija in število udeleženih otrok marsikje v Sloveniji upada.
Ko gledam nazaj in analiziram vsa ta leta, za katera mi nekateri očitajo, da so izgubljena, se zavedam, da sem od tiste male navihanke pa vse do danes zrasla. Pa ne samo v centimetrih, ampak tudi v tem, kako nastopam pred množico, kako vzpostavljam medsebojne dialoge, pogovor, izkoriščam svoje številne talente, kako delujem v skupini mladih. In prav ta izkušnja, da se mlad človek udeleži tako kreativnega tedna na začetku počitnic, daje otroku temelj za njegov osebnostni in duhovni razvoj, ki je v današnjem svetu še kako pomemben, sploh za nas Slovence, ki se na tem malem koščku zemlje prevečkrat potiskamo navzdol.
Oratorij na kratko: edinstven teden veselja, ki združi male in velike z vseh vetrov. Pisane majčke, dramske igre, lepo vreme, nasmejani obrazi, zabavanje ob bansih, ki nas vsako leto znova nasmejijo, pozdravi Jezusu, petje ob zvokih kitar in ropotuljic, super Velike igre, druženje s prijatelji, Mojčin dvignjen prst, oratorijska pošta, delavnice, zanimivi gosti, izleti vzgojnega značaja (obisk gimnazije in doma v Želimljem s športnimi aktivnostmi, obisk šolskega muzeja, redovnih skupnosti, eko kmetij, ribičev, pikniki v naravi^) - vse to se najde pri nas.
Veliko ljudi je vpletenih v ta naš oratorijski projekt. Marsikomu smo že izrekli zahvalo - animatorjem, staršem, župniku, kot tudi gostom, ki podarijo del sebe (akademski slikar Klemen Benedik, akademska kiparka Lučka Koščak, Rafael Samec - ustvarjalec z voskom, gasilci, vojaki, policisti, reševalci, Berta Golob, zaporniški duhovnik Robi Friškovec, igralec Gregor Čušin, prevajalka in novinarka Manica M. Ambrožič, misijonar Jože Adamič in še mnogi mnogi drugih). Oratorijanci smo posebno hvaležni Občini Grosuplje, ki tudi finančno pripomore, da izpeljemo oratorij po načrtih, ter Pekarni Grosuplje, ki napolni naše lačne želodčke s sveže pečenimi dobrotami.
Z vsem, kar sem napisala, sem Vam, dragi bralci, želela podariti spomine male deklice z oratorija, ki so prerasli v moje vsakdanje življenje in jih vsakodnevno še vedno podoživljam, živim. Dragi starši! Tudi Vaši otroci so male navihanke in mali navihanci, ki z radovednostjo raziskujejo svet in bodo nekoč gledali nazaj in podoživljali svoje spomine. Dajte jim to priložnost, da se jih bodo spominjali z veseljem, kot jaz.
Rebeka Šeme
Novi paradoks na Malem Vrhu: »Zdrav duh v zdravem telesu«
Pred šestimi leti so občina Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje skupaj ustanovile stanovanjsko skupino Novega paradoksa (DNP) na Malem Vrhu v občini Grosuplje. Gre za osebe s težavami v duševnem zdravju, ki še niso zmožne stanovati samostojno in zato živijo v skupnostih, ki jih vodi Novi paradoks s sedežem v Ljubljani.
Po šestih letih so se stanovalci, trenutno jih je sedem, lepo vživeli v vaško skupnost, odprto so jih sprejeli tudi sosedje na Malem Vrhu. Vsako skupino v Novem paradoksu vodijo strokovni sodelavci, zaposlene imajo tudi psihologe, zdravnike, medicinske sestre in socialne delavce. Trenutno jih je v vseh hišah nad 30 sodelavcev, pomagajo jim prostovoljci iz vseh socialnih poklicev (skupaj nad 130). Mali Vrh vodi Lana Gabršeg, ki je nasledila prvo vodjo univ. dipl. ing. Ireno Škodo in je sedaj tu na Malem Vrhu že tretje leto. Posebej dobro sodeluje s pristojno strokovno službo CSD Grosuplje in Oddelkom za družbene dejavnosti občine Grosuplje.
Zato so se odločili na Malem Vrhu za dan odprtih vrat in v svoji hiši so, kot temu pravijo, sprejeli sosede, strokovne službe in podpornike, v teku dneva so našteli čez 100 obiskovalcev in se veselili dobrega obiska.
Zbrane je nagovoril tudi predsednik DNP dr. Borut J. Sommeregger, ki je povedal, da DNP v vseh svojih programih oskrbuje 730 uporabnikov, v okviru programa
stanovanjskih skupin deluje 6 hiš in 2 varovani stanovanji, 3 dnevni centri v Ljubljani, na Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem. DNP je 2008 prejel najvišje strokovno priznanje Socialne zbornice za stanovanjske skupine, 2010 pa še strokovno verifikacijo za dnevne centre in sedaj deluje v javni mreži socialno varstvenih storitev. Bogato je mednarodno sodelovanje s kar 14 državami EU, pri njih se izobražujejo študentje dunajske in ljubljanske univerze, letos so gostili nad 20 prostovoljcev iz 10 držav sveta, celo iz Južne Koreje, Avstralije in ZDA. Več evropskih televizij je že posnelo strokovne reportaže o njihovem delu. Na Malem Vrhu so pokazali ob dnevu odprtih vrat ročna dela iz umetnostnih delavnic in se predstavili tudi s stojnico letošnjih pridelkov: sadje in zelenjavo pridelujejo v vseh hišah po načelu: »zdrav duh v zdravem telesu«! Zerina Ferlič
Spomini na slikarsko platno uteha v bolezni
Nevenka Arijana Batič, 76-letna upokojena profesorica geografije. Z izjemnim žarom je opravljala svoje delo, večino delovnih let v Srednji šoli tehniških strok v Šiški. Na tista leta so ji ostali prelepi spomini. Morda predvsem zato, ker je v dijakih vedno iskala znanje in se z njimi kljub strogosti dobro razumela. Danes so ji morda tudi zato s temi spomini dnevi lepši. Do pred letom dni je bila čila, ustvarjalna upokojena profesorica, ki si je čas izpolnjevala z različnimi aktivnostmi, potem pa je bolezen prekrižala vse lepe načrte, tudi želje po ustvarjalnosti. Bolniška postelja in invalidski voziček so njen svet.
Srečam jo v grosupeljskem domu starejših občanov, kjer počasi, počasi okreva ob skrbni negi osebja in prizadevne fizioterapevtke, predvsem pa ob vsakodnevnih skupnih urah s hčerko Zvezdano, ki se trudi, da bi bila mama čim bolj aktivna v mejah njenih zdravstvenih zmožnosti, saj samo takšna pot vodi k izboljšanju zdravja po prizadetosti zaradi možganske kapi.
Obrneva list v knjigi njenega življenja.
Stene hodnika v Domu starejših občanov zaljša razstava slik članic Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje, Jožefe Čož in Darinke Zaletel, ki se jima pridružujejo tudi slike ge. Nevenke Arijane Batič. To pa je drugi del njenega življenja.
Hčerka Zvezdana se spominja svojih otroških let, ko je opazovala sliko v akvarelu - ženo, ki išče hrano na smetišču, mamino delo. Potem daljši premor. Do obdobja v času od leta 1983 do leta 1988, ko so nastale njene najboljše slike. Začela je v tehniki krede; od tu je njen najboljši ženski akt matere, nadaljevala v olju. Ljubi so ji narava, portreti, pejsaži, veliko je slikala motive rož; v zadnjem obdobju pa so iz njenih slik v večini spregovorile socialne teme, ko je tako razkrivala svojo notranjost, tenkočutnost. Globoko je doživljala socialne stiske in jih med drugim izrazila tudi s sliko revne deklice, ki drži v rokah kruh. Pa prelepa slika ciganke. Del velike dnevne sobe svojega
stanovanja je tako spremenila v pravi pravcati atelje in bila srečna v svojem svetu. Njene slike so bile na ogled tudi na nekaj razstavah, med drugim so si jih lahko ogledali tudi dijaki šole, kjer je poučevala. Kako je bila ga. Zvezdana presenečena, ko je nekoč čisto slučajno, ko se je peljala z mestnim avtobusom po takrat Titovi cesti, v prostorih Jugobanke uzrla svoj portret. Nekaj, pravi ga. Zvezdana, jih je mama tudi prodala, verjetno še več pa podarila. Toda, najlepše so ostale hčerki, sinu in vnukom. V drag spomin. Ko jih ogledujem, bi se le težko odločila, katera je najlepša. Sama žal tega še ne more povedati. Sicer pa mi ostaja vprašanje, ali se umetnik, pa naj bo to slikar ali samouk, lahko odloči, katera stvaritev mu je najlepša. V vsako namreč vloži del sebe.
V želji, da se bi ji zdravje izboljšalo in bi spet lahko vzela v roke čopič in se predala barvam, sem se še enkrat sprehodila po hodniku, ogledujoč si njene slike. Njen Piran, kjer je preživela leta svojega življenja, je vstal pred menoj kot nekoč, ko smo se sprehajali v prijetnem piranskem vrvežu. Resnično, barve na platnu imajo čarobno moč! In če ima takšno moč tudi želja ge. Ariane Nevenke, potem skupaj upamo, da se bo morda zbirki slik pridružila še katera. Iz povsem novega obdobja njenih dni.
Alenka Adamič
V Krakovu in Varšavi
Turistično in okoljsko društvo Županova jama Grosuplje je v okviru društva oživilo turistično dejavnost s pomočjo izredne organizatorke izletov Malči Šturm. Letos nas je popeljala na Poljsko.
Poljska je članica Evropske unije, vendar še ni prevzela evra. Njeno plačilno sredstvo so še vedno zloti. O tej deželi vemo bolj malo. Vemo, da je bil Poljak prejšnji papež Janez Pavel II., ki je imel rad Slovenijo in je celo lepo govoril po slovensko, drugače pa si, vsaj po pogovorih, večinoma nismo predstavljali, v kakšno deželo gremo. Včasih si napačno predstavljamo, da je vse, kar je vzhodno od nas, manj razvito in revno. Šele obisk dežele nam da pravo podobo in tudi kar se Poljske tiče, smo bili vsi prijetno presenečeni, saj smo prišli v lepo urejena mesta, na cestah smo videli večinoma nove dobre avtomobile, ljudje predvsem po mestih so bili lepo, moderno in z okusom oblečeni, mnoge znane blagovne znamke, ki jih pri nas ni, smo videli v večjih mestih.
Avtobus je iz Grosupljega odpeljal ob polnoči. Vozili smo se mimo Maribora, Gradca, Dunaja,
po Moravski do Krakova, kamor smo prispeli v popoldanskih urah. Ogledali smo si mestno središče s Suknenicami. To je mogočna gotska zgradba, v drugem nadstropju so muzeji, v spodnjih prostorih pa so trgovine. Glavni trg v okolici je namenjen za tržnico in javne prireditve na prostem. Mogočna Marijina cerkev hrani dragoceni trikrilni oltar Veita Stossa (po poljsko Wita Stwosza). Ogledali smo si Jagiellonsko univerzo Colegium Maius iz leta 1400. Planti se imenuje zeleni pas okoli mestnega jedra, ki so ga uredili v parke in sprehajalne poti na mestu, kjer je vodni jarek obdajal mestno obzidje. Ohranjen je še del barbakana, utrdbe z obrambnim stolpom, in mestna vrata. Sprehod po ulicah Starega mesta, ohranjenega mestnega jedra, nas je popeljal mimo mnogih cerkva in zgodovinskih spomenikov. Mnogi napisi na stavbah pričajo, da je tu študiral in deloval kot duhovnik Karel Woytila, ki je postal prvi slovanski papež. Naslednji dan smo si ogledali jamo soli Wieliczka, v kateri smo občudovali umetelno izdelane kipe in čudovito katedralo, izklesano iz soli, pa tudi tehnično jamsko opremo in
opaže, ki podpirajo jamske rove. Popoldne smo se ustavili v židovskem delu Krakova, ki se imenuje Kazimierz in si ogledali sinagogo, na gradu Wawlu pa smo se seznanili še s poljskimi kralji in z njihovo zgodovino. Tretji dan smo obiskali Oswi^ncim (Auschwitz), zloglasno nemško taborišče iz druge svetovne vojne. Vodič je takoj na začetku postavil vprašanje, kaj smo se ljudje naučili iz te izkušnje. Ni našteval smo števila žrtev in grozote, ki so jih pretrpeli taboriščniki. Poudaril je predvsem, da je bilo to uničevalno taborišče, ki je najprej poskušalo uničiti vse Nemce, ki niso bili »arijske« rase, torej »popolni« - to so bili bolni, pohabljeni in umsko prizadeti ljudje. Na njih in na ženskah so delali tudi zdravniške poizkuse. Uničiti so hoteli najprej Žide, nato Cigane, naslednji pa bi bili na vrsti Slovani kot manjvredna rasa. Ugotovil je, da se zgodovina ponavlja. Še vedno se dogajajo iztrebljanja skupin ljudi po vsem svetu. Večino tehnologije, ki jo za drag denar razvijamo, lahko »nekdo« uporabi proti ljudem, za uničevanje, mučenje, iztrebljanje. Ko smo zapuščali sosednje taborišče Birkenau, si je vsak pri sebi poskušal odgovoriti na to izzivalno zastavljeno vprašanje. V avtobusu so se nekateri spomnili svojih staršev in njihovih
Imejmo Slovenijo radi!
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje, ki združuje veterane iz občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, je tudi letos, kot že nekajkrat do sedaj, organiziralo srečanje veteranov vojne za Slovenijo Ljubljanske pokrajine. Letos je bilo to srečanje še posebej slovesno, saj je bilo združeno s proslavo ob 20. obletnici samostojnosti Slovenije. Že zgodaj popoldne v soboto, 20. avgusta, se je na letališču v Šentvidu pri Stični zbralo precejšnje število veteranov iz različnih območnih združenj, ki spadajo v t.i. Ljubljansko pokrajino. Med njimi so bili seveda tudi člani policijskega veteranskega združenja Sever. Kmalu po štirinajsti uri se je oblikovala kolona stopetdesetih pohodnikov, ki so se podali na pohod proti Muljavi. Na čelu kolone je stopal neutrudni organizator tovrstnih pohodov Stanko Žvegla, ob njem pa je ponosno plapolala slovenska zastava, simbol naše samostojnosti. Pohodniki so v družbi svojih soborcev izpred dvajsetih let, kljub vročini, v prijetnem vzdušju z lahkoto premagovali približno 13 km dolgo pot. Tudi lepota idilične dolenjske pokrajine je pripomogla k temu, da na utrujenost nihče
še pomislil ni. Po krajšem postanku in okrepčilu pri lovski koči na Bojanjem vrhu je kolona nadaljevala pot po deželi Desetega brata do Muljave. Na Jurčičevi domačiji je pohodnike pričakal hudomušni Krjavelj, oktet Samorastniki je zapel nekaj pesmi, udeleženci pohoda pa so se po ogledu Jurčičeve domačije, dobro razpoloženi, vrnili na svoje izhodišče v Šentvid pri Stični, kjer se je nadaljevala svečanost. Ob kulturnem programu, v katerem sta sodelovala Stiški kvartet in ženski pevski zbor Brinke iz Grosupljega, se je zvrstilo kar nekaj slavnostnih govornikov. Uvodoma je vse prisotne pozdravil župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, ki je v svojem nagovoru poudaril pomembnost dogodkov izpred dvajsetih let. Opozoril je na dejstvo, da je malo ljudem dano doživeti rojstvo lastne države. Zato moramo biti ponosni, da smo bili del tega obdobja v slovenski zgodovini. Dejal je tudi: »Ponosni smo na fante in dekleta, ki ste v formacijah in uniformah Manevrske strukture Narodne zaščite, Teritorialne obrambe ali Milice storili največ, kar lahko stori človek, ko ga pokliče domovina. Ubranili ste dom, družino in
domovino.« Omenil je tudi žalostno resnico, da vrednote slovenske samostojnosti še vedno niso dovolj zasidrane v naših srcih. Zato je pomembna vloga veteranskih organizacij, da pomagajo pri krepitvi domoljubja in narodne zavesti.
V nadaljevanju je spregovoril tudi predsednik Združenja veteranov vojne za Slovenijo Janez Pajer, ki je opozoril predvsem na negativen odnos precejšnega dela politike do vrednot, za katere smo se borili pred dvajsetimi leti. Še posebej je izpostavil dejstvo, na katero se vse prepogosto pozabljamo, da smo se takrat uprli četrti največji armadi v Evropi in zmagali. Vendar to ni bila samo zmaga teritorialcev in miličnikov, bila je zmaga vseh Slovencev, ki smo se takrat odločili za samostojno pot. Župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič je v svojem slavnostnem nagovoru čestital veterankam in veteranom ter pozval vse Slovenke in Slovence z besedami: »Imejmo Slovenijo radi. Čutimo jo v srcu. Tako jo bomo ohranili srečno, svobodno in samostojno tudi v bodoče.«
Prireditev se je zaključila s pozdravnim nagovorom predsednika Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje Borisa Peterke ter podelitvijo priznanj in odlikovanj veteranom. Udeleženci srečanja pa so se družili še dolgo v noč. Franci Zorko
>
spominov na vojno in bivanja v taboriščih. Zgodbe so bile grozljive, pa vsi vemo, da niso povedali vsega. Marsikaj je bilo tako grozno, ponižujoče in človeka nevredno, da so spomine zakopali globoko v pozabo, da so po vrnitvi domov sploh lahko preživeli. Na poti proti Varšavi smo se ustavili še v Cz§stochowi, ki slovi po pavlinskem romarskem središču Jasna gora in črni Mariji, ikoni, ki naj bi prišla na Poljsko iz Jeruzalema. Trume romarjev so se zgrinjale v Marijino cerkev na praznik samostana in črne Marije. Poklonili smo se Marijinem oltarju in ikoni v njem, ogledali smo si viteško dvorano in zakladnico in bogato okrašene stavbe samostana. Zvečer smo prispeli v razsvetljeni moderni hotelsko
trgovski predel Varšave in zdelo se nam je, da smo se znašli na Manhattnu. Hoteli so kipeli v nebo in svetili v vseh mogočih barvah in kombinacijah - prizor je bil kot iz pravljice. Četrti dan smo si ogledali Varšavo. Med drugo svetovno vojno je bila porušena do tal. Po starih fotografijah in načrtih so staro mestno jedro popolnoma obnovili v podobi 17. stoletja. Grad stoji ob katedrali, obnovili so lepe trge in del obzidja. Glavno mesto Poljske ima veliko lepo urejenih parkov, ves čas smo tudi srečevali kipe ali napise, ki so nas spominjali na znamenite poljske književnike: Sienkiewicza, Stowackega, Mitosza, Prusa, Reymonta, Mickiewicza, Chopina, Matejka. Popeljali smo se na avtobusni ogled mesta in
si še posebej ogledali dvorec Wilanov. Kot vse lepo se je zaključil tudi naš obisk Poljske. Na poti domov smo se ustavili še v Olomoucu, mestu na Moravskem, kjer je začel študirati teologijo naš pisatelj Fran Levstik, pa ni zdržal in se je kmalu peš odpravil domov. V sobotnem vročem popoldnevu so mestne ulice samevale, ogledali pa smo si katedralo in kužno znamenje sredi glavnega trga. Pot domov nas je peljala po že znanih cestah mimo Dunaja v Ljubljano. Vsako potovanje človeka obogati za nova spoznanja in ruši v nas mnogokrat neosnovane predsodke. Spoznali smo lepo deželo, s katero so nas v preteklosti povezovale mnoge kulturne vezi. Marija Samec

^ _ krajinski pari:
rudenskapolje
ZELENE NOVIČKE RADIE:^sJd^KEGs^tPb:)L.9^2^
Nadaljujemo z ustanavljanjem Krajinskega parka
Radensko polje
s ciljem, da se ohrani kraško polje s številnimi naravnimi vrednotami, biotska raznovrstnost ter krajinska pestrost, se širše območje Radenskega polja zavaruje kot Krajinski park Radensko polje, smo zapisali v prvem členu Odloka o Krajinskem parku Radensko polje.
Ker je bilo Radensko polje že v preteklosti spoznano za naravovarstveno visoka vredno območje, smo na Ministrstvu za okolje in prostor, skupaj z Občino Grosuplje, sprejeli namero o ustanovitvi zavarovanega območja, Kar nekaj časa je že minilo odkar so bile izvedene zadnje aktivnosti v projektu ustanavljanja zavarovanega območja. Tako je bila pred dvema letoma tudi že izvedena dvo-mesečna javna predstavitev osnutka odloka oziroma uredbe.
Občinski svet Občine Grosuplje je, po uskladitvi vsebin s podanimi pripombami zainteresirane javnosti, konec leta 2009, sprejel predlog Odloka □ Krajinskem parkj Radensko polje. Ker gre v tem primeru za skupno ustanoviteljstvo
zavarovanega območja, mora tudi Vlada RS sprejeti Uredbo o Krajinskem partiu Radensko polje, v istem besedilu, da začne akt o zavarovanju veljati.
Na ministrstvu za okolje in prostor smo sredi letošnjega poletja predlog uredbe o Krajinskem parku Radensko polje posredovali v medresorsko obravnavo, katere rok seje iztekel sredi avgusta.

krajinski park
radenskopolje
Do časovnega zamika pri pripravi gradiva za obravnavo In sprejem na Vladi Republike Slovenije je prišlo zaradi tega. ker je Vlada naložila Ministrstvu za okolje in prostor pripravo posebne analize stanja o delovanju javnih zavodov na področju zavarovanih območij narave s predlogom ukrepov za racionalizacijo njihovega delovanja V vmesnem času pa je ustavila vse aktivnosti pri ustanavljanju novih zavarovanih območij Vlada Republike Slovenije je v maju letošnjega leta obravnavala zgoraj omenjeno analizo in podprla predlagane usmeritve in izboljšave na področju upravljanja zavarovanih območij ohranjanja narave. S tem pa je bilo vzpostavljeno stanje, ki omogoča nadaljevanja postopka sprejemanja uredbe o Krajinskem parku Radensko polje.
Aktivnosti, ki bodo sledile:
Po uskladitvi mnenj pristojnih resorjev iz medresorske obravnave bo predlog uredbe zrel za obravnavo in sprejem na Vladi. Predvidevamo, da se bo to zgodilo še v letošnjem letu, S sprejemom predloga uredbe na Vladi, ob predhodno že sprejetem odloku na Občinskem svetu Občine Grosuplje, bo začel veljati akt o zavarovanju in s tem bo ustanovljen nov park - Krajinski park Radensko polje.
Po uredbi je za upravljanje tega zavarovanega območja predviden koncesionar, zato bodo aktivnosti v začetku prihodnjega leta tekle v smeri izvedbe javnega razpisa za podelitev koncesije za upravljanje zavarovanega območja.
Naj zaključim z mislijo, da uspešen razvoj tega območja ob sočasnem spoštovanju narave lahko temelji le na dobrih temeljih zaupanja med prebivalci, ki živijo v parku, in med upravljavcem parka, ki s svojo propulzivno vlogo lahko veliko prispeva in pomaga pri uresničevanju novih idej, ki se v končni fazi odrazijo kol socialne oziroma ekonomske koristi tega območja. Zavest, da ohranjena narava lahko prinese primerjalno prednost pred drugimi območji, bi morala biti pred očmi slehernemu uporabniku tega prostora.
mag. Suzana Zupane Hrastar Ministrstvo za okolje in prostor
Informacije v zvezi z nastajajočim Krajinskim parkom Radensko polje
IVttntstrstvo za okolje in prostor: mag. Suzana Zupane Hrastar (01 4787 480, suzana zupanc-hrastar@gov.si) Občina Grosuplje: ga. Martina Cingerle (01 7888 778} in ga. Jelka Kogovšek (01 7888 758)
www. radensko po lj e. s i
Vabilo
Krajevna skupnost in Kulturno društvo Škocjan ter vaščani vasi Rožnik
vas in vaše prijatelje vljudno vabimo na
otvoritev in blagoslov vaškega središča
ob 800. obletnici
prve omembe vasi
Rožnik,
ki bo v nedeljo, 2. oktobra 20011, ob 15. uri v vasi Rožnik.
V programu sodelujejo:
-	dr. Peter Verlič, župan občine Grosuplje in poslanec Državnega zbora RS -pozdravni nagovor,
-	etnolog dr. Boris Kuhar - etnografski zapis od Rožempaha do Rožnika,
-	kvartet »Sever in prijatelji«,
-	Petra in Ana Virant,
-	Drago Elikan in Štefan Zrnec
-	ter člani in članice KD Škocjan. Program bo povezovala Maja Sodja.
Po končani prireditvi udeležence vabimo na prijetno druženje.
^^ Crawford
garažna & industrijska vrata
}
vrata.zorrnan@grnail .com
Matjaž Zorman s.p. SSM 031 336 800
Vino 17F, 1291 Škofljico
Gozd kot prostor pravljične utopije
Otvoritev razstave po likovnem natečaju Stična, sreda, 27. september 2011, ob 17. uri, Muzej krščanstva na Slovenskem
Na likovni natečaj Javnega sklada Republike Slovenije, ki se je zaključil konec januarja 2011, se je prijavilo 390 odraslih avtorjev iz vse Slovenije. Izdelali so različna dela na temo »pravljičnost dreves in gozda«. Natečaja so se udeležili tudi slušatelji fotografskega krožka U3 Grosuplje: Marjan Trobec, Ivo Puhar, Vera Puhar in Ivan Lavrič. Njihova dela so bila izbrana in razstavljena v galerijskih prostorih muzeja.
Dora Adamič, Univerza za tretje življenjsko obdobje
Obisk ameriškega veleposlanika v romskih naseljih
29. julijaje obiskal naselja Smrekec 1,Smrekec 2, Ponovo vas in naselje Pri Nikotu ameriški veleposlanik g. Mussomeli. Spremljala so ga žena Sharon ter dva uslužbenca ambasade. Predvsem jih je zanimalo stanje oskrbe z vodo v romskih naseljih v Grosupljem, ki je marsikje zelo zaskrbljujoče. Delegacija iz ambasade je bila presenečena nad tem, da marsikje niso zagotovljeni niti osnovni pogoji bivanja, ki vsekakor močno vplivajo na samo željo Romov po vključevanju. Pogovorili so se s številnimi družinami. Romi so bili obiska veseli, še posebej zato, ker od predstavnikov lokalnih institucij redkokdo prihaja v naselje. Romi si tega dialoga želijo, saj boljši kontakt z lokalnimi institucijami pomeni večjo možnost skupnega reševanja ovir, s katerimi se soočajo. Večja kakovost življenja Romov lahko pripomore k večji kakovosti življenja celotne lokalne skupnosti. Romi se želijo vključevati, potrebujejo le oporo pri tem. Smo jim jo pripravljeni ponuditi? Lili Zupančič, Romsko društvo Romi gredo naprej (Roma džan angle)
Vadba SD Trimko v Grosupljem
ŠD Trimko se ukvarja z vadbo otrok od 4. do 9. leta starosti. Izvajamo različne elemente gimnastike, atletike ter igre z žogo, naučimo se tudi rolati in smučati. Glavni cilji, poleg izboljšanja različnih motoričnih sposobnosti, so tudi obilo zabave, smeha, igre ter medsebojnega druženja in sodelovanja. V našem društvu je vključenih 100 otrok, letos pa bomo pričeli z vadbo tudi v Grosupljem, in sicer v dvorani OPP Brezje. Vadba bo potekala dvakrat tedensko ob torkih in četrtkih od 17h do 18h. Cena mesečne vadbe je 30 € oziroma 15 € ob polovični prisotnosti. Z vašimi otroki bomo telovadili usposobljeni učitelji športne vzgoje in bivši vrhunski športniki, pričnemo pa 20. 9. 2011. Za vse dodatne informacije smo na voljo na telefonskih številkah 041 392 790 (Roman) ali 041 571 597 (Marko), lahko pa nam pišete tudi na mail (sd.trimkoB gmail.com) ali nas obiščete na spletni strani www.trimko.si. Šd Trimko, mag. Marko Tomič
Vadba za mamice z dojenčki
bo potekala vsak torek od 10.00 do 11.00 ure, od 4. oktobra dalje v telovadnici poleg PIL inženiringa d.o.o.
Vse dodatne informacije na www.zavod-tama1a.si, info@zavod-tama1a.si in 051 369 900.
Območno združenje Rdečega križa Grosuplje vabi na
KRVODAJALSKO AKCIJO
-	v ponedeljek, 3. 10. 2011, od 7. do 13. ure, v Osnovni
šoli Louisa Adamiča v Grosupljem,
-	v torek, 4. 10. 2011, od 7. do 13. ure, v Srednji šoli Josipa Jurčiča
v Ivančni Gorici,
-	v sredo, 5. 10. 2011, od 7. do 12. ure, v Osnovni šoli Dobrepolje,
Videm-Dobrepolje.
S seboj prinesite osebni dokument s fotografijo.
Skupaj rešujmo življenja!

Center za izobraževanje in kulturo Trebnje Kfdneeva ulica 2, 8210 Trebnje T: 07 / 34 82 100, 34 82 103; E: info®ciktrebnje,si, www.dktrebnje.sl
Vabimo vas k vpisu v brezplačne programe za odrasle
U užu m
ui^iauitnl* M ttvl|ffn)ilia I utf^no«
W užu Ml
usfoMbljanJ« zM moii do tkvtjtn' '
JtnJtkQ izobriJb«

UZUtP
Usposabljanje za življenjsko uspešnost - Beremo in pišemo skupaj
Usposabljanje za življenjsko uspešnost - i^iost do izobrazbe
Usposabljanje za življenjsko uspešnost - Izzivi podeželja
Računalniška pismenost za odrasle
Branje za znanje in branje za zabavo
Infortnacije in prijave: 07 / 34 82 104
»C^hincfo dflno ftaanm E^tepski unqa i:	sdcuIiiu£1 stlidi »rMiniinsn o tnlsra in ipan. C^pfnc^i v inaji
vckviniOptraThnc^p»snnu ran-oji ilm-cthihi-iiaru «bdotijc iOll7-JOl3,iaii-ojni prioriiEtu Rsnojild«iMh%t»vin vHiivfcnjdcesa u^miiipicdiHHHumMdn-e: Iibi^lai^i uqi0Mbl|ffl»itip9umeaiilci 11 in ih-^inje v dmibi, teRie^iii m
aucigu.]
t* izzivi
Uv^niikD pChdMtflf* Ltip+inÚlT
Vabljeni!
REPUBLIKA ^OVFHl(A MINISTRSTVO Ift SOISTVO IN ÍPORT

30	oglasi	Grosupeljski odmevi	avgust-september / 8-9 - 2010
			
Dovolite, da jeklenka pride sama!
Brezplačna dostava jeklenke plina je ena tistih novosti, na katere se navadimo, takoj ko jih prvič preizkusimo.
Do danes je veljalo, da se je po jeklenko plina treba odpeljati na črpalko, do trgovine ali pa vsaj do najbližjega soseda. Bistvena novost je, da se nam sploh ni več treba usesti v avto, zadošča že en sam brezplačen telefonski klic na številko 080 2005. Družba Butan plin ima odlično razvejano mrežo dostavljavcev ter omogoča naročanje dostave zelene jeklenke vsak dan 24 ur na dan. Dan pred dostavo nas pokličejo, dogovorimo se glede termina ter jeklenka je že pri nas doma.
Udobje
Brezplačna dostava plina nam nekoč zahtevno nalogo spremeni v enostaven opravek - kjer koli že smo. Zaradi učinkovitega sistema dostave se zeleno-modro vozilo Butan plin rade volje ustavi pri nas, naj živimo v še tako odročnem kraju. Dostava zelene jeklenke na vse konce in kraje prinaša pravo olajšanje ter udobje, še posebej dobrodošla pa je za starejše in mamice z majhnimi otroki.
Varnost
Zelena jeklenka ima okrog ventila ovito zaščitno folijo - zagotovilo, da je bila naša jeklenka res strokovno pregledana, očiščena in pravilno polnjena. Ko nam jeklenko dostavi pooblaščeni dostavljavec družbe Butan plin, poskrbi tudi za njeno pravilno namestitev, preventivno preveri napeljavo ter brezplačno zamenja varnostno tesnilo.
Zanesljivost
Družba Butan plin je na trg vpeljala zelene jeklenke, drugačne od vseh ostalih, saj nam tako lahko za vsako posebej zagotavlja, da ustreza najvišjim standardom kakovosti ter varnosti. Zelena jeklenka je vselej brezhibna, s svojimi 523 milimetri višine bolj praktična, zaradi učinkovitih dostavljavcev pa tudi najbližja.
Pokličite brezplačno številko
080 2005
in prepustite vse vaše skrbi družbi
Butan plin.
32	oglasi	Grosupeljski odmevi	avgust-september / 8-9 - 2010
			
Slovenija
Letos marca je izšla pri priznani francoski založbi Harmonia mundi plošča z naslovom SLOVENIJA. Samospeve slovenskih skladateljev pojeta mezzosopranistka Brnarda Fink in basbaritonist Markus Fink Založba, pri kateri Bernarda Fink Inzko posname eno ploščo samospevov na leto (do sedaj že dve Schumannovi, Schubertovo, Dvorakovo, Brahmsovo in s svojim bratom Markom Finkom še "Canciones argentinas", ki je bila nominirana za nagrado GRAMMY 2007 in BBC Music award), se je sedaj odločila, da izda še ploščo s slovenskimi samospevi in dueti, ker se zaveda, da je tudi Slovenija njena domovina in da imata z bratom Markom kot interpreta močno identifikacijo z njeno kulturo. To pa je zagotovilo, da bo interpretacija kvalitetna. Plošča se prodaja po vsem svetu, saj ta založba pokriva Evropo, Azijo, Ameriko ... prodaja se tudi preko medmrežja.
Plošča vsebuje samospeve slovenskih skladateljev iz 19. in 20. stoletja, od Benjamina Ipavca, rojenega 1829, pa do Alojzija Geržiniča, pokojnega leta 2008. Vseh skupaj je na plošči 11 skladateljev, ki so reprezentativni za svoj čas. Izbor ni bil lahek, ker sta želela, da je plošča tudi vsebinsko in razpoloženjsko
uravnotežena in da pokaže vso ustvarjalno moč slovenskega človeka. Odzivi po svetu so zelo lepi, nekateri kritiki priznajo, da je ta plošča prva te narave, ki so jo dobili v roke. »Vesel sem tega, ker na ta način se tudi Slovenija predstavi v svoji ustvarjalnosti, kot neka specifična kulturna enota, ki se je razvijala na svojem ozemlju, sicer pod različnimi vplivi, uspela pa je vseeno razviti svoj
lastni glasbeni jezik,« pravi naš občan Marko Fink. »V veliko veselje mi je, da se je Društvo slovenskih skladateljev (DSS) odločilo natisniti posebno edicijo partitur vseh samospevov in duetov s plošče, kar daje možnost, da se lahko tudi tuji pevci lotijo interpretaciji naših samospevov. To potezo DSS ocenjujem kot zelo posrečeno in inteligentno. Dobro bi bilo, da bi še drugi slovenski interpreti nadaljevali to pot v svet in s tem dodali vse tisto, kar se ni dalo zaobjeti na eni plošči. Naša Slovenija si to zasluži. Tudi mi imamo kaj pokazati, le otresti se moramo občutka manjvrednosti in majhnosti,« še doda basbaritonist Marko Fink.
Po informacijah Marka Finka zapisal Jože Miklič
S fotografijami gospoda Toneta Zrnca po domovini in tujini
Gospod Tone Zrnec je misijonar lazarist, rojen v Laporju pri Turjaku, od leta 1945 dalje pa živi v tujini. Pretežno je služboval v Ameriki, od Argentine do Kanade. Sedaj prebiva v Torontu v Kanadi. Je vsestranski ustvarjalec, ob duhovniku je še publicist, kulturnik, vzgojitelj in svetovni popotnik. Za zaslužno delo v slovenski skupnosti v Kanadi mu je leta 2005 predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek podelil red za zasluge, visoko državno odlikovanje. Vsa svoja knjižna dela je podaril kraju za zbirko znamenitih faranov. Že vrsto let ob svojih obiskih domovine pripravi nedeljsko predavanje na različne teme. Občudovali smo že njegovo znanje o slikarjih bratih Kraljih, lani o arhitektu Plečniku, letos pa je svoje predavanje naslovil Kraji in ljudje v škocjanski fari v času, ki je minil. Rojen je bil 21. januarja 1921, torej je letos dopolnil 90 let. Svetovni popotnik se ni mogel omejiti le na Slovenijo, potegnilo ga je tudi v Južno Ameriko in Kanado. Pokazal nam je 180 izbranih diapozitivov iz svoje bogate zbirke 13 800 fotografij.
Z njegovimi mojstrskimi fotografijami smo potovali skozi čas od okoli leta 1960 v sodobnost mimo mnogih starožitnosti in podob, ki so, vsaj nekatere, neizbežno minile. Videli smo pustne šeme - kurente s Ptuja ter orače, laufarje iz Cerknega, kmečko ohcet v Ljubljani, prizore z ziljskega štehvanja. Kot duhovnika ga privlačijo lepote cerkva in kar nekaj jih je ovekovečil: Višarje, Ptujsko goro, Muljavo, ob domačih pa je pokazal še nekaj ameriških katedral. Privlačijo ga slovenske pokrajine z vso različnostjo in pestrostjo: Prekmurje s hišami s slamnato kritino, Bela krajina spomladi, Gorenjska s svojimi planinami, Cerkniško jezero, nabožna znamenja, kapelice in znamenja, rad fotografira semnje, delo na polju, rastline, kozolce. Težko bi vse našteli. Kot zdomec je verjetno pogosto s takimi predavanji ohranjal vezi med domovino in izseljenci. Okvir prireditvi so dodali kvartet Sever s prijatelji ter spevni Štefan Zrnec s harmonikarjem Dragom Elikanom. Domači organizator Jožef Marolt se je vsem zahvalil in poskrbel za nadaljevanje druženja.
Marija Samec
Utelešenje duhovnega - plastike Lučke Košcak
Galerija Mestne knjižnice Grosuplje, torek, 30. avgust 2011, ob 18. uri
Zbrane na otvoritvi razstave je pozdravila direktorica Mestne knjižnice Grosuplje Roža Kek. Povedala je, da ji je v čast gostiti razstavo kiparke Lučke Koščak, njene znanke in sokrajanke s Plešivice. Že vrsto let živi in ustvarja v Ženevi.
Umetniška pot Lučke Koščak je samosvoja. Začela jo je po končanem študiju jezikov na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Željo po likovnem izražanju je začutila ob vodenju kreativnih otroških delavnic na Osnovni šoli Galjevica, kjer je poučevala do leta 1985, ko je vpisala študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Diplomirala je leta 1990 na Ecole superieure d'art visuel v Ženevi, kjer je kasneje opravila še specializacijo iz kreativnosti na smeri tridimenzionalnega izražanja.
Razstavljati je začela leta 1988. Od takrat je imela več kot petnajst samostojnih razstav doma in na tujem in se udeležila številnih skupinskih razstav in mednarodnih delavnic. Njeno umetniško delovanje je vsestransko, sledimo mu lahko po vsem svetu. Ličen katalog in kiparkino ustvarjanje je uredila in ovrednotila mag. Breda Škrjanec. O avtorici in razstavi sami je na otvoritvi
povedala: »Če gledamo na njeno delo s časovne distance, opazimo, da sta zgodovina Lučkinega umetniškega začetka in likovnega zorenja močno zaznamovala naravo njenega umetniškega dela. Vsa Lučkina umetniška dela so nadvse komunikativna, saj lahko obstajajo v različnih kulturnih okoljih, zato je nujno, da imajo splošno človeške in občestvene značilnosti. Kot je povedala že Lučka, da najraje ustvarja javno plastiko. Zato ker ve, da bo dana v uporabo ljudem, in jo veseli, da se je ljudje lahko dotaknejo, ob njej sedijo, čustvujejo, jo kakorkoli posvojijo. Takrat je njen namen izpolnjen. V Mestni knjižnici Grosuplje Lučka Koščak razstavlja male plastike, večinoma doprsne figure iz žgane gline ali izklesane iz kamna. Večina njenih figur spominja na angele, kot jim pravi Lučka. Kdo so angeli, kakršne pozna zahodna kultura? Beseda prihaja iz grške besede angelos in pomeni sel, glede na kontekst pa se lahko referira na človeškega zemeljskega ali nadzemeljskega sla, ki so ga glavne svetovne religije, kot so židovstvo, krščanstvo in islam, osmislile kot božjega sla. Ikonografija pozna več vrst angelov, vsi pa imajo krila ali tudi več parov kril kot serafi in so brezspolni. V ekspresivnem smislu beseda angel pomeni zelo dobrega človeka in jo običajno povezujemo z žensko dobroto. Kakšni so Lučkini angeli? Po večini nimajo ne kril ne spola. So zagonetne, mirne figure z zaprtimi očmi, ki na svojih stiliziranih torzih pogosto nosijo barvasto srce ali fragment iz narave, najpogosteje list. Zaprte oči, srce, list sugerirajo občečloveško željo po miru, ponotranjenosti, povezanosti z naravo, večino od tega je sodobni človek v agresivnem in zmedenem sedanjiku pozabil ali potisnil v podzavest.
Lučkine angelske figure delujejo pomirjujoče, kaotičnemu okolju dajejo ravnovesje, lahko
jih občutimo tudi kot zdravljenje. Zagonetnost njenih figur govori o premišljeni izbiri motiva, ki, ne glede na svojo realno otipljivost, na naše dojemanje deluje poetično. Lučka Koščak je subtilna opazovalka sveta okrog sebe in medčloveških odnosov. V središču njenega opazovanja je vedno človek, a ne fizično, posveča se predvsem vpogledu v njegovo dušo. Samo globoka refleksija subjekta ga določa in osmišlja. Njene figure, čeprav vedno v posebno zaneseni pozi, se ne zde oddaljene, prav tu so, lahko nam pomagajo oblikovati odnose, ki nam bogatijo in osmišljajo življenje. Odpiranje oči navznoter in pogled vase sta vodilni sporočili, ki ju umetnica s svojimi kipi prinaša med nas.« Umetnica Lučka Koščak se je zahvalila vsem, ki so ji pomagali pri tej razstavi ali na njeni ustvarjalni poti in ji stali ob strani. Pot umetnika ni lahka, vendar jo je naučila marsikaj, tudi skromnosti. Živi v tujini, a doma se počuti povsod tam, kje biva. Lep je vsak dan, zato ustvarja angele, da nas spomnijo, kaj smo in kaj počnemo. Vsak zase in za tiste, ki so nam blizu, bi morali vsak dan poskrbeti, da nam bi bilo lepo na svetu. Veliko potuje in veliko dela. Delati bi morali kot Nemci in se znati zabavati kot Balkanci, pa bi se morda rešili prvega mesta med državami po samomorilnosti in srečno zaživeli v tem zadnjem koščku raja, kot je označilo našo Slovenijo. Za glasbeni del večera so poskrbeli mladi violinistki in kitarist Maja, Špela in Jošt. Direktorica knjižnice je umetnici zaželela, naj še naprej ustvarja, kot ji veleva srce. Rojenice so ji v zibel položile mnogo darov. Na ustvarjalni poti ji želimo, da bi vztrajala pri svojem delu še naprej in požela še dosti uspehov.
Razstavo si lahko ogledate v Galeriji Mestne knjižnice Grosuplje do 15. oktobra 2011. Marija Samec
Grosupeljski škrat
V torek, 16. 8. 2011, so se začele ustvarjalne ponedeljka do petka, med 10. in 14. uro. delavnice v Boštanju pri Grosupljem, Delavnice so vodili animatorji: Ljubo ki so potekale do petka, 26. 8. 2011. Zidar, Tina Koščak, Lara, Tina in Nastja. Ustvarjali smo vsak delovni dan, od Naslov delavnic je bil Grosupeljski škrat.
Delali smo škrate vseh barv, velikosti in oblik. Škratje so bili glavna tema teh delavnic Slikali smo na platno škratjo vas ... Oblikovali smo škrate iz različnih materialov (purpena, na risalne liste). Uporabljali smo naravne in umetne materiale. Delali smo tudi lovilce sanj, zmaje, piščali iz gline ... Ob zaključku delavnic smo pripravili razstavo naših izdelkov in predstavo. Na predstavi so nastopale vile, vilinci, škratinje in škratje. Med delom so nas obiskali župan občine Grosuplje g. Peter Verlič, podžupan g. Dušan Hočevar in njihova fotografinja. Na predstavi pa nas je tudi obiskal odgovorni urednik Grosupeljskih odmevov g. Jože Miklič in nas fotografiral.
Ustvarjalne delavnice so bile zelo zanimive, lepo bi bilo, če bi se nam pridružilo še več vrstnikov in z nami ustvarjalo.
Tjaša Kocjan, učenka 9. c na Osnovni šoli Louisa Adamiča Grosuplje
avgust-september / 8/9 - 2011
Grosupeljski odmevi
kultura
Napovedujemo
•••
Sobota, 8. 10. 2011, ob 18. uri, Kulturni dom Velika Račna; KD »France Prešeren« Račna, KS Račna
FANTJE PO POLJ' GREDO,
14. srečanje ljudskih pevcev in godcev

■Al'
M

Tradicionalni dogodek v Račni, ki bo lahko še posebej slovesen, saj sta se obe skupini, ki sodelujeta pri tem večeru, uvrstili na državno srečanje v selekciji JSKD R Slovenije: ljudski pevci Zarja, ki jih vodi Jožica Podržaj in Mlada Zarja, izjemno nadarjen podmladek, ki je zrasel z etno dogajanjem v Račni. Mlado skupino vodita Olga Gruden in Sabina Benedik. Lep uspeh za 30 let delovanja. Ob napovedi omenjenega dogodka jim strokovna služba ob uspehu čestita, za vse ljubitelje etno dogajanja pa samo vabilo na res žlahten večer. Ob domačih skupinah bodo nastopili tudi izbrani gostje.
[-j^i-fij^a^jr^jc, j*,
Četrtek, 13. 10. 2011, ob 17. uri, Otroški abonma 2011/2012; Gledališče Lalanit, Španski Borci, MK in ZKD Grosuplje Nena Močnik:
POJTE, POJTE DROBNE PTICE,
glasbeno-lutkovna predstava
Zgodba predstave: Legendarnim pesmicam, ki jih je že pred leti izbrala Kristina Brenkova, ilustrirala pa Marlenka Stupica, so ustvarjalci vpihnili še odrski značaj in ljudske miniature povezali v zgodbe o materialni nenasitnosti in ošabnosti. Čeprav gre za prikaz drugega časa in vsebin, ki jih mnogi otroci danes ne
poznajo več, od žetve na polju, do mlinarja in semenjskih norčij, pa zgodba o zaprtih pticah in trudu za njihovo izpustitev, otroke skuša učiti o nečem, kar do pravega ključka privede še danes: o vztrajnosti. Ustvarjalna ekipa: besedilo, dramaturgija, režija: Nena Močnik, scenografija, lutke, kostumi: Maja Peterlin, glasba: Andrej Fon, igrata: Iuna Ornik in Andrej Fon Po knjigi Kristine Brenkove - priporočljivo branje v Cicibralčku!! Predstava je nastala s podporo Ministrstva za kulturo, Društva lutkovnih ustvarjalcev Ljubljana in KD Španski borci. Kar nekaj razlogov, da s svojimi malčki obiščete Kulturni dom Grosuplje!
Petek, 14. 10. 2011, ob 19. uri, Gimnazija Stična, UTŽO Grosuplje in ZKD Grosuplje Maja Zajc Kalar:
DO ROBA IN NAZAJ,
drama
Okoliščine: Ja, če človek živi in dela z mladimi, potem drugače tudi ne more biti! Mislim - drugače kot da vendarle napiše dramo o vsem, kar je in mogoče ni, o iskanju sebe in soljudi, o odsevih razbitih sanj in o robu, ki je tako nevarno blizu _ In smo se zbrali - navdušeni dijaki in še bolj navdušeni profesorji ter v letu prostovoljstva in dobrodelnosti sklenili stopiti skupaj. Dajmo, smo rekli, odigrajmo življenje v živo in nastalo je nepozabno druženje, popoldnevi bralnih in smejalnih vaj, režiserski poskusi in neverjetni scenski elementi. In nastalo je učenje za življenje, smeh za mladost in nepozabne izkušnje, ki smo jih odprtih ust vsrkavali mladi in manj mladi.
Zgodba predstave: "Do roba in nazaj" je zgodba otrok, ki so se čez noč znašli na pragu odraslosti. Igre z žogo in ristanc pred delavskim blokom ostajajo nekje daleč, napol izmišljeni in napol resnični, življenje jih je zmlelo v realnost dneva današnjega mladostnika; tri družine torej, ki se vsaka na svoj način srečujejo tudi z manj lepimi stranmi življenja. V skromni družini Mrakovih vlada mrak, senca umrlega sina je zatemnila mladost razigrane in vesele Ane, ki v prikritih očitkih žalujoče matere in vedno odsotnem očetu išče razumevanja drugje. Najprej pri Petri, prijateljici iz otroštva, ki je najstniške zadrege zakrila z dimom prvih cigaret,
špricanjem pouka in nenehnim prikrivanjem lakote po ljubezni z laganjem materi, samohranilki, ki za nastalo situacijo krivi očeta in njegovo kariero. Prevarana in trpeča moderna mati torej, ki lovi senco v iluzijah lastne pretekle mladosti; zgodba, v kateri Petra ostaja prezrta in nerazumljena. In beži, beži _ do Jureta, ki mu bahavi in podjetni oče zagotavlja, da je denar še vedno sveta vladar. Ne prijatelji, ne družba, ki jo je imel kot otrok -ne, vse to je del preteklega, povoženega časa, sedaj so pomembne veze in iznajdljivost. Otopela in nesposobna mati, ujeta v eterični svet premišljevanj in zaslepljenosti, neizbežnega trka ne more preprečiti. Težave v šoli, težave z drogo, težave staršev in težave Časa pripeljejo karakterje do roba. Bodo našli moč in iztegnili dlan drug za drugega? Resna in mnogokrat resnična ter težka vprašanja odraščajočega mladostnika se v drami sprostijo v humornih situacijah in izvrstnem igranju dijakov in profesorjev. Bi verjeli, da je profesorica matematike izvrstna igralka v vlogi Anine mame, profesor sociologije obupan oče, doktor biologije pa vedno odsoten raziskovalec? In njihovi otroci lovijo drobne in redke trenutke pozornosti lastnih staršev, ki ne zmorejo ali ne znajo poiskati tistega, v kar so nekoč verjeli in kar je edino, ki resnično šteje: ljubezen in naklonjenost! Ustvarjalna ekipa: režija: Maja Zajc Kalar, prof., scena: Anja Šmajdek, akademska kiparka, šepetanje: Marion van Midden; igrajo: Tajda Ivanjko, Dragica Šteh, prof., Andrej Svete, prof., Žan Ivanjko, Maja Zajc Kalar, prof., Igor Rajner, prof., Zina Jakovljevic, Jasmina Balaban, prof., dr. Boris Osolnik, prof., Mojca Saje Kušar, prof., Milan Jevnikar, prof., Marcel Petrič, Nastja, Eva, Matic, Janža, Nina, Timotej. Takole zaključuje svoje pisanje za objavo prof. Maja Zajc Kalar: »In igralci!? Javnosti manj znane, a hitro vzpenjajoče se zvezde, o katerih boste še slišali. Lahko že 14. oktobra 2011 v Kulturnem domu v Grosupljem! Pridite!«
torek, 18. 10. 2911, ob 19. uri, Galerija Mestne knjižnice Grosuplje; Likovna skupina Paleta KD Teater, Mestna knjižnica Grosuplje in ZKD Grosuplje
RADOST,
otvoritev razstave olj; mentor: Klemen Benedik
Dela so nastajala v oljni tehniki in akrilu na platno tako, da je vsak sodelujoči član likovne skupine Paleta na svoj način izrazil radost na platno v dveh delih - na dve poslikani platni. Posebnost te razstave bo tudi ročno obdelana obdelava in priprava slike za razstavo; tako slika ne potrebuje okvira. Prvič so tak način opremljanja slik za razstavo člani Palete pripravili že za razstavo v Kamniku decembra ^^ 2010. Seveda jih je za ta pristop usposobil
novi mentor, KLemen Benedik. Te podatke nam je posredovaLa čLanica PaLete in tudi predsednica NO ZKD GrosupLje, Zora TriLar. Ob tej priLožnosti še dodajamo, da je biLa z VaLentino Ljubotino med izbranimi ustvarjaLci, ki so razstavLjaLi na regijski razstavi JSKD Osrednje SLovenije, z otvoritvijo v GaLeriji Družina na Krekovem trgu 1 v LjubLjani, 13. septembra 2011. Kustos razstave je biL akademski sLikar Todorče Atanasov. Vzdušje na razstavi pa je biLo v kuLturnem spremLjevaLnem programu obarvano s KD Teatrom, saj sta z odLično odpLesanimi soLo miniaturami nastopiLi tudi pLesaLki pLesno-baLetne skupine TeGIBLo, Maja Vidic, pod vodstvom mentorice ŠpeLe Repar. Prijetno vabLjeni torej na grosupeLjski dogodek sLikark skupine PaLeta, ki v zadnjih Letih aktivno razstavLjajo ne Le doma, ampak tudi po SLoveniji. So tudi redne dobitnice priznanj, ki jasno kažejo na uspešnost njihovega umetniškega ustvarjanja. Na otvoritvi razstave boste Lahko izvedeLi še kakšen podatek več o poteku ustvarjanja za razstavo Radost, nekaj gLasbenih užitkov bosta k dogodku prispevaLi Sabina Benedik (kLavinova) in KLara Gruden (vioLina). Razstava bo v gaLeriji Mestne knjižnice GrosupLje odprta do 26. 11. 2011. Lepo povabLjeni!
Četrtek, 20. 10. 2011, ob 19. uri, Literarna skupina KD Teater Grosuplje, UTŽO Grosuplje in ZKD Grosuplje
LITERARNI VEČER Z MAJDO SENČAR,
moderator večera: Jan Pirnat + EKSTEMPORE VIŠNJA GORA otvoritev razstave; likovna skupina UTŽO z mentorico Sandi Zalar
Lepo je predstavLjati nekaj, kar se rojeva in je zato še boLj živo. Majda Senčar v trenutnem obdobju pisanja brska po svojih spominih in zapisuje svojo živLjenjsko zgodbo. V žeLji, da bi izdaLa knjigo. V GrosupLje se je preseLiLa pred Leti. Je nominiranka in dobitnica nagrad Literarnih natečajev; pisanje je njena stara Ljubezen. Zdaj, ko so vnučki tako veLiki, da je ne rabijo več čez ceL dan, je na vrsti pisanje, pravi. V mesecu septembru 2011 je sodeLovaLa na območnem in regijskem srečanju Literatov
v organizaciji JSKD OI Ivančna Gorica in JSKD R SLovenija. Takoj je našLa stik s kuLturnim dogajanjem v mLadem mestu. Najprej se je prikLjučiLa UTŽO GrosupLje, kjer v okviru medgeneracijske dejavnosti redno gostuje kot babica - pripovedovaLka pravLjic v vrtcih. Mogoče je tudi to spodbudiLo njeno žeLjo, pisati zgodbo svojega živLjenja, saj je biLo pestro in poLno. Vseh barv, boLečin in radosti. Ko nam je govoriLa o svojih doživetjih, živo, iskreno, brez zadržanosti, smo biLi ganjeni prav vsi prisotni. Pogovori so stekLi in prvi dogodek, kjer jo boste Lahko spoznaLi tudi vi, bo Literarni večer. Brez zadržkov, živo in iskreno jo bo predstavLjaL čLan Literarne skupine KD Teater, absoLvent FF, Jan Pirnat. Literarnemu dogodku pa prikLjučujemo tudi Likovnega, kjer bodo svojo razstavo z motivi Višnje Gore predstaviLi čLani Likovne skupine UTŽO, ki deLuje pod mentorstvom Sandi ZaLar. Razstava bo na ogLed ob kuLturnih dogodkih vse do 30 11. 2011. Lepo povabLjeni na zgodbe in sLike!
Za pokušino kratka zgodba Majde Senčar z nasLovom ŽALUJKA: ZačeLa se je druga svetovna vojna. Pred enim tednom so nam odgnaLi očeta in še tri neupogLjive na žandarmerijsko postajo v pripor. PetLeten otrok sem se zatekaLa pred strahom in žaLostijo v igro. Nezavedno sem bežaLa pred grozo v svoj fantazijski svet. Tistega jutra sem po verandi voziLa v vozičku svojo punčko Marušo, ki mi jo je očka prineseL za tretji rojstni dan s sokoLskega zLeta iz Prage. PomikaLa sem se iz hLada razkošnih kostanjev na sončno stran. Ravno, ko mi je po teLescu postajaLo prijetno topLo, zasLišim na makadamski cesti rožLjanje drobnega šodra pod koLesi konjske vprege.
PogLedam navzdoL. Na Lojtrniku sedi voznik in boLšči nekam nemočno predse, ob njem na vsaki strani oborožen madžarski žandar z abotnim peteLinjim perjem na kLobuku. Za njimi mukoma vzravnani štirje pretoLčeni, izmučeni, razžaLjeni, ponižani. Skrajni z Leve je biL moj očka. ŽaLostno je dvigniL pogLed, poLn skrbi in Ljubezni, k meni. Čisto zadaj še trije žandarji opLetajoč gLave na vse strani in bahavo otresajoč pisano zeLeno - rdeče peteLinje perje.
Vse to sem videLa in zaznaLa, a ko se me je dotakniL pogLed mojega očeta, sem spustiLa veke, pogLedaLa v tLa in zamižaLa. Njegove Ljube oči so me iskaLe. Nisem mu posLaLa znamenja - rada te imam - ne iskrice upanja. PovesiLa sem oči pred njegovo prošnjo neizmernega obupa. To me peče vse živLjenje.
Nato sem Le strahoma pogLedaLa na cesto. Voz se je pomikaL počasi, kot da je voznik žeLeL oLajšati boLečine trpinčenih teLes, in izginiL za vogLom naše hiše. KaLvarija se je nadaLjevaLa čez hrib, nato pa po doLgi ravni poti v zapore v večje mesto. Mama se je odpeLjaLa s koLesom za njimi. Dan je minevaL ob nemi igri in tihem čakanju. VrniLa se je z mrakom. Z grenkim nasmehom na trepetajočih ustih, soLze je dušiLa s težkimi vzdihi. Čez svoje žensko koLo je imeLa, kot bi biLa prečka na moškem, privezano mLado stebeLce vrbe žaLujke. Korenine so biLe skrbno zavite v časopisni papir. Še isti večer smo drevesce skupno posadiLi na dvorišče ob izviru. Svojo žaLost in upanje smo strniLi v skrb za njegovo živLjenje. RasLa sem z njo, žaLujko, pa me je prehiteLa. PreLepa je presegaLa ceLo domačo hišo. Svoje vitke, doLge veje skLanja k nam nižje in še nižje, žaLuje z nami in nas t o Laži.	^
Slikarska delavnica na Turistični kmetiji Gioahin na Peči
Ves teden konec julija je Univerza za tretje življenjsko obdobje Grosuplje na Peči pripravila slikarsko delavnico, katere izhodiščna tema je bila PORTRET. Udeleženci delavnice smo bili člani slikarskega krožka, ki že sedmo leto deluje pod umetniškim vodstvom mag. Sandi Zalar. Bilo nas je trinajst. Vsako jutro smo se zbrali ob deveti uri in ob jutranji kavi dobili natančna navodila, kako naj pristopimo k portretu . Dela smo se vsi lotili zelo zavzeto. Želeli smo, da bi portret ob fizični podobnosti izražal tudi značajsko identiteto. Nenehno gledanje v ogledalo in viziranje, s katerim smo na papir prenašali prave proporce, je postalo s časom tudi utrudljivo. Mentorica kot dobra poznavalka pedagoških metod je na delavnico povabila tudi dve svoji znanki, ki sta nam pozirali. Imeli smo možnost izbirati med klasičnim portretom sedeče ženske in abstraktnim portretom. Večina se je odločila za slednjega. Nekaj dni pred koncem delavnice nam je profesorica predlagala, da vsak od nas s svojim avtoportretom in portretom obeh žensk ustvari svojo instalacijo. Dala nam je osnovne napotke, kako se pristopi k
instalaciji. Ob zanimivem pogovoru je vsak od nas ustvaril svojo. Od doma smo prinesli različne rekvizite, ki jih je vsak po svoje smiselno povezal s portreti v inštalacijo. Zadnji dan slikarske delavnice, v petek, 29. julija, smo v parku Louisa Adamiča postavili razstavo. Otvoritev je bila ob devetih zvečer. Park je žarel v svetlobi svečk in naših instalacij. Mimoidoči so se ustavljali, presenečeno gledali razstavljena dela in resnici na ljubo so se nekateri tudi muzali. Na steno smo projicirali fotografije, ki so nastale v likovni delavnici, iz zvočnikov pa se je slišala nenavadna glasba. Teden druženja na Peči mi ne bo ostal v spominu samo zaradi uspelega avtoportreta. Druženje je bilo prijetno in neposredno. Vsako jutro smo komaj čakali, da se ponovno zberemo. Z ustvarjanjem smo našli pot do samih sebe, izkristalizirali in definirali svoj odnos do okolice in sveta ter drugim omogočili, da preko naših avtoportretov spoznajo do sedaj nevidne in nepoznane nianse naših značajev in našega človeškega bistva.
Marijana Kobe
>
Petek, 21. 10. 2011, ob 19.30. uri, Gledališče ggNeNi Grosuplje, KD Teater in ZKD Grosuplje
Sue Thaused, prir. Goran Gluvic:
JADRAN KRT,
komedija
Zgodba predstave: Osebni zapis - Jadranov dnevnik, je kar najbolj inovativno prenešen v gledališki jezik. Ohranja karakteristiko angleškega okolja, ki je nekoliko drugačna od slovenskega kulturnega prostora. Goran Gluvic, dramaturg in pisatelj, stalni sodelavec gledališč KD Teater, je v dramatizirami verziji ohranil Jadranov značaj kot tudi humornost, ki je nujno potrebna, kadar gledališko dogajanje postavlja ogledalo odraščanju. Pomemben del odrske izvedbe predstavljata tudi scenografija in kostumografija. Temelj scene je prazen prostor, ki ga igralci skozi igro spreminjajo v zunanji in notranji interjer samo z enim scenskim elementom (verjetno bo to postelja na koleščkih). Iz tega temelja scensko dogajanje prehaja z majhnimi korekcijami na potrebne spremembe -samo v detajlih. Pomembno vlogo imajo rekviziti, ki igralcem pomagajo k dinamiki notranjega karakterja vlog. Nekaj igralcev smo morali tudi postarati.
Zgodba o odraščanju oz. o vstopanju v svet odraslih je vedno aktualna. Velja pa dodati, da je okolje, v katerem odrašča Jadran Krt, nekoliko drugačno od našega in upamo, da bo uprizoritev jasno nakazala, da je znanje zelo pomembno v življenju, da je to vrednota, ki v naši družbi ostaja vse prevečkrat (bolj) prezrta. Druga komponenta pa je družina, ki živi v težkih socialnih razmerah. Žal, nam to ni več tuje.
Najpomembnejši del, ki se dotakne publike, je v gledališču igra. Ekspresivna in močna odrska prezenca in posledično tudi večja sposobnost igralcev ustvarjati skupinsko odrsko atmosfero (prizori iz ulice) ter ohranjanje moči pri solističnih prizorih s polnim, notranjim monologom (prizori, ki ponazarjajo zapise v dnevniku), to je tisto, kar daje predstavi dodatno dinamiko. V svetovih, kjer boste doživeli Jadrana Krta: v bolnici, v šoli, doma - s starši in s prijateljem, ter pri Bertu, ki je njegov stari zaveznik. Zgodba, ki jo pripeljejo igralci do srečnega konca. K izpolnitvi v ljubezni. Se dogaja! Gledališče ggNeNi KD Teater: Za skupino, ki je začela z dejavnostjo v najobčutljivejših letih odraščanja, je vsak zaključen projekt uspeh. Naj omenim najprej gledališko produkcijo: april 2010: Anita Šifrer, prir. Irena Žerdin: IZZA ŠOLSKIH KLOPI, mentorstvo in režija: Irena Žerdin, filmska
produkcija: marec 2010, po motivih iz knjige Bogdana Novaka BELA PAST, mladinski film; režija: Matic Žmuc in Jan Grčar, december 2010, kratki film BREZ POVRATKA, mladinska kriminalka; režija: Matic Žmuc; mentorji: Gregor Zorc (igra), Luka Gluvic (montaža), Luka Puš (kamera), Anita Ferčak (maska). Film je na dveh festivali prejel nagrado za najboljši film. Lahko samo dodam, da zgoščena produkcija v letu 2010 jasno kaže, da jim gledališko in filmsko ustvarjanje veliko pomeni.
Gimnazijska ekipa Gledališča ggNeNi je najmlajša skupina KD Teatra, ki izpolnjuje svoje poslanstvo kulturnega društva v polnem pomenu besede. Ustvarjalna ekipa: režija: Simona Zorc Ramovš, asistent režije in dramaturgija: Jan Pirnat, kostumografija: Klavdija Jeršinovič, scena in glasba: Gledališče ggNeNi, tehnika: Jan Pirnat; igrajo: Matic Žmuc, Teja Pirnat, Živa Kukman, Aleš Starc, Katja Grum, Miha Srdinšek, Ana Makovec, Anže Knez, Tajda Bučar, Tea Rozman.
Za vse tiste, ki bi se radi sprehodili po spominih, in nič manj za tiste, ki ste prav zdajle v nerodnih letih!
Redakcija: INFO ZKD Grosuplje
Zdravstveno letovanje otrok na Debelem Rtiču
Območno združenje Rdečega križa Grosuplje je letos že petnajstič zapored organiziralo zdravstveno letovanje za otroke iz občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Letovanje je potekalo v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli Rtič, od 20. 7. do 30. 7. 2011. Udeležilo se ga je sto osemdeset otrok ob spremstvu sedemnajstih vzgojiteljev. Letos je bilo zanimanje za zdravstveno letovanje izjemno veliko. Zaradi prevelikega števila prijavljenih otrok z zdravstveno indikacijo je bilo kar nekaj otrok zavrnjenih. Na letovanju so bili za otroke poleg plavanja pripravljeni različni zdravstveno vzgojni
programi, kreativne delavnice, predavanja in tekmovanja v različnih športih. V ponedeljek, 25. 7., so otroke, skupaj s predsednikom Območnega združenja Rdečega križa Grosuplje Francem Horvatom, obiskali župani njihovih občin, Janez Pavlin iz občine Dobrepolje, dr. Peter Verlič in podžupana Dušan Hočevar ter Iztok Vrhovec iz Grosupljega in župan Dušan Strnad iz Ivančne Gorice.
Vodstvo Debelega Rtiča jim je predstavilo delovanje Mladinskega zdravilišča in letovišča ter pomembnejše zdravstvene in izobraževalne programe, ki jih izvajajo.
Župani so si ogledali okolico, nastanitvene paviljone in obalo in se srečali z otroki in vzgojitelji. Otroci so jih obdarili z ročno izdelanimi cofki. Župani in podžupana so izrazili zadovoljstvo nad potekom letovanja in predstavitvijo zdravilišča, ki ima največji pokriti bazen na obali z ogrevano morsko vodo.
Otroci so se z letovanja vrnili zdravi in zadovoljni v upanju, da se še kdaj z vrstniki srečajo na Debelem Rtiču.
Območno združenje Rdečega križa Grosuplje
Letovanje invalidov
Že nekaj let zapovrstjo konec poletja delovni invalidi občin Grosupljega, Ivančne Gorice in Dobrepolja obiščemo Mali Lošinj. Tako je bilo tudi letos.
V soboto, 3. septembra, smo se že ob pol petih zbrali na avtobusni postaji v Grosupljem. Skoraj poln avtobus dobro razpoloženih članov društva in njihovih svojcev je krenil proti Dobrepolju. Tam so se vkrcali še člani Dobrepolja, katere smo zaradi njihove dobre volje krstili kar za Dobrovoljce. Napovedoval se je zopet lep dan in res, že ko smo se iz Delnic spuščali proti morju, je posijalo sonce. Čez Krk smo hitro prispeli do
trajektne luke Valbiska, kjer smo ob dobri kavi in vdihavanju morskega zraka počakali na trajekt proti Meragu na Cresu. Še nekaj kilometrov in prišli smo v Osor, kjer dvižni most povezuje otoka Cres in Mali Lošinj. Potem pa še malo in prispeli smo na cilj. Na parkirišču so nas že pričakali invalidi iz Ribnice, ki so letovali teden pred nami in so se domov vračali z istim avtobusom, s katerim smo prispeli mi. Hotel Alhambra, v katerem so nas namestili, je stara avstroogrska vila, ki ima svoj čar. Opremljena je malo v turškem stilu, lepo vzdrževana, sobe, ene s kopalnico, druge brez, ene z balkoni, druge brez, so
bile vsak dan dobro očiščene. Hrana v hotelu je bila samopostrežna, na nivoju hotela s 4-5 zvezdicami. Prijazno osebje nas je res razvajalo.
Vsako jutro se je nekaj najbolj pridnih podalo na jutranji sprehod. Sledil je dober in bogat samopostrežni zajtrk, nato pa so eni že odhiteli na plažo, drugi na sprehod. Naša predsednica nam je organizirala celodnevni izlet z ladjico na otok Susak. Ta otok je sestavljen iz same mivke, naselje ima še 700 hiš, od tega je 200 objektov v lasti Slovencev. Stalnih prebivalcev pa je tudi samo še 200. Pred drugo vojno je otok Susak s 4000 prebivalci cvetel po zaslugi ribolova in vinske trte. Po vojni pa so otočani padli v nemilost, ker so bili baje preveč naklonjeni Italijanom, zato so se izselili, večina v Italijo, nekaj pa tudi v Ameriko. Sedaj pa se domačini, kolikor jih še je, ukvarjajo s prodajo mivke, ki jo z ladjo vozijo na ostale otoke. Trta, ki je tam uspevala, je preminila in otok je poraščen s trsjem.
Dnevi so nam kar prehitro minevali ob sončenju, plavanju, sprehodih, nabiranju žajblja in lovorja ter druženju. In tako je prišla tudi sobota, ko je bilo našega 7-dnevnega počitnikovanja konec. Avtobus, ki nas je prišel iskat, nas je po isti poti varno pripeljal v Grosuplje. Za konec smo sklenili, da se prihodnje leto spet vrnemo na Mali Lošinj, kjer bomo v septembru ponovno uživali v vseh čarih morja.
Nejka Miklič, članica Društva invalidov
Najboljši človekov štirinožni prijatelj ni stol -ampak pes!
Predavalnico v Gasilskem centru so 8. septembra spet napolnili zvedavi, pretežno mlajši skrbniki psov, tokrat v res velikem številu. Zagotovo jih je privabila tudi zanimiva tema uvodnega predavanja. Terapijo s pomočjo psov izvaja Slovensko društvo za terapijo s pomočjo psov, najbolj poznano je po imenu Tačke pomagačke. Gre za humanitarno in neprofitno dejavnost društva, ki ima sedemletno zgodovino, sto aktivnih vodnikov (šolanih) terapevtskih psov in 172 pasivnih podpornih članov. Branka Hobič je ustanoviteljica, duša in srce društva. S seboj je pripeljala tudi svojega sivega kraljevskega kodra Gustava, ki je pokazal svoje brezhibno vedenje in strpnost terapevtskega psa. Brankini in Gustijevi najpogostejši delovišči sta Zavod za rehabilitacijo Soča in Dom upokojencev Vrhnika, Tačke pomagačke pa najdemo tudi na Pediatrični kliniki, v mnogih vrtcih, šolah, zdraviliščih. Terapevtski par boste prepoznali po oznakah. Pes ima oprsnico z znakom društva in znakom rdečega križa, vodnik pa izkaznico z letnico veljavnosti in priponko. Branka Hobič je še posebej poudarila, da je potrebno psa, ki je vidno označen kot terapevtski pes, pustiti pri miru, saj opravlja zelo odgovorno delo in ga ne smemo pri tem motiti z klicanjem ali božanjem.
Društvo se ukvarja s terapijo in z aktivnostjo s pomočjo psov (pri prvi sodeluje poleg para vodnik - pes še usposobljen strokovni delavec, npr. delovni terapevt, fizioterapevt^, program je skrbno načrtovan in po korakih zastavljen za dosego terapevtskega cilja; druga oblika pa je način druženja, sprostitve, izobraževanja in motivacije ter lahko poteka tudi v skupini).
Šolajo tudi pse za pomočnike ljudi s posebnimi potrebami, vključno s psi za vodnike slepih. Pes pomočnik je prijazen, dobro vzgojen, srednje velikosti in živi v tesnem stiku z uporabnikom. Gre za ljudi z motnjami sluha, osebe z gibalno omejitvijo, slepe in slabovidne. Za potrebe slepih je šolanje psa zelo zahtevno in natančno, zato se je društvo povezalo z osrednjim evropskim centrom za tovrstno šolanje psov v Švici, kjer se šola ena od članic.
Zelo zanimiv je tudi R.E.A.D. (Reading Education Assistance Dogs) program za pomoč otrokom, ki imajo težave z branjem ali govorne napake. Program imenujejo tudi »branje s tačkami« in ga izvajajo individualno v bralnih kotičkih. Otrok bere psu, ta pa ga posluša, sprejema in nagradi. Izboljšuje tudi spretnost otrokovega komuniciranja. Člani društva usposabljajo medicinske in nemedicinske strokovne delavce v različnih inštitucijah za vključevanje terapevtskih parov v njihovo delo. Pri terapevtskem delu mora
Terapija s pomočjo psov
Z zanimivim predavanjem kinološke sodnice Branke Hobič se je pričelo novo šolsko leto v Kinološkem društvu Grosuplje
s psom in vodnikom sodelovati namreč cel tim, na primer tudi fizioterapevt, defektolog, psiholog, socialni delavec ipd. V društvu iščejo tudi botrske družine, ki vzgojijo in pripravijo mlade psičke za nadaljnje šolanje za vodnike slepih, ali za pse - spremljevalce ljudi s posebnimi potrebami. Izbranega mladička dobi družina, ko je star sedem do osem tednov in skrbi zanj približno do dopolnjenega leta starosti. Potem ga prevzame v nadaljnje šolanje usposobljen vaditelj Tačk pomagač. Delo društva je pomembno tudi na področju osveščanja otrok in mladine o sožitju z naravo in ravnanju z živalmi. Ker se v šolah in vrtcih vse bolj zavedajo tega, je urnik Tačk pomagačk zelo zapolnjen. Otrokom namreč približajo tudi življenje, navade in razpoznavanje razpoloženja psa pri srečevanju z njim, pa tudi postopke pri vključevanju psa v družinsko življenje. Pri delu uporabljajo tudi različne pripomočke, igrače ipd. Seveda se kar samo po sebi odpre vprašanje, kakšen mora biti pes za delo v društvu Tačke pomagačke. Ker se pse, preden se pričnejo usposabljati skupaj s svojimi vodniki, podvrže zahtevnemu testu, naj opišemo osnovne lastnosti terapevtskega psa. Kuža mora biti najprej zdrav, značajsko pa miren in potrpežljiv, željan stika z živalmi in ljudmi, toleranten, pripravljen na nenavadne okoliščine, vodljiv, obvladljiv, mora dopustiti tipanje, božanje, tudi npr. pripenjanje sponk na dlako in čiščenje zob. Izražati mora veselje do dela, prenesti mora daljše ležanje oziroma sedenje. Rodovnik
pri izboru psa ni pomemben, kuža pa mora biti negovan in veterinarsko pregledan. Prav tako mora biti tudi vodnik v dobri psihofizični kondiciji, v grobem pa mora poznati bolezen oskrbovanca. Imeti mora tudi temeljna kinološka znanja, čeprav zaenkrat izpit B-BH še ni obvezen. Pes je zavarovan in dvakrat letno veterinarsko pregledan, saj mora vodnik ob vsakem obisku v instituciji pustiti potrdilo, da je pes zdrav. Vodnik mora znati psa opazovati in ga pravočasno umakniti z delovnega mesta, še posebej, če je pes v stresu. Določena vedenja in okoliščine pri psu namreč sprožijo stres. Eno od teh je negotovost vodnika, utrujenost in neprespanost, pa tudi neupoštevanje psa in njegovih potreb, psihično zlorabljanje, hitra menjava razpoloženja. Stres mora vodnik pravočasno prepoznati po naslednjih znakih: pes se slini, stopica na mestu, si liže ustne, pogosto urinira ali ima drisko. Lahko kašlja in kiha, se otresa, joka in cvili, pa tudi prekomerno pije vodo, se umika, zeha ali se pretirano praska in liže. V društvu Tačke pomagače so veseli vsakega zanimanja skrbnikov psov. Prav tako so vedno pripravljeni izšolati strokovne delavce, če se bi v kateri od grosupeljskih institucij zaznalo zanimanje za terapijo s pomočjo psov. Zagotovo je to izziv tudi za bodoče šolarje v pravkar začeti pasji šoli.
Mojca Sajovic
Vprašanja o štirinožnih prijateljih lahko posredujete na elektronski naslov: astra 100 siol.net.
Branka Mijatovič postala trenerka grosupeljskih rokometašev
Konec sezone 2010/2011 je za grosupeljske rokometaše prinesel nekaj novosti, med drugim zamenjavo na trenerskem mestu. Uroš Bregar se je namreč vrnil k Rokometnemu klubu Krim, kjer bo v novi sezoni opravljal funkcijo pomočnika trenerja. Rokometašice Krima bo po novem vodil Tone Tiselj, ki je hkrati tudi selektor slovenske ženske reprezentance. Vodenje Rokometnega kluba s trenerskega vidika pa je prevzela Branka Mijatovič. Gre za nekdaj izvrstno rokometašico, članico slovenske reprezentance, ki je prav s Krimom Mercatorjem osvojila tudi sam evropski rokometni vrh. Tudi po zaključku profesionalne rokometne kariere je bila tesno povezana s tem športom, saj je med drugim vodila mladinsko žensko reprezentanco ter trenirala otroke v mini rokometu. Ponudila se ji je priložnost trenirati žensko rokometno ekipo v Avstriji, a je raje ostala v domačem Grosupljem in sprejela izziv, ki je hkrati tudi svojevrsten fenomen v svetovnem športu: trenirati moško ekipo.
»Naj se kar navadijo«
To ni ostalo neopaženo niti v večjih slovenskih medijih. Sredi avgusta so tako 38-letno Branko poklicali iz spletnega portala Siol, za katerega je na vprašanje na temo stereotipa glede opravljanja funkcije trenerje moške ekipe dejala: »V končni fazi se v zadnjem času pojavlja tudi nekaj sodnic, ki sodijo moškim. Tako kot je za moštva to nekaj novega, bo tudi za nasprotnike, ko me bodo videli na klopi. A naj se navadijo. Če je ženska lahko pravnica, zdravnica, direktorica, zakaj ne bi mogla biti trenerka moške ekipe?« Tudi ko smo jo mi povprašali, kako se obnese treniranje moških, je poudarila, da sama ne vidi bistvene razlike. »Kot poznam dekleta - sama sem bila del ženske rokometne ekipe - je veliko lažje delati s fanti. Kar se tiče komuniciranja, so zaenkrat brez pripomb,« je dejala in dodala, da bodo v tej sezoni do neke mere pomagali Krimovkam kot t.i. sparing partnerji. Poleti so trenirali enkrat dnevno.
Klub zapustila le dva igralca
RK Grosuplje si je v minuli sezoni zagotovil obstoj v 1. B ligi, kjer so zasedli končno 9. mesto. Obstoj je tudi cilj v novi sezoni, pravi Branka. »Lahko smo med prvimi štirimi, lahko pa se borimo za obstanek,« odgovarja na vprašanje glede konkretnih uvrstitev. Od lanske zasedbe je sicer Matjaž Erčulj zaključil kariero, Andraž Voršič je odšel v Slovenj Gradec, na novo pa sta v klub prišla Matej Košir in Darjan Vojin. Na članskih tekmah bodo v sezoni 2011/2012 za RK Grosuplje nastopali Miloš Petrovič, Luka Zafran, Blaž Fink, Janez Knep, Luka Košir, Dejan Strojan, Primož Klančar, Gašper Stopar, že omenjena Košir in Vojin, Blaž Grum, Jernej Smrke, Jure Tivadar, Matevž Corel, Tadej Repar, David Kastelic, Žiga Petan, Jan Grum, Kristijan Stefanovski, Veljko Kolakovič in Anto Andrijanič. Zadnjih osem naštetih igralcev bo lahko igralo tudi za mladince. Funkcijo predsednika kluba pa po novem opravlja Brane Kokot, saj je Dušan Anžlovar odstopil s položaja. Tamara Barič
Plesni klub SPOT tudi letos med najboljšimi
Državno prvenstvo v modernih tekmovalnih plesih je tokrat potekalo od petka, 27. maja, do nedelje, 29. maja, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Udeležili so se ga tudi plesalci Plesnega kluba SPOT, ki prihajajo iz Grosupljega , Šmarja-Sapa, Višnje Gore, Ivančne Gorice in Škofljice. Plesalci in plesalke Plesnega kluba SPOT so pod vodstvom plesne učiteljice in koreografinje Žive Radulovič dosegli odlične rezultate. Med pionirji je v hip hopu solo Maj Kavšek postal državni prvak, med pionirkami je Ela Rozina zasedla 2. mesto, Nika Škerjanec 16. mesto, Nika Sedej pa 17. mesto. Mladinka Tina Krenker se je v kategorji hip hop solo uvrstila na 20. mesto. Med pionirji sta v hip hop parih Maj Kavšek in Ela Rozina zasedla 2. mesto, pri mladincih v hip hop parih sta Tina Krenker in Elizabeta Zalar zasedli 5. mesto, na 13. mesto pa sta se uvrstili mladinki Špela Mehič in Inka Rupnik. Hip hop mala skupina ILLUSION je zasedla 12. mesto. S temi odličnimi rezultati so se Maj Kavšek, Ela Rozina, Tina Krenker, Elizabeta Zalar, Špela Mehič in Matic Adamič uvrstili na evropsko prvenstvo, ki je potekalo od 30. 6 - 3. 7. 2011 na Danskem, in na svetovno prvenstvo, ki bo potekalo meseca oktobra v Gradcu.
Na Danskem so naši plesalci dosegli odlične rezultate: Ela Rozina je dosegla 6. mesto v hip hop solo pionirke, Maj Kavšek 20. mesto v hip hop solo pionirji, v paru sta Maj in Ela dosegla 15. mesto, mladinski par Matic Adamič in Špela Mehič sta dosegla 22. mesto, Tina Krenker in Elizabeta Zalar pa 53. mesto.
Odlične rezultate so dosegli plesalci in plesalke plesnega kluba SPOT tudi na državnem prvenstvu v Street dance showu, ki je potekalo od petka, 17. junija, do nedelje, 19. junija, v Šenčurju pri Kranju. Pionirka Ela Rozina je postala državna prvakinja, pionir Maj Kavšek pa je zasedel 2. mesto. Med pionirji v street dance show parih sta Maj Kavšek in Ela Rozina zasedla odlično 2. mesto in se stem rezultatom uvrstila na evropsko prvenstvo, ki bo v Zagrebu meseca decembra, in svetovno prvenstvo, ki bo potekalo v Ljubljani konec septembra ter v začetku oktobra.
Plesalci in plesalke plesnega kluba SPOT so ponovno dokazali, da so med najboljšimi v Sloveniji, saj so postali kvalitetna ekipa, ki bo našo državo zastopala na evropskem in svetovnem prvenstvu!
Plesni klub Spot
Slovenska Jakobova pot
Kolesarski camino po Sloveniji
Po osamosvojitvi Slovenije, posebno v zadnjem desetletju so se močno razmahnile razne pohodne poti, ki so posvečene temu ali onemu zaslužnemu Slovencu. Pri nas sta najbolj znana Jurčičev in Levstikov pohod. Potem so še Viridina pot, pa kar dva Krpanova pohoda, Zupančičeva pot, Steklasova pot, Vrtovčeva pot in še mnoge druge. Kar nekaj smo jih že obiskali in bili presenečeni nad prijaznimi in prizadevnimi domačini. Večina teh poti se lahko pohvali z izjemno dobro udeležbo, kar kaže na to, da smo Slovenci bili podhranjeni s to vrsto družabnega dogajanja.
S posebno pozornostjo smo spremljali rojevanje slovenskega dela Jakobove poti ali camina, kakor se ta romarska pot k sv. Jakobu v Santiago de Comostela imenuje v Španiji. Ker so v prejšnjih stoletjih k sv. Jakobu romali iz vse Evrope, tudi iz Slovenije, so bile te poti kar utečene. V zadnjem (dvajsetem) stoletju pa so se zaradi dveh svetovnih vojn in drugih razlogov te poti nekoliko »zarasle«. V sedanjem času pa so romanja v Santiago h grobu apostola Jakoba starejšega iz Slovenije in tudi iz drugih delov sveta vse pogostejša. Svet Evrope je pot po severni Španiji že leta 1985 proglasil za prvo kulturno pot združene Evrope.
Z ženo sva bila z manjšo skupino pred nekaj leti na tej romarski poti po Španiji. Imel sem namen našo javnost seznaniti s tem dogodkom, ker pa je bil v tem času v našem časopisu objavljen zanimiv in kvaliteten članek romarja gospoda Janeza Češarka, ki je šel peš iz Slovenije, v Knjižnici pa je v istem času imela potopisno predavanje gospa, ki je tudi peš prehodila španski camino, sem ta namen opustil, ker bi vsak nadaljnji zapis tako izgubil na vrednosti in sporočilnosti. Potem se je zgodila posebna novost v slovenskem prostoru, ki se nas je močno dotaknila, posebno še tistih, ki smo romanje v Santiago de Compostela že doživeli. Zakonca Metodij in Marjeta Rigler sta na slovenskem delu poti znova poiskala »stezice« in »posekala grmovje«. Preiskala sta mnoge arhive cerkva, posvečenih sv. Jakobu, brskala sta po zgodovinskih dokumentih tudi v Parizu in drugod, da sta lahko z veliko verjetnostjo priklicala na dan stare smeri in tako oživila slovenski camino kot del evropskih poti. Sklenila sta hrvaški del pri Bregani oziroma Slovenski vasi preko Slovenije mimo dvanajstih Jakobovih cerkva in pridružila pot italijanskemu delu v cerkvi sv. Jakoba v Trstu. Označila sta vso pot s podobnimi in močno prepoznavnimi znaki Jakobove školjke in rumenimi puščicami, kot so označene
Jakobove poti tudi v Španiji. S pomočjo dobrih ljudi sta ob poti uspela organizirati več prenočišč in zavetišč za romarje. Ustanovila sta »Društvo prijateljev poti svetega Jakoba« in izdala odličen vodnik po Slovenski Jakobovi poti. Slovenski camino traja približno devet dni. Možno pa ga je seveda opraviti v več krajših etapah.
V	svetem Jakobovem letu 2010 sta vzporedno Jakobovi poti po Sloveniji začrtala še kolesarsko Jakobovo pot zakonca Helena in Franc Stefanič iz Kočevja (tudi »španska romarja«), ki sta navdušena svetovna kolesarska popotnika. Na Jakobovo školjko sta dodala še odtis kolesa in oznake nalepila po vsej Slovenski Jakobovi poti, posebno še tam, kjer pešpot zavije po stezah, sta onadva izbrala stranske cestne poti, ki pa so v pretežni meri asfaltirane. Vsa križišča sta opremila še dodatno z rumenimi smernimi puščicami. V samozaložbi sta izdala izredno lep in natančen kolesarski vodnik žepnega formata z mnogo odličnimi fotografijami in kartografskimi izseki celotne poti od Slovenske vasi do Trsta.
V	vodnik sta poleg drugih vključila tudi 144 čudovitih fotografij božjih znamenj in kapelic ob celotni kolesarski Jakobovi poti v Sloveniji.
V	brošurici je na sto straneh še vrsta drugih podatkov in informacij, ki se dotikajo te teme. Skratka, to je mala enciklopedija Jakobove poti v Sloveniji in širše v Evropi. Vodniki so na voljo v škofijski knjigarni na Mačkovi, v Zvonu na Resljevi in drugih katoliških knjigarnah. Ko sva s soprogo kot navdušena kolesarja pridobila prve podatke o tej poti, sva se takoj odločila, da jo prevoziva. Bilo je čudovito. Resda tudi malce naporno. Največja dnevna višinska razlika je bila 1250 m in največji cestni naklon 23 procentov. Povečini stranske ceste so izbrane skrbno in z manj prometa. Ob vsej poti smo naleteli na dobre in gostoljubne ljudi. Tudi prenočišča so bila prijetno pripravljena. Pot smo pričeli pri znamenju Križanega sredi Slovenske vasi, končali pa v Trstu v cerkvi sv. Jakoba s slovensko sveto mašo. Vmes sta voditelja poti in avtorja vodnika kot dobra pevca po cerkvah vedno kaj zapela in zaigrala na orgle, če so bile le-te dostopne. Frenk je za poglobitev duhovnosti vsak dan v Jakobovih cerkvah prebral po eno izmed petih Jakobovih pisem.
Še danes mi odmeva izredni glas gospe Helene, posebno še v naših bližnjih cerkvah na Veliki Dobravi nad Višnjo goro, na Polici in v grosupeljski cerkvi, kjer smo se za trenutek ustavili in občudovali oltarni mozaik, umetniško delo patra Marka Rupnika. Ekipa, na začetku osmih, na koncu dvanajstih kolesarjev je delovala tako umirjeno in skladno, da lahko to potovanje postavim ob bok doživetemu kolesarskemu caminu v Španiji, ali pa ga je celo preseglo, ker je to
le pot naših prednikov po naši Sloveniji in seveda zaradi odličnega vodenja voditeljev, ki sta se lepo usklajevala in dopolnjevala. Helena in Frenk, hvala vama. Na tej poti se je v celoti izkazalo geslo, ki ga je gospa Helena zapisala kot posvetilo v najin izvod vodnika »Za dušo in telo s sv. Jakobom na kolo«.
Drugo leto v juliju gremo spet. Marjan Perme
Kolesarji - romarji na startu v Slovenski vasi.
Z»vcil iii prcistoiskci, kcinuiialiio iiL stanovanjsko urejanj« Grosuplje d.o.o.
=> PRI GR.ADWI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCUi OBSTOJEČEGA OBJEKTA V.^M NUDIMO:
-	izdelavo »urbaniitiinega dela« posebnega dela projikta (lol^acijska dokiunentacija po starih predpisih),
-	izdelavo projektne dokirnieniaiije za vse visteobjekiov,
-	pridobitev gradbenega doroljenja,
-	izdelavo geodetik^ posnetka in parcelacijo zemJjiSia
ri. ČE STE ETAŽNI LASTNIK V
veCstanovanjski hiSi,
NASIAHKONAJ.iVMfiTE:
-	za upravnika vaSe hiže,
-	za vpis eminj; tetranc.
NA-JDETE N.AS riii TKborskl cesti 3 v Cj O!>upljerii in na (etefonskiii itevjl];a]i 01 7810-320 aUOl 't810-329«1J TB10-3J3
Velik uspeh Tjaše Seme na svetovnem prvenstvu
Grosupeljčani smo imeli jeseni na svetovnem prvenstvu v Franciji edino slovensko predstavnico, ritmično gimnastičarko Tjašo Šeme. Kvalifikacijske nastope je začela z obročem, svojo vajo pa je dobro izpeljala in za nastop prejela 24,475 točke. Telovadka Narodnega doma je med nastopom delovala samozavestno, a po koncu je vseeno priznala, da je imela malce treme, česar ni pričakovala. To je bil namreč že njen peti nastop na svetovnih prvenstvih. 24-ietnica je drugi dan z žogo opravila izvrstno in posegla prek 25 točk (25,050). Po nastopu se ji je od zadovoljstva kar smejalo, dejala pa je: »Še sama sebe sem presenetila, a res sem si močno želela vajo z žogo narediti tako, kot jo znam na treningih.« Tretji kvalifikacijski nastop (vajo s kiji) sicer ni izpeljala po svojih željah, vendar pa je po tem nastopu napredovala na 34. mesto. Tudi nastop s trakom ji je uspel odlično, tako da je v mnogoboju končala na skupnem 37. mestu. Med 130 telovadkami na prvenstvu je
tako dosegla nov mejnik v slovenski ritmični gimnastiki - na predolimpijskem turnirju se namreč še nobeni Slovenki pred tem ni uspelo prebiti med 40 najboljših. Svojega uspeha je bila zelo vesela, dokazala pa je tudi, da ji niti poškodba noge ni prišla do živega. Njena želja je, da bi lahko januarja 2012 nastopila na predolimpijskem turnirju v Londonu in se v dodatnih kvalifikacijah skušala prebiti na olimpijske igre.
Srebrna kolajna, zraven pa diploma za zmagovalko
Bolj mirno je to obdobje minilo za drugo uspešno grosupeljsko ritmično gimnastičarko, Katjo Bogdanič. Katja, ki je jeseni začela obiskovati Gimnazijo Poljane, se zdaj pripravlja na prestop v starejšo kategorijo in zato več poudarka daje treningom. V prvi članski sezoni bo namreč morala prikazati zahtevnejše vaje, zato bo do novega leta nastopila na največ dveh
tekmovanjih. »Glede uvrstitev nisem preveč razmišljala, želim si priti med prvih pet. Ko prideš v novo kategorijo, je, kot da bi začel na novo.« Do zdaj je bila 163 cm visoka dijakinja v mlajših selekcijah večinoma »obsojena« na drugo mesto, kar pa ji ni vzelo volje do treninga. »Veliko opore imam v prijateljicah, ki me spodbujajo in so mi naredile tudi diplomo za zmagovalko,« v smehu razlaga. Kar 4 ure na dan ji vzame trening in, kot ugotavlja, je usklajevanje šole in profesionalne vadbe s prehodom v gimnazijo postalo še malce bolj naporno. A v veliko spodbudo ji je misel, da bo že naslednje leto ena izmed kandidatk za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo morda v naši štajerski prestolnici. Do zdaj je že nastopila na največjem evropskem tekmovanju, resda v mlajši kategoriji, in z ekipo osvojila 19. mesto, kar je tudi najboljši slovenski rezultat vseh časov.
Tamara Barič
Katja prvič med članicami
Tako kot številni drugi športniki tudi naši najboljši ritmični gimnastičarki z območja Grosupljega poleti nista mirovali. Tjaša Šeme je intenzivno vadila za jesensko svetovno prvenstvo, Katja Bogdanič pa se je po krajšem počitku avgusta že začela pripravljati na svojo prvo člansko sezono.
Realni cilji mlade Katje pred prvo člansko sezono
Na članskem svetovnem prvenstvu tokrat še ne bo nastopila druga obetavna ritmična gimnastičarka, Katja Bogdanič. Vendar pa je to zagotovo enden od ciljev 15-letnice, ki letos prestopa iz mladinske v člansko kategorijo. Glede ciljev je povsem trdno na tleh, saj pravi:
»Moji načrti in pričakovanja v letošnji sezoni niso takšna kot lansko leto ali leta prej. Saj prestopam iz mladinske kategorije v člansko. Konkurenca je večja, več je dobrih tekmovalk, ki so zelo
izkušene, težje in nove vaje z rekviziti, ki so sestavljene po članskem kriteriju. Za to sezono si predvsem želim, da bi vse nastope izpeljala solidno in brez večjih napak. Tudi če bodo te napake večje oziroma uvrstitve slabše, se bom morala naučiti to sprejeti.«
Trenirala tudi po 8 ur dnevno
Do konca leta bo nastopila še na Pokalu Slovenije, sicer pa se dijakinja Gimnazije Poljane trenutno posveča tako šoli kot vadbi. Poleti je imela nekaj časa za oddih, vendar pa je že avgusta začela z napornimi treningi. »Te priprave so potekale v Piranu, in sicer z rusko tekmovalko Oksano Ševčenko. Treninge smo imele po dvakrat na dan po približno 7 - 8 ur! Tam sem tudi dobila svojo novo vajo z obročem in kiji. Sedaj si bom morala vzeti nekaj časa in te vaje dodobra »natrenirati« in mogoče ne bom ravno hodila na toliko tekmovanj kot lani. Treninge bom prav tako morala prilagajati šoli, saj sem sedaj na gimnaziji,« pravi članica Narodnega doma, ki je na državnem prvenstvu tudi po »zaslugi« sodnice osvojila srebrno kolajno. Z nekoliko grenkim priokusom pravi: »Uvrstitve nisem bila ravno vesela, vendar pa si še zmeraj govorim: važno je sodelovati in ne zmagati!« Kdo ve, morda pa ji bo ravno to dalo še več zagona za preboj v članski konkurenci.
Tamara Barič
Davidova zgodba:
Počasi, a zanesljivo med najboljše
60,21 metra - to je rezultat, ki ga je tik pred začetkom novega šolskega leta v disciplini met kopja dosegel David Šavli, nadebuden član Atletskega kluba (AK) Špela. 17-letni David je poleg Maruše Mišmaš, ki spada med najboljše atletinje v svoji starostni skupini tako doma kot v svetu, eden izmed bolj obetavnih članov grosupeljskega kluba. S tem omenjenim rezultatom je denimo osvojil 2. mesto na atletskem pokalu Slovenije v Mariboru, pred poletjem pa je z 60,68 metra dolgim metom izpolnil tudi normo za olimpijado mladih (EYOF) - a se tega tekmovanja žal ni mogel udeležiti. Normo sta izpolnila dva na EYOF pa je iz Slovenije lahko v njegovi disciplini odpotoval le en predstavnik, z nekoliko daljšim metom od Davidovega. »Mogoče mi je za to malo žal, a po drugi strani sem vesel, ker sem naredil res velik napredek,« pravi. Lani je ob pomoči trenerke Špele Dizdarevič prišel do trenerja Andreja Hajnška, ki skrbi za športni javnosti znano Martino Ratej, slovensko rekorderko v metu kopja. Hajnšek mu zadnje leto piše program treningov, sicer pa 17-letni dijak Gimnazije Vič še vedno trenira skupaj z ^^ ostalimi člani AK Špela.	^
Strelsko društvo Grosuplje:
Vse je podredil izpolnitvi olimpijske norme
»Celotna letošnja sezona je bila zelo naporna. Če ne štejem tekmovanj na domačih tleh, smo nastopali na treh evropskih prvenstvih, treh svetovnih pokalih, univerzijadi, udeležili smo se tudi nekaj mednarodnih turnirjev in nekaj priprav v 7 mesecih. Že pred samo sezono je bilo jasno, katera tekmovanja bojo služila kot kvalifikacijske tekme za olimpijske igre. Moj glavni cilj je bil izpolniti to normo na evropskem prvenstvu drugo leto na Finskem, kjer bom nastopil v svoji najmočnejši disciplini. Vsekakor pa sem si jo želel osvojiti tudi prej in se tako v miru pripravljati na olimpijske [gre,« nam je povedal grosupeljski strelec Željko Moičevič po prihodu z univerzijade in dodal, da je prav zaradi olimpijske norme dal večji poudarek treningom z zračno puško. A norme mu žal ni uspelo izpolniti. »Na svetovnem pokalu v Ameriki mi je malo zmanjkalo, saj me je le en krog ločil do razstreljevanja za fjnale in s tem boja za olimpijsko vozovnico.« Če potegne črto pod celo sezono, je zelo zadovoljen z nastopi z malokalibrskim orožjem. V trojnem položaju je bil celo najboljši Slovenec na svetovnem pokalu tako v Ameriki kot v Munchnu. »Na slednjem sem z osebnim rekordom zaostal zgolj za par krogov od olimpijske vozovnice, kar je bil zame presenetljiv rezultat. Tako so mesec dni pred evropskim prvenstvom v Beogradu ambicije narasle. Na žalost pa me je prenatrpan urnik pripeljal do pomanjkanja časa za počitek, s tem pa mi je forma pred samim nastopom padla.«
Pravi, da na sicer že tako ali tako težkem strelišču v Beogradu ni imel preveč sreče s tekmovalno pozicijo. »Med samim streljanjem sem se dobro znašel, vendar na trenutke so zavladale izredno težke vetrovne razmere, v katerih se zaradi pomanjkanja izkušenj nisem dobro znašel, kar pa je bilo bistvenega pomena na tako težkem strelišču.« O tem, da so imeli težave tudi drugi, priča podatek o ne preveč dobrih rezultatih najboljših. Tudi Željko bi tam že s svojim najslabšim letošnjim rezultatom lahko osvojil olimpijsko kvoto.
Malce razočaran po evropskem prvenstvu se je odpravil na univerzijado, kjer se je uvrstil okoli 20. mesta.
Preselil se je v Beograd
A kot poudarja, naprej gleda z optimizmom in zato je zdaj tudi vse podredil evropskemu prvenstvu z zračnim orožjem, ki bo februarja 2012. Ker je to zadnja priložnost za izpolnitev olimpijske norme, se je trenutno odpovedal treningom z MK orožjem in se posvetil le zračni puški. Prav s tem namenom se je oktobra preselil v Beograd. Tam sodeluje z dvema vrhunskima trenerjema, Goranom Maksimovicem (olimpijski zma-govalec iz Seula leta 1988) ter njegovo ženo Miribano Maksimovic. Z Miribano je v kontaktu že dve leti, že do zdaj pa mu je večkrat pomagala pri določenih težavah na treningih. Po novem bo nadzirala potek njegovih priprav na evropsko prvenstvo. »Sama zaposlitev v športni enoti slovenske vojske mi omogoča, da realiziram svoje priprave na vrhunskem nivoju,« še pravi. Poleg Gorana in Miribane za njegovo fizično kondicijo skrbi še fitnes trener Rok Svetko, veliko pozornosti pa namenja tudi psihološki pripravi.
Renata znova na vrhu Evrope
Na EP je nastopila še ena članica Strelskega društva Grosuplje, Renata Oražem Vršič. Dobitnica priznanja oziroma naziva najboljša strelka, ki je lani na svetovnem prvenstvu osvojila 9. in 10. mesto, se je tokrat morala zadovoljiti s 56. in 45. mestom. »Lahko rečem, da nisem bila zadovoljna, saj so bili rezultati na splošno slabi. Čutiti je bilo vpliv vetra in kar 80% vlage. Žal, v Ljubljani med treningom nisem tega v taki meri izkusila. Poleg tega je bila ta sezona zame dolga. Praktično od aprila, ko se je začela tekmovalna MK sezona in sem na vseh tekmovanjih dosegla kriterijsko normo, mi pa tega ni uspelo le na EP. Težave z ležečim položajem sem imela že na treningih, kjer smo
popravljali nastavitve na jermenu in dolžini kopita skoraj do pričetka EP. Kljub nastavitvam sem po določenem času pričela z desno roko dotikati strelski jopič leve roke, to se pa po pravilih ne sme. Potem se pa zgodi, da greš na tekmo in venomer paziš in imaš ta občutek pri sebi, da se ja ne boš dotikal. Na koncu je bilo tako, da sem imela preveč pritiska na levo roko, posledično čutiš močne bolečine, izguba koncentracije, vlaga in veter sta tudi naredila svoje,« je priznala naša najboljša strelka, ki pa je konec junija v Švici nastopala tudi na EP s samostrelom na 10 in 30 metrov - in tam je postala dvakratna evropska prvakinja na 30 metrov (stoje in skupno).
Na državnem prvenstvu znova v vrhu
Ostali člani SD Grosuplje pa so se poleti udeležili državnega prvenstva z MK orožjem in s pištolo večjega kalibra na 25 metrov. Pionirji so se odrezali odlično, saj so ekipno osvojili 2. mesto. Pri članicah je v obeh položajih slavila Renata Oražem Vršič. Članska ekipa je z MK pištolo na 50 metrov zasedla 4. mesto, z revolverjem na 25 metrov pa 3. mesto. Tekmovalna sezona z zračnim orožjem je oživela septembra, nam je dejal Alain Vidmar iz SD Grosuplje in dodal, da je »članstvo pri mladih trenutno malo upadlo zaradi poletnih počitnic, vendar upamo, da nam bo uspelo spet privabiti mlade z organizacijo Šole streljanja v OŠ Brinje.« Tamara Barič
>
Želja je vreči kopje »do Barcelone«
Kot zanimivost naj omenimo, da trenutno v AK Špela vadi že okoli 100 mladih atletov, od tega se jih 25 udeležuje tekmovanj. »Špela se lahko posveti vsakemu posebej, še posebej pa mi je všeč, da je poiskala trenerja zame. To je super izkušnja in pozna se, če imaš trenerja, ki je specializiran za eno panogo,« pravi David, ki tudi zaradi tega optimistično zre v prihodnost. V novi sezoni bo prestopil med starejše mladince in njegov velik cilj je izpolnitev norme za svetovno prvenstvo v Barceloni. Za
to bo moral kopje zalučati 66 metrov daleč, s prehodom v starejšo starostno skupino pa ga čaka še ena novost: navaditi se bo moral na 100 gramov težje kopje - 800 gramov - s katerim tekmujejo tudi člani. Spodbudno je dejstvo, da v vrhunski šport vstopa počasi, lahko bi rekli, da z majhnimi, a zanesljivimi koraki. V atletiki je namreč osem let, bolj resno pa je začel trenirati v srednji šoli. Zdaj trenira šestkrat tedensko, le v času poletnih počitnic pa si privošči nekaj odmora za morje. Med govorom o njegovem športnem udejstvovanju
ne pozabi poudariti, da imajo precejšnjo vlogo tudi njegovi starši, ki ga redno vozijo na treninge. Ravno starši in trenerka pa so tudi tisti, ki ga motivirajo in s katerimi se pogovori, če mu tako kot vsakemu športniku kdaj na treningih ne gre ali pa ima enostavno slab dan. Sicer pa moramo poudariti, da v AK Špela poleg Maruše in Davida velik potencial kažejo še Blaž Kamin (skok v daljino), Katja Zof (met kopja) in Tamara Dizdarevič (suvanje krogle), o katerih bomo zagotovo še veliko slišali. Tamara Barič
Katja Zof in Maruša Mišmaš izpolnili cilj na svetovnem prvenstvu v Franciji
SLovenski atLetinji in čLanici AtLetskega kLuba ŠPELA Katja Zof in Maruša Mišmaš, ki sta si priboriLi nastop na svetovnem prvenstvu v Franciji - Katja v metu kopja in Maruša v teku na 400 m z ovirami -sta od 6. 7. - 10. 7. 2011 zastopaLi barve SLovenije na svetovnem prvenstvu za mLajše mLadince in mLadinke, ki je potekaLo v LiLLu - Francija.
4. 7. 2011 sta Katja in Maruša ter trenerja Dušan Zof in ŠpeLa Dizdarevič odpotovaLi v mesto LiLL, kjer smo z nestrpnostjo pričakovaLi nastope naših varovank. Na svetovnem prvenstvu v LiLLu so nastopiLi najboLjši mLadinci in mLadinke s ceLega sveta. Prva se je v boj podaLa Maruša Mišmaš, ki je uspešno prešLa kvaLifikacije in se uvrstiLa v poLfinaLe in tam zasedLa
Maruša Mišmaš na 9. oviri.
Katja Zof
soLidno 21. mesto. Katja je tekmovanje pričeLa nasLednji dan in v svojem prvem nastopu na tako veLikem tekmovanju Le za nekaj centimetrov zgrešiLa nastop v finaLu in tako v metu kopja zasedLa 18. mesto. Oba trenerja, tako Dušan kot ŠpeLa, sta biLa z varovankama zeLo zadovoLjna, saj obe prihajata iz majhnih občin, ki za svoj trening nimata ideaLnih pogojev, tako kot jih imajo drugi atLeti, ki so nastopiLi na svetovnem prvenstvu.
11. 7. 2011 so se Maruša in Katja ter trenerja vrniLi v SLovenijo in čLani AtLetske šoLe teka ŠPELA so ju pričakaLi na brniškem LetaLišču in skupaj smo odšLi na pice, kjer smo nazdraviLi najodmevnejšemu in za ŠkofLjico in GrosupLje veLikemu prazniku, saj še nihče iz Občine ŠkofLjica in Občine GrosupLje ni imeL te časti zastopati SLovenijo v atLetiki v metu kopja in v teku na 400 m z ovirami.
AK Spela, Bajo Dizdarevič
Atletika - kraljica športov za otroke od 6. do 15. leta starosti
Telovadba za najmlajše od 3. Leta starosti. Vpis v atletsko šolo teka in telovadbo poteka v mesecu septembru in oktobru
Vsi, ki vas atLetika zanima in bi se žeLeLi preizkusiti v kraLjici športov, ste vabLjeni v AtLetsko šoLo teka ŠPELA, kjer damo mLadim priLožnost, da se izkažejo. Več informacij pa boste prejeLi na števiLki 041-604-185 aLi na e-maiL nasLovu: akspeLa0sioL.net.
Kaj nudimo v atletski šoli
Program vadbe bo priLagojen starosti otroka, in sicer bo prehajaL skozi igro do resne atLetske vadbe. Pri vseh pa bo osnovni poudarek na ceLovitem razvoju psihomotoričnih sposobnosti. Otrok bo med drugim pri naši vadbi pridobiL osnovna znanja tehnik vseh atLetskih discipLin. Vadba otroka bo organizirana pod strokovnim vodstvom naših vaditeLjev, in sicer dvakrat tedensko po 60 minut za otroke od 6-9 Let. Skozi igro bomo razvijaLi osnovne motorične sposobnosti otroka. Od 10. Leta daLje pa veLja individuaLni program, kar pomeni, da se začne višja stopnja učenja atLetike in spoznavanje vseh
atLetskih discipLin. Njihovi treningi praktično že pomenijo začetek pionirske atLetike. Otroci začnejo trenirati na atLetskem stadionu. Tudi števiLo treningov bo individuaLno po dogovoru s trenerjem.
Organiziramo tudi športne tabore in priprave.
Telovadba za najmlajše
RAZMIGAJMO ŽIVLJENJE NAŠIH NAJMLAJŠIH!
Vsebine programa za otroke temeLjijo na razvoju osnovnih gibaLnih sposobnosti in spretnosti ter se opirajo na prvine športne gimnastike, priLagojene posameznim starostnim stopnjam, predznanju in koLičini vadbe. S športno aktivnostjo v predšoLskem in osnovnošoLskem obdobju zadovoLjujemo otrokovo naravno razvojno potrebo po gibanju ter načrtno in organizirano vpLivamo na otrokov motorični razvoj. Namen vadbe pa ni Le teLesni razvoj otroka, temveč tudi duševni. Med vadbo se otroci učijo vztrajnosti,
vkLjučujejo se v skupinske igre in se med seboj družijo, kar pa zagotovo otrokom omogoča še boLj sproščeno živLjenje. TeLovadbo za najmLajše bodo vodiLi izkušeni vaditeLji. Vadba je namenjena otrokom od 3. do 5. Leta starosti.
Urnik vadbe:
V mesecu septembru so treningi na atLetskem stadionu za OŠ Brinje. V primeru dežja pa treningi potekajo v teLovadnici OŠ LOUIS ADAMIČ na Adamičevi cesti.
TELOVADBA ZA NAJMLAJŠE Torek: 18.00 do 19.00 Četrtek: 17.00 do 18.00
ATLETSKA ŠOLA TEKA
Otroci stari od 6 do 9 let, 10 do 12 let ter
13 do 15 let
Torek: 18.00 do 19.00
Četrtek: 18.00 do 19.00
Pridi in se nam pridruži - AK Spela
Blaž Kamin državni prvak v skoku v daljino s 7,08 m
V soboto, 2. 7. 2011, je v Mariboru potekalo Prvenstvo Slovenije za mladince in mladinke. Atletski klub ŠPELA so zastopali Blaž Kamin, Maruša Mišmaš in David Šavli.
Blaž Kamin, član Atletskega kluba ŠPELA, je vestno začel trenirati septembra 2010 in skupaj s trenerko Špelo sta si zadala cilj preskočiti magično mejo 7 metrov. V mesecu januarju je Blaž pričel s prvimi tekmovanji in v začetni fazi so bili skoki okoli 6,65 m. Poguma in volje ni manjkalo, zato je trenerka Špela Dizdarevič večkrat Blaža na treningu s pozitivno energijo dvigovala, da bo cilj dosežen na državnem prvenstvu. Skoki so se vzpenjali in na najpomembnejši tekmi
Državnem prvenstvu za mladince, kjer je Blaž z rezultatom 6,92 m (osmi rezultat) že v prvi seriji napovedal, da je danes dan, ki sta ga s trenerko načrtovala. V prvem skoku je Blaž skočil 6,85 m in prevzel vodstvo. Sledila so navodila trenerke in v peti seriji je Blaž skočil 7,08 m, kar je pomenilo naslov državnega prvaka med mladinci. Blaž je velik up slovenske atletike, saj so mnogi strokovnjaki (Srdjan Djordjevic _), ki so Blaža testirali, videli velik potencial v skoku v daljavo. V klubu si upamo, da se bo Blaž v letu 2012 uvrstil na svetovno prvenstvo za mladince s skokom 7,60 m.
Na državnem prvenstvu je nastopila tudi Maruša Mišmaš v disciplini 400 m in postala
podprvakinja, prav tako pa je v metu kopja David Šavli zasedel četrto mesto.
AK Špela, Bajo Dizdarevič
Grosuplje Open tenis turnir 2011
V soboto in nedeljo, 10. in 11. septembra, je v organizaciji podjetij Burin Yachting Club (David Hawlina), HI-PO pohištvo (Leon Zupančič) in Iskra Vzdrževanje s sodelovanjem Teniškega kluba Grosuplje (predsednik Ludvik Kovačič) in Tenis šole Marko Škrjanc potekal GROSUPLJE OPEN tenis turnir.
Sobota, 10. 9.
Otroški del turnirja, na katerem se je pomerilo 30 deklic in dečkov v štirih starostnih skupinah, je potekal v soboto vse do 15. ure, ko so na igrišče stopili odrasli tekmovalci, ki so bili razdeljeni v 6 skupin: 15-17 let, 18-39 let, 40-59 let, v veteransko kategorijo nad 60 let ter teniške dvojice v kategoriji do 100 let (seštevek let dveh igralcev) in nad 100 let.
Nedelja 11. 9.
Nedelja se je pričela s finalnimi dvoboji v otroških kategorijah in s svečano podelitvijo pokalov in nagrad zanje ob 13.30. uri. Prvi trije v posameznih kategorijah so: -	8-10 let dečki: 1. mesto - Rok
Berglez, 2. mesto - Max Kastelic, 3. mesto -Luka Škufca,
-	8-10 let deklice: 1. mesto - Saša Psaltirov, 2. mesto - Alja Dostal, 3. mesto -Alja Miklavčič,
-	11-14 let: 1. mesto - Mark Kulič, 2. mesto - Rok Škrjanec, 3. mesto - Žiga Marjanovič,
-	15-17 let: 1. mesto - Adam Zupančič, 2. mesto - Teja Jakoš, 3. mesto -Nal Dobnikar.
V zagotovo najmočnejši kategoriji letošnjega turnirja od 18-39 let je zmagal Jaka Cevc, v kategoriji 40-59 let pa je zmagovalec postal Marjan Šircelj, ki je tako prevzel lovoriko zmagovalcu prvih dveh turnirjev Grosuplje Open Slavku Kralju. V kategoriji nad 60 let je slavil Tone Kutnar, ki je pokazal največ spretnosti s teniško žogico, sreča pa ga je doletela še pri žrebu prestižne nagrade, saj je bil med vsemi tekmovalci izžreban in je prejel Elanove smuči ter vezi za bližajočo se smučarsko sezono. Prav tako so bile med vse nastopajoče otroke razdeljene lepe nagrade, organizatorji pa so med vsemi prisotnimi tekmovalci izžrebali tudi profesionalni teniški lopar Wilson.
Najatraktivnejša finalna dvoboja sta se odvila med Jako Cevcem in Aljažem Jerovškom ter med Marjanom Šircljem in Janezom Kraljem, ki so vsak v svoji skupini prikazali vrhunsko igro, borbenost in lepo število atraktivnih potez. Za gledalce, ki so se zbrali na tribunah teniškega kluba Grosuplje, pa je bilo vsekakor atraktivno tudi tekmovanje dvojic, saj je šlo v obeh skupinah za vrhunsko predstavo teniške igre, ki bo v spominu ostala tako otrokom kot odraslim.
Po podatkih Davida Hawlline povzel Jože Miklič
S pomlajeno ekipo ciljajo na vrh
Odbojkarsko društvo Flip-Flop je organiziralo že 6. tradicionalni odbojkarski turnir Memorial Sama Zrimca. Memorial je sicer posvečen Samu Zrimcu, trenerju in soustanovitelju Odbojkarskega društva Flip-Flop, katerega življenjska pot se je zaradi bolezni mnogo prezgodaj končala. Domačinke so zasedle četrto mesto, zmagale pa so članice kamniškega Calcit Volleyballa. Na turnirju se je pomerilo osem ekip, poleg domačega drugoligaša ATK Grosuplje še šest prvoligaških ekip: Calcit Volleyball, Luka Koper, Aliansa, HIT Nova Gorica, Kema Puconci in Jesenice - Bled ter ekipa Sparkasse Wildcats iz avstrijskega Celovca. Kamničanke so uspele ubraniti lansko lovoriko, pa čeprav so nastopile s precej spremenjeno zasedbo v primerjavi z letom poprej. Iz kluba je odšlo šest tekmovalk, med njimi tudi Grosupeljčanka Katja Kocjan,
ki bo v tej sezoni nastopala za Luko Koper. Z rezultatom 2:1 so v finalu premagale Koprčanke.
Stavijo na požrtvovalnost in borbenost
Z drugačno ekipo se je pred uvodom uradne tekmovalne sezone predstavil tudi domači klub. Kot pravijo, so se odločili za pomladitev. V ekipi ni več Polone Puhar, Ane Oblak in Alme Coralic, tako da sta od starejših igralk ostali le še izkušeni 34-letna Mihela Istenič (prej Sirk) in 27-letna Barbara Potokar. Iz razpadlega Olimpa so prišle Helena Fabjan, Barbara Duvnjak, Alja Premože in Katarina Mehle. Mlada ekipa je izgubila boj za tretje mesto, a pretiranega razočaranja ni bilo. »To je čisto zadovoljivo glede na to, da so bile na turnirju same prvoligaške ekipe, mi smo edini drugoligaš,« je po koncu turnirja dejal trener
Grosupeljčank Janez Gorjup. Dodaja, da imajo v tehničnih elementih pred seboj še nekaj dela, saj so do septembra večji poudarek dajali predvsem kondicijski pripravi. »Odnos do treningov in igre je veliko boljši kot lani. Imamo moto, da žoga ne sme pasti, ne da pade tudi igralka, in tega se poskušamo držati. Včasih sicer malce grdo izgleda, a se tega držimo,« pojasnjuje Gorjup, ki ima s svojimi varovankami povsem jasno začrtane cilje za tekmovalno sezono 2011/2012: »Cilj je vrh druge lige, v bistvu uvrstitev v prvo ligo -če bomo le imeli kanček več sreče kot lani.« Članice društva Flip-Flop bodo zagotovo tudi letos med najresnejšimi kandidatkami za napredovanje. S tekmovanji začenjajo 8. oktobra v Kranju, 15. oktobra pa bodo v domači dvorani igrale proti SwatyComet Zreče.
Tamara Barič
11. tradicionalni pohod Konjeniškega kluba Grosuplje
Leto je naokoli in Konjeniški klub Grosuplje je ponovno organiziral Trubarjevo konjenico, in to že 11. leto zaporedoma. Pot je vodila po Dolenjski od Grosupljega do Vira pri Stični in nazaj.
Zbor in začetek pohoda je bil v soboto zjutraj na kmetiji Potočnik, v Velikih Lipljenih. Letos so se konjenice udeležili dva jahača ter tri vprege (ena kočija in dve gig vpregi). Pot se je začela iz Velikih Lipljen preko Spodnje Slivnice do Mlačevega, kjer je že bil naš prvi postanek. Sprejel nas je Lojze Klančar in nam tudi pripravil jedačo in pijačo, vendar se nismo mogli dolgo zadrževati, saj je bilo pred nami še kar nekaj poti. Nadaljevali smo preko Gatine, Peči, Police do Blečjega
vrha, kjer smo se ustavili na kmetiji Žagar, da smo napojili konje in se malo okrepčali. Družini Žagar smo se zahvalili za prijaznost in nadaljevali našo pot. Bili smo na pol poti. Po obrobju Kuclja nas je pot vodila do vasi Zgornje Brezovo, kjer se nahaja kmetija Čož, kjer so tudi veliki ljubitelji konj. Po kratkem klepetu smo se odpravili naprej. Pred nami je bil najlepši del poti skozi gozd ob vodi. Spustili smo se ob Stiškem potoku do samostana Stična, kjer nas je do cilja pospremil predsednik Konjeniškega kluba Radohova vas, Milan Vrhovec.
Cilj prvega dneva je bil zaključen, ko smo prispeli na kmetijo Vrhovec. Družina Milana Vrhovca nas je sprejela z odprtimi rokami
in nam pripravila prijetno dobrodošlico. Na mizah nas je že čakala odlična obara gospe Vrhovec, vendar so konji na prvem mestu. Potrebno jih je razjahati, napojiti in nahraniti. Ko je bilo za živali poskrbljeno, smo bili na vrsti mi. Naredili smo si prijeten večer pod kozolcem, kjer se nam je pridružilo še nekaj članov Konjeniškega društva Radohova vas. Vrhunec večera pa je bil zagotovo obisk plesalke Zafire, ki nam je pričarala čar orientalskega plesa. Da ne bi bila noč prekratka, smo si vsi poiskali kotiček na kmetiji, kjer smo spali. Noč je minila mirno in hitro. Da ne bi zaspali, pa je poskrbel petelin s svojim petjem in sonce s prvimi žarki. Zbudili smo se v prečudovito
>
»Ameriško poletje« za Urško in Moniko
Minulega poletja se bo z veseljem spominjala odbojkarica Urška Igličar, sicer članica grosupeljskega Odbojkarskega društva Flip-Flop. Po tekmovanju v Združenih državah Amerike je namreč konec julija odpotovala še v turško mesto Trabzon, kjer je potekal 11. poletni olimpijski festival evropske mladine (OFEM).
Slovenijo je tam zastopalo 51 mladih slovenskih športnikov, ki so tekmovali v atletiki, gimnastiki, judu, kolesarstvu, odbojki, plavanju in tenisu. Urška je bila del odbojkarske ženske ekipe, ki je zasedla 5. mesto. »Organizacija je bila zelo dobra, me pa smo se želele oddolžiti za evropsko prvenstvo, kjer smo imele možnost uvrstitve med prve štiri, a smo izpadle«, je dejala 186 cm visoka igralka in poudarila, da so bile z uvrstitvijo na OFEM zelo zadovoljne. Malce jo je motila le vročina, saj je bilo v tistem času v Turčiji skoraj 40 stopinj, vendar pa je to brezpogojno odtehtal lep spomin na olimpijsko vas in dogajanje v času festivala. Trenutno se z grosupeljskimi soigralkami pod vodstvom trenerja Janeza Gorjupa pripravlja na novo sezono, v kateri
ciljajo na preboj v prvo ligo. Ekipo so letos zapustile nekatere starejše igralke, dobile pa so mlade okrepitve iz Ljubljane - Urška kljub temu ostaja najmlajša igralka v prvi zasedbi grosupeljskega društva. Dijakinjo športnega oddelka Gimnazije Šiška in članico reprezentance smo povprašali še po ciljih za prihodnost, o čemer je le skromno povedala, da želi najprej končati šolanje in izboljšati igro, nato pa bo razmišljala tudi o tem. Del njenih sanj je tudi Amerika, kjer jo je med letošnjim obiskom navdušila univerza v San Franciscu. Urška je sicer svojo športno pot začela v rokometu, nato pa presedlala na odbojko. Kmalu se je prebila med najboljše članice Flip-Flopa, s katerimi zdaj med sezono trenira tudi petkrat tedensko. Ekipa s tekmovanji začenja sredi oktobra, še pred tem pa so se v sklopu priprav na domačem Memorialu Sama Zrimca pomerile z domačimi in tujimi igralkami.
Monika postala kapetanka
Tako kot Urška pa je letos Ameriko obiskala tudi Monika Potokar, ki se je s klubom Nova KBM Branik v začetku septembra odpravila
na 14-dnevno pripravLjalno turnejo po ZDA. Tam je odbojkarica iz Račne skupaj s svojimi klubskimi kolegicami odigrala 11 tekem z različnimi univerzitetnimi ekipami v treh sosednjih zveznih državah. Turnejo so začele v Utahu, v Salt lake Cityju in se po nato odpravile v Boulder ter v Denver (Kolorado), za konec pa so odigrale še dve tekmi v Laramieju (Wyoming) in v Wichiti (Kolorado). Monika je imela sicer zadnje čase kar nekaj težav z gležnjem. »Ne igram tako dobro, kot bi morala. Pred mesecem dni sem si ga zvila v Pulju in še zdaj čutim bolečino. Tetive imam vnete, kar me ravno ne osrečuje. Ampak, tudi poškodbe so sestavni del športa,« nam je napisala med turnejo. Dodala je še, da je s klubom in pomlajeno ekipo zadovoljna. Po novem je ena izmed starejših članic, postala pa je tudi kapetanka. Po Ameriki so se z dekleti odpravile na prvo tekmo v sklopu Interlige, na kateri so zaigrale proti odbojkaricam iz Bratislave. »Cilji za to sezono ostajajo isti - da ubranimo državni naslov in naslov pokalnih prvakinj,« je še pristavila. Tamara Barič
Urška Igličar.
Monika Potokar (v srednji vrsti) skupaj s kolegicami med tekmovanjem v Ameriki.
nedeljsko jutro. Pred nadaljevanjem poti je bilo potrebno nahraniti konjičke in seveda sebe. Medtem ko so živali dobile svoj jutranjim obrok, je že iz kuhinje Vrhovec zadišalo po kavi in čaju. Vsi pripravljeni smo se podali na nadaljevanje naše poti. Pridružila sta se nam tudi dva jahača in predsednik Konjeniškega kluba Radohova vas.
Pot se je pričela na Viru pri Stični skozi vas Dob pod avtocesto do Šice. Ustavili smo se pri cerkvi sv. Štefana, kjer je potekalo letno žegnanje konj, s predstavniki Konjeniškega kluba Radohova vas in z ljubitelji konj iz Višnje Gore. Gospodinje iz okoliških krajev so poskrbele za odlično pecivo. Po prijetnem druženju smo morali nazaj proti domu, da nas ne bi dobila noč. Nadaljevali smo proti
Krki, kjer smo napojili konje. Tu smo se tudi ločili. Lojze z gig vprego in Andrej z svojim žrebcem sta se odpravila v smeri Dobrepolja. Ostali pa smo pot nadaljevali preko Prestrane do počivališča Pri Martinet', kjer smo zaradi hude vročine ponovno napojili konje in se tudi sami odžejali. Pot do doma nas je vodila preko Grosupljega do Ponove vasi, kjer sta France z gig vprego in Aleš z kobilo Suzi zaključila letošnjo konjenico. Preko Št.Jurija smo se še zadnji člani podali proti koncu poti v Velikih Lipljanih.
Tradicionalna konjenica Konjeniškega kluba se je uspešno končala. Vsi zadovoljni in polni lepih vtisov in spominov se že veselimo naslednje konjenice. Za KK Grosuplje Mojca Menart
Nosite bremena drug drugemu!
Župnijska karitas Grosuplje deluje že 20 let
Leto 1991 je bil čas, v katerem je bilo vse več trenutkov, ko je bilo mogoče reči: človečnost na preizkušnji. Na stotine ljudi je bežalo iz ogroženih območij sosednje republike Hrvaške, da bi ubežali vojni agresiji in rešili zgolj svoja življenja. Bil je čas beguncev, ki so se zatekli tudi k nam. Ob tem pa so bili tudi pri nas ljudje, naši sokrajani, ki so tiho, zamolčani bili boj za preživetje, za tisto najosnovnejše, kar človek potrebuje. Revščina je trkala na prenekatera vrata. Da bi v tako kočljivih trenutkih ti ljudje ne ostali sami, prepuščeni svoji revščini in brezupju, težkim trenutkom, se je v Grosupljem 8. oktobra pred dvajsetimi leti (1991), na predlog takratnega župnika g. Franca Novaka, zbrala skupina ljudi, ki jim je bilo sočutje blizu. Pridružila se jim je še zdravnica dr. Metka Klevišar in namen je bil dosežen. V grosupeljski župniji so ustanovili Župnijsko karitas Grosuplje; caritas pomeni ljubezen do bližnjega.
Izhajajoč iz tega poslanstva so na ustanovnem sestanku imenovali odbor. 17 ljudi, s posluhom za sočloveka, je bilo na začetku vključenih v delo. Prvi koraki so bili težki, včasih tudi negotovi, a kazale so se vedno večje potrebe po karitativnem delu.
O tistih prvih korakih in potem nadaljnjem delu sem se v prostorih Župnijske karitas v grosupeljskem župnišču pogovarjala s Karolino Lavrih, ki z 20-letnico ustanovitve Župnijske karitas 20 let humanitarnega delovanja obeležuje tudi sama, ter z Marijo Perme in Marijo Rozman, ki sta se delu pridružili nekoliko kasneje. Mimogrede, ne bomo šteli let, saj je prostovoljstvo pomembno v samem svojem bistvu dela.
Ob ustanovitvi Župnijske Karitas so bili prvi koraki oskrbe s hrano in obleko usmerjeni predvsem k beguncem. Dejstvo, da ima človek v sebi nek ponos in le težko prizna svojo revščino, temveč raje trpi v njej, je prostovoljke Karitasa s paketi hrane in obleke vodilo k ljudem, za katere so vedele, da pomoč potrebujejo. V pogovoru izluščim, da so bile te poti včasih težke, naporne. Predvsem takrat, ko so se pred njimi zaprla vrata, čeprav je izza njih prihajal tihi klic po pomoči.
To so bili namreč prvi začetki, pozneje, ko so postali prepoznavni, in so bile bojda tudi razmere vse težje, so bile vrste v pisarni Župnijske karitas, kjer so še vedno 1-krat na teden odprta vrata vsem, ki pomoč potrebujejo, vedno večje. Največja je potreba po paketih hrane in vse več potreb tudi po plačilu najnujnejših položnic, za kar pa so tudi finančna sredstva v Župnijski karitas premajhna, da bi lahko poplačali vse,
čeprav prav neplačilo položnic lahko ogrozi normalno življenje družine. Pakete hrane prispeva Škofijska karitas iz Ljubljane; sofinancira jih tudi Evropska skupnost; tako po besedah mojih sogovornic za enkrat hrane ne primanjkuje, so pa paketi s predpisano vsebino nekoliko manjši kot so bili v začetku. Zato jih, kolikor imajo možnosti, tudi sami dopolnijo z lastnimi sredstvi. V veliko pomoč pri tem so tudi „dobrotniki", ljudje s sočutjem, ki prispevajo v vozičke, ki so v ta namen nameščeni v grosupeljskih Mercatorjevih trgovinah. Poudariti pa je treba, da tudi na tem področju veljajo natančna pravila in merila. Pomoč v hrani je limitirana glede na velikost družine (družinski člani) in seveda na finančna sredstva, ki jih družina ima na posameznega družinskega člana. V Karitasu zato vodijo točno evidenco izdane pomoči, saj ima vsak prejemnik svoj karton, na katerem se beležijo prejete pomoči.
In še nekaj besed o tem, kako se financira delovanje Župnijske karitas?
Nekaj sredstev prispeva Občina Grosuplje iz proračunskih sredstev, ki so namenjena financiranju programov, enkrat v letu je nabirka pri sv. mašah namenjena za potrebe Karitas, dobrodošli pa so tudi prispevki dobrotnikov.
„Toliko revščine vidimo, toliko človeških stisk, da včasih tudi zaspati ne morem," pravi Marija Rozman. To včasih, pravijo moje sogovornice v en glas, človeka utrudi. Toda hvaležnost in nasmeh človeka, ki mu Karitasova pomoč prinese vsaj nekaj upanja, odtehta vse težke trenutke, pravijo. Kot npr. iskrena sreča, neprikrito zadovoljstvo na obrazu matere, rekoč: „Prav ničesar nisem imela dati v lonec, pa ste prišle in me rešile brezupa!" Žal se tudi pri nas tako zrcalita ves blišč in beda današnjega časa. Zato pa delo vseh prostovoljcev Župnijske karitas temelji zgolj na prostovoljstvu. Samo v lanskem letu so moje sogovornice z dežurstvi, pripravami paketov in razvozom le-teh tistim, ki sami ne morejo priti ponje, naredile 744 prostovoljnih ur. Kje so še vsi prevozi paketov iz Ljubljane, ki so prav tako opravljeni prostovoljno!? Dobra dela štejejo!
Poleg naštetega pa znajo v Župnijski karitas Grosuplje poskrbeti tudi za ostarele, bolne in osamljene ob različnih priložnostih, v času praznikov in jim na ta način pričarati vsaj nekaj trenutkov prazničnega vzdušja. Tako ne gre prezreti miklavževanja in praznovanja velikonočnih praznikov v Domu starejših občanov, obiskov in obdarovanj bolnih in ostarelih po domovih, obiska učencev Osnovne šole s prilagojenim programom
pred novoletnimi prazniki, v mesecu maju srečanja bolnih in ostarelih s sv. mašo in pogostitvijo, obiska varovancev Centra Dolfke Boštjančič, Draga pri Igu, ki živijo v hiši v Grosupljem in še kaj bi se verjetno našlo.
Pred pripravami na praznovanje 20-letnice pa je g. župnik Janez Šket povabil k sodelovanju nove člane, ljudi dobre volje, ki so pripravljeni na dobra dela. Odziv je bil presenetljivo dober. V delovanje Župnijske karitas se je vključilo več prostovoljk in prostovoljcev, tako da bo mogoče dejavnost razširiti z novimi programi. To pa pomeni, da se bodo različne pomoči lahko udejanjile na več področjih.
V letu 2011, letu dobrodelnosti, katerega geslo je "Nosite bremena drug drugemu", praznuje Župnijska karitas 20-letnico, ki jo želijo vsi sodelavci Karitas-a obeležiti z dobrodelnostjo in človeško toplimi gestami. 7., 8. in 9. oktobra se obeta čisto pravo praznovanje 20- letnice delovanja Župnijske Karitas Grosuplje, namenjeno vsem, ki jih druži skrb za človeka, tudi tistega, najbolj zapuščenega, obubožanega. Praznovanje bo potekalo pod geslom: „Z roko v roki, drug za drugega, delajmo in dajajmo z ljubeznijo!"
Petek, 7. 10. 2011,
ob 19. uri - Večer dobrodelnosti ob besedi in glasbi v cerkvi sv. Mihaela v Grosupljem;
Sobota, 8. 10. 2011, ob 15. uri - sv. maša - povabljeni vsi obiskovalci in darovalci Župnijske karitas Grosuplje;
Nedelja, 9. 10. 2011, ob 9. uri - Zahvalna sv. maša ob 20-letnici delovanja Župnijske karitas Grosuplje.
Z roko v roki, drug za drugega _ Alenka Adamič
Opravičilo k besedilu Večer pod lipo in kresovanje
V julijski številki Grosupeljskih odmevov je v članku Večer pod lipo in kresovanje prišlo do neljube napake. Pomotoma so bili izpuščeni sodelujoči pevski zbori in sicer: Ljudske pevke Šmarje - Sap, ŽPZ Lastovke, Ljudski pevci Zarja Račni in MPZ Šmarje - Sap. Vsi, ki ste prepevali na prireditvi, ste bili odlični, zato se zborom, ki jih nisem navedla, opravičujem. A.Adamič
avgust-september / 8/9 - 2011	Grosupeljski odmevi	v spomin	49
ll-			
In memoriam dr. Andrej Bajuk
Andrej Bajuk se je rodil 18. oktobra 1943 v Ljubljani. Leta 1945 je njegova družina emigrirala. Najprej je živela v taboriščih po Avstriji, leta 1948 pa se je naselila v Mendozi v Argentini. Slovenijo je zapustil z družino ponosnega slovenskega domoljuba in demokrata profesorja Marka Bajuka. V tej družini in slovenski skupnosti v Mendozi je razvil svojo narodno zavest in ljubezen do slovenstva.
Prvo diplomo iz ekonomije je opravil v Mendozi, nato v Chicagu naredil še magisterij iz ekonomije. Leta 1969 je šel na univerzo v Kalifornijo, kjer je pridobil drugi magisterij in doktorat. Nato se je vrnil v Mendozo, kjer je poučeval kot univerzitetni profesor. Leta 1975 je odšel v Washington, kjer je opravljal različne funkcije. Od 1994 do leta 2000 pa je delal v Parizu kot posebni predstavnik na predstavništvu IDB za Evropo. Dr. Andrej Bajuk je bil velik sin slovenske domovine. Bil je domoljub, ki je z dušo in telesom deloval v dobrobit slovenskega naroda. Odzval se je domovini, ko ga je ta najbolj potrebovala. Leta 1999 se je odpovedal ugledni in dobro plačani službi v Parizu, dal Sloveniji absolutno prednost in ji posvetil svoja najbolj zrela leta.
Po nezaupnici Drnovškovi vladi je bil junija 2000 izvoljen na mesto predsednika Vlade RS. Za kandidaturo se je odločil predvsem zaradi skrbi za napredovanje Slovenije na poti v EZ, saj je zadnje poročilo o napredku Slovenije bilo skrb zbujajoče. Nova vloga je pomenila zanj izjemno zahtevno politično odgovornost, za »staro« Slovenijo pa je bil to nezaslišan šok - vlado je prevzel, po takratni terminologiji, neznanec, emigrant, tujec, desničar, Argentinec itd. Vse to in še več je dr. Bajuku očitala slovenska javnost. Ampak ni se vdal. Še naprej je na podlagi podpore družine, trdnih družinskih vrednot ter izročila krščanske demokracije sledil svojemu prepričanju in vztrajal.
Skupaj s podporniki krščanske demokracije je avgusta 2000 ustanovil Novo Slovenijo z namenom ponovnega vzpona krščansko-demokratske politične usmeritve. Postal je tudi njen prvi predsednik. V mandatu 2000-2004 je bil poslanec NSi. Tudi v naslednjem mandatu je bil izvoljen za poslanca v državnem zboru, sama stranka pa je doživela zvezdne trenutke, saj je osvojila devet mandatov in postala pomemben člen nove vlade, ki jo je sestavljal Janez Janša.
Dr. Andrej Bajuk je z bančnimi izkušnjami mednarodnih razsežnosti v Janševi vladi prevzel funkcijo ministra za finance. Leta 2005 ga je revija The Banker razglasila za finančnega ministra leta v EU. Januarja 2007 - v času njegovega ministrovanja - smo v Sloveniji prevzeli tudi evro. Šele danes po njegovi smrti ugotavljamo, da je Andrej Bajuk bil najboljši finančni minister Slovenije, ki je imel veliko znanja, strokovnosti in širine.
Prerana smrt dr. Andreja Bajuka, bivšega predsednika slovenske vlade in Nove Slovenije ter evropsko priznanega finančnega ministra, je velika izguba za Slovenijo. Politiko je razumel kot delo za skupno dobro. Kljub žaljivemu in neutemeljenemu političnemu etiketiranju je vztrajal pri svojem političnem poslanstvu in ga izvajal po svojih najboljših močeh.
Dr. Bajuk je večkrat obiskal tudi našo občino Grosuplje tako na uradnih in neuradnih srečanjih s člani in podporniki krščanske demokracije ter ostalimi in vedno pozorno poslušal razmišljanja in poglede ljudi.
Andrej Bajuk je bil velik domoljub, demokrat in ugleden finančni strokovnjak. Žal se mu šele po smrti tudi njegovi politični nasprotniki priznali znanje, dosežke, zasluge in delo za Slovenijo. Škoda, da tega ni dočakal, ko je bil še med nami.
Občinski odbor Nove Slovenije - krščansko ljudske stranke Grosuplje, Matjaž Trontelj
ZAHVALA
V 84. letu je za vedno zaspala naša draga mama, babica In prababica
Angela Kamnikar
(23. 4. 1927 - 31. 8. 2011) iz Grosupljega.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala velja osebju Doma starejših občanov iz Grosupljega, območnemu Društvu vojnih invalidov iz Grosupljega in Društvu upokojencev Grosuplje. Iskrena hvala gospodu župniku Janezu Šketu za lepo opravljen cerkveni obred in pevcem za občuteno petje. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Vsem nam bo ostala v lepem in trajnem spominu.
Vsi njeni.
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal.
ZAHVALA
V 90. letu nas je zapustila draga mama, tašča, stara mama in prababica
Ana Mehle
(21. 7. 1922 - 7. 8. 2011) iz Ponove vasi.
Ob njenem odhodu v večnost se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje, maše in darove za cerkev. Posebna zahvala g. župniku Tonetu Hostniku za duhovno oskrbo in pogrebni obred.
Hvala vsem sorodnikom, vaščanom in vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči vsi njeni
v spomin
Grosupeljski odmevi
avgust-september / 8-9 - 2010

Kako srčno si ti želela, da Se med nami bi živela. A smrt pač tega ni hotela, prezgodaj, mamp, te/e vzeto. Je konec trpljenja, deta in skrbi, miru ti Bog naj podari.
ZAHVALA
V 81. letu starosti je sklenila življenjsko pot naša skrbna mama, tašča, babica, prababica, sestra in teta

Francka Kralj
(3.1.1931-3.8.2011J Pod goidom C. V/IZ, Grosuplje

Z Žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom ter znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje ter svete nnaše.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku.
Vsi njeni
Družina bila je tvoj zaklad, imel si jo neizmerno rad. Zdaj pa mir svoj našel si, pri Bogu snidemo se vsi.
ZAHVALA
V52. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož in skrbni oči
Branko Griz
(16. 6. 1959 - 12. 9. 2011) iz Ponove vasi pri Grosupljem
Ob boleči in nenadni izgubi skrbnega moža in očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in izrekali iskreno sožalje. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskreno se zahvaljujemo g. župniku Šketu in skavtom stega Grosuplje 1 za lepo opravljen obred, fantom Šentjurskega okteta za občuteno odpete pesmi, gospodu Stefanoviču iz Elektra Ljubljana - okolica za poslovilni govor in ostalo pomoč. Hvala Janu Grčarju za odigrano Tišino. Hvala družini Gerl iz Ponove vasi in gospe Fani Kralj ter vsem ostalim, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali in sočustvovali z nami, pa vas nismo posebej imenovali. Hvala vsem, ki ga boste nosili v svojih srcih in ga ohranili v lepem spominu.
Žena Majda, hčerki Ana in Lucija, sestra Milena z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Karla Rusa
(6. 2. 1918 - 15. 8. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje in ga pospremili k njegovemu zadnjemu počitku.
Žalujoči: vsi njegovi.
avgust-september / 8-9 - 2011	Grosupeljski odmevi	v spomin	51
ll-ll-			
"Tak čudno je naše življenje, srečno in hkrati nesrečno in kratko je naše življenje in eno samo za večno in eno samo za večno."
ZAHVALA
Dne 9. julija 2on smo se na pokopališču v Robu poslovili od našega dragega moža, očeta, dedka, brata, strica in tasta
Antona Usenika
iz Grosupljega, rojenega 5. septembra 1931 v Krvavi Peči.
GLoboka žaLost preveva naša srca in na obrazih pušča sLedi trpke boLečine.
Iskreno se zahvaLjujemo sorodnikom, prijateLjem, sosedom, vaščanom, znancem in vsem, ki ste nam izraziLi sočutna pisna in ustna sožaLja. HvaLa za vsak topeL stisk roke, za podarjeno cvetje, sveče in darove v dober namen. HvaLa zdravstveni sLužbi v GrosupLjem, posebno zdravnici ge. Sonji Gruden in patronažni sestri ge. Janji Žitnik za medicinsko pomoč in topeL odnos.
ZahvaLjujemo se g. Zakrajšku za pripravo in vodenje pogrebne sLovesnosti, čLanom LD Mokerc za sodeLovanje, pogrebnikom, g. Tonetu MLakarju za posLoviLni govor, rogistu g. MiLanu Jakiču in vsem prisotnim Lovskim tovarišem iz okoLiških LD za spremstvo ter pokLon s prapori. Iskrena hvaLa grosupeLjskemu župniku g. Janezu Šketu in dr. Franciju Šuštarju za opravLjen cerkveni pogreb in darovane sv. maše. HvaLa ge. Rezki Černač za orgeLsko spremLjavo, pevcem MoPZ Corona z zborovodjem g. Jernejem KraLjem pa za izbor in občuteno izvedbo števiLnih sLovenskih narodnih pesmi, s katerimi so ustvariLi posebno vzdušje in poudariLi veLičino posLednjih trenutkov sLovesa. Lepa hvaLa vsem, ki ste tedaj z nami čutiLi, hvaLa vsem, ki ste se mu pokLoniLi.
ŽaLujoči: žena Anica, sin Borut in hči Mateja z družinama.
Hiša je prazna, a tebe več ni, zaman te iščejo naše oči, le na grobu ti še rožica cveti in večna luč v spomin gori.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, babice in prababice.
Janje Neže Rigler
roj. LOVSIN
11. 1. 1933 - 9. 9. 2011
iz Grosupljega.
Iskreno se zahvaLjujemo vsem sorodnikom, prijateLjem, sosedom in sovaščanom, ki ste jo pospremiLi na njeni zadnji poti, nam izrekLi sožaLje, darovaLi cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Iskrena hvaLa gospodu župniku Janezu Šketu za Lepo opravLjen obred in besedo sLovesa ter pevcem GaLus iz Ribnice za Lepo petje. HvaLa osebju pogrebne sLužbe Javnega komunaLnega podjetja GrosupLje. HvaLa sosedom in vsem tistim ki ste jo tako radi obiskovaLi in v času njenega živLjenja staLi ob strani, jo imeLi radi in jo spoštovaLi.
Nnjeni: sin Tomaž in hčerka Mojca z družinama
Prenehalo je biti plemenito srce. Zaspala si nam, draga mami, zaprla trudne si oči. Naj Bog odpre ti rajska vrata, to srčno ti želimo mi. Skrbi, delo in trpljenje, takšno tvoje je bilo življenje. Vse to si že prestala, zdaj v grobu v miru boš počivala.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage žene, mamice, sestre, svakinje, tete, stare mame in prababice
Anice Rejec
(22. 10. 1930 - 12. 5. 2011)
z Zgornje Slivnice
(po domače Žgajnarjeve mami)
se iskreno zahvaLjujemo vsem, ki ste se v tako veLikem števiLu zbraLi na njeni zadnji poti sLovesa, za izrečena sožaLja, darovano cvetje in sveče, darove za cerkev in svete maše. HvaLa g. župniku dr. Bojanu Korošaku za Lepo opravLjen cerkveni obred, pevcem in pogrebcem . Posebna hvaLa pa sosedom, ki so ji v zadnjih trenutkih njenega živLjenja pomagaLi in neizmerno sočustvovaLi z nami in nam ob najtežjih trenutkih priskočiLi na pomoč.
ZahvaLa tudi patronažni sLužbi, njenima doLgoLetnima zdravnicama dr. Fani GrabLjevec in dr. Katarini VukeLič za pomoč pri njenem zdravLjenju.
HvaLa vsem tistim, ki ste ji v času njenega živLjenja staLi ob stani, jo imeLi radi, jo spoštovaLi in obiskovaLi.
ŽaLujoči: mož Stane, hčerke: OLga, Anica in SLavka z družinami
52	v spomin	Grosupeljski odmevi	avgust-september / 8-9 - 2010
ll-ll-			
Življenje naše mame je bilo kot ladja, ki vse bolj se oddaljuje, vendar vemo, da jo Nekdo na drugi strani pričakuje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice
Marije Bratun,
rojene Knez
(1.7. 1931 - 25. 8. 2011)
iz Gradišča pri Grosupljem
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem, ki ste se od nje poslovili in z njo prehodili zadnjo pot k večnemu počitku, vsem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče ali darove za cerkev in svete maše. Zahvala tudi vsem, ki ste mami pomagali pri zdravljenju, skrbi in negi ali pa ji namenili nekaj besed, katere so ji veliko pomenile in ji s tem lajšali in lepšali preživete dni.
Prisrčna zahvala gospodu župniku Janezu Šketu za lepo opravljen pogrebni obred, združenemu pevskemu zboru Polica za prelepo petje in g. Emilu Kovačcu za zaigrano Tišino ter PGD Polica za izkazano vsestransko pomoč.
Vsem se srčno zahvaljujemo in naj vam ostane v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni.
ZAHVALA
V 80. letu je tiho odšel ljubi mož, ati, dedek in pradedek
Feliks Železnikar
iz Šmarja - Sapa.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, krajanom in znancem, ki ste nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali sveče, cvetje, za svete maše in darove za cerkev. Stali ste nam ob strani in se v tako velikem številu poslovili od njega. Posebna zahvala osebju ZD Grosuplje in dr. Fani Grabljevec za trud in dolgoletno skrb pri zdravljenju. Iskrena hvala osebju Infekcijske klinike za skrbno in prijazno zdravljenje ob koncu življenjske poti.
Zahvala gasilkam in gasilcem PGD Šmarje - Sap in predsedniku Janezu Pezdircu, ki se je s toplimi in spoštljivimi besedami poslovil od njega. Hvala KS, ZZB, DU Šmarje -Sap in IMK Ljubljana za izkazano pozornost. Zahvaljujemo se g. dekanu Janezu Šketu za lepo sveto mašo, Moškemu pevskemu zboru Šmarje - Sap za zapete pesmi in cerkvenemu zboru za sodelovanje pri sveti maši. Hvala Janezu Turelu in Antonu Adamiču za vodenje pogrebne slovesnosti ter Roku Godcu za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Ivica, hčerki Marjetka in Beti z možem Andrejem, vnukinje in pravnuki.


Le tvoj nasmeh nam v srcih še živi.
Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni.
ZAHVALA
Ob žalostni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, ata, brata, strica in tasta
Franceta Remica
(8. 6. 1941-2. 9. 2011)
iz Št. Jurija pri Grosupljem
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom, sodelavcem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Iz srca hvala za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče.
Hvala osebju KC Ljubljana, Oddelku nuklearne medicine, da ste našemu atu in tudi nam pomagali v času bolezni. Lovski družini Taborska jama in ostalim lovskim družinam, gasilcem iz Št. Jurija, pevcem, rogistom in ostalim se še posebej lepo zahvaljujemo za opravljen pogreb, govore ob slovesu, petje in zaigrano Tišino.
Zahvala tudi gospodu župniku Hostniku za lepo opravljen cerkveni obred.
Hvala vsem, ki ste se poslovili od našega Franceta v tako velikem številu in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Za vedno bo v naših srcih!
Žalujoči vsi njegovi!
Bremena usode te niso zlomila, pod zadnjim bremenom pa si omahnila. Bolezen iz tebe vso moč je izpila^
Kako boli, ko tebe, mami, več ni med nami.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mami, babi, sestre in tete
Jožefe Štefe,
roj. Žmuc,
(17. 1. 1943 - 6. 8. 2011).
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, za darovano cvetje in svete maše.
Posebna zahvala vsem sosedom iz Pod hriba ul. I. in II. ter Hribske poti, Pod gozdom c. V. in VI. Zahvaljujemo se tudi kolektivom DSO Grosuplje, Nevrološke klinike Ljubljana, VVZ Kekec Grosuplje, Ljubljanske mlekarne, Avtotransporti Kastelec in DM Ljubljana.
Hvala tudi g. Adamiču, PZ Samorastnik, izvajalcu Tišine ter kaplanu g. Gorencu za lepo opravljen obred, prav tako ge. Fani Kralj za pomoč ob pogrebu.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: sinova Janez in Darko ter hči Romana z družinama.
avgust-september / 8-9 - 2011	Grosupeljski odmevi	v spomin	53
II-ll-			
»V življenju si preveč garala, počitka si vzeti nisi znala! Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja!«
»Na svetu mnogo je poti, a samo ena vodi tja, kjer si ti, po tej poti za teboj k Bogu pridemo mi vsi.«
ZAHVALA
Utrujena od dela in bolezni je tiho zaspala ter odšla od nas naša draga mama
Ana Kastelec,
(15. 1. 19.32-7. 9. 2011),
rojena Steh, po domače Martinetova Ančka z Velikega Mlačevega.
Ob izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste izrazili sožalje, zanjo molili, darovali sveče in njeno slovo počastili s cvetjem, darovi za svete maše ter cerkev. Posebna zahvala gospodu župniku Andreju Šinku za vse besede tolažbe in lepo opravljen pogrebni obred, Moškemu pevskemu zboru Samorastnik za izbrano petje ter Andreju Zakrajšku za zaigrano Tišino.
Iz srca se zahvaljujemo tudi vsem, ki ste jo spoštovali, razumeli, jo imeli radi, ji stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti ter jo boste ohranili v lepem spominu.
»Zapustila si nam ljubezen - nesebično, dobrotljivo, odpuščajočo. Radi te imamo in pogrešali te bomo!« Žalujoči: Mož Ivan ter vsi njeni!
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal.
ZAHVALA
V 99. letu starosti je odšla k večnemu počitku naša draga mama, babica, prababica, tašča in teta
Marija Košak
(28. 9. 1912 - 31. 7. 2011) iz Grosupljega.
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, krajanom in društvom, ki ste se
poklonili njenemu spominu, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter prispevali darove za cerkev in svete maše. Posebna zahvala velja dr. Hvali in celotnemu osebju Doma starejših občanov Grosuplje za njihov trud pri skrbi in negi mame.
Zahvaljujemo se gospodu župniku Janezu Šketu za besede tolažbe in lepo opravljen cerkveni obred, pevskemu zboru za lepo zapete pesmi in zaigrano Tišino ter pogrebcem za pomoč pri izvedbi pogreba.
Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in jo ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni.
»Pot se pričenja, potovanje je končano«.
Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel... Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel.
»Pečat, da sem bil živ, ta svet naj nosi, naj ne utone v večnosti z menoj«.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
Pavle Serjak
roj. Kušar iz Grosupljega
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrekali sožalje in stali ob strani. Zahvaljujemo se tudi dr. Merviču in sestri Frančiški za vso pomoč ob premagovanju njene bolezni. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala pevskemu zboru za zapete pesmi ob slovesu, g. župniku za opravljen obred in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem vam, ki ste ji izkazali spoštovanje, jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste na kakršenkoli način pomagali, pa vas nismo posebej imenovali. Žalujoči vsi njeni
Stara »novica«: Indijski pogreb
Indijci so večinoma pogani. Po njihovem verovanju je treba truplo umrlega dati v ogenj, da čim več telesa zgori in preide v prvotno stanje, to je v prah in pepel. Zato tudi revnejši poskrbijo za čim boljšo kurjavo, ki je glavni strošek pogreba. Najrevnejši si pomagajo tako, da telo skurijo s posušenimi kravjaki. Večkrat starejši ljudje »varčujejo« za pogreb tako, da naberejo primerno zalogo kurjave za lastno upepelitev po smrti.
Misijonski koledar za leto 1940
Revnejši Indijci mrliča položijo na posušene kravjake in zažgejo. Pepel in nezgorele ostanke stresejo v sveto reko.
1
nekaj za veselje, nekaj za vedoželje
Eho cajtngi
veliki srpan-kimavec/8-9- 2011
Lahka križanka z dodatki
Ko je človek v davnini s presne prešel na kuhano hrano, je oblikoval različno posodje. Naša križanka bo v poudarjenem navpičnem stolpcu povedala ljudsko ime za najpogostejšo posodo, ki se uporablja pri kuhi. Do imena se boste dokopali s pomočjo vprašalnic in dodane pesmice.
Vodoravno: 1. pripomoček za dodajanje kapelj, 2. starinska pisava, 3. snov, ki v vodni raztopini daje protone, 4. skupina gob, 5. trden, neomajen, 6. Miklavžev spremljevalec.
Križankina pesmica
Dokler dobro je zobovje lahko napolniš si drobovje: na vrt podaš se zjutraj rano in pohrustaš presno hrano.
A človek z leti ugotovi, da ti grizalo otopi. Tedaj bilo bi vsega konec, če ne bi dali hrane v lonec.
Tam mehča se v soju isker,
ko se v ognju greje p......
Če posoda v ognju poči, vrzi proč jo, ni pomoči.
Leopold S.
Rešitve: 1. a, 2. a, 3. c, 4. a), 5. a, 6. štirje, 7. b, 8. kolesno pesto.
Stari časi - stari špasi
HUMOR PRED STO LETI
Med tolovaji
»V naši dejavnosti bi se dalo kar dobro živeti, če ne bi bilo teh preklemanih vislic,« potoži razbojnik svojemu poglavarju. Ta pa se z njim ne strinja: »Kar tiho bodi, vislice so potrebne, ker nam pospravljajo konkurenco!«
Dvoumno
Oče. »Fant, že dve leti hodiš z mojo hčerko. Stvar mora dobiti svoj zaključek!«
Fant: »Oče, prav imate, tudi sam sem že razmišljal, da bi nehal!«
Preprosta primerjava:
Zdravnik vpraša vojaka, ki je prišel s fronte na dopust, kako se počuti, ko v boju pokonča kakega človeka. Vojak nekaj časa razmišlja, nato pa pove: »Nič posebnega. Počutim se tako kot vi, ko se vam pri delu primeri kaj podobnega.«
govora,« so bili enoglasni nadebudneži. »Kaj pa bi storili?« pričakujoče vpraša prosvetarka. »I kaj, zapravili bi ga!«
Ne gre in ne gre
Babica sedi v avtobusu in napeto zre v nasproti sedečega mladeniča, ki vneto
Uspešna vzgoja
Ura moralne vzgoje gre h koncu in učiteljica radovedno preizkuša sadove svojega truda: »Otroci, kaj bi storili, če bi na cesti našli bankovec za 100 evrov; bi ga obdržali?« »Ni
PiŽC; UTcjij,
brskAy AtikAy
^oLU/ Seuim, ker 5A mika.
Kdo pravi,
da ne vem!
(DOMAČ KVIZ)
1.	Kaj je glede kemijske sestave najbolj natančno opredeljeno?
a)	mineral
b)	kamnina
c)	humus
2.	Kje so bili doma sloviti vitezi Ostrovrharji:
a)	na Svibnem
b)	na Šumberku
c)	na Limberku
d)	v Ostrku
3.	Kateri poljedelski pripomoček ima največ zob?
a)	slamoreznica
b)	oselnik
c)	brana
4.	Boštanjski plemenitaši so bili:
a)	baroni
b)	grofje
c)	vitezi
d)	vojvode
5.	Katerega svetnika v času godovanja najbolj zebe?
a)	svetega Miklavža
b)	svetega Jakoba
c)	svetega Leopolda
6.	Koliko atomov gradi molekulo amonijaka?
7.	Katera železniška postaja v južni smeri sledi postaji v Predolah?
a)	Spodnja Slivnica
b)	Čušperk
c)	Mlačevo
8.	Kaj prikazuje pričujoča podoba?.........
Rešitve Lahko najdete nekje v bližini
žveči gumi. Ženska se še bolj nagiba k njemu, stremi in se kremži, toda končno obupa: »Fantič, očitno sem povsem oglušela - prav nič te ne razumem!«
Za več denarja, več muzike
Mož se pozno ponoči okajen primaje domov. Ker to ne počne tako pogosto, mu žena prizanese s pridigo, zjutraj pa le izbruhne: »Sinoči si pa lepega mačka prinesel domov!« »Kaj ne bo lep,« se rešuje mož, »saj sem ga dobro plačal,« in nadaljuje s preiskavo žepov svojega oblačila.
Afrika, Zvone Šeruga, tri lepotice in BMW Avtoval -Grosuplje
V ponedeljek, 22. avgusta, so se v prostorih podjetja BmW Avtoval predstavili svetovni popotnik Zvone Šeruga, ki je nato že 28. avgusta odšel na pot z Nairobija proti afriškemu jugu z motorjem BMW 1200 GS Adventure, ter tri lepotice, ki se bodo izmenično menjavale na Zvonetovi poti. To so Marika Savšek - študentka in miss Universe Slovenije 2010, Lara Garvas - študentka novinarstva in preverjena sopotnica in Iza Kanoni - absolventka turizma in zaljubljena v potovanja ter hčerka bolj znanega novinarja Črta Kanonija. Slednje tri je izbral med štirideset prijavljenimi.
Poleg časopisnih javljanj o doživetjih ima Zvone v načrtu napisati novo knjigo ter posneti z video kamero internetno TV serijo. A Zvone je že po dobrem tednu potovanja med drugim tudi zapisal: Žal, z Mariko nisva idealen par, priznam, in po devetih dneh vse kaže, da nama ni pomoči. Oba sva v redu, istočasno pa iz dveh tako različnih svetov, da bolj ne bi mogla biti. Ne ravno lepotica in zver, bolj princesa in razbojnik. Očitno so ji vbili v glavo, da ji bom naredil nekaj zelo hudega in zaboga
se ne more znebiti tega strahu. Z Marikinega zornega kota pa je taka odločitev prišla zato, ker se »Zvone hoče preveč stiskat«, na spletno stran pa je zapisala: »Čeprav pravijo, da se nasprotja privlačijo, to v najinem primeru ne drži. Pogovori so bili kratki in površinski. Kljub razhajanju v vseh možnih pogledih pa se nisva kregala, ampak sva s prijateljskim odnosom priplula do konca skupnega potovanja. Predstavitve pa so se poleg naštetih udeležili še nekateri novinarji in fotografi ter Zvonetova »življenjska sopotnica in urednica na Delu
Romana Dobnikar Šeruga. Več o pripravah na www.zvoneseruga.com / motoAfrika Pri tej predstavitvi pa je pomembno še to, da sta podjetje Avtoval, d.o.o., in njegov direktor Tone Valentinčič z družino, poskrbela, da bo motor brezhibno deloval tudi v nemogočih okoliščinah na štirimesečnem krožnem Zvonetovem potovanju po afriškem jugovzhodu in da je po digitalni predstavitvi potovanja poskrbel za izbrano postrežbo moj nekdanji sovaščan Drago Oven s svojo ženo.
Jože Mik1ič
oglasi
Grosupeljski odmevi
avgust-september / 8-9 - 2010
Z vrhunsko vadbo do odličnega počutja.
Program skupinskih in individualnih vadb
•	Terapevtski piJates -Fiziolates I in 11 stopnja
•	Pilates za nosečnice
•	Metoda Feldenkrais
•	WTS - skupinska vadba z utežmi
•	Magičnost gibanja . Power plate
•	Fi t nés
•	Individualna vadba
nZIOTLRAPIJA
oncsucLJE
Fiïiolefaptja Grosuplje d.o.D. Breîje pri Grosupljem 70,1290 Grosuplje tel: 01 ?B63 135 info@fiziotera piji-gtos jpij e.s i www.fiziotprapija grosuplje.si
ZOBOZDRAVSTVO, USTNA HIGIEMA. PARODONTOLOGIJA. PROTETIKA, ESTETSKO ZOBOZDRAVSTVO
i
CENTER USTNtHIIS
ZDRAVLJENJE ZOB IN BOLEZNI OBZOBNIH TKIV

Cikava 38 A, 1290 Grosuplje, gsm: 051 797 797, t: 01 7865 424, e: info@center-ustne-higiene.si
HninN.center-ustne-liigiene.si