Ptuj, torek, 5. februarja 2008
letnik LXI • št. 10 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
o\
Po mestni občini
Ptuj • Ptujsko 48. tradicionalno kurentovanje
O Stran 4
V
Kultura
Ptuj • Mihelič nima predhodnika in ne naslednika!
O Stran 9
Po naših občinah
Lancova vas •
Huda prometna nesreča
O Stran 6
Štajerski TED
Ptuj • 48. ptujsko kurentovanje
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3
oddajamo že
45 let
Šport Nogomet •
V prestopnem roku najaktivnejši pri Livarju, najatraktivnejši pri Mariboru O Stran 11
Dobro je klicalo blizu 500 kurentov
Odbojka •
Benedičanke ustavile nalet Ptujčank
O Stran 13
Mateja Pintar •
Že od nekdaj je želela biti uspešna športnica
O Stran 15
Nedeljsko osrednjo ptujsko mednarodno pustno prireditev si je ogledalo okrog 50 tisoč obiskovalcev od blizu in daleč. Po ptujskih ulicah in trgih se je vila povorka z okrog 2500 pustnimi liki sedmijh držav. Svet v malem, s tradicijo, ki povezuje in bogati, je bilo videti na sprejemu v ptujski Mestni hiši. Tradiciji z devetimi značilnimi pustnimi liki s Ptujskega, ki so bogastvo, kakršno premorejo le redke države, se je poklonil tudi predsednik države dr. Danilo Türk. Prišli so tudi ljubljanski župan Zoran Jankovič, ki je napovedal ostro konkurenco ptujskemu kurento-vanju, kar je prestolnica pokazala na sobotnem karnevalu, prvakinja LDS Katarina Kresal, predsednik SMS Darko Krajnc, poslanec DZ Branko Ma-rinič, veleposlanik Nemčije dr. Hans - Joachim Goetz, veleposlanik Kanade za Slovenijo v Budimpešti Pierre Guimond, madžarski veleposlanik Janos Hovari, predstavniki ameriškega veleposlaništva, partnerskih mest in še nekateri drugi.Pomembne vezi na gospodarskem, političnem in kulturnem področju Ptuj tke tudi z državami, ki so nastale na ozemlju bivše Jugoslavije, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Makedonijo in Hrvaško, odkoder so tudi letos sodelovale značilne pustne skupine.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • 3. tradicionalna Obarjada M Benedikt • Tiskovna konferenca Civilne pobude
Dober namen s kančkom tekmovalnosti
Obarjada Lions kluba Ptuj je zagotovo ena od tistih prireditev na Ptuju, ki je že takoj na začetku vžgala. Morda tudi zaradi tega, ker ekipe kuhajo in prispevajo za dober namen. Z letošnjo štartnino bodo lahko pomagali pri uresničitvi projekta, z dvigalom na ptujski grad, da bodo tudi invalidnim osebam približati bogastvo ptujske kulturne dediščine na grajskem hribu, ki je zagotovo kulturni objekt številka ena na Ptuju. Skorajda ni obiskovalca Ptuja, ki se ne bi povzpel na ptujski grad, med njimi je tudi vedno
večje število ljudi z drugimi potrebami, ki si prav tako želijo videti to dediščino, zato jim je potrebno to omogočiti. Letos je kuhalo že 20 ekip, nekaj jih je še v čakalnici, za največ dve bodo v prihodnjih letih še našli prostor, za kaj več pa ne bo mogoče, pravi idejni oče projekta Slavko Visenjak. Na letošnji obarjadi so zbirali tudi sredstva za Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj, za udeležbo njihovih kegljačev na svetovnem prvenstvu v kegljanju. Skupaj so zbrali 1960 evrov.
O Stran 24
"Ce ne bo odgovora, bomo zaprli cesto!"
Tako je na tiskovni konferenci v četrtek, 31. januarja, v Benediktu povedala predsednica odbora Civilne pobude Benedikt Dušica Lampreht in dodala, da so se za sklic tiskovne konference odločili, ker želijo širšo slovensko javnost seznaniti s problemi, s katerimi se soočajo.
Skozi občino Benedikt vodi državna cesta Maribor-Murska Sobota in občani ob njej se soočajo z velikim hrupom, ki ga povzročajo težki tovornjaki, za nekajkrat pa se je povečala tudi gostota prometa. Zaradi tega je ogrožena prometna varnost na območju celotne občine. To je razlog, da so pred kratkim ustanovili odbor Civilne pobude Benedikt, ki dobro sodeluje z drugimi civilnimi pobudami ob tej ceste, najbolj s sosednjo Civilno pobudo Gornja Radgona.
Predsednica odbora je predstavila tudi zahteve Civilne pobude Benedikt, ki so jih naslovili na pristojna ministrstva in službe. Predvsem se zavzemajo, da se gradnja avtoceste zaključi do avgusta 2008, da se bo težek tovorni promet preusmeril na avtocesto. S tem se
bo razbremenila cesta G1-3 Maribor-Lendava. Zahtevajo pa tudi ureditev pločnikov in kolesarskih stez do konca letošnjega leta,izvedbo protihrupne pasivne in aktivne zaščite na osnovi
dosedanjih študij, ureditev kro-žišča in postavitev signalizacije za umiritev prometa ter ureditev prehodov za pešce.
O Stran 6
Slovenija • Različno razumevanje dogovora o dvigu plač
Propadla pogajanja - napoved splošne stavke?
Predstavniki delodajalcev in sindikatov v petek v nasprotju s pričakovanji niso podpisali posebne kolektivne pogodbe o izrednem dvigu plač zaradi lanske visoke inflacije. Delodajalci pravijo, da so sindikati zvišali zahteve, sindikati pa, da dviga ob uresničitvi predloga delodajalcev ne bi zaznala večina delavcev.
Predstavniki delodajalcev in sindikatov bi morali v petek podpisati posebno kolektivno pogodbo, s katero bi udejanjili pretekli petek podpisan dogovor o izrednem dvigu vseh plač v gospodarstvu za lani zaradi visoke lanske inflacije.
V petkovem dogovoru je zapisano, da je obveznost delodajalcev v zasebnem sektorju, da s povečanjem vseh osnovnih plač pri izplačilu februar za januar 2008 dosežejo povečanje plač za leto 2007 v višini 4,7 odstotka, pri čemer se upošteva, da se za realizirana povečanja plač v letu 2007 od stopnje povečanja odšteje 0,5 odstotne točke (od avgustovske uskladitve v višini 2,5 odstotka bi se upoštevalo dva odstotka). Podjetja, ki so v tem obdobju že dvignila plače za 4,7 odstotka ali več, jih dogovor ne bi zavezoval, podjetja, ki pa so plače dvignila manj, pa bi morala osnovne plače uskladiti za razliko do dogovorjenega odstotka. Dogovor je še predvidel, da bi podjetja v izgubi oziroma tisti, kjer sindikat z vodstvom podjetja ugotovi, da bi določeni dvig ogrozil večje število delovnih mest, lahko preložijo uskladitev za šest mesecev ob
Uvodnik
Urno - in predrago
dogovoru s sindikati v podjetju. V tednu od podpisa dogovora so pravniki obeh strani usklajevali besedilo posebne kolektivne pogodbe, vendar se niso uskladili, tako da sta se strani danes še pogajali o novih predlogih.
Delodajalci so danes predlagali, da podjetja, ki so lani povečala osnovne plače za 4,7 odstotka ali več, osnovnih plač niso dolžna povečati. Tista podjetja, ki so osnovne plače lani povečala za manj kot 4,7 odstotka ali lani niso dvignila osnovnih plač, bi morala te povečati za razliko do 4,7 odstotka oz. za celoten dogovorjen dvig. Vendar pa zadnja zaveza za povišanje osnovnih plač ne bi veljala za podjetja, ki so lani plače povečala za več kot 5,6 odstotka, tista, ki so lani plače povečala za manj kot 5,6 odstotka, pa bi bila dolžna osnovne plače povečati samo do 5,6 odstotka.
Pri tem pa so delodajalci navajali le plače, ne osnovne plače, kar po prepričanju sindikatov pomeni, da bi se upoštevalo tudi plačilo za na primer težko delo, nočno delo, delo v izmenah, poslovno uspešnost, regrese, 13. plačo. Sindikati bi na predlog pristali, če se omenjeni pre-
Ne vem sicer, kaj so imeli v mislih organizatorji letošnjega šotorskega ku-rentovanjskega dogajanja, ko so oblikovali ceno svojih storitev, ampak prepričan sem, da na žepe morebitnih obiskovalcev niso pomislili. Že res, da se urni pust, ki bo pobegnil, še preden se je sploh lahko prav razživel, ne bo poznal na letošnji inflaciji, bo pa se poznal v žepih tistih, ki so si za drag denar hoteli kupiti 72-urno brezskrbnost. Mogoče pa so hoteli v treh dneh zaslužiti toliko kot prejšnja leta v dveh, treh tednih? Čeprav-po drugi strani: če koga pustno rajanje res veseli, pač pozabi na strošek in si privošči zabavo na domačem pragu, če že mora o kakšnem karnevalu v Benetkah ali Riu de Janeiru samo sanjati.
Sem pa se v petek iz službe grede peljal mimo enega od prireditvenih šotorov. Nenadoma se zasliši gromozanski hrušč in trušč. Prepričan sem bil, da mi je odpadel najmanj kak blatnik, če ne kar oba. Ko sem potem v križišču ustavil, seje hrup v trenutku končal. Takrat sem se šele zavedel, da je tisto tuljenje bila tonska vaja iz bližnjega šotora. Kot da bo prireditev namenjena ljudem z najmanj95-odstotno okvarjenim sluhom! Lepo vas prosim. A se sodobne "glasba" res ne da izvajati v razponu glasnosti, ki je pod mejo bolečine? Morajo res vsi gumbi biti odviti do konca? Čeprav - po drugi strani: ob tej pretirani glasnosti najbrž človek niti prav ne razume, o čem "umetniki"pojejo, tako da mu verzi "Moja dekla baš je všeč" niti ne ranijo preveč občutka za pametno besedilo.
Je pa zanimiv še en utrinek s pustnega dogajanja. Pravijo, da se ljudje skrijejo pod masko tudi zato, ker bi radi bili drugačni, kot so ob čisto navadnih dneh. Ampak na pustnih zabavah sem opazil, kako maske na veliko objemajo ljudi, jim stiskajo roko, jih pobožajo po licih ... Ali to pomeni, da bi jih v življenju brez maske utopili v žlici vode? Je res nadeta maska razlog za prijaznost? Če je tako - nikar ne snemimo mask!Naj ostanejo - čeprav nevidne - na našem obrazu vse leto.
Jože Šmigoc
jemki v dvig plač ne bi vštevali. Sindikati pravijo, da tako večina delavcev ne bi občutila dvigov plač, za katere so mislili, da so dosegli soglasje.
"Delodajalci so kriterije vlekli na dvigovanje plač v prejšnjem letu, ne na dvigovanje in gibanje osnovnih plač, kar bi pomenilo, da bi velika večina delavcev ostala izven tistega, kar smo želeli," je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič. "Kar so delodajalci ponudili, so zaposleni že dobili," je pojasnil Ladislav Rožič iz ZSSS.
Delodajalci pravijo, da so svojo ponudbo še zvišali (s 4,7 na 5,6 odstotka) in da so sindikati skušali v to posebno kolektivno pogodbo vnesti določbe, ki jih niso dosegli v samem dogovoru. Sindikati so predlagali, da podjetja, ki so lani plače po kolektivnih pogodbah dvignila za več kot 5,6 odstotka na zaposlenega, osnovnih plač ne bi bila dolžna povečati, pri čemer pa se v dvigu plač ne bi upoštevalo izplačila božičnic, plač iz naslova poslovne uspešnosti in druge posebne nagrade.
"To je bila njihova zahteva, na katero nismo mogli pristati." je dejal generalni direktor Gospodarske zbornice Slove-
Foto: Martin Ozmec
nije Samo Hribar Milič.
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je povedal, da nameravajo še danes podjetjem dati navodila, kako naj realizirajo obveznosti iz petkovega dogovora. "Podjetja bodo vse obveznosti iz dogovora izpolnile, ne glede na to da sindikati danes niso želeli pristopiti k podpisu te kolektivne pogodbe," je dejal.
Napoved delodajalcev, da bodo podjetjem dali navodi-
la, naj kljub propadlemu dogovoru sami dvignejo plače, je Semolič označil za blef. "Poziv delodajalcev ne more nadomestiti kolektivne pogodbe," je dejal Semolič in dodal, da večina podjetij ne bo na poziv dvigovala plače, še najmanj tujci. "Z današnjim dnem dogovor za sindikate ne obstaja več," je pojasnil Semolič.
Splošna stavka je tako znova aktualna. Vodstvo ZSSS se bo po Semoličevih besedah
sestalo prihodnji teden, enako napovedujejo ostale sindikalne centrale. Delodajalci so si zagotovili socialni mir na kratek rok, je povedal Se-molič, "nezavedajoč se, da so si izbrali tudi pot konfliktov s sindikati, ki bo mnogo težja, kot bi bila, če bi razumno prišli do dogovora".
Sindikati napovedujejo zaostritev pogajanj. "V nadaljevanju bodo zahteve sindikatov gotov težje za delodajalce. Zagotovo pa pravičnejše za delavce," je dodal Semolič. Strinja se tudi predsednik sindikalne centrale Pergam Dušan Rebolj, ki pojasnjuje, da se napovedujejo nove podražitve, z usklajevanjem zamujajo več mesecev.
"Delodajalci so si sami izbrali pot," je zaključil Semolič. "Mislim, da jim bo žal, da niso izkoristili velike kooperativ-nosti sindikatov," je povedal. Hribar Milič pa je povedal, da bodo predlagali, da bi se pogajanja o kolektivni pogodbi za letos in leto 2009 začela čez 14 dni. "Računamo, da se bomo v skladu z dogovorom pogajali naprej za plačno politiko v letih 2008 in 2009 ter da bomo v tej pogajalski fazi skušali razrešiti tudi ta gordij-ski vozel," je dejal o možnosti rešitve sedanjega stanja.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
DZ sprejel zakon o kulturni dediščini
Poslanci so s 54 glasovi za in 22 proti v drugem branju podprli neusklajen predlog zakona o varstvu kulturne dediščine. Dopolnil opozicije poslanci niso podprli.
Na sredini seji je poslanska skupina SD še enkrat predlagala, da bi zakon namesto pojma živa dediščina uporabil termin nematerialna dediščina. Kot je dopolnilo utemeljil poslanec Samo Bevk, se izraz živa dediščina nikjer ne uporablja. "Konec koncev tudi zakon o ratifikaciji konvencije o varovanju nesnovne dediščine govori o nesnovni kulturni dediščini ali nematerialni kulturni dediščini," je dejal.
Poimenovanje dediščine ni ključno, ključna je definicija, bistveno pa je tudi, kaj bomo s tovrstno dediščino storili v bodoče, je dejala državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Jelka Pirkovič. Po njenih besedah je treba dati glavni poudarek tisti dediščini, ki je še živa ali ki je živa v naši zavesti, tako da je s tega stališča termin "živa" dodatno utemeljen. (sta)
Poslanci podprli subvencioniranje dijaške prehrane
Poslanci so s 63 glasovi za in nobenim proti kot primernega za nadaljnjo obravnavo podprli koa-
licijski predlog zakona o subvencioniranju dijaške prehrane. Tako poslanci kot predstavniki vlade so nakazali možnost izboljšanja predloga z več dopolnili.
Še med razpravo je Majda Širca (Zares) kritizirala koncept predloga, ki ne deluje v smeri socialnega korektiva, saj bi bili bonov za prehrano deležni vsi dijaki.
Državna sekretarka na šolskem ministrstvu Alenka Šverc je spomnila na besede šolskega ministra Milana Zvera, da bo vlada pri zakonu poskrbela tudi za socialni vidik. Državna sekretarka verjame, da bo mogoče z dopolnili, ki jih bo mogla vlagati tudi vlada, še implementi-
rati rešitve, vsebovane v predlogu. (sta)
Janša: Usoda pokrajin je v rokah poslancev
Premier Janez Janša je po današnjem sestanku s predsedniki strank, ki imajo poslance v parlamentu, povedal, da je usoda pokrajin v Sloveniji v rokah poslancev. Kot je dejal, jim na sestanku ni uspelo doseči nobenega napredka, zato je odločitev o uvedbi pokrajin prepuščena današnjemu
glasovanju poslancev o treh pokrajinskih zakonih.
Po Janševih besedah so stranke, s katerimi so od vsega začetka usklajevali pokrajinsko zakonodajo, naenkrat spremenile stališče "še posebej SD, s katerimi je vlada usklajevala celo konkretne zakonske rešitve".
Zahteva, da bi odločanje o pokrajinski zakonodaji prekinili, izvedli referendum, in o njej odločali pozneje, se zdi premieru politična odločitev strank, ki so ga predlagale, "ki nima nobene zveze z realnostjo". "Konkretna posledica tega bo neenakomeren razvoj Slovenije," je dejal. (sta)
Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob slovenskem kulturnem prazniku.
Vabimo vas na osrednjo slovesnost, ki bo v četrtek, 7. februarja 2008 ob 19. uri v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj.
Dr. Štefan ČELAN, župan Mestne občine Ptuj
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptujleta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Fotografska razstava v Park hotelu
Moč pustnega izraza Črtomirja Goznika
V prireditvenem centru Kronos Park hotela Ptuj je 1. februarja potekal fotografsko-vinski karnevalski večer ob odprtju razstave fotografij Ptujčana Črtomirja Goznika. Ob tej priložnosti je dr. Aleš Gačnik govoril o zgodovini ptujskega kurentovanja, o fotografih, ki so ustvarili enkratno zgodovinsko galerijo fotografskih spominov, predstavil pa je tudi Črtomirja Goznika in njegovo fotografijo. Slavnostni govornik je bil Branko Brumen, predsednik Evropskega združenja karnevalskih mest za Slovenijo (FECC), ki je razstavo tudi odprl. Med častnimi govorniki sta govorila tudi Danilo Tbrk, predsednik sekcije korantov iz Lancove vasi, ter dr. Štefan Čelan, župan mestne občine. Ob tej priložnosti sta v nabito polnih prostorih prireditvenega centra Kronos predstavila devet vzorcev vina brata Štefan in Milan Gačnik iz Bodkovcev pri Juršincih, obiskovalce pa je na harmoniki razveselil Marko Čuš.
Zgodbe o maskah so zgodbe brez jasnega začetka in brez konca. So enkratne, večne in neprimerljive, zato nas z neizmerno skrivnostno energijo zapeljujejo in dražijo že vrsto let. Tistega, ki je vsaj enkrat poskušal podrobneje razumeti bistvo tradicionalne pustne kulture tudi skozi fotografski objektiv, so maske začarale za vedno.
Ljudje s fotoaparatom v roki vzpostavljajo do maskirnih likov specifičen foto odnos, ki se kaže v kalejdo-skopu različnih avtorskih poetik. Subtilnih in prepoznavnih. Podobe mask so razpete med fotografskim realizmom in abstrakcijo, med fikcijo in muzeologizirano realnostjo, montažo podob, portretom in tihožitjem.
Tudi vizualne zgodbe o dogajanju in pustnih dogodkih v sklopu kurentovanja kot največje organizirane pustne prireditve v nekdanji Jugoslaviji so zapisovali številni ljubiteljski in poklicni fotografi, znani fotoreporterji in novinarji, kustosi in raziskovalci. Med umetniki lahko
Foto: Matija Brodnjak
Fotograf Črtomir Goznik ter vinarja Štefan in Milan Gačnik.
izpostavimo Bojana Adamiča, Stojana Kerblerja, Petra Vernika, Marjana Bažata, Zmaga Jeraja in druge, med muzejskimi profesionalci v Pokrajinskem muzeju Ptuj Tončko Urbas, Vitomira Be-laja, Andreja Brenceta, Borisa Fariča in druge, med raziskovalci Janeza Bogataja in Aleša Gačnika, med novinarji večino ptujskih novinarjev in dopisnikov, kot tudi Jožeta Gala, Jožeta Vrabla, Stašo Cafuta in druge. Med tistimi umetniki, ki so jim maske in kurentova-nje predstavljali motiv stalni-
co, lahko izpostavimo Stojana Kerblerja, Bojana Adamiča, Petra Vernika ... in navsezadnje Črtomirja Goznika.
In kdo je pravzaprav fotograf Črtomir Goznik? Je mlad fotograf s Ptuja, ki ima to mesto neizmerno rad. Kljub temu da končuje študij trženja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, ga številni Ptujčani in drugi poznamo kot mladeniča s fotoaparatom, ki skupaj z mamo, novinarko Majdo Goznik, ustvarja sodobno zgodovino Ptuja. Ona z besedami, on z vizualnimi podo-
Foto: Matija Brodnjak
Od leve proti desnj stojijo: Branko Brumen, predsednik FECC za Slovenijo, dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj, fotograf Črtomir Goznik, vinar Štefan Gačnik, dr. Aleš Gačnik, vinar Milan Gačnik ter Danilo Turk, predsednik sekcije korantov iz Lancove vasi.
bami. Njegova pot v svet fotografije se je začela leta 1998 v okviru projekta Šolska košarka, v katerem se je preizkusil v športni fotografiji. Pretežno se ukvarja z reportažno fotografijo, njegova dela so bila v zadnjih desetih letih objavljena v skoraj vseh slovenskih tiskanih medijih. Njegovo fotografsko ustvarjanje je danes skoraj izključno vezano na objave v Štajerskem tedniku. Za njegov največji uspeh na klasičnem fotografskem področju lahko štejemo priznanje za najboljšega mladega fotografa do 23 let, ki ga je s strani MK prejel leta 2003.
Črtomir Goznik je zagotovo eden najpomembnejših fotografov, ki sistematično ustvarja sodobno zgodovino ptujskega kurentovanja in karnevala. Njegove fotografije že vrsto let predstavljajo vizualno osnovo večine brošur, razglednic in gradiva za novinarje v času kurento-vanj. Je torej eden tistih, ki skozi svoj fotografski pogled na svet ustvarja tudi globalen in množičen pogled na ptujsko kurentovanje. Prav zato njegove fotografije niso le arhivski dokument nekega prostora in časa, ampak
predvsem nepogrešljiv medij popularizacije naše pustne kulture in kurentovanja. Prav neverjetna komunikacijska moč Črtomirjevih fotografij je tista, ki ga dela drugačnega, saj pogled skozi njegov fotografski objekti postaja vse bolj tudi naš pogled.
V primerjavi s številnimi drugimi fotografi, ki so skozi fotografsko beleženje tradicionalnih pustnih mask poskušali raziskovati in razumevati bistvo poganskih in maskirnih tradicij, fotografa Črto-mirja Goznika privlačijo ne le maske, ampak predvsem ma-skiranci, torej ljudje, ki si na-denejo maske. Dragocenost njegovih fotografij ni le v ustvarjanju nepozabnih vizualnih spominov, ampak tudi v svojevrstnih psiholoških portretih ljudi, ki v pustnem času želijo vsaj deloma spremeniti svoj jaz, svojo identiteto in postati nekdo drug. Nekdo drug? Ali le pravi on ali ona, ki v vsakdanjem življenju skriva svoj prav obraz. Čas pusta je torej čas, ko ljudje pokažejo svoj pravi jaz, kar lahko parafriziramo z rekom: »Povej mi, v kaj se maskiraš, in povem ti, kdo si!?«
Fotografije Črtomirja Goz-
nika so tako pripovedi o psiholoških portretih ljudi, zgodbe o ponosu in spoštovanju tradicionalne pustne kulture, ki so predmet tokratne fotografske razstave. Vse fotografije govorijo o čustvih, o radosti, o pustni svobodi, kjer Črtomir nekako počloveči maskirne like na način, ko opozori, da gre kljub vsemu le za človeka, ki nosi masko, in ne obratno. Zato je v ospredju bodisi človek z masko bodisi maskirni liki v komuniciranju z obiskovalci kurentovanja.
Pust je čas drugačnosti, čas, ko si lahko privoščimo več kot v vsakdanjem življenju, seveda le pod pogojem, da si nadenemo masko. Čas pusta je torej čas, ko nismo ujeti v takšne in drugačne okvirje, zato je tudi tokratna fotografska razstava galerijsko atipična, saj Črtomirjeve fotografije niso ujete v okvirje ter s tem na nek simbolni način zamrznjene in zaznamovane. Prav nasprotno, njegove fotografije nas vabijo, da živimo fašenke in puste, da se prepustimo bogatemu pustnemu izročilu na Slovenskem. In takrat, ko bomo se bomo mi veselili, bo Črtomir ustvarjal nove in nove zgodbe o enkratnem svetu mask in karnevalov, zgodbe o legendarnem ptujskem kurentovanju.
Aleš Gačnik
Naj k boljši kakovosti življenja prispeva tudi izboljšano kurilno olje. Aditivirano kurilno olje OMV futurPlus stane prav toliko kot običajno ekstra lahko kurilno olje, vendar zagotavlja več toplote. Inovativne rešitve skupine OMV odslej tudi v vašem domu. Za naročilo pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 2332.
Več kot gibanje.
OMV
Foto: Matija Brodnjak	Foto: Matija Brodnjak
Za glasbene užitke je poskrbel Marko Čuš na harmoniki.	Črtomir Goznik
Ptuj • 48. kurentovanje
Ptujsko kurentovanje, eden od slovenskih kulturnih praznikov
V Mestni hiši na Ptuju se je v prvi in drugi popoldanski uri v nedeljo dogajalo veliko. Izrečenih je bilo toliko lepih misli in besed, da bi se nam v letošnjem letu morala cediti samo mleko in med. Dobro iz Ptuja naj bi prevladalo povsod, trajalo naj bi vse do naslednjega pusta. Tradicija je tisto, kar je potrebno graditi, karnevalski del pa je nadgradnja vsega. Skozi pustno tradicijo, pustovanje je zagiotovo ena od najstarejša manifestacija človeštva, je Ptuj, ki je član Evropske federacije karnevalskih mest že od leta 1991, navezal stike s številnimi državami in mesti, članicami FECC-a.
Foto: Črtomir Goznik
Na domačiji 2. princa ptujskega karnevala Matevža Zokija se je v soboto opolnoči zgodil kurentov skok, ki je tudi uradno oznanil pustni čas, dal dovoljenje za pohod vsega dobrega, kar je povezano z likom kurenta.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je tik pred nedeljsko povorko, tudi sam velik zagovornik pustne tradicije oziroma tradicionalnih pustnih mask, sprejel predstavnike pustnih skupin iz šestih držav, Avstrije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Srbije in Makedonije. Pridružili so se jim poslanec DZ Branko Marinič, predstavniki nekaterih partnerskih mest, Lions klubov iz nekaterih sosednjih držav, nekateri ambasadorji in drugi predstavniki diplomatskega zbora, predsednica LDS Slovenije Katarina Kre-sal, predsednik stranke Mladih Slovenije Darko Krajnc, ljubljanski župan Zoran Jankovič, slovenske misice (Neda Gačnik, Živa Vadnov, Majda Šimec in Tadeja Ter-nar), slovenska vinska kraljica Svetlana Širec, ptujska vinska kraljica Tatjana Caf, in številni drugi. Na Ptuj pa je v nedeljo prišel tudi častni pokrovitelj 48. kurentovanja, dr. Danilo Türk. Imate pa tudi smisel za humor, je dejal, ko takole predajate oblast, saj bi
Foto: Črtomir Goznik
Darilo častnega pokrovitelja 48. ptujskega kurentovanja predsednika države dr. Danila Turka, ki si je ptujsko pustno prireditev ogledal v družbi predsednice LDS Katarine Kresal, svoje žene Barbare, pridružila se je tudi županova žena Andreja Čelan, je prejela skupina Čelanovih kurentov.
se ob tem lahko marsikaj zgodilo, tudi to, da nekdo ne bi želel vrniti oblasti.
Vreme je vzdržalo, vzdržale so tudi pustne skupine s
Foto: Črtomir Goznik
Miran Urih, majer Cirkovši, letošnji princ karneala, je pustno oblast letos prevzel kar v šotoru, je dan poprejzavil tudi k brivcu, da bi bil čimbolj podoben ptujskemu županu dr. Štefanu Čelanu. Predajo oblasti je budno spremljal prvi slovenski »Fekovec« Branko Brumen.
Foto. Črtomir Goznik
Tudi letos je bila v karnevalski dvorani gneča.
Foto: Črtomir Goznik
Dornavski cigani so skupina, ki je v vseh letih ptujskega kurentovanja doživela največjo nadgradnjo, škoda, da ni več takih skupin. Vsako leto se dornavske ciganke pomešajo tudi med goste kurentovanja na stopnicah Mestne hiše. Letos si so privoščile ljubljanskega župana Zorana Jankoviča, ki je bil oblečen v zeleno (kot žabar). Z ljubljanskim karnevalom, ki je bil dan poprej kot ptujski, je napovedal resno konkurencu ptujskemu.
skoraj 2500 maskiranci, kurentov je bilo blizu 500, ki so pustno povorko po ptujskih ulicah in trgih vile skoraj tri ure. Nagradni sklad 48. kurentovanja je znašal osem tisoč evrov, k temu so dodali še 30 vstopnic za kopanje v Termah Ptuj. 1500 evrov je za osvojeno prvo mesto prejela karnevalska skupina Noč 3. c razreda OŠ Poh. Bataljona iz Slovenske Bistrice, 1300 evrov je prejela skupina Sne-guljčica s palčki KTD Soviče - Dravci, Kitajci iz Borovcev so bili tretji, prejeli so 1100 evrov, četrti Palčki iz stojn-skega Sigeta so si razdelili 900 evrov, 800 evrov so prejele Stojnske frajlice, 700 kokošja družina iz Stojncev, 600 evrov Kalimero iz Bukovcev, 500 prvenska strašila, 400 evrov in 10 vstopnic za kopanje v Termah Ptuj je prejela skupina iz Cirkulan, ki je ponazarjala protikadilski zakon, 200 evrov in 20 vstopnic za kopanje v Termah Ptuj pa je
prejela skupina, ki je »izumila« prvo slovensko raketo iz Lovrenca na Dravskem polju. Šibanja aktualnih gospodarskih, političnih in družbenih vsebin je bilo bolj malo, za vzorec kadilskega zakona, Šengena, inflacije cen.
Ansambel Prepih, ki je igral na Mestnem trgu še po povorki, je uspel uspel pustno vzdušje, ki je s koncem povorke ponavadi zamrlo, še malo zadržati. Ljudje so to gesto organizatorjev pozdravili. Za vztrajne pustovalce pa sta bila na voljo še dva pustna dneva, ki ju je bilo potrebno dodobra izkoristiti.
Sicer pa je v teh dneh prišla tudi novica, da je poslanec Samo Bevk vladi predlagal, naj začne s postopkom za vpisa laufarije in kurentoanja na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, kar zelo pozdravlja tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Najvišji gost sobotnega pustnega veseljačenja v karnevalski dvorani je bil podpredsednik državnega zbora Sašo Peče, ki je hitro našel stik s ptujskimi maskami.
Skupina Noč 3. c razreda OS Pohorskega odreda iz Slovenske Bistrice, ki jo ob učencih, sestavljajo tudi njihova razredničarka in starši, je letošnja zmagovalna karnevalska skupina. Za svojo izvirnost pri izdelavi mask so bili že večkrat nagrajeni.
Foto: Črtomir Goznik
Med skupinami, ki so se letos prvič udeležile ptujskega kurento-vanja, je bila tudi skupina mačkarska udruga Sukanci iz dalmatinskega Zagorja, ki goji pustno tradicijo že od leta 1776.
Sveta Ana • Projekti, sofinancirani s strani EU
Denar za razvoj regij
V sredo, 30. januarja, je pri Sveti Ani potekala tiskovna konferenca, na kateri je župan občine Sveta Ana Silvo Slaček predstavil projekte, s katerimi so uspeli na 2. javnem razpisu za delno sofinanciranje pri Evropski uniji iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete "Razvoj regij".
Najprej je predstavil projekt izgradnje kulturno-turi-stičnega centra na lokacija sedanjega kulturnega doma pri Sveti Ani. V objektu bo 513 kvadratnih metrov površin, namenjenih za kultur-no-turistično dejavnost, ter 275 m2 za stanovanjski del. Skupna vrednost projekta je ocenjena na 1.243.794 evrov, zaključili pa naj bi ga v letu 2009. Dobrih 60 odstotkov ali 755.160 evrov sredstev bo zagotovila občina Sveta Ana, razliko, dobrih 488.000 ev-rov, pa bo zagotovil Evropski sklad za regionalni razvoj.
V nadaljevanju tiskovne konference so župani Svete Ane Silvo Slaček, Lenarta mag. Janez Kramberger in Benedikta Milan Gumzar predstavili skupni projekt modernizacije lokalne ceste Zgornji Porčič-Zgornja Ročica, ki ga prav tako financira Evropski sklad za regionalni razvoj. Gre za modernizacijo lokalne ceste, ki poteka skozi tri občine in je dolga 4.650 metrov. Vrednost celotne investicije znaša dobrih 770.000 evrov. Za izvajalca
Zupani so podpisali pogodbo z izvajalcem Komunala Slovenske gorice.
je na odprtem javnem razpisu bilo izbrano podjetje Komunala Slovenske gorice, d. o. o., iz Lenarta. Izgradnjo ceste, katere modernizacija bi naj bila zaključena do julija letos, bodo financirale vse tri občine: občina Sveta Ana dobrih 97.000 evrov, Lenart
nekaj več kot 119.000 evrov in občina Benedikt dobrih 24.000 evrov. K investiciji bo Evropski sklad za regionalni razvoj za obdobje 2007-2013 primaknil 530.000 evrov.
Ob koncu je župan občine Sveta Ana Silvo Slaček podpisal izvajalsko pogodbo z izva-
jalcem, Komunalo Slovenske gorice, d. o. o., za izvedbo modernizacije omenjene lokalne ceste. Župani pa so podpisali tudi aneks k osnovni sofinan-cerski pogodbi o pristopu k skupni investiciji in delitvi sofinancerskih deležev.
Zmago Šalamun
Trnovska vas • Kakšen bo prostorski načrt občine
Lahko bi zgradili sto novih his
Osrednja točka 11. redne seje občinskega sveta Trnovska vas je bila predstavitev strateškega dela občinskega prostorskega načrta. Na predlog župana Alojza Benka bodo pri tem upoštevali tudi pobude občank in občanov, ki bodo svoje predloge lahko podali v četrtek od 8. ure naprej v prostorih občinske zgradbe.
»Če želimo, da se občina razvija kot celota, je na nas zelo zahtevna naloga. Moramo vedeti, kaj se bo na določenih parcelah lahko delalo, zato je potreben kvaliteten strateški načrt. Moramo vedeti tudi, kaj je naš cilj in ali želimo povečati število naših občank in občanov. Mislim, da to možnost imamo in da
moramo na tem delati,« je uvodoma poudaril Benko in dodal, da vidi Trnovsko vas kot občino, ki ima bistvene geografske prednosti, ti pa lahko pripomorejo k pozitivnemu razvoju.
Nova zakonodaja je restriktivna
Strateški del občinskega prostorskega načrta je svetnikom predstavil Stanislav Napast iz Skupne občinske uprave. Najprej je pojasnil, kakšne določbe prinaša nova zakonodaja, in opozoril, da je pri izdelavi strateškega dela občinskega prostorskega načrta pomembno sodelovanje občank in občanov. Kot je de-
Svetniki so se strinjali, da k diskusiji o izdelavi prostorskega načrta povabijo tudi občanke in občane.
jal, so bili pri izdelavi načrta presenečeni nad dejstvom, da je v občini Trnovska vas kar 27 hektarjev prostih površin. Dodal je, da je problem, da lastniki teh zemljišč ne želijo prodati, in poudaril, da je možno, da je izračun nerealen ter da lastniki določen del tega zemljišča uporabljajo. »Je pa vsaj 10 hektarjev površin, kjer bi se lahko gradilo. To je najmanj sto hiš,« je poudaril Napast ter svetnikom pojasnil problematiko, s katero se bodo srečevali pri izdelavi načrta, in nekatere restriktivne ukrepe novega zakona. Ker gre za izredno občutljivo temo, ki zahteva veliko premisleka, so se svetniki strinjali, da še enkrat preučijo gradivo, ki jim ga je posredoval Napast, ter se z njim sestane-jo ponovno jutri. Takrat mu bodo prenesli pobude občank in občanov, ti pa se bodo lahko v četrtek tudi sami v prostorih občinske zgradbe udeležili srečanja s svetniki, županom in Napastom ter sodelovali pri javni diskusiji in s tem doprinesli svoj delež h krojenju prostorskega načrta občine Trnovska vas.
Dženana Bečirovič
Od tod in tam
Zetale • Zlatoporočenca Skledar
Rozika in Maks Skledar sta svoj prvi in usodni da izrekla na svečnico pred davnimi petimi desetletji, leta 1958, v domačih Žetalah, kjer sta se oba tudi rodila, si ustvarila družino in dom.
Zlata poroka minulo soboto je bila tako le potrditev njune pravilne odločitve za skupno življenje, ki sta ga oba namenila vzgoji otrok in obdelovanju velike, 20 hektarske kmetije, kije od obeh zahtevala pridne roke, veliko odrekanja in težkega dela. V zakonu so se Roziki in Maksu rodili štirje otroci: hči Rozika ter sinovi Stanko, Ivan in Albin, danes pa za njun kratek čas poskrbi enajst vnukov.
Civilni obred zlate poroke je v dvorani žetalske občinske stavbe opravil župan Anton Butolen, kije ob tej priložnosti zlatoporočencema izročil simbolno darilo in posebno plaketo ter jima čestital za visok jubilej, muzikantje in razigrani svati z zlatoporočencema pa so nato pripravili slavje, kot se za take redke priložnosti tudi spodobi.
SM
Cerkvenjak • Podpis pogodbe o izvajanju zdravstvenih storitev
V ponedeljek, 28. januarja, sta župan občine Cerkvenjak Jože Kraner in direktor ZD Lenart Jožef Kramberger podpisala pogodbo o izvajanju javne službe zdravstvene dejavnosti na območju Občine Cerkvenjak v splošni ambulanti Cerkvenjak. Z njo sta določila pogoje in obveznosti ob prevzemu programa splošne ambulante Cerkvenjak, potem ko je prenehala koncesija zasebniku. Podpisnika sta s pogodbo dogovorila, da bo ZD Lenart prevzel izvajanje zdravstvene dejavnosti za območje občine Cerkvenjak od 1. januarja letos v obsegu 100 odstotkov celotnega programa standardne ekipe (enega tima) najmanj štiri dni v tednu.
Lenart • Županov ponovoietni sprejem
Župan Občine Lenart mag. Janez Kramberger je v ponedeljek, 28. januarja, v Domu kulture Lenart sprejel predstavnike gospodarstva, negospodarstva, javnih zavodov, društev in političnega življenja. Udeleženci prireditve so si najprej ogledali monokomedijo Bužec on, bušca jaz v izvedbi igralke Saše Pavček (na fotografiji z županom). Zbranim je nato govoril župan mag. Janez Krambeger, ki se je podjetnikom zahvalil za dobro sodelovanje in poudaril, da je gospodarstvo gonilna sila razvoja. Povedal je, da si v občini Lenart želijo zagotoviti čim boljše pogoje za podjetništvo v novi podjetniško-obrtni coni. Za zagotavljanje servisa podjetnikom in obrtnikom so ustanovili Razvojno agencijo Slovenske gorice, ustavljena pa je tudi Lokalna akcijska skupina Ovtar Slovenske gorice, od katere pričakujejo razvoj programa razvoja podeželja za obrtne in storitvene dejavnosti v turizmu.
Zmago Šalamun
Foto: SM
Foto: ZS
Foto: ZS
Foto: DB
Benedikt • Tiskovna konferenca Civilne pobude
"Ce ne bo odgovora, bomo zaprli cesto!"
Tako je na tiskovni konferenci v četrtek, 31. januarja, v Benediktu povedala predsednica odbora Civilne pobude Benedikt Dušica Lampreht in dodala, da so se za sklic tiskovne konference odločili, ker želijo širšo slovensko javnost seznaniti s problemi, s katerimi se soočajo.
Skozi občino Benedikt vodi državna cesta Ma-ribor-Murska Sobota in občani ob njej se soočajo z velikim hrupom, ki ga povzročajo težki tovornjaki, za nekajkrat pa se je povečala tudi gostota prometa. Zaradi tega je ogrožena prometna varnost na območju celotne občine. To je razlog, da so pred kratkim ustanovili odbor Civilne pobude Benedikt, ki dobro sodeluje z drugimi civilnimi pobudami ob tej ceste, najbolj s sosednjo Civilno pobudo Gornja Radgona.
Predsednica odbora je predstavila tudi zahteve Civilne pobude Benedikt, ki so jih naslovili na pristojna mi-
nistrstva in službe. Predvsem se zavzemajo, da se gradnja avtoceste zaključi do avgusta 2008, da se bo težek tovorni promet preusmeril na avtocesto. S tem se bo razbremenila cesta G1-3 Maribor-Lendava. Zahtevajo pa tudi ureditev pločnikov in kolesarskih stez do konca letošnjega leta na območju Mariborske ceste, naselij Benedikt, Trstenik in Ihova ter kompletno obnovo ceste G1-3, izvedbo protihrupne pasivne in aktivne zaščite na osnovi dosedanjih študij, ureditev krožišča in postavitev signalizacije za umiritev prometa ter ureditev prehodov za pešce. Člani pobude zahtevajo od pristojnih, da podaljšajo odredbo o omejitvi prometa na tej cesti
Probleme, s katerimi se soočajo v Benediktu, so predstavili: (z leve) tajnik Stanko Fekonja, predsednica odbora Civilne pobude Benedikt Dušica Lampreht in član pobude Jernej Lasbaher.
Ormož • Demontaža nekdanje tovarne sladkorja
Notranjost tovarne se spreminja
Potem ko je tovarna sladkorja v Ormožu zaprla svoja vrata, je brez zaposlitve ostalo 153 delavcev. Precejšnje število, predvsem tisti s strokovno izobrazbo strojne, kovinarske in podobnih smeri, je za določen čas našlo svojo zaposlitev v novoustanovljenem podjetju Poslovne integracije.
Podjetje Poslovne integracije, d. o. o., ima svoj sedež v Mariboru, ustanovljeno pa je bilo julija lani. Direktor podjetja Teodor Frangež izvira prav tako iz nekdanje TSO. „Kot vsako novo, malo podjetje smo registrirani za celo paleto dejavnosti. Veliko teh dejavnosti že opravljamo, kot so recimo podjetniške storitve in svetovanje ter gradbeništvo. Če bomo uspešni na trgu, pa želimo oživiti še več poddejavnosti. Upamo, da imamo dovolj znanja in kadrov, da lahko prevzemamo različne posle na Ormo-
škem."
V podjetju je trenutno 66 zaposlenih. Gre za zaposlitve za določen čas, ker so pri svojem delu vezani na naročnike dela. Zaenkrat jim obseg dela še jim ne omogoča stalnih zaposlitev, saj šele iščejo svoj prostor na trgu.
Poslovne integracije ali Point, kot se skrajšano imenujejo, se trenutno intenzivno ukvarjajo z demontažo in razgradnjo TSO za kupca opreme. „V prvi fazi smo dokaj uspešno pristopili k tem delom in jih izvajali. Pričakujemo, da bomo uspeli skleniti
še pogodbe za drugo fazo. Prva faza se zaključuje 28. februarja. Vse stvari za nadaljevanje sodelovanja pa so odprte in so stvar dogovora, v začetku meseca februarja bo več jasnega," je z napovedmi za prihodnost skop Teodor Frangež. Pravi, da se trenutno koncentrirajo predvsem na tedenske plane, ki jih je treba opraviti, katero opremo je treba demontirati, zapakirati in odposlati. Razgradnja tovarne bo trajala še lep čas in Teodor Frangež meni, da če bodo konkurenčni, če bodo imeli znanje in sredstva, je ve-
med vikendom, od sobote od 8. ure zjutraj do 22. ure v nedeljo zvečer.
Zahtevajo pa tudi povračilo materialne in nematerialne škoda. Materialna škoda zajema povrnitev stroškov vsem tistim, ki so zaradi hrupa v zadnjih šestih letih zgradili pasivno protihrupno zaščito z menjavo oken. Povračilo naj zajema tudi povrnitev vseh stroškov adaptacij stavb, ki so poškodovane zaradi vibracij.
Najbolj je prizadetih okrog deset hiš. Povračilo materialne škode naj bo izplačano po ocenjeni vrednosti sodno zapriseženega cenilca.
Prizadeti občani tudi pravijo, da jim hrup preprečuje spokojen počitek, zaradi katerega so psihično prizadeti, zato zahtevajo odškodnino v denarni obliki. Tajnik Civilne pobude Benedikt je povedal, da je življenje ob tej cesti postalo nemogoče, kar se tiče hrupa. Povedal je, da se velikokrat odpravi od doma kam v mirnejši kraj, kjer se lahko spočije. Pokazal je, da že nekaj let spi s protihrupnimi čepi v ušesih, da tako vsaj malo ublaži hrup, ki ga povzročajo težki tovornjaki.
Člani civilne pobude pravijo, da imajo vsega dovolj, pretekli so tudi že trije tedni, odkar so na pristojne naslovili svoje zahteve, a odgovora še niso dobili. Predsednica odbora Dušica Lampreht je poudarila, da če ne bodo dobili odgovorov do konca februarja, bodo skupaj s civilnimi pobudami od Lenarta do Murske Sobote zaprli državno cesto G1-3, in dodala, da je konec februarja skrajni rok.
Zmago Šalamun
Delo pri demontaži je precej nevarno, saj tudi na višini odstranjujejo velike kose opreme.
Teodor Frangež, direktor Poslovnih integracij, d. o. o.
lika verjetnost, da bi speljali razgradnjo do konca. Nekdanji zaposleni opremo dobro poznajo, je pa res, da je razgradnja bistveno drugačen postopek vzdrževalnih del, ki so jih vajeni. Pogoji za delo so povsem drugačni, v tovarni, kjer je bila nekoč temperatura okrog 40 stopinj, je sedaj mrzlo, delo je prašno in povsod je treba zelo paziti na varnost pri delu.
„Mislim, da smo zaposlili dober kader, ne glede na starost je bila pravilna odločitev, da smo za to delo izbrali nekdanje zaposlene iz TSO. Na ta način smo tudi dobro rešili nastalo težko socialno situacijo." Razgradnja tovarne naj bi bila končana leta 2010, kdo pa jo bo opravljal, pa je v negotovo. V Poslovnih integracijah se bodo vsekakor potrudili, da bodo dobili to delo.
Viki Klemenčič Ivanuša
Črna kronika
Lancova vas • Nesreča zaradi odvzema prednosti
V	prometni nesreči minuli četrtek so bile tri osebe lažje, ena pa težje telesno poškodovana.
Na glavni cesti Ptuj - Gruškovje, izven naselja Lancova vas, se je v četrtek, 31. januarja, nekaj minut pred 14. uro zgodila prometna nesreča, v kateri so bile štiri osebe poškodovane, od tega ena huje.
»20-letna voznica osebnega avtomobila Renault Megane je vozila osebni avtomobil po lokalni cesti Vi-dem-Lancova vas, iz smeri Pobrežja, proti glavni cesti.
V	križišču je zapeljala na prednostno glavno cesto in pri tem zaprla pot 45-letnemu vozniku osebnega avtomobila VW Polo, kije tedaj pripeljal z njene leve strani in trčil v Renaulta. Voznik avta VW Polo je bil hudo telesno poškodovan, voznica Renaulta in dve njeni sopotnici, vse stare 20 let, pa lažje. Vsi štirje so bili odpeljani v ptujsko bolnišnico,« so dan po nesreči sporočili iz Policijske uprave Maribor.
MZ
Foto: ZS
Foto: vki
Foto: MZ
Foto: vki
Ptuj • Predstavitev diplomske naloge Vojke Havlas
Ptujsko kurentovanje
med lokalnim in globalnim
Tudi drugo zanimivo pustno druženje, dan po predstavitvi tradicionalnih pustnih mask Hrvaške, je potekalo v prireditvenem centru Kronos Park hotela Ptuj. Organizator je bilo ponovno ZRS Bistra Ptuj. Predstavitve diplomske naloge Vojke Havlas z naslovom Kurentovanje na Ptuju (Med ohranjanjem lokalne tradicije in sprejemanjem vplivov globalne kulture), pri kateri sta bila mentorja dr. Ksenija Vidmar Horvat in doc. dr. Aleš Gačnik, so se udeležili tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, direktor ZRS Bistra Ptuj doc. dr. Dušan Klinar in Branko Brumen, predsednik Evropske federacije karnevalskih mest za Slovenijo.
Foto: Črtomir Goznik
Predstavitve diplomske naloge Vojke Havlas (skrajno desno) Kurentovanje na Ptuju so se udeležili (od leve) mentorja dr. Ksenija Vidmar Horvat in doc. dr. Aleš Gačnik ter direktor Bistre doc. dr. Dušan Klinar.
Ob tej priložnosti so postregli s krofom, siri in odličnimi vina vinarstva družine Havlas iz Ormoža, iz katere izhaja diplomantka, ki je decembra lani z odliko diplomirala na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pod mentorskim vodstvom dr. Ksenije Vidmar Horvat in somentorstvom doc. dr. Aleša Gačnika, ki je poudaril izjemen pomen spremljajočih projektov kurentovanja. Vse to so projekti, ki dviguje pomen ptujskega kurentovanja ne samo v slovenskem, temveč tudi v evropskem prostoru.
Doc. dr. Dušan Klinar je povedal, da je nujno, da to tradicijo spremljamo in ji damo ustrezno vrednotenje. Branko Brumen, ki je zaslužen za popularizacijo pustne kulture in karnevalskih tradicij, ki so na slovenskem etničnem ozemlju sorazmerno mlade, pa je zadovoljen, da vedno večjo dimenzijo dobiva urbana kultura mask in maskiranja. Prepričan je tudi, da kuren-tovanje potrebuje novi koncept, verjetno je 50-letnica prireditve, ki bo čez dve leti, pravi trenutek za to. Doc. dr. Aleš Gačnik pa je pri predstavitvi diplomske naloge Vojke Havlas še posebej poudaril, da je naloga znanosti ne samo v tem, da akademsko kabinetno razlikuje našo tradicijo, ampak na nek način vpliva tudi na njihov kakovostni razvoj. Od leta 1999 je ZRS Bistra Ptuj znanstvena institucija, ki skrbi za pomembne spremljajoče programe in vsebine ptujskega kurentovanja.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan zbrane ob tej priložnosti nagovoril ne samo kot župan, temveč tudi kot aktiven nosilec pustne tradicije. Aktivno je sodeloval tudi pri pripravi diplomske naloge Vojke Havlas, ker ga je mlada diplomantka za to prosila. To je eden izmed iz-ivov, ki ga vedno rad sprejme, tudi zato, ker je Ptuj s to svojo prireditvijo prišel v obdobje, ko je napočil čas za premislek. Na ptujsko pustno prireditev ima svoj
osebni pogled. Težko bi ga bilo prepričati o tem, da je karnevalski del prireditve, ki se iz leta v leto bolj razvija, ptujska izvirna primerjalna prednost in da je etngo-trafski del nekaj, kar je sicer zraven. Prepričan je, da je etnografska dediščina devetih izvirnih pustnih likov in še kakšen zraven moč tega prostora, da je etnografski del tisti, ki nam daje izvirnost in originalnost. »Nič ne rečem, da se jutri karnevalski del ne da razviti v neko izvirnost, originalnost in prepoznavnost. Brez dvoma pa bo za to potrebno znatno več dela, garanja in veliko več neke kreativnosti, ki bi nas s karnevalskim delom postavilo ob bok Kolnu ali ga celo prehitelo. Mnenja sem, da je z znatno manj truda mogoče nadgrajevati etnografski del in ga razvijati naprej, kot se je vse skupaj pravzaprav začelo,« je povedal ptujski župan, ki je tudi prepričan, da je mogoče na Ptuju organizirati največji etnografski festival evropskega ali svetovnega formata. To pa je izziv, zaradi katerega je vredno garati. Vredno pa je razvijati tudi karnevalsko zgodbo. V enajstih dneh je prostor za eno in drugo, osebno pa stavi na etnografijo.
Mentorica dr. Ksenija
Vidmar Horvat je povedala, da je diplomsko delo Vojke Havlas vzorčno, diplomsko delo, kakršnega si lahko samo želimo. Pomen njenega dela ni morda izključno vezan na raziskovanje kulturnega fenomena kurentovanja. Gre za interdisciplinarno delo, ki združuje različne discipline, različne poglede in na nek je tudi di-aloško delo med preteklostjo in sodobnostjo. Oddelek za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je predstavitev diplomske naloge Vojke Havlas vključil v program obeleževanja evropskega leta medkulturnega dialoga. To diplomsko delo je po mnenju dr. Ksenije Vidmar Horvat pokazalo, da smo v tem trenutku kulturne globalizacije na nekem presečišču, ko se združujejo, zbližujejo, srečujejo različne kulture, tradicije, sodobne kulture, urbane, ruralne, nacionalne, lokalne in globalne, kar je tudi velik prispevek k sociološkemu raziskovanju kulturnih fenomenov.
Vojka Havlas se je tematike kurentovanja oziroma vpliva globalizacije na ku-rentovanje lotila iz razloga, ker je v prireditvi, ki jo je spoznala na učbeniški način, opazila neke nove pojave, ki niso bili del obče tradicije
in so izstopali iz lokalnega okvirja, krajevne in časovne določenosti, skozi katerega se kurentovanje identificira in načeloma tudi prikazuje. V primerjavi z lokalno tradicijo, ki je znana, so te nove vsebine del nekega širšega trenda, ki je prisoten tako rekoč globalno. »V prireditvi Ptujsko kurentovanje zaznavam situacijo, v kateri se agresivni elementi svetovnega ranga mešajo z nacionalnimi oziroma lokalnimi. Na podlagi teh opažanj je bila naloga zastavljena na relaci-jimi med dvema pojavnosti-ma, med lokalnim in globalnim. Kot tretjo komponento sem vključila še organizatorja kurentovanja, za katerega se je zdelo, da je tisti akter, ki v lokalno zasnovo vključuje te transnacionalne vsebine. Namen naloge je bil torej ob prikazu razvoja organiziranega kurentova-nja preanalizirati spremembe in novosti, ki se kažejo v lokalni tradiciji ter jo na naj-očitnejši način preobražajo. Prav tako pa ugotoviti, kaj ti novi pomeni za tradicijo, ki jo poznamo, pomenijo,« je o namenu svoje diplomske naloge povedala Vojka Havlas. Ob tem je nalogi dodala konstruktivne smernice, ki naj bi Ptujsko kurentovanje vodile v nadaljnjem razvoju.
MG
Od tod in tam
Hajdina m Biseroporočenca Dobnik
Foto: Matija Brodnjak
V farni cerkvi sv. Martina na Hajdini je bila 12. januarja biserna poroka Štefanije in Antona Do-bnika s Spodnje Hajdine 46. Minilo je 60 let od njune prve poroke, ki je bila 6. decembra 1947 na Ptuju. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Ciril, Anton in Edvard. V jeseni življenja ju razveseljujejo vnuki Aleksander, Iztok, Mihaela, Gorazd in Sebastjan ter pravnuk Kristjan. Obred civilne poroke je vodil župan občine Hajdina Ra-doslav Simonič, svetnik občine Hajdina Ivan Vegeljpa jima je v spomin na ta svečani dogodek v imenu občine podaril sliko farne cerkve sv. Martina. Po pesmi Štajerskih kolednikov je farni župnik Marijan Fesel opravil še obred cerkvene poroke. Dobnikovima ob biserni poroki iskreno čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika.
MG
Ptuj • Zlata poroka Šori
Terezija in Martin Šori iz Kicarja 86/a sta se prvič poročila 12. januarja 1958 na Ptuju. Natanko petdeset let po prvi poroki sta si 12. januarja letos ponovno izmenjala prstane. Obred zlate poroke je bil v cerkvi sv. Leopolda Mandiča v Novi vasi pri Ptuju. Zlata nevesta je delala v Opteju Ptuj, ženin pa v Talumu Kidričevo. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, sedaj ju razveseljuje pet vnukov in trije pravnuki. Oba sta še čila in zdrava, želita si, da bi bilo še dolgo tako. V krogu svojih domačih živita polno življenje. Zapolnjuje ju delo okrog hiše, na vrtu, v malem vinogradu in številne drobne radosti, ki bogatijo življenje. Zakoncema Šori ob zlatem jubileju iskreno čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika.
MG
Ptuj m Zlatoporočenca Fridl
Foto: Langerholc
Zadnjo soboto v decembru lanskega leta sta si po petdesetih letih skupnega življenja ponovno izmenjala prstane Marija in Franc Fridl iz Reševe 3 na
Ptuju. Prvič sta se poročila 29. decembra 1957 v Rogoz-nici. Zlata nevesta je delal v Delti, ženin v IMP Ptuj. V zakonu sta se jima rodila sin in hčerka, ki sta jima podarila štiri vnuke. Zadovoljna sta, ker sta še pri močeh. Veliko časa preživita v Halozah, kjer imajo vinograd, skrbita za dom in njegovo okolico, zaposlujejo tudi delo na vrtu. Najlepši pa so trenutki, ki jih preživita z domačimi. Zlatoporočencema Fridl ob jubileju iskreno čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika.
MG
Bruselj • Ukrepi proti Sloveniji na področju okolja
Sporno odlaganje odpadkov in vodna politika
Evropska komisija je danes v nizu postopkov proti državam članicam ukrepala tudi proti Sloveniji, in sicer na področju okolja. Kot je komisija sporočila za STA, bo ukrepala glede direktiv o odlaganju odpadkov na odlagališčih, o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode ter na področju vodne politike.
Komisija bo Sloveniji poslala prvo opozorilo glede različnih primerov neskladnosti in pomanjkljivosti v prenosu okvirne direktive na področju vodne politike v slovensko zakonodajo, so pojasnili v Bruslju.
Komisija bo prav tako Slovenijo opozorila glede neskladja v prenosu direktive o odlaganju odpadkov na odlagališčih v nacionalno zakonodajo. V tem primeru si je Slovenija prislužila že drugi opomin, saj je komisija postopek sprožila že 23. marca lani. Slovenija je takrat komisiji odgovorila, vendar zahteva Bruselj sedaj še dodatna pojasnila, so za STA pojasnili diplomatski viri.
Glede direktive o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode pa si bo Slovenija prislužila t. i. obrazloženo mnenje, ki je že druga stopnja postopka in zadnja, preden komisija sproži spor pred Sodiščem Evropskih skupnosti, pojasnjuje komisija. Slovenija naj v tem primeru direktive ne bi prenesla v svoj pravni red, so dodali.
Je pa komisija v petek tudi zaključila primer za Slovenijo glede direktive o ohranjanju naravnih habitatov, so še sporočili v Bruslju. (sta)
Rim • Berlusconi si želi vrniti na oblast
Marini začel pogovore o novi vladi
Foto: internet
Predsednik italijanskega senata Franco Marini, ki mu je predsednik države Giorgio Napolitano v sredo zaupal sestavo prehodne vlade, je konec minulega tedna začel pogovore s strankami. Pred pogovori je dejal, da bo poskušal dobiti "široko soglasje, da bi nam v kratkem času uspelo spremeniti volilni zakon", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Marini je posvetovanja začel z manjšimi strankami, pogovori z večjimi pa bodo trajali še prve dni prihodnjega tedna. "To je težka pot, vendar se bo z dobro voljo in jasnimi stališči okno priložnosti morda odprlo," je dejal.
Vodja italijanske desnice in nekdanji premier Silvio Berlusconi, ki se želi vrniti na oblast, želi, da bi bile volitve čimprej, spreminjanje volilne zakonodaje pred predčasnimi volitvami pa se mu zdi nepotrebno tratenje časa.
Berlusconi si čimprejšnjih volitev želi tudi zato, ker mu javnomnenjske raziskave napovedujejo gladko zmago. Desno sredino bi po anketi, ki bo objavljena v petek, podprlo 58 odstotkov Italijanov, skoraj polovica teh glasov pa bi šla Berlus-conijevi stranki Naprej Italija.
Pri vprašanju, kdo bi bil najbolj primeren za premiera, je Berlusconi dobil 17 odstotkov podpore, njegov desničarski zaveznik Gianfranco Fini 16 odstotkov, vodja nove Demokratske stranke, rimski župan Walter Veltroni pa prav tako 16 odstotkov.
Opazovalci so precej pesimistični glede možnosti, da bo 74-letnemu Mariniju uspelo
sestaviti vlado, ki bo dobila zaupnico v parlamentu. Italija je ostala brez vlade minuli teden, ko je po nezaupnici v senatu premier Romano Prodi odstopil. Njegova levosredinska vlada je večino v senatu izgubila, ko je iz koalicije izstopila majhna krščanska sredinska stranka.
Sedanji volilni zakon je sprejela Berlusconijeva desnosre-dinska koalicija tik pred volitvami aprila 2006, s čimer je želela zmanjšati obseg napovedane zmage leve sredine. Proporcionalni volilni sistem in nižji prag sta vstop v parlament omogočila kar 22 strankam. Večina najmanjših strank je bila levih, zaradi česar je bila Prodijeva koalicija zelo nestabilna. (sta)
Beograd •
Mednarodni zaporni nalog brez učinka
Mirjana Markovic in Marko Miloševic v Rusiji dobila azil
7	
rW^i	
!	
i 4 /i J	
ij^b	
Foto: internet
Vdova nekdanjega, že pokojnega srbskega predsednika Slobodana Miloševica, Mirjana Markovic, in njen sin Marko Miloševic naj bi v Rusiji našla pribežališče pred srbskim sodstvom. Ruske oblasti naj bi jima konec decembra lani namreč odobrile azil, je današnje poročanje beograjskega časopisa Blic povzela avstrijska tiskovna agencija APA.
Srbske oblasti so lani za Mar-kovicevo in njenega sina izdale mednarodni zaporni nalog, ker naj bi v drugi polovici 90. let prejšnjega stoletja vodila mrežo preprodajanja cigaret.
Markoviceva je Srbijo zapustila pred iztekom imunitete februarja 2003, ko je odšla v Moskvo. Pred tem je bila obtožena
zlorabe položaja. Marko Milo-ševic je v Rusijo pobegnil že prej, in sicer le dan po političnem preobratu v Srbiji oktobra 2000. Proti njemu v Požarevacu že osem let poteka sodni postopek, kjer naj bi po njegovem navodilu pretepli več nasprotnikov nekdanjega režima.
Po preteklem poročanju medijev je Markovicevi in sinu Marku varnost v Moskvi zagotovil brat Slobodana Miloševiča, Borislav Miloševič. Ta namreč že več let živi v Moskvi, kjer je izkoristil nekdaj dobre odnose v ruski obveščevalni službi FSB, še piše APA.
Nairobi • Nasilje se nadaljuje
V Keniji ubit že drugi opozicijski poslanec
V Keniji so ubili že drugega poslanca v manj kot tednu dni, je sporočila tamkajšnja policija. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa so poslanca ustrelili pred hotelom v kraju Eldoret.
Opozicijska stranka Oranžno demokratično gibanje (ODM) je potrdila, da gre za člana njihove stranke Davida Tooja in ocenila, da gre za politično motiviran umor.
"Že drugi umor poslanca ODM v štirih dneh je del zarote za zmanjšanje števila poslancev ODM v parlamentu," je ob tem menil predsednik ODM Raila Odinga. Njegova stranka je na parlamentarnih volitvah minuli mesec osvojila 99 poslanskih mandatov v 2l0-članskem parlamentu.
Policija je sicer umor opozicijskega poslanca označil za "umor iz strasti". Iz mesta Kisu-mi, ki je tretje največje mesto v Keniji, očividci že poročajo,
da se je po objavi novice o To-ojevi smrti na ulice podalo več sto mladih. "Povsod so pretepi, kamne mečejo na kogarkoli in avtomobile," je za dpa povedal eden izmed tamkajšnjih taksistov.
Novica o umoru Tooja je odjeknila na današnji prvi dan pogovorov med predstavniki predsednika Mwaija Kibakija in Odinge ob posredovanju nekdanjega generalnega sekretarja Združenih narodov Kofija Annana, ki naj bi pripomogli k rešitvi politične krize v državi.
Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je Annan po objavi novice o umoru opozicijskega poslanca preložil pogovore med predstavniki kenijskega predsednika in opozicije. "Preložili smo popoldanski del sestanka. Ponovno se bomo sestali v petek," je v Nairobiju dejal Annan.
Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon, ki se udeležuje vrha Afriške unije (AU) v etiopski prestolnici Adis Abebi, pa je napovedal, da se bo sestal s sprtimi kenijskimi voditelji in poskušal pomagati pri rešitvi krize v Keniji.
Kot je napovedal Ban, se bo najprej sestal s kenijskim predsednikom Kibakijem, ki je prav tako na vrhu AU, nato pa bo odpotoval v Nairobi na pogovore z opozicijskim voditeljem Odingo. "V petek grem v Nairobi. Srečal se bom z gospodom Odingo in nekaterimi predstavniki civilne družbe. Takoj po tej novinarski konferenci pa se bom sestal z gospodom Kibaki-jem," je novinarjem dejal Ban.
Odinga trdi, da je Kibaki do zmage na predsedniških volitvah 27. decembra lani prišel z goljufijo. Spornim volitvam je sledil val nemirov, ki so zahtevali okoli 700 smrtnih žrtev, okoli 250.000 ljudi pa je v strahu za življenje zapustilo domove. (sta)
EU • Vodja delegacije Evropske komisije Degert:
Zaskrbljujoči oblaki nad hrvaškimi pogajanji z EU
Nad pristopnimi pogajanji med Hrvaško in EU so se nabrali "zaskrbljujoči oblaki", ki bodo pogajanja lahko upočasnili ali celo zamrznili, je v pogovoru s hrvaškim predsednikom Stipom Mesičem izjavil vodja delegacije Evropske komisije na Hrvaškem Vincent Degert. Glavni razlog je uveljavitev hrvaške zaščitne ekološko-ribolovne come(ERC), je
dejal.
Dodal je, da na upočasnitev hrvaških pogajanja, vplivajo tudi hr-vaško-slovenski odnosi, ampak zaenkrat zgolj marginalno. Kot so še sporočili iz Mesičevega urada, je Degert Mesica danes v Zagrebu obvestil o trenutnem poteku pogajanj o članstvu Hrvaške z EU ter povedal stališča Evropske komisije glede omenjenih pogajanj.
Opozoril je predvsem na počasno izvajanje reform v pravosodju in javni upravi. "Čas teče in ni več dovolj zgolj pozivati na obnovitev dialoga," je dodal Degert in napovedal, da je komisija pripravljena obravnavati vsako hrvaško pobudo.
Vodja delegacije Evropske komisije na Hrvaškem je spomnil, da je pred Hrvaško odpiranje še 17 pogajalskih poglavij, ter zapiranje še 31 poglavij, hkrati pa mandat sedanji komisiji poteče oktobra naslednje leto. Hrvaška je sicer doslej začasno zaprla le dve poglavji od 33 in sicer takoj po njihovem odpiranju.
Mesic je povedal, da se popolnoma zaveda resnosti stanja, ter je zatrdil, da je v "osnovi vseh problemov neurejeno obmejno vprašanje s Slovenijo", so zapisali v poročilu. Hrvaški predsednik je ponovil, da je Hrvaška pripravljena omenjeno vprašanje predstaviti na meddržavnem sodišču v Haagu ter vnaprej prevzeti obveznost, da bo spoštovala odločitev sodišča.
Glede hrvaške ERC v Jadranu pa je Mesic poudaril nesporno suvereno pravico Hrvaške, da uveljavi cono. V sporočilu so še objavili Mesicevo izjavo, da se je ob iskanju rešitve iz sedanje krize potrebno zavedati, da bo Hrvaška z vstopom v EU tako ali tako obvezana uveljavljati evropske standarde in kriterije glede omenjenih vprašanj. (sta)
Gospodarstvo po svetu
NÜRNBERG - Število brezposelnih v Nemčiji se je januarja zvišalo za 253.000 na 3.659.000. To je 625.000 manj kot pred letom dni. Stopnja brezposelnosti se je s tem zvišala za 0,6 odstotne točke na 8,7 odstotka, potem ko je še pred letom dni znašala 10,2 odstotka. Pozitivna gibanja na trgu dela se nadaljujejo, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa komentiral predsednik agencije za delo Frank-Jürgen Weise.
LUXEMBOURG - Brezposelnost v območju evra je decembra lani v primerjavi z novembrom ostala nespremenjena pri 7,2 odstotka, v EU pa se je znižala s 6,9 na 6,8 odstotka, je sporočil Eurostat. V Sloveniji je bila decembra lani stopnja brezposelnosti 4,3-odstotna. Brezposelnost tako po poročanju tujih tiskovnih agencij ostaja na rekrdno nizki ravni, najnižji po letu l993. LUXEMBOURG - Letna stopnja inflacije v območju evra je po prvi oceni Eurostata januarja znašala 3,2 odstotka in se je glede na december lani, ko je bila 3,1-odstotna, nekoliko povečala. Podrobnejše podatke o inflaciji v območju evra in v EU bo Eurostat po napovedih objavil 29. februarja.
TOKIO - Sony je zahvaljujoč dobičkonosni prodaji svoje igralne konzole PlayStation 3 zabeležil rekordne četrtletne rezultate. Dobiček se je v tretjem četrtletju poslovnega leta, med lanskim oktobrom in decembrom, povečal za 25 odstotkov na 1,3 milijarde evrov. Četrtletni prihodki so se povečali za 9,6 odstotka na 17,9 milijarde evrov.
LONDON - Vodafone je v tretjem četrtletju tekočega poslovnega leta, od oktobra do decembra, zaradi prevzemov v Indiji in Turčiji ter rastočega poslovanja v državah v razvoju dobiček zvišal za 15,8 odstotka na 12,3 milijarde evrov. Število naročnikov se je v obdobju od oktobra do decembra zvišalo za 10,8 milijona na 252,3 milijona uporabnikov. V vsem poslovnem letu bo Vodafone predvidoma ustvaril od 46,4 do 47,2 milijarde evrov prihodkov, kar je 1,35 milijarde evrov več, kot so sprva predvidevali. AMSTERDAM - Royal Dutch Shell je v zadnjem lanskem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem leto prej čisti dobiček povečal za 60 odstotkov na 8,47 milijarde dolarjev. Prihodek se je v enakem primerjalnem obdobju zvišal s 75,5 na 106,7 milijarde dolarjev. Celoletni lanski čisti dobiček največje evropske naftne družbe je dosegel 31,3 milijarde dolarjev, kar je 23 odstotkov več kot je znašal leta 2006. Prihodek od prodaje se je zvišal za 12 odstotkov na 356 milijard dolarjev.
CHICAGO - Ameriški prehrambeni velikan Kraft Foods je zaradi višjih stroškov surovin in prestrukturiranja koncerna kljub višjim prihodkom iz poslovanja znatno znižal dobiček. V zadnjem četrtletju lani je ta v primerjavi z latom poprej upadel za 6,3 odstotka na 585 milijonov dolarjev. Prihodki iz poslovanja so se v zadnjem četrtletju zvišali za 11 odstotkov na 10,4 milijarde dolarjev. K višjim prihodkom so prispevale tako višje cene proizvodov kot šibek dolar. STOCKHOLM - H&M je minulo poslovno leto, ki je trajalo od decembra 2006 do novembra 2007, sklenil uspešno. Dobiček pred davki se je v primerjavi z letom prej povečal za 21 odstotkov na 2,02 milijarde evrov. Letos družba načrtuje širitev poslovanja tudi na Bližnji vzhod in v Rusijo. Družba je v zadnjem lanskem četrtletju zabeležila dobrih 654 milijonov evrov dobička pred davki, kar je v primerjavi z letom prej 14 odstotkov višje. Vodstvo družbe ocenjuje celoletne poslovne rezultate kot zelo uspešne.
BRUSELJ - Evropska komisija je sprožila postopek proti Španiji, ker ta še vedno ni odpravila spornih pogojev za prevzem energetskega podjetja Endesa. Bruselj od Madrida zahteva, da odpravi pogoje, ki ovirajo prevzem Endese s strani italijanske skupine Enel in španskega gradbenega podjetja Acciona. Španska vlada je sicer lani julija omenjenima podjetjema dala zeleno luč za prevzem Endese, vendar le pod določenimi pogoji.
BRUSELJ - EU je ustavila uvoz mesa iz Brazilije, od koder sicer povezava uvozi največ govedine. Odločitev bo začela veljati v petek. Pošiljke, ki so jih do konca januarja že odpremili iz Brazilije v skladu z vsemi pravili, sicer lahko v EU uvozijo do 15. marca. EU je že decembra zagrozila z ustavitvijo uvoza mesa, če brazilske oblasti ne bodo predložile preglednega seznama proizvajalcev, katerih govedo nima slinavke in parkljevke.
ZAGREB - Hrvaški premier Ivo Sanader je potrdil, da bodo od petka cenejši kruh, mleko in olje, medtem ko se elektrika in plin za gospodinjstva ne bodo podražili do poletja, kar je rezultat sredinega dogovora komisije za spremljanje cen. Omenjena živila naj bi se pocenila povprečno od osem do dvanajst odstotkov, je izračunala komisija. BERLIN - Predstavniki vodstva nemških železnic Deutsche Bahn in sindikata strojevodij GDL so v sredo končali pogajanja o plačah. Kolektivno pogodbo bi lahko parafirali danes, veljati pa naj bi začela s 1. marcem. Glede na dogovor bodo strojevodje prejeli 800 evrov enkratnega plačila. Poleg tega naj bi se jim z marcem prihodki zvišali za osem odstotkov, s septembrom pa še za nadaljnje tri odstotke. Ločeno kolektivno pogodbo za strojevodje naj bi, tako kot pet drugih poklicnih pogodb, vključili v krovno kolektivno pogodbo, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
WASHINGTON - Ameriško gospodarstvo je v zadnjem četrtletju lani beležilo le 0,6-odstotno rast, v celem letu pa je gospodarska rast dosegla le 2,2 odstotka, kar je najslabše po letu 2002, ko je znašala
1.6	odstotka. Strah pred recesijo ameriškega gospodarstva, ki zadnje tedne pretresa ves svet, se je še okrepil, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Novica o gospodarski rasti v zadnjem četrtletju lani je presenetila analitike, ki so pričakovali, da se bo stopnja rasti gibala okrog 1,2 odstotka. Prepričani so, da bi morala ameriška centralna banka ponovno znižati ključno obrestno mero. Največje svetovno gospodarstvo je najbolj prizadela kriza na nepremičninskem trgu. Izdatki v gradbeništvu so se na letni ravni glede na leto 2006 znižali za 16,9 odstotka, kar je največ v zadnjih 25 letih. Gospodarski preobrat je zelo opazen v primerjavi s tretjim četrtletjem lanskega leta, ko je rast znašala 4,9 odstotka. V zadnjem četrtletju lani je porasla tudi osnovna inflacija brez cen energije in hrane, in sicer za
2.7	odstotka, potem ko je v tretjem četrtletju znašala dva odstotka. V celotnem lanskem letu se je v primerjavi z letom 2006 osnovna inflacija sicer znižala za 0,1 odstotne točke na 2,1 odstotka. (sta)
Ptuj • Filmska predstavitev slikarja in grafika Franceta Miheliča
Pa brez zamere
„Mihelic nima predhodnika in ne naslednika!"
V predpustno razpoloženje sta se vključila tudi Zgodovinski arhiv Ptuj in Slovenski filmski arhiv iz Ljubljane, ki sta v torek, 29. januarja, v Kinu Ptuj pripravila predstavitev in ogled filmov Portret Franceta Miheliča ter Fantastična balada.
Kot je pred projekcijo zanimivih filmov dejal Ivan Fras, direktor Zgodovinskega arhiva Ptuj, je v predpustnem času veliko besed namenjenih kurentu, čigar podobo je v svet ponesel prav akademski slikar in grafik France Mihelič. Umetnik je v Ptuju preživel le kratek čas svojega življenja, nekaj let pred drugo svetovno vojno, a ta je zapustil v njegovem bogatem opusu neizbrisen pečat. Zato so se v Arhivu republike Slovenije, njegovi enoti Slovenski filmski arhiv, in v Zgodovinskem arhivu na Ptuju odločili, da ob deseti obletnici njegove smrti ter ob lanski 100. obletnici njegovega rojstva predstavijo gibljivo sliko, ki je del naše kulture, filmske dediščine, za katero so pristojni prav arhivi.
Življenje in delo Franceta Miheliča je predstavila umetnostna zgodovinarka Nina Jeza, v krajšem odmoru med obema filmoma pa je Marta Rau-Selič svojim nekdanjim rojakom predstavila Slovenski filmski arhiv, na kratko pa tudi vsebino obeh predvajanih filmov.
Nina Jeza je poudarila, da se spominjamo umetnika, ki sicer ni bil rojen na Ptuju, a ga je ptujsko okolje zaznamovalo za vse življenje. France Mihelič je Ptujčanom zapustil dragoceno zbirko svojih del, zato smo razstavni paviljon ob Dravi leta 1992 preimenovali v Miheličevo galerijo in v njem shranili Miheličev grafični opus. Kasneje so njegove grafične liste prenesli na grad, kjer Miheličev grafični kabinet trenutno obnavljajo, odprli naj bi ga še letos.
France Mihelič je na Ptuju prebival v letih med 1936 in 1941, ko je poučeval na ptujski gimnaziji, kjer je med številnimi znanimi osebnostmi poučeval tudi pisatelj Anton Ingolič. Skupaj sta kolesarila po Ptujskem polju ter iskala motive za svoje umetniško srce. Ko je nastopila vojna, je Mihelič kot vsi zavedni slovenski možje branil svojo domovino. Tudi med vojno je ustvarjal, saj so nastale
odlične risbe in grafike, kar ga uvršča med pomembne predstavnike partizanske grafike. Po vojni je tudi Slovenija dobila Likovno akademijo, ki je povabila Franceta Miheliča in ta je delo pedagoga opravljal vestno in nadvse odgovorno. Sam je sicer akademijo končal v Zagrebu, kjer je imel odlične učitelje in mentorje, kot so Jože Kljakovič, Vladimir Becič, Tomislav Krizman ter Ljubo Babič.
Mihelič je dobil tri Prešernove nagrade: prvo leta 1949 za likovni deli Kolona po snegu in Vaška ječa, drugo leta 1955 za svoj grafični opus in tretjo leta 1965 za dovršeno zasnovo figuraličnega in scenskega inventarja, namenjenega lutkovni uprizoritvi Maeterlinckove Sinje ptice v izvedbi Lutkovnega gledališča v Ljubljani. Dr. Lojze Gostiša, ki je umetniku posvetil trilogijo svojih del, je poudaril, da so za Miheličevo slikarstvo pomembni trije elementi: izročilo, okolje in individuum.
Mihelič je občudoval hrvaškega slikarja Krsta Hege-dušiča in zagrebško skupino Zemlja, sam pa se je v Ljubljani kasneje vključil v skupino Neodvisnih. Je izrazit simbolist in v njegovih delih lahko razberemo umetnikovo dušo ter intuicijo. Ptujsko obdobje pomeni čas Miheličevega barvnega ekspresionizma, sicer pa ga je močno zaznamovala socialna tematika in revolucionarni toni. Rodil se je v ubogi družini, kjer je bila že zgodaj prisotna smrt. Kot študent si je služil kruh z risanjem fetusov na ginekološkem oddelku zagrebške bolnišnice.
Kot je poudarila Nina Jeza, lahko določimo natančno leto, ki je Miheliča močno zaznamovalo in dalo jasen pečat njegovemu slikarstvu. To je bilo leto 1937, ko je na Ptujskem polju, nekje med Borovci in Dorna-vo, padel kurent. Prav smrt kurenta iz leta 1938 je slika, ki zmeraj, ko pomislimo na Mihe-liča, vstaja pred očmi. Na sliki Mrtvi kurent je praznovanje pusta spremenil v osebno iz-
Foto. M. Ozmec
Insert iz filma Potrtret Franceta Miheliča, v katerem umetnik sam govori in predstavlja svoj bogat slikarski in grafični opus.
kušnjo, kar še bolje upodobi na kasnejših upodobitvah mrtvega kurenta - litografiji iz leta 1953 in barvnemu lesorezu iz leta 1955.
V	filmu Potrtret Franceta Miheliča umetnik sam pripoveduje svojo življenjsko zgodbo in predstavlja bogat likovni fond svojih likovnih del ob pogledu na umetnost skozi svoje intimne občutke. Nataša Smo-lič je po besedah Jezove morda najbolje opisala njegov svet: „Mihelič nima ne predhodnika in ne naslednika, v svoji umetnosti ostane sam, fantastičen."
V	filmu Fantastična balada pa je režiser Hladnik prikazal vizijo, demone, ki se odvijajo v glavi pošasti, torej kurenta, preden ta izdihne. Film je nastal po ideji in na pobudo dr. Lojzeta Gostiše, ki je poznal oba avtorja in razmišljal o filmu, posvečenem slikarju. V filmu so prepoznavne grafike iz ciklusa Kresna noč iz let 1953/54, lesorez Konjenika, ki je nastal leta 1954, ter Spomin na očeta in Roka mrtve matere, še dva lesoreza iz let 1953 in 1955, Žena med maskami, Kimere, Muzikanti, Narcis, Dafne in veliko drugih. Film Hladnik začne z vizijo kurenta s slike Mrtvi kurent, preden ta izdihne, pa se odvije Miheličev fantastični svet. Omenjeni film je dobil prvo nagrado na 4. festivalu jugo-slovenskega filma.
O filmski podobi Franceta Miheliča in 40-letnici Slovenskega filmskega arhiva je govo-
rila tudi Marta Rau-Selič. Ko
je leta 1968 Arhiv Republike Slovenije pričel zbirati arhivsko filmsko gradivo po Sloveniji, je bilo potrebno prevzeti vso skrb za varovanje te nove vrste gradiva, njegovo zbiranje, evidentiranje, strokovno obdelavo in dajanje v uporabo. Tako imamo danes bogato arhivsko zbirko, ki je ohranjena na ranljivem filmskem traku. Zavedanje te ranljivosti je danost, ki je ni v izobilju, v filmskem arhivu pa je potrebno poznati tudi celotno tehnologijo in se hkrati spopadati z novim, predvsem nepredvidljivim nasprotnikom - časom.
S projekcijo filmske podobe Franceta Miheliča so po besedah Rau-Seličeve želeli predstaviti in ponovno dokazati, da ima zgodovina še vedno življenje, ki ni vedno ujeto samo v pisane vire in je v umetnikovem pogledu še vedno živo. Tako lahko obogatimo tudi svoj pogled v odnosu France Mihelič in Boštjan Hladnik. Najpomembnejše pa je skupno filmsko doživetje, ki se odvija daleč od komercialne in zabaviščne ponudbe filmov med prijaznimi domačini.
M. Ozmec
Diagnoza
Od slovenskem dnevu kulture
V petek vesoljno Slovenijo spet čaka Dan kulture, ki ga vsako leto praznujemo, s čimer obeležimo smrt našega največjega poeta - vendar o patoloških nagnjenih naroda, ki praznuje smrt in ne rojstvo (ali morda izid katerega izmed velikih del) svojega največjega pesnika, morda kdaj drugič. A kot bomo videli, glede Dneva kulture in s tem povezanih stanj duha, ta stvar ni edina, ki je patološka.
Ob tem dnevu, ko bi se naj po celotni državi spomnili na Prešerna, z njim vred pa na celotno kulturo in njene akterje, se morda ni odveč vprašati, kakšno je sedanje stanje kulture v Sloveniji. Še več, to vprašanje je v času, ko se nekako samoumevno domneva, da je kultura nekaj, v kar nas skozi primarno in sekundarno socializacijo že itak vzgoji družba, v kateri odraščamo, absolutno nujno vprašanje, ki si ga je treba postaviti z vso resnostjo in nanj tudi resno odgovoriti. In odgovor na vprašanje, kakšno je stanje kulture pri nas, se, dragi moji, glasi: poden. Stanje kulture v naši državi/družbi je totalen poden. Katastrofa. Je na najnižji točki, odkar imamo svojo državo (za katero se itak zdi, da iz dneva v dan postaja bolj zaseben projekt nekaterih). Kot družba postajamo barbari.
Seveda te trditve zahtevajo utemeljitev. A še prej moram opozoriti na neko pomembno in temeljno dejstvo, ki ga tako ob 8. februarju kot tudi drugače mnogi spregledajo, in ki je za razumevanje povedanega izredno pomembno. Namreč, da "kultura" ni isto ko "umetnost". Grobo rečeno - za razliko od umetnosti, ki pomeni predvsem njene akterje, produkte in (deloma) tudi sprejemnike/publiko, je kultura širši pojem, s katerim označujemo "stanje duha" v družbi: družbene (tudi medsebojne) odnose, vrednote, nivo komunikacije, stopnjo kultiviranosti, in tako dalje - skratka, neko splošno civilizacijsko stanje. Kultura torej vsebuje pojem umetnosti, ki pa je hkrati eden njenih najpomembnejših elementov. In s tega vidika lahko rečemo, da čeprav umetnosti (s stališča podpiranja le-te s strani države/družbe) ne gre prav rožnato, vseeno ni v zatonu (s stališča umetnikov, ustvarjanja). A (splošna) kultura v naši državi/družbi je pa katastrofalna. To se kaže na vseh področjih družbenega življenja: od medsebojnih odnosov med ljudmi (pri tem imam bolj v mislih "javne" odnose in ne toliko zasebne), nivoja komunikacije, ki je padel na najnižjo možno raven ("kulturnega" dialoga je vse manj, zamenjal ga je vulgarno-gostilniški stil debate - kar poglejte izjave in dialoge med vodilnimi slovenskimi politiki, ki se vedno bolj obnašajo kot oholi plebs, ki se je čez noč dokopal do moči/bogastva, v svojem bistvu pa ostaja zahojenec), odnos do nekaterih vsebin (tudi do umetnosti, kot omenjeno) je prostaško-drhalski, humanistične vrednote so pozabljene, družbena miselnost in retorika, ki se manifestira od vrha politike pa do delavca v tovarni, je plehka in barbarska. Barbarska v pravem pomenu, ki izhaja iz starogrške besede "barbaros", ki pomeni tistega, ki zaradi svoje neomikanosti kar nekaj blebeta tja v tri dni, brez vsebine in nivoja (Grki so s tem označevali tudi tiste dele lastnega naroda, ki so bili brez (ustreznega nivoja) kulture, in ne samo "pogane"!). V tem smislu torej postajamo barbari, kot omenjeno zgoraj. Medsebojna komunikacija, izražanje, vsebina in odnosi (medsebojni in odnosi do pomembnih stvari, recimo umetnosti) - mentaliteta družbe, če hočete, je na dnu (čeprav ne izključujem možnosti, da lahko gremo še nižje). Racionalizem in humanizem sta pozabljena, včasih celo zasmehovana in zaničevana.
Kdo vse je kriv, da smo se znašli v tem stanju, za katerega se zdi, da je pojem "kulturno stanje" za imenovanje le-tega zgolj evfemizem, ne bom našteval. Ugotovite sami. In ob Dnevu kulture se zdi, da je za njegovo obeležitev in kot odraz stanja kulture in duha v Sloveniji očitno res najprimernejša prireditev, ki se mi je, ko sem slišal zanjo, zdela groteskna - cirkus v Postojnski jami. V petek, 8. februarja. Navali narod. Morda zraven dobite še kak kuli ali liziko.
Gregor Alič
Foto. M. Ozmec
O filmski predstavitvi Franceta Miheliča so v ptujskem mestnem kinu govorili Ivan Fras, Nina Jeza in Marta Rau-Selič.
Foto. M. Ozmec
Miheličev Mrtvi kurent je motiv, ki vedno vstane pred očmi, kadar pomislimo na umetnika.
Ptuj • Novo v knjižnici Ivana Potrča
Digitalna knjižnica Slovenije
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani vključuje svoje digitalizirano gradivo v Digitalno knjižnico Slovenije.
V slovenskem spletnem prostoru se že nekaj let uspešno razvija portal Digitalna knjižnica Slovenije ali krajše dLib (www.dlib.si), na katerem lahko dostopa-mo do digitaliziranih vsebin dragocenih slovenskih kulturnih zakladov preteklosti ter novejših tiskov z različnih strokovnih področij. Ponudba e-vsebin na portalu hitro narašča, temu pa seveda sledi tudi naraščajoče število obiskovalcev portala. To potrjuje dejstvo, da je Gospodarska zbornica Slovenije leta 2007 Narodni in univerzitetni knjižnici podelila bronasto priznanje Netko 2007 za izgradnjo in razvoj portala dLib.
Dostop do vsebin na portalu Digitalne knjižnice Slovenije je brezplačen. Digitalna knjižnica Slovenije vsebuje predvsem tekstovna in slikovna gradiva ter v manjšem obsegu avdio gradivo.
Med starejšimi tiski, dostopnimi na portalu, prevladujejo digitalizirani časopisi, ki so izhajali v obdobju pred drugo svetovno vojno: Kmetijske in rokodelske novice, Ljubljanski zvon, Dom in svet, Štajerc, Kronika slovenskih
mest itd. Članki iz teh periodičnih tiskov so najdljivi samostojno bodisi po naslovu članka, avtorju in podobno, lahko pa iščemo tudi po polnem besedilu članka. Skupno obsega ta vsebinski sklop preko 86.000 člankov.
V letu 2007 so pričeli posamezni založniki v portal množično vključevati tudi novejše periodične tiske z različnih strokovnih področij: Etnolog, Muzikološki zbornik, Zbornik za umetnostno zgodovino, Vakuumist, Acrocephalus in tako naprej.
Na portalu najdemo tudi 280 knjig v elektronski obliki. Tako lahko npr. pogledamo prve izdaje del Ivana Cankarja, Josipa Stritarja, Josipa Murna, Frana Ksavra Meška, Janka Kersnika, Dragotina Ketteja kot tudi druge starejše knjige z nabožno vsebino ter iz nemščine prevedene leposlovne knjige. Pridružujejo pa se jim seveda tudi knjige sedanjega časa.
Zelo zanimiva je tudi zbirka, ki vsebuje preko 10.000 portretov, fotografij, slik, risb, razglednic itd., na katerih najdemo številne znane slovenske pisatelje, pesnike, glasbenike, umetnike in politike,
Vir: dLib
Karikatura Ivana Cankarja / Hinko Smrekar, 1945
njihove rojstne hiše, rojstne kraje, spomenike, spominske plošče, kipe itd.
Na voljo je tudi 68 starih zemljevidov od leta 1520 pa vse do začetka 20. stoletja, na katerih si lahko ogledamo, kako so si kartografi v 16. stoletju predstavljali in upodabljali južno Evropo, ter sledimo kasnejšim upodobitvam in prikazom političnih razdelitev posameznih ozemelj v tem delu Evrope.
Digitalna knjižnica Slovenije vključuje tudi zanimivo zbirko 3.854 plakatov, natisnjenih po letu 1850. Poleg številnih plakatov, ki so ljud-
stvo vabili v gledališče, kino, na razstave in druge družabne dogodke, najdemo tudi plakate s politično vsebino.
Seveda pa Digitalna knjižnica Slovenije ne vsebuje samo gradiva, ki ga lahko gledamo oziroma beremo, temveč tudi gradivo, ki ga lahko poslušamo. Izbor je omejen na ljudske pesmi ter delno tudi umetno glasbo na prelomu 19. v 20. stoletje. Skladbe, ki so bile v tem času posnete na gramofonske plošče pri različnih tujih založbah, so prenesene v digitalno obliko in jih lahko sedaj poslušamo na omenjenem portalu. Zbirka vsebuje 65 zvočnih posnetkov.
Posebna zbirka vključuje tudi notno gradivo. Najdemo preko 1.000 instrumentalnih in vokalnih skladb, ki so bile objavljene v pomembnejših glasbenih revijah ter številne neobjavljene skladbe iz arhiva uredništva Novih akordov. Pri nekaterih digitaliziranih notnih gradivih lahko notni zapis tudi poslušamo v obliki računalniško generiranega zvoka.
Milena Doberšek,
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Ptuj • Hrvaške maske v prireditvenem centru Kronos
Vsaka država ima svojega kurenta
Začetek prvega pustnega tedna na Ptuju je bil posvečen predstavitvi tradicionalnih pustnih mask na Hrvaškem. Zanimivo pustno druženje kot eno izmed spremljevalnih prireditev v sklopu 48. ptujskega kurentovanja, je 28. januarja potekalo v prireditvenem centru Kronos Park hotela. Organizirala sta ga ZRS Bistra Ptuj in Etnografski muzej Zagreb.
Kustodinja Etnografskega muzeja iz Zagreba mag. Zvezdana Antoš je pred-
stavila tradicionalne pustne maske na Hrvaškem. Večer je bil v rokah doc. dr. Aleša Gač-
Foto: Črtomir Goznik
V Park hotelu na Ptuju je 28. januarja potekalo zanimivo pustno druženje, ki sta ga organizirala ZRS Bistra Ptuj in Etnografski muzej iz Zagreba. Tradicionalne pustne maske na Hrvaškem je predstavila mag. Zvezdana Antoš, kustodinja Etnografskega muzeja iz Zagreba.
nika, dodatno pa ga je obogatil eden prvih barvnih filmov v nekdanji Jugoslaviji iz leta 1968 o baranjskih bušah; gre za kurentu podobne maske.
Čeprav si je za ta večer vzela čas le peščica ljudi, to večera mask, sira in vina ni pokvarilo, saj se je zaključil z zanimivimi razmišljanju o pustnih prireditvah oziroma ptujskem kurentovanju, ki se kljub 48-letni tradiciji še išče v organizacijskem in finančnem pogledu, dodelati pa bi ga bilo potrebno tudi vsebinsko. Ptujski organizatorji pustnih prireditev bi se lahko v marsičem spogledovali z reškim karnevalom, ki je, kar se tiče karnevalov na območju nekdanje Jugoslavije in tudi širše, poglavje zase. Ima veliko atributov evropskega karnevala. Karnevalov je tako kot v Sloveniji tudi na Hrvaškem vedno več, ponekod jih prirejajo tudi že poleti, še posebej zanimivo pa je, da se pričenjajo že po svetih treh kraljih. Vrsta karnevalov, ki jih organizirajo na vasi, ni namenjena turistom.
Tudi Hrvaška je bogata s tradicionalnimi maskami, na nekih točkah zelo primerljiva
s slovensko pustno tradicijo. Bolj kot bomo spoznavali tradicionalne maske iz drugih okolij, lažje bomo vrednotili domače maske, je poudaril doc. dr. Aleš Gačnik. Dejstvo pa je tudi, da ima vsaka država svojega kurenta. Nove generacije etnologov lokalne tradicije raziskujejo na mednarodno primerljiv način. Hrvaške pustne skupine so tudi redne udeleženke ptujskega kurentovanja. Prve so gostovale na Ptuju že daljnega leta 1966, gre za znamenite ma-škare iz Turčišča. V Sloveniji so zelo znani tudi zvončari iz Istre; danes deluje že več kot 12 skupin iz vasi nad Reko, je med drugim povedala mag. Zvezdana Antoš, ki kot velika poznavalka mask sodeluje tudi v mednarodnem projektu Karneval kralj Evrope; ta se ukvarja z liki, ki v svojem obhodu uporabljajo zvonce. V projekt se v enem delu vključuje tudi Slovenski etnografski muzej. Tradicionalne maske so zelo prisotne še v slavonskem in baranjskem delu, pa tudi v Dalmaciji; zlasti so znani sinjski didi in mačkori iz okolice Sinja.
MG
Na knjižni polici
Lidia Jorge Dolina strasti
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2007 (Zbirka Roman)
Lidia Jorge se je po študiju romanistike in preživetimi leti v Angoli in Mozambiku posvetila pedagoškemu delu, predvsem pa pisanju, saj je uspešna in nagrajena pisateljica. V Dolini strasti nas skrivnostne besede odraščajočega dekleta, ki zakrito uravnava pripoved razkroja mogočne posestniške družine, vodijo skozi štiri desetletja druge polovice prejšnjega stoletja.
Walterju Diasu je bilo nemogoče karkoli razložiti. Njegove risbe so prihajale skupaj s pismi in bratje so jih poimenovali Njen album ptic. Bratje Dias so si bili podobni kot jajce jajcu. Walterjev prihod iz Indije je napolnil kote hiše. Postal je narednik, ki je objadral polovico sveta. Njegov dom ni bil več na posestvu Francisca Diasa, kije naredilo otrdele, stroge ljudi. Hoteli so ga odpraviti z denarjem, pa se je samo smejal, saj ga je imel več kot dovolj. Leta enainpetdeset so bil skupaj en dan: Maria Ema, on in njuna hči. Do petnajstega leta je rasla v družbi njegove vojaške opreme. Walter Dias je odšel, odcepil se je od stiskaške prihodnosti na kmetiji, ki se je zbujala ob vsakokratnem jutranjem svitu. Walterjeva hči je spala z revolverjem pod žimnico. Dan za dnem je stiskala revolver, s katerim ni mogla ustreliti. Revolver je bil najljubši kos njene zapuščine. Walterjevo življenje je bilo tudi del družine in Valmaresa, vsi so pripovedovali o njem. Nikoli ni hotel delati, naj mu je oče še tako grozil. Izgubljal se je na svojih lastnih poteh, risal je in prodajal risbe ptic. Najmlajši sin Francisca Diasa je bil črna ovca družine. Oče ga je prepuščal usodi, da se bi navsezadnje sam pogubil. Brate so poučevali nepopustljivi ljudje, kako z disciplino narediti iz vsakega ubogljivega in pridnega delavca. Walterja pa je učil nesposobni prišlek, ki je otroke vodil v naravo in jih učil živali. Sam je sestavljal nekakšne tulce, skozi katere je z otroki gledal ptice. Budno oko vaščanov je pazilo nanj, izgnali so ga in umrl je, ker ni več dobil dela. Walterju je pripovedoval o njegovih rokah, ki imajo čudovito sposobnost, da so bile ptice na njegovih risbah kot ljudje. Oče si je želel, da bi Portugalska stopila v vojno in bi vpoklicali Walterja. Ali bi ga po smrti odlikovali ali pa bi se vrnil shujšan, slaboten in navajen na red in disciplino. Toda Walter se je vrnil bolj živ in možat in z nasmehom. Vsi so pričakovali, da se bo zgodilo nekaj nepredvidljivega. Maria Ema Baptista, najmlajša hči družine Baptista, je zanosila z Walterjem. Ena izmed mnogih, kijih je Walter narisal vzdolž ceste na svoji vojaški odeji. Na vojaškem urjenju je že postal narednik, najboljši v vojaških veščinah, določen za pot v Indijo. Maria Ema se je poročila s šepajočim Custodiom, čakala pa je na Walterja. Walterjeva hčerka je bila tako tudi Walterjeva nečakinja. Diasovi so začeli odhajati dve leti po Walterjevem odhodu. Šele ko so začeli odhajati, so dobili vsak svoj lasten obraz. Osvobajali so se od očeta, odhajali so na prostost, na prekooceanke. S tem so priklicali Walterja nazaj. Custodio je povečeval družino z novimi vnuki, Mario Emo pa razvajal s pohištvom, revijami in svilo. Walter je bil znanilec razkroja valmarške hiše. Francisco Dias se je potopil v stanje, ki ni bilo več povezano z resničnostjo. Ni ga zanimalo garanje sinov na tujem, zanimala so ga edino obzorja njegove zemlje. Toda otroci se niso vrnili, najavil pa se je Walter. Za njega ni bilo prostora v hiši z osemnajstimi praznimi sobami. Maria Ema je bila ženska v cvetu mladosti in se je tistega dne našminkala za dva moška. Walter je prihajal z vseh kontinentov in dežel sveta. Nihče ga ni vprašal, zakaj se je vrnil v očetovo hišo, klatež, popotnik, svetovljan. V dnevih prihoda je deževalo. Prišel je, da bi jim povedal, kakšna je Indija, Avstralija, divja Afrika, da ima najraje Ameriko. Povedal je, da bo prosti čas v prihodnosti prinašal denar, ne posestvo. Da se bo vse spremenilo, da je prišel čas, ko bo treba zapustiti cesarstvo kamenja in se naseliti drugje. Kupil je gromozanski avtomobil. V avtu so bili množica ljudi, ki prepeva in plove z istim tokom. Maria Ema in Walter sta ostajala v avtomobilu ali pa si sledila ponoči po hiši v nočnih haljah.
Nad družino je visel izvirni greh, Walterjeva hči je prav tako grešna kot mama. Njegova hči je postala dedinja neke ljubezni, neke strasti, ki se je izgubila v blodnjaku. Življenje je last tudi tistega, ki ga pripoveduje. Preživela bo le, če bo uničila Walterjevo življenje. Tišina je prišla z Walterjevim odhodom.
Vladimir Kajzovar
i Rokomet
V Kočevju bolj previdne kot v Ljubljani
Stran 12
Atletika
Veseličeva četrta v Beogradu
Stran 12
Judo
Pet medalj za judoiste Drave, ena za Gorišnico Stran 13
Kegljanje
Lent in Fužinar klonila pred Dravo
Stran 13
Šolski šport
Prvaka Aleš Pernat in Sara Rojko
Stran 14 Mali nogomet
Benedikt z zmago v der-biju potrdil prvo mesto Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Prestopni rok
Najaktivnejši pri Livarju, najatraktivnejši v Mariboru
■ v«
31. januarja opolnoči se je končal zimski prestopni rok za nogometaše. Klubi se lahko po tem datumu okrepijo le še s prostimi igralci (trenutno brez kluba, kakršen je recimo Fabijan Cipot, ki je razdrl pogodbo s švicarskim prvoligašem Luzernom)) ali pa podpišejo pogodbo z amaterji. V 1. SNL je klube zamenjalo 93 nogometašev, ki so odšli (prišli) v drug klub ali v tujino.
Edini klub, ki je v tem času zamenjal trenerja, je lendavska Nafta. Slednji so bili v to potezo praktično prisiljeni, saj prejšnji trener Nebojša Vuči-čevič ni dobil ustreznega dovoljenja za vodenje slovenskega
prvoligaša (v jesenskem delu je namesto njega tekme vodil Štefan Škaper). Druga okrepitev strokovnega štaba se je zgodila v ljubljanskem Interblocku, kamor je predsednik Joc Pe-čečnik zvabil Srečka Katanca. Vendar le-ta ne bo deloval na področju treniranja in vodenja ekipe, ampak bo v klubu „strokovni svetovalec".
Največ prestopov se je zgodilo pri Livarju, kjer smo lahko našteli kar 17 sprememb, le malo pa zaostajajo pri Maribor (14). Zagotovo pa so slednji v svojo sredino zvabili najatraktivnejša imena: Pavloviča, Vola-ša, Niltona, Filekoviča ... Njihov športni direktor Zlatko Zaho-vič je tokrat res zasukal rokave in po odhodu Makrieva in Ča-
Zimski prestopni rok 2008
DRAVA - PRIŠLI: Nenad Bakovič (Aluminij), Ian Emeršič (Triglav Kranj), Igor Radetič (Kamen Ingrad, Hrvaška), Vladimir Mandič (Malečnik);
ODŠLI: Adam Mariusz Soska, Eugene Obi, Johnatan Ohunta, Herman Zupan (Argentina), Gordan Bunoza (Avstrija).
DOMŽALE - PRIŠLI: Jalen Pokorn (Litva), Borut Semler (Varteks, Hrvaška), Alen Čoralič (Interblock), Blaž Zalar (FC Ljubljana), Dalibor Stojanovič (Benfica), Andrej Troha, Djeikui Ngakama (Kamerun), Kongnyuy Dinnyuy (Kamerun);
ODŠLI: Zlatan Ljubijankič (Gent, Belgija), Tim Lo Duca (Livar), Darko Topič (Livar), Dejan Grabič (Interblock), Slaviša Dvorančič (MIK CM Celje).
HIT GORICA - PRIŠEL: Gregor Balažic (Aguilas, Španija);
ODŠLI: Marko Šuler (Gent, Belgija), Darko Djukič (Koper), Gzim Rexhaj (Bonifika), Alen Mijič.
KOPER - PRIŠLI: Amusan Adewal Sunday (Nigerija), Juan Sebastian Vitagliano (Castellana, Italija), Darko Djukič (Gorica), Nwankwo Tochukwu (Nigerija);
ODŠLI: Dalibor Volaš (Maribor), Mihael Kovačevic (Dundee United, Škotska), Milan Rakič.
NAFTA - PRIŠLI: Nenad Gračan (trener), Amel Mujakovič (Maribor), Stje-pan Caban (Čakovec), Konstantin Vassiljev (Estonija);
ODŠLA: Nebojša Vučicevic (trener), Levin Oparenovič (Krško, dvojna registracija).
INTERBLOCK - PRIŠLI: Srečko Katanec (strokovni svetovalec), Darijan Matič (Spartak Nalčik, Rusija), Dejan Grabič (Domžale), Ahmad Sharbini (ZAE), Ivan Radeski (Bolgarija);
ODŠEL: Alen Čoralič (Domžale).
MARIBOR - PRIŠLI: Nilton (Ethnicos Achnas, Ciper), Zoran Pavlovič (Interblock), Dalibor Volaš (Koper), Suad Filekovič (Krila Sovjetov), Marcos Magno Morales Tavares (APOEL, Ciper), Zdravko Šaraba (Sarajevo);
ODŠLI: Dimitar Makriev (Ashdod, Izrael), Dragan Čadikovski (Partizan, Srbija), Marko Kolsi (Rudar), Andrej Pečnik (Politehnica Iasi, Romunija), Amel Mujakovič (Nafta), Mitja Brulc (HK Kopavogur, Islandija), Leon Pa-nikvar (Primorje), Abdoulaye Diarra (Italija).
MIK CM CELJE - PRIŠLI: Dejan Kelhar (Greuther Fürth, Nemčija), Roki Štraus (Italija), Darko Jovandic (Banat Zrenjanin, Srbija), Frane Petričevic (Zagreb, Hrvaška), Edin Junuzovic (Novalja, Hrvaška), Daltro Inastio Einster (Brazilija), Slaviša Dvorančič (Domžale);
ODŠLI: Sebastjan Gobec (St. Truiden, Belgija), Domen Beršnjak (Poli-technica Lasi, Romunija), Sebastjan Čelofiga (Rudar Velenje).
PRIMORJE - PRIŠLI: Edin Šaranovic (Medimurje, Hrvaška), Nedžad Ser-darevic (Velež, BiH), Leon Panikvar (Maribor);
ODŠLI: Ivica Guberac (Cagliari, Italija), Luka Prašnikar (Rudar), Denis Tahirovic, Zsolt Makra.
LIVAR - PRIŠLI: Tim Lo Duca (Domžale), Darko Topič (Domžale), Patrik Barbic (Eisenstadt, Avstrija), Rok Brezarič (Svoboda), Samir Kerič (Svoboda), Erdžan Bečiri (Kaposvölgye, Madžarska), Milan Samardžic (Leotar Trebinje, BiH), Brigantino (Italija);
ODŠLI: Darko Kremenovič (Bonifika), Eldin Adilovic (RAEC Mons, Belgija), Adi Adilovic (Wisla Krakov, Poljska), Maksut Azizi, Duško Kuzmanovic, Aleksander Railic, Matic Seferovič (Radomlje), Marko Lunder (Radomlje), Denis Mešanovič (Krško).
Foto: Črtomir Goznik
Dalibor Volaš (rumeni dres) je bil eden glavnih zvezdnikov zimskega prestopnega roka; odslej bo branil barve Maribora.
Nogomet • Prijateljski tekmi
dikovskega v klub pripeljal primerne zamenjave. Če bi bili realizirali še prestop Bunderle iz Primorja, s katerim so sicer že podpisali predpogodbo, bi bila njihova mera zagotovo zvrhano polna. Ne gre pozabiti, da bodo prve tekme spomladanskega dela prvenstva igrali na Ptuju.
O ptujski Dravi smo veliko že napisali, v zadnjem dnevu nogometne tržnice pa so uspeli skleniti dogovor še z Vladi-mirjem Mandicem, oz. z njegovim dosedanjim klubom Ma-lečnikom. Mandič bo za Dravo igral na dvojno registracijo, podobno pa bosta za Malečnik na dvojno registracijo nastopala člana Drave Damir Zagoršek in Dejan Novak.
Danilo Klajnšek
Drava še drugič v Medugorju
Nogometaši ptujske Drave se v sredo ponovno vračajo v Medugorje, kjer bodo nadaljevali s pripravami na spomladanski del prvenstva v 1. SNL. Razlog je v slabi vremenski napovedi za Slovenijo, medtem, ko so v Medugorju optimalni pogoji za delo, ob tem pa še možnost izbire kvalitetnih nasprotnikov za odigravanje pripravljalnih tekem. Ptujčani bodo tam odigrali najmanj dve in se po devetih dnevih vrnili na Ptuj, kjer bodo sledile zaključne priprave za start v drugi del prvenstva.
DK
Kmetec »svojim« podaril dva gola
Aluminij - Drava 0:3 (0:1)
STRELCA: 0:1 Kmetec (40), 0:2 Bošnjak (52), 0:4 Kmetec (71)
ALUMINIJ: Bratušek, Gašparlč, Pavlin, Krajcer, Blngo, Stojnlč, Težač-kl, Rotman, A. Medved, K. Medved, Šl-menko. Igrall so še: Sagadln, Vesellč, Dugolln, Topolovec, Marlnlč, Lemožlč, Tlšma, Lečevlč, Breg. Trener: Bojan Špehonja.
DRAVA: Murko, Grlžonlč, Emeršlč, Prejac, Radetlč, Kelenc, Kmetec, Zlllč, Bošnjak, Mandlč, Horvat. Igrall so še: Germlč, Ogu, Sahltl, Štrukelj, Cala-mante, Grbec. Trener: Mllan Durlčlč.
Po dolgem času so ljubitelji nogometa iz našega področja
dočakali srečanje med Aluminijem in Dravo. Šlo je za pripravljalno tekmo, zato sta trenerja želela preveriti učinek dela, ki sta ga ekipi opravili v dosedanjem poteku priprav. Slabo vreme tokrat ni bilo naklonjeno nogometašem, kakor tudi ne gledalcem, ki bi jih bilo v boljših vremenskih razmerah vsekakor več. Igra je bila dinamična, vendar v mejah športne borbe. Edini zadetek v prvem polčasu so gledalci videli v 40. minuti, ko je po podaji Radeti-ča žoga prišla do Kmetca, ki je premagal domačega vratarja Bratušeka.
Drugi polčas so bolje pričeli nogometaši Drave, ki so z zadetkom Bošnjaka svoje vodstvo povišali. Dvajset minut pred koncem srečanja pa je v polno še drugič zadel Marko Kmetec, sicer nekdanji igralec Aluminija, in postavil končni rezultat.
MIK CM Celje -Zavrč 3:0 (1:0)
ZAVRČ: Sraga, Gabrovec, Bajlec, Murko, Kokot, Čeh, S. Golob, Ristič, Letonja, Gregurič, Murat. Igrali so še: M. Golob, Lenart, Petek, Kuserbanj, Korez, Buzeti, Satler. Trener: Miran
Emeršič.
V	soboto popoldne so nogometaši Zavrča igrali svojo drugo pripravljalno srečanje. Tokrat so gostovali v Celju, kjer so se pomerili z domačim prvo-ligašem MIK CM Celje. Gostje so domačinom dobro parirali v prvem polčasu, edini gol pa prejeli po lastni napaki, strelec je bil Pečnik.
V	drugem polčasu je bila razlika med ekipama večja, Celjani pa so terensko premoč kronali z dvema zadetkoma (Gabrovec -ag., Daltro).
DK
Foto: Črtomir Goznik
Robert Težački (Aluminij)
Foto: Primož Belšak
Milanu Kokotu (Zavrč, beli dres) s svojimi soigralci ni uspel doseči zadetka v Celju.
Rokomet • 1. A SRL - ženske
V Kočevju bolj previdne kot v Ljubljani
Kočevje Evrocasino - Mercator Tenzor Ptuj 25:31 (12:16)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Matin-ček, Kelenc (16 obramb), Puš 2, Majcen, Prapotnik 10, Ciora 7, Kikanovič 1, Volarevič 3, Mihič 6, Strmšek 2, Ko-rotaj, Bolcar. Trener: Nikola Bistrovič.
Ptujske rokometašice so v seriji gostovanj (Velenje, Ljubljana, Kočevje, Izola, Žalec) tokrat nastopile v Kočevju. Verjetno so dekleta Mercator Tenzor Ptuja imela vsaj malo v mislih še tekmo prejšnjega kroga proti Olimpiji, ko so osvojile
1. A SRL ŽENSKE
REZULTATI 12. KROGA: Evrocasino Kočevje - Mercator Tenzor Ptuj 25:31 (12:16), Olimpija PLK - Burja Škofije 44:29 (25:12), Izola - Celjske mesnine 14:30 (6:21), Zagorje Istrabenz Gorenje - Krim Mercator 18:36 (10:18), Velenje - Celeia Žalec 26:42 (7:23), Škofja Loka KSI - Brežice 19 :16 (8:11).
1.	KRIM MERCATOR 12 12 0 0 24
2.	CELJSKE MESNINE 12 10 1 1 21
3.	MERC. TENZOR PTUJ 12 9 2 1 20
4.	CELEIA ŽALEC 12 9 0 3 18
5.	OLIMPIJA PLK 12 7 2 3 16
6.	ŠKOFJA LOKA KSI 12 6 1 5 13
7.	EVROCASINO KOČEVJE12 4 17 9
8.	BREŽICE	12 4 1 7 9
9.	VELENJE	12 3 0 9 6
10.	ZAGORJE ISTRABENZ12 2 0 10 4
11.	BURJA ŠKOFIJE 12 2 0 10 4
12.	IZOLA	12 0 0 12 0
»¡¡SiS
M
s
v
>
(Si! II
l"<=flfw " 7 .„^ l
Foto: Črtomir Goznik
Katja Kelenc (ŽRK Mercator Tenzor Ptuj) je v Kočevju zbrala zavidljivih 16 obramb.
Nikola Bistrovič - trener Mercator Tenzor Ptuja: »Res je, da smo zmagali, vendar naša igra še ni bila na pričakovanem nivoju. To bomo poiskušali popraviti v naslednjih dneh, saj nas kmalu čakajo odločilne tekme za visoko uvrstitev v prvenstvu in pokalnem tekmovanju.«
»samo« točko, oziroma v borbi za drugo mesto eno izgubile. Na gostovanju v Kočevju je v postavi bila tudi reprezentančna vratarka Miša Marinček, vendar v igro ni stopila. Zelo dobro jo je zamenjala Katja Kelenc, ki je zbrala šestnajst obramb. Sicer pa so gostje pričele v svojem tempu in si že po desetih minutah igre priigrale prednost štirih zadetkov. To je bila tudi prednost po odigranih prvih tridesetih minutah.
V prvih desetih minutah drugega polčasa so domače igralke uspele zaostanek zmanjšati na samo en zadetek (16:17). To je bil za Ptujčanke dovolj velik opomin, ki so prestavile v višjo prestavo in si v naslednjih desetih minutah priigrale deset zadetkov prednosti (16:26). Ta prednost je bila dovolj velika, da so rokometašice Mercator Tenzor Ptuja znale tekmo mirno pripeljati do konca in do novih dveh točk.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 2. SRL vzhod (m)
Različni igri Drave in Velike Nedelje
Pomurje - Drava Ptuj 20:28 (10:13)
DRAVA PTUJ: Dokša, Ovčar, Kelenc, Mesarec 4, Halilovič 8, Petraš 3, Lukaček 4, Bračič 5, Predikaka 1, Kafel, Mesarič, Pučko, Klemenčič 1, Lukaček 1, Kokol 1. Trener: Marjan Valenko.
Iz prvega gostovanja v nadaljevanju prvenstva v 2. slovenski moški rokometni ligi - vzhod, se ptujski rokome-taši vračajo s pomembnima dvema točkama, ki jim dajeta upanje, da bodo tudi na koncu rednega dela prvenstva med prvimi štirimi ekipami,
Marjan Valenko - trener MRK Drava Ptuj: »Moram reči, da smo zasluženo prišli do pomembne zmage in to z maksimalno angažiranostjo vseh rokometašev. Če bomo ponovili takšno igro tudi na naslednjih tekmah, potem nam končnica ne uide.«
ki bodo nadaljevale končnico za naslov prvaka v 2. SRL. Zavedajoč se pomembnosti tekme, so Ptujčani to srečanje pričeli odločno in maksimalno motivirano. Igrali so zelo dobro v obrambi in nato dosegali t. i. »lahke« zadetke
iz nasprotnih napadov. Tudi Pomurci niso igrali slabo in so držali priključek s tremi zadetki zaostanka.
V drugem polčasu je prednost ptujskih rokometašev vztrajno rastla in je v 48. minuti znašala že velikih osem zadetkov (17:25). Pohvalo za dobro igro si zaslužijo vsi, izstopala pa sta Petraš in Halilovič.
Danilo Klajnšek
Sevnica - Velika Nedelja 33:23 (19:11)
VELIKA NEDELJA: Kovačec, Preac;
Kvar 2, Cimerman 2, Meško, Orešnik, Hanželič 8 (3), Majcen 1, Veselko 5, Kneževič, Škripec 1, Venta 3, Tušak, Trstenjak, Kumer 1, Munda. Trener: Samo Trofenik
Velika Nedelja je v Sevnici prikazala svojo najslabšo predstavo v tem prvenstvu. Že sam začetek tekme v Sevnici je odločil zmagovalca, saj so gostitelji najprej povedli s 6:0, nato pa celo s 14:3. Svoj prvi zadetek so Nedeljani preko Majcena dosegli šele v 9. minuti, pred tem pa se je poškodoval še krožni napadalec Tušak. Varovancem Sama Trofenika v 1. polčasu nikakor ni uspelo zaustaviti dvojca Djurdjevič - Kozole, ki sta do odmora mrežo Sevnici zatresla kar 12 krat.
V nadaljevanju se je Veliki Nedelji uspelo približati na -6, več jim ni uspelo tudi po zaslugi sodniškega para Urban Krajnc - Sašo Kmet, ki sta v nekaj primerih dodobra nasmejala občinstvo v sevniški dvorani. Visok poraz Velike Nedelje je potrebno čimprej pozabiti ter se dobro pripraviti na sobotno domačo tekmo proti ekipi Radgone.
UK
2. SRL VZHOD
REZULTATI 11. KROGA: Pomurje - Drava Ptuj 20:28, Sevnica - Velika Nedelja 32:23, Celje - Črnomelj 39 :29, Arcont Radgona - Šmartno 99 21:33.
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Drave (modri dres) in Velike Nedelje so v tem krogu gostovali: prvi so zmagali proti Po-murju, drugi pa izgubili v Sevnici.
1. CELJE	11	10	0	1	20
2. ŠMARTNO 99	11	10	0	1	20
3. VELIKA NEDELJA	11	7	0	4	14
4. DRAVA PTUJ	11	5	2	4	12
5. SEVNICA	11	5	0	6	10
6. POMURJE	11	3	1	7	7
7. ČRNOMELJ	11	2	1	8	5
8. ARCONT RADGONA	11	0	0	11	0
Rokomet • Prijateljska tekma
V generalki pred prvenstvom zmaga proti Varteksu
Jeruzalem - Varteks 35:28 (17:15)
Jeruzalem: G. Čudič, Cvetko; Bel-šak 3, Korpar 1, Krabonja, M. Bezjak 9, Bogadi 3, R. Bezjak, Sok 5, Hebar, B. Čudič 6 (2), Žuran 4, Korez 1, Ra-dujkovic 3. Trener: Saša Prapotnik
V sedmi, zadnji pripravljalni tekmi pred nadaljevanjem prvenstva v 1. A ligi so Ormo-žani na Hardeku s 35:28 odpravili hrvaškega 1. A ligaša iz Varaždina. Pred tem je Varteks v Varaždinu slavil z 32:28. Jeruzalem je nastopil v okrnjeni zasedbi in sicer brez poškodovanega Matjaža Pisara in Alana Potočnjaka, na katera v taboru vinarjev upajo, da bosta okre-
vala do sobotne prvenstvene tekme proti Svišu iz Ivančne Gorice. Varteks je tekmo začel odlično in povedel s 7:3, nato pa so s serijo 7:0 in vodstvom 10:7 odgovorili jeruzalemčki. Zadnjič je bil izid izenačen pri 12:12, nato pa so vse niti igre v svoje roke prevzeli gostitelji, ki so nekajkrat vodili že s +8. Trener Saša Prapotnik je dal priložnost vsem igralcem, svojo odlično formo pa je spet potrdil Marko Bezjak, alfa in omega ormoške ekipe. Več od ostalih je pokazal tudi Tadej Sok, ki je minutažo na desnem krilu v 1. polčasu izkoristil s petimi goli v mreži Varteksa.
UK
Atletika • AK CP Ptuj
Veseličeva četrta v Beogradu
Minuli konec tedna so člani Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj nastopali na treh tekmovanjih. S 4. mestom na Belem krosu v Beogradu, ki se ga je udeležilo osem držav, se je v konkurenci mlajših mladink (letnik 1991 in 1992) izkazala Maja Veselič. 3000 metrov dolgo kros progo v pravem pomenu besede, z blatnimi deli in klancem z višinsko razliko 25 metrov, je pretekla v 12 minutah in 0,8 sekundah, na koncu pa je zaostala samo za prvo trojico. Po besedah njenega trenerja Aleša Bezjaka, je Maja na dobri poti, da se razvije v odlično tekačico na srednjih in dolgih progah.
V	atletski dvorani v Šempetru pri Novi Gorici se je v soboto začela serija dvoranskih državnih prvenstev, ki so jo odprli mlajši mladinci. Okrnjeno in zaradi viroz oslabljeno ptujsko zastopstvo tokrat ni poseglo v boj za najvišja mesta. Največ je pokazala mnogo-bojka Živa Sabo, ki je osvojila dve sedmi mesti - v teku na 60 metrov z ovirami (9,46 sekunde) in v skoku v daljino (5,28 metra). V isti disciplini je bila Nina Zupanič deveta s skokom 5,07 metra. V najbolj množični disicplini prvenstva, teku na 60 metrov, je Urška Škerget tekla svoj osebni rekord (8,48 sekunde), kar pa ni zadostovalo za finale.
V	nedeljo je v Ljubljani sledilo še državno dvoransko prvenstvo za pionirje v kategoriji U12 in U14. V teku na 60 metrov si je bronasto odličje pritekel Aljaž Brlek (U14) s časom 8,32 sekunde. Ostalim ptujskim atletom je zmanjkalo nekoliko športne sreče, saj so osvojili štiri četrta mesta. Z dvema je nase znova opozorila Maja Bedrač, ki je kar dve leti mlajša od vrstnic v kategoriji U12; tako v skoku v daljino (412 centimetrov), kakor v teku na 60 metrov (9,16 sekunde) je postavila svoje osebne rekorde. Četrta sta bila še Ma-ruška Korpič Lesjak (U14) na
Foto: UE
Maja Veselič, AK Cestno podjetje Ptuj
60 metrov z ovirami (10,56 sekunde) in Žan Petek (U14) v skoku v višino (135 centimetrov). V isti disciplini, a mlajši kategoriji, je bil Boštjan Nah-berger peti (105 centimetrov). V B finale teka na 60 metrov (U14) in skupno deveto mesto sta osvojila Maruška Korpič Lesjak (8,64 sekunde) in Mark Drevenšek (8,85 sekunde).
UE

C

telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
Sobočani srečnejši
v ■ v I
Po odigranem dvanajstem krogu v 1. moški slovenski namiznoteniški ligi je razlika med prvouvrščenimi klubi ostala enaka. Mariborčani z nestrpnostjo čakajo srečanje z varovanci trenerja Štefana Kovača iz Puconcev, ki bo že dal odgovor, kateri ekipi bo pripadel naslov državnih prvakov.
Ptujčani so v Murski Soboti na prvi pogled visoko izgubili, vendar je bilo srečanje zanimivo. Po prvih treh odigranih dvobojih so Ptujčani z zmagama Bojana Paviča in Danila Piljaka celo vodili (1:2). Piljak je tudi v naslednjih dveh odigranih dvobojih nudil dober odpor favoriziranima domači-
Danilo Piljak - igralec NTK Ptuj: »V Murski Soboti smo pričeli dobro in kazalo je celo na presenečenje. Vendar nam je kljub dobri igri zmanjkalo nekaj sreče, saj sem izgubil dva dvoboja po petih odigranih nizih in to na razliko, pa tudi Bojan Pa-vič je bil blizu. Žal se nam tokrat ni izšlo.«
noma Žibratu in Kocuvanu, ki pa sta slavila pomembni zmagi v petih nizih. Ptujčani na prvenstveni lestvici še naprej zasedajo visoko peto mesto; po točkah se je z njimi izenačil velenjski Tempo. REZULTATI 12. KROGA: Sobota
-	Ptuj 5:2, Edigs Mengeš - Kema Pu-conci 0:5, Krka - Finea Maribor 3:5, Ilirija - Tempo Velenje 3:5, Melamin
-	Prevent Radlje 5:2.
1.	KEMA PUCONCI 12 12 0 24
2.	FINEA MARIBOR 12 11 1 22 3 SOBOTA	12 10 2 20
4.	KRKA	12	7	5	14
5.	PTUJ	12	6	6	12
6.	TEMPO VELENJE	12	6	6	12
7.	MELAMIN	12	5	7	10
8.	EDIGS MENGEŠ	12	2	10	4
9.	PREVENT	12	1	11	2
10.	ILIRIJA	12 0 12 0
Sobota - Ptuj 5:2
Žibrat - Pavič 1:3, Kocuvan - Ovčar 3:0, Roudi - Piljak 1:3, Kocuvan
-	Pavič 3:1, Žibrat - Piljak 3:2, Roudi
-	Ovčar 3:0, Kocuvan - Piljak 3:2.
Danilo Klajnšek
Kegljanje • 2. SKL (m, ž)
Lent in Fuzinar klonila pred Dravo
Tekmovanje v 2. kegljaških ligah, kjer nastopajo fantje in dekleta KK Drava postaja vedno bolj zanimivo in razburljivo. Z eno zmago lahko precej napreduješ, poraz pa te lahko na drugi strani potisne po letvici precej navzdol.
Ptujčani in Ptujčanke so tokrat slavili pomembne zmage. Fantje so na Ptuju prepričljivo premagali mariborski Lent in so s to zmago napredovali na drugo mesto, takoj za mariborskim Konstruktorjem.
Dve točki iz Raven na Koroškem pa sta pomenili velik skok kegljavk Drave na prvenstveni razpredelnici. V tesnem obračunu so bile za 17 podrtih kegljev boljše od svojih gostiteljic. Očitno bo do konca prvenstva še zelo vroče.
2. SKL vzhod (m)
REZULTATI 12. KROGA: Drava
- Lent 6:2, Konjice II. - Impol 3:5, Šoštanj - Miklavž 2:6, Litija - Pivovarna Laško 6:2, Konstruktor II. - Rudar 7:1.
1.	KONSTRUKTOR II. 12	8	1	3	17
2.	DRAVA	12	8	1	3	17
3.	MIKLAVŽ	12	7	2	3	16
4.	LITIJA	12	7	2	3	16
5.	ŠOŠTANJ	12	7	1	4	15
6.	IMPOL	12	6	0	6	12
7.	LENT	12	5	0	7	10
8.	PIVOVARNA LAŠKO	12	4	0	8	8
9.	KONJICE II.	12	3	1	7	7
10.	RUDAR -2	12	1	0	11	0
DRAVA - LENT 6:2 (3162 - 3080)
DRAVA: J. Podgoršek 514, Čuš 534, M. Podgoršek 518, Dremelj 528, Čeh 559, Zorman 509.
2. SKL vzhod (Z)
REZULTATI 9. KROGA: Fužinar - Drava 3:5, Šoštanj - Nafta 6:2, Impol - Komcel 6:2. Prosta je bila ekipa Miroteks III.
1.	ŠOŠTANJ	8 5 0 3 10
2.	IMPOL	8 4 12 9
3.	DRAVA	8 4 12 9
4.	NAFTA	8 4 0 4 8
5.	FUŽINAR	8 4 0 4 8
6.	MIROTEKS III. -2 7 4 1 2 7
7.	KOMCEL	7 0 16 1
FUŽINAR - DRAVA 3:5 (3211-3228)
DRAVA: Fridl 546, Krušič 567, Plajnšek 519, Kozoderc 504, Bombek 553, Kramberger 549.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski kegljači so se z zmago proti Lentu spet dvignili na lestvici 2. SKL - vzhod; na sliki je Milan Čeh.
Odbojka • 1. DOL (ž, m)
Benedičanke ustavile nalet Ptujčank
1. DOL (Z): Benedikt - Ptuj 3:0 (17, 16, 21)
Benedikt: Geratič, M. Rajšp, T. Borko, S. Rajšp, Jureš, Veit, Herič, Feko-nja, Klasinc, Horvat, Jančar
Ptuj: Lorber, McNatt, Mihelač, Zupanič, Pintarič, Draškovič, Kutsay, Cvirn, Liponik, Ljubec, Golob
V 17. krogu državnega prvenstva so igralke Benedikta še četrtič letos (enkrat v pokalnem tekmovanju, trikrat v prvenstvu) premagale ptujske
	v	
		•
1. DOL ŽENSKE				
REZULTATI 17. KROGA:			Benedikt	
- ŽOK Ptuj 3:0, Eplc Sloving Vital				
- Luka Koper 3:1, Prevalje			-	MZG
Grosuplje 1:3.				
1. NOVA KBM BRANIK	16	15	1	44
2. BENEDIKT	17	14	3	42
3. EPIC SLOVING VITAL	18	12	6	37
4. LUKA KOPER	17	10	7	27
5. ŽOK PTUJ	17	6	11	19
6. MZG GROSUPLJE	16	4	12	16
7. LIP BLED	17	4	13	13
8. PREVALJE	17	2	15	4
1. DOL MOŠKI				
REZULTATI 17. KROGA:			Svit Uni-	
metal - Duol Olimpija		0:3, Salonit		
Anhovo - Krka 3:0, Astec Triglav -				
Marchiol Prvačina 3:2, Calcit Kamnik				
- Galex Mir 3:0.				
1. SALONIT ANHOVO	17	15	2	46
2. CALCIT KAMNIK	17	14	3	39
3. ASTEC TRIGLAV	17	11	6	33
4. MARCHIOL PRVAČINA	17	10	7	30
5. GALEX MIR	17	8	9	24
6. KRKA	17	5	12	16
7. DUOL OLIMPIJA	17	5	12	16
8. SVIT UNIMETAL	17	0	17	0
Foto: Črtomir Goznik
Odbojkarice Benedikta so letos že četrtič premagale ptujske od-bojkarice.
odbojkarice (ena zmaga v pokalu Sovenije). Tokrat so bili za zmago dovolj le trije nizi. Po dveh zmagah nad moštvi iz zgornjega dela lestvice, so bile Ptujčanke tokrat zelo oddaljene od želenega rezultata.
Tekma je minila v znamenju odsotnosti prvih podajalk na obeh straneh mreže; pri domačinkah je manjkala Jasmina Borko, ki se poškodovala na zaključnem turnirju pokala Slovenije prejšnji teden v Novi Gorici, pri gostjah pa na parketu ni bilo Nuše Andjelkovič. Krajše pri tem so zagotovo potegnile Ptujčanke, ki v Saški Zupanič še nimajo standardne prvoligaške igralke. A so takšne tekme, tudi porazi, prava pot, da se do tega
statusa pride. Varovanka domačega trenerja, Sanja Rajšp, je te vloge precej bolj vajena.
Uvod srečanja je bil izenačen, Ptujčanke pa so priključek uspele držati le v prvi tretjini niza. Nato so Benedičanke, v prvi vrsti po zaslugi odličnega servisa, prestavile v višjo prestavo ter brez večjih težav slavile visoko zmago. V nadaljevanju je bila prevlada domačega moštva na parketu še bolj očitna, Ptujčanke proti čvrsti igri niso imele pravega odgovora in drugi niz izgubile s še višjo razliko. V tretjem nizu so se igralke pod taktirko Sergeje Lor-ber le uspele pobrati. Ob drugem tehničnem time - outu so imele že štiri točke prednosti,
Judo • DP za člane in članice v S. Bistrici
ki pa so jih kaj hitro zapravile. Benedičanke so ob delnem rezultatu 13:5 prišle do nepričakovano visoke zmage.
Od preostalih srečanj je bilo še najbolj vroče v Ljubljani, kjer sta se spopadli tretje in četrto uvrščeno moštvo v prvenstvu. Koprčanke so bile boljše le v tretjem nizu, a dostojno konkurirale domačinkam, kar pa na koncu ni bilo dovolj niti za točko. Prevaljčanke so še enkrat doživele boleč poraz; v obračunu nasprotnikov iz dna lestvice so jih na domačem parketu potolkle Grosupeljčanke ter jim zaloputnile vrata prve lige. Mariborčanke so bile že pred dvema tednoma prepričljivo boljše od Blejk.
UG
1. DOL (m): Svit Unimetal -Duol Olimpija 0:3 (-14, -28, -17)
SVIT UNIMETAL: Bračko, Lukman, Valentan, Pulko, Kos, Gomivnik, Fre-šer Lampret, Pipenbaher, Cizerl.
V srečanju ekip iz dna prvenstvene razpredelnice so v Slovenski Bistrici odbojkarji ljubljanske Duol Olimpije prišli do pomembne zmage v borbi za obstanek. Še največ so Svitov-ci prikazali v drugem setu, ko so vodili za tri točke (20:17), vendar so na koncu set izgubili na razliko. V vrstah domačih si pohvale zasluži Gomivnik, ki je dosegel petnajst točk.
Danilo Klajnšek
Pet medalj za judoiste Drave, ena za Gorišnico
Slovenska Bistrica, 2. 2. 2008. Prizorišče letošnjega članskega državnega prvenstva je bila športna dvorana v Slovenski Bistrici, kjer so se za naslove državnih prvakov potegovali najboljši slovenski judoisti. Merjenje moči pred prihajajočimi tekmami svetovnega pokala se je pokazalo za zelo zanimivo, saj je stopnja pripravljenosti naših najboljših judoistov dovolj dobra; vsi so željni pokazati najboljše predstave na blazinah. Za JK Gorišnica je bron priboril Damjan Fras, Ptujčani so osvojili 5 kolajn, dve srebrni v ženski konkurenci ter tri bronaste v moški konkurenci.
Predvsem v moških kategorijah je polna bistriška dvorana prišla na svoj račun, saj so gledalci spremljali zanimive in razburljive boje vse do konca borilnega časa. Naslovi državnih prvakov so prišli v prave roke, najbolj zanimivo pa je bilo v kategoriji do 81 kg, kjer so se za zlato potegovali kar trije udeleženci svetovnih pokalov; poleg Klemna Ferjana (JK Drava) še Bežigrajčan Aljaž Sedej in Sašo Jereb iz Olimpije. Klemen se je po operaciji prvič pomeril v borbah na tata-mijih, Priboril pa si je 3. mesto. Izgubil je s kasnejšim zmagovalcem Sedejem, ki je v finalu po podaljšku ugnal Jereba. V kategoriji do 90 kg je tokrat prišel na stopničke Ervin Vinko (JK Drava), ki je s 3. mestom upravičil pričakovanja pred tekmovanjem. Po dolgem času
Zastoptvo JK Drava na DP v Slovenski Bistrici
pa smo na blazinah videli tudi Jožeta Šimenka (JK Drava), ki je v najtežji kategoriji (nad 100 kg) prav tako osvojil 3. mesto.
V ženski konkurenci so se na najvišje stopničke povzpele prekaljene reprezentantke, presenečenj ni bilo. Ptujski tekmovalki Lea Murko in Urška Urek sta osvojili vsaka v svoji kategoriji 2. mesto.
Skupno je največ, kar 6 naslovov prvaka, odšlo v Judo klub Sankaku iz Celja, ki je prevladoval v ženski konkurenci, saj so celjske judoistke zmagale v petih kategorijah, en naslov pa so Celjani dodali v moškem delu. V moški konkurenci je bil seznam zmagovalcev bolj
pester. Na prestolu za prvaka so se zamenjali predstavniki štirih različnih slovenskih klubov, največkrat je uspelo zmagati domačim predstavnikom - Judo klubu Impol Slovenska
Bistrica. Ti so bili najboljši v najtežjih kategorijah, do 90 kilogramov se je zmage veselil Denis Imamovic, do 100 kilogramov je slavil Primož Ferjan, nad 100 kilogramov pa Matjaž Ceraj. V kategoriji do 66 kg je državni prvak postal Simon Mohorovič (Bežigrad), do 73 kg Marko Prodan (Šiška), do 60 kg pa je bil najboljši Matjaž Ter-bovc (Sankaku). Na zmagovalni oder je stopil tudi Damjan Fras iz Gorišnice, ki je bil bronast v najtežji kategoriji nad 100 kg (trikrat je zmagal, enkrat pa izgubil - v polfinalu s Cerajem).
Ženski in moški del reprezentance, med njimi tudi Klemen Ferjan, se bodo ta konec tedna potegoval za pomembne točke na svetovnem super A pokalu v Parizu, kjer po tekmovanju ostanejo še na pripravah. Do konca meseca februarja čakata moške še svetovna pokala na Dunaju in v Hamburgu, ženske pa v Budimpešti in Hamburgu.
Sebi Kolednik
Državne prvakinje in prvaki za leto 2008 so postali:
dekleta: kat. - 48 kg: Kristina VRŠIČ - JK Duplek; kat. - 52 kg: Petra NA-REKS - JK Sankaku; kat. - 57 kg: Vesna BUKIČ - JK Sankaku; kat. - 63 kg: Urška ŽOLNIR - JK Sankaku; kat. - 70 kg: Branka MIRJANIČ - JK Bežigrad; kat. - 78 kg: Regina JERNEJC - JK Sankaku; kat. + 78 kg: Lucija POLAVDER - JK Sankaku.
Fantje: kat. - 60 kg: Matjaž TRBOVC - JK Sankaku; kat. - 66 kg: Simon MOHOROVIČ - JK Bežigrad; kat. - 73 kg: Marko PRODAN - JK Šiška; kat. -81 kg: Aljaž SEDEJ - JK Bežigrad; kat. - 90 kg: Denis IMAMOVIČ - JK Impol; kat. - 100 kg: Primož FERJAN - JK Impol; kat. + 100 kg: Matjaž CERAJ - JK Impol.
Foto: SK
Šolski šport • Medobčinsko prvenstvo OŠ v strelstvu
Prvaka Aleš Pernat in Sara Rojko
Preteklo sredo je na mestnem strelišču na Ptuju v organizaciji Zavoda za šport Ptuj in izvajalca tekmovanja SK Ptuj potekalo medobčinsko prvenstvo osnovnih šol v streljanju s serijsko zračno puško. Tudi letos se je nadaljeval splošen trend naraščajočega zanimanja mladih za športno streljanje, izboljšujejo pa se tudi rezultati, ki so iz leta v leto višji.
Pri učencih je medobčinski prvak postal Aleš Pernat iz OŠ Kidričevo s 173 krogi, pred Valentinom Tratnikom s 167 krogi na 2. in Sašom Sto-jakom s 164 krogi na 3. mestu, oba iz OŠ Olge Meglič. Pri deklicah je medobčinska prvakinja postala Sara Rojko iz OŠ Ljudski vrt s 163 krogi, 2. mesto je osvojila Valentina Ranfl iz OŠ Mladika s 142 krogi, pred Majo Bezjak iz OŠ Mladika s 136 krogi na 3mestu.
V ekipnem seštevku, kjer so se letos pravila spremenila in sedaj ekipo sestavljajo samo 3 dečki oziroma 3 deklice (prej so bile 6 članske ekipe), je pri
Foto: Simeon Gonc
Skupinska slika udeležencev medobčinskega prvenstva OŠ v streljanju s serijsko zračno puško
dečkih zmagala OŠ Kidričevo, ki je dosegla 465 krogov, pred OŠ Juršinci s 450 krogi in OŠ Olge Meglič s 445 kro-
gi. Pri deklicah je zmagala OŠ Juršinci s 334 krogi. Prvič pa se je ločeno tekmovanje izvajalo tudi za strelce z naslonom
(letnik 1995 in mlajši), kjer je zmagal Vito Petkovič iz OŠ Ljudski vrt.
Simeon Gonc
Rezultati:
učenci: 1. Aleš Pernat, Kidričevo, 173, 2. Valentin Tratnik, Olge Meglič, 167, 3. Sašo Sto-jak, Olge Meglič, 164, 4. Jan Tovornik, Ljudski vrt, 162, 5. David Kekec, Juršinci, 157, 6. Ivan Druzovič, Juršinci, 153, 7. Rok Ciglar, Kidričevo, 148, 8. Niko Visočnik, Kidričevo, 144, 9. Žan Bratušek, Videm, 142, 10. Jernej Pondelak, Juršinci, 140, 11. Blaž Topolovec, Ljudski vrt, 140,
12. Niko Koderman, Mladika, 121, 13. Tadej Leben, Ljudski vrt, 120, 14. Niko Kocmut, Olge Meglič, 114 krogov.
Učenci z naslonom: 1. Vito Petkovič, Ljudski vrt, 64 krogov.
Učenke: 1. Sara Rojko, Ljudski vrt, 163, 2. Valentina Ranfl, Mladika, 142, 3. Maja Bezjak, Mladika, 136, 4. Barbara Rižnar, Juršinci, 136, 5. Maja Pavlin, Juršinci, 118, 6. Urška Rižnar, Juršinci, 80 krogov.
Ekipno dečki: 1. OŠ Kidričevo (Aleš Pernat, Rok Ciglar, Niko Visočnik) 465, 2. OŠ Juršinci (David Kekec, Ivan Druzovič, Jernej Pondelak) 450, 3. OŠ Olge Meglič (Valentin Tratnik, Sašo Stojak, Niko Kocmut) 445 krogov, 4. OŠ Ljudski vrt (Jan Tovornik, Blaž Topolovec, Tadej Leben) 421 krogov.
Ekipno deklice: 1. OŠ Juršinci (Barbara Rižnar, Maja Pavlin, Urška Rižnar) 334 krogov.
Šolski šport • DP v judu za učence in učenke
Tilen priboril zlato medaljo za Mladiko
Športno društvo 15. maj iz Marezig je v petek, 1. 2. 2008, priredilo državno prvenstvo v judu za učence in učenke
osnovnih šol. Pravico udeležbe na zaključni del prvenstva so imeli učenci in učenke letnik 1993 - 1995 (7., 8. in 9. razred),
ki so se na predhodnih področnih prvenstvih uvrstili med prve tri. Organizacija prvenstva je bila zelo solidna, borbe so potekale tekoče, brez zapletov, za nameček pa so tudi sodniki dobro opravili svoje delo.
Na DP so se uvrstili tudi trije učenca iz Spodnjega Podrav-ja, ki so zastopali OŠ Mladika, OŠ Ljudski vrt in OŠ Cirkovce.
Med posamezniki je izstopal Ti-len Vidovič (OŠ Mladika) v kategoriji do 66 kg, ki je s štirimi zmagami osvojil zlato medaljo. Tadej Butolen (OŠ Ljudski vrt) je nastopal v kategoriji nad 73 kg in je osvojil 5. mesto, enako mesto je med učenkami zasedla Mojca Vek iz OŠ Cirkovce.
Sebi Kolednik
Trener Vlado Cuš, Tilen Vidovič, Tadej Butolen in športni direktor JK Drava Robert Polajžer.
Judo • V Lendavi osemkrat na stopničkah
Najmlajši judoisti so se tokrat borili v Lendavi in osvojili nekaj vidnih uvrstitev. Letnik 1999 in mlajši: - 27 kg: 2.
Severin Bedekovič, 3. Žiga Vidovič -oba JK Drava, - 36 kg: 2. Niko Rakuš, 3. Jernej Domajnko - oba JK Drava.
Letnik 1997 in 1998: - 52 kg: 3.
Matic Kostevc in Jan Sever - oba JK Gorišnica.
Mlajše deklice: - 48 kg: 5. Tjaša Brumen - JK Drava; - 52 kg: 3. Larisa Čerček - JK Drava; +57 kg: 2. Renata Kralj - JK Gorišnica.
Mlajši dečki: - 35 kg: 7. Rok Res-nik - JK Drava; - 46 kg: 7. Amadej Bedekovič - JK Drava; - 60 kg: 3. David Forstnarič - JK Gorišnica.
SK
Rezultati:
Starejši učenci: do 38 kg: 1. Sašo Šarčevič - OŠ III. Murska Sobota; do 42 kg: 1. Sebastjan Boltar - OŠ Koper; do 46 kg: 1. Borut Pinosa - OŠ Kette Murn LJ; do 50 kg: 1. Luka Krualt - OŠ Maks Pečar LJ; do 55 kg: 1. Tadej Klemenc - OŠ Mislinja; do 60 kg: 1. Jaka Pruš - OŠ Mislinja; do 66 kg: 1. Tilen Vidovič - OŠ Mladika Ptuj, 2. Tadej Mulec - OŠ Duplek; do 73 kg: 1. Matic Ovijač - OŠ Dobrova; nad 73 kg: 1. Jaka Vrhovec - OŠ Sp. Šiška, 5. Tadej Butolen - OŠ Ljudski vrt Ptuj.
Učenci ekipno: 1. MISLINJA - 20, 9. MLADIKA PTUJ - 10, 11. DUPLEK - 7, 37. LJUDSKI VRT PTUJ - 1 točka.
Starejše učenke: do 36 kg: 1. Sara Šernek - OŠ Odranci; do 40 kg: 1. Veronika Grabnar - OŠ Mokronog; do 44 kg: 1. Kaja Čeh - OŠ Ivan Cankar Ljutomer; do 48 kg: 1. Maruška Jurman - OS Elvire Vatovec Pra-de; do 52 kg: 1. Zala Mihalič - OŠ Koseze LJ; do 57 kg: 1. Monika Babič - OŠ Ivana Babiča-Jagra, 5. Mojca Vek - OŠ Cirkovce; do 63 kg: 1. Maja Povšnar - OŠ Matija Valjavec KR; nad 63 kg: 1. Urška Potočnik - OŠ Ivan Cankar Ljutomer.
Učenke ekipno: 1. ELVIRE VATOVEC PRADE - 17 točk.
Niko Rakuš (JK Drava Ptuj) je v Lendavi osvojil 2. mesto.
Športni napovednik
ODBOJKA
1. DOL ŽENSKE
18. KROG: ŽOK Ptuj - Nova KBM Branik (v sredo ob 19. uri v gimnazijski telovadnici).
NAMIZNI TENIS
1. SNTL MOŠKI
13. KROG: NTK Ptuj - Melamin Kočevje (v sredo ob 17. uri v ŠD Mladika).
NOGOMET
PRIJATELJSKA TEKMA
V sredo, 6. 2., ob 19. uri bodo nogometaši Aluminija gostili ekipo Frama.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet m 2. SFL vzh.
Benedikt z zmago potrdil prvo mesto
Rezultati 14. kroga: Marinci Veščica - Cerkvenjak G.Anton 2:2 (0:1), DuplekTBS Team24 - Bioterme M.Nedelja 7:3 (3:0), KMN Nazarje Glin - KMN Slovenske Gorice 5:2 (4:1), KMN Benedikt - Tomaž ABA Mark69 4:1 (3:0), KMN Martinišče Codex - FC Maribor Branik 4:4 (2:2).
1.	KMN BENEDIKT 14	13	1	0 102:41 40
2.	TOMAŽ ABA	14	9	2	3	63:31 29
3.	NAZARJE GLIN	14	7 3	4 76:68 24
4.	MARIBOR BR.	14	7	2	5	48:42	23
5.	DUPLEK TBS	14	6 3	5	63:63	21
6.	MARINCI VEŠČ. 14	5	3	6 51:55	18
7.	CERKVENJAK	14	5	2	7	54:63	17
8.	MARTINIŠČE C.	14	3	2	9	48:74	11
9.	SLOV. GORICE	14	2	3	9	66:97	9
10.	BIOTERME 14 2 1 11 43:79 7
Benedikt - Tomaž 4:1 (3:0)
Strelci: 1:0 Klemenčič (12), 2:0 Novak (16), 3:0 Pukšič (18), 4:0 Kle-
menčič (34), 4:1 Cvetko (35).
V derbiju vodečih ekip 2. SFL vzhod so domači futsalerji Benedikta z novo zmago potrdili prvo mesto, saj imajo štiri kroge pred koncem kar enajstih točk prednosti. Obe ekipi sta nastopili v okrnjenih zasedbah. Pri Benediktu je zaradi poškodbe manjkal prvi mož ekipe Davorin Šnofl, pri gostih pa Boštjan Kupčič in vratar Trop, katerega je zamenjal mladi Vrbanič. Futsalerji Benedikta so si že do odmora priigrali visoko prednost, ki so jo v 2. polčasu znali ru-tinirano zadržati. Mrežo „petelinov" je dvakrat zatresel prvi topnik 2. SFL vzhod Bojan Klemenčič, ki je že pri številki 31 doseženih zadetkov! Častni zadetek Tomaža je v 35. minuti dosegel Cvetko. Benedikt zdaj čaka gostovanje v Mariboru pri Braniku, na Hardek pa v petek ob 19.30 uri prihajajo Nazarje.
UK
M. nogomet m ZLMN Ormož
Znani vsi polfinalisti
Skupina A
Rezultati 9. in 10. kroga: Avto-šola Prednost - Pušenci mladi 1:4, Aries IT Fiposor - KOŠ 1:9, Kog - SK računalništvo 4:2, Včerajšnji - Vikingi 1:5, Mladost Prevozništvo Pesrl
-	Blue Team 3:0, Pušenci mladi
-	Slikopleskarstvo Kukec Cvetkov-ci 6:3, KOŠ - Včerajšnji 12:0, Blue Team - Avtošola Prednost 2:9, Vikingi - Kog 4:3.
Skupina B
Rezultati 9. in 10. kroga: Borec - Stora gora 3:0, Zidarstvo Čurin -Središče 4:1, Lordi Dioniz bar - Inox ograje Majcen 0:8, Belcont - Svetinje 3:1, Mihovci Bar pri križu - Mladost Pleskarstvo Špendija 4:1, Mladost Pleskarstvo Špendija - Belcont 2:9, Inox ograje Majcen - Mihovci Bar pri križu 1:6, Svetinje - Zidarstvo Čurin 1:4, Središče - Sugar Boys 4:1.
							1. ZID. ČURIN	9	8	1	0	55:10	25
1. MLADOST P.	9	8	0	1	39:9	24	2. BELCONT	9	8	1	0	52:11	25
2. KOG	9	Z	0	2	32:19	21	3. MIHOVCI	9	Z	0	2	51:21	21
3. KOŠ	10	6	1	3	4Í23	19	4. SVETINJE	9	6	0	3	40:19	18
4. SK RAČUNAL.	9	6	0	3	32:12	18	5. INOX OGRAJE	9	5	0	4	34:22	15
5. PUŠENCI ML.	9	5	1	3	36:2Z	16	6. LORDI DIONIZ	9	4	0	5	15:35	12
6. VIKINGI	9	5	1	3	28:20	16	7. BOREC	9	3	1	5	14:22	10
7. PREDNOST	9	4	1	4	28:29	13	8. SREDIŠČE	9	3	0	6	24:36	9
8. ARIES IT F.	9	4	0	5	25:31	12	9. MLADOST Š.	9	2	1	6	1Í45	Z
9. SLIK. KUKEC	9	2	0	Z	1Í36	6	10. SUGAR BOYS	9	2	0	Z	14:40	6
10. BLUE TEAM	9	1	0	8	14:4Z	3	11. STORA GORA	10	0	0	10	6:61	0
11. VČERAJŠNJI	9	0	0	9	6:51	0							UK
Tenis m Zimska liga 2007-08
Šumari premagali vodilno Skorbo
Sedmi krog v 1. zimski teniški ligi je postregel s prvovrstnim presenečenjem; zadnje uvrščena ekipa TK Šumari je namreč uspela premagati vodečo ekipo Skorbe!
REZULTATI 7. KROGA: TK ŠUMARI - TK SKORBA 2:1 (Premužič - Žitnik 7:9, Sternad - Grabar 9:5, Gulin/Hazabent - Žitnik/Hazimali 9:7); MALECNIK TEAM - TC LUKA
0:3 (Ciringer - Kocijan 4:9, Škrinjar
-	Pušnik 4:9, Ciringer/Škrinjar -Merc/Kolarič 7:9); TRGOVINE JAGER
-	TK NEPTUN 2:1 (Čeh - Korošec 0:9, Križe - Horvat 9:3, Zavrnik/Kri-že - Mazera/Korošec 9:7).
VRSTNI RED: TK Skorba 15, TC Luka 13, TK Neptun 12, TK Maleč-nik Team 11, Trgovine Jager 7, TK Šumari 5 točk.	(DK)
Foto: TM
Foto: SK
Mateja Pintar • Uspešna paraolimpijka na obisku na Ptuju
Že od nekdaj je želela biti uspešna športnica
Letošnjega izbora športnika leta v MO Ptuj se je udeležila tudi paraolimpijka Mateja Pintar, članica slovenske državne namiz-noteniške reprezentance za športnike invalide od leta 2002. Spremljala sta jo oče Milan in mama Irena ter Silva Razlag, športnica občine Ptuj leta 1980. Slednja je bila poleg hčerke Andreje (športnice MO Ptuj leta 1998) tudi pobudnica ideje, da bi bila Mateja gostja na tako pomembnem dogodku, kot je izbor športnika leta MO Ptuj. Matejin največji uspeh doslej je 1. mesto posamezno na para-olimpijskih igrah leta 2004 v Atenah. Med leti 2003 in 2007 je skupaj na mednarodnih tekmovanjih osvojila že 47 medalj.
Med največje uspehe lahko štejemo 3. mesto posamezno na svetovnem prvenstvu leta 2006 v Montreuxu v Švici, leta 2003 je bila 3. posamezno na evropskem prvenstvu v Zagrebu, ekipno prva. Leta 2005 je slavila v Jesolu v Italiji, kjer je osvojila 1. mesto posamezno, 3. mesto v opnu in 3. mesto ekipno. Na lanskem EP v Kranjski gori je bila ekipno prva, 2. med posamezniki in 3. v opnu. Leta 2005 je prejela Bloudkovo plaketo, trikrat pa je bila tudi najboljša športnica po izboru Zveze za šport invalidov - pa-raolimpijskega komiteja.
Leto 2007 je zaključila kot 2. na svetovni jakostni lestvici v svoji kategoriji 3; za prvo-uvrščeno Slovakinjo Kanovo je zaostala le za pet točk. S tem je izpolnila normo za nastop na paraolimpijskih igrah v Pe-
kingu, kjer lahko ob dobrem posameznem nastopu, v kategoriji open ali v paru z Andrejo Dolinar, upravičeno pričakuje katero od medalj.
Začela je kot rokometašica
Mateja Pintar je rodila 16. julija leta 1985 v Škofji Loki. Je študentka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, zaključuje 4. letnik študija, smer angleščina in nemščina. Pomemben del njenega življenja pa je namizni tenis, poudarja. Športno pot je začela kot uspešna rokometašica, aktivno ga je igrala štiri leta, vse do nesreče. Šlo je za običajen družinski
nedeljski izlet na hrib Lubnik, ko ji je na eni od skal zdrsnilo, natanko se ne spominja, kaj se je zgodilo. Padla je in s hrbtenico zadela ob skalo. Ko se je kotalila po bregu navzdol, si je zlomila hrbtenico, od takrat je na invalidskem vozičku. »Vedela sem, da nog ne čutim, nisem pa imela občutka, da je konec življenja, nihče mi takrat tudi ni rekel, da ne bom nikoli več hodila. Nisem imela nekih posebnih težav pri prilagajanju na novo življenje, delala sem tisto, kar sem lahko. Vsak dan sproti sem odkrivala neko novo možnost, nekaj novega. Najbolj pomembno pa je bilo, da sem se osamosvojila, da sem osvojila čisto običajne življenjske funkcije, oblače-
nje, slačenje, opravila vozniški izpit, da nisem bila odvisna od nekoga drugega. Pri moji poškodbi gre za stisnjene živce v hrbtenjači, ki pa niso presekani, operativni poseg ne pride v poštev. Povedali so mi, da so možnosti, da bi lahko kdaj hodila zelo minimalne, morda s kakšnimi novimi tehnologijami. Na to niti ne računam niti ne razmišljam o tem. Osredo-točam se na stvari, ki jih lahko počnem in ne na tiste, ki jih ne morem. Mislim, da ima vsak človek določene omejitve, moje so večinoma fizične, tem se moram v določeni meri prilagajati. Še zmerom je veliko stvari, ki jih lahko počnem, ki me veselijo,« je povedala Mateja Pintar, ko je predstavljala
Foto: Črtomir Goznik
Mateja Pintar: »Najbolj pomembno je, da sem se po nesreči osamosvojila, da lahko živim samostojno.«
Foto: Črtomir Goznik
Paralolimpijko Matejo Pintar je med kratkimobiskom na Ptuju, spremljala sta jo oče Milan in mama Irena, sprejel tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan. V spomin ji je podaril sliko Ptuja, delo mladega ptujskega umetnika Jerneja Forbicija.
svojo življenjsko zgodbo.
Z namiznim tenisom se je prvič srečala že v cetru za rehabilitacijo, v okviru rekreacije, ki je bila tam organizirana. Mizo so imeli tudi doma, od vseh športov, ki so jih imeli na rehabilitaciji, ji je bil namizni tenis daleč najbolj všeč, zdelo se ji je, da ji kar gre. To je bilo leta 2000, takrat je bila na pa-raolimpijskih igrah v Sidneyju zelo uspešna Andreja Dolinar, s katero je navezala stike. Andreja jo je tudi predstavila njenemu trenerju Andreju Vecku. Resno je pričela trenirati namizni tenis.
Kmalu bo zaključila študij prevajalstva, smer angleščina in nemščina. Trenutno si zelo želi iti na kakšno študentsko izmenjavo, študij bi rada nadaljevala v tujini, da bi se čim bolje naučila jezikov, spoznala kulturo. Zelo rada potuje, da vidi kaj novega, poskusi kaj novega. Zelo upa, da ji bo uspelo, čeprav je študij in potovanja zelo težko usklajevati s treningi. Prav tako si želi takšno službo, ki jo bo lahko usklajevala s športnimi aktivnostmi.
Športni dosežki ji veliko pomenijo, saj si je že v rani mladosti želela biti uspešna športnica; bila je prava športna navdušenka. Šport je bil vedno pomemben del njenega življenja, z namiznim tenisom pa so se ji v bistvu uresničile otroške sanje, biti uspešna športnica, sploh pa ji veliko pomeni zlata medalja s paraolimpijskih iger
v Atenah. Še vedno težko verjame, da ji je to uspelo, da je to dosegla. Res je sicer, da šport ni vse v življenju, v njenem pa je zagotovo pomemben del.
Uradno normo za letošnje paraolimpijske igre v Pekingu je že pred časom izpolnila, sredi januarja je pričela z delom priprav, ki sodijo med t. i. dolgoročne priprave. V tem štiriletnem obdobju je Peking zanjo zagotovo največji športni cilj. Trenutno v okviru priprav trenira trikrat tedensko; reprezentanca ima bazo v Logatcu. Pred tekmami se bo trening zaostril, saj bo potrebno trenirati dvakrat dnevno. Pred Pekingom bodo odigrali štiri oz. pet pripravljalnih turnirjev. Priprave bodo zelo intenzivne, olimpijska sezona je vedno veliko bolj naporna in intenzivna kot ostale, čeprav tudi v preostalih potekajo evropska in svetovna tekmovanja - nič pa se ne more meriti z olimpijskimi igrami. Prostega časa oziroma časa, ko ne počne ničesar, skorajda ni. V teh dneh se mudi v Londonu, to bo verjetno njen prvi in zadnji dopust v tem letu. Običajno rada potuje v bolj civilizirane kraje, zelo rada hodi tudi v kino. Zelo rada nakupuje tudi darila za prijatelje. Zelo rada je z družino, ki jo spremlja na vseh njenih poteh in jo tudi najbolj podpira, nekoč v prihodnosti pa si želi ustvariti tudi svojo.
MG
Vaterpolo • VK Terme Ptuj
Dečki nadaljujejo z dobrimi igrami
Vaterpolisti Term Ptuj so v kategoriji do 12 let nastopili na tretjem turnirju sezone. V Kopru so odigrali dve tekmi: v prvi so bili prepričljivo boljši od mariborskega Branika, v drugi so izgubili od rovinjske-ga Delfina.
V konkurenci osmih klubov varovanci trenerja Boštjana Maračiča trenutno zasedajo peto mesto. Kot so tokrat dokazali, so precej boljši od ekip razvrščenih za njimi, tiste boljše pa so le za las pred njimi. Njihov čas zagotovo še prihaja, saj se pred domačim občinstvom še niso predstavili. Nekoliko več podpore s tribun si lahko obetajo že na prihodnjem turnirju, ki bo 2. marca v Mariboru; takrat bodo odigrali kar tri tekme.
Rezultati:
Branik - Terme Ptuj 1:15 (0:4, 1:4, 0:4, 0:3)
Strelci za Ptuj: Ljubec 6, Miletič 4, Erčevič 2, Gerečnik 2 in Vavpotič 1
Terme Ptuj - Delfin 2:5 (1:2, 0:1, 0:1, 1:1)
Strelci za Ptuj: Gerečnik 1, Lju-bec 1
UG
Vid Erčevič je v Kopru dvakrat zadel mrežo nasprotnika. S sedmimi zadetki v prvenstvu je na listi strelcev na 20. mestu. Pred njim so Mario Ljubec (5.), Anej Miletič (8.) in Tadej Gerečnik (15.). Tadej Ercevič je 32., Aljaž Vaupotič pa 37.
Strelstvo • Občinsko prvenstvo Ormoža
Novak in Meletova najboljša
V nedeljo, 3. 2. 2008, se je na strelišču v Ormožu odvijalo občinsko prvenstvo v streljanju s serijsko puško. Doseženi so bili naslednji rezultati:
Pionirji: ekipno: 1. SD Ormož, 518, 2. SD »Jože Keren-čič« Miklavža, 443;
posamezno: 1. Grega Po-lanjko, 177, 2. Jan Šumak, 173, 3. Tilen Vnučec, 168, 4. Tomi
Jevšovar (vsi SD Ormož) 156, 5. Nejc Mir, 154, 6. Žan Mir, 149, 7. Marko Rotar (vsi SD Jože Ke-renčič Miklavž) 140 krogov.
Pionirke: 1. Petra Vernik, 179, 2. Melisa Kosi, (SD Ormož) 167 krogov.
Kadeti: 1. Leon Antolič, 170, 2. Tadej Ivanuša, (oba SD TSO) 162 krogov.
Kadetinje: 1. Barbara Mu-
V konkurenci veteranov je zmagal Branko Veselko, za njim pa sta se uvrstila Franc Ciglarič in Štefan Vočanec.
hič (SD TSO) 177 krogov.
Člani: ekipno: 1. SD Ormož, 543, 2. SD TSO, 530, 3. SD Jože Kerenčič iz Miklavž, 505, 4. SD Podgorci, 490 krogov;
posamezno: 1. Anton Novak (SD TSO) 182, 2. Rok Šumak, 3. Matjaž Habjanič, 4. Sti-ven Vočanec (vsi SD Ormož) vsi 181, 5. Tadej Horvat 179, 6. Aleksander Prapotnik (oba SD TSO) 176, 7. Bojan Mir (SD Jože Kerenčič Miklavž) 175, 8. Boris Hergula (SD TSO) 175, 9. Bojan Šnajder (SD Jože Keren-čič) 174, 10. Jaka Klemenčič (SD Podgorci) 171, 11. Marjan Kolarič (SD Podgorci) 164, 12. Aleš Murad (SD Jože Kerenčič) 156, 13. Borut Krabonja (SD Podgorci) 145 krogov.
Članice: 1. Vesna Mele (SD TSO) 182 krogov.
Veterani: 1. Branko Veselko (SD TSO) 168, 2. Franc Cigla-rič (SD Jože Kerenčič Miklavž) 151, 3. Štefan Vočanec (SD Ormož) 140 krogov.
Veteranka: 1. Milka Vočanec (SD Ormož) 169 krogov.
Bojan Mir, vodja občinskega prvenstva
Foto: UG
Upravna enota Ormož
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
Pomožni delavec - M/Ž; brušenje, čiščenje, barvanje, določen čas, poskusna doba 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, 2-letna poklicna izobrazba, 600 EUR bruto / mesečno. ŽVE-GLA MARIJAN, S. P. - MONTAŽA KOVINSKE OPREME, PODGORCI 2 B, 2273 PODGORCI. Pralec vozil - M/Ž; zunanje in notranje pranje osebnih in tovornih vozil, določen čas, poskusna doba 4 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-katego-rije, osnovna šola ali manj ali krajše izobraževanje, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, 539 EUR bruto / mesečno, hrvaški jezik - razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje osnovno. AVTOCENTER ORMOŽ STORITVE IN TRGOVINA, D. O. O., HARDEK 44 C, 2270 ORMOŽ. KLJUČAVNIČAR Varilec - M/Ž; varjenje, rezanje, brušenje, sestava, določen čas, poskusna doba 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, 800 EUR bruto / mesečno. ŽVEGLA MARIJAN, S. P. - MONTAŽA KOVINSKE OPREME, PODGORCI 2 B, 2273 PODGORCI. Zidar mizar, montaža PVC oken in vrat - M/Ž; montaža PVC oken in vrat, nedoločen čas, polni delovni čas, enoiz-mensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-ka-tegorije, enoizmensko delo, ročne spretnosti, fizična moč, sposobnost vodenja manjših skupin. GOING TRGOVSKO, STORITVENO IN PROIZVODNO PODJETJE, D. O. O., HAR-DEK 34 B, 2270 ORMOŽ. Prodajalec - delo v Ormožu
-	M/Ž; prodaja blaga, določen čas, poskusna doba 3 mesece, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno, slovenski
-	jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro. VELETEKSTIL TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, D. D., LESKOŠKOVA CESTA 10, 1000 LJUBLJANA.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
Voznik tovornjaka - M/Ž; vožnja tovornjaka v mednarodnem cestnem prometu, nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv-nestalen urnik, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit C, E-kategorije, angleški jezik - razumevanje zelo dobro, govorjenje dobro, pisanje zadovoljivo, italijanski jezik - razumevanje zelo dobro, govorjenje dobro, pisanje zadovoljivo, nemški jezik
-	razumevanje zelo dobro, govorjenje dobro, pisanje zadovoljivo. PESRL STANKO, S. P. - PREVOZNIŠTVO PESRL, KAJŽAR 19, 2275 MIKLAVŽ PRI ORMOŽU.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
Svetovalec (zavarovalni agent) za Wiener stadtische versicherung - M/Ž ;
svetovanje in sklepanje življenjskih in premoženjskih zavarovanj, nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv-nestalen urnik, urejevalniki besedil
-	osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, 750 EUR
bruto / mesečno, nemški jezik
-	razumevanje zelo dobro, govorjenje tekoče, pisanje dobro, slovenski jezik - razumevanje zelo dobro, govorjenje tekoče, pisanje zelo dobro, BG, Marketing, management in organizacija. BRANKO GRUBIČ, s. p., GOMILA PRI KOGU 13, 2276 KOG.
Inženir gradbeništva, nepremičninski posrednik
-	M/Ž; iskanje priložnosti za sklenitev posla, iskanje potencialnih nepremičnin za nakup kot tudi za posredovanje, pridobitev raznih listin pri pristojnih državnih organizacijah, priprava oglasov za oglasno desko, ažuriranje spletne strani, pregled celotne dokumentacije, natančen ogled nepremičnine in preverjanje, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 6 mesecev, vozniški izpit B-kategorije, licenca za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno, 1.580 EUR bruto / mesečno, angleški jezik - razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, nemški jezik - razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. JERUZALEM ORMOŽ, STORITVE, AGRAR, TRGOVINA, D. D., KERENČIČEV TRG 8, 2270 ORMOŽ.
Diplomirani inženir strojništva (VS), vodja obrata
-	M/Ž; izvajanje planov proizvodnje, organizacija in delitev dela v proizvodnji, vodenje proizvodnje evidenc, opravljanje podobnih del, določen čas, poskusna doba 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, znanje angleškega ali italijanskega jezika; izobrazba druge teh. smeri, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno. CARRERA OPTYL PROIZVODNJA OČAL, D. O. O. ORMOŽ, LJUTOMERSKA CESTA 38 A, 2270 ORMOŽ.
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PSIHIATRIJE Doktor medicine specialist psihiater - M/Ž; diagnostici-ranje, zdravljenje in rehabilitacija bolnikov na hospitalni in specialistični ravni, nedoločen čas, polni delovni čas, na razpolago stanovanje; strokovni izpit, spec. izpit iz psihiatrije, zdrav. licenca s področja psihiatrije. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ, PTUJSKA CESTA 33, 2270 ORMOŽ.
Upravna enota Ptuj
Priučeni zidarji - M/Ž; pomoč pri zidanju in ometava-nju, določen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, fizična moč, komunikativnost, 850 EUR bruto / mesečno. GRADBENO PODJETJE JAZBEC GRADBENIŠTVO, POSREDNIŠTVO IN TRGOVINA, D. O. O., ŽETALE 14 A, 2287 ŽETALE. Monter vodovodnih naprav, monter vodovodnih in ogrevalnih naprav - M/Ž; določen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije, iščemo kandidate z max. 5 let delovnih izkušenj, slovenski jezik - razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo. MIKS MONTAŽA, INSTALACIJE, KOVINARSTVO, STORIT-
VE, D. O. O., PREČNA POT 1 A, 2250 PTUJ. ELEKTROTEHNIK Elektroinštalater, delo po gradbiščih v Sloveniji - M/Ž;, določen čas, poskusna doba 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, v poštev pridejo tudi kandidati, prijavljeni na ZRSZ v Ljubljani, slovenski jezik - razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo. MIKS MONTAŽA, INSTALACIJE, KO-VINARSTVO, STORITVE, D. O. O., PREČNA POT 1 A, 2250 PTUJ.
Avtomehanik - M/Ž; popravilo avtomobilov, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, 950 EUR bruto / mesečno. AVTOCENTER PR-STEC, D. O. O., PTUJ, OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ. Gradbeni delavec - monter - M/Ž; določen čas, poskusna doba 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, ročne spretnosti, delovne izkušnje z montažo mavčno-kartonskih plošč. CIGULA GRADBENO MONTAŽNO PODJETJE, D. O. O, DORNAVA 106, 2252 DORNAVA. Zidar, tesar - M/Ž; določen čas, poskusna doba 12 mesecev, polni delovni čas, enoiz-mensko delo, ročne spretnosti, fizična moč. MUHAMET BAJRAKTARI, S. P., ZAKLJUČNA GRADBENA DELA, KRAIGHERJEVA ULICA 27, 2250 PTUJ.
Kuhar/kuharica - M/Ž; pripravljanje in kuhanje jedi, načrtovanje jedilnikov, vodenje in usklajevanje dela v kuhinji, skrb za urejenost in čistočo delovnih sredstev in prostorov, določen čas, poskusna doba 3 mesece, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo. POMARANČA GOSTINSTVO, TURIZEM, D. O. O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ. STROJNI MEHANIK Oblikovalec kovin, delavec začetnik - IV stopnje strokovnosti - M/Ž; usposobitev za samostojno delo, določen čas, poskusna doba 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, zahtevana usmeritev in poklic: KV-ob-delovalci kovin, KV-mehaniki in strojniki, KV-elektrikarji, KV-metalurgi, KV-kemiki, KV-administratorji in sorodni. SILKEM, PROIZVODNJA ZEO-LITOV, D. O. O., TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. Pridobivalec in predelovalec kovin - obdelovalec kovin, delavec začetnik - III. stopnje strokovnosti - M/Ž; usposobitev za samostojno delo, določen čas, 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večiz-mensko delo, poskusna doba 1 mesec, zahtevana usmeritev in poklic: IKV-obdelovalci kovin, IKV-mehaniki in strojniki, IKV-metalurgi, IKV-elektrikar-ji, - nižja poklicna izobrazba, -IKV-program. SILKEM, PROIZVODNJA ZEOLITOV, D. O. O., TOVARNIŠKA CESTA 10,
2325 KIDRIČEVO. METALURŠKI DELAVEC
Kovinarski delavec, delavec začetnik - II. stopnje strokovnosti - M/Ž; usposobitev za samostojno delo, določen čas, poskusna doba 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, zahtevana usmeritev in poklic: - dokončana OŠ, USO program, PKV program. SILKEM, PROIZVODNJA ZEOLITOV, D. O. O., TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, POMOŽNI DELAVEC Priprava, prodaja in strežba hitre hrane in pijače - M/ Ž; določen čas, poskusna doba 6 mesecev, skrajšan delovni čas, enoizmensko delo, ročne spretnosti, komunikativnost. OKREPČEVALNICA HAMBURGER HILL, KLAVDIJA PERKO, S. P., CESTA XIV. DIVIZIJE 11, 2000 MARIBOR. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
Brusilec polizdelkov - M/Ž;
ročno brušenje lopatic za plinske in parne turbine, določen čas, poskusna doba 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. BEZJAK JANEZ, S. P. - IMONT TRGOVINA, MONTAŽA STROJEV IN NAPRAV, BOROVCI 5 C, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU. Tesar- M/Ž; postavljanje strešnih konstrukcij, nedoločen čas, polni delovni čas, enoiz-mensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-ka-tegorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno, angleški jezik - razumevanje dobro, nemški jezik - govorjenje dobro. ZVER JANEZ, S. P.HERMES TRGOVINA IN STORITVE, DORNAVA 56 A, 2252 DORNAVA.
Voznik lahkega dostavnega vozila - M/Ž; voznik lahkega dostavnega vozila, določen čas, poskusna doba 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik - razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. AVTOCENTER PR-STEC, D. O. O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ.
Voznik tovornjaka - M/Ž; prevoz betona, določen čas, polni delovni čas, gibljiv-ne-stalen urnik, vozniški izpit C-kategorije. KREPEK PREVOZ IN VGRADNJA BETONA, D. O. O., KRČEVINA PRI VURBER-GU 12, 2250PTUJ. Voznik - M/Ž; voznik tovornega vozila, določen čas, polni delovni čas, gibljiv-nestalen urnik, vozniški izpit B, C, E-ka-tegorije. PAAM LOG TRGOVINA IN STORITVE, D. O. O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ. Samostojni delavec v gradbeništvu - M/Ž; montažna dela, določen čas, poskusna doba 9 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo. CIGU-
LA GRADBENO MONTAŽNO PODJETJE, D. O. O, DORNAVA 106, 2252 DORNAVA. Natakar, natakarica - M/Ž;
-	pomoč v strežbi, skrb za čistočo lokala, določen čas, skrajšan delovni čas, angleški jezik
-	razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, slovenski jezik - razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, ročne spretnosti, komunikativnost, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, RUDOLF ŠTEFANIJA, S. P.-BO CAFE-BAR, SLOVENSKI TRG 7, 2250 PTUJ. Natakar - M/Ž; strežba pijač, določen čas, poskusno delo 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo. TE-MENT IRENA, S. P. - LINA - TRGOVINA, TURNIŠKA ULICA 32, 2250 PTUJ. ELEKTROTEHNIK Monter el. naprav - M/Ž; monter električnih naprav, določen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategori-je. ELEKTROTEHNIKA A&B, INDUSTRIJSKA MONTAŽA, D. O. O., PREŠERNOVA ULICA 11, 2250 PTUJ. KLJUČAVNIČAR Monterska dela na terenu
-	M/Ž; določen čas, poskusno delo 2 meseca, polni delovni čas, gibljiv-nestalen urnik, vozniški izpit B-kategorije, želijo kandidate IZ cele Slovenije, nemški jezik - razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo. BAUKOM MONTAŽA, GRADBENE IN DRUGE STORITVE, D. O. O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ.
Monter - opravljanje montažnih del v tujini - M/Ž; določen čas, polni delovni čas, eno-izmensko delo, začetna urna postavka je 8 evrov, nemški jezik - razumevanje osnovno, govorjenje osnovno. KOVINSKA MONTAŽA SASO, SAŠO ŽULA, S. P., PRISTAVA 12 D, 2282 CIRKULANE. WIG, TIG varilec - M/Ž; opravljanje varilskih del v tujini, določen čas, polni delovni čas, nemški jezik - razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, A-test, začetna urna postavka je 10 evrov. KOVINSKA MONTAŽA SASO, SAŠO ŽULA, S. P., PRISTAVA 12 D, 2282 CIRKULANE.
ELEKTRIKAR ENERGETIK Elektrikar - M/Ž, določen čas, polni delovni čas, gibljiv-nestalen urnik, vozniški izpit B-kategorije, delo poteka v tujini, zaželeni kandidati iz cele Slovenije, 1800 EUR bruto / mesečno, nemški jezik - razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo. BAUKOM MONTAŽA, GRADBENE IN DRUGE STORITVE, D. O. O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ. MEHATRONIK OPERATER Elektrotehnik elektronik, montažer in serviser elektronskih naprav - m/ž; montaža in servis elektronskih naprav, nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv-nestalen urnik, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnov-
no, delo z bazami podatkov
-	osnovno, , nemški jezik - razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. PERAN, VAROVANJE PREMOŽENJA, D. O. O., JENKOVA ULICA 6, 2250 PTUJ.
GIMNAZIJSKI MATURANT Ekonomsko komercialni tehnik, pripravnik - zavarovalni zastopnik za območje Ptuja
-	m/ž; trženje zavarovalnih storitev, nedoločen čas, polni delovni čas, deljen delovni čas, poskusno delo 3 mesece, pripravnik ali druga ustrezna izobr.V. st., slovenski jezik - razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. PRIMA ZASTOPSTVO, ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA, D. O. O., PARTIZANSKA ULICA 19, 1000 LJUBLJANA. Grafični oblikovalec - M/Ž; grafično oblikovanje, določen čas, polni delovni čas, eno-izmensko delo, ADOBE, COREL DRAW, računalniško oblikovanje - zahtevno. EKART DESIGN, TISKARSTVO, GRAFIČNO OBLIKOVANJE IN ZALOŽNIŠTVO, D. O. O., SPODNJE JABLANE 19, 2326 CIRKOVCE.
Električar, elektronik - M/Ž;
serviser molzne in hladilne tehnike, določen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, lahko tudi nižja izobrazba
-	3-letno šolanje, možnost podaljšanja pogodbe, slovenski jezik - razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, ZUPANIČ DRAGO, S. P. - AGROCVET - TRGOVINA, SERVIS, GUBČEVA ULICA 7, 2250 PTUJ.
Natakar - M/Ž; postrežba hrane in pijač, določen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmen-sko delo, angleški jezik - razumevanje dobro, nemški jezik -razumevanje dobro. GOSTINSTVO IN TURIZEM BARBARA LUŽNIK, s. p., ORMOŠKA CESTA 18, 2250 PTUJ. EKONOMIST ZA ANALIZE IN PLANIRANJE Zavarovalni svetovalec prodaje - delo na Ptuju - m/ž; svetovanje strankam, sklepanje zavarovanj, določen čas, polni delovni čas, gibljiv-nesta-len urnik, lahko srednja izobr. (poklicna z zaklj. izpitom oz. strokovna) ali višja, neomejen stimulativen zaslužek, izobraževanje v lastni izobraževalni akademiji, dinamično delo, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. GRAWE, D. D.; POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA, KOMEN-SKEGA ULICA 4, 1000 LJUBLJANA.
Univerzitetni diplomirani Inženir gradbeništva, pripravnik VII. stopnje strokovnosti - M/Ž; usposobitev za opravljanje samostojnih nalog, določen čas, poskusno delo 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, zahtevana usmeritev in poklic:
-	strokovna izobrazba - VII. st. - univ. program. TALUM, TOVARNA ALUMINIJA, D. D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO.
Brezplačna objava
Silvester Vogrinec • Nerešene skrivnosti sveta (43)
Afera Watergate
Ponesrečeni vlom v štab demokratskega odbora v kompleksu Watergate v Washingtonu je sprožil največji politični škandal v zgodovini ZDA. Zaradi zloglasne vladne afere o spletkah, zastraševanju, prisluškovanju in podkupovanju se je prvič zgodilo, da je moral odstopiti kakšen ameriški predsednik, njegove najožje sodelavce pa so zaprli.
Kaj je predsednik Richard Nixon vedel in kdaj je izvedel, je vprašanje, ki še danes buri duhove. Novinarja Was-higton Posta Carl Bernstein in Bob Woodward sta za svoj prispevek k odkrivanju afere dobila Pulitzerjevo nagrado. Nixona zaradi vpletenosti v afero Watergate nikoli niso sodno kaznovali, ker ga je z amnestijo zaščitil njegov naslednik Gerard Ford. Toda ugled republikancev je bil nepopravljivo načet, kar se je pokazalo na naslednjih volitvah l. 1976, ko je zmagal demokrat Jimmy Carter.
Predsednik Nixon
Republikanec Richard
Nixon je nase opozoril l. 1960, ko je na predsedniških volitvah izgubil proti demokratskemu kandidatu Johnu F. Kennedyju. Leta 1968 se je znova potegoval za predsedniški stolček in uspel. Tesno je premagal Huberta Humphreyja. Ankete so pokazale, da se je proti koncu volilno mnenje tako obračalo proti njemu, da bi izgubil, če bi se volilo nekaj dni kasneje. Da bi utrdil svoj šibki politični položaj, je ustanovil organizacijo CRP, ki naj bi zanj zbrala več milijonov dolarjev za vnovično kampanjo. Njen direktor je postal John Mitchell, finančni svetovalec Gordon Liddy, vodja varnostne službe pa James McCord. CRP je nabrala veliko denarja, predvsem od korporacijskih družb, ki so si obetale koristi od podpore Nixonu. Toda tudi potem ko je postalo jasno, da imajo demokrati protikandidata (senator Georg McGovern), ki ne more resno ogroziti
Nixona, so operativci CRP-ja menili, da so potrebni skrajni in celo nelegalni ukrepi, da omogočijo predsednikovo ponovno izvolitev. Zaradi njihove ponesrečene akcije je prišlo do afere Watergate. Novembra 1972 je Richard Nixon z 61 % glasov gladko zmagal na predsedniških volitvah. Takrat še nihče ni slutil, da sega afera Watergate naravnost v Belo hišo.
Ponesrečeni vlom
17. junija 1972 je pet operativcev CRP-ja ob dveh ponoči vlomilo v volilno centralo demokratske stranke v washingtonskem kompleksu Watergate. S seboj so imeli kamere in opremo za elektronski nadzor. Brskali so po kartotekah in nameščali prisluškovalne naprave. Toda budni varnostniki so jih odkrili in prijeli. Izkazalo se je, da so vlomilci nekdanji uslužbenci organizacij FBI in CIA ter pripadniki CRP-ja. Nixon je zatrdil, da Bela hiša nikakor ni vpletena, toda vodja demokratov Lawrence F. O'Brian je napad označil kot očitno politično vohunstvo in vložil milijonsko tožbo zoper CRP.
Preiskava
Februarja 1973 je ameriški senat sprožil preiskavo o aferi Watergate. Časopisi so se vsak dan polnili z novicami o političnem škandalu, zaslišanja pa so predvajali celo v televizijskih prenosih. To je sprožilo plaz medsebojnih obtožb. Nepopustljivi okrajni sodnik John Sirica je tako pritiskal na Jamesa McCorda, šefa varnosti pri CRP, da je le-ta potrdil vple-
tenost Bele hiše. Povedal je, da je predsednikov posebni svetovalec John Dean vedel za priprave na vlom v Watergate. Na koncu je celo Dean priznal senatnemu odboru, da je Nixon lagal Američanom o lastni vpletenosti v primer. Predsednik naj bi o prikrivanju vloma vedel že 15. septembra 1972 in ne šele 21. marca 1973, kot je trdil. Nixon je Johna Deana nemudoma odpustil ter zahteval odstop še dveh višjih svetovalcev, Haldermana in Ehrlichmana.
Usodni trakovi
Senatni preiskovalci so povsem po naključju odkrili, da je predsednik Nixon v Ovalni pisarni namestil kasetofon in snemal svoje pogovore. Posebni tožilec Archibald Cox je nemudoma navezal stike s sodnikom Sirico in senatnim odborom ter zahteval posnete dokaze. Nixon ni želel predati trakov. Od pravosodnega ministra Eliota Richardsona je zahteval, da odstavi Coxa. Toda pravosodni minister je raje odstopil, z njim pa tudi njegov namestnik. Zaprepadeni Nixon je popustil. Od zahtevanih devetih trakov jih je predal sedem, na enem od njih pa je manjkalo 18 minut posnetka. Predsednikova tajnica Rose Mary Woods je zatrdila, da je ta del pomotoma izbrisala. Druge premore na posnetkih so elektronsko popravili tehnični strokovnjaki. Kljub temu so preiskovalci zbrali dovolj slišnega obremenilnega gradiva. Eden od predsednikovih odvetnikov je ob poslušanju trakov izjavil: »Zdaj je vsega konec!«
Posneti trakovi so razkrili, da je Nixon za prikrivanje vedel že 23. junija 1972, komaj šest dni po vlomu in veliko prej, kot je menil John Dean.
Predsednik odstopi
Kongresni odbor je 30. junija 1974 izglasoval, da bodo zoper predsednika prijavili tri točke javne obtožbe: oviranje pravice, zlorabo predsedniškega položaja in poskuse, da bi preprečil postopek javne obtožbe proti njemu. Na Nixona so začeli pritiskati tudi nekateri najstarejši politični prijatelji in privrženci. Zato je predsednik 9. avgusta 1974 po državni televiziji objavil svoj odstop, ne da bi priznal krivdo ali se pokesal. Številne njegove sodelavce so obsodili in zaprli, med njimi Mitchella, Halder-mana, Ehrlichmana. Grožnja, da bodo obtožili tudi njega, je visela nad njim, dokler ni njegov naslednik, dotedanji podpredsednik Gerard Ford, zanj objavil amnestijo in ga tako zaščitil. S to potezo si je Ford prislužil takojšnjo priljubljenost v Beli hiši, vendar ga je stala predsedniškega stolčka na naslednjih volitvah l. 1976, ko je izgubil proti demokratu Jimmyu Carterju.
Pulitzerjeva nagrada za novinarja
Carl Bernstein in Bob Woodward, pogumna novinarja Washington Posta, sta s svojimi raziskavami veliko prispevala k dokončni razjasnitvi afere Watergate. Njun tajni vladni vir, imenovan »Globoko grlo«, ju je usmeril, da je treba iskati odgovore za vlom v najožjem krogu okoli predsednika Nixona. Za svoje delo sta prejela Pu-litzerjevo nagrado, ki jo od l. 1917 podeljujejo za posebne dosežke na področju novinarstva, književnosti in glasbe. Njuna knjiga o aferi z naslovom Vsi predsednikovi možje je bila osnova za istoimenski film z Robertom Redfordom in Dustinom Hofmanom v glavni vlogi.
Prihodnjič: Ali so Napoleona zastrupili?
Zakonski in družinski center Midva
Tašča mi nagaja
Poročena sem 5 let in imam tri otroke. Tašča se do mene in otrok vede zelo prisilno prijazno. Najmlajšega mi vedno iztrga iz rok, in kjub temu da joka, govori, da jo imajo vsi otroci radi. Redno prihaja v našo hišo, nam briše prah, prestavlja rože in tega njenega odnosa sem že naveličana. Tudi z možem se velikokrat spre-va zaradi nje.
Tašča zaseda v vašem življenju zelo veliko čustvenega prostora. Medtem ko vi čutite vso krivico, jezo, bes in ne-sprejetost ob tej gospe, je vaš mož popolnoma varen in iz-ognjen konfliktu z materjo. So stvari, ki so med njima ostale neizrečene in zelo bolijo, zato jima delate medvedjo uslugo. Verjamem pa, da je zelo težko razmejiti, da gre za nepredelan in neizrečen odnos med mamo in sinom.
Dokler vaš mož ne bo začutil vse jeze in krivice, ki jo
čuti do mame, bo zelo težko. Vedno bodo razlogi, da boste vi črna ovca, dokler ne boste ugledali, da je to odnos, ki vas v ničemer ne zadeva in se boste iz njega (čustveno) umaknili.
Partner vam govori, da je naveličan, da nenehno udrihate po tašči, saj je to njegova mama. To je oseba, ki ga je notranje najmočneje zaznamovala, ne glede na njun konflikt je to mama, s katero je on zelo močno povezan, zato ga najverjetneje besede, ki so izgo-
vorjene proti njegovi mami, zelo bolijo.
Problem, ki ga izpostavljate, je tudi odnos vaših otrok in tašče, predvsem najmlajšega sina. Kot opisujete, vas je strah, da imajo otroci raje taščo kot vas. Vaš sin bo vedno vaš otrok in vi boste vedno njegova mama. Ta zapis je tako močno vtkan
v	samo jedro naše biti, da vas kot mame ne more nihče nadomestiti. Verjamem pa, da se
vi	tako počutite ob tej gospe, saj vse naredi, da bi vam dala to občutje.
Otrokom babice zelo veliko pomenijo in so v njihovem otroškem svetu nepogrešljiv del notranjega doživetja. Zato je pomembno, da otroku dovolimo prostor, da ima stare starše, vsekakor pa je potrebno razmejiti konflikte, ki so med vami, in odnos babica -vnuk, ki je za otroka resnično neprecenljiv.
Sabina Stanovnik, spec. Zakonske in družinske terapije
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 041 867 856
Na valovih časa
Torek, 5. februar
1626 se je rodila francoska pisateljica Marie Marquise de Sevigne.
1856 se je rodil nemški literarni kritik in gledališčnik Otto Brahm, ki je s svojimi realističnimi uprizoritvami močno vplival na gledališče 20. stoletja. 1878 se je rodil francoski inženir in industrialec AndreGustave Citroën.
1887 je bila v Milanu premiera Verdijeve opere Otello. 1974 je ameriška sonda Mariner 10, izstreljena leta 1973, naredila prve posnetke planeta Venera. 1992 je Mednarodni olimpijski komite priznal Olimpijski komite Slovenije.
1994 so države pakta NATO po dolgem oklevanju vojaško
posegle v dogajanje v Bosni in Hercegovini.
1998 je Portugalska, kljub silovitim protestom katoliške
cerkve, kot zadnja evropska država liberalizirala določila
o pravici do splava.
Sreda, 6. februar
46 pr. n. št. je v bitki pri Tapsusu vojska Gaja Julija Cezarja odločilno porazila Pompejevo vojsko in Cezarju omogočila hitro osvojitev rimske Afrike.
1665 se je rodila kraljica Velike Britanije in Irske Ana Stuart.
1850 so Bleiweisove Novice objavile, da se je tudi v naših
krajih pojavil telegraf ali daljnopisnik.
1919 so odprli slovensko Narodno gledališče v Ljubljani.
1952 je umrl britanski kralj Jurij VI.
1964 sta Francija in Velika Britanija sklenili sporazum o
gradnji predora pod Rokavskim prelivom.
Četrtek, 7. februar
1613 je ruska skupščina izvolila za carja 16-letnega bojar-ja Mihaela Romanova.
1812 se je rodil angleški pripovednik Charles Dickens. 1834 se je rodil ruski kemik Dimitrij Ivanovič Mendelejev. 1859 so odkrili v samostanu Svete Katarine pod goro Sinaj grški zapis Svetega pisma nove zaveze iz četrtega stoletja.
1971 so dobile ženske v Švici volilno pravico. 1992 so zunanji in finančni ministri dvanajstih evropskih držav podpisali v Maastrichtu pogodbo, s katero so utemeljili evropsko politično, gospodarsko in monetarno unijo. Petek, 8. februar
1612 se je rodil angleški pisatelj Samuel Butler. 1704 so Ljutomer napadli kruci. 1828 se je rodil francoski pisatelj Jules Verne. 1904 se je začela rusko-japonska vojna.
1950	so ustanovili v Nemški demokratični republiki Ministrstvo za državno varnost (Ministerium fur Staatssicherheit) tajno službo Stasi.
Sobota, 9. februar
1573 sta se v stubiški dolini spopadli vojski upornih slovenskih in hrvaških kmetov pod vodstvom Matije Gubca in Ilije Gregoriča ter čete hrvaškega podbana Akapica. 1700 se je rodil švicarski matematik Daniel Bernoulli. 1827 se je rodil v Žabu pri Ljutomeru slovenski politik in jezikoslovec Božidar Raič.
1871 se je rodil v Doslovčah pri Radovljici slovenski pisatelj Fran Saleški Finžgar.
1899	se je rodil v Št.Ilju pri St.Egydenu na avstrijskem Koroškem slovenski skladatelj in pevovodja Pavel Kernjak.
1900	je Dwight Davies, predsednik ameriške teniške zveze, ustanovil tekmovanje za teniški pokal.
Nedelja, 10. februar
1861 se je v Drstelji pri Ptuju rodil slovenski literarni zgodovinar in etnolog Matija Murko. 1837 je umrl za poledicami ran iz dvoboja ruski pesnik, pisatelj in dramatik Aleksander Sergejevič Puškin. 1890 se je rodil ruski pesnik in pisatelj Boris Pasternak. 1898 se je rodil nemški književnik Bertold Brecht. 1932 je umrl klasik kriminalnih romanov britanski pisatelj Edgar Wallace.
1979 je umrl v Ljubljani eden od vodilnih slovenskih in jugoslovanskih komunistov ter teoretik samoupravljanja Edvard Kardelj.
1960 je umrl v Krašicih, kjer je bil v hišnem priporu, kardinal in nadškof v Zagrebu Alojzij Stepinac. Ponedeljek, 11. februar
600 pr.n.š. je Jimu Teno (teno = vladar nebes), po japonski pripovedki potomec boginje sonca Amaterasu, zasedel prestol.
1847 se je rodil ameriški elektrotehnik in izumitelj Thomas Alva Edison.
1890 se je rodil v Idriji slovenski izumitelj in konstruktor arhitekt ing. Stanko Bloudek.
1898 je cesar Franc Jožef imenoval za ljubljanskega škofa dr. Antona Bonaventuro Jegliča.
1901	se je rodil ameriški filmski igralec Clark Gable.
1951	je na Mariborskem Pohorju začela obratovati prva žičnica - sedežnica.
1990 so spustili iz zapora Nelsona Mandelo, voditelja Afriškega nacionalnega kongresa.
AvtoD£OM
Po dvanajstih letih na trg prihajata povsem nova citroen berlingo in peugeot partner
Če zanemarimo nekaj izjem, velikopro-storci nimajo posebej dolge zgodovine, saj so šele leta 1996 predstavili berlinga in partnerja, ki sta skupaj s kangoojem naredila pravo revolucijo na trgu večnamenskih dostavnih vozil. V teh dneh Francozi predstavljajo drugo generacijo, berlinga in partnerja pa boste poslej razlikovali predvsem po videzu, konkretneje po prednji maski. Tovorni različici sta v še večji meri prilagojeni poslovnim potrebam in zahtevam uporabnikov.
Predstavitev novega rodu lahkih gospodarskih vozil, ki se po naših cestah vozi dvanajst let, in z različico za prevoz potnikov navdušuje tudi kupce običajnih avtomobilov, je bila prva, odkar v skupini PSA velja spremenjen način upravljanja, ki v ospredje postavlja ceno v povezavi s stroški, kakovostne izdelke in mednarodnost poslovanja. Čez dve leti naj bi se Peugeot in Citroen še tesneje povezala, poenotile se bodo številne službe, od-
delki in področja delovanja ter zmanjšali stroški. Predstavnika obeh znamk že sedaj veljata za najuspešnejša modela v svojem razredu, saj je proizvodnja konec lanskega leta presegla tri milijone, pričakovanja ob predstavitvi nove generacije pa so zato še višja.
V španskem mestu Vigo tovarna kon-cerna PSA, ki je v začetku pripadala le Ci-troenu, izdeluje dostavna vozila že od leta 1970, ko so proizvajali dostavnik na osnovi legendarnega spačka, med letoma 1984 in 2005 pa je z njihovih tekočih trakov prihajal citroen C15. Delavcem, ki so zaposleni v tamkajšnji tovarni, znanja in izkušenj ne manjka, vendar je zagon proizvodnje nove generacije partnerja in berlinga zahteval temeljite priprave in prilagoditve karoserijske, lakirne ter montažne linije, prav tako pa tudi 140.000 ur usposabljanja 1800 zaposlenih delavcev. Tovarna v Vigu je največji proizvodni obrat skupine PSA - doslej so izdelali že devet milijonov vozil(!), proizvodne zmogljivosti pa bodo v prihodnje še nekoliko višje.
Tako citroen berlingo kot tudi peugeot partner se odlikujeta z večnamembnost-jo, prilagodljivostjo in predvsem prostornostjo. Njun sprednji del je zasnovan tako, da se jasneje ločita, torej sta bolj prepoznavna in upoštevata oblikovne značilnosti posamezne znamke. Po tihem smo pričakovali, da se bo skupina PSA nove generacije vozil lotila skupaj z italijanskim Fiatom (kot to počne pri obeh večjih dostavnikih), odločitev za samostojno pot pa utemeljujejo z vodilnim položajem na trgu in s pričakovanjem, da bosta nova modela vsaj tako uspešna kot predhodnika.
Novi berlingo in partner imata »sposojeno« osnovo pri citroenu C4 picasso, kar priča o tem, da Francozi posegajo tudi v enoprostorske vode, a ponujajo svoja predstavnika po nekaj nižji ceni in s primerljivimi voznimi lastnostmi.
Pri snovanju novega modela so francoski inženirji želeli poudariti tudi udobje v potniškem prostoru, zaradi česar ima avto spremenjeno zadnjo premo, vozniku utegnejo biti v pomoč asistenca pri speljevanju v hrib, dodatek bluetooth za prostoročno telefoniranje, sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah ter samodejna
klimatska naprava.
V primerjavi s svojim največjim konkurentom, Renaultovim kangoojem, imata berlingo in partner nekaj daljši medosni razmak, tovorni prostor, ki je pravzaprav referenca v tem segmentu vozil, odslej meri 3,3 kubičnega metra in ga je z 1,8 metra dolžine s pomočjo zložljivega so-potnikovega sedeža mogoče povečati na 3 metre oziroma za dodatnih 400 litrov. V velikoprostorca je dovoljeno naložiti do 850 kilogramov tovora, v kabino 4,38 metra dolgega dostavnika pa se bodo lahko »stisnili« tudi trije potniki, zato sta »francoza« edini gospodarski vozili v svojem segmentu, ki v prvi sedežni vrsti omogočata prevoz treh oseb. Komur 4,38 metra ni dovolj, si lahko omisli podaljšani različici, ki v dolžino merita še 25 centimetrov več. Zaradi tega se je volumen prtljažnika s treh »kubikov« (pri predhodnikih) povečal na 3,3 oziroma v podaljšani izvedbi do 3,7 kubičnega metra.
Nova predstavnika lahkih gospodarskih vozil svojo prodajno pot pričenjata s tremi motorji, enim bencinskim in dvema dizelskima, vsak izmed njih pa deluje v kombinaciji s petstopenjskim ročnim menjalnikom. Bencinski agregat ima prostornino 1,6 litra in razvija 90 KM ter premore 132 Nm največjega navora. Šibkejši HDi zmore 75 KM ter 185 Nm, močnejši pa 90 KM ter 215 Nm največjega navora. Oba dizla lahko poganja tudi mešanica plinskega olja z biodizelskim gorivom v razmerju do 70:30.
Večje novosti potniškega prostora so že omenjeni trije ločeni sedeži v prvi vrsti in na novo zasnovane prtljažne omarice na stropu, kar daje voziloma pridih limuzin-skih kombijev. Oba proizvajalca bosta še naprej tržila svoja dosedanja modela, tako da bosta berlingo in partner na nekaterih trgih naprodaj kot vstopna modela, vse dokler se bosta uspešno prodajala in bo zanju dovolj zanimanja.
Nova avtomobila bosta na evropski trg zapeljala v drugi polovici letošnjega leta, seveda tudi v tovorni različici za zahtevne uporabnike.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Holesterol (II.)
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Prehrana pri
povišanem
holesterolu
Osnovni prehranski ukrep za znižanje holesterola v krvi je omejen vnos skupnih maščob in škodljivih nasičenih maščobnih kislin ter soli. V zmernih količinah smemo uživati večkrat nenasičene maščobne kisline, ki jih najdemo v rastlinskih oljih, kot sta sončnično in koruzno olje, v oreščkih, sončničnih in bučnih semenih. Priporoča se tudi zmerno uživanje mononenasičenih maščob-nih kislin, ki so v olivnem olju in avokadu . Škodljive so nasičene maščobne kisline, kijih vsebujejo maščobe v mesu in mesnih izdelkih, polnomastni siri, maslo, polnomastno mleko, prav tako se odsvetuje uživanje
margarine.
Pri zdravem načinu prehranjevanja se je treba izogibati mastni in presolje-ni hrani, koncentriranim sladkorjem, industrijsko pripravljenim omakam in jedem, ki vsebujejo veliko holesterola in maščob, kot so rumenjak, vsa drobovina, možgani, piščančja koža, slanina, paštete, hrenovke, krvavice, mesni sir, pečenice, salame z vidno maščobo, polnomastni siri.
Priporoča se uživanje čim več sadja, zelenjave in v vodi topnih vlaknin. Taka hrana zmanjšuje vsebnost maščob v krvi in s tem ščiti žile. Uživamo lahko posnete mlečne izdelke in posneto mleko, testenine, krompir, kosmiče, črni ali ovseni kruh, zelo priporočljive so tudi stročnice, soja, česen. Meso se priporoča v majhnih količinah, predvsem pusta perutnina brez kože. Zelo koristne so tudi ribe, saj vsebujejo veliko
Foto: Črtomir Goznik
Nataša Kirbiš Sitar, mag. farm.
omega-3 maščobnih kislin, ki delujejo na žilje zaščitno. Ribe bi morali jesti 1- do 2-krat tedensko.
Zeleni čaj, ki vsebuje katehin in antioksidante, tudi zmanjšuje vsebnost škodljivega holesterola in povečuje vsebnost koristnega HDL. Prav tako se priporoča uživanje svežega pomarančnega soka, ki naj bi zviševal HDL.
Pomembno je, da jemo večkrat dnevno manjše obroke (4 do 5 obrokov dnevno). Zajtrk je pomemben obrok in ga nikakor ne smemo izpustiti. Zadnji
obrok se priporoča vsaj dve uri pred spanjem. Prigrizki med obroki niso priporočljivi.
Posebno pozornost moramo nameniti načinu priprave hrane. Najbolj priporočljiv način je kuhanje in dušenje v sopari, cvrtje in pečenje se odsvetuje.
Zvišana raven maščob v krvi izrazito pospešuje proces ateroskleroze in je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. Zato je nujno potrebno, da nadzorujemo vrednosti holesterola in maščob in jih vzdržujemo v priporočenih vrednostih najprej z zdravim načinom življenja. Zdravila, kadar je to potrebno, predpiše zdravnik. Na voljo so tudi številna prehranska dopolnila, ki na različne načine znižujejo nivo holesterola in maščob v krvi. Pri tem so nam zdravila in prehranski dodatki lahko dopolnilo in ne nadomestilo za zdrav način življenja.
Nataša Kirbiš Sitar, mag. farm., Lekarna Ptuj
Moje cvetje
Zgodnji pust v letošnjem letu
Pust je, kot vse kaže, imel letos popolnoma drugačno vlogo. Namesto da bi zimo pregnal, jo je poklical nazaj. A ni to prav nič narobe. Narava mora počivati, da nas bo poleti razveselila z obilnim in zdravim pridelkom.
Mi pa imamo tudi na toplem kaj početi. V zadnjih letih so tudi balkonska korita vedno bolj pisana in zasajena z različnimi rastlinami, zato je sedaj potrebno tudi zanje narediti plan sajenja.
Balkonske rastline
Najprej pregledamo, kakšno je kaj stanje z našimi koriti in posodami. Kakšen toplejši dan, tudi tak se bo našel, vsaj upam, v naslednjem tednu, izkoristimo za to, da jih dobro umijemo in skrtačimo. Predvsem pa preverimo, koliko jih imamo.
Vse, ki boste nabavljali nove posode, naj dovolj zgodaj opozorim, na kaj je potrebno biti pozoren. Vedno se odločimo za čim večje posode. V takih se rastline bolje počutijo. Torej, bolje je eno metrsko korito kakor dve 50-centimetrski posodi.
V	zadnjih letih tudi ni več trend z rastlinami popolnoma prekritih balkonov, zato lahko kupimo polovico manj korit, kot smo jih kupovali v preteklosti. Med enim in drugim koritom naj bo toliko prostora, kakor so korita pravzaprav dolga. Tako lahko naše mešane zasaditve veliko bolj pokažejo ves svoj čar in šarm. Posebej toplo vam priporočam, da če me-njujete korita, se odločite za korita z vodno rezervo.
Mnogi se sprašujete, kakšna je prednost teh korit. Tisti, ki jih imate, jim boste prav gotovo z veseljem odgovorili. V takšnih razmerah, kot nam jih v zadnjih poletjih prinaša vreme, so naša cvetlične zasaditve lepše in razkošnejše, če se odločimo za ta najnovejša korita. V njih lahko kombiniramo tudi rastline, ki jih včasih nismo mogli. Privoščimo si lahko večje število rastlin.
Nikakor pa ni dela z zalivanjem manj, le manj pogosto lahko zalivamo. Tega bodo najbolj veseli prijatelji in sorodniki, ki jih bomo poprosili, da skrbijo za naše ljubljenke med dopustom. Količina vode, ki jo bomo znosili na balkone, bo ostala enaka.
Kako ravnati s temi koriti? Najprej: zalivamo tako, kot smo poprej, le da pazimo tudi na to, da je rezerva polna vode. To pomeni, da zalivamo po zemlji čez korito, ne v tulec za vodo. Drugače se bodo korenine razvile le v globino, to pa ni dobro za rastline. Pomembno je vedeti tudi to, da moramo povsem normalno zalivati v začetku, ko so rastlinice še manjše. Takrat njihove korenine še ne dosežejo vodne rezerve.
V	juniju pa lahko pogostnost zalivanja zmanjšamo, zalivamo pa z večjimi količinami vode. Nikakor tudi ne odstranite indikatorjev, ki vam kažejo, koliko vode je v rezervi. V oblačnih dnevih vam ni potrebno zalivati. Največja korist teh korit pa se pokaže v hudi vročini. Nekateri takrat zalivate korita celo večkrat na dan. To sedaj ne bo več potrebno, ko pa boste zalivali, morate napolniti tudi rezervo. Normalno, kakor smo poprej, tudi gnojimo rastline.
Ker so ta korita nekoliko dražja, jih kupujemo pač postopoma. Prepričana pa sem, da nikomur ne bo žal, če jih bo nabavil. Vendar tudi pri teh koritih velja, da tista najcenejše ne bodo tako kvalitetna kakor nekoliko dražja.
Zelišča in dišavnice
Na policah trgovin se je pojavilo novo seme, seme za kal-čke. Kmalu pa naj bi se mu pridružila tudi zbirka semen Vonj in okus Mediterana in Pridih Azije. V teh zbirkah se skriva tudi seme nekaterih zelo zanimivih zelišč, ki jih moramo sejati kar zgodaj, na toplo. Najprej naj predstavim kitajski drob-njak (sama mu pravim kitajski ali šopasti česen). Ta rastlina sicer ni popolna novost v Sloveniji, saj smo sadike že lahko kupili. Sejati pa ga s semenom, kupljenim doma, še nismo
Foto: Miša Pušenjak
mogli. Seme sicer najdemo med kalčki; ne vem povsem zakaj, a nič zato. Posejemo ga v lonček premera 5 cm, v vsakega 10 - 15 semenk. Zakaj je ta rastlina tako posebna? Je trajnica, raste podobno kakor naš drobnjak, le nekoliko večja je in cveti belo. Lahko jo posadimo celo na okrasne gredice, saj cveti od junija naprej do konca poletja. Veseli je bodo ljubitelji česna. Listi imajo namreč vonj in okus po česnu. Kljub temu pa ostane naš zadah dokaj svež, če jo uporabljamo namesto te zelenjadnice. Tudi želodca ne draži tako kakor česen. Seveda pa je priporočljivo cvetove porezati, če želimo veliko listja. Ko zacveti, namreč listi ne rastejo več. Mislim, da se bodo mnogi te novosti razveselili.
Miša Pušenjak
Ekonomska šola Ptuj
»Sejem bil je živ«
Dijaki Ekonomske šole Ptuj so se 23. januarja udeležili 3. mednarodnega sejma učnih podjetij v Celju
Dijaki Ekonomske šole, ki so predstavljali svoja podjetja na sejmu
Foto: arhiv ES
Našo šolo so predstavljala tri učna podjetja, UP R-PRO, d. o. o., UP Umazan ples, d. o. o., in UP Udobje, d. o. o., pod mentorstvom prof. Nade Trop, prof. Olge Šumak in prof. Sonje Saše, ki so bila najboljša na šolskem tekmovanju, ki smo ga na naši šoli izvedli v decembru lanskega leta.
V okviru učnega programa - smer ekonomski tehnik in administrator - pripravljamo dijake za izvajanje konkretnih
nalog, ki jih čakajo na njihovih bodočih delovnih mestih. V okviru teh ur spoznavajo in se sami preizkušajo na vseh področjih podjetništva, od ustanovitve podjetja dalje. Delo v učnem podjetju je zanimivo, ker je pouk sproščen, dijaki timsko delajo na posameznih projektih, kjer uporabljajo znanje, pridobljeno pri vseh predmetih, kar jim zelo koristi pri pripravi na zaključni izpit oz. poklicno maturo in pri iskanju prve zaposlitve.
Dijakom je v učnem podjetju omogočeno sodelovanje z drugimi učnimi podjetji v Sloveniji in po svetu. Trenutno v šolah po Sloveniji deluje skupno 224 učnih podjetij.
Delo učnih podjetij v Sloveniji koordinira Centrala učnih podjetij Slovenije s sedežem na Srednji ekonomski šoli Celje, ki je organizirala tudi 3. mednarodni sejem učnih podjetij. Dvorana Golovec je gostila 55 učnih podjetij iz 35 srednjih
šol ekonomske usmeritve. Med njimi so bila tudi podjetja iz Celovca, Zagreba. Sejem si je ogledalo več kot 2000 srednješolcev in njihovih spremljevalcev, predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport, Centra za poklicno izobraževanje, številni ravnatelji osnovnih in srednjih šol ter gostje iz gospodarstva. Na tokratnem sejmu učnih podjetij so najboljše prvič tudi nagradili, in sicer za najboljši prodajni katalog, najbolj urejen razstavni prostor ter najboljšo celostno podobo predstavitve učnega podjetja.
Na pobudo mentoric so se naši dijaki že dalj časa zavzeto pripravljali na sejem v Celju. Sami so izdelali ves reklamni material za opremo stojnic, prodajne kataloge, reklamne letake, obrazce naročilnic, dobavnic in računov.
Na sejmu so imela učna podjetja možnost trgovanja s fizičnimi osebami - obiskovalci sejma, in s pravnimi osebami - učnimi podjetji, ki so razstavljali na sejmu. Trgovanje med učnimi podjetji je bilo zelo živahno in je potekalo tja do 16. ure, ko sta se začeli razglasitev rezultatov in podelitev priznanj.
Sejem so obiskali tudi po štirje dijaki iz vsakega razreda, ki pri pouku sodelujejo v učnih podjetjih, da so lahko navezali poslovne stike in dobili veliko novih idej za delo.
Dijaki so vložili veliko truda v predstavitev svojega podjetja, v medsebojnih poslovnih odnosih pa so se izkazali kot odlični podjetniki in ob tem pridobili veliko novih prijateljev na poslovnem in privatnem področju. To bodo lahko koristno uporabili pri delu v učnem podjetju in tudi v vsakdanjem življenju.
Sonja Šaše, prof.
Šolski center Ptuj
»Ptica v duši« z Liljano Klemenčič
Ob 130. obletnici rojstva (23. 1.) velikega pesnika slovenske moderne in vsestranskega kulturnika Otona Župančiča smo v Šolskem centru Ptuj organizirali literarno srečanje v okviru dejavnosti za dvig bralne kulture med dijaki. Šolske knjižničarke smo jo poimenovale BRALNA SKRINJA in poteka že drugo leto.
V čitalnici šolske knjižnice se je zbralo precej dijakov in nekaj profesoric, ki so zbrano prisluhnili Liljani Klemenčič, knjižničarki in znani ptujski pravljičarki. Tokratna gostja je najprej spregovorila o pomenu branja nasploh in hkrati priporočila Manuelovo Zgodovino branja. Čeprav mnogi menijo, da knjiga v času elektronskih medijev ni več aktualna, pa je vendarle vredno nekaj svojega
časa nameniti tej kulturni dobrini.
Biser prireditve je bila predstavitev knjige Ptica v duši (M. Snunit), ki je tudi na seznamu za BRALNO SKRINJO 2008. Ker
je pri literarnem delu z malo teksta zelo pomembna vsaka beseda in tudi mesto, kjer stoji, je Liljana knjigo občuteno prebrala. Približala nam je ptico, ki živi v duši in čuti vse, kar čutimo mi. Tako smo vsi prisotni
hkrati dobili še odgovor na v začetku postavljeno vprašanje, ali je pomembno, kako velika in obsežna je neka knjiga.
Ker je letošnji bralni izbor popestren z Bitenčevo Nono, smo v ozadju ves čas lahko poslušali Bitenčeve pesmi. Kot je žal že pokojni glasbeni mojster Janez Bitenc zajadral s svojimi spomini daleč nazaj v svoja otroška leta, tako bi morali mi spoštovati doživetja naših prednikov. Slovenska duša namreč nosi v sebi zgodbe slovenskih rodov ...
Povest iz davnih dni je tudi Cankarjev Kurent, ki je kljub tegobam in trpljenju upal, da bo z novo zarjo tisočletnega hrepenenja konec. Torej moramo v vsakdanjem življenju kljub preizkušnjam upati na lepše dni.
Tudi pustolovske Zgodbe iz Narnije pričarajo zmago dobrega (sonca in cvetja) nad zlobo.
Knjižničarka Liljana je spregovorila še o dveh izbranih knjigah, in sicer o Noetovem otroku in Dečku v črtasti pižami, ki kažeta na krutost
druge svetovne vojne, ki ni prizanesla niti otrokom. Dajo pa nam take knjige misliti, da dobrota in strpnost vendarle vedno najdeta pot med ljudi. Knjiga, ki razkrije blišč in še veliko več bede deklet na poti manekenstva, je Sivčeva Faktor X.
S pesmijo Skrivnosti nas je gostja popeljala še do pesniške zbirke Kadar glava nad oblaki plava avtorja Nika Gra-fenauerja, še enega izmed slovenskih klasikov, ki je vse svoje življenje znal prisluhniti ptici v svoji duši.
Liljana ne bi bila pravljičarka, če ne bi za konec srečanja prebrala še pravljice Drevo ima srce, čudovite zgodbe o prijateljstvu med dečkom in drevesom. Le-to je namreč srečno, čeprav se je dobesedno celo razdalo za prijatelja.
Nazadnje smo dijake povabili, naj sodelujejo pri Bralni skrinji 2008 in si ogledajo priložnostni razstavi o knjigah za bralno priznanje in o Otonu Župančiču.
Terezija Kekec
Foto: arhiv šole
Zanimivosti
V	Franciji s polic umikajo izdelke, ki so se preveč podražili
Pariz, 1. februarja (STA) - Francoska trgovska veriga Lec-lerc naj bi s polic več kot petsto centrov v vsej Franciji danes do nadaljnjega umaknila šest izdelkov, ki so se preveč podražili. Za umik izdelkov, katerih dobavna cena se je v zadnje pol leta povišala med 18,29 in 20,63 odstotka, se je veriga odločila, ker naj bi proizvajalci pretiravali z zviševanjem cen.
V	centrih Leclerc v Franciji naj po pisanju spletne izdaje francoskega časnika Le Figaro od danes tako ne bi bilo več moč kupiti škatel topljenega sira La vache qui rit, sadnih sirupov Pulco, čistil Ajax, kreme proti gubam Nivea, samoporjavitve-ne kreme L'Oreal in browniejev Brossard.
Direktor Leclerca Michel-Edouard Leclerc je proizvajalcem že sredi januarja v neobičajni oglaševalski akciji javno zagrozil s sankcijami, če ne bodo znižali dobavnih cen izdelkov, ki so jih v zadnjem polletju pretirano zvišali, saj za tolikšne podražitve ni moč okriviti zvišanj cen nafte ali surovin. "Če dopustimo tolikšen dvig cen, bomo za to obdolženi trgovci, kupci se bodo začeli izogibati trgovin, končna posledica pa bo padec porabe," je opozoril in proizvajalcem omenjenih šestih izdelkov dal dva tedna časa za znižanje cen. Podjetji Nivea in Orangina, kjer proizvajajo kreme proti gubam in sadne sirupe, sta sicer prisluhnili opozorilom in dali nove predloge, ki pa jih Leclercovi strokovnjaki še preučujejo, zato omenjene kreme in sadnih sirupov do nadaljnjega ne bo na policah, še piše Le Figaro. V Leclercu so sicer vzeli pod drobnogled še okoli sto drugih izdelkov. Proizvajalci Leclercove očitke zavračajo. Francoski inštitut za raziskave s področja potrošnje je sporočil, da so se realne prodajne cene pri proizvajalcih v zadnjih devetih letih zvišale le za 5,4 odstotka, medtem ko so se trgovske marže v enakem obdobju zvišale s 26 na 36 odstotkov. Na inštitutu še poudarjajo, da se cene izdelkov, ki naj bi jih danes umaknili s polic, niso zvišale za 20 odstotkov, ampak je bilo tolikšno zvišanje le predlagano pred pogajanji o ceni.
Švedinji iskali brusnice in našli zlato
Stockholm, 1. februarja (STA) - Neka švedska kuharica je z najboljšo prijateljico med iskanjem brusnic naletela na svetlikajoč kamen, za katerega se je kasneje izkazalo, da vsebuje zlato, srebro, svinec in baker. Prijateljici sta sedaj tik pred podpisom pogodbe o pravici za odprtje morebitnega rudnika z neko premogovniško družbo, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
Številk upokojeni kuharici, stari 64 in 69 let, ne želita razkriti. Na najbolj spektakularno odkritje na Švedskem odkar pomnijo sta priletni gospe naleteli avgusta lani v bližini svojega doma na severozahodu Švedske. "Od tega dne najino življenje ni več isto," je priznala 69-letna Siv Wiik. Njena najboljša prijateljica, 64-letna Harriet Svensson sicer še vedno kuha v vaški šoli.
Z analizo kamna so po odkritju med drugim ugotovili, da znaša delež zlata v kamnu 23,3 grama na tono, delež cinka pa 33,8 grama. V vasici Överturin s 171 prebivalci se nihče ne boji "zlate mrzlice" z nezaželenimi stranskimi učinki. "Delež brezposelnih je tukaj na severu izredno velik. Vsi menijo, da je premogovnik dobra zadeva. Vsakemu delovnemu mestu lahko sledi pet drugih," je povedala Siv in razkrila, da se s prijateljico kljub milijonom ne bosta preselili iz vasi.
Beckham z novim tatujem za Victorio
San Francisco, 1. februarja (STA) - Dvaintridesetletni angleški nogometaš David Beckham se je zaradi soproge Vic-torie odločil za nov tatu. Časnik San Francisco Cronicle je v četrtek poročal, da nogometaša po novem na levi roki krasi nag angel, oziroma nekoliko prirejen motiv z ene od ženinih fotografij iz njene pevske kariere, vse skupaj pa ga je stalo 5000 dolarjev.
Beckham je znan ljubitelj tetovaž. Že pred angelom si je dal med drugim vtetovitrati imena svojih treh sinov Brooklyna, Romea in Cruza, zelen križ s krili na hrbet in v zatilje, angela varuha na ramo, in ljubezensko izpoved ženi v hindujščini. Skupaj naj bi ga doslej krasilo 11 tetovaž. Tetovirana pa je tudi njegova žena Vitoria. Slednja ima na levem zapestju z rimskimi številkami vtetoviran datum "VIII V". Domnevno naj bi tako ovekovečila 8. maj 1997, ko sta pevka in nogometaš preživela prvo skupno noč
Za Nato ruska sekirica z ljubeznijo
Bruselj, 1. februarja (STA) - Novi ruski veleposlanik pri zvezi Nato Dmitrij Rogozin je na svojem prvem srečanju z Natovimi predstavniki po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pustil neobičajen vtis, saj jim je kot simbol miru izročil sekirico.
Rogozin je generalnemu sekretarju zveze Nato Jaapu de Ho-opu Schefferju izročil "sekiro, tomahavk, z namenom, kot je dejal, da najdemo način, da zakopljemo sekiro," je dejal Na-tov tiskovni predstavnik James Appathurai. Rogozin ima sloves odkritega nacionalista in kritika zveze Nato, ima pa tudi izkušnje v mednarodni diplomaciji. Med drugim je Rusijo zastopal na pogovorih z Evropsko unijo. Odnosi med Natom in Rusijo so sicer nekoliko ohlajeni. Moskva nasprotuje ameriškim načrtom za postavitev proti-raketnega ščita v Evropi in obtožuje Nato, da se vmešava na Kosovu in v Ukrajini.
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
čufti v paradižnikovi omaki, pire krompir, pustni krof
v kozico na maslo in ga dušimo do mehkega, vmes ga osolimo. Primešamo kuhano cvetačo, dodamo smetano in nad ognjem
SREDA
sojini polpeti, cvetača in grah*, solata ČETRTEK
kisla juha, pražen krompir PETEK
testenine po bolonjsko, zeljna solata SOBOTA
pasulj, prekajeno meso, puding NEDELJA
goveja juha s palačinkami, puranji zrezki z
orehi in sirom**, solata
PONEDELJEK
ocvrte ribje palčke, krompirjeva solata
*Cvetača in grah
1 manjša cvetača, 30 dag izluščenega graha, sol, 5 dag masla, 1 dl smetane, sesekljan peteršilj.
Cvetačo operemo, razdelimo na cvetove in skuhamo v osoljenem kropu. Grah damo
Foto: Alenka Smigoc
vse premešamo. Potresemo s peteršiljem in postrežemo.
**Puranji zrezki z orehi in sirom
4 večji ali 8 manjših puranjih zrezkov, sol, 1 žlica moke, 4 žlice olja, 2 žlici nasekljanih orehov, 2 žlici naribanega sira.
Zrezke potolčemo, osolimo, jih po eni strani pomokamo in nato položimo na vroče olje s tisto stranjo, ki ni pomokana. Na eni strani jih lepo zapečemo, nato obrnemo in popečemo še po drugi strani. Ves čas pazimo, daje olje tako vroče, da se ne izceja mesni sok. Pečene zrezke položimo na pekač. Na maščobo od pečenja prilijemo nekaj žlic kropa, in ko prevre, omakico porazdelimo po zrezkih v pekaču. Vse potresemo z orehi in po vrhu še s sirom. Damo v razgreto pečico in pečemo le toliko, da se sir razpusti.
Pripravila: Alenka Smigoc
Iskrice
E
Po smrti ni ničesar in smrt sama je nič.
-k-k-k
Moj pesimizem je le oblika optimizma.
•k-k-k
Nič se ne posuši tako hitro kot ženske solze.
-k-k-k
Denar se ničesar ne spominja. Treba ga je vzeti, kadar je mogoče, in ga metati skozi okno. Umazano ga je čuvati v žepu, vedno bo na koncu za-udarjal.
-k-k-k
Denar govori v jeziku, ki ga razumejo vsi narodi.
-k-k-k
Nekateri hvalijo zjutraj, kar so grajali zvečer, vedno pa mislijo, da je pravilno zadnje stališče. Nasilje navadno rodi nasilje.
-k-k-k
Kdor sedi na dnu vodnjaka in opazuje nebo, le malo vidi.
-k-k-k
Nebo bi lahko definirali kot kraj, ki se ga ljudje izogibajo.
-k-k-k
Tlačane so odpravili zato, ker niso bili rentabilni. Plačevali so samo desetino.
-k-k-k
Če bi bilo v moji moči, bi ukazal, naj nosijo policaji bumerange namesto pendrekov.
Planinca
Planinca Lojze in Franci hodita po ozki stezi skozi zelo"zračen " svet: levo stena, desno prepad. Nenadoma se Lojze spotakne, izgubi ravnotežje in omahne v prepad. Franci za hip otrpne, nato se nagne nad prepad in zavpije: "Lojze!"
"Kaj je?" zasliši spodaj glas.
"A si še živ?"
"Še!"
"Kakopa to?"
"Zato ker še letim!"
AMERIŠKI PLESALEC IN IGRALEC (FRED)
SPUST LETALA NA ZEMLJO
LOČEN DEL BESEDILA, ALINEA
INDIJSKI HRAST
GRŠKA CRKA
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (EDWARD)
SRBSKA PLANINA BLIZU SOKO BANJE
MODEL FORDA
PUŠČAVA V
ČILU
KENNETH (KRAJŠE)
PEVKA LAVIGNE
RIHARD JAKOPIC
MESTO V ITALIJI (FILMSKI FESTIVAL)
SLEPEC (ZANICLJIVO)
POKRIVALO PRI LJ. NOŠI
STROKOVNJAK ZA ETOLOGIJO
IZLOCEK
AMERIŠKI POPEVKAR (FRANKIE)
PREVLEČENJE Z NIKLJEM
CESKI ZGODOVINAR (JOSEF)
INDIJSKA REŽISERKA
(MIRA)
PANČEVO
KRITIKA, PRESOJA
TINA NOVAK
NAŠA F. IGRALKA
CUTILO ZA VID
RENATO
CREVESNI PARAZITI
PAPIR STRANSKEGA TEKA
POPOLN NERED
JANKO ROPRET
SMUČARKA MARTINA
KONCNI DEL CREVESA
IGRALEC DANSON
GRŠKA MUZA
IRENA TRATNIK
NASELJE PRI PODLEHNIKU
njega!"
"Saj nisem poročena z njim! Poročena sem z Juretom!"
Pri okulistu
Starejši pacient potrka na vrata okulistove ordinacije. Odpre mu medicinska sestra in zavpije nanj: "Kaj ne vidite napisa, da je trkanje prepovedano!?"
"Ne, zato sem pa tukaj."
Povišica
Miha je želel od šefa po-višico plače, šef pa mu je zabrusil: "Prav lahko bi shajali s plačo, ki jo dobite, če bi se plači primerno tudi oblačili!"
"Šef, ampak jaz sem preveč sramežljiv, da bi hodil na nudl plažo!"
Bill Gates in nesreča
Dedek in vnuk sta se peljala po cesti, ko ju je nenadoma prehitel z veliko hitrostjo
Zagozden vibrator
S škripajočimi zavorami se pred hišo zaustavi reševalno vozilo. Iz njega skoči dežurni zdravnik.
"Ali tu stanuje gospa, ki se ji je zagozdil vibrator?"
"Ja, prav ste prišli, to je moja žena. Kar vstopite."
"To pa ne bo šlo lahko," je rekel doktor po pregledu pacientke.
"Potem ga pa vsaj poskusite izklopiti, ker moti signal na televiziji."
Jeza poročene ženske
Komaj poročena Magda se pritožuje prijateljici: "Odkar sem poročena, me Aleš še ni poljubil!"
"Brezčutnež. Loči se od
"Dedek, poglej! Ta pa sigurno vozi 200 km na uro!" je dejal vnuk.
"Ja, mislim, da sem v avtu videl Billa Gatesa! Sigurno ne bo prišel daleč s tako brzino in se bo ubil!" je komentiral dedek.
In res. Ko sta pripeljala na ovinkasto cesto, sta pod cesto v jarku zagledala popolnoma zmečkanega ferrarija. Dedek je zaustavil svoj avto. Z vnukom sta izstopila in iz zmečkanega avta potegnila Billa Gatesa ter ga pokopala ob cesti.
V tem trenutku so se mimo pripeljali policisti, zaustavili in vprašali: "Ste videli, kako se je zgodila nesreča?"
"Ne, same nesreče nisva videla. Izvlekla sva Billa Ga-tesa in ga pokopala!"
"Je bil mrtev?"
"Trdil je, da je še živ, toda saj veste, kako Bill Gates laže!"
Moč vode
"Voda ima zelo veliko moč!" pove profesor biologije. "Ali mi kdo zna povedati kakšen primer?"
"Če moja mama joka, lahko od očeta dobi, kar hoče!" se oglasi Mihec.
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: osama, stran, Trani, vagon, sladoled, AK, parfumar, nasrše-nost, abortus, Sis, stranka, rima, čofot, parastos, Ogamba, ul, Mill, Ove, ban, Gruzija, kist, AV, Rita, kritik, Antron, olistanje, arnika, Dakar, Aar, Dimač. Ugankarski slovarček: AKTAJON = grški mitološki lovec; ASNER = ameriški filmski igralec (Edward, 1929 - ); ATERNO = italijanska reka, ki se zliva v Jadransko morje; EMLER = češki zgodovinar (Josef, 1836 - 1899); NAIR = indijska filmska igralka (Mira, 1957 - ); SKRT = slovenski risar stripov (Edi); TOVAR = hrvaški otoček v Kornatih; TRAAT = estonski pisatelj (Mats, 1936 - ).
íPoíHulajtz naí na íuítoumm íjitztu.1
RADIOPTUJ
uči ¿fiictu
www.radio-ptuj.si
Z BESEDE
Govori se...
... da bi lahko ptujskemu zgledu predaje uradne oblasti v času pusta sledili tudi v državnem merilu, saj bi baje težko našli koga, ki bi državo lahko spravil še v večjo godljo.
... da zgledi zares vlečejo; tako naj bi bojda nek poslanec, ki v državnem zboru zastopa interese železnice in našega konca po tem, ko so opazili, da ima podobno kot prvi mož Lipe polne roke zlatih prstanov, kmalu pričel za lasišče uporabljati še briljantino.
... da so prireditve, razstave in razni večeri v sicer majhnem Park hotelu zelo dobro obiskane, pa tudi gostje se v njem raje dlje zadržujejo; bojda zaradi do roba polnih kozarcev dobre kapljice. Medtem ko .naj bi v razkošnem Primusu dobili le nekaj kapljic- za pokušino....
... da mora biti v dornav-ski občini res nekaj narobe, saj so vsi pričakovali, da bodo v času pusta oblast predali tamkajšnjim izredno številnim ciganom, pa so jo zaupali tistim nekaj bogatim oračem.
... da so ptujski kolesarji pred odhodom na Kubo opravili posebne priprave v kurentijah: saj so temperatu-
re pod kožuhom in na Kari-bih zelo podobne.
Vidi se...
... da Holermožani vendarle niso vedno in povsod tako zapostavljeni; Čeprav se čuti, da so zelo daleč od Ljubljane, so tokrat poskrbeli, da sta se Janša in Urška vzela prav na njihovem - karnevalu.
Za ostre oči
Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna m Bralci fotografirajo
Foto: Stanko Kozel
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Ob današnji fotografiji je pisalo: "Naša mala Hana je stara 5 tednov. Navihanka je prav poskočna pupa in rada čofota po vodi, ko se kopa. Slika je nastala takoj po vroči kopeli. Mali kuštravec vas vse pozdravlja."
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
		i		2				
	i		S					2
	e		i	4		e		S
		e		e	i			
	4			i		e	2	
			2		4	S		
s	e		4			S		
		S				4		e
	i	4	S		i		s	
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	CCC	OOO
Bik	VV	©©©	CC	OO
Dvojčka	VV	©©	CCC	O
Rak	VVV	©©©	CC	OO
Lev	VV	©©©	C	OO
Devica	VVV	©©	CCC	O
Tehtnica	VVV	©	CCC	OO
Škorpijon	VV	©©©	C	O
Strelec	VVV	©©	CCC	OO
Kozorog	VV	©©©	C	O
Vodnar	V	©©	CCC	OO
Ribi	VVV	©©	CC	OOO
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 5. februarja do 11. februarja: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do sobote, 09.februarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenec iz prejšnje številke je: Luka Puklavec, Jastrebci 61, 2276 KOG.
Pa veliko zabave!
Anekdote slavnih
Angleški pisatelj Rudyard Kipling je pripovedoval, da se je nekoč spoznal z lepo mlado občudovalko. Medtem ko sta se pogovarjala, je mladenka nenadoma začela jokati.
"Kaj pa vam vendarle je?" je bil ves začuden slavni pisatelj.
"Ne morem se zadržati, če samo pomislim, da sem vas imela za postavnega lepotca," je zahlipala mladenka.
Ugledna dama je vprašala Marka Twaina, ali ima rad knjige.
"Seveda," ji je potrdil pisatelj. "Če so vezane v usnje, lahko na njih sijajno nabrusim britev. Tanka knjiga je najboljša, da z njo podložiš majavo mizo. Veliki svetovni atlas sijajno zakriva luknjo v mojem razbitem ogledalu, moj pes pa se ničesar ne boji bolj kot debelega angleškega romana, ki mu ga vržem v glavo."
Svetovni boksarski prvak v težki kategoriji Muhammad Ali, rojen kot Cassius Clay, je slovel tudi kot bahač, saj je sam o sebi rekel: "Jaz sem največji!"
Duhovit je njegov opis, česa se moraš držati v boksu: "Prhutaj kot metulj, piči kot čebela!"
Na nekem sprejemu so mu predstavili slavnega violinista Isa-aca Sterna. Ta mu je kmalu po začetku pogovora rekel: "Midva tako rekoč opravljava enako delo. Oba si služiva kruh z lastnimi rokami."
"Res je," je pripomnil boksar, "ampak vi ste pri tem očitno zelo dobri. Nikjer nimate nobene podplutbe."
Na vprašanje, kaj je telegraf, je srbski komediograf Branis-lav Nušič pojasnil: "Predstavljajte si veliko mačko, ki ima rep v Vranju, glavo pa v Beogradu. Če jo potegnete za rep v Vranju, zamijavka v Beogradu."
"Kaj pa je radio?" so ga vprašali prijatelji.
"Ista stvar, samo brez mačke.
Po Napoleonovem padcu so kralju Ludviku XVIII. predlagali, naj da vreči Voltairove posmrtne ostanke iz Pantheona. Kralj je odgovoril: "Pustite ga tam. Dovolj je že kaznovan, da mora vsako jutro poslušati mašo."
Ko je prišel rusko-ameriški igralec Danny Kaye na Kitajsko, mu je tam neki domačin v sproščenem pogovoru povedal: "Pri nas na Kitajskem ženin vidi nevesto šele po poroki."
"Pri nas pa je ravno nasprotno," je povedal Danny Kaye.
"Kako to mislite?"
"V Ameriki se ženin in nevesta kmalu po poroki sploh ne pogledata."
Majšperk • V fašenski povorki preko 500 mask
Cirkulane • Uspela nedeljska povorka
Prva nagrada Gosenicam Začelo se je z babjim skokom
V občini Majšperk so letošnjo osrednjo fašen-sko povorko pripravili na mastno nedeljo, 3. februarja. Organizatorjem je bilo tokrat naklonjeno tudi lepo in na čase celo sončno vreme, tako da se je nekaj po 11. uri na avtobusnem postajališču na Bregu pri Majšperku zbralo koli 500 namaskiranih otrok.
Skupaj z delavci šole in vrtca je v povorki sodelovalo tudi okoli 10 motoriziranih
pustnih skupin iz Majšperka in bližnje okolice ter celo skupina Kurentov. Po tradicionalni pustni povorki so se nato vsi skupaj odpravili do dvorišča nove osnovne šole, kjer so se posamezne maske ob zabavno - glasbenem sporedu tudi predstavile.
Tudi letos so najboljše maske nagradili, med otroškimi skupinami je petčlanska strokovna komisija 1. nagrado prisodila skupini Gosenice iz OŠ Ptujska Gora, 2. nagrado je prejela skupina Pogrebci
iz 7.a razreda OŠ Majšperk, 3. nagrado pa skupina Smrkci iz majšperškega vrtca. Med odraslimi pustnimi skupinami pa so 1. nagrado prejele Žanjice iz društva gospodinj Tisa, 2. mesto skupina Cvetlice iz DPD Svoboda Majšperk, 3. nagrado pa Čebelice v kar so se namaskirali člani Prostovoljnega gasilskega društva Majšperk. Po uradni razglasitvi rezultatov in podelitvi nagrad pa so se vsi skupaj po-veselili ob zabavni glasbi.
-OM
V občini Cirkulane so nedeljskemu dopoldnevu zavladale maske; domače Turistično društvo je namreč pripravilo že 15. tradicionalni fašenk s pustnim sprevodom.
Letos se je v njem zvrstilo kar okoli 30 različnih pustnih skupin iz domače občine, pa tudi iz sosednjih krajev. Seveda tudi letos v povorki niso manjkali učenci OŠ Cirkula-ne - Zavrč.
Obiskovalci so si tako lahko ogledali že znane, tradicionalne pustne šeme, veliko smeha in zanimanja pa so po-
žele skupine mask, ki so prikazovale aktualna dogajanja v državi; med njimi skupina „šengenskih policajev",sku-pina, ki je prikazovala prepoved kajenja v lokalih oziroma lokal, kjer je dovoljeno kaditi-,pa skupina stojnskih kokoši itd. Vse nastopajoče pustne šeme so bile po končani po-vorki povabljene na prigrizek, najboljše med njimi pa so prejele še lepe nagrade. Med osnovnošolskimi pustnimi skupinami si je prvo nagrado po mnenju komisije zaslužila skupina Pepe in Ostrž-ki, drugo in tretjo nagrado
pa so prejele skupine jagode in barvice. Med odraslimi skupinskimi šemami pa so bile za najboljše razglašene kokoši iz Stojncev, za njimi frajlice, prav tako iz Stojncev, tretjo nagrado pa je odnesla skupina Triglav iz domačih Gradišč.
Sicer pa se je letošnji fašenk v Cirkulanah začel že pred nedeljsko povorko. Sekcija Oračev iz tD Cirkulane je namreč opolnoči, ob prehodu iz sobote na nedeljo, prvič pripravila še čisto poseben, t.i. nočni babji skok v fašenk.
SM
Foto: M. Ozmec
Med okoli 500 maskiraniimi udeleženci je v majšperški fašenski povorki sodelovalo tudi 10 motoriziranih pustnih skupin.
Tipična skupina etnografskih šem je t.i. "baba nosi deda".
Pridružite se
ul pustne* «jamu
otroškem Pu>
v torek 5.2. in
" Mmtfii ptuj!
H
REDNI DELOVNI ČAS:
PON-PET 9:00 - 21:00 SOBOTA 8:00 - 21:00 NEDELJA 9:00 - 15:00
5. 2. 2008 ob 17h izbor naj maske Qlandie
Vabl jeni na pustno rajanje, kjer bomo izzrebali naj masko Qlandie ter na pokušino slastnih pustnih krofov.
14. 2. 2008 ob 17h valentinov koncert z Domen Kumerjem
Zaljubljenci vseh starosti pridružite se Domnu Kumru 14. februarja na velikem Valentinovem koncertu.
c
%QLANDIA
Dežela nakupov
www.qlandia.si
Foto: SM
Prireditvenik
Torek, 5. februar
10.00 do 11.00 Ptuj, mestne ulice in trgi, 3. tradicionalna otroška povorka 10.00 do 13.00 Ptuj, karnevalska dvorana na Vičavi, osnovnošolsko rajanje
z zabavnoglasbenim programom in animatorji 12.00 Ptuj, kavarna hotela Mitra, za veselo pustno vzdušje bo skrbel Edi Ki
Ap Ik C z njegovo harmoniko 12.00 do 19.00 Ptuj, Mestni trg, kulturno-zabavni program 12.30 Cirkovce, pustna povorka
13.00 Markovci, 17. fašenk v Markovcih, pričetek povorke pred gostiščem
Ambiente v Zabovcih 14.00 Ormož, Pustni karneval
15.00 Ormož, restavracija Hotela, Živa glasba na pustni torek 16.00 do 19.00 Ptuj, karnevalska dvorana na Vičavi, Poli žur s skupino Foxy teens
16.00 Markovci, fašenska dvorana, zabava z ansamblom Prepih, vstop prost 19.00 Maribor, SNG, balet, »Pret-a-porter, VelDvo, za abonma Opera torek in izven
19.30 Maribor, SNG, drama »Plementi meščan«, StaDvo, za in izven 20.00 Ptuj, karnevalska dvorana na Vičavi, pustni pokop in atomski finale,
gostje večera Atomik Harmonik, Skater, Boštjan Konečnik -	Ptuj, CID, v dnevnem centru, po pouku lahko igrate namizni tenis,
poslušate glasbo, družabne igre, prostor za druženje in učenje 00.30 Ptuj, pustni šotor Super li, zabava za ansamblom Drugo Dugme
Sreda, 6. februar
18.00
19.30
Ptuj, Miheličeva galerija, odprtje razstave likovnih del slikarke »Martine Golije, razstava bo posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku Ormož, zelena dvorana Glasbene šole Ormož, koncert udeležencev republiškega tekmvoanja
Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu, »Slavnostna akademija« ob Slovenskem kulturnem prazniku
Maribor, dvorana Union, 3. abonmajski koncert »Orkestrskega cikla« Camerata serbica
PE PTUJ, Zabovci 85, 2281 Markovci, tel.: 02/788 88 12
OGREVANJE, VODOVOD, PLIN
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL				
ZNAMKA	LETNIK	CENA«,	OPREMA	BARVA
ALFARDMEO 1471.9JTDM	2006	14.990,00	KUMA	RDEČA
AUDI A3 2.0 TDI	2003	14.399,00	DVOJ. KLIMA	RUMENA
AUDI A61,9 TDI	1998	8.190,00	AVT. KLIMA	ČRNA
BMW SERUA 3:3181	1994	2.999,00	KUMA	KOV. BORD. RDEČA
BMW SERUA 5:5250	2004	25.990,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
BMWX-53,05	2002	24.500,00	AVT. KLIMA	KOV. T. ZELENA
FIAT PUNTO GRANDE 1,2	2006	8.499,00	KUMA	KOV. SV. MODRA
FORD ECSORT 1,41	1999	2.295,00	SERV. KNJIGA	KOV.SRERRNA
KIA SORENTQ 2.5 CRDI	2004	17.490,00	KUMA	BELA
MERCEDES DENZ 220 CDIAVT.	2003	19.400,00	AVT. KLIMA	KOV. BEŽ
MERCEDES BANZ E-KARAV. 270 CDI	2003	17.990,00	DVOJ. KLIMA	ČBNA
OPEL CORSA 1,3 DU	2005	8.490,00	KUMA	KOV.SBEBBNA
ROVER 4141.6	1997	2.390,00	KUMA	KOV. BORD. RDEČA
SKODA OCTAVIA COMBI 2.D i 4 X 4 ELEG2BD2		8.700,00	AVT. KLIMA	SV. MODRA
VW PASSAT 1-9 TDI	2006	20.900,00	DVOJ. KLIMA	KOV. T. MODRA
Krvodajalci
17. december - Andrej Žuran, Mihovci 76; Karl Habjanič, Žero-vinci 17; Simon Meško, Vičanci 5; Miroslav Špindler, Bratonečice 15/a; Janez Kokol, Suha veja 8; Darinka Kodrič, Ul. 5. Prekomor-ske 15, Ptuj; Boža Meglič, Levanj-ci 2/a; Anton Potočnik, Vareja 65; Srečko Fekonja, Strejaci 1; Milan Kvar, Grlinci 9; Aleksander Šeruga, Kajuhova 5, Ptuj; Dragica Šori, Sp. Velovlek 41; Ivan Emer-šič, Draženci 76/b; Ivan Križanec, Cesta v Njiverce 9; Ivan Kolenič, Finžgarjeva 19, Ptuj; Franc Šuen, Juršinci 88.
20. december - Franc Bombek, Cvetkovci 108; Olga Plohl, Ru-cmanci 48; Milan Plohl, Rucmanci 48; Radivoj Dovečar, Strjanci 33; Janez Trofenik, Ljutomerska 22, Ormož; Janja Toplak, Langusova 30, Ptuj; Janez Potočnik, Hrasto-vec 26; Bojan Mesarič, Ptujska 53, Pragersko; Jožef Žunkovič, Lancova vas 42, Marjan Bezjak, Sobetinci 20; Marjeta Mendaš, Moškanjci 84/a; Anita Slana, Stojnci 102; Janez Škerjanec, Ti-bolci 19/b; Janko Zelenik, Nova vas pri Markovcih; Marjan Kokot, Majšperk 32; Marta Rajh, Dra-govič 40; Urška Sledič, Stoperce 23; Dragica Strelec, Zamušani 22/b; Alojz Ovčar, Podvinci 108; Slavko Klajderič, Cirkulane 46; Ivan Vidovič, Slatina 60/a; Ivan Karo, Vintarovci 18; Leon Kauče-vič, Apače 177/a, Lovrenc na Dr. polju; Sergeja Ules, Hajdoše 2/g; Milan Avguštin, Lešje 37; Walter Slatinšek, Šentiljska 118, Maribor; Marko Bricelj, Cankarjeva 6, Ptuj; Marjan Ozvatič, Ločki Vrh 1; Branko Majerič, Selska c. 6, Ptuj; Franjo Bezjak, Trajanova 12, Ptuj; Boštjan Novak, Volkmerjeva c. 21, Ptuj; Alrš Šprah, Krčevina pri Vur-bergu; Marjan Tašner, Dolič 36; Jožef Strelec, Strelci 4/a; Branko Eržen, Slovenski trg 7, Ptuj; Srečko Narat, Trnovec 21/a, Lovrenc na Dravskem polju. 24. december - Nada Skoliber, Ul. Heroja Kerenčiča 15, Ormož; Petra Plemenčič, Kolodvorska c. 2, Ormož; Dejan Sever, Kajžar 26/a, Miklavž pri Ormožu; Tatjana Skoliber, Ul. Heroja Kerenčiča 15, Ormož; Valerija Zadravec, Podgorci 1/b; Drago Furek, Dra-ženci 87/a; Matevž Mohorko, Apače 3; Franc Cafuta, Zamuša-ni 22/c; Dejan Dokl, Orešje 15; Dragica Leskovar, Cirkovce 60/g; Mitja Zadravec, Zamušani 22/c; Vladimir Štumberger, Spuhlja 52/a; Srečko Zadravec, Podgorci 1/b; Oton Unuk, Ul. 1. maja 5, Ptuj; Peter Petek, Starošince 5;
Davorin Lubej, Trniče 43; Janez Kocumt, Žabjak 59; Rajko Kolarič, Podvinci 109/a; Robert Vaupotič, Majski Vrh 51; Stanislav Kitak, Prvenci 19; Milorad Lazic, Ormoška 50/a, Ptuj; Branko Forstnerič, Tržec 14; Ivica Paveo, Kungota pri Ptuju 146; Janez Žerovnik, Golobova 3, Ptuj; Jože Kozel, Zg. Gruškovje 18; Anton Zajc, Apače 38; Irena Gajšek, Placar 7; Srečko Gajšek, Zg. Sveča 14; Jože Medved, Ul. 5. Prekomorske 9, Ptuj; Roman Kostanjevec, Zagojiči 21; Jožica Kos, Črmlja 11; Janez Cep, Majšperk 60/b; Andelo Maračič, Volkmerjeva 38; Tomaž Zemlja-rič, Kajuhova 12, Kidričevo; Miran Gajser, Stogovci 43; Dušan Fridl, Lancova vas 22; Franc Majcen, Podlože 40; Biserka Lubej, Trni-če 43; Darko Horvat, Tržec 11/b; Radko Hojak, Volkmerjeva c. 28, Ptuj; Uroš Paveo, Kungota pri Ptuju 146; Majda Turk, Vintarov-ci 64.
27. december - Miran Medved, Podgorci 1/a; Mirko Šoštarič, Sodinci 5/a; Ivan Nahberger, Zg. Hajdina 37/a; Franc Trafela, Tržec 45; Gregor Godina, Pečarovci 72; Lidija Medved, Podlože 69; Janez Šel, Apače 186/a; Slavko Vek, Tovarniška c. 21, Kidričevo; Milan Prapotnik, Mali Okič 43; Neža Erjavec, Vičava 66; Maks Kosta-njevec, Pobrežje 98/b; Bojan Ko-lednik, Pohorje 35; Zlatko Intiher, Vlahovičeva 7, Kidričevo; Franc Korez, Uskoška 9, Miklavž na Dravskem polju; Srečko Horvat, Kukava 29; Janja Bombek, Ulica Nikole Tesle 21, Kidričevo; Janez Vertič, Ločič 1/b; Anton Pintar, Župečja vas 31/c; Boris Gorišek, Skrblje 8; Emil Munda, Strnišče 27; Dušan Krepša, Nova vas 112, Ptuj; Bojan Jelen, Stanošina 37/ d; Janez Muršec, Ločki Vrh 52/ a; Olga Fras, Gibina 18/a; Silva Žnidarič, Cezanjevci 8; Dušan Antalašič, Cesta ob Gramoznici 1, Miklavž na Dravskem polju; Martin Turk, Lešje 7; Branko Matjašič, Stojnci 51; Darko Emeršič, Tovarniška c. 4, Kidričevo; Franc Kokot, Tibolci 39; Robert Tušek, Dravinjski Vrh 8; Miran Vrbančič, Prvenci 6/a; Robert Majcen, Grlinci 37/a; Alojz Korez, Stoperce 70/a; Drago Smolinger, Golobova 8, Ptuj. 31. december - Frančiška Černel, Slavšina 42; Miran Šic, Rogaška c. 36, Ptuj; Janez Muršec, Zg. Haj-dina 48; Anton Ciglar, Mestni Vrh 2/a; Jožica Gomzi, Slavšina 43/ b; Marjan Kokol, Levanjci 30; Ivan Milošič, Jablovec 56/a; Miran Ritonja, Arbajterjeva 2, Ptuj; Ivan Rajšp, Apače 290; Renata Čuček, Gubčeva 8, Lenart v Slovenskih goricah; Natalija Veingerl, Cer-kvenjak 37.
Mali oglasi
DELO
IŠČEMO dekle za strežbo ali natakarico za dva do trikrat tedensko v lokalu Telefon 03 Pap, Cirkovce 2 c, telefon 041 42 01 99.
DELO D.D. vabi raznašalke za dostavo DELA, SLOVENSKIH NOVIC in NEDELA na področju Trnovske vasi. Če želite delati le nekaj ur dnevno in biti za svoje delo dobro nagrajeni, pokličite na telefonsko številko 02 25 16 245 ali pišite na naslov: Delo, Dostava časopisov, Strossmayerjeva 6, 2000 Maribor.
NEPREMIČNINE
BIVALNI VIKEND z vinogradom v Belskem vrhu 73 pri gradu Borl prodam. Telefon 041 687 669.
KMETIJSTVO
PRODAM traktorske uteži, zadnja kolesa za traktor Deutz 75. Telefon 041 837 325.
STORITVE
VSAK. ČETRTEK OB 20,00 URI
PREDLOGI ZA FEBRUAR
IZPOSOJEVALNICA NEJA - izposoja oblek za krst, obhajila, birmo, poroko, valeto. Silvester Šešerko, s.p., Senešci 2 a, Velika Nedelja. Telefon 031 258 704.
KMETIJSTVO
POSKOČNIH
1.	NOVI SPOMINI - Ženske za volanom
2.	ŠTAJERSKI BARONI - Praznični dan
3.	Ans. VRT ■ Zakaj nemirna si
4.	IGOR IN ZLATI ZVOKI - En. dva. tri in štir...
5.	Ans. AJDA - Mušice na zobeh
6.	Ans. MALIBU - V nedeljo bom sina krstil
7.	SLOVENSKI ZVOKI - Jezus kristus kak smo žejni
POP 7 TOP
1.4PLAY-DJ
2.	TURBO ANGELS-Zabava
3.	MANCA ŠPIK - Še vedno nekaj čutim
4.	EVA ČERNE-Dovolj
5.	BRIGITAŠULER-Samara
6.	IANGA in CIVILI - Za svobodo divjega srca
7.	REBEKA DREMEU - Vrag naj vzame
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice poiljlte na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
BIKCA simentalca, starega 10 tednov, prodam, in kupim enoosno kiper traktorsko prikolico in trosilec hlevskega gnoja. Tel. 041 588 741.
DOM STANOVANJE
NAJAMEM enoinpolsobno stanovanje na Ptuju. Tel. 051 619 711.
www.tednik.si
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
* POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
-	tudi za dohodke nižje od 400 EUR
-	poplačamo vam stare kredite
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
051 804 324
Družba IGD Holermuos d.o.o.
zaradi širitve dejavnosti
objavlja prosta delovna mesta
in sicer:
1.	VODJA KUHINJE (m/ž)
Pogoji:
•	najmanj V. stopnja izobrazbe,
•	najmanj 3 leta delovnih izkušenj v kuhinji,
•	sposobnost vodenja skupinskega dela,
•	organizacijske in vodstvene sposobnosti,
•	B kategorija vozniškega izpita,
•	zdravstvena sposobnost za delo v kuhinji in poznavanje HACCP sistema.
2.	KUHAR (m/ž)
Pogoji:
•	najmanj IV. stopnja izobrazbe,
•	najmanj 1 leto delovnih izkušenj v kuhinji,
•	sposobnost za delo v skupini,
•	B kategorija vozniškega izpita,
•	zdravstvena sposobnost za delo v kuhinji.
Pisne prijave pošljite na naslov IGD Holermuos d.o.o. , Vrazova ulica 9, 2270 Ormož, najkasneje do 11.02.2008. Dodatne informacije: 041/403-222.
Ljubil si polja, vinograd tudi, sebi posvečal premalo skrbi. Ostale so sledi povsod od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedija in tasta
Alojza Dajnka
S PTUJSKE GORE 105
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sovaščanom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Prisrčna hvala PGD Ptujska Gora, ostalim gasilskim društvom, upokojencem Ptujska Gora in Lovrenc na Dravskem polju. Hvala tudi vsem pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za opravljen obred. Hvala osebju intezivnega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj, posebej Saški za nesebično pomoč. Še enkrat vsem in vsakomur posebej iskrena hvala, ker ste našega moža, atija, dedija in tasta pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Skozi življenje boriti si se znala, a v tihem večeru za vedno si zaspala.
SPOMIN
30. januarja je minilo leto dni, odkar si nas zapustila, draga žena, mama, babica in tašča
Marta Gašperič
IZ KLJUČAROVCEV 1951 - 2007
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče.
Tvoji najdražji
Bolečina, ki nam v srcu tli, te v življenje več ne obudi. Slejkoprej zabriše čas vse bolečine, a spomin ostane, nikdar ne izgine.
SPOMIN Lojzka Božičko
IZ DOLENE 36 A
3. februarja je minilo že 11 let, odkar te je nesreča iztrgala iz naše sredine.
Ne mine dan, ko se ne bi spomnili nate. Za vedno boš v naših srcih.
Hvala vsem, ki jo obiskujete in ji prinašate cvetje in svečke.
Tvoji najdražji
Ptuj • Tretja tradicionalna Obarjada
Dober namen s kančkom tekmovalnosti
Obarjada Lions kluba Ptuj je zagotovo ena od tistih prireditev na Ptuju, ki je že takoj na začetku vžgala. Morda tudi zaradi tega, ker ekipe kuhajo in prispevajo za dober namen. Z letošnjo štartnino bodo lahko pomagali pri uresničitvi projekta, z dvigalom na ptujski grad, da bodo tudi invalidnim osebam približati bogastvo ptujske kulturne dediščine na grajskem hribu, ki je zagotovo kulturni objekt številka ena na Ptuju.
Skorajda ni obiskovalca Ptuja, ki se ne bi povzpel na ptujski grad, med njimi je tudi vedno večje število ljudi z drugimi potrebami, ki si prav tako želijo videti to dediščino, zato jim je potrebno to omogočiti. Letos je kuhalo že 20 ekip, nekaj jih je še v čakalnici, za največ dve bodo v prihodnjih letih še našli prostor, za kaj več pa ne bo mogoče, pravi idejni oče projekta Slavko Visenjak. Na letošnji oba-rjadi so zbirali tudi sredstva za Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj, za udeležbo njihovih kegljačev na svetovnem prvenstvu v kegljanju. Skupaj so zbrali 1960 evrov.
Veselo vzdušje je od začetka do konca obarjade vzdrževal s svojimi domislicami in iskricami Luka Huzjan, pomagali pa so mu tudi muzikantje, Veseli obarjaši. Med obiskovalci letošnje Obarjade je bilo veliko znanih obrazov iz ptujskega
gospodarskega in političnega življenja, prišli so tudi nekateri poslanci, tudi veleposlanik RS v Srbiji Miroslav Luci, predstavniki lions klubov iz Hrvaške in Avstrije, za kratek čas se je ustavila tudi ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič. Tuintam je bilo mogoče zaslediti kanček slabe volje, ker se je Ptuju ponovno izmaknila regija, grenki priokus politične kuhinje pa je nekoliko izprala dobra novica, ki jo je prinesel poslanec Branko Ma-rinič, da je bilo za hitro cesto Slovenska Bistrica - Ormož, za pododsek Gorišnica _ Ormož dodanih še 2,5 milijona evrov, tako da je sedaj za to gradnjo na voljo v letu 2008 skupaj 4,8 milijona evrov. Sicer pa se je na dvorišču Ptujske kleti v soboto mešala govorica ljudi iz številnih krajev Slovenije in tujine. Prišli so pokusit obaro, hkrati pa prispevali tudi v skrinjice za dober namen. V obaro so ekipe letos zakuhale po tri kilograme piščančjega mesa,
Foto: Črtomir Goznik
Jemanje vzorca pri ekipi Ilosa, ki je bila lani zmagovalna ekipa, letos se je uvrstila na tretje mesto.
koliko je bilo dodatkov nismo uspeli izvedeti, po predsedniku komisije dr. Marku Volku pa je bilo letos premalo vpli-vancev, čeprav so bile obare
nasploh dobre, manjkalo tudi nekaj začimb. Več kot tisoč porcij obare je hitro pošlo, tudi vino je dobro teklo, nalili so ga skoraj tisoč litrov, a to bogastva okusov Ptujske kleti ni osiromašilo. Organizatorji in ekipe letošnje Obarjade so zadovoljni, dober namen je bil dosežen, ptujski lionsi bodo letos uspeli izpeljati še en družbeno opazen projekt, ki povezuje ljudi in kaže pot, kako je potrebno delovati v zadovoljstvo okolja, ker človek na svetu ni sam.
Zmagovalni ekipi Save GTI Ptuj, ki ji je zmago prinesla že prva obarjada, se je na drugem mestu pridružila ekipa podjetja DIW iz Maribora, tretji so bili lanski zmagovalci, ekipa Ilkosa. Vseh preostalih 17 ekip pa se je uvrstilo na dobro sedmo mesto. Že na drugi obarjadi, še bolj pa na tretji, se je pokazalo, da se ekipe bolj ali manj skrbno pripravljajo na kuho, ker se želijo ob dobrem namenu izkazati tudi kot dobri kuharji.
MG
Osebna kronika
Rodile so: Manuela Čeh, Podvinci 98/c, Ptuj - Anejo; Sabina Gajser, Dornava 146/a - Urbana; Iris Ilič, Cvetkovci 92, Podgorci - Timija; Silvija Zidarič, Ulica Heroja Lacka 4, Ptuj
-	Živo; Lidija Zamuda, Formin 58, Gorišnica
-	dečka; Karmen Cajnko, Kokolova ulica 16, Ptuj
-	Niko; Suzana Cimerlajt, Sv. Tomaž 16 - dečka; Darja Dovečar, Loka 39, Starše - Aljaža; Aleksandra Vukovic, Stročja vas 26, Ljutomer - Tio; Anita Puklič, Stražgonjca 41/a, Pragersko - Aneja; Mojca Kostanjevec, Placar 72, Destrnik - Tanjo, Brigita Mejavšek, Leskovec 31, Pragersko - Špelo; Simona Jakomini, Sobetinci 42/b, Markovci - Lizo; Marija Markovič, Hajdo-še 1/c, Hajdina - Tjašo; Petra Strašek, Kvedrova ulica 8, Rogaška Slatina -Gašperja; Mojca Vodušek, Podlehnik 6/a - Adama; Andreja Jerenec, Popovci 6/a, Ptujska Gora - Klaro; Saška Marin, Zagorje 25, Sveti Tomaž - Damirja. Umrli so: Drago Malinger, Gerečja vas 81, rojen 1954 - umrl 21. januarja 2008; Ivica Majačic rojena Ržek, Vlahovičeva ul. 7, Kidričevo, rojena 1925 - umrla 21. januarja 2008; Alojz Dajnko, Ptujska Gora 105, rojen 1938 - umrl 25. januarja 2008; Martin Jerič, Dragonja vas 4/b, rojen 1930
-	umrl 26. januarja 2008; Anton Pulko, Gajzerjeva ul.18, Ptuj, rojen 1925
-	umrl 28. januarja 2008; Alojzija Pavlinič, rojena Zidarič, Hardek 23, rojena 1924 - umrla 30. januarja 2008.
Foto: Črtomir Goznik
V ekipi Radio-Tednika so letos kuhali (od leve) Marjan Nahberger, Branka Danilovič in Jože Šmigoc. Ker so bili nespretni in so se malo »porezali«, so jih prišli tolažit tudi poslanca Branko Marinič in Marijan Pojbič ter veleposlanik RS v Srbiji Miroslav Luci. Neuradno smo izvedeli, da gre tudi za trojko, ki bo šla na letošnje državnozborske volitve.
Foto: Črtomir Goznik
Komisija je imele letos težko nalogo že zaradi tega, ker je moral poskusiti 20 različnih obar. Sestavljali so jo (od leve):, Brigita Selinšek, mag. Danilo Toplek, dr. Roman Glaser, dr. Marko Volk (predsednik), in Robert Čeh, dr. med., spec.. Ocenjevali so vonj, izgled, okus in teksturo. Od vsega pa je najpomembnejši okus, je povedala Brigita Selinšek.
Foto: Črtomir Goznik
V zmagovalni ekipi Save GTI d. o. o., Ptuj, so kuhali Denis Šmigoc, Angelca in Marijan Robin, Boris Ogrinc in Janko Slameršek. Zmage sta se veselila tudi direktor Anton Rogina in ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes dopoldne bodo padavine večinoma ponehale in popoldne se bo ponekod oblačnost trgala. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 4, najvišje dnevne pa od 4 do 8 stopinj C.
V sredo bo sprva delno jasno. Sredi dneva in popoldne se bo prehodno pooblačilo in predvsem v vzhodnih krajih bo občasno rahlo deževalo. Zvečer se bo zjasnilo in v četrtek bo precej jasno. Zapihal bo severni veter. Jutra bodo po nižinah meglena.