PRED RAZPRAVAMI V KK SZDL
Krajevna skupnost 
v luči nadaljnje preobrazbe
Krajevne skupnosti so bile ustanovljene 1963. leta in so predstavljale nadaljevanje krajevnih ljudskih odbo-rov in stanovanjskih skupnosti, v katerih se je že do tedaj razvijalo neposredno odločanje o vprašanjih, po-mebnih za delo in živ^jenje ljudi v kraju bivanja. V za-četku so se tudi krajevne skupnosti razvijale kot komu-nalne in potrošniške skupnosti, v katerih so delovni lju-dje in občani razreševali predvsem komunalne proble-me. Ustava iz leta 1974 pa opredeljuje krajevno skup-nost kot temeljno sestavino naše družbene ureditve. V taki samoupravno organizirani skupnosti prihajajo do izraza skupni interesi na ekonomskem, komunalnem, socialnem in kulturnem področju. Danes poznamo več različnih oblik delovanja krajevnih skupnosti, ki se med-sebojno razlikujejo po obsegu, številu prebivalstva, so-cialni strukturi, organiziranosti, metodah delovanja itd. Skupno vsem naj bi bilo predvsem osnovno nače-lo:omogočiti vsem krajanom čimbolj neposredno delo-
vanje in odločanje o skupnih vprašanjih.
Iz analize dosedanjega delovanja krajevnih skupno-sti, ki je bila napravljena v preteklem letu v naši občini, ugotavljam, da so v tem obdobju delovanja napravile izredne premike pri vključevanju čimvečjega števila krajanov v akcije za hitrejši razvoj kraja. Res je, da so predvsem na podeželskem področju še vedno najbolj prisotna komunalna vprašanja, kar je razumljiv odraz stanja in nerazvitosti na tem področju. Manjše krajevne skupnosti se odlikujejo po tem, da so sposobne k posa-meznim akcijara pritegniti vse krajane.
Delegatski sistem bistveno vpliva na vsebinske spre-membe delovanja samoupravnih organov krajevne skupnosti. Delegacije za družbenopolitične skupnosti in posebne delegacije za samoupravne interesne skupnosti vnašajo v delovne programe krajevnih skupnosti tudi vsebinska vprašanja, ki niso le pomembna za krajevno skupnost.temveč za širšo družbeno skupnost. To p&kra-jevno skupnost odpira tudi navzven in jo postavlja v enakopraven položaj v okviru občine ne glede na veli-kost in prostor, kjer deluje.
Pri kritični presoji dela krajevnih skupnosti pa seveda ni mogoče mimo slabosti, ki jih bo potrebno v prihodnje odpraviti. Te se kažejo v sami organiziranosti in meto-dah delovanja. Preredko koristimo zbore delovnih ljudi in občanov kot osnovno obliko svobodnega urejanja družbenih odnosov, kjer lahko neposredno predlagajo, dajejo nove ponudbe in odločajo o vseh pomembnih vprašanjih nadaljnega razvoja.
Delegatsko oblikpvana skupščina kot osrednji organ krajevne skupnosti ne more vedno nadomestiti zborov občanov, kot je sedaj prepogosta praksa.
Se manj pa seveda sme svet krajevne skupnosti prev-zemati funkcijo odločanja v imenu krajanov, saj so to le izvršilni organi, ki skrbijo za izvajanje sklepov skupščine in zborov občanov. Zaradi takega načina dela postaja krajevna skupnost odtujena občanu in zaposlenim de-lavcem, rezultati pa so seveda minimalni. Krajevne skupnosti, ki so po številu prebivalstva zelo velike, težko vključujejo širši krog krajanov in se ponavadi samou-pravljanje odvija le v ožjem krogu najbolj prizadevnih in dela voljnih občanov.
Izhajajoč iz političnih dokumentov o preobrazbi kra-jevne skupnosti in stanja v naši občini so na predsed-stvu občinske konference SZDL na seji dne 7. maja 1979 sprejeli stališče, da je potrebno intenzivneje pri-stopiti k pripravam za vsebinsko in prostorsko preobK-kovanje krajevnih skupnosti. Zadnje dni v maju bodo v vseh 29 krajevnih skupnostih potekali razgovori s pred-stavniki družbenopolitičnega življenja v kraju, nalcate-rih se bomo dogovarjali o vseh aktivnostih, ki jih bo po-
trebno opraviti, predno se bodo delovni ljudje in občani na referendumu odločali za spremembe dosedanjih meja. Akcija poteka v vseh ljubljanskih občinah enotno in jo povezujemo s srednjeročnim in dolgoročnim druž-benim planiranjem.
Krajevne organizacije SZDL kot nosilke akcije za preobrazbo krajevnih skupnosti čaka torej v tem man-datu obilo zahtevnih in odgovornih nalog, saj je po-trebno do splošnih volitev v delegatske skupščine pov-sem zaključiti akcijo. Ta akcija, pa tudi druge, ki bodo potekale vzporedno, zahtevajo največio enotnost in trdnost socialistične zveze kot fronte vseh organiziranih socialističnih sil v krajevni skupnosti. Le tako bomo do-segli učinkovite rezultate v smeri razvijanja nove kra-jevne skupnosti, kjer bo sleherni občan in delavec ustvar jalno prispeval ter se v njej počutil varnega in svo-bodnega.
FRANC MALOVRH