LIST DELAVCEV V VZGOJNOIZOBRA SEVALNIH ZAVODIH
Naše vzgojno delo Pripombe k osnutku zakona
ne sme i i orma no 0 izobraževanju in vzgoji na drugi stopnji
Ko se je četrti plenum zavzel za večjo socialistično demokracijo, za pospešeni razvoj samoupravljanja, za svobodno izražanje mnenj, se je prav gotovo povečala tudi vloga posameznika v naši družbi. Tu pa je za zmago naprednih stališč vedno bolj važna kvaliteta njegove osebnosti in njenega dela ter višja stopnja Idejne sposobnosti. Zato je razumljivo, da je poudarjen pomen vzgojnega dela in ideološkega izobraževanja ter postavljena zahteva po poglobljenem idejnopolitičnem izgrajevanju lastne osebnosti.
Oblikovanje idejnega lika mladine, njenega materialističnega svetovnega nazora, je temeljna naloga pedagogov. Znano je, da si mlad človek ustvarja svojo podobo o svetu v vsakdanjem stiku z življenjem. Ko aktivno sodeluje v organizacijah, društvih, klubih, spoznava in rešuje družbene probleme ter tako gradi tudi lastno osebnost. Tako šola zdaleka ni edini dejavnik, ki lahko ideološko vpliva na mladino, ker pa je njeno delo načrtno in sistematično, je njen idejni vpliv izredno močan.
Kolikokrat slišimo, da je izobraževalna stran našega učnega Procesa dobra, da učenec pridobi v šoli dosti intelektualnih1 spoznanj, da pa je čustvena stran lega procesa premalo razvita in poudarjena.
Mislim, da ima vzgojitelj največje možnosti za vzgojni vpliv na otroka pri neposrednem stiku z njim, pri delu v razredu. Živa. izgovorjena beseda, razlaga, je učinkovita oblika vzgojnega vpliva. Njena uspešnost pa je slej ko Prej odvisna od učiteljevega na' stopa, njegove osebnosti, zgleda, od njegovega prepričanja in značaja, kjer njegove besede nikoli ne pridejo navzkriž z njegovimi idejami. Odvisna je od vzgojiteljevega idejnega bogastva, kajti damo lahko le to, kar imamo.
Pred kratkim smo širom Slovenije sestavljali nove podrobne Učne načrte. In kot da bi se dogovorili, smo menda kar vsi pri Vsaki učni snovi navajali tudi Učnovzgojni smoter. Ali nismo tu napisali prenekatere fraze, deklarativnega stavka, parole. In če smo tako storili, smo Pokazali, da jemljemo naše vzgojne naloge formalno. Splošne in načelne formulacije, ki smo jih lahko tam prebrali, in ki veljajo nralone za vse predmete in za Vso učno snov, dokazujejo, da hismo znali izrabiti vsega idejnega bogastva, ki nam ga odpira to ali drugo poglavje učne snovi.
Naš pouk je idejen, saj poučujemo v duhu ideologije našega, tj. vladajočega razreda. Postavljene smotre pa bomo dosegli, le, če bomo tudi spreminjali značaj in oblikovali zavest. Ideološki boj je Pri nas še vedno živ. Zato mo-narno otroka pripraviti nanj. Vsi' Predmeti v šoli so odlično vzgojno sredstvo, če bomo znali iz njih Izluščiti tiste učnovzgojne smotre, ki jih velja posebno poudariti pri konkretnih učencih.in v konkretnem razredu.
Mladega človeka bomo svetovnonazorsko oblikovali le, če se horno za to osebno zavzeli. Dvignimo se nad mehanične oblike Poučevanja, poglabljajmo naše Pedagoško in psihološko znanje in Poznavanje znanstvene teorije, da hotno kos zahtevni in občutljivi nalogi, kot je ideološko izobra-ževanje.
Ko bomo pri učencu oblikovali ririterialistični svetovni nazor, hotno trčili tudi na drugačna in nasprotna .pojmovanja, pa tudi na negativne vplive njegovega oko-
Naš učenec tudi s svetovno-nazorskega vidika najbrž ni nepopisan list. In tako bomo morali naš vzgojni proces nenehno povedati s procesom prevzgajanja.
Razvijajmo in usmerjajmo otroku predstavo o svetu, gojimo njegova čustva in jim dajajmo Tnzumsko osnovo. Izogibajmo se Praznega besedičenja in donečih, da abstraktnih fraz. Ne ukazuj-d m prisiljujmo, ne uvajajmo dministrativnih ukrepov in ne
izrabljajmo avtoritete. Naša metoda naj bo metoda skupnega dela, prepričevanja, osebnega zgleda, poslužujmo se dokazov in bodimo strpni.
Učenci nam bodo hvaležni za
Kmalu bo za nami naporno šolsko poletje, saj je.bilo potrebno pripraviti republiški zakon o financiranju izobraževanja in
naš trud, saj niso redki primeri, yzgoje ter zakon o izobraževanju ko je mlad človek notranje raz- in vzgoji, oziroma bolje: zakon o klan, ko niha med dvema pogle- srednjih šolah in domovih za doma na svet in pri odločitvi nuj- učence v SR Sloveniji.
no potrebuje našo pomoč. Oblikovan svetovni nazor jim bo pomagal, da bodo laže razumeli našo stvarnost, se uspešneje vključil v družbene procese in da bodo njihova dejanja vedno plod njihovih misli.
Velimir Batič
Republiški sekretariat za prosveto in kulturo je dal v razpravo osnutek prvega zakona 5. julija, drugega pa 29. julija. Zato, ker se bolj mudi, saj se je poletje pomaknilo v september, in zato, ker je tematika zanimivejša, imamo o prvem osnutku že niz prispevkov
v časopisju (Delo, Večer, Naši razgledi, Prosvetni delavec itd.),' niz diskusij z ravnatelji šol in drugimi družbenimi delavci v Ljubljani, Mariboru in drugod. Zaradi izredne živahnosti razprav, števila sestankov, mnogih udeležencev in zanimive tematike lahko pričakujemo veliko pripomb in , predlogov, ki bodo vplivali na to. da bo financiranje izobraževanja kar najboljše. Ta optimizem je opravičljiv predvsem zaradi, pomembnosti izobraževanja. Če bi pedagoški delavci (in drugi) toliko razpravljali o
svojem pedagoškem delu( o svo- verjetno tudi pri drugem primeru
jem proizvodnem delu), kolikor razpravljajo o delitvi sredstev, bi bile naše šole brez ponavljalcev {delavnice brez izmečkov). Za obstoj nacije je pomembnost izobraževanja večja (ali vsaj enaka) oni. ki jo ima za obstoj njena armada. Iz teh dveh vidikov bi bili lahko povsem brezskrbni, da bo družba (zaradi lastnega obstoja) našla potrebna sredstva in ustrezne zakonske rešitve o optimalni delitvi teh sredstev.
BESEDA, DVE O
KATEGORIZACIJI
lahko zadovoljni s razprav, ki bodo ne-
Ker smo potekom
dvomno vplivale na dokončno oblikovanje zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje, naj damo nekaj subjektivnih mnenj o
in drugih poklicih. Torej: »vo-čatio«. ,
Glede na to bi bile poklicne šole predvsem teološke, umetniške, telesno vzgojne .ipd. Idealna selekcija je opravljena na podlagi vidnih in dognanih sposobnosti. Po končani osemletki učenec sledi »klicu« in ne da bi se prav posebno trudil'(v primeru, da ga bogovi ne mrzijo), doseže srečo v življenju.
Slovenci pa ne pojmujemo poklicev tako ozko kakor zapad-njaki. Poklic doseže tudi absolvent osemletke, ki ne sledi »klicu«, pač pa iz drugih pobud izbere šolo, ki ustreza npr. željam ali družbenemu položaju staršev. Postane lahko tehnik, administrator, laborant, pravnik, psiholog, zdravnik itd. Vsem tem-šolam osnutek
Osnovna šola Izola: lepa, moderna stavba, arhitekturno usklajena z okoljem in grajena po sodobnih pedagoških zahtevah. (Za zdaj ima za telovadnico rezerviran samo prostor, kjer naj bi stala.)
more zajeti vseh vzgojnih činite-Ijev (1. ,člen). Prav je, da zakon obravnava vse srednje šole, t. j. institucije, ki sledijo končani osemletni šoli. Specefičnosti naj rešfijejo statuti in notranji- predpisi šol, zakon pa naj jih ne omenja. V samem začetku (3. člen) osnutek zakona kategorizira šole druge stonje v 2. poklicne, 3. tehniške, 4. umetniške in 5. gimnazije. Takšno ali drugačno »rangi-ranje« šol, ki' imajo iste vpisne pogoje, a drugačen smoter izobrazbe in vzgoje, je smotrno in nujno. Ne navsezadnje samo zato, da bi pomagali učiteljetn in učencem k pravilni peds eiji, t. j. pri izbiri šole druge stopnje v odvisnosti z oceno v spričevalu o končani osemletki; Malo odličnjakov zaidel v šole št. 2. — poklicne, in le malo zadostnih učencev v šole št. 5 — gimnazije.
Razen »rangiranja« potrebuje^ jo šole tudi ustrezna imena: gimnazije — čuvajo tradicijo,'umetniške in tehniške — označujejo svojo usmerjenost, novo ime pa so dobile mnoge, šole, ki jih je razvoj povsem izločil, preoblikoval in jim dal nove naloge .— to so poklicne šole.
Ime »poklicna šola« se je rodilo na pedagoškem Olimpu pred nekako sedmimi leti. V teh letih se je ime utrdilo in letos bo uzakonjeno.
Slovenski pravopis (DZS — 1962 str. 611): poklic, — a: učiteljski, svobodni poklic itd. Ni slučaj, da so avtorji SP v množici poklicev izbrali tak primer: »Quem dii odere, peadagogum facere.« Pri izbiri prvo označenega poklica so
Osnovna šola Hrpelje — novozgrajena telovadnica zraven starega šolskega poslopja. (Foto: S. Aglč) torej bogovi aktivno udeleženi.
Učna obveznost prosvetnega delavca
v osnutku predloga zakona o srednjih šolah in domovih
V razpravo je dan osnutek predloga zakona o srednjih šolah in domovih učencev v SR Sloveniji, ki naj vsaj v neki meri poenoti določena stališča v zvezi s srednjim šolstvom. Takšen zakon smo gotovo pogrešali vsi, čeprav smo praktično več ali manj obdelali vse te probleme v statutih in drugih splošnih aktih. Razumljivo je, da je bilo načinov, kako so obravnavali posamezna vprašanja, kakšna merila so do problemov zavzeli posamezni zavodi, toliko, kolikor je bilo teh zavodov, saj je vsaka šola obravnavala stvari po svoje, postavljala lastne kriterije in določila. Takšno, za vsako šolo posebno tolmačenje določenih vprašanj, gotovo nismo mogli smatrati kot razvito neposredno demokracijo, temveč kot pomanjkanje določenega reda, določene enotnosti, ki je službi, kakršna je šolstvo, nujno potrebna. Takšno enotnost pa sedaj pričakujemo z novim zakonom o srednjih šolah in domovih učencev v SRS.
Gotovo je, da predlagatelj ni želel dati dokončnih stališč o vseh vprašanjih, ker nekaj internega mora tudi pri enakih šolah pripadati posameznim delovnim kolektivom, pač pa se je lotil načelno osnovnih vprašanj, ki morajo biti enotno urejena. Ne bi bilo mogoče temeljito obravnavati vseh vprašanj, ki jih osnutek načenja,
rad pa bi se ustavil ob vprašanju delovne obveznosti prosvetnega delavca v drugostopenjskem šolstvu, ki ga omenjeni osnutek tudi načenja.
Ko obravnavamo predlog kateregakoli zakonskega osnutka, moramo v vsakem primeru videti v njem njegov odnos do človeka, njegovo težnjo po zakonski ureditvi vseh tistih vprašanj, ki vključujejo človeka v družbeno dogajanje. Jasno je, da moramo v vsakem takšnem primeru videti pozitivna prizadevanja pri osvobajanju človeka in njegovega dela.
Ob obravnavanju delovne obveznosti učitelja v srednji šoli pa se mi zdi, da predlagani osnutek ne pomeni za prosvetnega delavca določenega napredka, temveč v večji meri nazadovanje. Nazadovanja pa bi pravno ne smeli uzakoniti in bi bilo potrebno omenjena določila drugače formulirati.
Spomnimo se, da smo še v dobi plačilnih razredov poznali splošno učno obveznost 22 ur tedensko, ki pa se je za določeno skupino predmetov (slovenski jezik, kemija, fizika, tuji jeziki, matematika) zmanjšala za. eno ali dve uri tedensko. Iz tega bi v povprečju lahko sklepali, da je bila povprečna učna obveznost učitelja
ramo upoštevati, da se je po takratnih določilih štela pripravnikom manjša učna obveznost in tudi ljudje nad 25 let službe so imeli nekaj ur manj. Gotovo mi bo kdo očital, da se mi toži po starem administrativnem sistemu. Ne! To navajam zato, ker je prav od tega odvisno, kakšne kriterije bodo postavili v izobraževalnih skupnostih za financiranje drugostopenjskega šolstva, kakšna bo materialna osnova šol in končno, kakšen bo položaj prosvetnega delavca v prihodnje.
Prod približno tremi leti je republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti skupaj z nekaterimi ustanovami za problematiko šolstva v SR Sloveniji dal priporočilo šolskim kolektivom, naj v svoji interni zakonodaji upoštevajo kot: povprečno učno obveznost 20 učnih ur tedensko, kar pa se pri posameznih predmetnih področjih lahko poveča ali ali pa pomanjša, o čemer sklepajo kolektivi sami. To je bil nedvomno določen napredek v urejanju delovne obveznosti prosvetnega delavca, katerega so kolektivi interno uzakonili v svojih pravilnikih ,o delovnih razmerjih, v pravilnikih o delitvi osebnega dohodka, skladi za šolstvo pa so ga upoštevali pri delitvi sredstev srednjim šolam. Omenjeno pripo-srednje šole verjetno bliže 21 kot ročilo je napravilo tudi določeno pa 22 uram tedensko. Dalje mo- razliko med učno obveznostjo uči-
zakonu o srednjih šolah in do- zakona odvzame poklicno usmer-movih. Ta zakon rešuje nerešena jenost.
in tudi že rešena vprašanja iz Poklicne šole so vsekakor vse življenja in dela izobraževalnih tehniške, višje in visoke; gimna-in vzgojnih institucij. Zato je zijam (ki so »brezpoklicne«) pa prav, da na prvo mesto postavimo pomagamo z atributi: pedagoške izobraževanje in šele potem vzgo- matematične, ekonomske gimna-jo (in ne obratno), saj zakon ne zije ipd.
f I
Da bi zadržali na eni strani sedanje prizadevanje učiteljstva o osnovnih šolah, ki individualno pomaga učencem, predvidenim za tehniške šole in gimnazije, na drugi strani pa da ne bi odvzemali atributa poklicne šole vsem srednjim (razen gimnazijam), zlasti pa višjim in visokim šolam, ki so poklicne, bi mogli sedanje poklicne šole pravilneje imenovati industrijsko-tehnične. Te šole bi zajele sedanje šole druge stopnje, ki ne nosijo atributa popolne »srednje« le zato, ker ne trajajo štiri leta, kar je v sedanjem si-
k nravilni nedaeoški selek- ^temu	P0S°k da je šola dru-
f Pravilni. Pedagoški selek ge s(flpn e »srednja«, ne glede na
t. r nn -h.r, šole dmee	predmetnJik ’
načrtih ne govorimo) pri vzgoji istih, profilov.
Atribut »industrijskega« }»,j opravičljiv zato, ker šola vzgaja kadre za industrijo, in zato, ker se tudi obrt naglo industrializira. To velja tudi za deficitne poklice, kakor so npr. peki, mesarji ipd. Atribut »tehnična« pa je opravičljiv zato, ker se inustrijske šole humanizirajo s splošno-izobraže-valnimi 'in tehničnimi predmeti.
Da bi dosegel izredno zahteven poklic, bi absolvent osnovne šole obiskoval štiriletno 'srednjo in vsaj štiri leta ustrezno visoko šolo ali fakulteto. Da bi dosegel manj zahteven poklic, bi obiskoval le srednjo štiriletno šolo, za še preprostejše poklice pa tri — ali tudi dveletno industrijsko-tehnič-no šolo.
Še vedno se ne zavedamo dovolj, kako velik je vzgojni pomen, ki ga ima praktični pouk. Le-ta ni sestavni del izobraževalnega in vzgojnega dela v poklicnih in tehniških šolah (6. člen), pač pa vsaj enakovreden partner slovenščini, matematiki, filozofiji, biologiji itd. v poklicih, tehniških^ umetniških šolah in gimnazijah, t. j. v vseh srednjih šolah. Glede na različne naloge srednjih šol je fond ur različen. Seveda zaradi tega tam, kjer je bolj pičel (5. člen), ne more priti'do poglobljenega znanja učencev.
ŠOLE — BREZPRAVNE ORGANS/ M1JSKE ENOTE
Šole in domovi so zavodi (13. člen), ki imajo svoje statute (14. člen) in se lahko združijo v šolske centre (3. člen). Lahko se tudi ustanovijo kot organizacijske
tel jev na prvostopenjski in drugostopenjski šoli.
Osnutek predvideva enotno obveznost 22 ur, brez kakršnekoli razlike med posameznimi učno-vzgojnimi področji. V primerjavi z obveznostjo v administrativnem sistemu je v tem primeru povečana učna obveznost za okoli 5 %>,
v primerjavi s prej omenjenim enote šolskih centrov ali drugih priporočilom pa kar za 10 »/o. Za- organizacij (50. člen). Ne more pa nima me, ali je predlagatelj tega biti izobraževalni zavod občinska osnutka smatral, da delavci sred- pisarna, ki združuje vse osnovne njih šol doslej — ob povprečni šole na določenem področju ter dvajseturni učni obveznosti - ni- imajo v ,x tem primeru pravico so bili polno zaposleni, ali pa opravljati svoje izobraževalne na-vsem tistim opravilom, ki jih loge (tretji odstavek 50 člena) predpisuje poleg učne obveznosti, specifičnosti zavoda pa se prenese daje tako malenkosten pomen, da na pisarno. Videti je neverjetno jih lahko skrči na minimum. Ne- vendar ta odstavek stimulira veli-dvomno je, da je ena ali pa druga ke delovne organizacije, ki so postavka neutemeljena! Zdi šemi, ustanovitelj večjega števila šol da da moramo ob vseh dosedanjih te šole preoblikujejo v brezpravne zahtevah pouka v srednji šoli pri- organizacijske enote, ki jih osnu-pisati uri pouka v razredu uro tek predvideva, ne glede na to, priprav ter korigiranja in pred- da so šole druga od druge odda-gleda izdelkov učencev. Ostalim Ijene 150 km. Takšna integracija opravilom, ki so prav tako neob- je .nesmiselna in neprimerna zla-hoden del celotnega učnovzgojne- sti v primeru, če ustanovitelj iz-ga procesa, pa moramo dodatno korišča le del kapacitete obstoje-prišteti kar precejšnje število ur. čih šol. .Menim, da ta odstavek
ne sme priti v zakon, saj dovoljuje pedagoškemu delavcu, da samostojno opravlja svoje vzgoj-np-izobraževalne naloge z odvzemom samoupravnih organov pa mu odvzame samoupravne dolžnosti in pravice.
(Nadaljevanje na 8. strani)
kar vse znese reliko preko omenjenih 42 ur tedensko.
47. člen osnutka predvideva, da se učitelju srednje'šole šteje v čas priprav najmanj 10 ur. Gotovo je, da je ta čas za priprave
(Nadaljevanje na 2. strani)
PRIMER OSNOVNE ŠOLE ŠKOFLJICA
Če samoupravni organi niso dorasli situaciji...
Učitelji na podružničnih _
šolah še vedno zapostavljeni?
Dva primera posebne vrste iz silam, da se uveljavijo. Svoje
Življenja šolskih kolektivov sta v zadnjem času prodrla v javnost: primer osnovne šole Kuleževo (občina Ilirska Bistrica) in primer osnovne šole Škofljica (občina Ljubljana-Vič). Oba sta naletela na precejšen odmev in različne komentarje tudi v tisku.
Značilnost obeh primerov je v tem, da je bil v ospredju odnos	ravnal el j	de-
lovni kolektiv, po drugi strani pa seveda tudi odnos šola’ — družba, ker nezdravi pojavi v življenju nekega kolektiva ne morejo ostati brez posledic v odnosu družbene skupnosti do ,šole. Obakrat je priSlo do neljubih posledic in do nepotrebnega blatenja.
Pravzaprav je bistvo obeh primerov samo v nerazviti samoupravni zavesti članov delovnega kolektiva, v nezadostni aktivnosti samoupravnih organov na šoli. Zaradi Nerazumevanja vloge samoupravljanja s strani članov kolektiva je prišlo do tega, da se niso znali po zakoniti poti lotiti vprašanj, od katerih je odvisno uspešno delo zavoda, pa tudi primerna delovna zavzetost in zadovoljstvo posameznih članov delovne skupnosti nad doseženimi rezultati skupnih naporov.
Oglejmo si primer osnovne šole Škofljica.
Za delovno mesto ravnatelja te šole je bil letošnjega aprila objavljen prvi razpis. (Ker je po zakonu o reelekciji bilo pogrebno razpisati ravnateljevo mesto; sedanji ravnatelj ima 41 let delovne dobe in je na tem delovnem mestu že vsa povojna leta.) Na razpis se je prijavi) le en kandidat, ki pa ni imel pogojev za to delovno mesto. Na drugi razpis so prispele štiri ponudbe, razpisna komisija je tri zavrnila kot neustrezne, predlagala pa je delovni skupnosti četrto kandidatko kot najbolj primerno. Zgodilo pa se je tako, da je delovna skupnost šole ta predlog zavrnila in predlagala znova za ravnatelja dosedanjega ravnatelja.
Kako se je moglo to zgoditi? V razpisni komisiji je polovica članov,, ki jo imenuje delovna skupnost zavoda, drugo polovico pa določi občinska skupščina. In vendar delovna skupnost šole ni bila zadovoljna z odločitvijo komisije in je nezakonito šla po svoji poti. To seveda ni moglo obveljati. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij terena Škofljica in pa občinske skupščine so se nekoliko p ob h že. pozanimali za ta primer in ugotovili, da niti člani razpisne komisije .s strani šole niso bili pravilno izbrani po volji delovne skupno-*ti, temveč je ravnatelj to opravil kar sam na svojo roko, deloma na konferenci, deloma telefo-nično.
Dosedanjemu ravnatelju osnovne šole Škofljica resda ni mogoče zanikati zaslug, ki jih ima zlasti v prvih povojnih letih za razvoj kraja: občutna je bila njegova vloga pri organizaciji prosvetnega življenja, ustanovitve kulturnega doma. pa kmetijske zadruge, pri organizaciji Rdečega križa ipd. Iz nerazvite osnovne šole je na Škofljici pod njegovim vodstvom zrastla popolna osnovna šola.
Nečesa pa v našem današnjem družbenem življenju ne bi smeli pozabiti — namreč, kadar človek spozna, da ne more več dohajati razvoja, se mora več dciajati razvoja, se mora sam umakniti in pustiti mladim
Razgovor o šolstva na
Občinski odbor SZDL in sindikalni svet sta 9. septembra pripravila razpravo o osnutku zakona za financiranje izobraževanja in vzgoje v SES. Poleg številnih prosvetnih delavcev so se razgovora udeležili tudi poslanci Lebar Janez, Kristan Milan in Gazvoda Jože. Direktor zavoda za prosvetno-pedagoško službo Joža Varl je v obrisih podal točke osnutka in pri tem navajal podatke o gibanju osebnih dohodkov prosvetnih delavcev jeseniške občine.
Letošnje prvo polletje se osebni dohodki prosvetnih delavcev v varstvenih ustanovah gibljejo od 55 do 78, v šolah I. stopnje cd 68 do 109 in druge stopnje od 75 do 147 tisoč starih dinarjev za učni kader, za vodstveni kader varstvenih ustanov in vseh vrst šol pa od 72 do 213 tisoč. Razmerje delitve sredstev na osebne dohodke in materialne stroške je znašalo v varstvenih ustanovah 73:27 odstotkov, v šolah I. stopnje 86:14 in šolah druge stopnje 80:20. Načelnik oddelka za družbene službe Pavel Dolar je pove-
mnenje o vodstvu osnovne šole Škofljica je dal tudi zavod za prosvetno pedagoško službo. Vprašanja glede uspešnosti pouka na tej šoli, povezave med terenom in šolo so bda ugotovljena kot nezadostna. Razkril se je primer šole, ki živi v svojem kraju zaprta sama vase, katere delo te-
če po nekih preživelih, ozkih, neživljenjskih kolesnicah.
Ob vprašanju reelekcije vodilnega uslužbenca zavoda so prišli na izpit samoupravni organi na šoli.
Na osnovni šoli Škofljica samoupravni organi tega izpita niso naredili.	D. Ham
Z velikim zadovoljstvom sem pred nekaj tedni prebral imeniten članek, ki je izšel v letošnjem Prosvetnem delavcu št. 13, na 4. strani. Pričakoval sem, da se bo v naslednji številki našega stanovskega glasila oglasil kdo od prosvetnih delavcev na poziv tov. Doljakove v članku »Izenačenje delovnih in življenjskih pogojev«, pa doslej takega ali podobnega članka še nisem našel.
Oglašam se tudi zato, ker sem bil sam kar enajst let na taki podružnični šoli, ki je bila celo eno-
Osnovna šola Metlika — tik pred dograditvijo
Upoštevanje (neupoštevanje) zakonitosti upravnih aktov
V pogledu uveljavljanja neposredne demokracije in samoupravnih principov na naših šolah prihaja vedno bolj do izraza in pridobiva na svojem pomenu tudi šolska interna zakonodaja. Splošni akti na šolah in predvsem njihova posamezna določila pa so cesto deležni bolj čudnega razumevanja včasih celo v samih kolektivih, pri določenih upravnih organih, najčešče pa pri nekaterih posameznikih v delovnih organizacijah ter ustanovah, ki še vedno — kot kaže — niso mogli spoznati, da je čas odločanja posameznika minil, da so najrazličnejši birokratski ukrepi občinskih in podobnih forumov mimo.
Najbolj izrazit in vsem poznan primer poseganja v samoupravna določila šolskih kolektivov je bila gotovo okrožnica republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije, s katero je bilo naročeno občinskim skupščinam oziroma njihovim organom, naj črtajo iz šolskih statutov določila o odstranjevanju učencev iz srednjih šol sredi šolskega leta. Ne mislim sedaj razpravljati o teh določilih samih — osebno takšne ukrepe, če so primeri utemeljeni, odločno zagovarjam — rad bi opozoril samo na primer,, ko določen upravni organ reagira na zakonito interno določilo in hoče uveljaviti svoje mnenje. O tem vprašanju je razpravljalo tudi Ustavno sodišče SR Slovenije in ugotovilo, da dokler ne bo določenega zakona, bodo takšna vprašanja reševali kolektivi z internimi določili v statutih oziroma splošnih aktih.
financiranju
Jesenicah
dal, da je v jeseniški občini v letošnjem proračunu za šolstvo predvidenih 518 milijonov S din, po določilih osnutka novega zakona pa se predvideva da bi bilo zbranih 651 milijonov din. To bi vsekakor predstavljalo dobršen korak naprej v materialnem pogledu pri nadaljnjem razvoju šolstva. Vsi navzoči, ki so razpravljali, so bili mišljenja, da naj bi področja izobraževalnih skupnosti ne bila. velika. Nekateri so celo predlagali, naj bi se ujemala s teritorijem občin ...
Zaradi smotrnejšega koriščenja sredstev so predlagali, naj bi se že končno izdelala mreža šol, upoštevajoč dejanske potrebe ko kadrih. Doslej se je namreč dogajalo, da je en organ šole ustanavljal, drugi jih je financiral, tretji pa predpisoval program. Strinjali so se s splošnim mišljenjem, naj bi šole druge stopnje in višje šole financirala republiška izobraževalna skupnost. Med ostalim so ugotovili, da osnutek zakona ne : omenja načina financiranja izobraževanja odraslih.	B. Blenkuš
Neredki primeri neupoštevanja posameznih določil splošnih aktov se pojavljajo pri urejanju različnih vprašanj iz delitve osebnega dohodka na relaciji delovni kolektiv, banka, zavod za socialno Zavarovanje. Cesto, se dogaja, da prav zavodi za socialno zavarovanje obravnavajo posamezna določila bistveno drugače, kot jih je določil delovni kolektiv v svojem pravilniku o delitvi osebnega dohodka. To se zlasti dogaja tedaj, ko se postavljajo zahteve po uveljavljanju višine pokojnine ali pa raznih nadomestil. Tudi v tem primeru bi morala biti določila kolektiva, če so v soglasju z ustaljenimi predpisi, merodajna in bi jih drugi organi ne smeli tolmačiti po lastnih kriterijih.
Daleč največ neupoštevanja statutarnih ter drugih določil, določene samovolje ter najrazličnejših familiarnih dogovorov mimo vseh splošnih aktov pa se je pojavilo pri urejanju delovnih razmerij po določilih temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Tukaj niso redki primeri, ko se ponekod mimo vseh določil famili-arno dogovarjajo o posameznih delovnih mestih in poskušajo mimo interesov zavodov doseči sklepe, ki bi ustrezali posameznikom. Ponekod so šli tako daleč, da so ovirali sklicanje sej posameznih samoupravnih organov, ki bi razpravljali o določenih kadrovskih vprašanjih, ker to ni ustrezalo njihovim predhodnim dogovorom in osebnim interesom. Taki primeri v prvem letu veljavnosti TZDR niso bili redki in verjetno se bodo toliko časa ponavljali, dokler ne bo prišlo v zavest vsakega posameznika, predvsem pa odgovornih ljudi, da je vprašanje urejanja delovnih odnosov v delovni organizaciji stvar določenega samoupravnega organa, ki dela po določilih statuta, ter splošnih aktov, v nobenem primeru pa ne more biti to stvar kakega posameznika ali skupine.
V zvezi z urejanjem delovnih razmerij se je zgodil zanimiv primer v neki občini. Načelnik za splošne zadeve je verjetno v sodelovanju s posamezniki skušal samovoljno razporejati nekatere ljudi med posameznimi šolskimi zavodi, ker baje, da so bili le-ti določenim osebam na poti. S pravno formalnega stališča morda sama stvar niti ni toliko omembe c^redna — čeprav je načelnik pravnik in bi moral zakonitost vsaj poznati, če že ne čuvati, ker to jasno kaže ne skrajno in korenito oprijemanje nekdanjih birokratskih teženj, ki jih je naša samoupravna praksa že zdavnaj obsodila. Zdi se mi pa, da je takšen primer potrebno veliko bolj gledati z moralno-etič-nega stališča, kako še posamezniki, ki se ne morejo sprijazniti s samoupravnimi določili, tudi pri ■urejanju delovnih odnosov poslužujejo najbolj nizkih načinov, ko poskušajo postopali s človekom kot z golo številko, da bi zadostili svojim subjektivnim interesom.
Teh nekaj primerov, ki pa niso edini, dovolj jasno govori, da se kljub nenehnemu poudarjanju naša samouprava na vse načine negira, da jo poskušajo nekateri forumi in posamezniki na vse načine izkoriščati v svoj prid. Razumljivo je, da je to začetna slabost, ki se bo v sapioupravnem procesu zadrževala temdlje, čim počasneje bo v kolektivih rasla samoupravna zavest. Razvoj samouprave ter obsodba takšnih pojavov pa je dobila gotovo še večji pomen v sklepih IV. plenuma CK ZKJ, ki je vse oblike negiranja in deformacij'e samoupravnih principov odločno obsodil.	Z, P.
oddelčna z osmimi razredi. Težko je bilo, dokler smo še sami opravljali tudi administrativne posle poleg celodnevnega pouka in vrsto funkcij pri izvenšolskem delu, pa kljub temu lažje kot kasneje, ko so nas razbremenili administrativnega dela in smo izgubili s to razbremenitvijo svojo dotedanjo samostojnost Postali smo odvisni od dobre ali slabe volje ravnatelja in kolektiva centralne šole. Na konferencah smo imeli občutek manjvrednosti (in verjetno ga Jmajo tovariši in tovarišice iz takih podružničnih šol tudi sedaj).
Tedaj, ko so nastajali pravilniki o delitvi osebnih dohodkov, pa se je začelo ... — Kaj, toliko zaslužijo naši tovariši na podružničnih šolah? — Parola »Za enako delo — enako plačilo« je naenkrat postala bojno geslo v boju za enake dohodke. — Zakaj bi morala imeti tovarišica na podružnični šoli večje osebne dohodke kot na centralni šoli? Kaj pa je tista peščica otrok? Torej: znižajmo jim osebne dohodke, pa čeprav so bili le-ti nedavno zakonito dokumentirani in določeni. Mnogi od teh ljudi niso imeli niti pojma, kako se odvija učiteljevo delo na taki podružnični šoli, V plačilnem seznamu so videli le številke, ne pa ogromnega truda tovarišice ali tovariša, ki je moral biti na svojem službenem mestu za vse sam. Mnogi so prezrli dejstvo, da so tudi iz podružničnih šol prihajali v višje razrede (ali v druge šole) učenci, ki v znanju niso prav nič zaostajali za učenci centralnih šol, Mar na centralnih šolah ni učencev, ki slabo napredujejo, pa niso prišli iz podružničnih šol?
Menim, da bo treba tudi sedaj, ko se snujejo izobraževalne skupnosti, posvetiti večjo pozornost vzdrževanju naših podružničnih šol, v kolikor bodo le-te še obstajale. Centralne šole bi morale nuditi podružničnim vso materialno in moralno pomoč. Zavedati se moramo, da so na teh šolah največkrat naši najmlajši tovariši, ki morajo premagovati največje težave ne le pri svojem delu, temveč tudi zunaj šole, Kjer jih čaka delo v vseh mogočih množičnih organizacijah. Pomagati tem tovarišem, da bodo vse to delo zmogli, pa je dolžnost nas vseh, ki delamo v prosvetni službi, pa tudi vseh množičnih organizacij, prav do najvišjih organov ljudske oblasti.
Nace Vodnik
Učna obveznost prosvetnega delavca v osnutku predloga zakona
o srednjih šolah in domovih
(Nadaljevanje s 1. strani)
ter korekture izdelkov učencev več kot premajhen. Predstavljajmo si prosvetnega delavca, ki bi po tem osnutku imel skoraj štiri ure pouka dnevno, da bi se za vse te ure pripravljal samo 1,67 ure dnevno! Kdor je kdaj učil fiziko ali kemijo, dobro ve, da je moral pripravljati včasih en sam eksperiment toliko časa; po tem osnutku pa bi lahko pripravil vse poskuse, se pripravil na oštale ure, korigiral izdelke itd. Nedvomno prevelika zahteva, ali pa omalo-ževanje vsega dela.
Predstavljajmo si slavista, ki uči v petih razredih. V teku enega konferenčnega obdobja — približno 8 tednov — bo dal verjetno v razredu kakih 5 domačih vaj, eno domače čtivo itd. (Slavisti naj mi oprostijo, če so norme napak.) V teku enega konferenčnega obdobja bo dal tako v "celoti v vseh razredih približno 30 različnih tem, ki jih mora pripraviti in korigirati. Na teden bo imel na ta način 3 do 4 kupe zvezkov pred sabo. Dvomim, če je slavist sposoben vse to popraviti ter opremiti z opombami v 10 urah. Kje je potem čas za vse ostalo delo?
Podobne naloge bi lahko navedli za učitelje tujih jezikov, matematike itd., kjer je potrebno opravljati podobne naloge, kot jih ima slavist, ponekod pa še korekturo programa in praktičnih vaj. Ne smemo pri vsem tem pozabiti, da zahteva poprava ene same šolske naloge za en razred precejšnje število ur.
Iz vsega prej omenjenega smatram, da je čas, ki ga osnutek predvideva za pripravo, daleč prekratek, saj si gotovo ne moremo predstavljati prosvetnega delavca, ki bi ne uporabil za pripra-
vo približno do tri ure dnevno, to pa je skoraj polovico več, kot predvideva zakon.
Zdi se mi, da bi sedanjemu stanju, ko po drugih delovnih organizacijah prehajajo na skrajšani delovni tednik, uvajajo proste sobote, ko se nam je podaljšala delovna doba za pet let, ne smeli sami sebi slabšati položaja, ki že sedaj ni zavidanja vreden. To bi vsekakor pomenilo korak nazaj in bi v prizadevanjih za izboljšanje življenjskega standarda pomenilo samo odmikanje od tistega, kar želimo. Prepričan sem, da prosvetni delavci dobro razumemo nujnost gospodarske reforme, pomen sprejetih ukrepov, vendar menim, da bi šolstvo in predvsem delavci v šolstvu ne smeli predstavljati takšne notranje rezerve, kjer bi se na takšen način reducirala določena sredstva. Zakon o financiranju izobraževanja in vzgoje določa, da se morajo dohodki prosvetnih delavcev izenačiti z dohodki delavcev enakovredne kvalifikacije v drugih delovnih organizacijah; to je gotovo napredek; osnutek zakona o srednjih šolah pa na drugi strani nakazuje povečanje učne obveznosti za 10 «/o. Ali smo s tem kaj dosegli?
Potrebno bi bilo, da bi šolski kolektivi ter skupnosti posameznih srednjih šol odločno zahtevali, da se učna obveznost ne veča, da ostane vsaj na dosedanji višini. Vsako večhnje učne obveznosti bo šlo na račun življenjskega standarda delavcev in gotovo na kvaliteto pouka v srednjih šolah. Ne eno nh drugo pa ni v interesu šole, zato je nujno, da končni zakon to upošteva.
ZDRAVKO PIVK
IZ SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
Stopenjski študij se vedno odprto vprašanje
Komisija skupščine SR Slovenije za proučitev visokega šolstva v teh dneh razpravlja o gradivu,! ki ga je pripravil republiški sekretariat za prosveto in kulturo glede stopenjskega študija na ljubljanski univerzi. Iz tega gradiva povzemamo nekaj misli.
Spričo vrste mnenj in priporočil zveznih in republiških družbenih organov, da je zaradi naraščajočih potreb po specializiranih strokovnjakih v obdobju naglega tehničnega in družbenega napredka potrebno reformirati visokošolski študijski sistem, da bi tako čimprej dobili čimveč raznovrstnih strokovnjakov, je univerza osvojila idejo o etapnem študiju. Stari študijski sistem je po njenem mnenju dajal izobražence prepočasi, izobraževal je le en tip strokovnjaka in je študente celo utesnjeval.
Tako je univerzitetni svet dne 21. III. 1960 sprejel sklep, da se morajo vse fakultete držati predpisanega trajanja posameznih stopenj, da morajo strogo upoštevati enotnost prve etape, to se pravi, da študij na višji ravni ne sme biti vzporeden kontinuiranemu^ ampak morata biti obe etapi organsko povezani, prehod med njima pa ne umetno pregrajen (diferencialni izpiti, numerus clausus ipd.). Fakultete naj prila-gode učne metode na prvi stopnji različnemu predznanju abiturien-tov;" tako da bodo gimnazijci izpopolnili bolj strokovno, absolventi strokovnih šol pa teoretično znanje.
Pretežna večina fakultet je v začetku šol. leta 1960-61 uvedla stopenjski študij (razen gradbeništva, nekatere skupine na FNT in FF, kemijska tehnologija, gozdarstvo, veterinarstvo in splošna medicina).
Po prvem letu novega sistema pa so se že pokazale poglavitne težave, ki se vlečejo vse do danes: prenatrpanost učnih programov* ki je imela za posledico slab študijski uspeh, tako da se osip ni nič zmanjšal, prvostopenjski profil diplomanta pa ni bil usklajen s potrebami operative ipd. Univerzitetni svet je ugotovil, da operativa nerada zaposluje prvostopenjske diplomante, kriva pa ni le njena zaostalost, ampak tudi to, da je bila reforma pripravljena s premajhnim poznavanjem potreb prakse. Sledile so, nekatere spremembe študijskega režima na posameznih fakultetah, še danes pa univerza ugotavlja, da je stopenjski študij odprto vprašanje. Prevladuje mnenje, da je bil stopenjski študij, katerega bistvo je inverzija, na univerzi vpeljan preveč šablonsko.
V pogledu inverzije študija na univerzi pa beremo sledeče: Določen odpor univerzitetnih učiteljev do postavljenih reformnih nalog je bil razumljiv, vendar se po drugi strani- iz dokumentov fakultet da ugotoviti, da so le-te vložile ogromno dela za reorganizacijo študija, zlasti pri izdelovanju mnoijih variant učnih načrtov ipd. Očitek, da pri tem delu niso pritegnile strokovnjakov iz prakse, le deloma drži. Toda rezultati teh naporov so bili pičli, ali pa so sploh izostali, khjti gospodarske organizacije niso bile sposobne konkretizirati strokovnih profilov, zlasti za strokovnjake s prvostopenjsko diplomo. Tako smo namesto racionalno postavljenih dobili, zlasti za prvo stopnjo, še bolj natrpane učne načrte!
Kot fakulteta, na kateri je stopenjski študij uspel, je dolgo veljala fakulteta za strojništvo. Toda te dni je tudi ta fakulteta sama demantirala tako mnenje s sledečo izjavo: »Pri sedaj uveljavljenem stopenjskem študiji1 strojništva je prva stopnja ostala skoraj povsem brez uspehov, & jih je od nje pričakovala resolucija o izobraževanje strokovnih kadrov...«
Enako sodbo o inverziji študija so že prej izrekle ostale fakultete, npr. BF, FNT, FAGG,'pravna fakulteta. Fakultete navajajo kot poglavitni razlog' neuspeha dosedanje . prve stopnje pedagošK® razloge.
Inverzija v obliki stopenjskega študija je dala boljše rezultate na fakultetah družbenih vep> predvsem na filozofski, kjer 3® ugodno vplivala na izboljšanj® študija na skupinah za izobraževanje pedagoških kadrov. To ie bilo mogoče deloma zaradi narav® študija, deloma zato, ker so Pr0' rili predmetnih učiteljev in Pr°' fesorjev srednje šole popolnoma ustaljeni in jasni.
D. H*
RAZMIŠLJANJA o nalogah mariborskega pedagoškega društva
Nujno je nadaljnje izobraževanje pedagogov
društva* vSo^Iktlvno^f^ star° . Problematiko podrobneje vsak ponavljavec problem zase. je seveda odvisna tnrn -r\ Pr ana^izira^ Prišli do zanimivih Dokončnih rešitev »repetentske svetom delavlv"v	^ ug0^vitev’ ki kažei° Prejšnjo problematike« sicer še ni, ker se ^
te o^ganiztoato m L	a ProWem^tičnost tega pojava v skupine pedagogov in psihologov ^
goškogdruštvo večpredavanffn ^njih oblikah. Pri nas obrav- ne ujemajo. Zato je toHko bolj
razprav. Udeležba je bila največkrat precejšnja, le po manj kvalitetnih predavanjih se je število udeležencev naslednjega predavanja občutno zmanjšalo.
Zahteve šolnikov so pri peda-
goški tematiki precejšnje, včasih celo pretirane, saj je slišati po kakem predavanju resnične ali pa preveč subjektivne očitke, kot npr.: marsikaj od tega nam je bilo že znano, to in ono se ne da uresničiti, želimo več iz prakse, nekaj, kar se bo dalo že jutri uporabiti ipd. Vsi seveda ne mislijo tako, res pa je, da je treba pedagoške in psihološke teme dobro pripraviti in jih ilustrirati * učinkovitimi primeri.
Nekateri pedagogi-praktiki se vse premalo zavedajo, da je naša dosedanja didaktika že močno zastarela in da je treba mnoge didaktične probleme sodobneje gledati in reševati. Bes je, da vseh dobrih in v svetu preizkušenih novosti pri nas ne moremo uve-Ijaviti, potrebno pa je, da se z njimi vsaj seznanimo.
Nadaljnje izobraževanje pedagoških delavcev je danes nujnost, res pa je, da kljub mnogim materialnim težavam ne smemo podcenjevati učitelja, njegove zavesti, usposobljenosti in pripravljenosti za vzgojno in izobraževalno delo. Zavedati se moramo, da učiteljeve osebnosti ne more nadomestiti noben ameriški stroj za učenje ...
Del izobraževalnih nalog mora opravljati poleg drugih služb tudi naše pedagoško društvo, čeprav naj bi bilo njegovo težišče na bolj znanstvenem, raziskovalnem področju, kar pomeni, da naj bi razvijalo predvsem pedagoško prakso. V novi sezoni želi odbor društva nadaljevati s predavanji in debatnimi večeri, manj pa je možnosti za skupinsko raziskovalno delo.
Med prvimi predavanji je na programu dokumentirano predavanje o formalizmu v matematičnem pouku v osnovni šoli, kajti to učno področje povzroča mladini od 5. razreda dalje že desetletja bolj ali manj enake ali še večje težave: največ slabih ocen, šibko znanje, mehanizacijo postopkov brez razumevanja, »nezgode« pri sprejemnih izpitih in domače instruktorstvo, če imajo starši zanj denar. Junijski sprejemni izpiti z matematičnimi nalogami objektivnega tipa so povzročili v Mariboru s svojimi rezultati preplah, ki pa so ga komisije srečno ublažile.
RAZGOVOR »PROSVETNEGA DELAVCA«
DOMAČA inteligenca
JE USTVARJALNEJŠA
Odgovarja direktorica gimnazije v Idriji in letošnja Žagarjeva nagrajenka prof. Slavica Božičeva
• Primorska je vaša ožja do- nem jugoslovanskem odnosu do sredstev, kar znaša v odnosu do pl movina od 1952. leta: ena vaših izobraževanja in šolstva, v eko- narodnega dohodka 3,69 0/o. Šte-
pomembnih nalog je bila pro-
nomsko šibkejši razvitosti veči- vilke kažejo na odgovoren po-. ...	u - ne naših občin, katerih prora- sluh občine za šolstvo, toda lo-
ucevanje šolstva na tem obmoc- gunj so 0<3visnj ocj dotacij.	nec, iz katerega deli, je majhen,
ju. Kakšen korak je napravilo * k l-	-	. Visoki procenti so še vedno le
šolstvo v teh krajih v letih po	nerspektivT^ol^vaTa^Primor”	nizka kvota- V občini je še pre“
osvoboditvi in kakšna so bila	skemf	ce^ enooddelčnih šol, ki	^	so-
razmerno zelo drage, m tudi
prizadevanja za njegov napre- — v možnostih in pespekti- gimnazija ni lahko breme, dek v zadnjih letih?	vah šolstva na Primorskem gle- Gimnazija je reformno leto
de na povojni razvoj ne more- kar dovolj krepko občutila: 2 °/« — 2e v prvem desetletju po mo biti pesimisti. V korist na- proračunskih in 50% investicij-jE osvoboditvi, pravzaprav že kar daljnjemu ekonomskemu, kul- gj^j^ nerealiziranih sredstev nam v prvem letu, je iz ustvarjalne- turnemu in socialnemu razvoju je podrlo ureditev prirodoslov-ga navdušenja 25 let tlačenega	Pa hi verjetno^bilo razmišljati	njh učilnic in s tem smo	si	zabili	ljudstva zrastla gosta mreža	o potrebah po šolstvu in v šol-	kolebali verifikacijo, ki	jo	je
! '	osnovnih šol v vsaki najmanjši	stvu z vidika Primorske kot ce-	gola dosegla 1962. leta.
vasici, v manjših središčih so bile ustanovljene nižje gimnazije in vajenske šole, od srednjih šol pa v Gorici. Postojni in Kopru popolne gimnazije, v Tolminu in Kqpru učiteljišči in teh-
lote, ne zdrobljeno s komunski-
lili®
nična srednja šola v Idriji. Kronika primorskega šolstva bi mo-. rala v tem prvem desetletju na-frijj; vesti še dolgo vrsto izobraževal-nih zavodov in ne bi smela po-šijpj zabiti glasbenih šol, ki so opra-vile velike kulturno-prosvetne naloge, pa tudi ne premnogih [s® tečajev, ki so množično prega-Uljj njali nepismenost v italijanskih • piri šolah izobraževanega prebival-Šf® stva. Da je bil to dolg proces, ujjjj zvezan z mnogimi krizami polipa p tičnega, materialnega in stro-kovnega značaja, je razumljivo, do neke mere pa je razumljivo tudi to, da proces še vedno ni zaključen.
»Ob misli na šolo nam je tesno pri srcu. učenka, ko se je konec počitnic spomnila na šolski red, ocenjevanje in stroge obraze učiteljev ...
navamo ponavljavce vseh vrst potrebno, da se prosvetni delavci pravzaprav enako — čeprav ne- o tem pojavu posvetujejo.
Na posebnem debatnem večeru kdo ponavlja razred iz enega ali Na druga predavanja bodo p.o-bomo obravnavali probleme, ki več predmetov in iz različnih vabljeni tudi predavatelji od
zadevajo ponavljanje razredov, vzrokov. To vprašanje je namreč Nekateri hrvaški pedagogi so to zelo delikatno, zapleteno, saj je
ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA
Ob začetku novega šolskega leta nove knjige za šolarje:
•	V zbirki ČEBELICA:
Viktor Petkovšek:
GOBE
Bogat priročnik z opisom najbolj znanih užitnih in strupenih gob.
Cena za naročnike: br. 1,50, vez. 3,50 N-din.
•	V zbirki SINJI GALEB:
Josip Vandot:
POPOTOVANJE NAŠE JELICE
Zlatolasa Jelica, nekoliko čudaški Jankov Kocelj, Anja Panja In Vitranec so glavne osebe te ljubke zgodbe. Vse se zapleta in razpleta v gorah zaradi zlatega rogljička, ki ga ima Anja Panja na svoji čarovniški paličici.
Cena za naročnike: br. 3,00, vez. 6,50 N-din.
•	V zbirki KONDOR:
SLOVENSKA LJUDSKA PRIPOVED
Izbral in uredil Franček Bohanec
Dragocen izbor ljudskih izročil, ki se ohranjajo iz roda v rod: bajke, pripovedke, pravljice, legende in smeš-nice. Knjigo spremljajo reprodukcije sodobnih motivov, kakor jih je obdelala ljudska likovna umetnost na panjskih kočnicah, v žgani glini in v rezbariji.
Cena za naročnike: br. 4,00, vez. 7,00 N-din.
Izšla sta tudi ponatisa:
Ivan Cankar:
KRIŽ NA GORI
Cena: br. 5,00, vez: 11,00 N-din.
France Bevk:
KAPLAN MARTIN ČEDERMAC
Cena: br. 5,00, vez: 11,00 N-din.
« V zbirki SIVI KONDOR:
Kalidasa:
ŠAKUNTALA
Prevedla in uredila Vlasta Pacheiner
Veliki staroindijski dramatik, ki je hkrati največji klasični pesnik, je živel in ustvarjal v 4. ali 5. stoletju n. š. Zgodba o deklici Sakuntali in vladarju Dušjanti je njegova največja mojstrovina.
Cena: br. 10,00, vez. 16,50 N-din.
Knjige naročite lahko v vseh knjigarnah, pri poverjenikih Mladinske knjige na šolah, ali direktno pri prodajnem oddelku založbe, Titova 3, Ljubljana.
drugod, pri društvenem delu pa , bo sodelovala — v večji meri kot doslej — mariborska pedagoška akademija. Eno prvih predavanj bo pripravil prof. Franc Jakelj.
Ob tej priložnosti naj opozorim še na društveno knjižnico. Zaželeno bi bilo, da njena novejša dela ne bi samevala v omarah in da izposojevalci ne bi prekoračili izposojevalnih rokov. Nekaj je žal takih, ki ne reagirajo na opomine in tako oškodujejo dragocen knjižni fond.
V zimskem času bo v Mariboru tudi enodnevno posvetova-
* Kaj menite, da je belo in kaj črno v zakonskem predlogu o financiranju izobraževanja in vzgoje?
— Ker odgovarjam na vaše vprašanje kot šolnik in še kot vodja šole, eden med tistimi, ki morajo trošiti že vrsto let mnogo energij in časa za trkanje od vrat do vrat, da bi za življenje šole mogli izmoledovati eksistenčni minimum, moram najprej povedati, da se mi je zelo težko odločiti, kaj zakon prinaša črnega in kaj belega.
Načela o samostojnih sredstvih, ki se bodo objektivno in obvezno, izven proračunov, zbirala v šolskih skladih, pa načela o samoupravni delitvi so gotovo edino pravilna načela o socialističnih družbenih odnosih,-ki šolstvo postavljajo v enako-
Velik napredek, relativno	praven položaj z drugimi druž-
večji kot v ' ostalih slovenskih .	_	_	benimi delovnimi področji. To
pokrajinah, je Primorska napra- očmi, pa tudi ne z vidikov je gotovo belo, zelo belo. vila v pogledu vzgoje učnega obeh, včasih rivalitetnih glavnih Manj belo postane šele ta-kadra. Danes že ugotavljamo, da središč. Ves življenjski prostor krat, kadar z izračunom v pred-imamo za razredni pouk dovolj Primorske ni tako obsežen, da videvanih procentih postavim učiteljev.	§a v tem pogledu ne bi mogli načela na konkretna tla. Čeprav
Nimam sicer	podatkov za vso	eJlotno^ vbol?e’ smiselneje, tudi	sem	po	naravi življenjski opti-
^	n . ”Ti“m sicer	pouaiKov za vso	ekonomicneje razvijati. Mreža	misf	in	zelo veriamem da	se
-IFu	Primorsko, ki bi	govorili, kaj in	osnovnega šolstva ie dosegla že	u Sl	m	el° vef.jamem’ aa	ae
knlikrv ip Kiln v	9n	osnovnega soisiva je aosegia ze	bomo v	perspektivi izmotali	iz
bll° V Pr®teivllh 20 te" lepo mero urejenosti, ce upošte-. sedanjih kriz se bolim da nam tih vloženega v solske zgradbe,	vamo	da ip b la	Primorska	med	®eaan:,m	fnz’ *e	P0!™* aa nam
niih nnrpmn in tnrii nimam	; ;	, Je 0113	-^‘morsKa	mca	b0 prav	ta zakon našo skupno
Y, .?pre®°’ ® . ,udl nimam tistimi slovenskimi pokrajinami, usodnejšo perspektivo oddaljil številčnih pokazateljev o stro- ki so imeie naivišie število niže “soanejso perspeKuvo oaaaiju. kovni opremljenosti šol	če na 1 S° .imelesteyiio nize	Ce bomo za prihodnje leto in se
Kovni opremljenost! sol,	ce pa	organiziranih sol.	Število učen-	za katero postavili šolstvo v fi-
jih obiskujemo, ne moremo biti cev ki so deležni le manišeme- „	- V - soiswo v n
zadovoljni ker ie še vedno nre- ’	U, , le rnan3sp rne" naneno se slabsi položaj kot do-
zaaovoijm, Ker je se veano pie nce osnovnošolskega znanja, se siei (n tem tovore vse številke več takih sol, v katerih delajo	ie s nrGVf.zi v	xnl'	irl t„dj m.	flei tem »dvore vse številke,
učenci (seveda tudi učiteliil v	J6 s. pre^ozl v.	soio..	m T31 31	ki jih posredujejo zvezni in re-
ucenci iseveaa tuai učitelju t	jasklmi domovi	zmzalo ze	sko-	publiški	organi)	bo to še v
zdravju škodljivem, ali pa v	rai	minimum	k; dnnušča	p L.	or?anV’	D0 lo se v
m-imitivnem nknlin Prim -ir-rarl ''	» , nl,	KI a0PUSCa HianjSl men pripomoglo k na-
pnmilivnem okolju. Prav	v zad-	geografska lega.	Precej odprta	iogi da usposobi proizvajalca za
njih letih pa je tu čutiti	razve-	Da sn vnrašania	izobraževanja	-■ ’ aa “^P05001 proizvajalca za
seliiv premik- zrastle so nove P J ■ vprafaaJa izobraževanja cim boljše gospodarjenje. Gle-šole zlastrokoli Gorice v Ko srediUefa strokovnega kadra v de na to, da imamo že sedaj 60 % sole, zlasti okoli Gorice, v Ko-	kakršnikoli obliki m	kakršneko-	proizvajalcev z nedokončano
pru, tudi v Ajdovščini in Postoj-	i; vsebine Res	da v	tem nnale	PIolivdJdicov z neaoKoncano
ni kar ugodno soreminia sliko	^ vsemne- Kes.	oa v	-em pogle-	osnovno solo, se poslabšanja de-
ni, Kar ugoano spreminja sliko du niti v slovenskem merilu m lovnih pogojev v šolstvu boiim 2 opremljenosti sol, tako osnov- hnlie	./ .i!o/s’';vu oojim
* mh kot gimnazij. Vse gimnazije	zaradl druzbemh interesov. Va-
(razen idrijske, ki je bila že prej * Posledice gospodarske re- ral™ se v sodbi, da so bila do-verificirana) so se v skladu zve- forme so bile tudi za šolstvo ob- seuanja v solstvo vložena sred-rifikacijskimi zahtevami sodob- čutne. Kako se srečuje z njimi s*va zadostna. Verjamem, da bi no oprgpiiie, kar pomen ja za šolstvo na Primorskem, posebej se s studiozno korekturo sedanje celotno primorsko mladino bi- Pa še vaša gimnazija?	nI1?ze lz°hrazevalnih institucij,
stven
skok.
vsebinski, kvalitativni
Gospodarska reforma je v
idrijski komuni podjetja razen rudnika
njih strukture in še česa moglo
prizadela vsa gospodarneje izkoristiti milijar-p ae a vsa dej namenjene temu družbene-
Še vedno zelo primanjkuje	pll^e telaTe v®fto mu sektorju, vendar je za tako
izobražencev vseh strok, zato je ® ^intl J " h reformo Potrebno predhodno posebno naloga srednjih šol, da Jereko n eaa ni® ITa ® temeljito vsestransko študijsko načrtno izobražujejo domače ® P®k° n?ega ®®stvo- ?aradl delo.
strokovnjake. V zadnjih petih steklo 7/	Ker niti zveznega zakona niti
manj
za okoli sredstev.
letih se že močno pozna, da se vrača z visokih šol domača inteligenca, ki polni vrzeli in je
tudi čustveno zvezana s svojim	. , ,, , ... . - , .
krajem, zato je ustvarjalnejša a..solah’ k|ub skrbi sk.ada in (ne mislim na svojem strokov- °pcine’, da ^ Posledice omilila.
republiškega predloga zakona ne
8.57% od planiranidoMkov
SJSS
dohodka za družbene službe in
Prvenstveno so odpadli vsi investicijski načrti, na šolah pa tudi večina sredstev za materi-Ce ni vse tako, kot naj bi bi- alne in funkcionalne potrebe. V
nem področju, temveč v vsem javnem življenju kraja).
od teh toliko in toliko odstotkov za izobraževanje, je tudi zaradi načel, ki jih z zakonom pravilno postavljamo v šolsko prakso,
skupščino in volitvami.
Albert Žerjav
isg!T7g
Lilla

šjllipSŠiij
--------- tjcin	ixx vac ivuu iidj ui ui- ame in lunKcioname potreDe. v	4. t-« jvt ---č’
nje zveze pedagoških društev lo, leže vzroki v našem sploš- lanskem letu je občinska skup- tezko zavzeti stališče.. Nemogoče
jugosiav,ie'ki b° • |	?ninBrr*a£°Hi:
vesticij krijejo višino osnovnih izdatkov v šolstvu. Res, da zakon predvideva tudi neobvezne vire, toda taka možnost more pokrivati eventualno le investi-cije, ne pa rednega osnovnega
financiranja zavoda. Za to že morajo biti fiksni viri, funkcionalno vezani na rast narodnega dohodka, kot je znanje funkcija dela.
Za uresničitev načela o samoupravni delitvi tudi v telsivu p predvideva zakon izobraževalne skupnosti. Ko pa stopim .na konkretna tla, se odpre vrsta vpra-UUE. šanj, na katera v zakonu ni od-RlTSj govora. Slovenski predlog stavT-IJa v razpravo več variant, ob jjjjp katerih prav tako stojiš praznih rok. Kaj stoji za temi Predlogi? Kateri kriteriji jih utemeljuje-J°’ Kakšna je ekonomska moč m predlaganih skupnosti? Kako bomo z odnosi med njimi zago-pS tovili delitev po delu ne glede IE na to, ali pripada šola ekonom-3 sko šibkejši ali močnejši terito-® rialni enoti? Kako bomo zago-tovili možnosti, da bo mlad člo-vek, pa naj živi v Ljubljani ali v Idriji, enakopravno razvijal svoje sposobnosti?
Tudi v tem poglavju bi člo7 vek želel več konkretnosti, ali vsaj več spremnega materialaj ki načelne teze. utemeljuje.
*_ Ce bi si še enkrat izbirali ŽPl Poklic — kaj bi želeli 'postati?
Prav tako pedagog.
Osnovna šola Ajdovščina
Poklic
m -
Pripravljalni razred v osnovni šoli Leskovec
Kaj je torej z gospodinjstvom?
Pedagoški svet SHS je sprejel najrazličnejše obveznosti, ki jim letošnjega 1. julija nov učni na- jib nalaga vodstvo šole.
v.,	■ črt. Dolgoletne izkušnje so poka- Menim, da bi moralo zavze-
, f vec. let ugotavljamo, aa v osnovnih šolah v Halozah m vaje, orientacijske igre, sprehode za pedagoško študijsko analizo. ^ da ie bilo gosoodinstvu v mati gospodinjstvo v predmetni-zahteva reformirana osnovna šola Slovenskih goricah,	in igre v naravi. Posebno skrb Želeli bi, da bi lahko imeli var-	odmtneSh nleveč ^u oomemCe še mest^ saT sodi
od otrok več predšo’skega znanja Zamisel, da bi z večjo pripravo posvečamo govornemu izražanju, stvo otrok vse leto, sicer pa P,,.,	.	,	. J ri.p _ k tjPti Dredmetni skuoini ki najin poudarjamo, kako potrebno bi predšolskih otrok zmanjšali šte- saj prav tega učencem najbolj ga bomo skušali organizirati vsa- s0 ui i a je	"	anlirira znanost in 'tehniko
bilo ustanoviti pn osnovnih šolah vilo učencev za posebne šole — manjka. Otroci so se naučili tudi ke počitnice. Prostor za to ima- dostmh pogojev preveč obreme-	nririobivaio učenci nrf ored-’
pripravljalne razrede.	otrokom pa omogočili normalen več pesmi in recitacij, gledali pa mo, manjka nam le ena učna njevalo delo učencev. Tako so ^	i-emna biologija in
V mestih in delavskih naseljih	razvoj in delo v osnovnih šolah	so	tudi	lutkovne predstave in	moč. Učiteljice smo zadovoljne,	menili tisti, ki ta	predmet pre-	...	’ v '
sicer imamo varstvene ustanove,	— je vsekakor imenitna, za nje-	filme.	da smo pomagale učencem 1. raz-	malo cenijo in se	zato tudi niso	'
v katerih pa so predvsem otroci no uresničitev pa bi potrebovali Žal pa v to vzgojno varstvo reda premostiti začetniške težave, dovolj poglobili v njegove težave. Kaj smo torej storili? Tistim zaposlenih staršev. Pomen teh primerne prostore in ustrezne nismo mogli vključiti vseh tistih med starši in šolo pa smo vzpo- Videti je, da še vedno najraje predmetnim učiteljem gospoddnj-ustanov je očiten: v njih prido- kadre.	otrok, ki so preveč oddaljeni od stavile tesnejše sodelovanje.	ukinemo tisto, kar je šele sredi stva, ki so diplomirali doslej, bo-
bijo otroci poleg varstva tudi In kakšne so možnosti za raz- šole in jih starši niso utegnili V osnovni šoli v Leskovcu je poti. Komaj je gospodinjstvo na do vrata v glavnem zaprta. Velike vzgojne vrednote, ki se v osnovni voj predšolske vzgoje v ptujski pripeljati.	bilo nedvomno opravljeno veliko osnovni šoli zaživelo in so bila šole jih bodo sicer še sprejemale,
šoli bogato obrestujejo. Sodelova- občini? Na mnogih podeželskih Letos bosta na šoli dva' oddel- delo. Kljub težkim pogojem in z prizadevanja za to, da bi dosegli na manjših šolah pa bodo >>uče-nje med varstvenimi ustanovami	šolah je triizmenski pouk, s	ka	1. razreda: v enem bodo	>tro-	dobršno mero dobre volje, žabe-	čim večje učno-vzgojne smotre,	vali	gospodinjstvo	spet	učitelji,	ki
in šolami je torej izredno po-	skromnimi sredstvi pa krijemo ie	ci,	ki so	bili v predšolskem	var-	ležena opazovanja pa bodo služila	očitna — že smo	začeli ugotav-	niso	usposobljeni	za to.	In	spet	se
membno in ga je zato treba čim najnujnejše potrebe osnovnih šol. stvu, v drugem pa oni, ki varstva za nadaljnje in še bolj pogloblje- ijati, da ta predmet učencem ne bo dogajalo, da se bodo učili
Nežka Lesar
bolj utrjevati.	Kljub težavam pa so ustanovili niso bili deležni. Primerjava med no vzgojno pedagoško delo.
Takšne varstvene ustanove, v letos v osnovni šoli Leskovec pri enimi in drugimi nam bo služila	Angelca Žiberna
katerih bi lahko organizirali var- Ptuju pripravljalni razred za stvo za predšolske otroke, pa zelo predšolske otroke, ki je deloval pogrešamo na vasi, kjer primanj- ie med počitnicami. Za to so se kuje prostorov in sredstev za zavzele učiteljice na posebnem se-takšno dejavnost.	stanku šolskega kolektiva ,— v
Ugotovljeno je, da se starši razpravi o tem, kako bi se lotile vse premalo ukvarjajo z otroki v predšolske vzgoje otrok. Vedele predšolski dobi. Taki otroci so ob so, da za svoje delo ne bodo do-VStopu v osnovno šolo boječi in bile dodatnih sredstev in pa, da premalo samostojni, nimajo pa je to delo treba opraviti med po-tudi jezikovnega znanja. Počasi se' čitnicami, ker bodo šolski prostori vključujejo v šolsko delo in zato na voljo le tedaj, slabo napredujejo.	O živahni dejavnosti, ki je bila
O teh problemih razpravljajo letošnje počitnice na tej šoli, je vsako leto tudi prosvetni delavci pripovedovala upraviteljica Anica
Tepeževa:
— Naša šola je petrazredna z desetimi oddelki. Vsa leta doslej smo učiteljice poučevale ves dan, v juniju, ko smo v šoli zakijuče- ietos prvikrat bomo imeli dovolj Xs“'-	iLpirtTO kadra. Leto za letom se srečuje-
Ijani »premili k počitku našo kolegico	.	.	.
Nežko Lesar.	r00 2 istimi težavami: v prvi raz-
Njcna službena pot se je začela recj prihajajo učenci, ki nimajo
potem koUrje dvlleti1 Ki ‘.Mo! ustreznega jezikovnega znanja' in Jeseni 1040 je prišla v Loški potok, težko sledijo pouku. Zato smo OD kjer je ostala do konca, le nekaj let koncu šolskega leta sklicali rodi-po vojni je službovala na Bosijivi lo-	sestanek za starše ■ pred-
šolskih otrok in jim predlagali varstvo otrok, med počitnicami. Starše je ta misel navdušila. Obljubili so del sredstev za malice, občinska zveza DPM pa je prispevala materialno pomoč šolski kuhinji. Tako imamo sedaj v varstvu 34 otrok, od katerih imajo nekateri uro hoda od doma.
Na vprašanje, po kakšnem načrtu je potekalo delo v pripravljalnem razredu, je tov, Tepeževa dejala;
— Ker za pripravljalne razrede ni posebnega delovnega načrta, smo. ga sestavile učiteljice same. Le-ta vsebuje: telovadbo z . „	. .	igro, higienske navade, individu-
k1 in na Fari. Do zadnjega je imela	’	“	«nvrtrnr in ročne
stike z učenci iz Polane, Bosljive Loke alne zaposlitve, govorne in ročne in Fare. nepozabna pa bo ostala v
Za pripravljalne razrede ni posebnega delovnega načrta; sestavljajo ga učiteljice same
Loškem potoku, kjer je razdala vse svoje moči.	„	,
Ko se je leta 1948 vrnila v Loški potok, se je poleg dela na šoli posvetila ureditvi knjižnice, vodila Je razne tečaje, režirala igre z učenci in z odraslimi ter dolga leta sodelovala v kulturnoumetniškem društvu. Z ve. likim veseljem je v šoli poučevala matematiko v višjih razredih in tako nadomestila strokovne moči, fi jih še danes za oddaljene kraje, kot je Loški potok, ni mogoče dobiti. Izredno veselje jc imela za tehnični pouk, saj ie večkrat organizirala tečaje za učence in odraslo. Razstave* ob koncu šolskega leta so bile plod njenega dela. Med mladino je bila priljubljena. pa tudi odrasli so hodili k njej po nasvete.	,	, .
Se bi lahko naštevali, saj v nekaj vrsticah ni mogoče opisali dela in požrtvovalnosti človeka, ki se je posvetil samo šoli, mladini in kraju. Sredi dela. ko je imela še toliko načrtov, ie omagala. Kruta bolezen jo je napadla že pred leti. Borila se jc z njo in se ponovno vračala k učencem do moči. ker le-tam je bila srečna.
Spremstvo na zadnji poti v Ljubljani je dokaz njene priljubljenosti. Sedanji učenci, številni kolegi In kp: legiee, mnogi prijatelji in nekdanji učenci so prekrili njen mnogo prerani grob s cvetjem, ki ga je tako ljubila in negovali.	:	,
Vsem, ki smo jo poznali bo ostala v snominu kot vzor požrtvovalne in skromne prosvetne delavke.
Majda Ivanc
Eapisi v dnevnih -ogledalo učitelja
Lenardič Miha
Sredi letošnjega avgusta nas je zapustil eden najprizadevnejših prosvet-
nih delavcev v domžalski občim Mina Lenardič. Njegovo zadnje 1 službeno mesto je bila štirirazredna osnovna šola Jarše pri Domžalah, kjer je dopolnil 45 let svojega prosvetnega dela Za tiho in požrtvovalno delo ni nikdar pričakoval ne priznanj ne pohval, v svoji skromnosti jih je celo odklanjal.
Nepozaben pa bo v, spominu stanovskih tovarišev, prijateljev In učencev nepozabno bo njegovo pedagoško delo. iskreno tovarištvo in prijateljstvo. pokopali so ga v Kojskenj v Briških Brdih, kamor si je vedno žčlel.
Strehovec Rudi
Tik pred začetkom šolskega leta je umrl Strehovec Rudi. ravnatelj osemletke v Mengšu, kjer je aktivno deloval 21 let. Rudi Strehovec ni opravljal le dolžnosti ravnateljskega poklica. bil ie mnogo več: resničen pedagoški vodja šole in zelo aktiven iz-venšolski delavec — prvi predsednik prvega krajevnega ljudskega odbora v Mengšu in predsednik občinskega odbora SZDL. velik delež je prispeval h graditvi šole m se aktivno udejstvoval v množičnih organizacijah. Vedno je delal kot idealist, iz prepričanja in brez sebičnih namenov.
Kako priljubljen je bil tov. Rudi, je dokazal njegov pogreb. Na zadnji poti ga je spremilo na stotine znancev prijateljev in domačinov, posebno lepo pa so se poslovili od njega učenci mengeške šole. V imenu množičnih organizacij je govoril ob njegovem grobu tov. Gorjup. Kt je orisal Uk pokojnega ravnatelja in poudaril njegove velike zasluge tako na kulturno-prosvetnem kot na gospodarsko-poli-tičnem področju.
Nace Vodnik
Dnevniki so navadno popisani z opombami — pritožbami , učiteljev nad vedenjem posameznih učencev. Ti zapisi so nekakšna obramba učitelja v boju z učenci. Ce jih dobro pregledamo, vidimo, da so največkrat smešni in da učence zapisujejo vedno isti učitelji.
Zakaj učitelj zapiše učenca v dnevnik? Največkrat zato, da trenutno reji situacijo in lahko nadaljuje z delom, . nadaljnje ukrepanje pa prepusti razredniku. Od razrednika bo torej odvisno, kako bo reagiral na zapis. Malo je takšnih, kt pravilno ukrepajo. Največkrat zapišejo: videl, opomin, ukor, se podpišejo ali pa sploh spregledajo. Prihodnjo uro bo predmetni učitelj spet lahko zapisoval. Pri tem ne bo pomislil, da bi nediscipliniranost najlažje preprečil sam.
Oglejmo si nekaj zapisov v dnevniku precej živahnega razreda (seveda če bi razred prpsojali po zapisih v dnevniku):
Peterlin je v razredu vedno v čevljjh.
Zupančič je med poukom.
Brenčič nesramno odgovarja.
Mežek med poukom meče papirčke po razredu.
Zajc med poukom prepeva.
Lovrič in Mežek se igrata med poukom.
Kodrič se sprehaja po razredu.
Kdor prebere take zapise o vedenju učencev, lahko pomisli, da je učitelj največkrat sam kriv, če se učenci takole vedejo pri njegovih urah. Zato bi si moral prizadevati, da bi take pojave preprečil, ne pa samo iskal kazni za nedisciplinirane učence.
Kako dober učitelj prepreči takšne pojave?
S svojim poukom in pravilnim odnosom do učencev.
Dober učitelj se bo skrbno pripravil na pouk, vnašal vanj novosti, ga popestril in s tem dosegel, da bodo učenci aktivni. Do učencev bo skušal biti čim
bolj pravičen in takten. Mnogi učitelji so preveč vzvišeni, nekateri pa grobi. Takim se zgodi, da jih otroci ne marajo in jim zato načrtno nagajajo. Mnogi pa so nasprotno preveč popustljivi in ne znajo uveljaviti svojih zahtev, zato se dostikrat z učenci prepirajo. Tako počasi izgubljajo avtoriteto. Nekega dne se tega zavedo in si skušajo pomagati z zapisom v dnevnik. Sedaj jim niti najboljši razrednik s svojimi ukrepi ne more dosti pomagati. Prav tako naleti učitelj na odpor učencev, če skuša vzgajati s klofutami.
2e v uvodu sem omenil, da ne zapisujejo vsi učitelji. Zna-
koristi kaj prida. Jasno je, da učenci ponekod več šivanja in pomeni taka odločitev korak na- pletenja, drugod pa več kuhanji
— kar bo odvisno od tega, kdo iih bo učil.
Ravndli smo napak torej že v cačetku. Ko je bil vpeljan ta oredmet v osnovne šole, nismo vztrajali pri zahtevi, naj bi ustvarili zanj res ustrezne pogoje, ki iih prav gospodinjstvo zahteva. Zelo se moti tisti, ki meni, da je mogoče pri tem pouku tudi v razredu nekaj napraviti. Že dolgo vemo, da bi morala imeti vsaka šola kabinet za gospodinjstvo z ustrezno opremo. Prav to bi najlaže dosegli v novozgrajenih šolah, ali pa v tistih, ki so šele v gradnji. Vendar pa na žalost ni novsod tako.
Poglejmo primer. Na osnovni šoli v Izoli je projektant pred-ridel. da bodo učenci pri gospodinjstvu samo kuhali. Zato je do-'očil za kabinet gospodinjstva le majhen prostor, češ saj bodo ičenci razna dela opravljali tako 'n tako v šolski kuhinji. Projektni prav gotovo ni poznal učno-■'zgojnih nalog gospodinjstva, pa 'udi potrudil se ni, da bi se seznanil z njimi.
Zdaj so učenci spet v šolskih klopeh. Praktičnemu pouku gospodinjstva lahko sledi le 8 do !0 učencev, vendar letos še vedno ne tako, kot bi bilo treba, ker je , zmanjkalo denarja za nakup opreme. Kako dolgo bomo še čakali, ne vem. Učenci si želijo uporabnega praktičnega pouka, ker vedo, da jim bo tak pouk v življenju najbolj koristil.
Ne vem, kdo bo pokazal razumevanje pa vse to. ZPPS v Kopru zaj, je pa tudi dokaz, da se noče- gotovo ne! Šolski kolektiv pa s .mo spoprijeti s težavami. Na- samim razumevanjem tudi ne bo sprotno: želimo se jim na lahek prispeval k izboljšanju... V ta-način izogniti. Ena ura gospodinj- kem vzdušju se počuti človek vse. stva na teden, ki je obvezna za prej kot dobro. Mineva ga volja vse učence 7. in 8. razreda, naj do dela, postaja zagrenjen, v ko-bi sicer potolažila najbolj priza- lektivu se počuti kot izobčenec, dete — predmetne učitelje gospo- Vem0i da drugod po svetu ne dinjstva, ki sedaj na večini naših delajo tako Drugi narodi cenijo
S?Lne..Tr-J0.!ap0ln.leVa^	domača dela. skušajo jih urejati
na najbolj smotrn način, smisel
čixln°Je>,da ne zapisujejo tisti Dbveznosti. Le-ti bi morali učiti
n akfo n j e nos t °i n * z au pan je”1© trok!	kakšen drug predmet, vendar	vcepile miadi^
Njim ni treba kaznovati, ker Pa.za to	kvalifikacije Kaj AU jih ne bl posnemali?
jim otroci ne nagajajo. ž’al pa na-i ^e? Nič drugega, kot da
je vse preveč učiteljev, ki zelo mini0 in črno gledajo na svoje učence.
Imajo jih za predrzne, nesramne, nagajive, površne in premalo se poglabljajo v njihove probleme. Ne smemo si delati utvar, da bo jutri bolje. Nasprotno. Vse bolj se bomo srečavali s težavami. Vedno več je otrok, ki so prepuščeni sami sebi in za katerih vzgojo skrbi včasih edino šola. Zato bi morali biti učitelji z njimi potrpežljivi, pedagoški.
MILOŠ DJUKIC
nemočno sprejemajo
Marija Komac
OBVESTILO
Obveščamo šole in predavatelje tehniškega pouka, da je izšel »TEHNIŠKI POUK ZA 6. RAZRED OSNOVNIH SOL -. (Priročnik za učence.)
Knjiga je v prodaji v vseh knjigarnah in v upravi Založniškega zavoda »Življenje in tehnika«, Ljubljana, Lepi pot 6.
Poletni seminar za moderne tuje jezike
Vroči julijski dnevi leže nad zeleno kotlino. V hrib se stiskajo hišice, grajene v orientalskem slogu — ob straneh pa jih stražijo debeli zidovi utrdb, zaznamovani s sledovi stoletij. Pod hribom teče ukročena Pliva (nekaj kilometrov više so jo uklenili v pregrade in dve čudoviti jezeri), ki se onkraj mostu srdito zaganja v zadnji prepad in dere v mogočnem slapu v zeleni Vrbas. Visoko nad prepadom, tik pod novo asfaltirano cesto, ki povezuje Jajce z Banja Luko, so podjetni turistični delavci uredili na lepi razgledni točki kavarnico, ki ponuja domače specialitete.
Čez most teče reka vozil in ljudi: tu se srečujejo Jugoslovani in tujci, ki občudujejo znamenitosti Jajca. Dokazila o njegovem obstanku segajo še v stari vek: ko so kopali temelje za novo šolo, so našli ostanke svetišča, posvečenega kultu perzijskega sončnega boga Mitra, ki ga je v ta del naše dežele razširila rimska soldateska. V bližini Jajca so zgodovinski ostanki bogomilskih spomenikov. Na planoti hriba, ki ga oklepa zajetno obrambno zidovje, je podzemna kapela, vklesana v živo skalo. Hrvoje Vuk-
čič, poslednji vladar svobodne srednjeveške Bosne, jo je namenil za svoje posmrtno bivališče. Njegova želja se sicer ni izpolnila, zato pa je prostor služil pet stoletij kasneje za izvrstno protiletalsko zaklonišče Titu in njegovim sodelavcem. Spominske plošče na bližnjih hišah pričajo, da je v času NOB živel in delal v tem kraju Tito in drugi borci naše revolucije ... Sedanjost se je združila s preteklostjo ob enakih namenih: ubraniti se sovražnika in iz utrjenega mesta voditi borbo. Spodaj v mestu je stavba, preurejena v muzej: v njej so 29, novembra 1943 ustanovili novo Jugoslavijo.
V Jajce smo Se pripeljali po šestih urah udobne vožnje z nočnim avtobusom. V domu kajaka-šev so tiste poletne dni zamenjali športnike profesorji tujih jezikov - udeleženci letošnjega seminarja (za moderne tuje jezike). Na terasi osrednje stavbe so se srečavali pri obedih in proslavah, v veliki dvorani pa je bil tudi zaključni program - povzetek jezikovne kulture. Prav radi so prosvetni delavci - jezikoslovci žrtvovali tri tedne svojih počitnic, da bi slišali, govorili in brali je-
zik, ki so si ga izbrali za študij, pravili odlomek iz Njegoševega Med odmori predavanj so udele- Gorskega venca — recital ob ženci seminarja prebirali izbrano spremljavi gosli. Francozi so literaturo, ki so jo prinesli s se- slavili svoj 14. julij s kokardami boj predavatelji, da bi jo nudili in prijetno prireditvijo, Rusi s slušateljem čimveč in v čimbolj pesmijo in recitacijami, sodobni obliki.	Nepozaben pa je bil izlet k iz-
Med predavatelji - strokov- viru reke Plive, mimo umetnih njaki iz tujine so manifestirali jezer, s »čirom« — miniaturnim svoje metode tudi naši prosvetnih vlakom.
delavci.	Mislim, da vodstvo ni moglo
Spominski dnevi vstaje so najti primernejšega kraja za se-vzbudili živahno dejavnost posa- minar modernih tujih jezikov, kot meznih skupin: Srbi so navdušili je Jajce.
tujce s kolom, Črnogorci so pri-	Saša Držaj
OSNOVNA SOLA MAREZIGE
razpisuje po sklepu seje DS dne 30. VI. 1966 naslednja prosta delovna mesta:
—	1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino; PRU ali P
—	1 učitelj za matematiko in fiziko; PRU ali P
—	1 učitelj za zgodovino in zemljepis; PRU ali P
—	1 učitelj za tehnični pouk in tel. vzgojo; PRU ali P —.1 učitelj za likovni pouk, glasbeni pouk in italijanski jezik; PRU ali P
—	1 učitelj za biologijo, kemijo, gospodinjstvo; PRU
ali P
Stanovanj ni. ^	.
—
Planinstvo kot svobodna aktivnost
Svobodne aktivnosti ponavadi ne vzbudijo v učiteljih tistega svetlega občutja, ki. ga nosita besedi svoboda in aktivnost. Verjetno zato ne, ker učitelj pri teh aktivnostih največkrat ne le ni svoboden, ampak ponavadi tudi ni aktiven, ker ni plačan.
Vendar hočem vseeno spregovoriti v prid svobodnim aktivnostim, predvsem v prid planinskim krožkom. Ne sicer kot aktivist ali propagator po naročilu, ampak samo zato, ker mi je planinstvo kot svobodna aktivnost pri srcu. Govoriti hočem kot svoboden človek o stvari, za katero sem se svobodno odločil. Stvar se mi zdi dobra, pametna in vredna.
Ko bi me kdo prisilil, da prevzamem recimo svobodno aktivnost Počitniške zveze, bi se počutil prav malo svobodnega. Stvar bi zamrla, kot je to pri nas skoraj narodni običaj. Ker Pa sem uskladil svoj konjiček s težnjo skupine dijakov, ga izživljamo skupaj v skupno zadovoljstvo.
Za ustanovitev planinskega krožka ni treba nobene direktive »od Zgoraj« ali »od strani«. Ideja mora goreti v srcih, pa ne rabi nobenega administrativnega vžigalnika.
Da hočem s toplimi besedami spregovoril o planinstvu kot svobodni aktivnosti na šolah, sta kriva dva razloga:
1.	velika moralna vrednost planinskega športa, zlasti za Slovence, ter
2.	velika praktična možnost za uresničitev planinskih krožkov na šolah.
K prvi točki: Ni bolj popolnega športa od planinstva. Mimo telesnih odlik pospešuje v najvišji meri tudi duhovne in je zato človeka najbolj vreden. Planinca žene silovitost doživetij, da jih popiše v besedi ali poda v slikah, zato je med njimi mnogo zelo spretnih pisateljev in filozofov, pesnikov in likpvnih ter fotografskih umetnikov. Noben drug šport se ne mere pohvaliti s tako duhovno kulturo.
Planinstvo je od vseh športov najbolj povezano z usodo slovenskega naroda. Ne samo zgodovinsko, ker ta vloga je minila s časi, ko so se planinci borili zoper ponemčevanje domačih gora. Gore so že od nekdaj zibelka slovenske neodvisnosti, svobode in samozavesti. Pri tem pa se spomnimo samo, da je skoraj vsa naša domovina gorata.
Danes je planinstvo pri nas hajbolj množičen šport. To dokazujejo vpisne knjige po kočah. Množičnost pa terja vzgoje in sa-movzgoje, da ne postane kultura Planinstva prazna beseda. Planinska kultura pa je del vsesplošne slovenske narodne kulture. Šele V vdahne goram pravega duha, ih šele če je ta res polnokrvna, fahko sanjarimo o Sloveniji kot drugi Švici,
Planinstvo je povezano tudi z usodo civiliziranega človeka Pasploh. Človeka osrečuje bivanje v naravi. Borbenost v gorah Tiu krepi smisel za življenje. Krinke vsakdanjega življenja odpadejo, sama od sebe pride sladka sproščenost in veselje nad polnostjo doživljanja. Človek je del narave, dehteče ' zemlje, skrivnostnih gozdov, veličastnih gora, shežnih planjav. Mnogo bolj kot Plesnih dvoran in zatohlih uradov. Odtujitev od narave je kri-ya modernih živčnih in moralnih izkrivljenosti.
Vzgajati mladino v ljubezni fo narave, se pravi dajati ji ve-nko etično vrednoto.
Niti naš stehnizirani čas ni kfez potrebnih vzorov. Pred letom smo dobili knjigo Franceta Avčina Kjer tišina šepeta. Tako So ljudje željni takega branja, da so knjigo v prav kratkem ča-su razgrabili in je bil potreben b°natis» Kako tudi ne! Avčin se Pam pokaže kot harmonična °sebnost, ki je že jzza štorih ®rških časov cilj sleherne dobre ^goje in samovzgoje. Vpliv takega vzora na mladino je lahko 'zreden. Med ljudmi je Avčin do-Segel naslov univerzitetni profe-®°!' doktor inženir in še precej drugega, a kaže, da je v naravi dosegel Še nekaj več: idealizem ^ najboljšem pomenu besede. vhašati idealna stremljenja v Medčloveške odnose pa je brez dvoma najbolj moralno dejanje. 'Soviel einer Idealist ist, soviel st er wert.«)
Zgodi se, da je človek svoje-
učitelju včasih bolj hvale-j.en, ker ga je učil umetnosti živ-jMpja, kot za strokovno znanje. ?aže, da je mimo zunanjih uspe-j:0v in naslovov umetnost živ-■leP.ia lahko važnejša.
strani tistih, ki dirigirajo ustanavljanje krožkov.
Morda se zdi, da planinski krožek vzame veliko časa učitelju -mentorju. A resnica je drugačna. Če ima učitelj veselje hoditi ob nedeljah v naravo, mu ne bo odveč povabiti s seboj dijake in planinski krožek živi! Samo ne jemati stvari formalno in formalistično! To zamori veliko veselja na obeh straneh.
Nemara poreče kdo: »Lahko* je hoditi v gore na Jesenicah!« Paradoksno (kot podobno še na marsikaterem področju življenja) je dejstvo, da so gore bolj cenjene tam, kjer jih ni.
Najbrž sta za uspešno vzgojo bolj potrebna dijakov in učiteljev prosti čas. Da bi že nehali oba terorizirati z nadurami! Slišim, da nekatere šole ali posamezni učitelji protizakonito podaljšujejo delavnike dijakov. Še bolj pregrešni so seveda predpisani predmetniki. Radi bi vzgojili možganske hipertniste. V resnici pa odhajajo dijaki s šol nepripravljeni za spopad z življenjem: ali so rahli nevrotiki ali so vešči v goljufijah ali pa razočarani. (Zadnji so v srcu gotovo še najbolj zdbavi.)
Kdo ve, če nismo prezrli vzgojne vrednosti svobodnih aktivnosti, vzgojne sproščenosti, ki laKko vlada tam med dijaki in učiteljem, ter pouka, ki je najbolj učinkovit, ko nihče ne »uči«.
Toda kdo si bo nakopal tolikšno odgovornost razen kakega Pavla Kunaverja, pa če ima mladino še tako rad!
Strah je utemeljen in — pameten! Toda kot razumna in visoko organizirana bitja smo izumili zoper njega zelo učinkovito orožje. Slovenija šteje danes blizu osemdeset gorskih vodnikov, ki delajo v okviru Planinske zveze Slovenije. Po sklepu vodniške komisije, ki gorskim vodnikom direktno načeluje, je vsak vodnik dolžan enkrat na leto voditi društveni ali mladinski izlet' brezplačno. Vodnik ima v tem primeru pravico le do dnevnice in povračila potnih stroškov. To ob večjem številu udeležncev ni veliko, zlasti ker boste v nadaljnjem razbraji, da io lahko povrne tudi lokalno Planinsko društvo.
Kako velika pomoč je vodnik, si komaj lahko mislimo. Zlasti je glavna peza odgovornosti na njegovih ramah. Seznam aktivnih gorskih vodnikov je dosegljiv bodisi na Planinski zvezi Slovenije, Ljubljana, Dvoržakova 9 bodisi pri lokalnih Planinskih društvih pa tudi pri turističnih agenejah in recepcijah hotelov.
Stroški izleta, so za posameznika lahko precej veliki. Spet nastopi strah, če ne bodi šli zraven predvsem »bolje stoječi«. Imam predlog! Ko je planinski krožek ustanovljen in če kaže, da je rdečeličen in zdrav ter ga ne bo odnesel prvi veter, naj mentor krožka stopi v stik z Upravnim odborom Planinskega društva v svojem kraju ter predlaga, da postane njihov krožek pododsek Mladinskega odseka pri tem Planinskem društvu. Brž ko UO ta predlog sprejme, ima pla-
ninski krožek pravico zahtevati od Planinskega društva, da sofinancira planinsko dejavnost v krožku. (K tej dejavnosti spadajo tudi občasna predavanja ter smučarska šola in fotografiranje.) UO Planinskega društva mentorjev predlog normalno rad sprejme, ker so po statutu vsa Planinska društva dolžna skrbeti za planinski naraščaj (in zato tudi imeti podružnice na šolah), a jih naraščaj dostikrat prav malo skrbi, ali pa sploh ne najdejo primernega človeka in so veseli, da jim nekdo odvzame to breme. Do katere meje seže denarna pomoč Planinskega društva, je odvisno od denarne zmogljivosti društva ter od spretnosti mentorja krožka.
Žalostno dejstvo pa je, da je v Sloveniji tako malo vodniških priročnikov, da je že kar sramotno. , Svoj čas so sicer marsikaj izdali, a je vse že zdavnaj razprodano. Iz knjižnic ali od znancev bi si bilo treba torej izposoditi Brilejev Priročnik za planince ali pa Kunaverjev Izleti z mladino. Žal so že nekoliko zastareli, kajti čas je šel naprej, zganil pa se ni nihče, da bi sestavil nov priročnik. Vendar ±aj se mentor krožka ne da uplašiii. Noben priročnik ni tako zastarel, da bi onemogočil izlet, pa tudi pomoč poklicnega gorskega vodnika ali vsaj starejšega planinca nas lahko reši težav. Če pa lahko tudi podpisani kako pomagam s pojasnili na straneh Prosvetnega delavca, bom to prav rad storil.
Stanko Klinar
Razmišljanja o našem šolarju
Ko stopimo v nov razred, se nam sprva zdi, da so si vsi otVoci med seboj zelo podobni. Vsi so približno enako stari, enako veliki, enako nadarjeni in enako živahni. Druži jih mladost, ki jim je skupna.
Čim dlje pa bivamo med njimi, tem bolj opažamo, da so med posameznimi učenci zelo velike razlike. Sele, ko živimo v njihovi družbi več let, se začnemo zavedati, da vemo o njih zelo malo, saj sede pred nami najrazličnejši otroci iz najrazličnejšega življenjskega okolja in iz najrazličnejših družin ter z najbolj različnimi osebnostnimi strukturami in preteklostjo.
Avtorji knjige »Childhood problems and the teachei'« ne trdijo zaman, da vidi učitelj samo delček otrokovega življenja. Zaradi tega mora biti zelo pazljiv in dobro obveščen, če hoče, da bo njegova sodba o nekem učencu, ki mu povzroča težave, vsaj kolikor toliko di’žala.
Ne smemo pozabiti tudi tega, da so učitelji, tudi ljudje. Zato lahko kljub svoji pedagoški praksi napravijo pri presoji tega ali onega učenca marsikatere — čeprav nenamerne — napake. Te lahko izvirajo iz prepričanja, da učence poznamo, ker smo mi sami ljudje in smo tudi nekoč bili mladi; napačno lahko zaključujemo tudi zato, ker ravnanja drugih presojamo po sebi; lahko pa nas pri tem nagibu vodi tudi navada, da vrednotimo nekega učenca na podlagi naših izkušenj, ki smo si jih pridobili z opazovanjem drugih učencev.
Seveda so vse takšne presoje lahko močno subjektivne in zato ne prispevajo k resničnemu poznavanju otrokove osebnosti, še manj pa nam služijo za progno-
v„,^j ^ ____________... sticiranje nadaljnjega osebnostne-
Mstanku junaško pade za domo- §& razvoja našega šolarja.
‘ho. Planinski krožek redko pri- Samo spomnimo se, kako malo sPloh do ustanovnega sestan- sta v šolarskih letih obetala slav-a- To je rahla diskriminacija s ni. francoski romanopisec Honore
K drugi točki: Zgodi se, da na va5etku šolskega leta ustanovimo ehko svobodnih aktivnosti/ in ^hogo jih takoj po ustanovnem
de Balzac ali veliki ameriški izumitelj Edison! In vendar...
Vobče je zelo težko in močno tvegano dajati kakršnokoli mnenje o bodočem osebnostnem razvoju osnovnošolskega otroka. Vemo sicer, da je človekova življenjska usoda, v okviru dobe, v kateri živi, precej odvisna od njegovih biopsihičnih lastnosti, dasi niso za njegovo življenjsko srečo nič manj, ali pa celo še bolj pomembne tudi druge osebnostne kvalitete, kot so delovne navade in socialna prilagojenost. Pri tem pa se v človekovo življenje vpleta tudi srečno in nesrečno naključje, ki lahko po svoje zavre ali pa pospeši človekovo stremljenje in udejstvovanje.
Dasi so v življenju najboljše orožje duševno ravnotežje, strpnost in znanje, pa ni nikjer rečeno, da bo prav šolska uspešnost tudi osnova za poznejšo otrokovo življenjsko srečo. Poznamo šolsko zelo uspešne ljudi, ki so v življenju propadli, ter šolsko mnogo manj uspešne, ki so osebno zadovoljni, delovno^spešni in •v svojem okolju priljubljeni. Življenje namreč v marsičem drugače vrednoti mladega človeka kot pa marsikatera šola, ki je preveč ozka v svojem strogo šolskem konceptu.
Prav iz teh razlogov naj bi sodobna šola ne samo učila, temveč tudi vzgajala v najširšem pomenu besede. Nikoli ne smemo pozabiti, da je prav osnovna šola tisto široko ljudsko-prosvetno grlo, skozi katerega nenehno prehaja celokupna mladost našega naroda. To pa je velika obremenitev in še večja odgovornost,- Realno namreč lahko pričakujemo, da se bodo z naraščajočo tehnizacijo našega življenja in nenehnim večanjem števila prebivalstva učni in vzgojni problemi pri vodenju otrok ne samo razširili, ampak tudi poglobili. Vse dlje smo že od tistih časov, ko so še obstajali enostavno naivni mladostniki in
mladostnice, katerim so nekoč pravili »backfisch«.
Vsaka generacija prinaša s seboj vrsto novih osebnostnih problemov in tudi znanost sama je postala za njihovo odkrivanje vse bolj občutljiva ter hoče pomagati. Tudi naši mladini moramo nuditi pomoč pri vseh težavah, ki jih ima v svojem burnem razvoju v teh razgibanih časih. Tega pa ne bomo storili s tem, če bomo na kritikantski in nehuman način obsojali nekatere negativne pojave, opažene pri naših šolarjih, pač pa nam bo potrebno poglobljeno poznavanje socioloških in psiholoških ved, ki nam zares lahko pomagajo razložiti to ali ono strokovno zadržanje, ki nas skrbi.
Vedno bodo obstajali otroci, ki se teže učijo in teže prilagajajo, ne samo šolskemu, ampak tudi širšemu okolju. Cilj naše socialistične družbe pa je osebno zadovoljen in družbeno koristen človek — zdrava osebnost.
Kadar pa učimo otroka, ki ima težave, ali nam jih pa povzroča, se nikar ne prenaglimo, ker je včasih zares težko ugotoviti, kakšni so pravi vzroki za to ali ono otrokovo negativno zadržanje. Spomnimo se raje latinskega pregovora, ki pravi: »Vse, kar kdo dela, je posledica tisočerih vzrokov!«
To pomeni, da moramo otroka, ki kakorkoli odstopa od običajnega razrednega povprečja, skrbno proučiti v vsej njegovi osebnosti kompleksnosti, ker. s tem lahko preprečimo marsikateri škodljjvi odklon v otrokovem razvoju, kj je morda šele v začetni fazi svojega nastajanja. V kolikpr pa se za tako delo ne čutimo dovolj sposobne, je bolje, če pokličemo na pomoč strokovnjake, ki bodo znali uspešno razrešiti osnovni otrokov problem. Pomagali mu bodo iz njegovih težav in mu omogočili zdravo rast v samostojno življenje.
VIATOR

Kakor za preteklo leto, smo vam tudi za šolsko leto 1966 67 pripravili izbor prijetnih in poučnih izletov, med katerimi lahko izbirate, da obogatite učni program:
1. Ljubljana—Kamnik (ogled Sadnikarjevega muzeja) — spodnja postaja žičnice Velika planina —• z žičnico do postaje Šimnovec in do Zelenega roba — povratek Kamnik—arboretum Volčji potok-
Ljubljana
prevoz avtobus gondolska žičnica sedežnica
2.	Ljubljana—Ig—Kurešček—Ljubljana
3.	Ljubljana—Polhov Gradec—Ljubljana
4.	Ljubljana—Vrhnika (ogled Cankarjeve rojstne hiše) — Bistra) ogled tehničnega muzeja) —. Borovnica — Pekel — Borovnica — Ljubljana
5.	Ljubljana — Kranj (ogled Prešernovega muzeja in Gaja pesnikov) — Bled (ogled gradu in muzeja) — Vrba — Ljubljana
6.	Ljubljana — Bled — Bohinj — Zlatorog — slap Savica — Bled — vožnja s čolnom na otok — Ljubljana
s prevozom na otok brez otoka
7.	Ljubljana — Kamnik — Logarska dolina — slap Rinka — Gornji grad — Ljubljana
8.	Ljubljana — Trebnje — Mirna — Šentrupert — Mokronog — Šmarješke toplice — Novo mesto (ogled Dolenjskega muzeja) — Dolenjske toplice — Žužemberk — Izvir Krke — Muljava (ogled rojstne hiše Josipa Jurčiča) — Grosuplje — Ljubljana
9.	Ljubljana — Novo mesto — Gorjanci — Metlika — Črnomelj — Vinica — Stare žage — Dolenjske Toplice — Žužemberk — Muljava — Ljubljana
10.	Ljubljana — Trojane — Šempeter (ogled rimskih izkopanin) — Celje — Rogaška Slatina (pokušnja slatine pri izviru) — Ptuj (ogled gradu in muzeja) — Celje — Ljubljana
11.	Ljubljana — Celje — Maribor — Gornja Radgona (tik avstrijske meje) — Slatina Radenci — Petanjci — Murska Sobota — Beltinci — Velika Polana (rojstni kraj Miška Kranjca) naftna polja pri Lendavi — Lendava — Ljutomer — Ormož — Ptuj — Celje — Ljubljana
12.	Ljubljana — Velenje — Slovenska Koroška do Črne
13.	Ljubljana — Postojna — Postojnska jama — Predjamski grad — Studeno — Planina — Ljubljana
14.	Ljubljana — Kranjska gora — Vršič — izvir Soče — Trenta — Bovec — Tolmin — Idrija (rudarski muzej) — Logatec — Ljubljana
15.	Ljubljana — Divača — grad Socerb (razgledna točka na Trst) — Rižana — Hrastovlje (ogled srednjeveških fresk) — Koper — Izola — Strunjan — Sečovlje — (ogled solin) — Ljubljana
N-din
2,50
3.00
1.00
1,80-
1,20
2,00
3,00
4.30
3,80
4,50
6,80
9,50
6,20
Ljub-
16.	Ljubljana — Divača — Škocjanske jame Ijana
17.	Ljubljana — Turjak (ogled gradu) — Raščica (Trubarjeva rojstna hiša) — Velike Lašče — Ribnica — Kočevje — Ljubljana
18.	Ljubljana — grad Mokrice (Gubčeva ječa) — Zagreb
19.	Ljubljana — Zagreb — Bosanska Gradiška — Banjaluka — Jajce (ogled muzeja II. zased. AVNOJ) — Travnik — Zenica — Ilidža — Sarajevo — Ljubljana
(na željo preskrbimo prenočišče in prehrano v katerem koli kraju; vračunan je tudi ogled izvira Bosne).
20.	Ljubljana — Bled — Radovljica — Begunje — Do-slovče — Jesenice — Planina pod Golico
21.	Ljubljana — Maribor (ogled muzeja in akvarija) — Pohorje — Ljubljana
22.	Ljubljana — Jesenice — Kranjska gora — Planica — Tamar — Ljubljana
23.	Ljubljana — Celje — Velenje — Ljubljana
24.	Ljubljana — Celje — Rogaška Slatina — Ljubljana
8.50
6.50
3.00
6.00
6,60
5,20
4.50
6,00
32,00
5.00
6.50
4.50
4.00 4,50
Na željo si lahko izberete drugo relacijo, po kateri vozijo naše redne avtobusne linije.
Zahtevajte v najbližji poslovalnici Ljubljana Transport programe in cenike.
PRI PRIJAVI JE PREDLOŽITI:
—	naročilnico z naslednjim*, podatki: dan izleta, relacijo, uro in kraj odhoda, predviden čas povratka ter način plačila (v gotovini ali preko računa);
—	potrdilo (objavo) za skupinsko potovanje s poimenskim seznamom učencev, mladincev, študentov.
Vse cene so računane iz Ljubljane ter veljajo za skupine z najmanj 37 potniki.
Potrdila (objave) za znižano vožnjo dobite v Turističnih birojih:
Ljubljana, Trdinova 3 — tel. 310-933, 313-976
Šentvid nad Ljubljano, tel. 51-976
Vrhnika, tel. 70-0,34
Domžale, tel. 72-05' 72-201
Kamnik, tel. 83-243
Jesenice, tel. 82-264
Slovenj Gradec, tel. 91
Ravne na Koroškem, tel. 29
Črna na Koršokem, tel. 15
Celje, Mariborska ulica, tel. 33-46, 33-47
SE ,iiU . ROČAMO!
DNEVNI NAČRT
(HUMORESKA)
m
Sem mesar, kar je v teh dneh pomanjkanja mesa in vsakodnevnega naraščanja cen prav koristen poklic, moja žena pa je učiteljica, čeprav bi mi bilo bolj ljubo, kar zadeva denar, da bi bila čistilka v bližnji elektrarni; a nič ne de. V zakonu se namreč odlično dopolnjujeva — jaz skrbim za meseno, ona za duhovno raven družine, 'tako smo vsi siti, tudi rahlo zaliti, ne preneumni, skoraj reklama za našo vas — hčerkica Klavdija, žena Pepca in jaz. Hčerkičino ime je
— Molči s svojo mesarsko modrostjo! - je zavpila, kot bi imela pred seboj vaške paglavce, ne pa mesarja, ki zasluži enkrat več kot ona in ge prinese kako klobaso. A kaj ti ona prinese, kaj? A nisem se hotel prepirati...
Potem ni spala tri dni in tri noči in ni kuhala. Pojedli smo že tri metre klobas. Po treh dnevih je imela prvi odmor, prišla je k meni v prodajalno. Najprej sem mislil, da se mi sanja, a je bilo res. Prišla pa je le za pet
minut in takrat sva govorila zelo zanimivo za naše ljudi; iz- prvič po treh dneh. Potožila je; brala ga je seveda žena in s tem
ca. Pritekla je na vas in klical;. ' že od daleč: — Pri kraju!
Toda opazil sem nek čuden izraz na njenem licu; neko zamišljenost in nemir. Šla je spat, še prej pa je rekla, da bo jutrišnji dan, to je sobota, naš in da se bomo načrtno oddahnili in sprehodili.
Na začudenje gospodinj sem na vrata obesil napis »ZARADI INVENTURE ZAPRTO!« in s Klavdijo sva nestrpno pričakovala jutrišnji dan.
Zena je vstala že ob petih in takoj sedla za mizo za kup papirjev. Ko šem jo zageldal, sem se takoj prestrašil, da še ni gotova s šolskim delom.
— Torej ne bo nič z našim današnjim sprehodom in počit-
Seveda bo,
na izlet; praviti načrt.
a moram na-
— VpI iRoIcrat cpm tarnala
ta škornje, cmoka med jedjo m, koljež; vse moram napisati; ka_ j veste, samo opravlja.terj ponedeljek bom obravnavala kom.
In smo srečno živeli in smo Matijo Gubca, kateri dan bo lege imeli radi; jaz sem skrbel za	po vreme> da bom šla
meso, ona pa me je poučila, da	vpisati	moram knjige,	ki	bodo Obšla me je neprijetna slut-
ne smem imeti kompleksa manj- je]e jZšie; dve uri lahko zbolim; nja, ona pa je vzela dvanajst li-vrednosti pred izobraženimi, a saj veši da obležim vsako zimo stov in na njih načrtala rubrike rev»T učitelji, kot ga nima ona zaradi angine, letos bo to 13. in za posamezne minute. To je trapi ed bogatejšimi mesarji. Ja, vse J4. januarja, sem planirala; za jalo do osmih. S Klavdijo sva v ni bilo v redu, ce ne bi bilo...	2. marec sem predvidevala pogo- športnih oblekah stala med vrati
Ja, če bi ne bilo teh nesreč- vor o človekovem pristanku na in čakala. Obrazi so se nama nih novih učnih načrtov. 2e to luni, čeprav ne vem, kdaj jo borni je bilo sumljivo, da se je mo- do dosegli, planirala sem mavrico rala moja žena Pepca, učiteljica 4 junija in poplave naše reke zemljepisa in zgodovine, javiti na 26.novembra. A kaj če narava, šoli dva tedna prej kot prejšnja bolezni, učenci ne bodo ubogali leta; to se je še posebej zamerilo	mojega	načrta, ki je tako	preci-
mojim staršem, ker jim ni po-	zen, da	je že nesmiseln.	A	ko pa
moramo vse najnatančneje določiti; ob obletnici najine poroke 1.
Tudi spomin na deževno poletje
je šele odločila,
magala do konca pograbiti otave, kar je počela vsako leto, da si
okrepi mišice. Zdrav duh je le v aprila bom v šestem razredu go-zdravem telesu! Tisti dan, sredi vorila o kosovski bitki, a vse se avgusta, je prišla iz šole zaskrbljena, jezna, nasršena, nakrem-žena, srborita, da bi je skoraj ne spoznal. S Klavdijo sva odšla popoldne ogledovat sosedove svinje, ki so bile na prodaj. Zvečer sva
mi zdi že nesmiselno ...
— Pa reci upravitelju, da je to nemogoče ...
— Ah, saj on ni kriv, on nič ne more; oni zgoraj so zahtevali;
se vrnila pozno in našla sva na,	paf "meraj. tekmujemo,
kdo bo natančneje izpolnil navodila in zahteve; od tega smo
daljšali...
Ob devetih kam bomo šli.
Pod rubriko »učna sredstva« je napisala, da potrebujemo za hojo vsak dvoje nog, sandale, obleko, jaz pod a) dolge panama hlače, b) Klavdija - kratke sive hlačke in c) Pepca široko krilo.
Ob enajstih je pisala, kje se bomo za pol ure sončili, pod rubriko »vzgojni smoter« je bilo zapisano - »pogovor o koristi sonca za zdravje«, pod »metoda« pa -»demonstracija o menta.«...
Klavcljin in moj obraz se je še podaljšal.
— Pepca, ali mora to res biti tako natančno?
— Seveda, še dovolj bo samo-iniciative. Samo korelacijo še vpišem.
jino ubogo mamico za ogromnim kupom knjig; zamišljena je , . bila kot naš predsednik sindika- p acanl •
ta mesarjev na občnem zboru. ~ Aha- centralistična pro-Večerja je bila »mrzla«, posebna svetna demokracija •. • salama in paradižnik, saj od ta- — Joj, sem se že preveč za-krat ni imela več časa kuhati. mudila, je še rekla in je odšla
— Pomisli, je rekla prav jez- in mi smo v nadaljnjih dneh po- njem geometrije; no, vsako leto pride kaj novega,, jedli še devet metrov'salame. En površina krogle«, novi učbeniki, letos novi učni dan pred pričetkom pouka, ravno načrti, novi urniki, novi zakoni; sem čistil svinjsko glavo, se je ne navadiš se še na eno, pa že začul globok vzdih olajšanja po
vsej vasi, da so obmolknile gagajoče goske in je sosedova Ku-nigunda dvignila glavo na njivi, in prisluhnila ... Takoj ssm vedel, da si je oddahnila moja Pep-
sta se vola zasmilila in čakal sem, kdaj bo Pepca povedala, da so ljudje, ki tepejo živali, grdi. Jaz ji tega seveda nisem mogel reči, saj vole celo koljem.
— Pusti sedaj vole, to imamo pozneje v načrtu; rekla sem, da se je človek prvič zoperstavil naravi, ko se je združil v čredo in začel delati, delo pa pomeni za človeka ...
In je predavala, voz pa se je odzibal.
Nenadoma so se za hribom nabasali težki sivi, kopasti oblaki in bližala se je nevihta.
— Ne bi šli domov, ali pa v gostilno? sem vprašal.
— Se ti je zmešalo! V načrtu delovanju pig- imamo sedaj počasen sprehod in globoko dihanje; ,to je koristno za pljuča, pa tudi vse telo pri tem...
Usipale so se kaplje; najprej redke in težke, potem vse gosteje in čez pet minut je lilo kot iz škafa. Mi pa smo se po načrtu sprehajali in globoko dihali,
In je zapisala - »rdeče para- medtem ko so na vsaki strani
pride drugo. Vsak dan je nekaj novega v tej prekleti prosveti...
— Ja, saj je tudi pri nas mesarjih vsak dan nekaj novega ... cene...
dižnike za malico povežem z zna-volumen in
Najina obraza sta bila že podobna konjskim glavam ...
Ob enih popoldne smo šli na sprehod, ko je bil rosni in sončni dopoldan že mimo.
Začelo se je takoj za cerkvijo, dobrih sto metrov od doma.
udarjale strele in je grmelo kot v peklu.
Ko se je čez uro zjasnilo in nas je pozdravilo sonce, pa smo odšli po načrtu v veliko in mračno izbo stare krčme ob poti, kjer nas je zeblo, da smo se tresli od mraza, namesto da bi se greli na toplem soncu.
Po načrtu smo premočeni pili
Odhod in prihod
Učitelj Mrak se je poslovil od šole in svojega življenjskega dela. Tiho, kakor si je bd želel, brez poslovilnega sestanka in ganljivih besed je stisnil roko tovarišem v zbornici. Prvi septembrski dan jo je napolnil z živahnim vrvenjem, ki je tako značilno za začeteic šolskega leta: kolegice v živobarvnih poletnih oblekah, iz oči in obrazov veje spočitost, morje besed pripoveduje o tisočerih doživetjih, ki se umikajo prihajajočim nalogam in skrbem. On pa odhaja, njegova leta med otroki so potekla ...
Izpraznil je svoj predal pr1 dolgi zbornični mizi; leta in leta so v njem ležale stvari, ki jih je jemal v roke, vsak dan in so z njim živele samo v šoli. zdaj pa so odslužile in jih jemlje domov za spomin .. . Poslednjič se zazre v portret Franceta Prešerna, ki ga je s cho-pinsko grenkobnim izrazom tolikokrat opogumljal: Stanu se svojega spomni, trpi brez miru! — Zdajle, v trenutku slovesa pa ga poetove oči ne tolažijo več. le sočutno ga gledajo. Upokojenec Mrak razume; noče mu greniti odhoda.
Se na vljudnostno besedo k šefu, pa bo za vedno zapustil hram, ki so ga sama okna, sonce in smeh. Smeh, ki nikoli ne laže...	Ravnatelj	ni	bil	sam,
sprejemal je novinko. Mrak se je hotel umakniti, pa so ga pritegnile besede: — Bolj prav ne moreš priti! Predstavljam ti naslednico; saj je že kar simbolično, da se vama časovno tako ujemata odhod in prihod. Povej ji namesto mene kaj lepega za srečen	začetek,	t;	to	bolje
znaš....	— pravi.	—	Ne	vem,
če ima starost današnji mladosti kaj	prida povedati. Bojim
se, da bo vse skupaj podobno dedkovi pravljici... — Mislim, da skoraj ničesar ne znam... — skušajo o nasprotnem prepričevati dekličine oči. — Potem, tovarišica. pa mi bo v čast. če me pospremite iz paradiža, ki naj postane tudi vam to, kar je bil meni. —
V šolskem parku se dekle ne more premagati: — Rekli ste paradiž... to pomeni delovni idealizem. Vi ste ga torej ohranili do konca. Pa so mi pravili, da z leti premine... Želela
bi. da bi bila to zmota, pa četudi zmota mnogih. — Vaša želja je polna vere. Ne dajte si je vzeti!
— Otrok je drag kamen, ta bolj, drugi manj, vi pa ga morate zbrusiti v kristal. Ne pozabite, da biser ostane to, čeprav je pohojen in blaten. (Videli boste, kako drug drugemu odrivajo slabe učence. Tako počenjajo vsi, ki se boje nekaj žrtvovati, radi pa bi blesteli kot dobri pedagogi. Iz dobrega otroka ni težko narediti dobrega človeka!)
V gledališču priznavajo pravilo. da ni velikih in majhnih vlog; so le veliki in majhni umetniki. Pravi igralec interpretira svojo vlogo stotič enako predano kot prvič. Mislim, da velja to pravilo tudi v šoli, saj gotovo ne želite biti rokodelka. Umetnik odklanja prak-ticizem in šablono. Pri tisočem učencu imejte prav toliko srca kakor pri prvem. Je to mogoče? — se sprašujejo mnogi. — Je.
Spoznali boste, da ljubezen ne prihaja sama po sebi. Kdor jo zna sproti sam z žrtvami ustvarjati, je večno mlad... To, draga tovarišica, je vsa skrivnost našega urr.etništva; kdor jo spozna in jo osvoji, ima vse — teorija mu je potem igrača. Želeti vam moram torej le eno: da bi vaša ljubezen do otrok nikdar ne usahnila.
Zadržal je njeno roko v svoji in dodal: — Ce je bila to Po-lonijeva poslovilna pridiga sinu iz »Hamleta«, se v srcu poje-zite na ravnatelja, če pa z menoj soglašate, sva dolžna hvalo ravnatelju. — Začudeno ga je pogledala: — Jaz že, se pravi vam..., zakaj pa vi? — Ker mi je z vami olajšal odhod iz šole. Vem, da pride lo še za menoj in tudi vi boste iz lastnega doživetja pritrdili Cankarju, da so otroci kruti v svoji ljubezni. Vendar bova pogumno prebolela vsak svojo bolečino, vi začetek, jaz konec.
Molče sta si pokimala. Po nekaj trenutkih se je dekle obrnilo z zadrego v glasu: — Ce mi bo kdaj le pretežko...? — Prijazno ji je odvrnil: — Stanujem v tistile hiši z gorenjskim balkonom... —
Janez Lampič
— Mama, lulat! je rekla Klav- kislo vodo in Klavdija marelični
sok, ker je imela na listu napisano, da bomo to pili zaradi neznosne vročine; pod korelacijo pa - »glej vrednost sokov in kisle vode za naše telo pri gospodinjskem pouku.«
Me,ne je treslo, Klavdiji so
dija.
Pepca je pogledala na listek in odgovorila:
— Ob 15.05 imamo prvi odmor.
— Toda Pepca, mala se bo polulala.
Lojzek, Marjanca, Dragica in — Koren
Danes smo končali. Tovarišica razredničarka je razdelila spričevala, povedala nekaj spodbudnih besed in podala roko vsakemu izmed nas. Tako sem zaključil obvezno osemletno šolo.
Kako je rekla, ko me je poklicala na oder po spričevalo? »Koren«, seveda, kot ponavadi. ZanjfS sem bil vedno Koren. Da, prav je tako, to je moj priimek.
Toda onega je poklicala »Lojzek«, kot zmerom. In tisto »Marjanca«, in ono »Dragica«.
Kaj me prijemlje, da razmišljam o takih malenkostih? Oni so bili vedno »Lojzek«, »Marjanca«, »Dragica« in med njimi jaz, Koren. Malo sem sentimentalen. Zakaj pa se je razredničarka tako raznežila, ona je kriva!
Morda ima tudi to svoj vzrok. Da, vzroki in posledice.
Marjanca je bila predsednica mladinske , organizacije. Zdaj sem skoraj prepričan, da so bili učitelji do nje kar malo bolj prijateljski. Lojzek je odličnjak. Tudi mi smo ga imeli radi, bil je dober tovariš. Draga? Njena mama je učiteljica na naši šoli, poučuje tretji razred, že dolgo. Tudi mene je učila.
Ne, to ni bil vzrok. V drugem, tretjem, četrtem, petem in šestem razredu nismo, imeli
mladinske organizacije, Mar« janca pa je bila vedno Marjanca.
Dovolj o tem, saj ni tako hudo. Verjetno je bilo naključje. Preveč sem občutljiv.
. Spominjam se, da sem bil v prvem razredu tudi jaz »Tonček«. Kako lepo je bilo takrat! Potem sem postal »Koren«.
Tudi z nekaterimi drugimi je bilo tako. Toda Lojzek jr ostal! in Marjanca in Dragica.
Ne, ne, pretiravam. Vsi učitelji niso bili taki. Ravnatelji resen in strog mož, nas je vse klical po priimkih. Hvaležen sem mu za to. Tudi matematičarka je tako delala. Pri njenih urah sem se počutil v razredu kar bolj enakopravnega.
Mar sem bil pri drugih učiteljih manj vreden od sošolcev? Tega ne bi mogel reči. Morda so se le navadili na Lojzka, Marjanco, Dragico in — Korena.
Tovarišica razredničarka
nam je govorila o preizkušnjah, ki nas čakajo v življenju. Pravi, da moramo biti močni, če jih hočemo premagati.
Bom poskusil, potrudil st bom.
Zdaj se bom vpisal v gimnazijo. Pa me vseeno skrbi, kako bo z Lojzkom, Marjanco, Dragico in — Korenom.
Velimir Batič
—	Ali se naj pregrešim zoper šklepetali zobje in ženi se je tre-
načrt, ki sem ga sestavljala ves sel list z dnevnim načrtom kot dopoldan?	šiba na vodi.
Nadaljevali smo pot in Klav- Danes je prvi dan pouka, a dijine hlačke so bile mokre. mi vsi trije ležimo zaradi gripe.
—	Glejta, ta nasip ob Dravi — Kaj bo z mesom in gospo-je vzdržal zadnje povodnji; tako dinjami!
človek premaguje naravo. 2e v — Kaj bo s Klavdijo, ki bi starih časih...	morala	danes prvič v	šolo!
In začela je predavati sredi — In kaj bo z ženinim učnim vasi. Medtem se je proti nam načrtom, saj je planirala svojo prizibal težak voz	otave.	Mladi	angino	šele za	13.	in	14. januar,
voznik Franci	je	neusmiljeno	danes	pa je	6.	september	in
preklinjal in tolkel vola po hrbtu, zdravnik je rekel, da moramo
—	Uboge kravice! je potožila ostati v posteljah še vsaj sedem Klavdija, glej, mama, kako jih dni.
tepe. Še meni, dasi sem mesar,	Tone Partljič
»Otrok in film« — knjiga, ki smo jo po krivici prezrli
D. Pavletič-Lorenčak: Poplava (olje) 1965
Pred sedemdesetimi leti sta brata Lumiere v Parizu zavrtela presenečenemu občinstvu prvi (takrat še nemi) film z naslovom '»Delavci zapuščajo tovarno.'-' Poslej se zmagovita pot filma ni več zaustavila. Danes je nepogrešljiva kulturna potreba za milijone ljudi po vsem svetu in šele v zadnjem času ga je nekoliko zasenčila zadnja beseda tehnike — televizija.
Statistike povedo, da je večina obiskovalcev kinodvoran mladine do 18. leta starosti.
Menda ni pedagoga, ki ne bi spoznal, kako močan vpliv ima črnobe-li in barvni celuloidni trak na duše mladih ljudi. Zal otroci in pubertetniki, kot tudi še marsikateri adolescent, ne znajo ločiti zrna od plev. Pogostokrat ocenjujejo kvaliteto fil_ ma po dokaj šepavi analoliji, tj. da je vsak film, ki nudi razvedrilo, zares dober liim. Zato ni čudno, da so filmi, ki so mladini izpod 16 ali izpod 18 let prepovedani, zanjo- še posebno privlačni, ker vsebujejo nevaren mik tabuja. Med mladino dobimo tudi posameznike, ki si tedensko ogleda j c po 7 ali še več filmov; takim, že kar bolestnim oboževalcem filma in njegovih »zvezdnikov« pravimo kinomani. izhajajo pa iz čustveno praznih, neurejenih in razpadajočih družin. Spričo nerealnih življenjskih iluzij, ki jih vzbujajo kičasti filmi, so ti — zlasti mladini brez tople družinske opore — še posebno nevarni in jo pomagajo (poleg drugih negativnih čini-teljev) tirati v razne oblike neprilagojenega vedenja in v kriminal.
Prav iz teh razlogov nekateri pedagogi film na splošno obsojajo in mu pripisujejo krivdo za nekatere negativne pojave med delom sodobne mladine. Takšno ekstremistično načelo pa vsekakor ni utemeljeno. Pravilen izbor filma in smotrne doziranje obiskovanja kinodvoran je pomemben člen v sestavu celotnega vzgojnega procesa.
Na svetu obstajajo številni inštituti. ki proučujejo vpliv filma na otrokovo in mladostnikovč čustvovanje in (pogostokrat ob sodelovanju otroške žirije) sodelujejo pri produkciji kvalitetnih otroških in mladinskih filmov. Taki centri so-; Children’s Film Foundation v Londonu (ust. 1. 1947), Children’s Libra-ry v ZMA, Inštitut za otroško psihologijo v Parizu itd.
Vsa tovrstna raziskovanja se med seboj strinjajo zlasti v teh-le točkah:
—	za otroke in mladostnike je film zelo privlačna oblika rekreacije;
—	filmi koristijo mladim gledalcem zares le tedaj, če se le-ti pred in po ogledu pogovorijo s starejšimi. izki^enejšimT in razgledanimi ljudmi (s starci, učitelji, vzgojitelji);
—	otroški in mladinski filmi so posebna zvrst filma, ki jo je treba skrbno razvijati s tankim posluhom za psihofizične značilnosti oosamez-nih razvojnih faz otroka oziroma mladostnika.
Vse te podatke in še mnogo drd' gih zanimivih ugotovitev nam posre-duje ilustrirana knjiga poljske aV" torice Janine Koblewske-WrobloW® »Otrok in film«, ki jo je iz poljščin® prevedel Anton Aškerc, založil pa ^ sestavu zbirke Sedme umetnosti Prosvetni servis v Ljubljani že l6-ta 1964.
Ne razumemo, zakaj je ta. vse-binsko tako zanimiva, knjiga ostal* skoraj neopažena. Mar res ne zasld' ži večje pozornosti?
VI ATOB
MAJHNA ENCIKLOPEDIJA O SPOLNI VZGOJI
» . . . Najmočnejša gona, ki obvladujeta življenje, tečaja, okoli katerij* se suče življenjska : os, sta glad 'f ljubezen; glad je oni silni gon, ki ščiti življenje poedinca, ljubezen pa tiso gon. ki varuje rod pred izumrtjem . ■' Vedeti je treba, da so cenzure spoln6' ga življenja v sodobni družbi še mn®' go večje od onih. ki uravnavajo borbo za kruh ... Toda pomislite, deh1' mo, samo to, da doseže deček že s «■’ 12. leti spolno zrelost, ženiti pa s® more dandanes — kdaj? In v vseh t®« letih leže vmes zablode bolezni i11 smrt. . .«
Te humane besede je v 5. št. revi!® »Življenje in svet« zapisal v svoje1’’ članku zdravnik dr. Slavko Grum ta 1930. Kljub temu, da je od ted*-minilo že 35 let, je danes še marsik3' teri doraščajoči človek o teh, zanj ko pomembnih intimnih vprašani vedno pogostokrat bodisi prepozno bodisi strokovno premalo informira^' zaradi česar po nepotrebnem trpi. nie' gova življenjska sreča pa je ogroz®" na.	'
Prav zato je pobuda, ki stremi prosvetljevanjem mladine na podredju spolne vzgoje še posebno dražil cena in koristna. Te hvaležne naloej se je lotila Cankarjeva založba Ljubljani, ki bo še letos — opogu”1 Ijena po toplem sprejetju Knjižice z® starše — začela izdajati še KNJIŽIL CO ZA MLADE, namenjeno predvseb doraščajoči mladim, kakor tudi nim staršem, učiteljem in vzgoji1®
1;iern-	aa-
Kot prvi bosta izšli knjižici pe°,,. goga dr. Leona Žlebnika »Vajino
‘	,U
bazensko zorenje« in zdravnika Bogdana Tekavčiča »Mladost in sP®1" nost.« Za tema dvema deloma bO“ postopoma izšla še druga, kar Porr,a, ni, da bomo v sorazmerno kratke razdobju nekaj let dobili malhno siT vensko enciklopedijo s področja sp°'v ne vzgoje. Ta naj bi ne manjkala nobeni šoli, v nobenem internatu v nobeni ljudski knjižnici. NaP°v^ dane knjižice bodo interesentom ,,, kupcem na voljo v vseh večjih mu garnah v Sloveniji za sorazm6-,^ nizko ceno in bodo brez dvoma • segle svoj plemeniti namen ter 01 a šale marsikateri vzgojni bristoP tem važnem in delikatnem živilskem področju.
Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« na robu svojega življenja?
»Učiteljski pevski zbor je homogeno visoko kvalificirano Umetniško telo, ki ga moramo imeti za enega najboljših reprezentanc slovenske reproduktivne zborovske glasbe«, je nekoč zapisal prof. dr. Adolf Ploj. Zato irna po izjavi naših sodobnih Slasbenih vrhov vso pravico do življenja in se mora ohraniti.
Člani te homogene pevske družine smo se doslej skozi štiri-desetletja redno zbirali dvakrat letno, in to v zimskem in poletnem času na pevski tečaj — vaje, ker nam kot prosvetnim delavcem delovni čas ne dopušča dru-Oačnih terminov. Vedno priprav-
ljeni žrtvovati svoj zasluženi prosti čas in tudi precejšen delež lastnih sredstev intenzivno in s polno odgovornostjo krepko delamo po 6 do 8 ur dnevno, in to ne glede na vroče poletne dni ali trdo zimo. Smo, resnični pevci, prežeti z globokim idealizmom in požrtvovalnostjo.
Raztreseni širom Slovenije, zakopani v delo in v neomejene dolžnosti na 'šoli in v političnem delu, imamo zato v zboru zelo težke delovne pogoje. Naš zbor je v tem pogledu edinstven!
Toda kljub težavam naši koncertni nastopi tako v ožji damo-
! S PIONIRJEM V NOVO ŠOLSKO LETO
Vedno sem menil, da se meni se zdi pravilno!), da bi vsak mora učitelj pri svojem delu v predavatelj vsaj enki;at mesečno soli nasloniti na mladinsko pe- posvetil eno šolsko uro razlagi riodiko. Prav tako pa tudi tr- člankov in sestavkov, ki so ob-dim, da mora imeti mladinska in javljeni v Pionirju. Tako bi učen-pionirska periodika tako koncep- ci na nevsiljiv način uvideli po cijo, ki bo učitelju močna opora trebnost in koristnost revije, stebri doseganju učno-vzgojnega vilo naročnikov bi bilo prav go-smotra pouka in bo zmanjšala tovo večje. Z večjo naklado pa bi vrael. ki jo učitelji čutimo ob po- uprava uspela obdržati revij; manjkanju kvalitetnih učbeni- stalno ceno, za kar bi morali biti kov oziroma priročnikov za uči- vsi zainteresirani, telje.	Trditev, da lahko vsak preda-
Lahko z gotovostjo trdim, da vatelj najde v Pionirju nekaj za je revija Pionir tako koncepcijo SVoj predmet, želim dokazati z že- dosegla in jo v zadnjih treh naslednjim prikazom nekaterih soiskih letih stalno izpopolnjeva- člankov, objavljenih v Pionirju, la. Upam, da tudi v letošnjem letnik 1965—-1966, po razredih in šolskem letu uredniški odbor ne predmetih: bo odstopil od v zadnjih letih na- ^ in 5 razre(j: kazanega koncepta in piograma, spoznavanje družbe:	Rakov
saj ta povsem zadovoljuje zelje gkocjan pri Rakeku, Gremo v m potrebe učenca srednje in viš-	Cerkniško jezero, Sm Ri-
je stopnje osnovne šole, hkrati	Urban Po gorskih poteh,
Pa vsebinsko združuje in dopol- v Loško dolino in Križno jamo, n ju je zanimivo in koristno z polet čez Rokavski preiiv. Kako zabavnim. Menim, da lahko potu1emo po kopnem> Kaj vemo Prav taka koncepcija, kot jo ima 0 umetnem namakanju, Slike iz Pionir sedaj, opravi veliko za dubrovniške preteklosti, Markove izobraževanje izven pouka, za kule> Skaderj utora! — obrežni kulturno in estetsko vzgojo naših , , mn..:a Učencev.	4. do 8. razred:
Ce pregledamo vsebino Pio- spoznavanje narave, biologija: nirja, letnik 1965—1966, vidimo, ptice se selij0> 0 strupenih goda Pionir ni več pretežno, lepo- bahj Tako je varneje, Živali poslovna revija, namenjena le bra- noeij Jamske živali, 12 možgan-nju in zabavi. Prinaša vsebinsko skih živcev_ Sožitje človeka z na-raznovrstne sestavke, ki jih lah- ravo Plevel 2ivali v prsti. 2le-ko koristno uporaoijo predavate- ze notraniice. Svetlobni organi, Iji vseh razredov in predmetov potapljaški izumi živali m člo-°d 4. do 8. r. osnovne šole. Zato veka] Začetek novega življenja Propagiranje revije in pridobiva-
nje naročnikov ni več samo nalo- 'slovenski jezik: Literarne sli-ga predavatelja slovenskega jezi- kanice: Kosovel, Gradnik, Voranc, ka, temveč vseh učiteljev šole. Seliškar_ Kajuh. Bevk in Potrč. Seznanjanje učencev z vsebino g y in 8. razred: revije naj bo neposredno, nevsi- zgodovina: Narodnoosvobodilna ■divo in spontano, kajti le tako bo vojna na slovenskem 1941—45 (v revija učence privlačevala, v na- vgeh gtevilkah). Umetne in narav-sprotnem pa jih bomo prej odbili, ne murnije, Senat v Črni gori, Posebno če nastopamo avtonta- SIike jz dubrovniške preteklosti tivno. Morda bi bilo prav (m (tri številke), Egipt — dežela in
ljudje.
Zemljepis: Kako so ljudje poseljeni po svetu. Opazujmo vreme, Brez potu ni medu. Obleke in oblačenje, Kako nastajajo potresi, Hiše, Srečno otočje sredi so sveta, Načrt Atlantropa.
Glasbeni pouk:	Popotovanje
vini kot v tujini, žanjejo najvišja in bogata priznanja.
Učiteljski pevski zbor ni samemu sebi namen. Njegovo umetniško poslanstvo je njegova tradicija. V zboru se vzgajajo in rastejo mladi dirigenti. Večina članov so zborovodje — stebri glasbenega življenja na podeželju. Saj vodijo premnogi po 3 in celo več zborov, ki s pesmijo utirajo pot do src preprostih delovnih ljudi.
Ko takole mimogrede prisluškujemo umetniškemu ustvarjanju ostalih pevskih družin, ugotavljamo, da vsem tem redno tečejo dotacije in so jim vedno na voljo široka, skorajda neomejena sredstva.
Ob tem dejstvu se člani UPZ upravičeno vprašujemo, zakaj tako. Kje so vzroki za tako neenako gledanje? Kdo je temu kriv? Ali smo zapostavljeni zato.
ker smo prosvetni delavci in je prosveta v svoji zgodovini morda še danes nekje čno zapisana?
Popolnoma trezno gledamo na trenutno situacijo, in to delno tudi razumemo. Vendar, če mora ta formula veljati za UPZ, naj brezpogojno velja za vse zbore, ki nimajo takega kulturnega poslanstva. Prav v teh dneh mineva leto, odhar smo se sestali na zadnejm pevskem tečaju! Ali naj bo ta interval začetek konca?
Naj slišijo ta glas vsi, ki so pravični, ki jim je pesem najvišje umetniško izročilo, in vsi tisti, ki dobro poznajo tiho delo slovenskega učitelja in kulturno poslanstvo slovenskega, učiteljskega pevskega zbora »-Emil Adamič«.
V imenu članov ljubljanske grupe
LIDIJA MIKLAVC - ČLANICA UPZS
Spomin na letošnja počitniška potepanja
JESENSKO KNJIŽNO PISMO
Dragi bralci! Poletje je za nami, jesen trka na vrata in učilnice so polne vesele mladine. Ker smo vestni, nas kar nekoliko skrbi, kako jo bomo učili in vzgajali, kako najbolje pripravili za vstop v življenje. K sreči v svojem prizadevanju nismo osamljeni. Neopazna toda vztrajna dejavnost založb nam je ze takoj ob začetku pouka postavila v knjižne police jjekaj knjižic,^ ki nas bodo vzpodbudile k premišljevanju, nam utrdile že pridobljeno znanje in nas obogatile z modernimi pogledi na področju pedagoške znanosti.
Mariborska ZALOŽBA OBZORJA je pripravila pod skupnim naslovom »Oblikovanje socialistične osebnosti v osnovni šoli« štiri kratke monografije tehle avtorjev:
— M, Močnik razpravlja o delovni vzgoji in poudarja njen izreden pomen pri oblikovanju moralnega lika mladine.
— j. Pihler je prispeval razmišljanja o pomenu in vlogi moralnega pouka, in moralne vzgoje, iz katerih je razvidno, kako je težko človeku postati človek in kako pogostokrat se nam dogaja, da govorimo eno, ravnamo pa prav nasprotno. Pisec obširno razglablja o učiteljevi osebnosti in opozarja na številne pomanjkljivosti, ki zavirajo njeno uspešnejšo rast v škodo generacij, ki so mu zaupane v učenje in vzgojno vodenje. V zadnjih dveh poglavjih nam spregovori tudi o metodah učnega dela pri moralnem pouku in o možnosti ocenjevanja učencev pri tem pouku. Čeprav le skopo povzemamo glavne elemente avtorjevih izvajanj, nanje spričo njihove aktualnosti še posebej opozarjamo!
— D. Končnik se je oprijel tiste pedagoške problematike, ki nam povzroča nemalokrat precejšnje težave: kako naj ravnamo z nadarjenimi učenci in kako naj kar najbolj razvijemo njihove darove, ne da bi pri tem trpelo kolektivno delo v razredu. Avtor zagovarja načelo individualizacije pouka, ki izhaja iz enkratni individualnosti posameznega učenca, kar pa moramo strogo lo-r čiti od individualistične vzgoje, kateri ni mesta v naši družbeni stvarnosti. Zelo koristno je tudi vključevanje nadarjenih učencev v ustrez-
ne predmetne krožke, vendar pa moramo tudi pri pedagoškem vodenju teh učencev vedno upoštevati humano načelo, da tudi od nadpovprečnega učenca ne gre zahtevati več kot dejansko zmore. Ce bi ravnali nasprotno, bi lahko škodovali razvoju njegove mlade osebnosti.
— M. Feguš opozarja na nekatera protislovja v pogledih psihologov in slovničarjev na sintakso in svetuje sestavljailcem šolskih slovenskih slovnic »naj bolj upoštevajo
učenčeve miselne procese in pišejo take slovnice, da bo v njih nakazana tudi metodična pot k razumevanju sestave jezika«.
Knjiga stane 1.400 S-din in jo zlasti osemletkam toplo priporočamo.
CANKARJEVA ZALOŽBA nam je v času poletne vročine pripravila 5. in 6. knjižico iz tekoče zbirke »Mala knjižnica za starše«.
Prva knjižica razpravlja o škodljivosti strahu za otrokov razvoj. Problema sta se lotila vsak s svojega zornega kota pedagog in zdravnik.
— Dr. Milica Bergant navaja najrazličnejše vrste strahu, ki so škodljive in nevarne za zdrav mentalno-higienski razvoj otroka: strah pred
tujimi obrazi, strah pred živalmi, nočni strah, strah pred napakami in strah pred osamelostjo. Lahko bi navedli še druge vrste strahu; koliko hudega strahu užijejo npr. otroci očetov alkoholikov, ko se ti-v poznih nočnih urah pijani vračajo domov! Strah povzročajo tudi razne naravne katastrofe, kot so potresi, poplave, požari itd. Tudi prometne nesreče so lahko vzrok nemajhnega strahu. Težka bolezen v družini vzbuja ne samo strah, marveč tudi žalost zaradi bližajoče se izgube dragega človeka. Doživljanje strahu je občečloveško, vendar s to razliko, da so nekateri ljudje bolj občutljivi kot drugi in da so otroci bolj dovzetni za strah kot odrasli. Avtorica analizira vsako obliko strahu posebej, pri čemer daje praktične preventivne in kurativne nasvete za njegovo preprečevanje dn odpravljanje.
— Dr. Zdenka Humar obravnava strah kot zdravnica. Realen in prijateljski odnos do otroka,- ki potrebuje zdravniško pomoč, ter občutek, da mu stojimo ob strani, odpravi marsikateri nepotreben strah, ali pa ga vsaj močno omili, kar olajša zdravljenje malega pacienta. Sredstva za pomiritev pa predpisuje zdravnik le v primerih, kot jih predvideva medicinska znanost in zdravniška etika.
Drugo knjižico z naslovom »Puberteta — drugo rojstvo« je napisal dr. Franc Pediček, ki ga problemi pubertetnikov in adolescentov še posebno zanimajo. Čeprav se je o puberteti že ogromno pisalo in jo osvetljevalo iz najrazličnejših vidikov, je brez dvoma ta interval človekovega razvoja tista enkratna bio-psiho-socialna revolucija v mladi osebnosti, ki bo vedno pritegovala pozornost radovednega znanstvenega očesa padegogov, psihologov in sociologov. Pubertetnik, ki ni ne ptič ne miš, mladenič, ki je zapustil pravljično obalo otroštva, da bi priplaval na breg odraslih ljudi, samemu sebi nerazumljiv mlad človek, ki so se mu vse vrednote, v katere je doslej veroval, obrnile na glavo in se zamotale v divji vrtež protislovij, je naše pomoči še prav posebno potreben. Prav zato ima avtorjeva. knjižica, ki ima širok polj udno-vzgoj ni pomen, še posebno
vrednost, saj nam na nazoren, toda zato na nič manj strokoven način, prikazuje vse posebnosti te kritične razvojne faze in daje napotke za njeno pravilno razumevanje ter za uspešno vzgojno vodenje. Na ta način bo marsikaterim staršem olajšano njihovo naravno vzgojno poslanstvo in odpravljena razna nepotrebna trenja med generacijo, ki se umjka, in generacijo, ki prihaja. Skoda, da avtor ne navaja izbora tiste dostopne strokovne literature, po kateri bi rad segel zahtevnejši bralec, ki se morda prav sedaj srečuje s tovrstnimi problemi vzgojnega vodenja in usmerjanja.
Obe knjižici, št. 5 »Strah ovira otrokov razvoj« in »Puberteta drugo rojstvo« sta poljudno-znanstveni knjižici, ki imata plemenito pedagoško poslanstvo. Zato naj bi ne manjkali v nobeni ljudski knjižnici in na nobeni osnovni šoli, kjer naj bi posebno učitelji z informiranjem staršev prispevali k temu. da bi jih kupil čim širši krog ljudi. Da je založba na pravi poti, dokazuje ve-riiko povpraševanje po knjižicah iz Male knjižnice za starše, knjižica J. Valentinčiča »Kako pomagamo otroku pri učenju« pa je že povsem pošla.
Prva knjižica stane 350, druga pa 400 S- din.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE nam je po »Osnovah socialne psihologije« izpod peresa dr. Mihaj-ia Rostoharja (izšlo lani) te dni posredovala še eno njegovo delo: »Psihologijo«. Nestor slovenskih psihologov, ki je svojo zadnjo knjigo pisal že v globoki starosti, žal ni več dočakal njenega izida.
Svoj postumni opus je avtor razdelil v dva dela: prvi obsega 30 poglavij iz obče psihologije, drugi pa 26 poglavij iz otroške in mladinske psihologije.
Avtor je v knjigi strnil vsa bistvena dognanja iz obeh navedenih področij psihologije in nam na ta način zapustil priročen, toda vsebinsko bogat učbenik, ki bo v marsikom vzbudil tisto ljubezen do psihologije, kakršna je prevevala pokojnika od začetka njegovega pedagoškega delovanja do njegove smrti.
Knjiga stane 1.500 S-din.
VIATOR
Sprejem prvošolcev v osnovni šoli Bratov Ribarjev
V nedeljo 4. septembra
irneli v osnovni šoli Bratov Ri- ___________ r_____	_ ^_______^
barjev v Brežicah majhno slo- skozi operno umetnost (v vseh besnost: za učence prvih razre- številkah), Kitara nekdaj in da-“hov so priredili majhen sprejem. nes
Program, ki so ga pripravili no- Prav tako so objavljeni sestav-vihcem šolarji sami, je obsegal ki iz računstva (Ali veste, da je recitacije, glasbo in film, name- i + l = 10 in Računanje v dvoji-hjen posebej najmlajšim gledal- škem sistemu), športa, filma itd. cem. Na prireditev so povabili Vsaka številka Pionirja je bogato tudi starše, ki jih je tolikšna po- ilustrirana z lepimi barvnimi fo-xorr,ost prijetno presenetila.	tografijami, skicami ali črteži.
Doslej v Brežicah ni bilo takih Prav je, da prosvetni delavci sprejemov, zato je letošnji prvi prvi podpremo in pozdravimo šolski dan, namenjen 105 novin- taka prizadevanja uredniškega cern, pomenil za vse pravo doži- odbora Pionirja.
Vetje.	-S. Skočir	Benjamin Belšak
KNJIGE ZA MLADINO
Kristina Brenkova: NOVOLETNO DARILO
Takšna je predavalnica na kalifornijski univerzi
Tisti, ki se ne ukvarja poklicna z dramaturgijo, bo v dosegljivih priročnikih težko našel definicijo za dramski prizor ali prizorček. Ali Je to drama v malem, torej mala drama, ali Je ilustracija črtice, odrsko pripovedovanje črtice, ali ne veljajo za take prizorčke zakonitosti, ki so lastne dramski umetnosti? Tako sem se spraševal, ko sem prebiral Novoletno darilo Kristine Brenkove. (Kurirčkova knjižnica. Kristina Brenkova: Novoletno darilo, zbirka mladinskih igric. Zavod Borec, Ljubljana 1965.) Osebno mislim, da bi morale mladinske igrice (kot je svoje tekste za odtenek preoptimistično imenovala Brenkova) vendarle vsebovati vsaj nekaj elementov dramske gradnje, da bi morali čutiti dramsko napetost, da bi se morgle razlikovati od mladinskih črtic. Tega pa je v omenjeni knjižici zelo malo.
Med devetimi igricami imajo po mojem mnenju morda le štiri nekaj dramskih elementov in kvalitet (Velika želja, Novoletno darilo, Nalivno pero in morda Azil), ostalih pet pa (Dolga pot. Pastirček partizan, Moj sin, Dobri sovražnikov pes. Komandant in kurir) skorajda ne sodi v knjigo v dramski obliki. Sicer pa je bila večina teh najbrž napisanih v drugih literarnih oblikah — črtice — (kot recimo Dolga pot) — verjamem, da celo dovolj uspešno in ne vidim potrebe, da jih je avtorica spreminjala v nedramatične dramske prizore. Odrsko so najbrž zelo neučinkovite, česar jim ne moremo zlahka oprostiti, kljub tolažilnim pripisom: »odrska črtica v 11 slikah« (bi pa že raje na proslavi lepo prebral črtico, ki je učifikovita, kot jo uprizoril zmrcvarjeno na enajst neučinkovitih sličic), »odrski prizor, primeren za komorno izvajanje« itd. Ne rečem, da bi ne bilo prav posodobiti naših proslav s »komornimi koncertnimi prizori«, toda če so ti prizori bledi, ne-dramski monologi, ki zahtevajo le tehnične spremembe, so celo zahtevni v uprizoritvi, pa seveda ne vidim vzroka, da bi uprizarjali prizore zaradi prizorov. Pri tem seveda ne mislim na vse tekste, marveč na tiste, ki so v tej knjigi odveč (in takih je polovica). S tem ne trdim, da je vsebina ali ideja neprimerna (skoraj vsi govorijo o dogodkih med zadnjo vojno, sintetično ali retrospektivno), le oblika ni učinkovita.
Pa si oglejmo tiste prizorčke, ki imajo take kvalitete, da bi se lahko imenovali mladinske igrice!
Velika želja pripoveduje o bratcu in sestrici, ki sta v domu partizanskih sirot in gresta ob novem letu
prosit dedka Mraza, naj jima da starše. Seveda to ni pravi dedek Mraz, marveč le dedek na planini. On in babica potem posvojita otroka. Odrsko zanimiv je morda le pobeg iz »doma« in konec, ko ju vzgojiteljica Marija najde in pusti pri dedku in babici. Njuno pot in druge podrobnosti pa opisuje napovedovalec, ki je zelo ljub avtorici, saj je prisoten skoraj v vseh prizorih in igricah. Seveda nima pripovedovalec take funkcije, kot jih imajo napovedovalci v moderni deziluzionistični dramatiki, marveč da pripoveduje tiste dele vsebine, ki jih avtorica ni mogla spraviti na oder. Nekako zastarela nedra-matična metoda.
Novoletno darilo v dveh slikah s happy endom govori o obdarovanju med otroki in vrednosti žrtvovanja, ki se tako ali drugače poplača. Največ možnosti za mladinsko igrico nosi »enodejanka z odmorom« Naliv-nb pero. Seveda je uvod (ekspozicija ne moremo reči) predolg, saj se prične problem ali če hočete konflikt šele po odmoru, ko nekaj učencev osumi sošolko tatvine. Seveda se na koncu izkaže, nedolžnost in je obsojeno nelepo sumničenje. Toda zakaj mora imeti prav osumljena Marta smrtno bolnega očeta in zakaj mora prav negativna junakinja biti »zdravnikova hči, ki se uči angleščine z inštruktorjem«? Ali ni to malo sentimentalno? Res pa je, da ima prav ta prizor največ dramske napetosti (ki je vendar eden izmed pogojev za odrsko učinkovitost) in da je našim otrokom najbližji po življenjski problematiki.
Krivica se godi tudi hčerkici padlega partizana Katarini v »odrski črtici« Azil. Učiteljica jo obsodi, da je prepisovala od Petra, resnica pa je ravno obratna. Dedku se potoži in z njim .si v fantaziji ustvarita svoje pribežališče — az.i, v katerem sta varna in se spominjata očeta. Po ideji in vsebini bo ta prizor otrokom blizu, dasi je odrsko dovolj zahteven in rahlo sentimentalen. Čuti se. da ga je napisalo toplo, pošteno in iskreno žensko srce.
o ostalih nedramskih prizorih ne bi posebej govoril. Zanje velja to, kar sem že napisal. Imam pač vtis, da je avtorica dramatizirala prozne tekste, da bi bila skromna knjižica polna. To pa ni modro in je v škodo vtisu, ki ga knjižica zapušča. Mislim, da bi morala avtorica po poti, ki jo je nakazala v Nalivnem pgresu, torej po poti dramatičnih situacij, ki so blizu današnjemu otroku, ne pa da je oblikovno bledo pripovedovala o dogodkih med vojno, čeprav je res.
da kvalitetnih mladinskih iger, igric Knjigo je lepo opremil Ernest Kr-in prizorov iz tega časa tako rekoč naič.
nimamo.	Tone Partljič
KOIdPAS KOMPAS KOMPAS KOMPAS KOMPAS
Za jesen vam je pripravilo turistično in avtobusno podjetje
vrsto zanimivih izletov — namenjenih vodstvom šol ter kot pomoč šolskemu pouku:
-	22 ZANIMIVIH TRAS SIROM SLOVENIJE - POD IZREDNO UGODNIMI POGOJI
-	VOŽNJA Z MODERNIMI TURISTIČNIMI AVTOBUSI
-	PO ŽELJI PRIPRAVIMO NOVE TRASE
ZAHTEVAJTE PROGRAME
KOMPAS KOMPAS KOMPAS KOMPAS KOMPAS
Poklicno usmerjanje v osnovnih šolah na območju zavoda PPS Maribor
Pripombe k osnutku zakona o izobraževanju in vzgoji na drugi stopnji
(Nadaljevanje s 1. strani) vanja, za izmenjavo izkušenj in Logična in ustrezna rešitev je za izboljšanje izobraževalnega in
Na vseh osnovnih šolah na ob- učencev, ki so zapustili osnovno in seveda tudi posamezni obrtni- katerega so organizirali učitelji močju zavoda za PPS Maribor so šolo. Anketiranih je bilo 4149 ki, ki nočejo (razlogi so znani) tehničnega pouka, bile takoj ob začetku šolskega učencev in učenk, ki so obisko- sprejeti učencev v uk. Da pa so Nadalje je skupina- pri KZZ
leta 1965/66 imenovane komisije vali 8. razrede. Zajeti so bili tudi nekateri starši (manj učenci) na osnovi anket klicala na tim-	m	jv.	.	-	-
za usmerjanje v poklice. Teh tisti učenci v 5., 6. m 7. razredu, navdušeni nad tem, da bi svetovali sko obdelavo določeno kategorijo v izobraževalnih skupnostih.	vzgojnega dela (ne pa , za delitev
komisij je bilo na celotnem ob- ki so letošnje leto končali šol- svojim otrokom poklice v posa- učencev, ki so kakorkoli fizično Menim, da družbeno-politične sredstev).
rr»>čju 58. Komisije sestavljajo sko obveznost. Pri tem delu so meznih obrtnih panogah, je vzrok prizadeti, kot so: kratkovidni, skupnosti ter delovne in druge	Osnutek zakona predvideva
vsi razredniki osmih	razredov, ki	vse šole temeljito pomagale.	tudi v tem, ker je tudi kvalifi-	naglušni itd. Nadalje so klicali na	organizacije ne morejo ustanoviti,	združevanje šol v^ »skupnosti«
so med seboj izvolili svoje pred-	Iz obdelave ankete in njene	ciran delavec še vedno premalo	timsko obdelavo 70 učencev, ki	temveč le predlagati ustanovitev	(54. člen) srednjih šol, ki imajo
sednike. Na posameznih šolah so-	analize je razvidno, kako so se	stimuliran. Sicer se je pa letošnje	so jih učitelji označili kot zelo	srednjih šol (50. člen). Ustanovi-	iste naloge kot že obstoječa zdru-
delujejo tudi zunanji člani, to so	učenci odločili: na osnovni šoli	leto odprlo precej učnih mest in	nadarjene, vendar pa so socialno	telj šol so pa lahko le že uzako-	žen ja. Že ime povzroča nepotreb-
povečini starši šoloobveznih ot-	bo nadaljevalo šolanje 678 učen-	s tem so vsaj delno odstranjene	šibki in zato ne morejo dalje	njene »izobraževalne skupnosti«,	ne nejasnosti glede na uzakonjene
rok, ki so posebno zainteresirani	cev; doma na kmetiji jih bo osta-	mnoge skrbi staršev in njihovih	študirati. Rezultat testiranja z	ki jih osnutek sploh ne omenja.	»izobraževalne skupnosti«, ki ima-
za to vprašanje. Kjer je bilo več	lo 128; takojšnjo zaposlitev želi	otrok. To seveda velja bolj za	inteligenčnimi testi je pokazal, Izobraževalna skupnost je sa-	.1° isJe dolžnosti kot ustanovljena
učencev, ki so letošnje leto zapu-	587; v uk ali v poklicno šolo želi	fante	kot pa za dekleta.	Kljub	da je od 70 učencev le polovica	moupravna organizacija in prav-	združenja	in (v 54.	členu) pred-
stili šolo, ne da bi končali vse	1094; v administrativno - dveletno	temu	namreč, da se vsem	fantom	dosegla	nadpovprečne rezultate,	na oseba (7. člen splošnega zakona	videne formacije,
razrede, pa so sodelovali v komi- šolo se je vpisalo 24, v tehnično ne morejo izpolniti želje, da bodo Ti učenci so dobili posebna pri- o finančnih sredstvih za izobra-	Prav je, da učno obveznost
sijah tudi razredniki sedmih	srednjo šolo za strojno stroko	postali, za kar so se navdušili, pa	poročila za sprejem v srednjo	zevanje in vzgojo Ur. 1. 21/66) ter	(45. člen), čas za pripravo in dru-
razredov. Zelo se je letošnje ie-	želi 82; v tehnično srednjo šolo	vseeno najdejo vsaj sorodno pa-	j0i0 ali za uk. V sporazumu z na-	se ustanovi za kar najpopolnejše	go delo (47. člen) ter letni dopust
to obneslo to delo na tistih šolah,	za elektrostroko želi 152; v teh-	nogo oziroma stroko.	Šimi šolami bo komunalni zavod	uresničevanje družbene vloge izo-	(48. člen) obravnava zakon le
kjer so v te komisije pritegnili nično gradbeno šolo se bo vpisa- Najkritičnejša in tudi naj- za zaposlovanje organiziral šti- braževanja in vzgoje, za nepo- okvirno. Točno se precizirajo ti še učitelje tehničnega pouka, ki	lo 68; v tehnično šolo za ke-	manj	uspešna pa je poklicna	pendije	iz sredstev republiškega	sredno povezovanje dejavnosti	elementi	z notranjimi akti šol
morajo že zaradi same vsebine	mično stroko želi 25; v tehnično	usmeritev deklet. Po eni	strani	zaVoda	za zaposlovanje.	izobraževalnih in vzgojnih zavo-	glede na	možnosti,	specifičnosti
predmeta intenzivneje spoznavati tekstilno šolo se bo vpisalo 11; šole II. stopnje ne morejo spre- Posebna in uspešna oblika so- dov s potrebami gospodarstva in organizacije in drugih elementov, raznovrstne poklice,	s katerimi	v rudarsko tehnično šolo se bodo	jeti tolikšnega števila prijavljenk,	delovanja med našimi šolami in	družbenih služb, za odločanje o	ki so svojstveni določenemu ko-
seznanjajo učence	med samim	vpisali 4; v lesno tehnično šolo	na drugi strani pa je občutno	komunalnim zavodom za zaposlo-	delitvi družbenih sredstev za	lektivu. Nelogično je, da osnutek
poukom.	se bo vpisal 1; v srednjo kmetij-	pomanjkanje ustreznih učnih in	vanje pa je bil dogovor, na osno-	izobraževanje in za obravnavanje	dovoljuje učiteljem teoretičnega
Vse komisije so delale vse le-	sko šolo 33; v srednjo gozdarsko	delovnih mest za žensko mladino.	vj katerega so šole poslale sezna-	drugih vprašanj izobraževanja in	pouka (45. člen) po osem ur pou-
to po načrtu. Se vedno pa je na-	šolo 11; v druge tehnične šole 16;	Zanimivo je, da se dekleta in	me onih učencev, ki so imeli te-	vzgoje, ki imajo skupen in splošen	čevanja nad normirano obvezno-
paka v tem, da je težišče inten-	v medicinsko srednjo šolo 181; v	njihovi starši brez večjih pre-	gave z odločitvijo pri izbiri pokli-	pomen (6. člen). Naloge teh de-	stjo, učitelju praktičnega pouka
zivnega dela v drugem polletju,	ostale medicinske srednje šole	mislekov odločajo za tkzv. moške	ca Le-te je poklicna svetovalnica	mokratičnih teles, v katerih se	pa le dve uri. Takšnega razkošja
kar je vsekakor prepozno za	67; v ekonomsko srednjo šolo 41,	poklice. Težave nastanejo tedaj,	konzultirala in testirala ter	srečajo predstavniki izobraževal-	si mnoge šole ne morejo dovoliti
preudarno izbiro poklica s strani	v administrativno — štiriletno	kadar napravijo prošnje v posa-	skušala svetovati poklic, ki je	ie URh naloga mnogo pomemb-	in tudi smotrne organizacije po-
učenca oziroma njihovih staršev,	šolo 19; v srednjo vzgojiteljsko	mezna podjetja, ki načelno qd-	na-jboli ustrezal vsakemu posa-	dijo svoje strokovne usluge, in	uka ni mogoče izvesti glede na
Občutno pa je opaziti, da se od	šolo 78; v srednjo šolo za obliko-	klanjajo sprejemanje v uk dekle-	mezniku.	predstavniki zainteresiranih orga-	42-urni tednik. Cas priprave ne
leta do leta poklicno informira-	vanje 14; za vojaške šole 43; v	ta na taka mesta, kamor po nji-	Zavod za PPS v Mariboru je	nizacij, ki^ te ^usluge ^potrebujejo,	more ^bin^ enak J^^citelju^ 'i
nie in usmerjanje	.	.	-	-	~	^	v'~"
Posamezne komisije iznajdljivejše glede
na «	v zaposlovanje^^Istih,6 k^ne^eli-	M* ^ “H0*0	^t^InTS^u
dela. Na posameznih šolah in ške smeri 153; brez odločitve pa jo nadaljevati šolanja ali oditi v giede na poklicno usmerjanje.	^
tudi v občinskih merilih organi- je bilo 210 učencev.
izboljšuje, druge štiriletne šole (za telesno hovi zamisli spadajo samo moški. imen0val svojega svetovalca ‘v ?iS0Jfuv
učitelju
Delovne organizacije, ki • kaj začetniku). Te elemente mora točeno ziu učenčev.	uk, ampak hočejo takojšnjo za- °	‘ ulavnem " v redu rac*e rešujejo izobraževalne nalo- no postaviti vsaka šola glede na
zirajo tekmovanja pod raznimi Poleg teh želja, ki se verjetno poslitev. Skoraj vse delovne or-	.,	nai020 glede no- S® neodvisno od družbe, kakor da un' 10 a os P ! ?	»	,
naslovi npr. »Kaj veš, kaj znaš ne bodo mogle v celoti izpolniti, ganizacije načeloma odklanjajo	usmeriania Velike teža- Pre^stavllala mdustnja poseb- ie “ Ji »hUp na notrebe
o ooklicih9« Komisiie uoorabliaio na ie razveseliivo da se ie 50 % zanoslitev teh fantov in deklet khemega usmerjanja, e ....n0; yase zaprto področje, imajo nega procesa, glede na potrebe
o poKiicin. komisije uporaoijajo pa je razveseljivo, aa se je ou/® zaposlitev ten tantov m .aoK*et, ye so se vedno pn realizaciji možnost organizirati svoje izobra- zavoda, katerim se morajo podre-v večji men tudi ucno-vzgojna učenčev, ki so končali solsko ob- zato m mč čudnega, da jih og- želja in teženj učencev ln njiho_ ^ozPost ^ga	J	^ ^	leni pri tem
sredstva za dosego svojih smot- veznost v 5., 6^ in 7. razredu, od- romno emignra v ujmo, kjer si yi staršev_	fma družba svoj pozitiven vpliv postopku. Mnoge šole so rešile
g	f ^ ~ sSg: ErS s;
rSsfkR	.“.st me**** m> «»».	z«« <*. m. »*■» <*. m ».»„1™ .k«, m« v«««
v njih itd.). Tudi metodo ekskur- več želi uspešno dokončati'osnov- la gospodarska podjetja s prika- grgjenj zije so letošnje leto v večji meri no šolo. Mnenje namreč »glav- zevanjem svojega napredka, »o- s J uporabljali prav z namenom in- no je, da sem star 15 let in se dio in televizija s svojimi prik
formirati učence o poklicih in jih zato lahko znebim šole«, se od o važnosti in koristnosti ter o nVrtnripnih “ nrpBled fizično nri-usmerjati. Iz poročil je razvid- leta do leta temeljito spreminja bodočnosti posameznih poklicev, , ,.'l	. kj, • r/Helnva-
no, da starši zahtevajo vedno več v prid učencem in njihovi izo- komunalni zavodi za poklicno	ir, arnvih nrprJmp-
tudi tretirati.
POLEG ZDRUŽENJ SE SKUPNOSTI?
V osnutku pogrešamo prisot-
večinoma niso slabe. Zakon mora te soecifičnosti upoštevati.
Osnutkov je bilo več. Če primerjamo samo zadnja dva, t. j. z dne 6. maja in 29. julija, ugoto-
no da starši zahtevajo vedno vec v prid učencem in njihov, izo- komunalni zavod, za^ poKiicno tehnienih in drugih predme- nost temeljnega zakona o zavodih vi mo krepko napredovanje - po-mformativnega dela predvsem brazb, Nadalje je zelo pozitivno, usmeritev m končno sola pred- t(J bne zelQ Sno izvršene. mf I SFRJ S eof Na podlagi tega membne izboljšave, kar kaže na svetovanja na roditeljskih se- da si zeli okrog 30 % učenčev v vsem za informiranje o profilu 7 ’	pps v Marjbom ima	™ nedaeoški delavci ob'i- razvijajočo se odgovornost dejav-
stankih, ki jih šole sklicujejo uk. za kar pa na žalost ni po- tako znanih kot tudi manj znanih fnafo^iranje ih usmerjanj™zaje- kovalf svoie sfatute in druge sa- nikov, sestavljalcev zakonov -za 8. razrede osnovne šole. Ko- trebnih učnih mest. Točneje re- poklicev.	to Ts^jem letn^ d^ovnem moujlravne akle hh pogajali pomembnih za nadaljnji razvoj
Letošnje šolsko leto .1® ko- naertu in zato praviino ocenjuje temeljnemu zakonu nedelovnih celotne družbe. Zato lahko priča-zapOS 0\ ie , rlpln	7.a noklicno usmer- ra7mf»riih fTTr 1 SFRJ 1'
misije so organizirale v ta na- čeno; učna mesta bi bila in v
s&k ‘zS‘P&!S?j’*z nssrSAnssisa:	»a asa
~v,W,a ^	“ ---- +”-	v bodoče o vseh teh akcijah in- majhno delo. Tako organizirani tako, da bodo šole samoupravna
nŠfdomentenoTdatp-Ssta! npr."vnt tehnTških mU- up^vljalca in"v SjUdagoški nek za to delo s strani republi- gih šol v okviru republike in delavci, ki bodo uoorabljali s J škega zavoda za šolstvo.	zveze, za obravnavanje skupnih cas za pedagoško delo.
Končnik Drago problemov, za razvijanje sodelo-	D.	KRAIGHER
podjetja, kjer so se seznanili tudi z delovnimi mesti, kjer bodo morda njihovi otroci delali.
Komisije so se letošnje leto v imenu učencev in staršev dogovarjale s posameznimi podjetji in zagotovile mnogo učnih mest za svoje učence. Opaziti je bilo, da se je pri učencih izredno dvignil elan dela v šoli. Intenzivnejše delo v šoli pa so vzpodbudili tudi strožji pogoji, ki so jih posamezna podjetja postavila za določeno učno mesto (npr. frizerji ir trgovina so zahtevali vsaj prav dober ali odličen uspeh).
Posebna oblika dela šolskih komisij za poklicno informiranje in usmerjanje pa je sodelovanje s komunalnim zavodom za zaposlovanje delavcev v Mariboru. Na območju zavoda za PPS v Mariboru je letošnje šolsko leto organiziral anketo o poklicnih željah in poklicni odločitvi šoloobveznih
PK0SVM i\! IMAVhl
Lisi udaja repuDiiski udbui | sindikata delavcev družbenih delavnosti •slovenile	I/ide Sun
uajsiuevno med šolskim teLom -Ureja uiedniski odhoi - Odgovorni urednik Orago Ham - Naslov uredništva. Ljuhiiaua, Kopitarjeva d, telefon •'113-IM. mt. 363 - Naslov uprave:	Ljubljana. Na/orjeva i,
eieroo 22-2*4	Postni predal
•35-VII - Letna naročnina <a posameznike i.UOO din (M) N Hi. ea • e in ustanove 2.061» rim <2i> NDi - Številka tek. računa 503-6-16 - Tisk C'/.P »Ljudska pravira* _______
Televizija v šoli
Pokrajina na zemljevidu
111 uIGZ njega	tehničnim orodjem in preprosti-	premikov v metodi pouka niso
Ponedeljek, 19. 9. 1966, ob 11.40	mi deli, ki so potrebna za izdela-	upoštevale. Približno ista težava
in četrtek, 22. 9., ob 16.10.	vo čolnička. Želimo, da se tega	je po	kabinetih, saj so zamislje-
Za 3. in 4. razred osnovnih šol	dela lotijo šolarji sami. Pedagoge	ni bolj kot shrambe in manj kot
smo pripravili oddajo Pokrajina prosimo le, da se smejo z njimi laboratoriji.
na zemljevidu in brez njega. V posvetovati, prinesti svoje delo na — Moderno pohištvo, premak-tej oddaji bo podana pot od	Ljub-	ogled in v presojo. Upamo, da	Ijivo	in večstransko upoiabno
Ijane približno do Bohinja	in še	bomo s to oddajo animirali šo-	lahko	le delno pomaga. Vedno
na Notranjsko/ Na potovanju se larje za tehnični pouk.	znova se učitelj znajde pred pro-
bomo naučili, kje ležijo strani ne- Istočasno prosimo, da nam pe- blemom, kako razporediti ucence, bo; kaj je cesta, kaj vas, kakšne so dagogi pošljejo svoje pripofnbe, da ne bodo preveč tekali sem in reke in bregovi; kako izgledarav- mneja in nadaljnje predloge. tja med delom, da ne bodo iskali nina in kako grički ter gorovja; kaj Oddaje bodo petminutni do- med študijem, kar bi morali i meso jezera in kaj potoki ter kaj je	datki centralni šolski uri. V petih	ti pri roki, da bodo tudi na novo
za	učence	sedmega	in	osmega	siap zdj se nanj) da se bomo pre-	oddajah bodo učenci dobili vsa	oblikovanem delovnem mestu mo-
razreda	za	tehnične	in	likovne	cej naučili, saj bomo nazorno pri-	navodila. Ce bodo izdelovali od	tivirani ali vsaj ne moteni,
izdelke v zvezi s spoznavanjem kazali vse te elemente.	oddaje do oddaje, bodo z zadnjo — Nekatere šole intenzivno
.	poklicev. Pri tem tekmovanju Oddajo je pripravil Dr. Peter našo oddajo tudi oni skoro pri prakticirajo selitev iz kabineta v
me:°Jam0 naS ° nJe n°'e poucne s0 sodelovali učenci in učenke Habič iz geografskega instituta v končnem izdelku. Oddajo nam je kabinet. Marsikak tak kabinet
— Za tole mini-modo se prav gotovo zavzema nekdo iz prosvete, ker oni imajo že leta in leta mini-šolski prostor pa mini-plače in mini-dotacije...
(Karikatura iz sarajevskega Prosvjetnega lista)
Novi filmi
filme:
1715 O ČASU — barv,
sledečih šol: P. Voranc, O. Zu- Ljubljani.
Na nekem planetu - imenovali ga pančiči Malečnik, B. Polančičev,
t
Iz uprave Samopomoči
bomo KU — želijo vedeti, koliko je -	.. «	t-,
ura. Znanstvenik, ki so ga klicali z M. Konsak, B. Klune. Šentilj, D.
Zemljo, razlaga zapletenost določanja Kobal in M. Durjava. Vsega sku-vremenskll?^>oja- Pa.i je tekmovalo 113 učencev in vib, zvezdah, soncu in mesecu. Pro- učenk po predhodni izbiri na poučevanje planetov. Nastanek Gregori- sameznih šolah. Izdelki so bili 12.45 in četrtek, 22. 9. ob 16.45.
mehanlzeSEstiimljoneke^re tako vsebinsko kot tehnično in
Izdelajmo sami hidrogliser
Ponedeljek, 19. 9. 1966,
ima zveneč naslov predmeta, ki se v njem poučuje, in je seveda bolj ali manj opremljen v tem smislu, a tudi ob takem načinu vsi navedeni problemi ostanejo isti. Kako vpliva sama selitev na Davek otroških življenj na ce- učni proces in koncentracijo, še stah je previsok, to je osnovna ni raziskana zadeva.
pripravil ing. Doro Fakin.
Otrokova pot v šolo
Ponedeljek, 26. septembra, ob 11.40 in četrtek, 29. 9. ob 16.10.
.. „........____________ 3-t2&£
„ &5ss s/strt,sarjsfe ±š$jsrjs ?£**£ r^V.:	A tSaElSte 5 AST prom“ “varlš »''SSZSZSTSU* a...«
že nekaj iet ustaljeno; novi vpisi se	loskopa in radarja. Določanje starosti	kurzijo	v Sladkogorsko tovarno	4. do 6. razreda pripravili ciklus	z našo oddajo se vključujemo	istočasno z vsem razredom se
sproti skoraj torno izravnavajo s	zemlje s pomočjo raziskovanja ka-	nar>iria	v tovarno Primat in V	oddaj Z navodili kako izdelamo	uuuaju sc vivijucujcinu	istočasno z vsem razieuum, »
smrtnimi prtmen. Sedanji tetn. pri-	meniti. Brzina Zemlje na poti okoli	PaP;rla	ln v “varno rrimat in v	uuc.aj z navouill, K3K0 izaeiamo	v zvezn0 prometno akcijo in upa-	znajdemo v bolj ali manj podol-
spevek na dana v znesku 20 N-din	sonca in relativnostna teorija znan-	podjetje Mariborski tisk. Mnogi	nioroguser.	rno, da bomo s primeri, ki jih je	govatem prostoru nekje med ka-
dopušča izplačevanje posmrtnine v Vi-	^vcnik^ A.^Eelnsteina. ^^ij^i a	izdelki,	in to najpreciznejši, pa so Preprost, toda okusen m pred-	dožjVel mali Primož Piskernik,	tedrom in tablo in tu smo prisi-
bili rezultat skupinskega dela, vsem gibljiv čolniček bomo upo- dovoij nazorno spregovorili šolar- ijeni namestiti tudi naše ponaaga
jem o osnovah vedenja na cesti.
dopušča izplačevanje --------- . ._	---
šini 7jC N-din. Pu sklepa	zadnjega	811 SVETOVNA METEOROLOŠKA
občnega zbora pa bo znaša) prispe- ORGANIZACIJA — čb.. 230 m vek od novega leta ISO?	dalje z	Vloga in pomen te mednarodne or-
upravnino vica 27 N-din, posmrtnina ganizacije, ki je bila ustanovljena že pa 1000 N-din.	1878. leta.
Nadalje nudi Samopomoč svojim Na zemlji je približno 8000 meteoro-članom kratkoročna brezobrestna po- loških postaj, ki osemkrat dnevno posojila; do letos so znašala največ po šiljajo poročila s podatki o vetru, tem-300 N-din. z letošnjim ietom pa smo peraturi, vlagi, zračnem pritisku in dvignili gornjo mejo na 5U0 N-tim, ladij različnih držav in letala znanih vendar se je pokazalo, da razpolož- letalskih družb.
Ijivi sklad ob tej višini ne	bo zado-	236 HITROST ZVOKA — čb., 100 m
stoval ker se je medtem	povečalo	Določanje hitrosti zvoka: v zraku
tudi število reflektamov. Zato mora- 33(1 m v sekundi, v vodi 1300 m v sejo sedanji' prosilci čakati nekaj dalj kurtdi. Odmev zvoka in merjenje mor-časa, da pridejo na vrsto, tetn bolj, skih globin. Merjenje zvoka v trdih ker večinoma zaprošajo za posojila v predmetih.
polni dopustni višini.	222 ZVOČNI VALOVI — čb., 110 m
Upravi povzro :ajo težave nekateri Sirjenje zvočnih valov. Valovna člani ki menjajo bivališče, oziroma dolžina, irekvenra in amplituda, mesto službovanja, na nam spremem- ' Zvok v brezzračnem prostoru, be ne Javijo pravočasno. Njihovo šle- 326 OSNOVNI PRINCIPI IN ODBI-vilo na srečo ni veliko, saj ne doseza JANJE SVETLOBE — čb., 130 m kljub današnji živahni fluktuaciji ni- Svetloba potuje premočrtno. Nastati 1 odstotka vsega članstva. Vendar janie senc in polsenc. Sončni in lunin nam nalagajo poizvedovanja za njimi mrk, odbojni zakon, slike v ravnem nepotrebno delo, povzročajo pa tudi zrcalu in lateralna inverzija, stroške in zaostanke v obveznostih, 224 LOMLJENJE SVETLOBE — čb., ki bremenijo končno nje same. Prosi- 30 m
mo, da se nam spet čimprej javijo. Lomljenje svetlobe skozi paralelno-Na kraju vabimo še nove tovariši- bočno oviro. Preizkus s koleščki in ce in tovariše, da se nam pridružijo peskom. Lomljenje svetlobe skozi preko najbližjih poverjenikov a!i pa prizmo. Navidezno lomljenje v vodi, na naš naslov: Uprava Samopomoči, popolni notranji odboj, pravokotna Ljubljana, Gosposka ul. 3.	prizma in periskop.
SAMOPOMOČ	Zahtevajte kataloge in sezname!
sindikata prosvetnih in znan- Naročilnice pošljite na naslov: Sava stveoih delavcev Slovenije v film — posojevalnica, Ljubljana, Tru-Ljubljani	barjeva 23/c.
56	9x10	49	6x7	48	9x3		
	90	7x7	42	8x6	27	4x7		
»Mali računar«				to 03		14	5x7
				Cri X CM	15	2x7	
Oddajo smo namenili osnovni šoli. Sleherni razred bo
lo za nazomejši pouk. Prav za celotni premostitev navedenih težav ima televizija prednost pred drugimi
v oddaji našel primerno izhodišče pomagali. Ekran v razredu z dl-za začetno uro prometne vzgoje namično sliko, ki jo spremlja
ali celo za razširitev uvodnih po- zvok, v glavij.
le delno zatemnjenem
V naših knjigarnah bo lunalu v prodaji nova igra »Mali računar«. Otroci se bodo s to igro učili poštevanke od I do 90. Prjncip igre je isti kot pri znani domini — treba je poiskati in sestavljati domine z istimi številkami skupaj, le da polovica sestavnih delov te igre sestoji iz funkcije množenja, ki ga mora igralec opraviti, da lahko domine kombinira. Za ponavljalne vaje v poštevanki bo igra koristno služila.
prostoru najmanj spreminja de-<%r	lovno situacijo, ki so jo učenci
Za nOZOmejŠi pouk — TV vajeni, in jo zato obvladajo. Mali * r	ekran je radio, film in diafild1
Pomagal za nazornejši pouk je obenem. Preprosto ga vključimo po naših šolah precej. Med njimi in gledamo ter poslušamo. Med najdemo zaprašene kabinetne pri- oddajo si lahko tudi kaj zapiše-merke poleg najmodernejših. Ob mo. Lahko si odpočijemo oči o3 pripravi na pouk se učitelj odlo- kakem drugem predmetu. Televj' či, katero sredstvo bo uporabil, zija je najbolj in najmanj vsilji' Ni vse staro neuporabno, pa tudi vo pomagalo za nazornejši pouk-novo je treba poznati, če naj po- Seveda pa je učiteljeva naloga, da nazorilo obvladamo. S tega vidika iz televizijskega programa izbira se borijo naši šolniki z marsika- tisto, kar je šoli namenjeno.
Od odločitve za nabavo televizijskega sprejemnika pa do nje-
tero težavo. Omenimo le nekatere.
— Od frontalnega načina pou- gove učinkovite uporabe preteče ka vse bolj prehajamo na skupin- precej časa, predno šola obvlada
sko in individualno delo. Niti za skupinsko delo niti za samostoj-
zahteve tega medija.
V seriji člankov vas bomo P°'
no individualno delo v klasično skušali seznaniti s to problema-zasnovanih razredih nimamo za- tiko.	Joža Zagorc