Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 60824, 34170 Gorica, piazza Vittoria 48/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 1 1 / 8 4 8 4 Poitnina plačana v gotovini
N
I
NOVI LIST
Povečana izdaja 100 lir
NAROČNINA:
četrtletne lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis
SETTIMANALI
ŠT. 913
TRST, PETEK 27. OKTOBRA 1972, GORICA
LET. XXI.
Kako pride nacizem na oblast
Italijanska televizija je prenašala v torek zvečer v drugem kanalu izredno zanimivo dokumentarno oddajo »Propaganda in stvarnost v Tretjem Reichu«. Skoro vsa oddaja je obstajala — razen vmesnih komentatorjev — iz nacističnih dokumentarnih filmov. Videli smo, kako je nacizem vzklil in se bohotno razrasel iz problemov, ki jih nemške demokratične stranke niso znale ali niso hotele rešiti, ali pa jih sploh niso hotele videti. Popolnoma jasno se je pokazalo iz današnje zgodovinske, ob-jektivnejše perspektive, da bi do nacizma nikoli ne bilo prišlo, če bi 'bile znale demokratične stranke odločno reševati probleme brezposelnosti, gospodarskega razvoja, tehničnega napredka, predvsem pa narodne vzajemnosti z najrevnejšimi. To je izkoristila fanatična, brezobzirna, totalitaristična nacistična skupina, ki se je odlikovala le z nečim — da je videla te probleme in jih je znala do zadnje možnosti izkoristiti v svojem boju za oblast. Imela je pred seboj jasen program, jasno vizijo, ka!j hoče, in 'jasno izdelano ideologijo ter politično taktiko, ki je znala izrabiti vsako priložnost, od volivne propagande do smrti predsednika Hindemburga, ki je odprla Hitlerju pot do popolne oblasti. Oddaja ni kazala o-bratne strani medalje — nesposobnosti, ne-složnosti in pasivnosti demokratičnih strank, ki niso dovolj čutile nobenega problema, niti nacionalnega niti socialnega, vendar pa smo jasno doumeli, da je bil vzrok nacistične zmage prav v tem — v pasivnosti nemške demokracije, ki ni spoznala, 'kaj čas terja od nje, ter 'je to napako drago plačala, z vsem nemškim narodom vred.
Na žalost pa ljudje ugotavljajo te stvari vse preradi iz zgodovinske perspektive, medtem ko ostanejo slepi za tisto, 'kar se doga;a blizu njih. Danes se pora'ja v Italiji novi fašizem, v Avstriji pa novi nacizem. Ne smemo pozabiti, da 'je bila Astrija tudi zibelka prvega nacizma. Hitler je bil Avstrijec in se je v svoji domovini, v šoli in iz časopisja nasrkal idej, ki so obstajale že tedaj, pa so bile le od njega proglašene za »nacional-socializem«. To so bile ideje, ki so poniževale druge narode in njihovo zgodovino, zlasti tiste, ki so bile ha-poti velenemškemu ekspanzionizmu, prva ovira na njegovi poti pa smo bili mi Slovenci. Zato bi morala televizija — ne le italijanska, ampak tudi druge — razkrinkavati že danes porajanje novega nacizma, začenši z njegovo sedanjo prvo ofenzivo na »sovražnike«, na koroške Slovence. Važna in nujna naloga za slovensko televizijo. Pa tudi italijanska televizija naj bi se ne omejevala le na reportaže o fašizmu in ncr izmu le iz zgodovinske perspektive.
Naj pride resnica na dan!
Medtem ko se predsednik vlade Andreotti nahaja na šestdnevnem uradnem obisku v Sovjetski zvezi, po vsej državi še vedno živahno razpravljajo o vrsti atentatov, ki so bili izvršeni na železniškem omrežju v južni Itali ji. Ti atentati za srečo niso imeli hujših posledic, jasno in zgovorno pa dokazujejo, da so v državi na delu sile, ki hočejo za vsako ceno ustvariti ozračje zmede, kar naj bi po njihovih računih utrlo pot avtoritarnim avanturam. Notranji minister Rumor je v svojem poročilu pred pristojno parlamentarno komisijo izjavil, kako vsi znaki kažejo, da so atentate organizirali desničarski skrajneži.
Če pomislimo, da so sindikalne organizacije imele svoj posvet v Reggio Calabril, kamor so s posebnimi vlaki prihajali delavci iz raznih italijanskih dežel, -in da velja prav
OBVESTILO BRAVCEM
Cenjenim bravcem sporočamo, da zaradi vrste zaporednih praznikov naš list v prihodnjem tednu ne bo mogel iziti, zato je ta številka povečana in stane 100 lir. Prihodnja številka bo izšla četrtek, 9. novembra t.l.
UPRAVA
to mesto za nekakšno domeno desničarskih političnih sili, ministrova ugibanja po vsej verjetnosti ne bodo daleč od resnice. Tu seveda nastane vprašanje, ali je država sposobna svojim nasprotnikom tako stopiti rna prste, da ne bodo predstavljali nobene nevarnosti za demokracijo in za demokratične državne institucije. Minister Rumor je zagotovil, da ta sposobnost obstaja, kot tudi obstaja volja, da se desničarske prevratniške namere popolnoma zatrejo.
Pravo senzacijo je po vsej Italiji tudi vzbudila vest, da namerava milanski preiskovalni sodnik odpreti sodni postopek proti trem visokim policijskim funkcionarjem, med katerimi je tudi sam namestnik poveljnika italijanskega policijskega zbora. Sodni postopek je v zvezi z znano zadevo neofaši-stov Frede in Ven ture, proti katerima se nabira vedno več obtežilnega gradiva, ki dokazuje, da sta dejanska in resnična mavdiboval-ca, če že ne tudi povzročitelja milanskega pokola in rimslkih atentatov v decembru leta 1969. Omenjeni trije policijski funkcionarji so obtoženi, da niso izročili sodni oblasti, ki je vodila preiskavo v zvezi z omenjenimi zločini, važnega obremenilnega materiala.
Kot znano, se za ta zločin že več let nahajajo v zaporu anarhist Valpreda in njegovi tovariši in še danes zatrdno ne vemo, kdaj in kje se bo začela sodna obravnava. Pristojna sodna oblast je očitno v zadregi, ker se majejo temelji obtožbe proti anarhistom, ki so bili prvotno prikazani kot edini dejanski povzročitelji pokola v kmetijski banki v Milanu in atentatov v Rimu, medtem ko prihaja sedaj vedno bolj na dan resnična krivda, ki preiskavo vodi v popolnoma drugo smer. Kdo je odgovoren, da ise je sodišče tako hudo zmotilo? Vse kaže, da se za ta ^spodrsljaj« sedaj iščejo krivci, kar lahko sklepamo iz sodnega postopka proti omenjenim trem policijskim funkcionarjem.
Iz vsega, kar smo povedali, bi lahko 'izhajalo dvoje: nesposobnost sodne in policijske oblasti, možna pa je tudi domneva, da ima celotna zadeva tudi politično ozadje. V obeh primeri moremo trditi, da na ključnih položajih v državi nekaj hudo škripa, kar bi utegnilo imeti resne posledice, če ne pride vsa resnica na dan.
Oni so del nas, so živi
Na praznik vseh svetih in na vernih duš dan bomo nesli cvetje na grob svojih dragih rajnih, prižgali bomo svečke na njihovih grobovih in bomo molili zanje. Naj vedo, da še vedno z ljubez nijo mislimo nanje in da se čutimo povezane z njimi, v prepričanju, da se bomo nekoč spet srečali z njimi, kot nas uči naša vera. Težko bi bilo živeti in težko tudi umreti brez te vere. ki pomaga človeku preko izgube in bolečine ob smrti dragega človeka.
Obiščimo pa na dan vernih duš tudi grobove naših velikih mož, ki so se v življenju trudili, da bi pomagali našemu narodu k boljšemu, kulturnej-šemu in bolj svobodnemu življenju. Pokažimo jim, da smo jim hvaležni, enako kot tistim, ki so v boju ali na moriščih, dali življenje za svoj narod in do-
movino. Umrli so za to, da lahko nove generacije živijo srečnejše in svobodnejše življenje.
Z vsemi temi dragimi rajnimi nas druži neločljiva vez. Rajni so bili le člen v verigi generacij našega naroda, v kateri smo tudi mi le en člen in za nami bodo prišli drugi, nove generacije. A nobena ne izgine brez sledu, vsaka je doprinesla svoj delež, da smo to, kar smo. Življenje in delo vsake generacije in vsakega človeka v njej, naj je bil dozdevno še tako nepomemben, je spletlo to, kar imenujemo sedanjost in kar pred našimi očmi postaja prihodnost. Nas bi ne bilo, če bi ne bilo onih pred nami, in brez njih bi ne bili to, kar smo, ne imeli bi tega kar imamo Zato so tudi po svojih delih z nami, še vedno živi, kot skušajmo tudi mi ostati živi s tem, da bodo naše misli, ideje in dela postale bistven del prihodnjih slovenskih generacij.
Odmev koroških dogodkov v Sloveniji
RADIO TRST A
♦ NEDELJA, 29. oktobra, ob: 8.00 Koledar. 8.05 Slovenski motivi. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša.
9.45 Komorna glasba Nicooioja Pagamiinija. 10.15 Poslušali boste. 11.15 Mladinski oder: »Naše pravice«. Radijska igra, napisal Adrijan Rusija. Režija: Lojzka Lombar. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera itn naš čas. 12.30 Nepozabne melodije. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 13.30-15.40 Glasba po željah. 15.40 »Moja draga Izmena«. Komedija, napisal E. Labiche, prevedel Ivan Savli. Izvedba: RO. Režija: Jože Peterlin. 16.30 Šport 'in glasba. 17.30 Popoldanski koncert. 18.20 Glasbeni oodktail. 19.30 Kratka zgodovina italijanske popevke. 20.00 Šport. 20.30 Sedem dni v svetu.
20.00 Šport. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske viže in popevke.
22.00 Nedelja v športu. 22.10 Sodobna glasba.
♦ PONEDELJEK, 30. Oktobra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Opoldne z vami, zanimivosti in glasba za poslušavke. 13.30 Glasba po željah.
14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce, srečanja, razgovori in glasba. Pripravlja Danilo Lovrečič. 18.15 Umetnost, književnost, in prireditve. 18.30 Koncerti za klavir. 18.45 Glasbena beležnica. 19.10 Odvetnik za vsakogar.
19.20 Jazz. 20.00 Športna tribuna. 20.35 Slovenski razgledi: Naši kraji in ljudje v slovenski umetnosti — Organist Hubert Bergant.
♦ TOREK, 31. Oktobra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Pratika, prazniki in 'obletnice, slovenske viže in popevke. 12.50 Violinist Joe Venuti, na elektronske orgle Dorsey Dodd. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce, srečanja, razgovori 'in glasba. 18.15 Umetnost, 18.30 Komorni koncert. 18.50 Glasbeni vrtiljak. 19.10 Slovenski epi: Matija Valjavec: »Zora in Sonca«. 19.25 Za najmlajše: pravljice, pesmi in glasba. 20.00 Šport. 20.35 Richard Wagner: »Lohengrin«, opera. V odmoru (21.50) »Pogled za kulise«, 23.05 Melodije v polmraku.
♦ SREDA, 1. novembra, ob: 8.00 Koledar. 8.05 Jutranja glasba. 9.00 Sv. maša. 9.4: Franc Liszt: Etude št. 1-6. 10.15 Izbor popevk. 10.45 »Grafova prijateljica«. Dramatizirana zgodba, napisala Rita Mann, prevedla Jadviga Komac. Režija: Lojzka Lombar. 11.35 Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 3 v es duru.
16.00 »Žalostna pesem«. Drama, napisal Zorko Simčič. Izvedba: RO. Režija: Jože Peterlin. 17.00 Za mlade poslušavce, srečanja, razgovori in glasba.
18.30 Tržaški godalni kvartet, 18.50 Dva Ccncerta Francesca Geminianija. 19.10 »Jesen je — ali jo slutiš sedaj?«, antologija slovenskih pesmi, 19.30 Pesmi iz vseh dežel. 20.00 šport. 20.30 Simfonični koncert. V odmoru (21.00) Za vašo knjižno polico.
♦ ČETRTEK, 2. novembra, ob: 7.00 Koledar, 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Slovenski razgledi: Naši kraji in ljudje v slovesnki umetnosti — Organist Hubert Bergant. Oktet »Gallus« iz Ljubljane. 12.45 Godalni orkestri. 13.30 Opoldanski koncert, 17.00 Violinist Žarko Hrvatič, pianistka Neva Merlak Corrado.
17.20 Artur Honegger: Simfonija št. 3, Liturgična. 17.50 Ne vse, toda o vsem. 18.00 Spiritualis. 18.15 Umetnost. 18.30 Nove plošče resne glasbe. 19,10 Ob stoletnici Mazzinijeve smrti. 19.25 Za najmlajše: Pisani balončki. Priipr. Krasuija Simoniti. 20.30 »Soočenje«. Radijska drama, napisala Helena JaMič. Režija: Jože Peterlin. 21.45 Wolfgang Amadeus Mozart: Rekviem za soliste, zbor in orkester. 22.45 Arthur Rubinstein igra Chopinove Nokturne.
♦ PETEK, 3. novembra, ob: 8.00 Koledar. 8.05 Jutranja glasba. 9.00 Sv. maša. 9.45 Antonin Dvorak: Godalni kvartet št. 2 v d molu. 10.15 Praznična matineja. 11.10 Zbora »Montasio« in »Vasilij Mirk«. 11.35 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 14.45 Album tržaških motivov, 15.30 »Moj Kras«, napisal Scipio Clataper, dramatiziral Furio Bordon, prevedel Vinko Beličič. Izvedba: Slovensko gledališče v Trstu. Režija: Mario Uršič. 16.45 15 minut s Petrom Nerom. 17.00 Za mlade poslušavce, srečanja, razgovori in glasba. 18.30 Sodobni italijanski skladatelji. 18.50 Veliki Jazz orkestri. 19.10 Alojz Rebula: »List iz dnevnika«. 19.25 Zbori in folklora. 20.00 Šport. 20.30 Gospodarstvo in delo. 20.45 Vokalno instrumentalni koncert. 23.00 Nežno in tiho.
♦ SOBOTA, 4. novembra, ob: 8.00 Koledar. 8.05 Jutranja glasba. 9.00 Pihalne godbe. 9.30 Znani pevci.
10.00 Iz mladostnega opusa Alfreda Casella. 10.30 Karakteristični ansambli. 11.15 Vojaške pesmi. 13.30-
15.45 Glasba po željah. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce:	isrečanja,	razgovori in glasba.
18.30 Sopranistka Rita Lalntieri, pianistka Livia D’Andrea Romanelli. 18.50 Orkester proti orkestru. 19.10 Družinski obzornik (Ivan Theuerschuh). 19.25 Revija zborovskega petja. 20.00 Šport. 20.30 Teden v Italiji. 20.45 »Danes grofje Celjski in nikdar več«. Režija: Balbina Baranovič Batteiino. Četrti del.
V torek, 24. t.m., je bilo na Trgu revolucije (bivši Kongresni trg) v Ljubljani veliko protestno zborovanje v zvezi s koroškimi dogodki, ki so ga priredile družbenopolitične organizacije mesta Ljubljane. Manifestacija se je tako pridružila številnim podobnim pobudam širom Slovenije, vendar je bila največja in najpomembnejša, saj se je je udeležilo kar 60.000 iljudi. V več govorih je prišla zlasti do izraza zahteva po prepovedi nacistično obarvane organizacije »Heimat-dienst«, po začetku stvarnega reševanja narodnostnih vprašanj slovenske manjšine na Koroškem v skladu s 7. členom državne pogodbe, nekateri govorniki pa so zlasti podčrtali nujnost internacionalizacije koroškega vprašanja, pri čemer ima odločujoče možnosti prav zvezna jugoslovanska vlada v Beogradu.
Sedanjo zaostritev nacionalistične gonje na južnem Koroškem je prejšnji teden obravnavala tudi slovesnka skupščina (parlament) v Ljubljani, kjer so se za to priložnost zbrali na skupnem zasedanju vsi njeni zbori. V zanimivi in zelo živahni razpravi so sodelovali mnogi poslanci in tudi nekateri gostje, ugledni javni delavci. V Sloveniji in tudi drugod po Jugoslaviji v teh dneh poudarjajo predvsem tole: položaj in zagotovitev de-
ODSTOP VODITELJEV ZK SRBIJE
V Jugoslaviji je v teku čistka v Zvezi komunistov, iz katere so baje že izključili kakšnih 10 odst. članov, a se še nadaljuje. Iz ZK izključujejo tiste, ki se upirajo novi smeri predsednika Tita in njegovih najožjih sodelavcev in ki je bila pretekle dni jasneje formulirana v posebnem Titovem pismu partijcem.
Pred štirimi dnevi sta odstopila, po diskusiji z osrednjim vodstvom ZKJ, sekretarka ZK Srbije Latinka Perovič in Marko Nike-zik, bivši zunanji minister. Bila sta že pred časom obtožena liberalnih tendenc. Upirala sta se Titovi liniji v partiji in predsednik Tito že dalj časa ni bil zadovoljen z izjavami, ki sta jih dajala v javnosti. S čistko hoče Tito utrditi večjo oblast partije in »demokratični centralizem.
Zelo razširjeni švicarski tednik »Die Welt-woche« je prinesel v številki z dne 18. oktobra članek pod naslovom »TaferMcrieg in Oe-sterreich« (Vojna s tablami v Avstriji), podpisan od Inge Santner in datiran z Dunaja. Časnikarka je zelo slabo poučena o zgodovini koroškega vprašanja in povzema tezo o »Vindi-šarjih« kot o posebnem »slovanskem plemenu«, ki da se je poleg Slovencev naselilo na Koroškem v 6. stol. in katerega jezik da je »čudna mešanica iz nemških in slovenskih drobcev«. Poleg teh in »pravih« Slovencev pa živijo po njenem na Koroškem še razni »mešani produkti«.
Očitno se je zanesla na nemške podatke v tem pogledu, saj slovenški ji verjetno niso dostopni, ker jih pač nihče ne objavlja v tujih jezikih. Vendar pa pravilno ugotavlja: »V bistvu izhaja nenadna eskalacija južnoavstrij-skega manjšinskega vprašanja iz tega, da dunajske vlade vseh barv pol stoletja niso bile
jamske enakopravnosti slovenske manjšine na Koroškem im hrvaške na Gradiščanskem sta v tesni zvezi z nadaljnjim razvojem odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo, prav tako pa tudi z bodočim sodelovanjem obmejnih predelov na meji z Avstrijo, pri čemer nikakor mi moč zaobiti vprašanja krepitve šovinističnih sil v Avstriji, ki so si zadale za svoj cilj uničenje Slovencev na južnem Koroškem, kot tudi na delovanje nekaterih u-staških skupin v Avstriji. V slovenskih kulturnih in znanstvenih krogih pa je med drugim Zlasti slišati glasove, da bi se morala Jugoslavija odslej še bolj zavzeti za vrnitev arhivskega gradiva, ki je nastalo na slovenskih tleh in Se tesno nanaša na slovensko zgodovino; kot znano, bi morala Avstrija to gradivo izročiti že po končani prvi svetovni vojni in sklenitvi senžermenske pogodbe, ven dar se je temu, tudi po zaslugi »pravih pati otov«, vedno spretno izogibala.
V Sloveniji in Jugoslaviji nikakor nočejo poslabšati bodočih 'nadaljnjih odnosov z Avstrijo, vendar hkrati pristavljajo, da politika odprtih meja in dobrega sosedstva, vsaj kar zadeva položaj Slovencev in Hrvatov v Avstriji, do danes ni prinesla zaželenih sadov.
RIBEZZI OBSODIL FAŠISTIČNE ATENTATE V JUŽNI ITALIJI
V nedeljo je bilo v Reggio Calabrii veliko sindikalno zborovanje o razvoju italijanskega Juga. Udeležilo se ga je več desettisoč članov vseh treh velikih sindikalnih zvez iz vse Italije. Fašisti so hoteli motiti zborovanje z atentati na železniške proge in vlake in z obmetavanjem ljudi v sprevodu po mestu tor policije, ki je prevoz ščitila, s kamenjem. Lažje ranjenih je bilo več desetin sindikalistov in polieisitov; isto pri atentatih.
Sindikati so izvedli v torek po vsej Italiji enourno protestno stavko, v naši deželi pa dveurno. Predsednik deželnega sveta Ri-bezzi je isti dan na dopoldanski seji deželnega sveta ostro obsodil Izzivalne fašistične atentate, ki bi bili mogli imeti zelo resne posledice za državo, kot je rekel, in pozval tudi državne oblasti, naj napravijo vse za u-činkovito zaščito demokratične republike.
sposobne in žal tudi ne voljne, da bi sožitje »nemških« in »slovenskih« Korošcev zadovoljivo normalizirale.« Število »Alpskih Slovanov« — pri tem misli na slovensko govoreče Korošce, z »vindišarji« vred — ceni še na 25.000 duš.
Potem omenja, da je Kreiskyjeva vlada letos julija prehlastno, brez posvetovanja z opo-zicioralnimi strankami in brez psihološke priprave prebivavstva, spravila skozi parlament zakon o dvojezičnih napisih v 205 koroških krojih (od 2871), omenja, da vsako noč po več sto »Rowdies« (rogoviležev) podira te table (kar je dokumentirano s fotografijo): »Žalostna bilanca: na Koroškem se širi teror. Že leta vzorno dobri odnosi Beograd - Dunaj so hudo moteni. In Evropa si ustvarja novo žarišče nemirov«.
Izdajatelj: Enaelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarno Graphart, Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 77-21-51
»Evropa si ustvarja novo žarišče nemirov«
Mihec in Jakec o »marci« na Celovec
hajmatdinsti, zatu ke nečejo delat mučencev.
Prejeli smo
POJASNILO
V zvozi s člankom v Primorskem dnevniku dne 6.10.1972 in neosnovanim kritiziranjem nove šole na Repentabru čutim dolžnost, da kot župan seznanim javnost o tem vprašanju:
1. Občinska uprava je že leta 1963 dala pobudo in naslovila prošnjo na Ustanovo za razvoj šolskega gradbeništva (ISES) za gradnjo nove sole na Repentabru. Naslednje leto je občinska uprava zaprosila še Prosvetno ministrstvo za finančni prispevek za gradnjo šole s petimi učilnicami in drugimi za šolo potrebnimi prostori.
2. Prosvetno ministrstvo je leta 1966 odobrilo manj kot polovični znesek stroškov za novo gradnjo. Zato je ISES predlagal, naj bi popravili le staro šolo, 'kar pa je župan odločno zavrnil in zahteval gradnjo nove šole. Ko je šolsko ministrstvo delno zvišalo naknadni prispevek, so bili predloženi načrti in sklicana dražba za dodelitev del. Dražbe se zaradi prenizke ponudbe sredstev ni udeležilo nobeno gradbeno podjetje.
3. Tedaj je občinlski odbor predlagal, naj se vsa finančna sredstva, ki so bila namemijena za gradnjo in opremo nove šole, porabijo za zidavo, a je bilo tudd to premalo. Zato je občinski svet 28.8.1970 sklenil, da krije primanjkljaj s posebnim posojilom, nakar je zaradi našega zanimanja vladni komisar odločil, da nadomesti posojilo s prispevkom 17 milijonov lir v breme državne bilance.
4. šele ob drugi dražbi, ko je bila prvotna vsota za isti načrt skoraj trikrat povečana, je bilo mogoče oddati dela in temeljini kamen je bil položen 7. avgusta 1971.
5. Danes je šola dograjena po načrtu iz deta 1964, ki ga mi bilo mogoče ne skrči ti, ne povečati iz gori navedenega razloga. Šola razpolaga s 4 učilnicami. Tri so za slovenske učence in ena za italijanske. Res je, da je šola pretesna, ni pa nobena tragika, če se morajo zaenkrat 4 (štirje) učenci »stiskati v tesni« (3\4) sobi, ki je namenjena kuhinji.
Načrta ni bilo mogoče spreminjati, ker bi morali začeta dela ustaviti, predložiti nov načrt in iskati in čalkati na nova finančna sredstva ter raz pisati novo dražbo. Če smo morali na to šolo čakati devet let, bi morali za uresničitev spremenjenega načrta ptrav tako čalkati še vrsto let.
6. Spričo visega povedanega odločno odklanja ®o in obsojamo vsako ribarjenje v kalnem s strani tistih, ki so se naenkrat dvignili kot zaščitniki, zagovorniki in kritiki repentaborske šole. Ko smo leta in leta iskali finančna sredstva za gradnjo šole, pa so bili vsi tiho in ni nihče ničesar svetoval
Za javnost mislim, da je to dovolj. Vsi akti so na razpolago na občinski upravi, kjer lahko dobi vsak do vse informacije. Vsako drugo natolcevanje, in Zbiranje staršev izven šole proti občinski upravi pa občinski odbor odločno odklanja.
Na Repentabru, 16. okt. 1972.
Župan Mihael Guštin 1. r.
CENE V KRAŠKIH GOSTILNAH
Spoštovano uredništvo,
naj se tudi jaz oglasim z zadevo, ki je spričo problemov, ki gnjavijo svet, malenkostna, a za marsikoga pri nas le ne tako. Gre za naslednje:
Že mnogo let rad obiskujem ob nedeljah in praznikih — oziroma kadarkoli imam čas — naš tržaški Kras in se ga nikoli ne naveličam. Vedno odkrijem kaj novega v njegovi naravi, le da na žalost kraško naravo vedno bolj kvarijo stavbe, ki rastejo kot gobe po dežju, ograjevanje parcel s strani novih kupcev, največkrat tujcev, zloglasni
— Ben videš, Jakec, adej je/mejo tudi Au-strici svojo marčo šu Roma, al prouzaprou na Celovec — pardon — Klagenfurt. Prouzaprou miso marširali, ma so se lepu peljali u auteh jn so se zbrali jn pole kričali, de Koroška je samo nemška, de Slovencou ni jn tisti ke so, de so svinje. Sej znaš, kaku zgleda ana tašna patriotična manifestacija, sej smo jeh vidili podobne tudi tle pr nas. Jn aden od njeh kapotov, nekšen Feldner, ke je prfiina »dr«, je reku, de ne bo mira, dokler bo še kašen Slovenc na Koroškem. Taku ne kej koker, de be predlagati dokončno rešitev, taišno, ku je začnu Hitler sez Judami.
— E, Mihec, mene me prou skrbi, kej bo s tega. Vidi, tudi tista leta prej ku je pršu Hitler al Mušolini na oblast, so ble demokratične vlade, ministri jn taku naprej glih taš-ne šeme, ku so zde j. Glih taku so ble demokratične vlade prizanesljive jn so pestile fa-šistam delat kar so teli. Vse sorte policije jn vlade so dobro plačane za ščitet zakon jn pole glih tega ne delajo jn samo gledajo, kaku pretepači razbivajo jn toučejo ledi. Če be blo kej pravice, bi mogla jet pod proces narprej policija jn nje minister.
Jest ti rečem, Jalkec, de ne verjem noben-mi neč, narmejn pej austriskem socijalistam jn demOkristjanam. Tisti koroški glavar Sima, ke je soc jalist, je reku na tiskovini konferenci, de ne bojo neč nardili prati tistmi
naftovod in kamnolomi, ki odvažajo odpadke kar ob cesto in so onesnažili že vso okolico Repenta-bra in Velikega Repna( med drugim so zasuli kal pri Repentabru). Toda danes hočem opozoriti na nekaj drugega. Namreč na cene v kraških gostilnah, npr. ravno v Velikem Repnu, pa tudi drugod. Zdijo se mi veliko previsoke. Približujejo se cenam najdražjih restavracij v Trstu, če jih niso že prekosile. Poleg tega pa mora gost navadno zelo dolgo čakati na postrežbo, ker je bodisi strežnega osebja premalo, ali pa ni kos svoji nalogi, kakor bi bilo potrebno. Mislim, da bi bilo kraškim gostilničarjem samim v korist, če bi držali cene zmerne, saj bi bil obisk gotovo večji. Tako pa se ob nedeljah marsikdo od tistih, ki so sicer radi zahajali v kraške gostilne, odpelje zdaj preko meje, ker so cene tam veliko bolj nizke. Naj bi se o tem izrekli tudi kraški gostilničarji. Poleg tega pa naj bi tudi pojasnili javnosti, npr. gostilničarji v Velikem Repnu, zakaj nimajo slovenskih ali dvojezičnih napisov, saj je veliko prebivavstva tam še slovenskega.
Martin Čok
RADIJSKA REPORTAŽA O FARI NA PESKU
V SOBOTO 28. OKTOBRA, ob 19.10 bo radio Trsta A oddajal reportažo o preteklem in današnjem življenju in delu v župniji na Pesku. Oddajo z naslovom »Pod farnim zvonom župne cerkve na PESKU« bodo ponovili tudi v SOBOTO, 4. novembra v opoldanskem času v rubriki Poslušajmo spet, ki se prične ob 11.35.
Župniija Pesek - Gročana ima bogato zgodovino in je zato še danes tudi s tega vidika ena najzanimivejših župnij na Tržaškem.
— Kepej, kepeji z austriskeh nacistov so-cjulisti nečejo delat mučencev. Če so pej Slovenci mučenci, tu neč ne stri. Sej so vajeni!
— Pole se je tisti glavar skori zgovarjau, de tfisteh Slovenskih tabel niso nardili nalašč ma zatu, ke so za tu obvezani zastran državne pogodbe.
— Tu je glih taku, ku če be reku: sej mi nismo krivi, mi bi tašnih tabel nanka ne nardili, ma tista presneta državna pogodba...
— Jn pole je tudi razložu, da je treba za tu razgrajanje pruti Slovencam jeskat uržah u emociji.
— Kej je pej tu?
— Tu je ana velikanska lebjezen do svoj-ga naroda jn ano velikansko sovraštvo do vseh drugeh. Jn tu je treba, taku se zdd ko-roškemi glavarji, zastopet.
— Zastopet, zastopet! Sej je tudi Kraj-ski reku, de je treba tašne reči zastopet. Jn tudi haimatdinst je zastopu, de ga oblast za-stope jn zatu zna, de lahko dela kar če, zatu ke jeh oblast zastope jn tudi, de oblast neče delat mučenikov.
— Ma že ke austriska oblast vse taku lepu zastope, be jest rad znou, če tudi mi tle jn u matični domovini zastopemo, kašne so auistrijske stranke. Če smo zastopli, de ne au-striski socjalisti ne austriski demokristjani ne mislejo naredet prou neč zares jn de niso demokrati, ma de se samo tašne delajo, zatu ke je tu moderno. Tu be jest rad znou.
— E, dragi moj, mene se zdi, de smo neke j zastopli, ma samo na pu.
NAJHUJŠI MORSKI ROPAR VSEH ČASOV — SLOVENEC?
Po pisanju nemških virov je bil sloviti turški korzar (gusar) Haireddin Rdečebradec, imenovan v sredozemskih latinskih deželah Barbarossa, ki je dal strahovito opraviti morski plovbi zahiodnih držav v Sredozemlju na pragu novega veka, dcrna iz slovanskih dežel, verjetno s Kranjskega (Dolenjskega?). Turki so ga kot otroka odpeljali s seboj pri enem svojih vdorov v slovenske dežele ter ga vzgojili za janičarja ter napolnili s sovraštvom proti krščanski Evropi. S svojimi ladjami se je bliskovito pojavljal zdaj tu, zdaj tam. Po nemških virih je bil po rodu Vind, kot so Nemci in tudi drugi narodi svoj čas imenovali Slovence. Tuldi priimek Rdečebradec dokazuje, da je bil Svetle pclti in brade (las), v nasprotju s temnopoltima in črnolasimi Turki, Arabci in drugimi sredozemskimi narodi. Neki nemški vir ga imenuje »največjega morskega razbojnika vseh časov«.
Znani prof. Gobec v Združenih državah ga bo gotovo z veseljem uvrstil v svoj seznam »slavnih« Slovencev, če ga še ni. Sioer pa imamo Slovenci kar čedno gusarsko tradicijo. Neki zgodovinski vir iz 9. stoletja poroča o slovenski gusarski ladji, ki je imela svoje oporišče nekje na obali današnje severne Istre ter je napadala in ropala bizantinske in beneške ladje, ki so plule po Jadranskem morju. Vir je objavljen tudi v 2, zvezku »Gradiva za zgodovino Slovencev«.
Državno tožilstvo v Zagrebu in nato še sodišče sta prepovedali razpečavati katoliški list »Glas 'koncila« z dne 22. t.m., ker vsebuje trd članke, ki baje ščuvajo vernike k nepokorščini do državnih oblasti.
S Tržaškega_____________________________
Kandidati liste Slovenske skupnosti za občinske volitve
V sredo, 25. trn., so na tržaškem osrednjem volilnem uradu predložili kandidatno listo Slovesnke skupnosti za bližnje tržaške Občinske volitve. Kandidati so naslednji:
Dolhar Rafko - dosedanji tržaški občinski odbornik, zdravnik, Trst; Pahor Boris - neodvisen kandidat S. L., slovenski pisatelj, Trst; Udovič Peter - član S.D.Z., trgovec. Trst; Žetkio Edmumd - neodvisen kandidat S.L., šolSkii ravnatelj, Trst; Mljač Franc - svetoivanski rajonski sosvetnik Slovanske skupnosti, uradnik, Trst; Sosič Zoran - član S.D.Z., kmetovalec, Opčine; Ažman Marino - rajonski sosvetnik Slovenske Skupnosti, uradnik, Rojan-Gre-ta; Bajc Marjan - profesor, Sv. Ivan; Bak Anten -trgovec, Sv. Ivan; Bole Anton - kmetovalec, Rojan; Brce por. Ozbič Marija - učiteljica, Bazovica; Bratuž por. Petje Bogdana - gledališka igralka, Trst; Černe Dušan - časnikar, Tnst; Čotar Jože - delavec, Opčine; Debeli« Alojz - kmetovalec, Kolonkovec; Gerdol Jožko - radijski napovedovalec, Rocol; Kalc Slavko - pristaniški delavec, Prosek: Kopitar por. Of-iizia Staina - radijska igralka, Trst; Košuta Viktor - obrtnik, Sv. Križ; Krapež Boris - uradnik, Sv. Ivan; Lavrenčič Just - delavec, Katinara; Marc Ignac - trgovec, Sv. JaJkob; Merkuža por. Stepančič Anica - gospodinja, Sv. Križ; Maver Marij - u-radnik, Trst; Mikulus Anna - uradnica, Sv. Jakob; Mužina Marta - kmetovalka, Gropada; Nadlišek Marcel - trgovec, Katinara; Pertot por. Kokorovec Maja - profesorica, Trst; Roberti por. Pavletič Qn-dina - učiteljica, Skedenj; Rudolf Aleksander - časnikar, Trst; Rutar Boris - škedenjski rajonski eo-
STANE RAZTRESEN NASTOPIL PRED DIJAKI UČITELJIŠČA
V ponedeljek, 23. tm., je bil na državnem učiteljišču »Anton Mariin Slomšek« v Trstu zbor dijakov. Na začetku je gledališki igralec Stane Raztresen recitiral dvajset slovenskih »bridkih in pikastih« pesmi ter podal nekaj odlomkov iz proze; program je obsegal dela Vodnika, Prešerna, Cankarja, Ketteja, Župančiča, Gradnika, Kajuha, Roba, Tavčarja, Menarta, Milčinskega - Ježka in na koncu še dve lastni pesmi: Pripomba in Requiem. Za svoj recital je bil deležen naj toplejšega aplavza.
Sledile so vdlitve dijaškega šolskega predstavništvo — predseduje mu dijakinja zadnjega letnika Mirijam Mikolj — ter zastopnikov dijakov v komisiji za nabavo šolskega gradiva in v šolski blagajni.
Prvi roditeljski sestanek na slovenskem učiteljišču v Trstu bo v soboto, 28. t.m., z začetkom ob 17.30.
—o—
Slovanska prosvetna zveza, Prosvetno društvo »Valentin Vodnik iz Doline in PD »France Preše-šeren« iz Boljunca priredijo v ponedeljek, 30. t.m ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
VEČER SOLIDARNOSTI S KOROŠKIMI SLOVENCI
Na sporedu so najprej govori, nato nastop moškega pevskega zbora »Valentin Vodnik in mešanega zbora »France Prešeren« in recitatorjev. Manifestacije se bodo udeležili tudi predstavniki Slovenske prosvetne zveze iz Celovca.
Vabljeni vsi!
svetnik, študent; Sancin Josipina - gospodinja, Skedenj; Sedmak Emil - uradnik, Sv. Križ; Sedmak Mario - predsednik rajonske konzuite Prosek-Sv. Križ, obrtnik; Selj Adriana - uradnica, Rojan; Sirk David - upokojenec, Sv. Križ; Starc Milan - zdravnik, Kontovel; Škrinjar Stanko - šolski ravnatelj, Lonjer; Španger por. Pertot Josipina - gospodinja, Barkovlje; Štoka Jernej - delavec, Kontovel; Što-kelj Zorko - obrtnik, Rojan; Vremec Milan - rajonski sosvetnik za Opčine-Trebče-Bazovica, uradnik; Žagar Josip - delavec, Rojan; Žerjal Aleksander -uslužbenec, Sv. Ivan; Žerjal Edi - uradnik, Rojan.
—o—
MEŠANA KOMISIJA
Pred nekaj dnevi se je zaključilo v Rimu 19. zasedanje italijansko-jugoslovanske mešane komisije, ki jo predvideva 8. člen londonskega sporazuma z dne 5. oktobra 1954. Komisija je najprej pregledala, kako so se izvršili sklepi prejšnjega zasedanja. V prvi vrsti, kako se izvajajo jezikovne pravice in kako je 7nanjšina upoštevana pri javnih službah.
Mešana komisija je nato široko razpravljala o kulturnih izmenjavah, o poletnih te čajih in seminarjih, ki so zlasti letos na po budo šolskih sindikatov zelo posrečeno uspeli. Določeno je tudi bilo, da se bodo člani komisije zbrali na prihodnjem sestanku v aprilu 1973.
V SOBOTO PISATELJ REBULA V SLOVEN-
SKEM KULTURNEM KLUBU
V soboto, 21. Oktobra, je bil v Slovenskem kulturnem klubu drugi kulturni večer. Brata Petkovšek, akademika, sta pokazala film in diapozitive o potovanju po Bližnjem vzhodu. Film in slike so bili zelo lepi in zanimivi, razlaga bogata in vedra. Sledil je zabavni večer s plesom.
Prihodnjo soboto, 28. t.m., ob 19. uri bo v naši sredi pisatelj Alojz Rebula; njegovo najnovejšo knjigo »Smer Nova Zemlja« bo predstavil prof. Vinko Beličič, pisatelj pa bo na razpolago za pojasnila.
V panedelješ, 23. t.m., se je na svojem se-| dežu v ulici Ghega v Trstu sestali na prvi seji | novoizvoljeni svet Slovenske skupnosti. Dosedanji politični tajnik Drago Štoka je podrobno poročal o delovanju Slovenske skupnosti v zvezi s pripravami na bližnje občinske volitve v Trstu. Ugotovil je, da so vse formalnosti pri predložitvi kandidatne liste že izpolnjene in da bo lista predložena v kratkem. Drago Štoka je tudi prebral solidarnostno pismo, ki ga je izvršni odbor Slovenske skupnosti poslal koroškim Slovencem ob ponovnem divjanju neonacističnih organizacij, Zlasti pa ob fizičnem napadu na dr. Dumpelnika.
Svet je nato za svojega novega predsednika ponovno izvolil dr. Zorka Hareja, za podpredsednika Dušana Černeta, za tajnika pa Borisa Rutarja. Za političnega tajnika je svet ponovno izvolil dr. Draga Štoko. Ostali člani izvršnega odbora so: Rafko Dolhar, ki
V KORIST DVOJEZIČNEGA POSLOVANJA OBČIN
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka je pred kratkim vložil v deželnem svetu zakonski predlog, ki predvideva posebne prispevke za krajevne ustanove v vseh dvojezičnih občinah. Štokov zakon-spi predlog ima tri člene. Po prvem so pred-videni deželni prispevki krajevnim ustanovam za žige, biltene, napise, cestne znake v slovenskem jeziku, kot tudi za slovenske o-troške vrtce in slovenske obvezne šole. Drugi člen pa določa, da bo deželna uprava prevzela nase izdatke krajevnih ustanov, in to z namenom, da bodo v vseh uradih, ki poslujejo z občinstvom, na dvojezičnem področju zaposleni usluženci, ki popolnoma obvladajo slovenski jezik. V tretjem členu pa beremo, da bodo bremena, ki izhajajo iz 1. in 2. člena, krili s posebno postavko deželnega proračuna za 1973. in naslednja leta.
—o—
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST bo uprizorilo v Kulturnem domu delo Luigija Pi-randella
LE PREMISLI, GIACOMINO!
Predstavi bosta v petek, 27. t.m. ob 17. uri, in v petek, 3. novembra ob 16. uri.
—o—
V Kulturnem domu v Trstu bo gostovalo dramsko gledališče »Gavella« iz Zagreba, ki bo uprizorilo dramo Miroslava Krleže
KRALJEVO
Delo je režiral Dino Radojevič, na sporedu pa bo v soboto, 28. t.m. ob 21. uri in v nedelijo, 29. t.m. ob 16. uri. Abonenti Stalnega slovenskega gledali šča imajo 50 odst. popust.
—o—
V torek, 31. oktobra bo v Kulturnem domu v Trstu gostovalo Mladinsko gledališče iz Ljubljane z igro
INDIJANCI V MALI VASI
Avtorja sta T. Bravn in H. Fichna, prevod je oskrbel Jože Hudeček, režira pa Frainc Uršič. Za četek predstave je ob 15.30.
Hranilnica in posojilnica na Opčinah razpisuje natečaj za uradniško mesto. Udeležijo se ga lahko diplomanti trgovskega tehničnega zavoda. Prošnje je treba vložiti do 12. ure dne 6. novembra t.l.
I je tudi namestnik političnega tajnika, Drago | Legiša, Franc Mljač in Maks Šah. Svet je dalje imenoval komisijo, ki bo skrbela za volilno agitacijo. Sestavljena je iz dveh odsekov, ki ju vodita Rafko Dolhar in Drago Legiša. Rafko Dolhar je nato podrobno poročal o volilnem programu liste Slovenske skupnosti. Program bo objavljen po predložitvi liste. Svet je končno obnovil vse dosedanje komisije, na novo pa je ustanovil komisijo za mladinska vprašanja, ki jo sestavljajo naslednji člani: Alenka Rebula, Ivo Jevnikar, Martin Brecelj, Igor Tuta, Boris Rutar in Silvester Metlika.
IZŠEL JE »VESTNIK SGZ« ŠT. 3 Slovenskega gospodarskega združenja za deželo Furlanijo - Julijsko 'krajino, št. 3. Vestnik vsebuje vse informacije, ki morejo zanimati trgovce, podjetnike, gostince, obrtnike itd.
Novo vodstvo Slovenske skupnosti
______________________Iz	Goriške
V Sovodnjah so odprli Kulturni dom
ŠOLSKO STANJE
Slovenske osnovne šole v goriški pokrajini delujejo že povsod redno. Po prvotnih negotovostih nekaterih staršev, ki so svoje o-troke še prepisovali iz šole v šolo, se je sedaj število učencev ustalilo.
število vseh znaša 480, to je sedem več kot v lanskem šolskem letu.
Letos pa je ena samostojna šola manj kot lani, in sicer v Jazbinah, odkoder vozijo vse tri učence v števerjan.
Dokončne številke učencev slovenskih o-snovnih šol so sledeče:
Šolski dom 87, Mali dom 38, Štandrež 44, Podgora 19, Pevma 19, šentmaver 9, števerjan 49, Plešivo 4, škrljevo 2, Doberdob 69, Jamilje 23, Dol 15, Sovodnje 43, Vrh 25, Ga-brije 4, Rupa 30.
Rekli smo, da se pouk normalno razvija. Vendar pa obstajajo še nekatere pomanjkljivosti zaradi prostorov, pa tudi pri nastavitvi novih in potrebnih učnih moči. Treba si bo še prizadevati, da bodo ustrezne oblasti odpravile tudi te nevšečnosti.
Poglejmo še, kakšno je učiteljsko stanje.
Vseh učnih moči, z urejenim položajem je na slovesnkih osnovnih šolah na Goriškem 54. Porazdeljene so pa tako: šolski dom 5, Mali dom 3, štandrež 5, Podgora 2, Pevma 2, štmaver 1, Števerjan 8 (in ena učna moč za delni pouk nemščine), Plešivo 1, Skriljevo 1, Doberdob 5, Jamlje 2, Dol 2, Sovodnje 4, Gabrije 1, Vrh 2, Rupa 3.
PLANINSKO MARTINOVANJE
Slovensiko planinsko društvo v Gorici bo priredilo običajno martinovanje v nedeljo 12. novembra v hotelu Soča na Mostu (Sveta Lucija). Odhod avtobusa iz Gorice-Travnika je napovedan za 13.30. Začetek sporeda bo ob 16. uri.
Potreben je potni list ali prepustnica.
Vpisovanje je na društvenem sedežu do zadnjega oktobra.
VARČNI LJUDJE
Po zadnjih statistikah se je izkazalo, da so prebivalci goriške pokrajine eni izmed najbolj varčnih državljanov. Sredi tega leta so imelli naloženih na bankah in hranilnicah skoro 99 milijard lir.
V zadnjih dvanajstih mesecih so naložbe zrasle za 19 odstotkov, kar dosega višino državnega povprečja hranilnih naložb.
Praznik vseh svetih, dnevi spominov na drage raine so v naših krajih še vedno združeni s prisrčnimi ljudskimi obredji in navadami, ki povezujejo ljubeča srca še preko zemeljskih grobov.
Na njih brlijo lučke in svečke v pozni večerni mrak, ko se že prve zvezde utrinjajo nad kraško planoto in Trnovskim gozdom. Šopki cvet'a opoino dehtiio na grobovih, na vseh tudi široko razcvetene bele in zlatorume-ne krizanteme.
Krizantema pomeni zlata cvetlica,- pravijo ji tudi indijska kresnica, pri nas pa velja za naibolj značilno vahtno rožo. Imajo io za simbol smrti; ki pa je le srečen prehod v večno življenje. Zato je krizantema spomin na smrt, a še bolj simbol večnega življenja.
Ta lepa cvetka, ki je najlepša, ko se drugi cvetovi v hladni jeseni že skrivajo, je doma iz daljne kitajske dežele. Že modri Konfucij se je pet tisoč let pred Kristusom klanjal pred
V nedeljo je praznovala sovodonjska vaška skupnost svoj veliki kulturni dan. Otvo-rili in blagoslovili so svoj že dolgo pričakovani kulturni dom.
Pri tej slovesnosti moramo poudariti dva momenta. Prvič, da so po dolgem premoru, to je od konca prve svetovne vojne dalje, u-stanovili in zgradili kulturnemu ustvarjanju ustrezno središče. Drugič, da bodo našle v njem prostora za svoje delovanje vse domače sikupine, ki kakorkoli prispevajo in delajo za kulturno rast sovodenjske skupnosti v narodnostnem in moralnem okviru.
Po otvoritvenem pozdravu društvenega predsednika češčuta in blagoslovitvi in govoru župnika Komljanca so sledili pozdravi raznih zastopnikov, tudi Zveze slovenske ka toliške prosvete, ki jo je predstavljal dr. Paulin. Po zaključnem pozdravu sovodenj-skega župana češčuta se je razvijal kulturni spored z nastopom sovodenjskega noneta in
VARUJMO SE
Zima se kar hitro bliža. Za njo se pa že tihotapi vsakoletna influenca, vsakokrat v drugačni Obliki. Letos se je tudi že pojavila, čeprav le v redkih primerih. Saj ji še pravega imena niso dali. Nekateri zdravniki menijo, da je tudi letošnja influenza azijskega izvora, iz Hongkonga, in ji bodo dali ime kar po tem mestu.
Dobro pa je, da se že sedaj zavarujemo pred to hongkonško influenco. Zato priporoča goriški zdravstveni urad, naj se cepijo proti tej influenci zlasti starejše osebe, strastni kadilci, atmatični, diabetični bolniki in tisti, ki imajo kroničen bronhitis prav tako pa tudi osebe, ki imajo stalen stik z drugimi (učitelji, prodajalci, uslužbenci javnih lokalov).
Najboljše sredstvo proti epidemiji je cepljenje, ki se lahko opravi v občinski ambulanti v ul. Mazzini vsak delavnik od 10. do 12. ure, in sicer brezplačno.
njo. Vzhodni vrtnarji, zlasti na Japonskem, so vzgoiili vsako leto kako novo zvrst žlahtnih krizantem. Postale so japonska narodna cvetlica, kakor pri nas nagelj. Japonci obhajajo posebne praznike krizantem, ki jim dodajajo stalni pridevek »gospodična«. Vzgojili so že več kot 8000 vrst raznih krizantem, po obliki in barvi, samo črne in modre še ne.
V Evropo je prišla japonska krizantema šele v 18. stoletju in se je povsod razširila kot nagrobna cvetlica ali vahtna roža. Pri nas so io začeli na veliko gojiti v goriški okolici, v Podgori, Ločniku in okoli Šempetra. Na Tržaškem ie raznobavnih krizantem poln Breg, Lo-nier in ves kraški rob, koder burja preveč ne piha in jih zmrzal ne zaduši.
Za nas Slovence je krizantema tudi spomin na to in na drugo življenie, obenem pa nam je po Cankarju tudi »roža čudotvorna« kulturnega življenja, ki tudi sega vsevdilj iz sedanjosti v daljno bodočnost.
domačega ženskega zbora pod vodstvom La-sičeve. Vmes so se zvrstili recitatorji, ki so res dobro opravili svojo nalogo.
Po akademiji so si številni ugledni gostje ogledali prostore Kulturnega doma, ki bodo po prizadevanju vseh domačinov kmalu dokončno urejeni.
Zvečer so se gostje in sovodenjski vaščani poveselili pri zabavni prireditvi, ki je združila celotno vaško skupnost.
—o—
NOVI SLOVENSKI VRTEC
V ponedeljek so s skromno slovesnostjo odprli novi slovenski otroški vrtec pri pevm-skem mostu v ulici Torriani. To je tretji slovenski vrtec v mestu, kar dokazuje tudi njegovo potrebo. Odprli so ga po prizadevanju g. Ronerja in SPZ že lani, toda na drugem bregu Soče.
Zdaj so ga pa uredili na primernejšem prostoru tostran reke. Vpisanih je že 26 o-trok. Prva vrtnarica je gospodična Vera Če-ščut. Njej in vsem malčkom želimo dosti zadovoljstva in veselja v šolskih dneh.
SINDIKATOVO SPOROČILO
Sindikat slovenskih šolnikov v Gorici je imel pred kratkim trinajsto redno sejo izvršnega odbora. Odborniki so razpravljali o kooptaciji in sprejemu novih članov.
Naslednje točke so zadevale vprašanje šolskega avtobusa in ravnateljskih mest na Slovenskih šolah in šolskih učbenikov.
Goriško skrbništvo je poslalo sindikatu fotokopijo pisma prosvetnega ministrstva z dne 18. marca 1972, ki zadeva kritje stroškov za učbenike na slovenskih srednjih šolah v Gorici in Trstu. Goriški profesorji so naprošeni, naj sestavijo seznam nujno potrebnih knjig in naj ga nato izročijo sindikatu. že na redni seji 21. aprila t.i. je sindikat razpravljal o potrebi dodatnega šolskega avtobusa za učence osnovne šole v ulici Ran-daccio. Sindikat se je za stvar pozanimal in goriški šolski skrbnik je sporočil, da je prosvetno ministrstvo že nakazalo potrebno finančno kritje. Tako je pred dnevi goriška občina kupila dva nova šolska avtobusa. V kratkem bodo vsi učenci omenjene šole deležni brezplačne vožnje.
Navzoči so zopet izrazili mnenje, da je prav, da ima vsak šolski zavod svojega ravnatelja, česar pa ni na naših šOlah. Sindikat se bo za stvar še zavzel, četudi ni rednih ravnateljev, obstaja možnost poverjenih ravnateljskih mest.
KORISTNA POBUDA
Ravnatelj goriške državne biblioteke dr. Manzini je dal že marsikatero pobudo v javno korist. Zdaj je poskrbel tudi za dijake.
V državni knjižnici je urejena posebna soba kot čitalnica in učilnica za dijake. Odprta je vsak dan, razen ob praznikih in sobotah od 15. do 17. ure.
Dijakom bo pri študiju in raziskovanju na razpolago tudi poseben knjižničar.
Vahtne rože
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Nova številka revije »Zaliv«
Te dni je prišla iz tiskarne iova, 36. in 37. številka revije »Zaliv«, ki je zdaj nedvomno v pogledu kvalitete in aktualnosti sploh najboljša slovenska revija, kar jih izhaja v slovesnlkem jeziku. V njej ni — lahko rečemo — niti vrstice praznega frazarjenja in puhlega ideologiziranja, kot ju najdemo v tolikih drukih slovenskih revijah. Vsak članek, vsak esej, vsaka vrstica v »Zalivu« obravnava kak živ, pereč slovenski problem, pa naj deva našo manjšino ali ves slovenski narod.
Na uvodnem mestu prinaša ta številka članek uglednega koroškega Slovenca Luke Sienčnika »Koroški Slovenci žrtev svetovne politike«, ki se odlikuje po resnicoljubnosti in bistrosti.
Med najzanimivejšimi prispevki te številke »Zaliva« je tudi razprava »K vprašanju slovenske biti ali ne-biti«, ki jo je napisala Miriam Gregorčič in se bo nadaljevala. V njej opozarja na hud problem premajhne rodnosti med Slovenci in dokazuje, da je temu kriv splošen odnos do žene-matere na Slovenskem. »Varstvena politika na Slovenskem očitno ne izhaja s stališča otrokovega interesa, marveč iz produkcijskega interesa gospodarskega poslovanja, za katerega uspešnost se smatra delo žensk-mater neobhodno potrebno«, piše Miriam Gregorčič. Jošt Žabkar, profesor na univerzi Heidelberg, je objavil v obliki pisma uredniku razpravo »Slovenstvo, socializem in krščanstvo«, v kateri pove nekaj očitnih, a pogosto prezrtih resnic o nekaterih slovenskih problemih, kot npr. o slo-vesnki državi, o premajhni demokratičnosti slovenskih katoličanov, o socializmu, o pluralizmu in drugem.
Boris Pahor je objavil zapiske iz »Dnevnika«, katerih alktualnosti in zanimovosti niti ni treba
PONATIS NOVEL BORISA PAHORJA
Kakor poroča zadnja številka glasila slovenskih založb »Knjiga '72«, bo pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani v kratkem izšla zbirka novel in odlomkov iz del Borisa Pahorja. Gre za novele, ki obravnavajo življenje primorskih ljudi v času fašizma in ki jih je pisatelj izdal pod naslovom »Kres v pristanu«. Zdaj je zbirki spremenil naslov v »Grmada v pristanu«, ker je požig Narodnega doma v Trstu v resnici bil bolj grmada kot kres. Poleg znanih novel, kakor so pravkar omenjene, in »Brodolom«. »Rože za gobavca«, »Metulj na obešalniku«. »Oriemt-ekspres«, »Nesluteno vprašanje« je v novo knjigo pisatelj dal tudi poglavje iz romana »Parnik trobi nji« in iz afriške kronike »Nomadi brez oaze«.
Ko je Državna založba Slovenije izrazila željo, da objavi kako njegovo delo, je pisatelj predlagal naj založba izda knjigo za šole, da bi mladi ljudje mogli spoznati del primorske usode. Založnica je zamisel sprejela in povabila dr. Lava Čermelja, da napiše knjigi spremno besedo. Obenem je povabila profesorja Jožeta Pogačnika, naj v eseju pri kaže pisateljevo delo, prispevke v knjigi pa pospremi z opombami.
Novo knjigo, ki bo kmalu izšla, toplo pozdravljamo, saj bo kot nekako berilo o našem položaju v polpretekli dobi; zato upamo,da jo bodo uvedle tudi naše šole kot knjigo, ki lahko pomaga pri oblikovanju našega mladega človeka. Nazadnje pa moramo omeniti tudi to, da je nedvomno važno, da se je prav Državna založba v Ljubljani odločila za ponatis pisatelja, ki je zadnje čase odločno posegel v obravnavo narodne problematike.
posebej poudarjati. Radoslava Premrl končuje v tej številki svoje izredno dragocene, odkritosrčne in dokumentarne spomine na svojega brata Janka-Vojka Premrla, narodnega junaka, in na medvojno ter povojno dobo. Naj omenimo tokrat še nadaljevanje razprave Sergija Salvija »Odrezani jeziki« o jezikovnih manjšinah v Italiji, v prevodu Marije Kacin, in Glasbene beležke Ubalda Vrabca, med leposlovjem pa lepe pesmi Irene Žerjal »Pot skozi temo« in Brune Pertot »Jesenska ikebana zate«.
—o—
KOLOSEJ SE RUŠI
Največji rimski spomenik, ki je obenem tudi tisočletna priča kulturnega človeštva, to je Kolosej, se je začel rušiti.
Ta orjaška stavba je dobila zaradi svoje velikosti ime Kolosej že v srednjem veku. Rimski cesarji so ga začeli graditi kot gledališče na prostem leta 75 po Kristusu. V njem so prirejali morilne igre med gladiatorji, pa tudi spuščali divje zveri na krščanske mučence.
Areno Koloseja je nekaj stoletij napajala kri nedolžnih, do padca rimske države.
Zdaj pa tudi to spomenik rimskega veličastja napada zob časa. Krušijo se že vsi nadzidki, razmajano je zidovje v višjih nadstropjih. Posamezni deli padajo v globino in ogrožajo obiskovalce. Vzrok za rušenje pripisujejo strokovnjaki velikemu avtomobilskemu prometu in podzemski železnici, ki drdra prav pod Kolosejem in maja njegove temelje. Z velikanskimi stroški bodo skušali Kolosej ohraniti. Zaenkrat ga pa turisti ne smejo več obiskovati.
NOVI ŠTEVILKI »MLADIKE« IN »PROSTORA IN ČASA«
V začetku tega tedna je izšla 8-9. številka »Mladike« s pozdravom šolarjem za začetek šolskega leta in s poročili o letošnjem posvetovanju v Dragi ter o šestem zamejskem taboru slovenske mladine.
Izšla je tudi 9-10. številka revije »Prostor in čas«. Obe reviji sta že v prodaji.
Goriški muzej v Novi Gorici bo v sodelovanju s tržaško Narodno in študijsko knjižnico izdal v knjigi »Dnevnik« Simona Rutarja, iz leta 1869-1874, ki je zanimiv dokument iz slovenskih razmer in primorskega življenja tistih let. Stala bo v prednaročilu 20 ND. Naroča se na naslov; Goriški muzej, Grad Kromberk, 65000 Nova Gorica.
Pred kratkim je izšla nova in tudi zadnja številka revije »Kaplje«, ki je bila ustanovljena pred šestimi leta v Idriji. V uvodnem članku izpod peresa glavnega urednika Jožeta Felca so navedeni razlogi, zaradi katerih se je uredništvo odločilo, da preneha z izdajanjem revije, v njem pa lahko preberemo tudi predlog o ustanovitvi nove primorske revije z imenom »Bori«. Revija je namreč prenehala izhajati zaradi nesporazumov z druž-beno-politično organizacijo, 'ki bi morala postati njen založnik in izdajatelj, hkrati pa so »Kaplje« bile že dosegle tak razmah, da jih niso več mogli izdajati na dosedanji, nekako »diletantski« način.
VEČJA SKRB ZA VARSTVO ETNOGRAFSKIH STARIN NA KRASU
Zadnja leta se na Krasu zelo veliko zida. Nekatere vasi so že čisto spremenile svojo podobo, druge jo spreminjajo zdaj. Izseljenci, ki se po kakem desetletju vrnejo na obisk v svojo vas, jo komaj spoznajo. To velja posebno za tržaški Kras.
Pri tem naglem prezidavanju, popravljanju in razširjanju starih hiš in zidanju novih, pa gredo zaradi nepoučenosti ljudi v zgubo dragocene etnografske starine. Tu ne mislimo toliko na njihovo denarno vrednost, ki le izjemoma doseže visoke cene, pač pa njihov zgodo-vinsko-kulturni in znanstveni pomen. Ponekod so uničili lepe stare kamnite vodnjake ali ka-menita korita, ki so bila izklesana pred sto leti in morda še prej z vso kamnoseško veščino, ki se je podedovala iz roda v rod, morda še iz antičnih časov in ki je tako značilna za Kras. Nekateri so porušili stare portale z letnicami, ki so segale v začetek preteklega stoletja, čeprav se lahko reče, da se večina ljudi na našem Krasu zdaj že zaveda pomena in lepote takih starih kmetijskih portalov z napisi, ki so pogosto še v bohoričici, in s hišnimi znamenji.
Posebno žalostno usodo pa doživlja staro kmetijsko orodje in kuhinjsko posodje ter oprava. Le redke so hiše, kjer bi še hranili stari plug (oralo) in drugo pol'jsko, domače ali gozdno orodje, staro zibelko, posodje in modele za pecivo. Mnogi so te stvari že pred časom kratkomalo vrgli med odpadke in pokopali v kakšni jami ali uničili. Nekateri pa tudi lahkomiselno prodali za majhen denar kakšnim tujim zbiralcem. V resniri bi morala biti vsaka hiša ponosna, da še hrani kaj starin, iz prejšnjih časov. Celo v velemestih na Zahodu in tudi marsikje v Italiji je videti, kako so razstavljena v izložbenih oknih veletrgovin lepo izdelana kolesa kmečkih vozov, konjski komati, možnarji za drobljenje orehov, burkle in drugo. Želeti bi bilo, da bi tudi naši ljudje spoznali pomen in lepoto teh predmetov ter jih skrbno hranili, ali jih odstopali samo slovenskim muzejem.
V OCENO SMO PREJELI
Vilko Ukmar: »Po lepoti k resnici«. Zbirka »Izbrana predavanja«. Ljubljana 1972. Izdalo v septembru 1972 »Naše tromostovje«, glasilo žup. Mar. ozn., Prešernov trg 4. Strani 32, cena za 10 zvezkov 30 din, za tujina 3 USA dolarje.
»Kana«, krščanska c-biteljska revija, br. 10, listo-pad 1972. Izdaja Centar za koncilska istraživanja, dokumentaciju i informacije »Krščanska sadaš-njost«, Zagreb, Maruličev trg 14.
»Glasnik Slovenskega duhovniškega društva«, št. 3, leto II, 1972.
Poleg uvodnika bi omenili še ostalo vsebino revije, ki je, kot vedno doslej, zelo zanimiva in kritična, tako zlasti polemičen članek Vinka Cudermana o današnjem položaju v slovenski kulturi, vtise z obiska na Koroškem v letošnjem poletju je napisal J. Bizijak, Tomaž Pavšič pa je prispeval zgovoren zapis v obliki odlomkov iz dnevnika o žalostnih posledicah stoletnega načrtnega raznarodovanja v Slovenski Benečiji. Na koncu zadnje številke »Kapelj« je zelo dragoceno kazalo vseh avtorjev, ki so v letih njenega izhajanja sodelovali s svojimi članki, in seznam vseh urednikov te primorske revije.
»Kaplje« prenehale izhajati
Visoka raven na slovenskem pevskem tekmovanju
Zveva, kultumo-prosvetnih organizacij Slovenije je letos organizirala drugo republiško tekmovanje amaterskih pevskih zborov Slovenije, oziroma slovenskega kulturnega prostora. V primerjavi s prvim tekmovanjem pred dvema letoma je bil letos odziv pevskih zborov mnogo večji. Nastopilo je 21 zborov, med njimi tudi moški zbor »Mirko Filej« iz Gorice ter zbor »Vasilij Mirk« s Proseka dr Kontovela. Nastopi so se zvrstili v soboto, 14. in v nedeljo 15. oktobra v veliki Unionski dvorani v Mariboru. Tekma vanj e je dokazalo, da raiven slovenskih pevskih zborov nikakor ni padla. Prav nasprotno. Nekateri zbori so celo pokazali, da so pre senetljivo napredovali.
Že samo dejstvo, da so zbori naštudirali tako za htevne pesmi, dokazuje velilko izvajalsko sposob most vseh tekmujočih zborov, brez izjeme. Neka teri strokovnjaki so bili celo mnenja, da so z dolo čitvijo težkih obveznih pesmi bili že vnaprej izlo čeni iz tekmovanja vsi šibkejši zbori. Vsekakor je je izven dvoma, da so si upali na tekmovanje le tisti zbori, tki so bili kos »Očenašu hlapca Jerneja« skladatelja Karla Pahorja za meške zbore, Lajov čev »Lainuemu« za mešane zbore, ali »Starki za vasjo« Marjana Lipovška za ženske zbore.
Ocenjevalni komisiji je predsedoval dirigent An ton Nanut iz Dubrovnika, člani komisije pa so bili Vlado Golob iz Maribora, Peter Lipar iz Kranja, A-lojz Srebotnjak iz Ljubljane in Ubald Vrabec iz Trsta. Ocenjevanje ni imelo namena določiti absolutno prvega, temveč ugotoviti, kateri zbori so dosegli tako izvajalsko raven, da jim komisija lahko prisodi več kakor 90 točk od sto možnih. Vsi ti zbori so dobili zlato plaketo mesta Maribora in so s tem uvrščeni v prvo kvalitetno skupino slovenskih pevskih zborov. Tisti, ki so dobili od 80 do 90 točk, so se s srebrno plaketo uvrstili v drugo kvalitetno skupino; zbori s 70 do 80 točlk pa so se z bronasto plaketo uvrstili v tretjo kvalitetno skupino. Vredno je še enkrat omeniti, da so že obvezne Skladbe zahtevale od sodelujočih zborov precej precej visoko izvajalsko raven in da je bila konkurenca precej ostra, kar pomeni, da je vsaka stopnja nagrajevanja že lepo priznanje.
Zlato plaketo, torej prvo kvalitetno skupino slovenskih pevskih zborov, je komisija priznala komornemu zboru iiz Celja pod vodstvom Egona Kuneja, zboru »Slava Klavora« iz Maribora pod vodstvom Jožeta Gregorca, akademskemu zboru »Tone Tomšič« iz Ljubljane pod vodstvom Marka Muniha in mešanemu zboru iz Izole pod vodstvom Mirka Slosarja. Srebrno plaketo so dobili zbori iz Postojne, »Besednjak« iz Maribora, »Svoboda« dz Trbovelj, mešani zbor »France Prešeren« iz Celja, učiteljski pevski zbor iz Ljubljane, ženski zbor z Jesenic, akademski zbor iz Kranja in moški zbor »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine.
Bronaste plakete -pa so dobili »Vasilij Mirk« -s Proseka-Kontovela, moški zbor »Zarja« iz Trbovelj, zbor »Mirko Filej« iz Gorice, zbor iz Studencev pri Mariboru in moški zbor iz Branika.
Vitalnost slovenske pevske kulture
27 sodelujočih zborov je dokazalo, da je pevska kultura pri nas še vedno vitalna in da je daleč od tega, da bi izumrla. Pri marsikaterem zboru smo opazili celo nov vzpon ali pa ponovno potrdilo neomajane visoke ravni. Tako smo pri celjskem Komornem zboru, v nasprotju z glasovi o nekakšnem upadanju, opazili še vedno veliko poustvarjalno silo. Dirigent Egon Kunej je poslušalcem nudil edinstveno izvedbo Tajčevič-IIičeve duhovne skladbe »Vospojte«. Z visoko kvaliteto je presenetil mešani zbor iz Izole, ki Si je povsem zasluženo Priboril zlato plaketo. Prav tako je pomenil prese-
nečenje edini ženski zbor, z Jesenic, ki je vz-ornc podal zelo zahtevno obvezno pesem in Obe pesmi po prosti izbiri. Prav tako se je izkazalo, da imajo mnogi manjši centri odlične zbore. Naj tu omenimo zbor »Lira« iz Kamnika, mešani zbor iz Postojne, mešani zbor iz Trbovelj, moški zbor iz Branika in akademski zbor iz Kranja.
V pogledu repertoarja, to je prosto izbranih pesmi, lahko rečemo, da je bilo vključeno marsikaj novega. Že obvezne pesmi, ki so bile po tehnični in umetniški plati daleč nad zahtevnostjo obveznih pesmi drugih, tudi mednarodnih tekmovanj, so posredno narekovale strožjo ali bolj ambiciozno izbiro prosto izbranih pesmi. Tako so bili to pot v programih bolj številno zastopani Skladatelji, ki pišejo zahtevnejše pesmi, na primer Janko Rav-nilk, Marjan Gabrijelčič, Ciril Cvetko, Jakob Jež, Ubald Vrabec, Alojz Srebotnjak in Danilo Švara. Le tu in tam so ostale v repertoarjih preproste kritične priredbe ljudskih pesmi. Lahko rečemio, da je bil celotni repertoar prav tako na višji stopnji, kakor repertoarji drugih podobnih tekmovanj. Fanfare, ki so najavile taiko začetek kakor zaključek nastopov, -so kar primerno potrdile resnost in visoko umetniško vrednost letošnjega drugega slovenskega tekmovanja pevskih zborov.
Zamejska pevska zbora sta se dostojno predstavila
Naša dva zbora, »Mirko Filej« iz Gorice in »Vasilij Mirk« s Proseka-Kontovela sta na tem tekmovanju dobila bronaste plakete. Nimata sicer zlatega sijaja, toda spričo res visoke ravni tekmujočih zborov, resnosti organizacije in repertoarja, pomenita zavidanja vredno priznanje. Priznanje, ki sta si ga s svojo prizadevnostjo v polni meri zaslužila in lahko rečemo, da sta dostojno zastopala našo zborovsko kulturo.
Ob takih tekmovanjih se vsakokrat vsiljujejo razmišljanja o upravičenosti ali neupravičenosti takih prireditev. Brezdvommo pomenijo tekmovanja močno spodbudo za pevske zbore, posebno take, ki so že dosegli gotovo kakovostno stopnjo. Težko pa je trditi, če tekmovanja v resnici pospešujejo
Vse kaže, da bodo po 16 letih prometni in urbanistični strokovnjaki v razdeljeni bivši nemški prestolnici začeli zopet sodelovati. Do prekinitve je prišlo leta 1956, ko se je politični položaj v Evropi zaostril zaradi madžarske krize. Urbanisti v Nemški demokratični republiki so se ves ta čas ukvarjali s posebnim načrtom prometne ureditve v vzhodnem delu Berlina, vendar so se na drugi strani še vedno držali splošnega urbanističnega načrta za celotno mesto, kakor so se bili že prej dogovorili. V zahodnem delu mesta so zaradi hitre motorizacije morali predvsem izpopolnjevati cestno omrežje, v vzhodnem delu pa sistem javnih prevozov.
V pričakovanju izboljšanja odnosov z Nemško demokratično republiko so v zahodnoberlinskem senatu začeli pripravljati načrt cestnih povezav in novih oblik prehodov iz enega dela mesta v drugi. Zadoščal naj bi do leta 2000 in predvideva najsodobnejša, tudi za sedaj še utopična prometna sredstva, n. pr. premične ceste. V prihodnjih desetletjih bodo dali prednost izboljšanju cestnh povezav in podzemske železnice. Prvotne načrte, ki so jih izdelali v 40. letih našega stoletja, in predvidevajo 200 kilometrov podzemske železnice, od tega 75 kilometrov v zahodnem Berlinu, bodo morali prilagoditi novim potrebam.
pravo množičnost zborovskega petja, saj vidimo v primeru natečaja »Seghizzi« in tudi to pot v Mariboru, da so avtomatično že vnaprej izločeni iz tekmovanja vsi šibkejši zbori. To pomeni, da take spodbude ne dobe prav tisti zbori, ki so je tudi najbolj potrebni. Dobivajo pa jo zbori, kii so dosegli že visoko stopnjo in ki so zaradi tega deležni raznih zadoščenj tudi pri drugih priložnostih. Vredno bi bilo tudi premisliti, ali je pošteno, da med seboj tekmujejo amaterski zbori, sestavljeni iz delavcev, uradnikov in obrtnikov, proti zborom, 'kjer pojejo univerzitetni študenti in morda celo slušatelji glasbenih akademij? Izhodiščna raven je med obojimi vendar nekoliko prevelika.
U. V.
HRUP NADLOGA SODOBNEGA SVETA
Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z vprašanjem kvarjenja človekovega življenjskega o-kolja trdijo, da pomeni hrup, v katerem živimo, nekakšno počasno okuženje, ki nas utegne popolnoma spremeniti oziroma povsem zmaličiti našo osebnost. Izvedenci dalje ugotavljajo, da nam hrup najprej gre na živce, potem nas draži in tudi onemogoča, da bi se odpočili, zato postajamo vse bolj živčni in sitni. V industrijskih mestih je danes hrup presegel jakost 80 decibelov. Za primerjavo naj navedemo, da pri 1 decibelu zaznamo prve glasove, šelestenje listja v vetru ima jakost 10, nekoliko zvišan ton pri človeškem glasu 60, tramvaj na križišču 80, hrup v hali železarne pa 90 decibelov. Pri 120 decibelih že čutimo bolečino v glavi. Tudi dolgotrajno prenašanje hrupa z jakostjo okrog 80 decibelov lahko povzroči nekatere bolezni, in to ne samo slušne, marveč tudi živčne motnje in nepravilnosti v prebavi, ki so s tem povezane. Strokovnjaki, ki preučujejo vprašanja v zvezi z ozdravljenjem okolja pravijo, da je najbolj učinkovito zdravilo proti tem ujmam modernega sveta zlasti učinkovita vzgoja k medsebojnemu spoštovanju. Zelo pomemben je tudi počitek v primernem času, to je takrat, ko v naši okolici res vlada mir.
Omenjeni načrt zahodnoberlinskega senata se ukvarja tudi z nadzemsko mestno železnico, ki jo na področju celotnega mesta upravlja Nemška demokratična republika. Po postavitvi zloglasnega berlinskega zidu so zahodni Berlinčani začeli bojkotirati mestno železnico, tako da se danes le še malokdo poslužuje tega javnega prevoznega sredstva, med drugim tudi zato, ker je razdelitev mesta pred 11 leti prekinila sistem krožnega prometa v nekdanji nemški prestolnici. Kljub temu, da do danes še niso izdelali točnejših načrtov o uskladitvi in poenotenju obeh metrojev ter mestnih avtobusov, zahodnoberlinski senat ne izključuje možnosti, da bi tudi morebitna tovrstna pobuda utegnila prispevati k normalizaciji sedanjega nenaravnega stanja v Berlinu, prav tako tudi k izboljšanju odnosov med obema nemškima državama.
Ministrski predsednik Andreotti je odpotoval v torek na uradni obisk v Sovjetsko zvezo. V Italijo se bo vrnil po predvidevanjih v nedeljo zvečer. Pogovori s sovjetskimi državniki se tičeijo obojestranskih in evropskih problemov. Andreotti bo obiskal tudi Togliattigrad, Leningrad in ukrajinsko prestolnico Kiev.
Bodo urbanisti v Berlinu začeli spet sodelovati?
Kaj nam je povedal dr. Dumpelnik o surovem napadu nanj
Naš sodelavec je obiskal v celovški bolnišnici dr. Marka Dumpelnika iz Pliberka, ki je bil pretekli teden žrtev surovega napada s strani nekega koroškega nemškega skrajneža, verjetno novonacista. Ta napad gotovo ni bil slučajen, saj se je pripetil v dneh največje napetosti in nasilja v zvezi s podiranjem in odstranjevanjem krajevnih tabel s slovenskimi napisi. Pogovor z dr. Dumpelni-kom značilno razodeva, v kakšnem vzdušju terorja mora danes živeti slovesnka manjšina na Koroškem — in ne samo slovenska manjšina. Nasilja novonacistične sodrge se bojijo tudi nemški Korošci sami, če ne tulijo z volkovi. Tu prinašamo bistvo tistega, kar je povedal dr. Dumpelnik.
—a—
»Kako se počutite?«
»Nič preveč dobro«.
»Kje čutite udarce?«
»Posebno tu zadaj na glavi, potem na tilniku in pa na plečih.«
»Bi vas preveč utrudilo, če bi nam povedali, kako se je zgodilo?«
Čeprav še zelo slab, je dr. Dumpelnik povedal, kaj se mu je zgodilo na vožnji iz Pliberka tisto noč.
»Očitno je bilo, da sem bil v avtu zasledovan, tako trdovratno, da sem enkrat ven stopil in dotičnega ustavil ter vprašal, kaj hoče, da me z žarometi slepi od zadaj, in da naj naprej potegne. Toda sploh ni reagiral. Šipe so bile zaprte in posmehoval se mi je, ko sem z baterijo posvetil noter. Potem sem peljal naprej. Spet sem ustavil, ker sem mislil, da se ga bom znebil, a je tudi on ustavil.’V mnenju, da se bo končno spametoval, sem se peljal kakih 50 metrov naprej, pri lesni tovarni Leikenpusch pa sem zapustil cesto in zavozil na zemljišče tovarne, desno od ceste. Z menoj v avtu je bil dr. Grilz. Spet sem ustavil, a oni je sledil. Spet sem izstopil iz avta, a istočasno vidim, da je izstopil tudi zasledovalec. Prišel je proti meni. Tedaj mu rečem po nemško:
»Ja, poslušajte, nehajte enkrat s to neumnostjo!«
V istem trenutku me je zagrabil in me mahnil tako, da sem se zgrudil. Ko se pobiram, čutim, da mi teče nekaj toplega po o-brazu, da sem ves krvav. In z desnim očesom nisem nič več videl. Ko sem se pobral, pa je spet v mene planil. Tedaj, se mi zdi, sem ga zagrabil jaz z desno roko za lase, vendar sem jo spet dobil v nos in v obraz.
Dr. Grilz je tedaj izstopil iz avta in sem mu rekel: »Pomagaj!« Oni pa je brcal mene in njega.
Na drugi strani pred tovarno na stopnicah se je zbralo nekaj ljudi in tisti človek je stekel čez cesto med nje in se nekaj ra-govarjal z njimi. Z Griilzem pa sva se zgražala nad vsem tem v slovenščini. Jaz sem rekel Tevžu: »Žandarmerijo je treba poklicati in zdravnika. Poglej kakšen sem«.
In v tistem trenutku je on pridirjal nazaj, jaz ga niti videl nisem, in slišim: »Ah, so ist das? Tako je torej to!« In že jo dobim zadaj po glavi, da me je kar zaneslo in sem padel na tla. Brcal me je v trebuh, da mi je
zmanjkalo sape. Dr. Grilz je v tisti situaciji skočil v moj avto in startal. Ko je hotel odpeljati - to sem še videl - je oni mene pustil in šel k dr. Grilzu in ga menda ovirali. Jaz sem tedaj padel v nezavest.
Ko sem se spet zavedel, sem videl, da je dirjal v tisto stran. Ostali sem sam tam na tleh in čez nekaj časa sem začel klicati onim ljudem, naj kličejo zdravnika in žandarmerijo. Potem sem se vlekel čez cesto proti tovarniškemu portirju. Pri plotu sem malo počival, pa pride spet nekdo, bil je isti, ki je prišel nazaj, im je vpil »Ich bin Karntner von Osterreich...« Stopil je še k meni in rekel, da je sam od policije. Tedaj sem mu rekel samo: »A tako!«
Oni pa je rekel: »Če boš le še ono besedo rekel, te bom na ta plot obesil!«
Tedaj sem mislil, da me bo res končal. Zbal sem se njegovega izraza na obrazu. Zavlekel sem se do portirja in vidim, da ima okno gor potegnjeno. Vprašal sem ga, če je slišal. Portir pa je okno demonstrativno zaprli. Potem se malo naslonim na zid in nato sem vseeno šel v portirjevo ložo. Vprašal sem, če je poklical zdravnika in žandarmerijo. Rekel je »Ne!« Jaz pa: »Ali ne veste, da ste to dolžan storiti, če je kdo v takem položaju?«
Rekel je, da se on noče vmešavati v take stvari. Potem sem sedel na stol in ga vprašal, če ima telefonski imenik. Rekel je, da ga nima. Pa vidim kljub temu, da se mi je bledlo, na zidu napisane številke žandarme-rije in zdravnika.
Vprašam ga, če lahko telefoniram, pa mi reče, da mora prej na števec ugotoviti, »koliko kaže«. Potem sem telefoniral dr. šturma-nu. Nihče se ni oglasil. Nato sem zavrtel številko žandarmerije. Oglasili so se. Jaz sem povedal svoje ime, oni pa, da slučaj poznajo, ker je dr. Grilz tam in da takoj pridejo z avtom.
Ko je portir slišal moje ime, se je začel opravičevati, češ da je sam revež in da se boji.
Vprašal sem ga, koliko sem dolžan za
Ob nedavnem srečanju je dr. Magnago, predsednik južnotirolske ljudske stranke Volkspartei, koroškemu deželnemu glavarju dejal— tako je sporočila italijanska tiskovna agencija ANSA — da sedanje zadržanje nemškega prebivalstva na Koroškem, ki je tako nedemokratično odgovorilo na postavitev prvih dvojezičnih napisov, močno škoduje ugledu Avstrije in nikakor ni v skladu s prizadevanji po sporazumevanju med različnimi narodi. Deželnega glavarja Hansa Simo je tudi opozoril, da je italijanski del prebivalstva na Južnem Tirolskem pred leti, ko so v tej deželi začeli postavljati dvojezične napise, z .razumevanjem in strpnostjo sprejel to odločitev oblasti.
Nas pa zanima predvsem to, kdaj se bo znašel pred sodiščem eden izmed tistih, ki v teh dneh mažejo in odstranjujejo dvojezične cestne table, saj je znano, da je avstrijska policija še kako hitro odkrila študenta Šturma, ki je z navidez podobnim dejanjem ho-
telefoniranje, pa ni nič hotel. Rekel sem, da bom javil, kako se je zadržal. Potem slišim signal žadarmerijskega avto, šel sem ven in začel mahati z roko, vidim plavo luč, pa se je avto mimo peljal. Tudi storilec je bil zunaj in je tam stal. Potem pa vidim, da je gasilski avto. Oni se mi posmehuje in reče: »Zaradi tebe se ne bodo ustavili, seveda!«
Šel sem spet noter, ker me je bilo strah. Potem je prišel avto od žandarmerije z druge strani. Izstopila sta dva žandarma, jaz sem jima šel naproti in ta dva sta mi pomagala. Peljala sta me na žandarmerijsko postajo. Medtem je storilec izginil. Ko sta prišla žandarma, ga mi bilo več tam. Dr. Grilz pa je vedel za njegovo registracijsko številko in žandarmerija je zvedela, kdo je ta človek. Medtem ko me je dr. šturman pregledal, so tudi storilca prijeli in odpeljali v neko drugo sobo ter ga zasliševali. Dr. Šturman mi je nudil prvo pomoč in nato odločil, naj me peljejo v bolnišnico v Celovec. Tu pa se zelo trudijo zame.«
—o—
PROTI ALKOHOLU
Najbolj vinorodna dežela v Evropi, to je Francija, se tudi najbolj organizirano bori proti zlorabi alkoholnih pijač in seveda tudi proti čezmernemu uživanju vina.
V Franciji namreč umre vsako leto približno 30 tisoč oseb zaradi prevelikega pitja vina in alkoholnih pijač. Vsedržavni odbor za boj proti alkoholu, ki obhaja stoletnico obstoja, je objavil statistiko, ki kaže, da popije vsak Francoz na leto okrog 110 litrov vina.
CIGANI S PUTKO...
Leteči oddelek tržaške policije je nedavno tega aretiral sumljivega jugoslovanskega državljana, ki je pokazal očitno »popravljen« potni list. Pri njem so našli 2 in pol milijona lir in 2 milijona dinarjev. Odkrili so tudi, da ča'ka človeka, ki jim je padel v pest na nekem trgu v Trstu, večja skupina — devet — sorodnikov ali prijateljev. Pri vseh — baje gre za Cigane — so našli velike vsote denarja. Očitno se je zatekla k tem Ciganom slovita Župančičeva puntka iz Blatne vasi, ki nese zlata jajca... »Najbogatejšega- je policija pridržala, osta-lir devet so izgnali.
tel lc opozoriti avstrijsko javnost na eno izmed neizpolnjenih določb 7. člena državne pogodbe. Ker do že napovedanega procesa sploh ni prišlo, smemo sklepati, da so avstrijske oblasti njegovo dejanje končno ocenile za tisto, kar v resnici je, torej za politični, ne pa za kriminalni akt. V tem se tudi bistveno razlikuje od sedanjih akcij nemških skrajnežev, ki trdovratno nasprotujejo vsakršnemu izpolnjevanju določb 7. člena državne pogodbe in s svojim dolgoletnim nazadnjaškim delovanjem vnašajo duha nestrpnosti v odnosih med obema narodoma na Koroškem. Kajti prepričani smo, da bi pošteni del večinskega naroda na Koroškem drugače sprejemal namestitev dvojezičnih cestnih tabel, ko bi bil o narodnostnih vprašanjih koroških Slovencev bolj objektivno obveščen, kar je seveda eden prvih pogojev za začetek resničnega reševanja teh problemov in za spremembo odnosa avstrijskih oblasti do ob stoja slovenske manjšine v tej državi.
Dr. Magnago opozarja Hansa Simo
Noč med polharji leta 1972
V Logatcu je avtobus zapustil glavno cesto Ljubljana - Postojna, zapeljal skozi vas in nato obrnil na ozko makadamsko cesto proti Rakeku. V bližini Planine smo zagledali mogočen viadukt, po 'katerem pelje prva prava slovenska avtomobilska cesta, ki bo na svojem prvem odseku dograjena še pred koncem leta. V Rakeku smo prečkali železniško progo in se napotili proti Cerknici. 2e od daleč je pozdravljala s svojim mogočnim zvonikom, pa tudi drugače je bilo opaziti, da je to pomembnejše središče na Notranjskem: očitno je, da tovarna »Brest«, 'ki izdeluje pohištvo, daje kraju življenjski utrip, saj na mnogih koncih mesteca rastejo nove stanovanjske hiše. Pokrajina se je sedaj spremenila, na desni nas je spremljalo obširno Cerkniško jezero, nenavaden kraški pojav, 'ki ga je pred skoraj 300 leti tako natančno opisal že Janez Vajkard Valvasor v svoji »Slavi Vojvodine Kranjske«. V njem sicer ni bilo vode, le tu in tam sem ob ustavljenih avtomobilih opazil nekaj ribičev, ki so v zaenkrat še osamljenih tolmunih namakali svoje palice. Ponekod se je še sušilo pokošeno seno, vendar bo vsa velika površina jezera 'kmalu poplavljena, kajti jesensko deževje je blizu in takrat bo luknjičasti kraški svet izbruhal ogromne količine temnorjave vode. Cesta sedaj ves čas pelje prav ob robu jezera, vendar zadosti visoko, da je popolnoma varna pred naraslimi vodami Cerkniškega jezera. V Grahovem smo zavili na desno in se po prašni cesti namenili proti Loški dolini. Pot se je nekoliko dvignila, nato se je zopet spustila navzdol in pred sabo smo zagledali Stari trg, središče doline, kjer se nahaja starodavna župna cerkev z osnovami še iz romanske dobe, torej več kot 750 let nazaj, in hkrati matična cerkev župnije, ki ima kar 24 podružnic.
—o—
»Ali boš šel z nami na polhe?« me je vprašal prijatelj, ki sem ga obiskal v Podložu, eni izmed manjših vasi v Loški dolini. Notranjska je prava dežela polhov, saj je znano, da v teh krajih gozdovi jeseni resnično oživijo, ko ljudje v prvih nočnih urah odhajajo gledat, ali se je kaj ujelo v »š'krinjice«. Tako domačini imenujejo posebne pasti, ki 'jih podnevi, ko polh spi, nastavijo pred njegovim brlogom.
Vabilu sem se seveda odzval, še prej pa smo se morali vsi dobro Obleči, kajti v oktobru so noči v teh 'krajih že zelo hladne. Oprtali smo si nahrbtnike in v mraku stopili po vlažnem travniku. Preskočili smo manjši potok, svet se je začel rahlo dvigati in že smo se znašli v temnem gozdu. Toda le za hip: oči so se kmalu privadile novemu Okolju, obrisi dreves in skal so postali resničnejši, 'baterija je bila povsem odveč. Le štiriletno Anico, ki smo jo tudi vzeli s seboj, je postalo nekoliko strah: očitno se je zbala kakšne nočne prikazni, zato smo jo morali tolažiti, da ga bomo že pregnali, medveda, če se bo odkod pojavil.
Pogovor je tako nehote nanesel na nekdanje čase, ko se je po notranjskih gozdovih potikalo še mnogo več kosmatincev, sčasoma so jih začeli streljati in s teh lovov so znane mnoge zanimive, a tudi tragične zgodbe. Eno izmed teh sem dan pozneje opazil na sliki v neki vaški gostilni v bližini Starega trga: medveda, ki je s svojimi velikanskimi šapami planil nad lovca, oblečenega v starinsko obleko, njegovi tovariši, podobno oblečeni, pa ga
skušajo rešiti. Zaradi pretiranega odstrela so v povojnem odbdobju lov na medveda prepovedali, saj je grozilo, da bo ta živalska vrsta izginila, dovoljen je le v izjemnih primerih, zlasti takrat, ko medved ogroža življenje ljudi in živine.
Ko smo končno pregnali medvedje misli in se popolnoma privadili zaraščeni goščavi, smo se ustavili, kajti prišli smo do mesta, ki je zolo primerno za kurjenje ognja. Povedati je treba da pri lovu na polhe ne gre samo za pregledovanje »skrinjic« in ugotavljanje, če se je kaj ujelo, marveč je to početje povezano s posebnim »obredom«. V naloženih nahrbtnikih smo prinesli odrtega domačega zajca, domačega kruha, salame, vina, jabolk in še nekatere druge dobrote.
Odvrgli smo tovor in začeli nabirati suhljadi za kurjenje ognja in kmalu je visok plamen razsvetlil najbližjo okolico. Na ražnju se je začel peči zajec, posedli smo okrog ognja, nekateri naši prijatelji, tudi mala Anka, pa so šli gledat za polhi. Vse naokrog je vladala gluha tišina, ki jo je motilo le prasketanje ognja in oddaljen ropot tovarne v bližnjem Ložu. Zdelo se 'je, kot da si preteklost in sedanjost podajata roke. Ogenj, temen gozd, svetlikajoči se obrazi sosedov, vse to je spominjalo na nekdanje čase rokovnjačev, predvojnih tihotapcev (takrat so ti kraji ležali ob meji z Italijo), danes pa se ti romantični časi zdijo le še kot oddaljen sen...
Lahen vetrič spet prinese hrup strojev v loški »Kovinoplastiki«, opomin, da se 'je tudi v te gozdove že globoko zajedla moderna civilizacija. Tudi tod so ljudje opustili kmetovanje in se zaposlili v tovarnah; na poljih in travnikih se te spremembe temeljito poznajo,-goveja živina, ki bi se pasla, 'je postala prava redkost, nekdanje izkrčenine se spreminjajo v divje zaraščene gmajne. Spet eden izmed dokazov, kako s propadom kmetijstva propada tudi kulturna pokrajina, sad trdega dela celih rodov slovenskih ljudi.
Loška dolina spada med tiste slovenske predele, kjer so se naši predniki naselili zelo zgodai, v visokem srednjem veku. Sicer pa so biti ti kraji obljudeni že v prazgodovinski dobi, v času rimske države pa so tod vodile važne poti. Oba najvažnejša kraja doline, Stari trg in Lož se v listinah prvič omenjata leta 1237. Takrat je v Ložu verjetno že bila dograjena prvotna župna cerkev v romanskem slogu, ki je bila večkrat prezidana; danes vzbujata v njej pozornost zlasti glavni oltar, delo arh. Ivana Vurnika, krstilnica pa je nastala po zamisli domačina akad. slikaria Lojzeta Perka. Na podstrešju so nad sedanjim baročnim obokom lepo vidna polkrožna romanska okna, izdelana iz lepo klesanega peščenca. Pomen Starega trga je kasneje upadel, težišče življenja se je preneslo v bližnji Lož, ki se je iz majhnega tržišča pod gradom kmalu razvil v pomemben trg. Leta 1477 ga je cesar Friderik III. iz obrambnih (turški napadi!) in gospodarskih razlogov povzdignil v mesto. Loški grad, domačini ga kličejo tudi Pusti grad, je v srednjem veku večkrat menjal lastnika, v letih 1439-40 so ga habsburške čete med boji s Celjani, ki so takrat vladali v Ložu, močno razdejale. Pozneje so ga Obnovili in je v 17. stoletju prešel v last turjaških grofov. Ob koncu stoletja, torej v Valvasorjevi dobi, je že začel razpadati, tako da so danes od vsega ostale le še ruševine.
Prav nasproti Loškega gradu se vzpenja kvišku še ena vzpetina, 855 m visoka Križna gora, z znamenito baročno cerkvijo sv. Križa, ki spominja na križ ne le po imenu zavetnika marveč tudi po talnem načrtu v obliki enakokrakega križa. Nekoč je bila to zelo obiskana božja pot; to dokazuje precej široka cesta s štirinajstimi kapelicami križevega pota ob vznožju gore, na vrhu pa še vedno stojita dve stavbi, romarsko zavetišče in manjše župnišče. O nekdanji odličnosti te božje poti pričajo med drugim dragoceni baročni oltarji v cerkvi, prav tako tudi več dobrih oljnih slik, delo enega izmed glavnih slovenskih baročnih slikarjev, Fortunata Berganta iz Kamnika. V jasnem vremenu se s Križne gore — v bližini se nahaja tudi znamenita Križna jama —odkriva edinstven razgled na Cerkniško jezero, odkoder vedno vstajajo rahle meglice, Triglav z Julijskimi Alpami in na Kamniške Alpe, proti jugu pa se iz temnozelenih gozdov dviguje osamljeni Snežnik, Predaleč bi nas zavedlo, če bi začeli naštevati vse podružnice loške fare, ki se vse vidijo s Križne gore, omenili bi le tisto v Nadlesku s cerkvico iz poznega srednjega veka, ki jo je leta 1511 poslikal Tomaž iz Senja, kot se je sam podpisal na eni izmed sten. To je bil eden izmed tistih mojstrov, ki so bili okorni v umetnostnem izrazu, zato pa tembolj priljubljeni med preprostim kmečkim ljudstvom, med katerim so še daleč v 16. stoletje, ko je v Italiji že odmirala visokorenesančna umetnost, podaljševali slavno tradicijo tehnično in vsebinsko zelo izpopolnjenega srednjeveškega stenskega slikarstva. Podružnična cerkev v Nadlesku se odlikuje tudi po čudovitem 'kasetiranem stropu iz 18. stoletja, ki skupaj z istočasno zgrajenim pevskim korom nenavadno spominja na stvaritve ljudske umetnosti v kakšni Galiciji ali pa Romuniji.
—o—
Spet smo zaslišali glasove naših prijateljev, ki so se vračali z lova in nas nenadoma zmotili v tem kratkem 'skoku v preteklost. Plen sicer ni bil najboljši, kajti že več let opažajo, da je polhov zaradi pomanjkanja žira in drugih gozdnih sadežev iz leta v leto manj, toda nič zato. Otroci bodo naslednji dan, ko bo na vrsti odiranje polhov, kljub temu prišli na svoj račun. Navsezadnje je doživetje narave, njene enkratnosti, prvobitnosti in tihega obstajanja tudi nekaj vredno ter nas vedno spet navdaja z upanjem in vero v življenje.
M. V.
MESAR IN VATIKAN
Rimski sodniki se praskajo za ušesi, ker ne vedo, kako bi rešili spor med rimskim mesarjem L. Fedele in upravo Vatikana. Fedele je namreč imel v Vatikanskem mestu veliko mesnico. V začetku leta so mu jo pa odpovedali.
Fedele je zato vložil tožbo pri nimslkem sodišču za 150 milijonov lir odškodnine. Sodišče pa ne ve, ali je pristojno za to tožbo rimskega mesarja proti Vatikanu.
Prejeli smo 9. letošnjo številko mesečnika »Glas slovenske kulturne akcije. iz Buenos Airesa. Na prvi strani prinaša članek (s fotografijo) za 75-let-nico 'kiparja Franceta Goršeta in spominski članek za 110-letnico smrti velikega Slovenca Antona Martina Slomška.
Mladinska rubrika
Razprava o ideologiji
Pred kratkim se je pojavila na nemškem knjižnem trgu drobna knjiga z naslovom »Ideologie*, to je Ideologija in s podnaslovom »Vlada predsodka«. Izšla je pri založbi Albert Laingen - Georg Muller v Miinchenu in na Dunaju, napisala pa sta jo Ernst Topitsch in Kurt Šalamun. Dr. Ernst Topitsch je redni profesor za sociologijo na univerzi v Gradcu, medtem ko je dr. Kurt Šalamun asistent na filozofskem institutu graške univerze. V svoji knjigi, ki šteje komaj 142 strani, sta v zgoščani, pregledni in 'jasni obliki obdelala problem, ki je usodne važnosti iv našem času in je bil v našem stoletju tovor skoraj vseh naj hujših katastrof in nasilnih režimov: to 'je problem ideologije.
V prvem poglavju odgovarjata na vpražanje, kaj je sploh ideologija. Pri tem takoj opozorita na dejstvo, da ima ta beseda več pomenov in da ijo različno uporabljajo. V negativnem pomenu jo uporabljajo nekateri kot magično, čudodelno formulo za razvrednotenje ugovorov svojih nasprotnikov. Političnemu nasprotniku očitajo, da njegovi nazori in izjaive ne odgovarjajo stvarnosti, ker da jih bremenijo predsodki in družbeno-politični vplivi, da ije torej ujet v neko ideologijo, iz katere se ne more izmotati; to ga ovira, da ne more presojati stvari objektivno in realistično. S tem hočejo nasprotnika razorožiti in ga napraviti neškodljivega tak6 politično kot moralno. Avtorja potem naštevata vsakovrstne definicije ideologije v dosedanji filozofski in socialni literaturi. Omenjata tudi pozitivno vrednotenje ideologije. To se je pokazalo pri političnih strankah v modemih demokratičnih državah, kjer so šli z ra-zideologiziranjem strank ponekod že tako daleč, da so postale stranke samo še interesne skupnosti oziroma organizacije, ki zastopajo gospodarske interese določenih skupin. Zato bi bilo potrebno po mnenju uglednih politikov stranke do neke mere ponovno ideologizirati, kajti važne politične odločitve bi morale priti vedno iz ozadja trdne ideologije in bi ne smele biti nenačelne.
Kot zmačilna primera, kako se skuša pod izgovorom ideologije in hkrati zaradi ideologije onemogočiti nasprotnika lin ga diskvalificirati, navajata Topitsch in Šalamun očitek, ki ga Je pogosto slišati na račun bodisi demokracije, socializma, boljševizma, češ da tiči za vsem tem zadaj judovstvo. Na komunistični strani pa je primer takega semplioiističnega ideološkega tolmačenja znana teorija o zgolj dveh razredih, o delavskem in kapitalističnem, s katero skušajo komunisti oziroma komunistični sistemi razlagati cel6 najbolj zapletene gospodarske in socialne razmere in probleme, v smislu črno - bele tehnike. Po tej ideološki shemi je proletariat vedno napreden in plemenit, meščanstvo pa vedno reakcionarno in zlobno. Podobno so bili nacionalsocialistom Arijci vedno plemeniti, Judje pa zlobni in podli.
Avtorja obravnavata med drugim tudi ideologijo takoimenovanih radikalnih revolucionarjev, ki odklanjajo današnjo družbo v celoti in bi hoteli po svoji ideologiji ustvariti čisto novo družbo, pri tem pa se ne zavedajo preprostega dejstva, da prinese vsak radikalni poseg v nek družbeni red poleg predvidenih tudi celo vrsto nepredvidenih in nezaželjemih posledic. Zato je treba biti do takih črno - belih revolucionarnih teorij in totalnih eksperimentov skrajno previden.
Značilen primer ideološkega' črno - belega
slikanja vidita avtorja na Češkoslovaškem, kjer so danes prikazovani Dubček in njegovi sodelavci kot krivci ne le dozdevnih nekdanjih političnih napak, ampak: celo današnjih gospodarskih neuspehov. Iz Dubčka in njegovih so napravili prave grešne kozle za vse negativno v državi.
V zadnjem poglavju v knjigi se Topitsch in Šalamun še posebej ukvarjati z vprašanjem odnosa med ideologijo in politiko, v katerem obravnavata tudi vprašanje dialektike, ki je mnogi marksisti ne pojmujejo kot miselno metodo, ampak kot čarovni ključ, ki naj ohrani in obvaruje pred porušenijem njihov zaprti sistem teorije in pralkse, ki se boji modeme kritike v zavesti, da je ne vzdrži. Takega zaključenega sistema teorije in prakse namreč ni.. Kot teorija je iluzija in v praksi se izkaže kot hudo razočaranje. Vedno in povsod bi bilo potrebno upoštevati le dejstva in konkretne argumente.
KONCERT GLASBENE MATICE
S sobotnim koncertom v Kulturnem domu je Glasbena matica začela svojo drugo abonmajsko koncertno sezono. Vse kaže, da se je razveseljivo število dosedanjih abonentov letos še povečalo. Dobro zasedeni avditorij vsekakor potrjuje, da je zanimanje za koncerte Glasbene matice vedno večje. Vodstvu Glasbene matice že lahko čestitamo k uspešnemu začetku nove 6ezone.
Naravno, da je bil začetni koncert poverjen godalnemu orkestru Glasbene Matice. Zanimanje za koncert pa je gotovo še povečalo gostovanje trobentača Toneta Grčarja, ki je kot odličen instrumentalist prejel že številna priznanja doma in v tuijini.
Sam stalni orkester, ki ga je vodil stalni dirigent Oslkar Kjuder, je imel na sporedu Haendlov Concerto grosso op. 3 v F-duru in četrti stavek iz Osterčeve suite za orkester; Skupno s solistom trobentačem Grčarjem pa še Torellijev koncert v D-duru in Koncert v E-duru, ki ga je napisal dunajski 'skladatelj češkega porekla Johann Nepotmuk Hummel. Razen v zvočnosti in zadovoljivi intonaciji nismo to pot opazili zaznavnega napredka v muziciranju godalnega orkestra. Tako pri Haen-
Neki zahodncnemški list je pred kratkim objavil pogovor s kanclerjem Brandtom, v katerem govori o programu socialdemokratske stranke v zvezi z bližnjimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami. Zvezni kancler, ki je istočasno tudi predsednik socialdemokratske stranke, je podčrtal tri glavne točke, ki bodo v ospredju predvolilnega boja.
Prva točka obsega politiko miru, sporazumevanja in sodelovanja s sosednimi zahodnoevropskimi državami, prav tako tudi nadaljevanje dosedanje »vzhodne« politike. Na drugem mestu so ekonomska in finančna vprašanja. Sam Brandt pravi o tem: »Nekateri trdijo, da je to šibka točka vlade. Jaz nisem tega mnenja. Gospoda Strauss in Barzel ne bosta uspela prepričati ljudstva, da bi se poti morebitno njuno vlado naša država mogla izvleči z malenkostnim višanjem cen.« V tretjo .glavno točko .fo vključeni načrti za zagotovitev čim-boljše socialne varnosti, skratka vse to, kar da
dlu kakor pri Ostercu bi si bili želeli sfcrbnej'šo dinamično izdelanost in prepričljivejšo formalno izgradnjo. Posebno pri Osterčevem »Religioso« smo imeli občutek enostavnega preigravanja. Bolij uspešna 'je bila izvedba Torelilijevega in Hummellovega Koncerta. Pri prvem je solist uveljavil prvenstveno lepoto im mehkobo svojega instrumenta, pri drugem pa tudi virtuozno gibčnost in ritmično točnost. Hummelov koncert ne postavlja ne izvajalcu ne poslušalcu filozofskih problemov; z duhovitimi domisleki, vključenimi v standardne oblike hoče Skladatelj poslušalca razvedriti in zabavati. To se mu je po zaslugi odličnega solista in prizadevnega orkestra tudi v polni meri posrečilo.
Hvaležno poslušalstvo na koncu ni štedilo s priznanjem tako solistu Tonetu Grčarju, dirigentu O-'Skanju Kjudru in marljivemu orkestru.
U. V.
UNIVERZA V SKOPJU POMEMBNA ZA RAZVOJ MAKEDONSKEGA NARODA
Makedonci so bili priznani kot enakopravni narod šele v povojni Jugoslaviji, ki je urejena na federativni podlagi, in v tem obdobju so se ustvarile tudi ugodnejše možnosti za vsestranski razvoj univerze v Skopju, enega izmed temeljnih izrazov njihove nacionalne biti. Do danes je na tej visokošolski ustanovi končalo študij približno 15.000 ljudi, ki so odločilno pripomogli k hitrejšemu napredku makedonskega ljudstva.
Univerza v Skopju si prizadeva, da bi v novem šolskem letu, ki je pred vrati, sprejela kar 6000 študentov, rednih in izrednih. Trenutno študira na njenih devetih faikulte-tah in prav toliko visokih šolah Okrog 30.000 študentov, vsako leto pa uspešno zaključi šolanje več kot 1200 diplomantov. Izračunali so da pride na vsakih 10.000 prdbivalcev Makedonije več kot sto študentov. Ob teh številkah se nam nehote vsiljujejo primerjave z univerzo v Ljubljani, kjer študira približno 12.000 študentov, na visokih šolah v Mariboru pa nekaj tisoč. Makedonski narod šteje nekaj nad milijon prdbivalcev, zato nam postane jasno, da je slovenskih visokošolcev o-čitno premalo, saj živi v okviru SR Slavonije okrog milijon sedemstatisoč ljudi.
nes imenujemo z besedo »življenjske dobrine«. Nemški kancler v omenjenem intevjuju pravi takole: »Kar zadeva varstvo okolja, položaj človeka nasproti škodljivim vplivom tehnike in končno vsa prizadevanja za zagotovitev možnosti za izobraževanje čimveč ljudi, na vseh teh velikih področjih dola moramo v naši državi uresničiti čimvečjo pravičnost in človenost.«
O mladini in njenem kritinem zadržanju do vladajoče socialdemokratske stranke, češ da se ne zanima za ljudi, ki se nahajajo na robu vsestranskega duhovnega in materialnega napredka v Zahodni Nemčiji, pa je kancler Brandt dejal naslednje: »Prepričan sem, da ima mladina glede tega nekako boljšo anteno od ostalih. Z drugimi besedami bi lahko rekli: moralno kategorijo! Ne smemo jih karati, samo zadovoljni smo lahko, če so mladi hrupnejši in če govorijo jasnejši jezik, če vedo, da se v tej državi more kupiti ne le tajne dokumente, ampak tudi glasove poslancev.«
Brandt o programu socialdemokratske stranke in o mladini
TEDENSKI PREGLED
2. FESTIVAL BORA V MINIBASKETU
Od 1. do 5. novembra t.l. prireja 'športno združenje »Bor« iz Trsta 2. festival v minibasketu, Tekmovanja se bodo lahko udeležili igralci, rojeni v letu 1963 in mlajši. Ekipe, ki se nameravajo udeležiti festivala, morajo seznam igravcev (me več kot 25) predložiti organizacijskemu odboru do 28. t.m. Vsako društvo bo med temi lahiko izbralo 10 telk-movavcev, tki bodo nalstopall v posameznih tekmah. Seznam mora vsebovati naslednje podatke,-priimek, kraj in datum rojstva, ime šole ter razred, ki ga udeleženec obislkuije. Seznam bo moral podpisati predsednik društva ali trener ekipe, ki tujdi -odgovarja za resničnost podatkov. Društvo mora na seznamu navesti tudi ime predsednika, ki ga namerava poslati na turnir. Vpisovanje za udeležbo na festivalu je brezplačno.
Tekmovanje obsega dva dela: finalni in izločilni. V finale se bosta uvrstili prvi dve uvrščeni ekipi posameznih skupin, SŽ Bor kot organizator manifestacije in tretjeuvrščena ekipa z majvišjim številom kbšev. Za ekipe, ki se ne bodo prebile v finale, bo organiziran tolažilni turnir. V primeru, da bi se k-alko društvo odpovedalo tekmovanju, potem ko je že poslalo prijavno pismo, bo moralo plačati globo v višiini 5000 lir. če -se bo društvo odpovedalo udeležbi 24 ur pred začetkom manifestacije, bo moralo plačati globo v znebku 10.000 lir, v primeru odpovedi po začetku tekmovanja pa 15.000 lir.
Zelo važna prireditev, ki jo bodo organizirali med tekmovanjem, je tudi Okrogl-a miza, ki bo na sporedu v petek, 3. novembra. »2. Festival Bor minibasIkeU obsega še dve kulturni prireditvi: 4. novembra bo na vrsti pismena naloga, 3. novembra pa slikarsko »ex tempore« tekmovanje. Tekmovanje, Id bo vse dneve na sedežu društva »Bor« na V rde Iški cesti, se bo slovesno zaključilo v nedeljo, 5. novembra, ko bo na vrsti nagrajevanje.
NAMIZNI TENIS
DRŽAVNI TURNIR V CREMI
Zamejska šola v namiznem tenisu je v soboto in nedeljo požela enega naj večjih uspehov v zadnjih letih. Sonja Miličeva je kar trikrat prekosila samo sebe in jasno dokazala, da še dolgo ne bo imela tekmice v državi. V soboto je za začetek osvojila prvo mesto v mešanih dvojicah skupno z Malesoijem, V finalu je dvojica odpravila z 2:0 (19, 14) Bosija in Francesoo Maroone, kar jasno priča o premoči Miličeve in mladega Malescija. Ko smo videli odlični sobotni rezultat, smo na tihem upali, da bo Sonji Uspel še 'kak podvig. Res nas Kraševka ni razočarala im v nedeljo je v absolutni konkurenci posameznic odpravila eno za drugo vse nasprotnice. Prišla je talko v finale, kjer se je morala srečati s »staro lisico« Santifallerjevo, ki je dolgo vrsto let gospodarila v ženskem namiznem tenisu in proti kateri ni doslelj Miličeva še nikoli zmagala. Začetek tekme ije bil v korist JužnotirOlki, saj je po dveh setih že vodila z 2:0 (19, 16). Vse je kazalo, da bo naša Sanja tokrat moralla spet kloniti izkušenejši in predvsem »solidinejši« (zlasti po konstituciji) nasprotnici. Že v naslednjem nizu pa je prišla do izraza večja svežina naše predstavnice, ki je z neverjetnim elanom zbirala točko za točko in zaporedoma osvojila preostale tri sete (17, 12, 17). Sonja je bila torej v Cremi med »kremo« ženskega namiznega tenisa najboLJŠa. Mimogrede naj še omenimo, da je v mladinski konkurenci osvojila drugo mesto, potem ko je v finalu klonila nasprotnici in Prijateljici Franceschi Marcanejevi (19, 17). Med
DOMAČEGA ŠPORTA
ženskimi dvojicami je skupno s klubsko kolegico Vesnaverjevo osvojila »samo« peto -mesto. Ta rezultat je še posebej važen, ker je Vesmaverjeva zelo mlada in obetajoča in bo torej ta dvojica lahiko še dosti doprinesla pri razvoju namiznega tenisa.
Prav je, da -povemo, da so v Cremi nastopili še drugi naši predstavniki, ki so se zadovoljive odrezali. Darja Kobalova, ki letos brani barve Sokola, je v absolutni 'konkurenci klonila odlični Dodijevi, Vesndverjeva pa Santifallerjevi. V mešanih dvojicah je Kobalova skupaj s Sardellijem izgubila z zelo v-igrano dvojico M-arcone M-arcella - Parolini. Ve-snaverjeva in Peterlini sta bila tudi izločena v predtekmovanjih.
V ženskih dvojicah je Kobalova prav tako imela smolo, .saj se je skupaj s Grivellinijevo kmalu srečala s sestrama Maroone, ki sta ju -izločili in nato osvojili prvo mesto.
Med moškimi sta -se Košuta in Peterlini odrezala po predvidevanjih. Košuta je klonil Bisiju, kot pred tednom v Modemi, im se tako uvrstil na delveto mesto. Peterlini pa je izgubil z italijanskim prvakom Bosijem in si s tem zagotovil peto mesto med najboljšimi.
V dvojicah sta Košuta - Peterlini klonila Bisiju II. - Franchiniju in tako ostala v četrtfinalu.
Naši pingpongarji so se torej že na prvem državnem turnirju v letošnji sezoni zelo dobro -odrezali in kaže, da bodo nadaljevali s svetlo tradicijo zamejskega namiznega tenisa.
ketna
NA VRHU MATAJURJA
Beneško slovenski očanec Matajur -ali Baba, 'kakor ga kličejo domačini, je ma svojem vrhu, visokem 1643 metrov, nekoliko prenovljen.
Že pred desetimi leti je tam -stala lična bela cerkvica. Na samotnem vrhu je bila izpostavljena vsem vremenskim n-eprilikam. Zadnja -leta se je že prav močno krušila in je obstajala nevarnost, da se podere.
Zdaj pa je popravljena in prebeljena, da je kar prikupna in se kar na daleč kaže v lepi sliki.
Ob odprtju popravljene cerkvice vrh Matajurja je imel -domači župnik Gujon slovesno mašo, ki so se je udeležili tudi predstavniki oblasti. Menda 'bodo uredili ob nedeljah v poletnih mesecih tudi stalno službo božjo na vrhu -Matajurja, ki privablja -s svojimi gorskimi lepotami in veličastnim razgledom vedno več izletnikov.
SREČA V NESREČI
Tehnik Kurt Stangel, ki živi v bližini ZueriCha, je pred nedavnim doživel prometno nesrečo. Na cesti mu je zaneslo avto, tki je prebil ograjo nad 50 metrov visokim prepadom. Voznik je ostal nepoškodovan, saj se je levo kolo zataknilo ob železni drog ograje in avto je kot po čudežu obvisel nad prepadom. Zakonca Stangel sta -srečen konec nesreče sklenila proslaviti pri prijateljih. Medtem se je n-ju-na petletna hčerka izgubila, se povzpela na okno in padla iz petega nadstropja. Otrok je padel na 'kup trave — in izgubil tri mlečne zobe.
Sodobno kmetijstvo
Vinogradništvo v prihodnjih letih
Tudi na Tržaškem je čutiti vpliv vdora cenenih vin iz ravninskih vinogradniških predelov. Vdor cenenih in klalitetno slabih vin v vinogradniškem smislu v visokokakovostna področja je pojav, ki -povzroča hude skr bi tudi drugod po svetu in v sami Italiji. Že takoj po vojni so se začeli širiti vinogradi v ravninskih področjih ob hkratnem nazadovanju in zmanjševanju vinogradniške površine -v gričevnatih in hribovitih področjih. Svoj čas, nekako v letih 1950 do 1955, je ob novih gojitvenih tehnikah močno naraste! pridelek, tako da je presegal porabo. To je pripeljcilo do hudih motenj na tržišču. V takratnih -gospodarskih razmerah in -nizki življenjski ravni je tako stanje koristilo predvsem ravninskim krajem. Razmere pa so se pozneje -postopoma izboljšale, posebno od kar so začeli uvajati zaščito porekla vin.
. Beg iz dežele in pomanjikanje delovne sile pa že grozita izpodkopavati marsikje sadove zaščitah ukrepov, čeravno je treba priznati, da se je z zaščito porekla vin stanje močno popravilo, kar sicer ne more spremeniti dejstva, da bo treba v tradicionalnih Vinskih o-koliših, poleg same zaščite porekla vi-n ter področij, poskrbeti tudi za druge ukrepe. Za zdaj stanje še ni tako kritično, toda vprašanje je, ali bo mehanizacija sama mogla nadoknaditi pomanjkanje delovne sile. Brez korenitih organizacijskih prijemov npr. skupne predelave grozdja v vino in drugih ukrepov (vinske ceste, kmečki turizem), -tudi perspektive za prihodnost ne bodo rožnate.
Vinogradniška politika v EGS
Toliko bolj bi se morali zamisliti v te probleme povsod tam, kjer nimajo -še zaščitenih vin. Razne špekulacije utegnejo povzročiti vdliko škodo, saj je nakup cenenega ravninskega grozdja alli celo vina in prodaja le tega kot domače vino bolj slaba spodbuda za reševanje takšnih problemov, čakanje pa res ne koristi, posebno odkar je v veljavi zakon, ki obvezuje vse države članice Evropske gospodarske skupnosti k predhodni prijavi novih vinogradniških nasadov. Pričakovati je, da bo prišlo do omejitvenih ukrepov (in ti bodo prizadeli področja -brez zaščitenih vin) ko bo pridelek presegel porabo.
Predavanje dr. Vremca ob 100-letnici dunajske agronomije
Prejšnji teden so na Dunaju proslavljali 100-letnico obstoja Visoke šole za kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo in tehnologijo živil. Ob tej priložnosti so organizirali vrsto študijskih seminarjev, ki so se jih udeležili tudi mnogi gostje in predavatelji iz raznih evropskih držav. Na seminarju študijskega odsega za oblikovanje zelenega prostora in vrtnarstvo je predaval med drugima tudi dr. Vladimir Vremec iz Trsta, ki je predstavljal deželo Furlanijo - Julijsko krajino. V svojem predavanju je dr. Vremec obravnaval problematiko mestnega in podeželskega zelenja, zlasti razmerje med evropsko kulturno krajino in kmetijsko dejavnostjo.
6
Po Conradu Richterju prireja Olga Ratej, riše Melita Vovk-Štih.
12.	Deček je v duhu zagledal svojega indijanskega očeta pred seboj. Vzravnanega, ponosnega, možatega. Kako vse drugače bi se vedel tukaj njegov indijanski oče. Kako vse drugače bi ravnal. S kakšnim dostojanstvom in mirom se je znal oče vesti v vsaiki, še talko trdi preizkušnji, v miru in vojni, med posvetovanji mož ali na lovu. S pipo v ustih ali s tomahavikcim v raki, s puško ali 'Skalpiraim nožem v pesti — nikoli ni zatajil sebe in svojega ugleda. Poleg njega bi se tale slabotni bledoličnik udrl v zemlijo, izginil v prah! »To ni moj oče,« je relkel deček. Ko je Del to prevedel v 'jezik bledolionikov, je belega možica vrglo nazaj.
Na kratko se je posvetoval z vojakom, ki >se jo potem nevoljno obrnil k dečku. »Upal sem, da se te bom končno znebil,« je rekel rdečelasi Del. »Zdaj pa vidim, da pokore še nd konec. Tvoj oče želi, da vaju spremim domov in ti zaigram tolmača. Prekleto!« In je Skozi zobe pljunil čez ramo. Toda petnajstletnik je vedel, nagonsko je slutil, da vojak ne pojde z njim samo za tolmača. Za stražnika pojde, tako je, da on ne bi spotoma možicu ušel. Da bi mu zlahka ušel, o tem ni dvomil. In to bo tudi ©tori 1, brž ko bo čas. Ob prvi priložnosti.
11.	Najprej se je deček delal, kot da ga ni slišal, ko pa je Del nevarno pridvign.il glais, je z odporom ubogal. Ne da bi bil pogledal možička, je primaknil roko k njegovi in pustil, da mu jo je stisnil. Držal jo je ohlapno kot cunjo, vendar jo je po odvratnem dotiku bliskovito umaknil. Majavi človeček je požrl slino in izdavil nekaj tuije zvenečih besed. Beli sin se ni potrudil, da bi bil razklenil stisnjene ustnice. »Tvoj oče te pozdravlja in ti želi dobrodošlico,« je prevedel Del. »Pravi, da je srečen, ker si se vrnil. In da je srečen, ker si se zdrav vrnil.« Ko je videl, da so se besede odbile v prazno, pa je strogo nadaljeval: »Fant, zdaj pa nehaj
trmoglaviti! Če ne, te bom po butici. Tu staji tvoj oče in te pozdravlja. Ali mu ne moreš reči vsaj tega, da se veseliš, ko vidiš pred sebaj pravega očeta? Po (tolikih letih!« Srce Belega sina je ostalo trdo kot granit. Nihče ga ne more prisiliti, da bo spregovoril s tem nevrednim bednikom, ki tiči v dolgi, rumeni suknji, kakršno nosijo sikvo, in ki mu razkazuje svoja čustva pred očmi vseh! Ta drobceni, zdruzasti, trepetajoči bledoličnik da je njegov oče? Ta ubogi niče? Pri vseh dobrih in zlih duhovih: nikoli in nikdar!