Bogatejši številka 27 četrtek, 10. julija 1997 160 tolarjev 36.skok Cez kožo je letos skočilo 50 mladih rudarjev. ISSN 0350-5561 VELEBLAGOVNICA VELENJE Kdor išie, ta najde... v Mili! čudovito orgelsko dvorano Velenje, 3. julija - Predsednik države Milan Kučan je slovesno predal svojemu namenu tudi novo orgelsko dvorano v prizidku velenjske glasbene šole. Po njegovih besedah je to objekt, ki je vseslovenskega pomena. ■ (foto:vos) Stran 7 V Velenju poteka veliko mednarodno tekmovanje VELENJE, 3. JULIJA - Na tradicionalnem skoku čez kožo, 36-em zapovrstjo, je v četrtek v rudarski stan skočilo 50 mladih, častni skok pa je opravil predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Zbrane je na mestnem stadionu, kjer je pod vodstvom dr. Milana Medveda potekal ves ceremonial, nagovoril predsednik državnega zbora Janez Podobnik. Obljubil je, da si bo prizadeval nacionalni energetski program, ko bo predložen državnemu zboru, čim prej uvrstiti v obravnavo in sprejem. Gre za dokument, ki ga v Šaleški dolini težko čakajo, saj bo na njegovi osnovi tako Premogovniku kot Termoelektrarni Šoštanj veliko lažje načrtovati bodočnost, zlasti področje naložb. V Premogovniku Velenje so v prvih šestih mesecih letos od-kopali 1.923.900 ton premoga, s čimer so osnovni delovni načrt presegli za skoraj 91.000 ton. O praznovanju in dogodkih, povezanih z njim, več na notranjih straneh. ■ mkp, foto: vos Velenje je v teh dneh že tretjič zapored gostitelj največjih mednarodnih tekmovanj izdelovalcev radijsko vodenih vodnih modelov, tokrat svetovnega prvenstva čolnov na elektro pogon Naviga 97. Pred dvema letoma se je v Velenju odvijalo evropsko prvenstvo sekcije eksplozijsko vodenih modelov, lani pa svetovno prvenstvo te sekcije. Pri organizaciji tudi letos sodelujejo Turistično rekreacijski center Jezero, društvo Modelar in Društvo za vodne športe, v Velenju pa je bilo do ponedeljka zvečer že 163 tekmovalcev iz 13 držav, med najbolj oddaljenimi tekmovalci iz Kitajske in Rusije. Organizator je k sodelovanju povabil ekipe iz 31 držav, koliko se jih je vabilu odzvalo, pa nam do zaključka redakcije in uradnega pričetka prvenstva (v torek so v Velenje udeleženci še prihajali) ni uspelo zvedeti. Svečano so Navigo 97 odprli v torek, 8. julija, tekmovanja pa bodo potekala vsak dan in to po ves dan do zaključka, ki bo v soboto, 12. julija ob 18. uri, ko bodo na ploščadi pred restavracijo Jezero pripravili slovesnost z razglasitvijo zmagovalcev. Tovrstna mednarodna tekmovanja so vedno tudi dobra promocija Velenja, Doline in Slovenije. Tekmovalci z različnih delov sveta s seboj pripeljejo svoje družine, tako je ta čas zaradi Navige v Velenju blizu 400 gostov, bivajo v kampu ob jezeru, v domu učencev in v hotelu Vesna v Topolšici. Omenimo naj še, da so tovrstna tekmovanja tudi priložnost, da se pokažejo in dokažejo slovenski teklmovalci, ki so letos še posebej močno zastopani. V ekipi jih je blizu 30. ■ mkp Ob koncu tedna bo delno jasno, čez dan spremenljivo oblačno, možne krajevne plohe in nevihte. Epidemija seroznega meningitisa Na Celjskem že 91 obolelih Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so letos, do začetka tega tedna, registrirali 91 primerov obolelih za seroznim meningitosom, največ od teh v Celju (35) in Velenju (14). Kot nam je povedala dr. Simona Renčelj - Rus iz Zavoda za zdravstveno varstvo, so lani v celem letu na tem območju zabeležili le 42 primerov te bolezni, leta 1988, ko je šlo za pravo epidemijo seroznega (virusnega) meningitisa pa več kot 500 primerov. O obolelih poročajo tudi iz Ljubljane in Raven na Koroškem. Bolezen se širi z umazanimi rokami, ki so okužene z virusi, kijih bolniki izločajo z blatom. Virusi se lahko (zlasti poleti) širijo tudi po zraku in prenašajo z okuženimi premeti. Zato je dobro še bolj izrazito kot običajno v tem času paziti na osebno higieno. Oboleli imajo različne znake, največkrat so to prebavne težave, lahko pa tudi težave z dihanjem in nahod. Bolezen se običajno, kot je povedla dr. Rusova, »lepo« konča in praviloma ni smrtno nevarna. Ni pa za to obliko meningitisa zdravila. Bolezni so podvrženi predvsem mlajši otroci, zlasti dečki. Več kot polovica doslej obolelih na Celjskem je mlajših od 10 let. ■ mkp K 10. let KRS Velenje F KI I P ^ 2. julija je 10. rojstni dan praznoval kabelsko-razdelilni sistem Velenje. 5 let pa je minilo od takrat, ko so se lastniki tega sistema odločili za ustanovitev delniške družbe. Oba omembe vredna jubileja so zaznamovali sredi prejšnjega tedna s priložnostno prireditvijo in razstavo fotografij o razvoju KRS Velenje na Velenjskem gradu. 2. stran Obiskovalci bodo izbirali najbolj všečno melodijo poletja I. Pijem - Korado Buzeti ^ r ' 2. Zvezde naj sijejo - Brendi _ t^jtoSSr*^' | 3. Ples na-na-na - Duo Primavera 4. Metulja - Patricija Diklič, Aljaž Šimek in Black & White 5. Natoči mi vinca, kelnarca - Srečko Mlinšek 6. Zdaj drugi rožice sadi - Anita vodišek 7. Bil je mačo pravi - Tina Trnjar 8. Kje ljubezen si - Moni Tkalec 9. Rada se lovim - Karmen Plazar 10. Ne puščaj me samega zdaj -Danijel Šmid - Danny II. Zapoj srce - Ivo Radin Finale akcije Radia Velenje in tednika Kaj ii.Pata %"~?iMoni vabita na PESEM POLETJA 95 7 £ >u N •• g in ifti Bol > O O J 9770350556014 DOGODKI —_-- 10. julija 1997 Plakete »urejeno podjetje« VELENJE - Turistična zveza Slovenije je pozvala tudi Gospodarsko zbornico Slovenije za vključitev njenih članic (gospodarskih družb) v gibanje z naslovom Slovenija, moja dežela - lepa in urejena. Na terenu so se seveda odzvale območne gospodarske zbornice, povabile svoje članice in imenovale posebne komisije. Na področju občin Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki ter Zgornje Savinjske doline sije ta ogledala 23 podjetij, pri vseh sicer ugotovila odgovornost za urejeno delovno okolje, pri sami izvedbi pa vendarle opazila manjše razlike. Na priložnostni slovesnosti v ponedeljek v prostorih Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice Velenje sta tako direktor Ob 10-letnici KRS Velenje zbornice Božo Lednik in predsednik komisije Slavko Hudarin podelila plakete »Urejeno podjetje« osmim članicam zbornice. Po mnenju komisije so najbolje za celostno podobo podjetja, urejena in vzdrževana parkirišča, vratarnic oziroma vhodov, za izgled stavbe, prijaznost osebja, urejenost poslopij, klopi, posod za smeti in podobno najbolje poskrbeli v šoštanjskih termoelektrarnah, Premogovniku Velenje, Elkroju Mozirje ter velenjskih podjetjih: Eko, v Elektroniki, Esotech, Era in Nama. Vsi ti so bili dobitniki plaket, ki jih je izdelalo Lončarstvo Bahor. Kot je povedal Slavko Hudarin, bodo aktivnosti v tem projektu nadaljevali tudi letos, le da bodo merila za ocenjevanje ločili glede na proizvodne in storitvene dejavnosti in na velika ter mala podjetja. Na predlog predstavnika Premogovnika Velenje dr. Milana Medveda pa so se tudi dogovorili, da podjetja v tem projektu ne bodo le tekmovala, ampak sodelovala pri koordinaciji predvidenih aktivnosti. Prav tako naj bi v gibanje vključili še obe območni obrtni zbornici. Mtp Promet že po novem mostu V središču Zadrečke doline so pred nedavnim krepko oddahnili, z njimi pa tudi vsi, ki se vozijo po cesti proti Novi Štifti in naprej na Kranjsko ali obratno. Velika prometna ovira in črna točka je namreč končno odpravljena. To seveda pomeni, da starega mosta pri podjetju Smreka ni več, promet pa je že usmerjen preko novega. Izvajalci hitijo še z zadnjimi manjšimi deli, uradno slavje ob tej letošnji veliki naložbi pa bodo v Gornjem Gradu pripravili sredi tega meseca ob občinskem prazniku. Daljinsko ogrevanje in proračun Priprave na letošnji začetek izgradnje sistema daljinskega ogrevanja v Gornjem Gradu so v polnem teku. Prvi velik korak na tej poti bo podpis pogodbe za nepovratna sredstva s programom Phare in slovensko državo, pri tem pa je osnovni problem dejstvo, da državni proračun še ni sprejet. V Gornjem Gradu seveda računajo na ugoden in čimprejšnji razplet. Logarska dolina nekoč SOLČAVA - V razstavnih prostorih Gostišča Firšt v Solčavi je Pokrajinski muzej Celje postavil zanimivo razstavo starih upodobitev Logarske doline. Fotografije in ostali dokumenti zelo nazorno prikazujejo to alpsko lepotico in njeno podobo pred mnogimi desetletji. Velenjski PUP že odvaža GORNJI GRAD - V občini Gornji Grad so prvi med petimi občinami odpravili zagate in dvome v zvezi z odvažanjem smeti in odpadkov. Znano je, da so koncesijo podelili velenjskemu podjetju PUP, ki je s prvim julijem prevzel dogovorjene naloge in uveljavljanje novega sistema ravnanja s komunalnimi odpadki. »Gostujoči« izvajalci v prvih dneh sicer še »iščejo« smeti, v dogovorjenem roku uvajanja novega sistema pa bodo gotovo našli prave poti v zadovoljstvo vseh. ■ (tekst in slika: jp) Območna enota po številu napovedanih presežkov izstopa v republiškem merilu Zaposlovanje za določen čas VELENJE - Območna enota republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje vsako leto s posebno anketo »obdela« načrte zaposlovanja podjetij in drugih organizacij ter samostojnih podjetnikov v vseh šestih upravnih enotah, kijih s svojo dejav-nostijo pokriva. Z anketo želi ugotoviti, kaj se utegne dogajati na področju zaposlovanja in brezposelnosti in se na dogajanje tudi pravočasno pripraviti. Na anketo se je odzvalo več kot 87 odstotkov anketiranih. Anketa kaže, da naj bi se letos v poprečju zmanjšalo število zaposlenih za 2,2 odstotka, do upada pa naj bi prišlo v vseh upravnih enotah, razen v Slovenj Gradcu, kjer podjetja napovedujejo rast za okoli 0,7 odstotka. Podjetja so za letos napovedala 1.343 potreb po delavcih in pripravnikih, lani denimo 1.409, od tega pa naj bi jih več kot 70 odstotkov zaposlili za določen čas. Največ potreb po delav- cih izkazujejo podjetja s področja industrije (602), sledi gozdarstvo (166) in gradbeništvo (112), prav v teh dejavnostih pa podjetja napovedujejo tudi večino potreb po delavcih za določen čas. Istočasno so podjetja napovedala tudi presežke - letos kar 1.760 (lani 1.288). Od teh naj bi v takoimenovano odkrito brezposelnost prešlo kar 860 oseb. Po številu napovedanih presežkov območna enota Velenje izstopa v republiškem merilu, največ presežkov pa so napovedala podjetja z območja upravne enote Mozirje (537) in Ravne na Koroškem (524). Medtem ko bodo podjetja iz Mozirja problematiko presežkov reševala znotraj podjetja, pri čemer računajo tudi na pomoč Zavoda za zaposlovanje, pa so podjetja z območja upravne enote Ravne na Koroškem za večino presežkov predvidela odprto brezposelnost. ■ mkp Pretirana hvala škoduje Velikokrat v našem okolju letijo očitki, da smo premalo iskreni. Pa ne zadeva to le naših politikov, tudi med mvadnimi smrtniki ta vdina naj ne bi bila preveč čislana. Toda dogodki zadnjih dni kažejo, da je neiskrenost tudi mednarodna prvina. Le kako si lahko drugače razlagamo hvalo, ki smo je bili deležni iz najrazličnejših držav, kako dobri smo, kak napredek smo dosegli, pa potem odločilen preobrat, ki nas je znova vrgel pred vrata Nata in ki se lahko sprevrže še v to, da bomo ostali še nekaj časa v čakalnici prave Evrope. Seveda je tudi možno, da niso bili iskreni naši politiki, ki so prepotovali po dolgem in počez najvplivnejše države in izjavljali, kako so nam tam naklonjeni in kako nas podpirajo. Znova pa se je tudi pokazalo, kdo je gospodar sveta. Ko je Clinton rekel svoj stop za Slovenijo, so se tudi domine podpore Sloveniji po raznih državah začele podirati druga za drugo. In ostali so osamljeni jezdeci. V nacionalnem pomenu je pri nas to gotovo tema številka ena. Temu so podrejena vsa ostala dogajanja. In rekli bi lahko, da težave pri pridruževanju Evropi na veliko vplivajo na sožitje med strankami. Prav imajo tisti, ki pravijo, da po sprejetju v Evropo ne bo nič več tako, kot je bilo. Pa ne le zato, ker bomo morali začeti drugače živeti in se drugače obnašati, tudi zato, ker bo to prilagajanje spremenilo tudi življenje med nami. Pridruževalske aktivnosti namreč pomenijo tudi pogovore med strankami, popuščanje, prilagajanja. Odnosi z Evropo torej spreminjajo odnose pri nas. Pri nas pa niso redki, ki menijo, da bi lahko na lahek način prišli do tega, da bi bilo večje število ljudi zadovoljnih s plačami. Recept je preprost: ustanoviti je treba še več občin. Očitki zadnjih dni namreč kažejo, da imajo vodici občinski možje (in žene) izredno dobre plače. Več ko bi imeli občin, več bi imeli vodilnih občinskih ljudi in tako več Slovencev z visokimi plačami. To pa je vendarle osnovna skrb vsakega našega človeka. Za visokimi plačami stremijo celo tisti, ki so ostali na cesti. Pa čeprav bi bili za začetek veseli, če bi kakšna drobtinica z občinskih miz padla tudi mednje. Takim, ki že imajo dobre plače, ni treba pretirano gledati na jutri, saj so si že zdaj zagotovili lepšo prihodnost. O njej pa le sanjajo številni nezaposleni, pa tudi (še) zaposleni. O bodočnosti so zadnje dni precej govorili tudi v Šaleški dolini. In tudi pri tem so bile oči uprte proti Ljubljani. Gre za usodno povezanost doline na rudarjenje in pridobivanje električne energije. Pri tem pa desetletje ali dve ne pomenita veliko. Tu je dejansko dogajanje čez dvajset let že jutri, na katerega se je treba pričeti pripravljati že danes. Za kaj takega pa je treba imeti jsno izdelane načrte. Prav pomanjkanje dolgoročne strategije razvoja vsako leto skali praznovanje premogarjev. Tudi letošnje ni bilo izjema. Morda je bila izjema le to, da so jim nekateri odgovorni povedali, da naj bi tak dolgoročni plan vendarle dobili. Knapi seveda upajo, da tudi pri tem ne bo tako kot pri našem pridruževanju Natu in Evropi. ■ (k) Ne le prenos slike in tona, ampak več Ob soju petrolejk, ob mizah, na katerih so bile buteljke s posebno nalepko, sta se Strašna Jožeta z besedo in sliko ter s pomočjo nekaterih sogovornikov »sprehodila« po zelo zanimivi, ne sicer tako dolgi, a zato toliko bolj uspešni razvojni poti kabelsko-razde-lilnega sistema Velenje. Prvi, ki sta ga povabila k obujanju spominov na začetke, je bil Lojze Penšek iz KS Šmartno Velenje, kjer so na področju bivše občijne Velenje najprej spoznali, da pomeni spremljanje televizijskih in radijskih programov tudi novo okno v svet. Predsednik skupščine družbe Jože Rovšnik se je v svojem prispevku dotaknil kronološkega pregleda nekaterih zanimivih podatkov iz obdobja 10 let in menil, daje bila odločitev o ustanovitvi delniške družbe pred 5 leti pravična, saj takšna organiziranost omogoča delničarjem njihov neposreden vpliv na razvoj. Janez Krašovec, predsednik nadzornega sveta te družbe, je 10 let razvoja KRS razdelil na 3 obdobja: čas intenzivne izgradnje omrežja v KS Šmartno, drugo obdobje predstavlja oblikovanje kabelsko-razdelil-nega sistema, tretje pa je čas obnove omrežja in priprava tega za večnamensko rabo, ki bo orno- novanjskih enot na področju mestne občine Velenje sistem že pokriva.« Po njegovih besedah se bodo lahko z delnicami pojavili na odprtem trgu, ko bodo omrežje posodobili v celoti. Omenil je še nalo- prejšnjo povezavo s Koroško, Celjem, preko Ljubljane do Kopra. S pomočjo podjetja Gorenje Servis, ki ga Ferko uvršča med vodilne v Sloveniji na tem področju, jim najbrž ne bo tako ima svojo vlogo v občini. Poleg povezave s sistemi po Sloveniji pa bi bilo prav, če bi se med seboj povezale tudi tri občine, nastale znotraj bivše občine Velenje.« ■ 'P gočila izrabo do danes še neizkoriščenih 90 % njegovih zmogljivosti. Najpomembnejša naloga sveta pa je - po Krašov-čevih besedah - zaščita malega delničaija in nadzor nad gospodarjenjem s tem sistemom. Čeprav se vloga uporabnikov in hkrati delničarjev vedno ne obnese, bi bilo dobro takšen status vsemu navkljub obdržati. Med naloge za bodočnost pa je uvrstil še povezovanje KRS Velenje navzven. Član uprave Slavko Korenič je v ge, ki jih čakajo v prihodnje. Ni jih malo in tudi tako enostavne niso. Čestitk z lepimi željami za vsaj takšen razvoj tudi v prihodnje seveda ni manjkalo. Med drugim jih je izrekel predsednik slovenskega združenja kabelsko-razdelninega sistema Milan Ferko. Zaželel je KRS Velenje čim- težko kot kakšnemu drugemu tovrstnemu sistemu v Sloveniji. Čestitkam in lepim željam se je pridružil tudi velenjski župan Srečko Meh. Na očitek, da občina pri dosedanjem razvoju tega sistema ni prav dosti sodelovala, seje odzval z mislijo: »Če kdo ne more pomagati, ni zanemarljivo dejstvo, da tudi škodi ne. KRS svojem govoru poudaril, da mora ta sistem nuditi tisto, za kar so ga pred 10 leti zgradili, hkrati pa slediti tehnologiji in njegovi večnamenski rabi. »Omrežja ne obnavljamo le za prenos slike in tona, ampak za vse tisto, kar predstavlja novo okno v svet. 97 % vseh sta- Na prireditvi, s katero so zaznamovali jubilej, so se zbrali na isti dan in menda celo ob isti uri kot ob predaji KRS Velenje svojemu namenu pred 10 leti. Kučanovo geslo Geslo Milana Kučana, ki gaje izrekel pred skokom, je bilo: »Govoriti resnico brez nevarnosti zmore vsak, govoriti resnico kljub nevarnosti pa zmore samo poštenjak.« O njem je kasneje predsednik rekel, da ni morda toliko geslo za rudarje, ki z njim živijo in izpričujejo bistvo svojega dela, ampak velja bolj za slovenske politične razmere, ki so polne politikanstva in prevar, ki dostikrat govorijo o tem, da je posameznikom več do njhovih osebnih ali strankarskih interesov kot do interesov države in državljanov, ki v njej živijo. Rudarska parada V letošnji rudarski paradi rudarjev in upokojencev v svečanih oblačilih, ki je iz centra Velenja krenila ob 8. uri, je bilo izjemo veliko ljudi. Zelo veliko pa se jih je letos tudi zbralo na osrednjem prizorišču, mestnem stadionu. Ceremonial je vodil dr. Milan Medved ob pomoči botrov in starešin. ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Tu je! Poletje! Težko pričakovani čas oddiha, počitnic in potovanj, čas, ki si ga vsi želimo preživeti čim lepše in predvsem brez skrbi. Preden se odpravimo na pot, navadno poskrbimo za ustrezno varnost doma, na potovanju pa nas šele neljubi dogodki opozorijo na potrebne varnostne ukrepe. Da bi se vašdopust končal čim lepše in brez slabe volje'zaradi izgubljenega ali ukradenega denarja, vam ponujamo več možnosti brezgotovinskega poslovanja. - Plačilna kartica EUROCARD vam gotovo ni več neznanka, saj jo mnogi že uporabljate za poravnavanje obveznosti doma in v tujini. Namenjena je za brezgotovinsko plačilo blaga in storitev ter tudi za dvig gotovine. - POTOVALNI ČEKI so namenjeni za dvig gotovine v tujih bankah, so izdani v poljubnih apoenih in v vaši izbrani valuti (kot ste jih predhodno kupili v domači banki). - Tretja možnost so EVROČEKI, namenjeni za plačilo storitev in tudi gotovinski dvig (kot domači čeki). Glasijo na tujo valuto, vnovčljivi pa so v valuti države, kjer jih vnovčimo. Izbiro in odločitev prepuščamo vam... Pa prijeten dopust! Milan Kučan gost Premogovnika Velenje Precej naporen je bil praznični dan za častnega rudarja Milana Kučana ob obisku v Velenju. Po skoku čez kožo, seji organizacijskega odbora Navige 97, otovoritvi prizidka glasbeni šoli se je popoldne v daljšem pogovoru zadržal še z vodstovom Premogovnika Velenje in Tere-moelektrarne Šoštanj. Živo se je zanimal za njihovo delo in za načrte, ki jih imajo za naprej. S povedanim, zlasti pa s skrbjo za ljudi, za zaposlene, je bil, kot je rekel, fasciniran in posebej ga veseli dejstvo, da v Premogovniku ob vseh težavah, s katerimi se srečujejo, niso šli po poti grobih metod novega lastništva Na pogovorih je s Pogovorov, ki jih je ob obisku v Velenju imel predsednik Republike Milan Kučan z sodeloval tudi državni sekretar za vodstvom Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj. energetiko Alojz Kovše, ki je povedal, da bo vlada že jeseni dala v parlamentarno proceduro nacionalni energetski program. ■ mkp, foto: vos Letos je čez kožo skočilo 50 mladih rudarjev. Na 36. skoku čez kožo je Premogovnik dobil novega člana Častni knap Milan Kučan Svečano povorko je po velenjskih ulicah pozdravljala množica ljudi. VELENJE, 3. julija - Velenjski premogovnik ima že teden dni novega člana, častnega kna-pa predsednika Republike Slovenije Milana Kučana. Ob botru Antonu Seherju, januarja prihodnje leto bo dopolnil 80 let, avtorju Zgodovine premogovnika Velenje, in starešin dr. Franca Žerdina in dr. Milana Medveda, je uspešno prestal [ znameniti rudarski krst. Tako kot tudi 50 novincev, ki so jih na tradicionalni prireditvi Skok čez kožo sprejeli medse starejši, izkušeni in preizkušeni kolegi. Po skoku je povedal, da je imel precejšnjo tremo tudi zato, ker ta poklic zaradi narave krasijo številne vrline, kot je tovarištvo, solidarnost, disciplina, znanje, spoštovanje tradicije in velika pripadnost poklicu, povezana z upanjem, da se da s tem poklicem zagotoviti socialno varnost sebi in družini. Velenjski premogovnik ima že teden dni novega knapa, predsednika Republike Slovenije Milana Kučana. Starešini sta bila dr. Milan Medved (tudi vodja ceremoniala) in direktor Premogovnika dr. Franc Žerdin, za botra pa so mu določili inženirja Antona Seherja. Podobnik in izrazil prepričanje, da je treba v Sloveniji čim prej sprejeti nacionalni energetski program in v njem dolgoročno opredeliti tudi položaj premogovništva v povezavi s proizvodnjo električne energije. Rudarjem je zagotovil, da bo sam v okviru svojih možnosti storil vse, da bo nacionalni energetski program zelo hitro, ko bo predložen državnemu zboru, uvrščen na sejo, obravnavan in potem sprejet. S sprejemom bodo opredeljene tudi možnosti za nadaljnji razvoj velenjskega premogovnika in Termoelektrarne Šoštanj ter dejavnosti neposredno povezanih z njima. ■ Milena Krstič - Planine fotografije: Stane Vovk Tudi dr. Janez Podobnik je z vrčkom piva nazdravil vsem rudarjem in njihovim družinam in zagotovil, da bo poskrbel, da nacionalni energetsiki program pride na sejo državnega zbora takoj, ko ga ta dobi v obravnavo. Slavnostni govornik na zdaj že 36. skoku čez kožo je bil predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik. »Rudarji ste vedno znali praznovati, tudi zato, ker vaše delo v temnih globinah vedno hrepeni po svetlobi in praznovanju. Sam prihajam iz krajev, ki so bili zaznamovani z rudarjenjem, iz Idrije, in v sebi nosim korenine tega častnega poklica,« je zbrane, bilo pa jih je izjemno veliko, nagovoril dr. Podobnik. Pohvalil je uspešno delo skoraj 4000-čanskega kolektiva, ki se s svojo visoko stopnjo meha-niziranosti in naglo rastjo produktivnosti uvršča med naj- boljše premogovnike tudi po evropskih merilih, in še posebej njihovo skrb za sanacijo in re-kultivacijo zaradi rudarjenja degradiranega okolja. »Skrb za okolje in zavest, da moramo vsestransko varovati zemljo je še posebej ob dilemah, povezanih z vključevanjem v evropske povezave, vedno bolj aktualna. Viri energije v Sloveniji niso najbolj bogati in zaradi tega je Slovenija energetsko zelo odvisna država, zato je nujno težiti k čim učinkovitejši rabi energije in se tudi na tem področju približevati in zgledovati po razvitejših državah evropske zveze,« je rekel dr. Janez Prostovoljno delo na Šolskem centru Velenje "Sonce v duše vseh nas!" Minuli ponedeljek popoldne so se v prostorih Mladinskega kulturnega centra v Velenju srečali prostovoljci Šolskega centra Velenje. Sonce v duše vseh nas je slogan, s katerim vključeni v ta projekt nakazujejo namene in cilje delovanja. Priložnostne prireditve se je udeležilo malo prostovoljcev, med posebnimi gosti pa je bil pesnik, pisatelj in igralec Tone Kuntner. Alenka Čas, vodja projekta Prostovoljno delo na Šolskem centu Velenje je takole pojasnila razloge za skromno udeležbo. "Pozna se, da smo se v minulem šolskem letu srečevali s precejšnjimi težavami. Z zaprtjem begunskega centra smo izgubili svoje delovne prostore, tudi denarja, na katerega smo računali, ni bilo. Skratka, prostovoljcem nismo mogli nuditi vsega, kar smo želeli in česar bi bili ob svojem zavzetem in predanem delu vredni. Svoje pa je naredila še moja prezaposlenost. Kljub dokaj težkim delovnim pogojem ocenjujem, da so naši prostovoljci in njihovi vodje naredili veliko dobrega dela." Kar nekaj je bilo aktivnosti, s katerimi je približno 100 prostovoljcev Centra vsak teden pohitelo k svojim prijateljem na raznih koncih Šaleške doline, ki so željno pričakovali srečanja z njimi, njihove pomoči. Našli so jih v begunskih zbirnih centrih (v minulem šolskem letu sicer manj kot prejšnja leta), v šolah, v velenjskih vrtcih, v bolnišnici Topolšica, v Termah Topolšica so navezali pristne stiske s kar nekaj bolniki z multiplo sklerozo, pa z otroki s psihosomatskimi težavami, z varovanci doma za varstvo odraslih v Velenju, zanimiva in vedno prisrčna so bila sre- čanja z otroki in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Omeniti velja še pomoč, ki so jo nudili prostovoljci osnovnošolcem in svojim vrstnikom pri premagovanju učnih težav.V minulih poletnih počitnicah so organizirali tudi dva tabora (Sončni žarek na Svetinjah in Od srca do srca, ki je potekal v 5 romskih naseljih v Prekmurju), se udeležili strokovnih srečanj doma in v tujini, zelo uspešno so med drugim predstavili inovacijski projekt prostovoljno delo in romski tabor na letošnjih dnevih slovenskega izobraževanja v Ljubljani. "Plačilo za naše delo so res številna zavidanja vredna priznanja, nam samim pa mnogo več pomeni dejstvo, da postane dan za tistega, ki mu je pomagal naš prostovoljec, lepši, misel na prihodnost svetlejša, življenjska moč in vedrina večja." Med letošnjimi poletnimi počitnicami posebnih aktivnosti ne bodo organizirali. Udeležili se bodo le tistih, na katere jih bodo povabili. Med ponudbami je še zlasti zanimivo sodelovanje 10 prostovoljcev na mednarodnem taboru za delo z mladostniki v Bosni. Prihodnje šolsko leto bo prostovoljno delo na Šolskem centru Velenje kot ena od oblik preventivnega programa za dijake oziroma ena od možnosti za njiho- vo celostno pripravo na življenje pisalo že šesto leto delovanja. Alenka Čas upa, da se jim bodo v jeseni pridružili novi prostovoljci, taki, ki imajo radi ljudi in so jim skozi najrazličnejše aktivnosti pripravljeni pomagati pri premagovanju stisk. Upa toliko bolj, ker jim je pred nedavnim uspelo pridobiti prostore za svojo dejavnost v poslovni stavbi Farmina v Velenju. Glede na to, da so se že dokazali, pričakujejo, da jih bodo tako kot občina Velenje tudi drugi v družbi opazili, razumeli njihove potrebe in jim pomagali pri zagotavljanju najosnovnejših materialnih pogojev. "Tako bomo skupaj doživljali še več lepih trenutkov, tudi v našem medsebojnem druženju, saj jih je med nami in okoli nas kar nekaj, ki bi bili še kako veseli našega prijateljstva," je sklenila pogovor Alenka Čas. ■ tp S svojim mladostniškim poletom in toplino so razveseljevali, razblinili prenekatero senco iz duše. »Skupaj s svojimi prijatelji smo prepevali, se učili, pogovarjali, hodili na sprehode ...« so povedali med drugim na nedavnem srečanju. Mladi raziskovalec Tadej Vodušek in mentorica Mateja Klemenčič Šaleška geološka pot Že tretje leto zapored smo srečali v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline dijaka oziroma bolje maturanta Poklicne in tehniške rudarske šole Šolskega centra Velenje Tadeja Voduška. Pav tako njegovo mentorico dipl. inž. Matejo Klemenič. T\idi naslov naloge je bil vedno isti - Šaleška geološka pot, le ena številka je bila drugačna (drugo, tretje nadaljevanje). Že lani je med nalogami srednješolcev dobila prvo nagrado. Letos prav tako. Tadejevi sodelavci pa so bili seveda vedno drugi. Tokrat je to bil Klemen Ovnik, dijak 1. letnika Poklicne in tehniške rudarske šole. »S Klemnom sva prijatelja, doma ima tudi manjšo zbirko kamnin. Ko sem ga seznanil, kaj počnem, seje navdušil in z veseljem sem ga vključil," je povedal Tadej. Ni težko ugoto- viti, zakaj je pred dvema letoma raziskano geološko pot od sv. Andraža do Arnalč, lani od Ša-leka do Špika in letos od Špika do Hude luknje nadaljeval. "Materiala je vsaj še za 10,15 let, to področje me zanima, saj bom nadaljeval študij geologije v Ljubljani." V raziskovalni nalogi daje posebno pozornost kamninski zgradbi, nahajališčem mineralov, kraškim pojavom, geološkim znamenitostim, njihovi uporabni vrednosti. Je bilo delo naporno? »Ja in ne,« je odgovoril. Ker vreme pri raziskovanju ne more biti ovira, ker tudi čas za oddajo naloge priganja, je Tadej lovil zadnje zimske dni. Večkrat gaje zeblo v roke, kar nekajkrat pa ga je pošteno napihalo. Od zavzetosti je (ne spet tako redko) pozabil na prazen želodec. Še najtežje pa je bilo, po besedah mladega raziskovalca in mentrorice, določiti nastanek kamnin. Tako kot pri prejšnji nalogi sta pri tej povabila k sodelovanju znanega slovenskega geologa dr. Staneta Busarja. Povabila sta ga tudi zato, ker opisuje slovensko geološko pot, ki teče mimo Šaleške kotline. "Ta naša geološka pot je pravzaprav ena od vej, ki jo bomo navezali na 500 km dolgo »To, da bi bila naloga znova med najboljšimi? Vseskozi ostaja upanje. Ker pa so tudi ostale naloge zelo dobre, je toliko prijetnejše, če te presenetijo s kakšno nagrado," je povedal Tadej Vodušek. slovensko geološko pot. Moram reči, da je bil dr. Busar navdušen nad zanimanjem, vztrajnostjo mladega raziskovalca," je še dodala mentorica. Vsi trije deli Šaleške geološke poti so približno enako dolgi, od 10 do 12 km. "Če meje tokrat kaj posebej presenetilo, je bilo to, da je zgradba kamnin tretjega dela poti povsem drugačna kot v prejšnjih raziskavah. Veliko presenečenje je, če najdeš premog na vrhu Kozjaka, če najdeš pomembno mejo med Alpami in di-naridi in pa izjemne kraške pojave v Hudi luknji. Majhno razočaranje pa, da so nagrobniki iz kamnin iz Afrike in Skandinavije." Še nečesa se bo najbrž Tadej spominjal kar nekaj časa. Tega, da je zaradi zavzetosti na terenu skupaj s prof. Busaijem skorajda za- Mateja Klemenčič:»Izkušnje so bile vsako leto večje, kar je pomenilo, da sem kot mentorica imela vedno manj dela.« mudil na maturantski ples. Raziskovalna naloga Šaleška geološka pot je seveda uporabna, zato Tadej in Mateja upata, da bosta dočakala dan, ko bo ugledal luč sveta zbornik z zapisi o geološki zgradbi Šaleške planinske poti, ko bodo označili izjemne točke s tablicami, ki bodo bolj vzbujale pozornost mimoidočih. Matura je za njim, prepričani smo, da uspešno. Pred njim brezskrbni dnevi. Brezskrbni seveda v navednicah, kajti dobršen del počitnic bo preživel med delavci hidrogeološke službe na Premogovniku Velenje. Za dopust je načrtoval avgust, seveda če ne bo vmes kakšnih tekmovanj v namiznem tenisu, kjer je prav tako več kot odličen Čestitke za nalogo in obliko uspehov tudi na nadaljnji poti! ■ tp Poslovne novice GZS, Območna gospodarska zbornica za Pomurje organizira v sodelovanju s Trgovinskimi in industrijskimi zbornicami iz Madžarske, Avstrije, Hrvaške iz ZR Jugoslavije poslovno srečanje s poslovno borzo, ki bo v Gornji Radgoni 28. avgusta ob 10. uri. Na poslovnem srečanju bodo zastopane vse gospodarske panoge. Gospodarska zbornica Slovenije pripravlja v sodelovanju s Trgovinsko zbornico Brno Češko-Slovensko poslovno konferenco, ki bo potekala v obliki vnaprej načrtovanih individualnih poslovnih razgovorov med zainteresiranimi slovenskimi in češkimi podjetji. Poslovna konferenca bo 23. septembra, na drugi dan Mednarodnega sejma strojegradnje v Brnu. Udeležba je zato še posebej zanimiva za podjetja, katerih ponudba je čim bližje programu tega sejma. Prijave: GZS - Oddelek za mednarodno sodelovanje, ga. Zvonka Maier, Slovenska 41,1504 Ljubljana, tel.: 061/12-50-122, faks: 061/219-536. Ob koncu lanskega leta smo vas obvestili, da bomo v okviru projekta Phare "Razvojne aktivnosti v regiji Maribora" imeli možnost organizirati poslovna srečanja s podjetji v tujini, predvsem v državah EU. Po dosedanjih pripravah vas lahko z zadovoljstvom obvestimo, da bomo 25. in 26. septembra organizirali poslovno srečanje v sodelovanju s Trgovinsko in industrijsko zbornico Amsterdam - Haarlem, ki je že pričela z animacijo svojih članov in že prejela nekaj predlogov nizozemskih podjetij za sodelovanje s partnerji v Sloveniji. S pripravami smo pričeli tudi na naši strani, zato vas prosimo, da nam vsi, ki ste zainteresirani za udeležbo na poslovnem srečanju, čimprej javite svojo udeležbo. Število udeležencev je omejeno, skupino pa moramo zaključiti v izjemno kratkem času. Slovenia - Current Economic Trends 1996 and prospects for 1997 je informativno-promocijska publikacija SKEP GZS v angleščini. Zloženka v velikosti A4 kratko (tekst, tabele, grafika) prikazuje gospodarske trende v Sloveniji 1996 s prognozami 1997. Priporočamo jo vodstvom in komercialnim službam podjetij za njihove tuje poslovne partnerje, predstavnišva, obiske in mednarodne kontakte (promocijske mape, itd.). Pripravljamo jo dvakrat letno, marca in septembra, izide aprila in oktobra. Zaradi velikega zanimanja smo zagotovili ponatis. V promocijske namene lahko članica GZS v okviru plačane članarine GZŠ brezplačno pridobi 1-3 izvode (odvisno od velikosti družbe). Lahko pa naročite večje število izvodov (20, 30, 50) na: Gospodarska zbornica Slovenije, SKEP -Služba za konjunkturo in ekonomsko politiko, Slovenska 41, 1504 Ljubljana, faks: 061/219-536 (s pripisom "za SKEP"). Zaradi pokritja dela stroškov vam bomo dodatne izvode zaračunali po 370 SIT Vse podrobnejše informacije so na voljo na Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje, Rudarska 6a, 3320 Velenje. Telefon: 063/856-920, faks: 063/855-645. d.d. AVTO CIEI.JIE 3001 CELJE, LJUBLJANSKA C. 11 FIAT - LANCIA FORD PEUGEOT NISSAN LADA RABLJENA VOZILA VELIKI AVTO CENTER S TRADICIJO t" flš krediti za RABLJENA in NOVA vozila po izredno ugodni obrestni meri do 5 let INFORMACIJE: CELJE: FIAT - LANCIA 411-584, FORD 31-919, PEUGEOT 484-484, MISSAfl 490-36-31, LADA 34-271, RABLJEM VOZILA 412-328, VELENJE 851-060. POPRAVEK TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE JKM i C#" 1™ 1m hI IS d.d. 3001 CELJE, LJUBLJANSKA C. 11 V prejšnji številki tednika Naščas smo pri objavi rabljenih vozil pomotoma izpustili ŠKODO FAVORIT in ceno zanjo pripisali vozilu PEUGEOT 405. Pravilno se glasi: ŠKODA FAVORIT 136 Ietnik1990 379.319,00 SIT PEUGEOT 405 GL letnik 1992 1.577.687,00 SIT Za napako se opravičujemo! 10. julija 1997 INTERVJU NAŠ ČAS 5 Županja občine Ljubno Anka Rakun: »Veliko smo naredili in dostojno bomo slavili« Konec julija in prve avgustovske dni bo na Ljubnem ob Savinji izjemno pestro in slavnostno. Znamenitemu flosarskemu balu prvo nedeljo v avgustu in občinskemu prazniku l.av-gusta bodo letos dodali kopico raznolikih prireditev, s katerimi bodo obeležili zavidljivih 750 let od časa, ko je bilo Ljubno prvič omenjeno v pisnih virih. »Dostojno bomo slavili, saj je 750 let častitljiva obletnica, tretji občinski praznik bomo namenili novim lepim uspehom v naši občini, na že 37.flosarskem balu pa se bomo upravičeno poveselili in razvedrili,« pravi županja Anka Rakun. Bogata knjiga za 750 let Prireditev bo zares veliko, že sedaj pa velja omeniti predstavitev knjige o stoletni zgodovini Ljubnega in okolice. Na 170 straneh so avtorji, ki jih vodi raziskovalec in pisec Aleksander Videčnik, prve začetke 750-letne zgodovine, opisali sicer nekoliko manj, ker so viri dokaj pomanjkljivi, več pa so napisali o prejšnjem in tem stoletju. »Zelo sem vesela, da se je odzvalo vseh 22 avtorjev, ki smo jih povabili k sodelovanju v tem projektu. Knjiga celovito predstavlja novejšo zgodovino Ljubnega, družbene, gospodarske in življenjske razmere, verski utrip skozi stoletja, zdravstvo, šolstvo, kulturo, šport in še marsikaj, posebno poglavje pa je namenjeno povodnji leta 1990 in leta 1730. Tudi predstavitev knjige sama bo nekaj posebnega,« pravi med ostalim županja o desetdnevnih prireditvah. Pokazali in dokazali se bodo Pripravili bodo cel kup različnih razstav, slavnostno sejo in mašo s srečanjem misijonskih krožkov iz šestih evropskih držav, pevske nastope, odkritje spominske plošče Maistrovim borcem in spominskih kamnov na poplave 1990 in 1730, kresovanje, županji bodo izročili spominsko listino o prvi omembi kraja in podobno. »Posebej sem vesela, da bodo kulturne in slavnostne nastope izvedli predvsem domačini, pevci, folkloristi, likovniki, otroci. Prav je, da se predstavimo sebi in drugim, imamo kaj pokazati.« Vsak tretji občan s telefonom Pravšnji prispevek obletnici in piazniku bodo tudi številne pridobitve, zlasti na infrastruk-turnem področju. »Občani so posebej veseli enajstih novih cestnih odsekov, pet jih je v Radmiiju, eden v Okonini in ostali na Ljubnem ter okolici. Res so to krajši odseki z novo asfaltno prevleko, res pa je tudi, da krajanom veliko pomenijo. Zanimivo je tudi, da smo junija napeljali elektriko še do zadnje kmetije v občini, ki tega »razkošja« še ni imela. Res, nerada se s tem pohvalim, kajti ob nastopu županovanja sem bila prepričana, da je elektrika tista stvar, ki jo ima vsak občan, kasneje pa sem žal ugotovila, da to ni res. Zdaj smo skupno popravili še ta dolg, poveselili pa se bomo v zaselku Savina še ta teden. Veseli smo tudi 180 novih telefonskih priključkov, saj smo s tem dosegli slovensko povprečje, vsak tretji prebivalec ima namreč sedaj telefon. Končno moram povedati, da smo uredili tudi zunanjost občinske hiše. Pri tem smo se odrekli nakupu službenega občinskega avtomobila, saj vendarle mora biti občinska hiša zgled in ponos kraja,« je zadovoljna Anka Rakun. Osnovna šola prihodnje leto Z velikim slavjem pa dela za letos še ni konec, po praznovanju se bodo v občini Ljubno še z večjo vnemo lotili novih nalog. Septembra in oktobra jih čakata dve večji naložbi. Prva je čistilna naprava in druga kolektor do nje. Vso dokumentacijo imajo, prijavili so se na razpis ministrstva za okolje in prostor za nepovratna sredstva, pa na ekološki sklad za kredit. Kaj pa prostorski problemi v osnovni šoli, zanje so izglasovali samoprispevek? »Letos naložbe še ne bomo pričeli, tudi zato, ker letos za ta namen še ne bomo dobili šolskega tolarja. Z ministrstva za šolstvo in šport so zagotovili, da bo naša šola na vrsti prihodnje leto, torej bomo v letu 1998 vse moči in denar usmerili v osnovno šolo.« Občina »se je prijela« Za konec še naslednja ugotovitev. »Naša občina se je prijela, če rečem po domače. To mi potrjujejo občani, ki vsakodnevno izražajo svoje zadovoljstvo. Veseli so lastne občine, ki jim je bližja. Veliko smo postorili in še več imamo nalog in načrtov.« mjp Rekreacijsko-turistični center Golte Podpora regije zagotovila preživetje l\iristično in smučarsko središče na Golteh se je v prvih letošnjih šestih mesecih (spet) srečevalo s hudimi težavami. Zima je bila glede snežnih razmer sicer dokaj ugodna, žal pa bistveno krajša kot običajno. Najhuje je poslovanje prizadel izpad trženja v marcu, ki je v preteklih letih pomenil 45 odstotkov prihodka v vsej zimski sezoni. Precej obetavno je, da v začetku julija lahko z olajšanjem ugotavljajo, da je tega težkega obdobja vendarle konec. Z razumevanjem in pomočjo vseh osmih občin savinjsko-šaleške regije neposredno, predvsem pa z njihovim enotnim nastopom na ministrstvu za jali sredstva za akumulacijo, seveda tudi s pomočjo države. Zakonodaja predvideva precej sredstev za obstoj in zlasti razvoj infrastrukture in objektov v turizmu, v pripravi pa je tudi pozitivna zakonodaja na področju varnosti na žičnicah. Država naj bi namreč pomagala pri vzdrževanju, pri čemer bi bile vse dostavne žičnice pod posebnim režimom, ki bi v bistvu pomenil da so nadaljevanje cestne infrastrukture. To bi pomenilo bistveno zmanjšanje stroškov up-ravljalcev, saj bi država nadomestila del teh sredstev. Dobili plače za februar Kaj vse to pomeni za Golte v tem trenutku? Najprej pomeni, gospodarske dejavnosti, so namreč uspeli zagotoviti sanacijska sredstva, s katerimi bodo vsaj delno nadomestili izpad zimske sezone. Zakonodaja dolgoročna rešitev V tem času se spreminja zakonodaja, ki bo dala večji poudarek turizmu. Na Golteh zato računajo, da bodo do konca leta zagotovljeni pogoji, da bodo centri regijskega značaja lahko preživeli, da bodo torej lahko redno delovali in ob tem ustvar- Cakajo odlok mozirskega sveta Velika ovira za letošnje poslovanje je seveda zamuda pri sprejemanju državnega proračuna, saj tudi ne tej podlagi računajo na del potrebnih sredstev. Zaradi tega bo potrebno ogromno truda v jesenskem času, da bi center pripravili za naslednjo zimsko sezono. To posebej velja za zasneževalni sistem, ki bi dejansko odpravil tveganje v neugodnih zimah, kar je za Golte temeljnega življenjskega pomena. Seveda si močno želijo, da bi del tega sistema zagotovili še letos, kar vel-ja za ožje področje Medved-jaka, v naslednjem letu pa bi ga razširili na tretjino vseh smučišč, takšni so namreč že dolgo njihovi načrti. V tem času je razumljivo prva naloga zagotoviti varno obratovanje vseh naprav. Druga naloga so različna dela in naložbe na po- dročju komunalne infrastrukture. Nekatera dela že opravljajo, od posebnega odloka mozirskega občinskega sveta pa je odvisno marsikaj. Zlasti izgradnja čistilne naprave, saj bi po sprejetju tega odloka sprostili del sredstev ministrstva za okolje in prostor za te namene. V teh dneh na Golteh redno obratujejo, pač v skladu z naravnimi danostmi, to pa so lepa narava, svež zrak, cvetje in še marsikaj, posebej pa je ogleda vreden alpski vrt »Avrikelj«, ki sicer še nastaja. »Osnovno obratovanje je torej zagotovljeno. To je zlasti zasluga regije, ki je dala enotno podporo pri dogovarjanih na ministrstvih. Zato hvala županom in županji vseh osmih občin za zaupanje, ki so ga pokazali in dokazali s podpisom pisma o nameri za sanacijo RTC Golte. Brez njih ne bi šlo,« pravi direktor RTC Golte Maijan Prelog. mjp da so dobili plače za februar in da jih bodo lahko izplačali tudi za vse mesece z junijem vred. Še lepše pravzaprav je, da je s tem zagotovljeno preživetje središča za letos, pomeni pa tudi pridobljen čas za dokončno lastninsko preoblikovanje. Računajo namreč, da bodo Golte dobile večinskega lastnika že na prvi jesenski licitaciji, ko bo sklad za razvoj dal RTC Golte na dražbo. Ob primernem strateškem partnerju bi RTC lahko zaživel čisto drugače kot doslej. Občina Šmartno ob Paki Bo dom krajanov še buril duhove? V minulih dveh letih je dom krajanov v Gorenju v občini Šmartno ob Paki buril duhove tamkajšnjih krajanov. Buril jih je zaradi nerešenega lastništva. Krajani so zatrjevali, da je dom njihov, ker so ga gradili sami udarniško, v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča Velenje pa je kot lastnica parcele zapisana Kmetijska zadruga Šaleška dolina. Na osnovi mnenja, ki so ga naslovili krajani na republiško ministrstvo za kulturo, so ga na eni od lanskih sej šmarški svetniki uvrstili med objekte javne infrastrukture. Prav tako so krajani lani v dvorani doma opravili že nekaj vzdrževalnih del, tudi nekaj prireditev, letos pa naj bi se lotili obnove strehe, za kar je občina Šmartno ob Paki tudi predvidela milijonov tolarjev v letošnjem proračunu. Vse kaže, da zadeve še ni mogoče označiti z "rešeno". Po mnenju odvetnice Nataše Pogorelčnik, ki zastopa Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina, je iz zemljiškoknjižnega izpiska jasno, da je stavbišče in dvorišče, ki ga v naravi predstavlja dom krajanov v Gorenju, zadružna lastnina. S pogodbo o vzajemnih razmerjih, ki sta jo pred 19 leti podpisala Era, tozd Kmetijstvo Šoštanj kot pravni prednik KZ Šaleška dolina ter krajevna skupnost Gorenje, naj bi se dogovorila le za način uporabe zadružnega doma, ne pa o prenosu lastništva. Prav tako Pogorelčnikova v svojem mnenju navaja, da je zemljišče, na katerem stoji objekt, brez dvoma kupila KZ Šoštanj in da ni podlage za brezplačen prenos lastništva na občino Šmartno ob Paki. Bojan Kladnik, predsednik sveta občine Šmartno ob Paki nam je povedal, da bodo nadaljevali prizadevanja glede lastništva doma krajanov in da imajo v rokah dokaj močan argument za rešitev tega vprašanja. To naj bi bil dokument, daje zemljiškoknjižni lastnik upravne zgradbe in skladišča Kmetijske zadruge Šaleška dolina v Šmartnem ob Paki občina. Še pred letošnjim dopustom predvidevajo sestanek s pred- Dom krajanov je za zdaj, po zemljiškoknjižnih izpisih, last Kmetijske zadruge Šaleška dolina. stavniki zadruge, na katerem naj bi odprta vprašanja glede tega tudi dorekli. Izrazil je upanje, da ga bodo rešili v obojestransko zadovoljstvo. Tudi direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Marjan Jakob meni, da sta se o zadevi stranki sposobni dogovoriti sami, in to v obojestransko korist. "Ne nameravamo stvari zapenjati, jih reševati na sodišču. V prihodnjih dneh bomo objavili razpis za izvajalca, ki bo izvajal dela pri ureditvi naše kmetijske trgovine v Šmartnem ob Paki, kar pomeni, da to, kar ugotavljamo pri urejanju zadev glede lastništva zemljišč, ne bo vplivalo na izvajanje naših načrtov. Polno nelogičnosti je in navsezadnje je prav, da jih enkat tudi dokončno rešimo." Tudi glede lastništva zemljišča, na katerem stoji baronija z okolico, dvorišče trgovine in vsi dostopi. Res pa niso lastniki zemlje, na kateri stoji njihova upravna zgradba in skladišče njihove trgovine. "Mi smo se opredelili do naših strateških ciljev, od tega ne bomo odstopali. Imamo pa preveč objektov glede na našo dejavnost in konkurenco. Nekaj tega premoženja bomo prodali. Tisto, kar bomo obdržali, pa bomo v največji možni meri poskušali usposobiti za funkcijo," je še dodal Marjan Jakob. Utp Ob rob praznovanju 100 let PGD Velenje 100 let je dolga doba, pa naj si bo to za posameznika ali pa društvo, kot je fiaše. Vsak je ob takšnem jubileju deležen posebne pozornosti in tako smo mislili tudi člani PGD Velenje, ki smo svojo 100-letnico obstoja hoteli proslaviti na čim lepši način in se s tem nekako oddolžili našim prednikom, ki so pred 100 leti ustanovili to društvo in ki je kljub političnim pretresom oziroma spremembam vseskozi ostalo zvesto svojemu ustanovnemu načelu: "Ne vprašaj, kje gori, pomagaj tistemu, ki trpi". S pripravami za proslavo 100-letnice smo člani PGD Velenje pričeli pred enim letom in od takrat smo veliko truda in svojega prostega časa vložili v to, da bi ob priložnosti praznovanja prebivalcem Velenja javno prikazali vrednote prostovoljnega gasilstva in pomen požarne varnosti za naše mesto. Svečano sejo društva smo imeli v petek, 20. junija, in seje so se udeležili vsi povabljeni gostje iz sosednjih gasilskih društev v GZ Velenje, GZ Celje, GZ Žalec, GZ Zgornje Savinjske doline, GZ Mislinjske doline, GZ Hrastnik ter gasilci iz Francije, Nizozemske, Avstrije, predstavniki mestne občine Velenje in predstavniki državnih organov. S svojo prisotnostjo so izkazali spoštovanje tako visokemu jubileju. Se pod vtisom pohval in priznanj, podeljenih na svečani seji, smo se v soboto, 21. junija, ob 13.30 uri pričeli pripravljati na gasilsko parado in proslavo na Titovem trgu. Kot hladen tuš nas je najprej doseglo obvestilo, da se parade in proslave ne bo udeležil minister za obrambo g. Tit Turnšek, čeprav nam je osebno zagotovil, da bo slavnostni govornik na proslavi. Še do danes nismo dobili odgovora, kaj je bil vzrok njegove neudeležbe. Parada je krenila na pot ob 14. uri in čakalo nas je drugo presenečenje. Parado, v kateri je sodelovalo 700 gasilcev in 26 vozil, si je ogledalo zelo malo občanov in če med njimi ne bi bilo svojcev gasilcev, bi parado pripravili sami sebi. Podobna situacija se je zgodila tudi na proslavi na Titovem trgu, na kateri je bila prisotna le peščica občanov. (V letošnjem letu smo gasilci Velenja izvedli že 43 intervencij in ob posameznih intervencijah se zbere veliko več radovednežev, kot je bilo prisotnih na proslavi). Če bi se proslave udeležili vsi občani, ki smo jim kdaj priskočili na pomoč, bi bil prostor Titovega trga verjetno premajhen. Po končani proslavi je bilo družabno srečanje v Rdeči dvorani in skupaj s podjetjem Gost smo misliii prirediti gasilsko veselico. In tu smo ponovno doživeli razočaranje. Ker obiskovalcev ni bilo, smo ob 21. uri zaključili naše praznovanje. Ne želimo zvoniti po toči (saj bo čez 100 let spet proslava), vendar pa bi ob tej priložnosti želeli poudariti, da tudi gasilci kdaj potrebujemo občane in tokrat ste se Velenjčani zelo slabo odrezali. Na koncu se moramo zahvaliti vsem, ki so prisluhnili našim prošnjam in nam na kakršenkoli način pomagali proslaviti našo 100-letnico. Zahvaliti se moramo tudi vsem medijem, ki so nam omogočili promocijo našega društva. ■ Prostovoljno gasilsko drušvo Velenje Odgovor na članek g. Zakoška(Naš čas, 3. 7. 1997) Velikemu demokratu in direktorju "uglednega" velenjskega časopisa je težko razumeti, daje konec političnega enoumja, v katerem je bil deležen le pohval. Res se zavzemam, da bi občina zagotovila primerne prostore VTV, pa ne zato, ker naj bi tam iskal medijsko podporo, kot trdi g. Zakošek, temveč zato, ker je sedež regionalne televizije v Velenju in ga lahko vsi skupaj s pridom izkoristimo za promocijo svojega mesta v širšem prostoru. Zavzemal sem se tudi za občinsko podporo mediju, kjer je direktor g. Zakošek, vendar se je kmalu izkazalo, da ta medij v občini že ima močno podporo posameznih politikov prejšnjega režima, katerih fotografije in komentarji so prisotni v vsaki številki Našega časa. Še najbolj pasiven bralec je lahko opazil, da v dveh in poj letih niste opravili in objavili niti enega pogovora s katerim izmed občinskih svetnikov, ki prihajajo iz strank opozicije. Za vas so jegitimni politiki samo tisti, ki so v neposredni bližini župana, ZLSD, LDS in njihovih podrepnikov iz vrst stranke upokojencev, vsi ostali pa po vaše nimajo pravice izražati svojih legitimnih stališč, čeprav so zakoniti zastopniki tistih občanov, ki so jim zaupali svoje glasove. Treba bo priznati, da Naš čas nerad objavlja dopise, sprejete od opozicijskih svetnikov, ker vse preveč kritizirajo delo župana in njemu podložnih strank, kar dokazuje vašo nezrelost in nesposobnost sprejemanja kritike. Od desetih kritik, ki smo jih svetniki iz vrst Republikancev poslali v vaše uredništvo, z namenom obveščati občane o stališčih do aktualne problematike, ste objavili enega ali največ dva članka, v zadnjem času pa praktično ne objavite več ničesar. Močno sem se zavzemal, da bi Naš čas snemal seje sveta, kar naj bi bilo finančno pokrito iz proračuna. Na začetku ste snemanje celo izvajali, vendar pa niste izpolnjevali zakonskih pogojev za izvajanje TV-progra-ma, zaradi česar je bil vaš program ukinjen. Resnici na ljubo pa je treba pripomniti, da ste snemali cele seje sveta, prikazovali pa le nekatere, vam priljubljene govorce iz vrst svetnikov. Ravno zato je bil z VTV sklenjen dogovor o snemanju in predvajanju sej v celoti, kar se tudi dosledno izvaja in to dejstvo je moteče tako vam kot nekaterim občinskim možem, ki jim nepristransko poročanje VTV ni po volji. Pozabili pa ste omeniti dejstvo, da so vam občinski možje odstopili polovico Našega časa in Radia Velenje, katerega lastnik je bila občina Velenje oziroma njeni občani. Kdo je imel prvico odstopiti delež občanov v last g. Zakošku in kakšno zakonsko osnovo je pri tem uporabil, pa se bo izkazalo na jesenskih sejah sveta MO Velenje. Če so vam odstopili svoj del premoženja, zakaj ne bi odstopili VTV, ki se ukvarja s prostorsko stisko, enega izmed prostorov v lasti občine in jim tako zagotovili normalne delovne pogoje. Kar pa se tiče moje kritike kvalifikacije g. Zakoška, pa lahko ponovim, da niti vi niti vaša žena niste novinar, ker vama študija ni uspelo končati, s čimer sem odgovoril na komentar vaše žene, da le čevlje sodi naj kopitar, pri tem pa je imela v mislih nas, svetnike. Je pa res, da ste v društvu novinarjev, kar pa še zdaleč ne pomeni, da ste novinar. Mnogi so člani združenja šoferjev in avtomehanikov, pa niso ne šoferji in ne avtome-haniki. Kar pa se tiče nizkotnega in neargumentiranega podtikanja o nekakšnem podzemlju, pa kaže na vaš skrajno primitiven nivo, na katerega se ne nameravam spustiti. ■ Svetnik Republikancev v MO Velenje Adolf Štorman Pa še pojasnilo So pisma, ki imajo težo, pa naj jih pišejo desni ali levi, so pa pisma, ki le neargumentirano be-sedujejo, pa naj so leva ali desna. In če ugotovimo, da so takšna, jih pač ne objavimo. Tudi Štormanovo ni za objavo, pa smo to storili, da na svojem primeru pokažemo, kako se da opletati z resnico. Zato polemiko s tem pojasnilom tudi zaključujemo. G. Štorman, ni res, da bi se obremenjeval s pohvalami, sem namreč direktor Našega časa šele po koncu "enoumja". Ni res, da bi imel Naš čas kakšno posebno podporo (finančne gotovo ne), razen morda verbalne. Tudi zanjo vsem, hvala. G. Štorman, ni res, da bi moja žena napisala komentar Le čevlje sodi naj kopitar, še več, tak komentar sploh ni bil objavljen v Našem času. Ni res, da bi bila lastnik Našega časa občina, ustanovila ga je namreč SZDL, zaradi lastnih stisk pa se mu je tudi odrekla. Res pa je, da zaposleni več mesecev nismo imeli denarja niti za dostojne plače, ker nismo imeli pravice sami določati cene. Ni res, da sem kak velik delničar Našega časa, na kar se posredno namiguje, res pa je, da je v naši domovini veliko medijev, kjer delničarstvo posameznikov ali njihovih članov močno presega zakonsko določilo; če bi se g. Štorman potrudil, bi jih kmalu odkril. Ni res, da ne objavljamo pisem bralcev. Republikancem smo v preteklem letu objavili 4. Ni res, da ne objavljamo strankarskih aktivnosti. Udeležili smo se (med drugim) praktično vseh tiskovnih konferenc vseh strank. Skoraj največ so jih imeli Republikanci g. Štormana. Ni res, da nismo izpolnjevali zakonskih pogojev za izvajanje TV-programa in da je bil ta zato ukinjen. Res pa je, da je bil naš program dokazljivo dober, a zato drag. Ker zanj nismo iskali nobenih sredstev in jih tudi nismo dobili!!!, nismo želeli finančno bremeniti ostalih dveh medijev. Ni res, da bi plačano predvajanje celih sej imelo kaj skupnega z objektivnostjo in novinarstvom, saj to vrhunsko opravi vsak dober kamerman. Res pa je, kar smo ob neki priložnosti že napisali, da celotne zapisnike sej, proti plačilu, lahko objavimo tudi v Našem času. Vse ostalo pa je tolčenje prazne slame. Namreč oceniti, kdo bi kaj imel v Našem času, pa ni imel, kdo je kaj rekel, pa ni bilo zapisano, komu je bilo umerjeno več prostora, komu pa premalo, zahteva predvsem veiiko strokovnega dela in ne zgolj vsevedno poiemiziranje. Predvsem pa ne vem, kako je to; človek pride v lokal, naroči, pa nič ne plača, a ni pozabil. Toda drugič zopet pride in ker mu tam ne dajo, se huduje nad lastniki in dokazuje, kakšen bi po njegovem tamkaj moral biti red. In če se tak človek celo podpiše Svetnik ... ■ Boris Zakošek Povezovalna cesta Težko je verjeti, da bi bili Pibernikovi pravi avtorji obračuna, objavljenega v Našem času. Prej bi to lahko bil kakšen zavzet sosed. Pa vendar, gremo lepo po vrsti. Pravite, da ste bili ob gradnji ceste nad termoelektrarno zainteresirani za pogovor, da ste zagovarjali širšo in utrjeno cesto. Sprašujem, s kom ste se o tem pogovarjali. Navajate, da smo krajani sami utrdili in pripravili cesto za asfaltno plast. Ne poznate dejstev. To je izvedlo Cestno podjetje Celje. Pravite, da se je na našo pobudo porabilo čim manj razpoložljivega denarja, da bi ga ostalo več za druge dele Lokovice. Zopet ni res. Večino dnarja je dala TEŠ, 30 % je bilo lastnih sredstev krajanov in poleg tega na stotine ur prostovoljnega dela. Kdo bi bil zainteresiran, da v svojem okolju samo zato opravi delo površno, da bi za drugam ostalo čimveč denarja? Pravite, da ste sami prispevaii lepo vsoto denarja za to cesto. Če imate dokaze o tem in priče - pokažite. Ste morda prostovoljno delali kot mi? Navedli ste, da imate v Lokovici travnike, niste pa izdali, da imate tam tudi gozd. Vejevje iz vašega gozda je segalo na cesto in zmanjševalo preglednost. Niste ga odstranili. Iz gozda ste odvlekli hlodovino in pri tem z zemljo zasipali obcestne jarke. Štori ostajajo v teh jarkih - niste jih odstranili. Očitate prevoze s težkimi kamioni krajanom za gradnjo hiš. Pozabljate pa, da je bila velika večina hiš zagrajena pred asfaltiranjem te ceste. Skratka, po makadamu. Naš krajan vam je posreoval naše želje po prevozu ruševin iz smeri magistrale. Ni res, da je to predlagal samo v svojem imenu. Pravite, da je pred nedavnim asfaltirana cesta iz smeri magistrale že zdaj na določenih mestih razpokana. Dela je na asfaltiranju te ceste izvajalo podjetje Cigrad. Isto podjetje, ki vam gradi objekt, isto podjetje, ki vam je izvajalo prevoze. Pri tem se sprašujete o kvaliteti asfaltne prevleke in utrditve. Kar so zgradili, so že rušili. Res, cesta iz smeri magistrale je zdaj po prevozih vaših ruševin razpoicana. Prej ni bila. Morda je grešni kozel skupen - vam in nam isti? Za cesto iz smeri magistrale ste odstopili kakih 6 m2 zemlje in dodali 10.000 tolarjev. Zato ste si izgovorili vožnjo po cesti. Prostovoljno niste delali. Po njej vozijo samok-ladalke vaši najemniki iz vaših travnikov. Za vzdrževanje te ceste še niste prispevali nič. Gospod Radoja je še premad - vi pa govorite o nepopravljivi škodi v zadnjih 40 letih na vaši nacionalizirani stavbi in ga sprašujete, kje je bil on. Bil je otrok in mladenič. Po tem sklepam, da pravi avtor vašega odmeva niste vi. Kot da za vsako ceno iščete grešnega kozla v današnji politiki. Vse te težave vam je storila prejšnja oblast. Pec je opravil največ prostovoljnega dela na cesti nad elektrarno. Vi ga niste opravili nič. Znak za "5 ton" ne velja samo za Pibernikove. Stati mora za take, ki ne spoštujejo vsem splošno znanih norm, javnih dobrin, težko pridobljene ceste. Potemtakem bi smel vsak tovornjakar porušiti most, ki nima znaka o dovoljeni obremenitvi. To bi lahko storil namerno, nekaznovano in brez nadomestila. Veljal bi "zakon" div-jaštva in omejene pameti. Kolikor mi je znano, dobi vsak občan, ki to zahteva, nadomestilo za povzročeno škodo na parceli - vi v vašem primeru za daljnovode. KS ne dobi nič za škodo od daljnovodov na vašem zemljišču. Zasebna cesta mimo vašega poslopja, kot jo imenujete, je stara preko 100 let - je z zakonito služnostno pravico. Ni pogojev za nezakonito zapiranje te ceste, vaše grožnje niso na mestu. Zanimivo bi bilo videti vaše račune za vzdrževanje te ceste. Krajani jo vzdržujemo sami s pomočjo KS in TEŠ. Narejeni so bili obcestni jaški in propusti. Oglasil sem se zato, ker se na pisanje Pibernikovih ni odzvalo vodstvo KS, pa bi se po mojem moralo, saj na KS najbrž obstaja dokumentacija in podatki. Menda so imeli v letošnjem prvem polletju samo dve seji, včasih pa da predsednik KS v Naš čas kako kritiko - seveda nikoli za sebe. Kot predsednik gradbenega odbora za izgradnjo ceste Šaleška magistrala -Orožmov križ in kot krajan se čutim prizadetega. Komaj zgrajena povezovalna cesta je že poškodovana. Zdaj je to še edina cesta, ki od magistrale do krajanov KS Lokovica ni asfaltirana. Težko bo asfaltirana ob takem vodstvu KS, kot ga imamo. ■ Predsednik gradbenega odbora za cesto magistrala -Orožmov križ Iztok Janžovnik Opozorilo kupcem Podpisana Danilo in Zdenka Goriup iz Žalca opozarjava vse interesente pred nakupom nepremičnin v Žalcu, ki jih s ponovno objavo zbiranja ponudb v Novem tedniku 26. 6. 1997 prodajata trgovsko podjetje Hmezad Agrina iz Žalca in nepremičninska družba Naložba, d. o. o., Žalec. Dolžna sva opozoriti, da Hmezad Agrina nima z nami urejenega lastninskega razmerja za parcelo 893/3 k. o. Žalec, ki poteka vzdolž parcel, navedenih v javnem razpisu in ki preprečuje dostop nanje. Podjetje Hmezad Agrina zaseda to parcelo v izmeri 458 m2 že vrsto let in ves ta čas noče plačevati niti najemnine niti je noče odkupiti, kot lastniki pa za to zemljišče vseskozi plačujemo davek. Ker Hmezad Agrina noče z nami urediti spornega dolga ob hkratni zahtevani delni odstranitvi objekta, ki ga z zemljiščem vred prodaja skupaj z družbo Naložba in ki sega v naše zemljišče (ob izgradnji je bil objekt črna gradnja), bo imel bodoči lastnik težave, ki mu jih bo vodstvo Hmezad Agrine s sporno prodajo zagotovo povzročilo. Sicer pa morava poudariti še to, da to prodajo preprečuje začasna odredba Okrajnega sodišča v Žalcu, ki je bila izdana na najin predlog. ■ Danilo in Zdenka Goriup, Žalec, Celjska 6 Od tu in tam Počitniški utrinek "Hura, počitnice!" ponavadi vzklikne večina osnovno- in srednješolcev. Posebej so take brezskrbnosti veseli najmlajši. Mi smo delček takšnega veselja ujeli v objektiv ravno v Mislinji. Počitniški vsakdan je tudi paša koze Lili in njenih mladičkov Mikija in Mekija, ki pa je tudi posebno doživetje zase. Škoda, da je to samo na podeželju in da so tisti otroci, ki počitnice preživljajo v mestih, prikrajšani za marsikatero podobno doživetje. ■ Silvo Jaš Morje, tujina, delo??? Sonce seje končno pokazalo izza temnih oblakov, ki so se dvigali nad zaspanim Velenjem, v katerem se nič ne dogaja. Nekateri se še učijo, nekateri so že zbežali v tople obmorske kraje in prav zdaj srkajo hladno kokakolo ter uživajo v pekočem soncu. S tistimi, ki so še ostali doma, pa smo naredili anketo. Vprašali smo jih, kaj bodo počeli med počitnicami, koliko denarja mislijo zapraviti in kakšno se jim zdi vreme. Vita Rutar. Hvala bogu, da so počitnice. Ne vem, kako jih bom preživela, ker sedaj še delam, da tudi nekaj zaslužim. Potem bom pa najverjetneje šla na morje s prvim vlakom. Zapravila bom sigurno preveč denarja. Dokler pa je lepo vreme, pa je fajn. Aljoša Gorlovv: Počitnice mi je malo pokvaril popravni izpit, ker ga nisem naredil v prvem roku. Vseeno pa grem za nekaj dni s prijatelji taborit v Ribno, nato bom nekaj časa delal, potem bom šel s starši na morje in še enkrat s prijatelji. Delal bom na bazenu v Šoštanju, tam bom prodajal lučke in sladoled, tako da kolikor bom zaslužil, toliko bom porabil. Upam, da bo vreme boljše, kot je bilo lani, da bo več sonca. Mitja Špike: Med počitnicami bom hodil plavat na bazen. Če bo kaj denarja, bom šel delat. Izgleda, da bom šel na morje. Zapravil bom petsto mark. Vreme je super. Tomaž Novinšek: Med poletnim dopustom bom šel na morje in v tujino, drugače pa bom v službi. Namen imam zapraviti okoli sto tisoč tolarjev. Če bo vreme tako, kot je zdaj, bo v redu. Marko Glas: Med počitnicami bom zapravljal denar ter potoval po celi Evropi. Zapravil bom deset tisoč mark. Vreme je zakon, čisto O.K.! Jure Svigl: Med počitnicami bom šel v Minster ter v Amsterdam. S sabo bi rad imel čim več denarja, koliko ga bom imel, pa je vprašanje, ker se še nisem doma dokončno zmenil. Z denarjem so težave, ker trenutno ne delam. Odpravil se bom tudi na morje ter avgusta še kam - v tujino. Zapraviti pa mislim čim več denarja. Vreme - želje so odvisne od dogodkov. Če bom srečal kakšno »miško«, bi prav prišla tudi kakšna kaplja dežja, da se malo stisneva, drugače pa mora biti sonce! Mihela: Šla bom v Pariz, v Francijo in na morje na hrvaško obalo. Zapravila bom veliko denarja, tam nekje okoli dva tisoč mark. Vreme je v redu, sončno je. Na živce mi pa gre, ker včasih dežuje. Ugotovili smo, da bo največ mladih šlo na morje in v tujino. Nekateri morajo delati, da bi zaslužili tolarčke za dopust. Vsi mislijo zapraviti veliko denarja (od kod jim tolikšne vsote?), vsi pa si želimo čim več lepega vremena. ■ Edin Biščič Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje Nova orgelska dvorana - v veselje in ponos Ob obisku v Velenju ob dnevu rudarjev se je predsednik države Milan Kučan mudil tudi v prostorih glasbene šole Frana Koruna Koželjskega. Seveda ne brez razloga. Prav on je bil namreč tisti, ki je prerezal otvoritveni trak nove orgelske dvorane in jo tako predal svojemu namenu. Ob tej priložnosti je ravnatelj velenjske glasbene šole magister Ivan Marin predstavil šolo, ki je vse pomembnejša v slovenskem merilu. Praktično ni instrumenta, ki ga ne bi poučevali. Osnovno in srednjo stopnjo glasbenega izobraževanja že danes obiskujejo dijaki iz kar 28 slovenskih občin. V prihodnje se bodo današnjim približno 1000 učencem pridružili. vsaj tako kažejo dogovori, študentje visoke šole za instrumentalno pedagogiko v okviru mariborske univerze, z republiškim ministrstvom za šolstvo in šport pa se dogovarjajo tudi o oddelku glasbene gimnazije. V svoji predstavitvi je mag. Marin posebej poudaril, da je prav velenjska glasbena šola edina v Sloveniji, kjer izobražujejo mlade orglavce in harfiste na srednji stopnji. Zelo dobro poznajo šolo nadarjeni mladi glasbeniki ne le iz domovine, ampak tudi tujine, saj se radi udeležujejo že tradicionalnih mednarodnih poletnih glasbenih šol, ki jih vodijo v svetu priznani mentorji. Zahvalil se je vsem, ki so jim pri izgradnji prizidka in nove orgelske dvorane kakorkoli pomagali. Mladi nadarjeni orglavci in harfisti ter nekateri profesorji so pripravili zanimiv koncert. Tomaž Sevšek (na sliki) je prvi preizkusil nove orgle. (foto:vos) Slovesnosti ob otvoritvi nove orgelske dvorane so se udeležili številni občani, ugledni gospodarstveniki, župani ter akademik Primož Ramovš. Predsednik gradbenega odbora za izgradnjo prizidka h glasbeni šoli - tega bodo predali svo- jemu namenu ob letošnjem prazniku mestne občine Velenje - dr. Franc Žerdin je zbranim v nabi- to polni novi orgelski dvorani spregovoril o naložbi, s katero bodo rešili prostorsko stisko zlasti na srednji glasbeni stopnji. Po predračunih iz leta 1995 naj bi izgradnja prizidka, v katerem je 28 novih učilnic, orgelska dvorana, prostori za številni pihalni orkester, knjižnica ter baletna dvorana, veljala nekaj manj kot 350 milijonov tolarjev. Ker je bilo idej, tudi projektantov (Projektivni biro Andreja in Pavleta Sifeija iz Velenja) veliko, je končna cena »zrasla« na 596 milijonov tolarjev. Denar za naložbo sta prispevala mestna občina Velenje in republiško ministrstvo za šolstvo in šport vsak polovico. 2 milijona 210 tisoč avstrijskih šilingov, kolikor so veljale 18 registrske orgle, pa so plačali Premogovnik Velenje, Gorenje Velenje in velenj- ski Vegrad. Med pokrovitelje sedežev, vrednih 13 milijonov SIT, sta se vpisala izvajalca tujih podjetij (iz Anglije in Nemčije). Po Žerdinovih besedah vse učilnice še niso opremljene v celoti, tako da je prostora za pokroviteljstvo še kar nekaj. Tudi on se je zahvalil vsem, ki so na takšen ali drugačen način prispevali k izgradnji objekta. Pred prerezom otvoritvenega traku na manualu na orglah je predsednik države Milan Kučan menil, da je otvoritev nove orgelske dvorane in kasneje še prizidka velik praznik za učitelje in učence te šole, nenazadnje tudi za Velenje in širšo okolico. Ta šola že danes presega okvire svoje dejavnosti, saj poleg vzgojno-izo-braževalne dejavnosti širi tudi glasbeno kulturo. In prava raz- prava glede tega je, po njegovem mnenju, pogled naše družbe v prihodnost, njena pričakovanja ter vrednotenje znanja. Ob koncu svojega govora je zaželel vsem, ki so povezani s to šolo, še veliko uspehov pri uresničevanju ciljev. Tudi Srečko Meh, velenjski župan, je izrazil zadovoljstvo pri predaji nove orgelske dvorane svojemu namenu, saj je - po njegovih besedah - prav glasbeno področje eno od perspektivnih v razvoju občine;. V spomin na dogodek je izročil predsedniku Milanu Kučanu stekleno orgelsko skulpturo. Kako donijo nove orgle (do tega trenutka še niso bile povsem uglašene) in kako akustična je dvorana, so udeležencem slovesnosti dokazali profesorji in tisti mladi orglavci ter harfisti šole, ki so dosegli najboljše uvrstitve na republiških tekmovanjih: Tomaž Sevšek (mimogrede - svoj prvi nastop je moral končati predčasno in pred nastopom naslednje orglavke tipko, ki se je zataknila, popraviti), Tina Čas, Barbara Rošer (orglavci), harfistki Tina Žerdin in Staša Vučkovič, sopra-nistka Dušanka Zličar ter tro-bentar David Spec. ■ tp Sončni zalivi Plave lagune Poreč vas pričakujejo. Vse potrebne informacije so vam na voljo po telelefonu 00385-52-410-101. V petek, 4. julija, so v Plavi laguni, delniški družbi Poreč, svečano otvorili prenovljen hotel Laguna Park in prekrasno apartmajsko naselje Galijot. S tem so raznovrstno ponudbo namestitvenih zmogljivosti Plave lagune delniške družbe še obogatili. Izbirate lahko med hoteli različnih kategorij, apartmaji, vilami, bungalovi in kampi (tudi naturističnimi). Javnost pa so seveda seznanili tudi z drugimi naložbami, ki so jih sklenili pred pričetkom letošnje poletne sezone, ki jih ni bilo tako malo. Slovenci imajo Poreč zelo radi, zato bo med njihovimi letošnjimi gosti gotovo spet veliko tistih, ki bodo nad razvojem Plave lagune prijetno presenečeni. Omeniti velja, da delniška družba Plava laguna sodeluje z več kot 50 turističnimi agencijami iz Slovenije. Aduti Plave lagune so: čisto morje, namestitveni objekti, ki so vsi v neposredni bližini obale, poskrbljeno je za šport in zabavo še tako zahtevnega gosta, nudijo pa tudi vse mogoče gastronomske užitke. Povsod boste poleg običajnih morskih jedi našli tudi odličen pršut, ovčji sir, belo malvazijo in črni teran. Prijazno vabljeni v sončno Plavo laguno. Počitnice preživete tam vam bodo še dolgo ostale v nepozabnem spominu. ■PW5|M| K,- «J KI mmam&^m K ■m Hotel Laguna Park je od plaže oddaljen samo 50 metrov. V temeljito prenovljenem hotelu je 124 sob, ima odprt bazen in otroški bazen s sladko vodo, v bližnji okolici pa je več manjših gostišč, restravracij in odlično opremljenih športnih centrov. Za letos velja omeniti pomembno »podrobnost«: promocijske cene. Vrhunska notranja ureditev (vsak paviljon ima televizor s satelistkimi programi in telefon) je porok, da se boste v Galijotu, _česeb^^^HRjp letovati v njem. odlično pc 1 mm V prekrasnem borovem gozdičku sredi tihega poltoka Plava laguna ob čudovitih kamnitih plažah, je zraslo apartmajsko naselje imenovano Galijot. Letos so ga temeljito prenovili in mu dali novo vsebino. 8 NAS VAS 107,8 MHz 10. julija 1997 RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO... KELLV FAMILY Letošnji avgust bo, kar zadeva glasbene dogodke, v Sloveniji očitno zelo živahen. Potem ko bo 8. avgusta na hipotromu v Stožicah prvič pri nas nastopil sloviti Michael Jackson, se nam podoben veliki "open air" dogodek obeta še 27. avgusta. Takrat naj bi namreč prav tako pod milim nebom v Ljubljani nastopila skupina Kelly Family. Številna zasedba pa za razliko od velikega Jackota ne bo nastopila v Stožicah, ampa-ka v samem centru Ljubljane, na mestnem sta- bum nosi naslov "Blurring The Edge", z njega pa je vzet tudi prvi single "Bitch", s katerim se je ta, v Oregenu rojena glasbenica, že uvrstila med deset najboljših skladb kanadske in (zanimivo) indonezijske lestvice. BOTRI Pri založbi Helidon je izšla netkov. Vse skladbe sta odpela v lokalnem dialektu (prihajata iz Rogatca), pos- dionu za Bežigradom. Vstopnice za ta koncert so že v predprodaji, cena pa se giblje od 1950 do 2950 tolarjev. MEREDITH BROOKS Meredith Brooks je novo ime ameriškega popa. Kitaristka, ki prisega na zvok kitare Fender Telecaster, in odlična pevka osvaja publiko predvsem s svojimi močnimi besedili. Njen debitanski al- debitantska plošča ljubljanske skupine Botri. Skupino verjetno poznate po dveh skladbah, ki sta se že kar nekaj časa precej uspešno vrteli po številnih domačih radijskih postajah. Prva je skladba "Vroča hladna", ki je bila med drugim izbrana za popevko tedna nacionalnega radia in je hkrati tudi naslovna skladba tega albuma, druga pa nosi naslov "Mal' prekratka". Sicer je na albumu deset skladb, ki so nastale v obdobju od aprila 1996 do maja 1997 v študijih Luka in Činč. Glasba skupine, katere začetki segajo že v leto 1992, je nekakšna mešanica popa, ročka in funka in bo prav gotovo naletela na dober odziv poslušalcev. MI2 Po daljšem času sta končno dočakala izid svojega prvega albuma tudi člana dueta MI2. Kontroverzna člana te zasedbe, ki je slovensko glasbeno javnost razburkala s svojim prvim (in edinim) hitom "Črtica", sta za svoj prvenec pripravila dvanajst pos- bolj prav, da napišemo, da gre za skupino, ki jo poleg omenjenih vokalistk tvori vsaj še avtor vseh skladb in tisti, ki je odigral vse instrumente na plošči - Slavko Avsenik ml., nič manj pomembna pa ni tudi vloga snemalca in mojstra miksanja Silvestra Znidaršiča. Na plošči je dvanajst skladb, ki se med seboj slogovno precej razlikujejo, kljub temu pa ostajajo nela pa v techno-rap-erskem slogu. Zanimivo je, da na svojih živih nastopih, na katerih ne manjka humorja, skladbe predstavljata v nekoliko drugačnih, bolj rocker-skih, preoblekah in prilagojene spremljevalni ročk zasedbi. Pred kratkim sta MI2 svoj največji hit "Črtica" izdala tudi v hrvaškem (zagorskem) jeziku in po prvem poslušanju sodeč, se jima obeta uspešen nastop tudi na hrvaškem glasbenem tržišču. M 4 M Novi album je dočakala tudi skupina M 4 M. Čeprav smo včasih rekli, da gre za duet dveh deklet (Mirjam Beranekin Maja Lešnik), je značilno "emforemovske". V skladbah lahko najdemo elemente različnih glasbenih žanrov, od plesnih ritmov in swinga prek jazzovskih in soulovskih zvokov do nežnih balad.Album z naslovom "Veneros" je nastajal dolga tri leta, končno pa je svoj izid dočakal pri založbi Helidon. m MiČ rrrsnn::- ■■■■■■■■HMlt. - Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 19. januarja: 1 .ROSA: Koroški pjebi 9 glasov 2.VIGRED: Gremo v gore 7 glasov 3.K0VAČI: Kovač še kuje 6 glasov 4.M0NIKA & ALENKA: Abraham, boter modrosti 5 glasov 5.BURNIK: Kot burja se mi zdiš 3 glasovi Predlogi za nedeljo, 26. januarja: 1.FLERE: Klenovik 2.HEMČEK: Oštirjeva hči 3.K0RAD0 BRENDI: Nocoj je ena luštna noč 4. VITA: Bom 5 ZAJC: Leto je okrog S Vili Grabner mmmmmmmmmmmf^^ Ivo stopil na prst Janja pa Stanetu LETIH V sredo (prejšnji) teden je bil Radio Velenje tema oddaje Kje pa vas čevelj žuli Radia Slovenije in Vala 202. Ivo iz Velenja nam je hotel stopiti na prste.Na to so nas opozorili poslušalci, nam povedali, rekli so, da nas je nekdo v tisti oddaji precej »obiral«. Tudi prav. Nobene kritike ne zavržemo, če je utemeljena, ampak njegova pa ni bila. Celo veseli smo kakšne, ker , kje pa piše, da imamo v vsem prav? Baje (po pripovedovanju) jim je pisal Ivo iz Velenja (škoda, ker ni nam), ki Radia Velenje ne posluša^eč, odkar ta vrti samo »južnjaško« glasbo. Glasba je seveda stvar okusa. No, resnici na ljubo, pa Radio Velenje vrti vse zvrsti, od vsepovsod, za vse poslušalce, ki so si različni Letos mineva 35 let od uradne ustanovitve slovite avstralske let so Bee Gees postali sinonim takrat porajajoče se disco vročice in vrh dosegli leta 1977 z albumom "Saturday night Fever". Album z glasbo iz istoimenskega filma, ki je proslavil slovitega Johna Travolto, je potolkel vse dotedanje prodajne rekorde in še danes velja za enega najbolje prodajanih soundtrackov (albumov z glasbo iz filma). V letih 1977/78 so Bee Gees dominirali na ameriških lestvicah s skladbami iz filma "How Deep Is Your Love", "Stayin' Alive" in "Night Fever", napisali pa so tudi mnogo skladb za druge izvajalce. Uspešno obdobje je trajalo vse do začetka osemdesetih let, ko je disco vročica počasi začela usihati. Sledilo je bolj sušno obodbje, v katerem so se bratje Gibb še najbolj proslavili kot avtorji skladb za številne znane izvajalce. Pisali so za Barbaro Streisand, Kennyja Rogersa in Diano Ross. Ponovno so se na lestvice prebili šele leta 1987, ko so po četrt stoletja svojega obstoja s skladbo "You Win Again" spet osvojili vrh britanske lestvice. Leta 1988 so novi vrh bogate kariere kronali z nastopom na velikem koncertu v podporo Nelsonu Mandeli. Po nekajletnem zatišju v prvi polovici devetdesetih let, se v letošnjem letu Bee Gees po 35-ih letih delovanj ponovno vračajo. Barry, Robin in Maurice so uspeli zbrati dovolj energije za še en pop album, ki bo očitno pomenil še enega od vrhuncev njihove kariere. Skladba "Alone", kot prvi single s te plošče, je nemreč že postala veliki hit, ki je vrle Avstralce iz Brisbanea tudi v četrtem desetletju njihovega delovanja ponovno vrnil na svetovne glasbene lestvice. Pa čeprav gre njihova glasba jasno mimo trendov današnje pop industrije. M MiČ tako po starosti kot po glasbenih željah. Veliko bolj »čudna« je bila tista druga kritika, da poslušalcem za to »krepko« računamo ker nas menda zelo drago plačujejo skozi naročnino. Tu pa se je Ivo uštel in to zelo uštel. Kajti niti tolarja še nobeden od poslušalcev, imetnikov radijskega spremenika, ni nikoli plačal za to, da nas sliši. Res ne. Je pa Janja Košuta-Špegel dejansko stopila na prste in to Stanetu Vovku. Dobesedno. Njenih nežnih 40 kil na njegovih ... No, ja. Sodelavci so nesrečo, ki se je za Staneta dobro končala, komentirali -huje bi bilo, če bi se zgodilo obratno. Kljub počitnicam pa je v radijskem programu »gneča«, pravzaprav je veliko tistih, ki še pop zasedbe Bee Gees. Skupina, ki sojo ustanovili bratje Gibb, je ena redkih pop skupin, ki seje skozi različna obdobja vseskozi uspešno prilagajala različnim glasbenim trendom in kar tri desetletja in pol na vseh celinah žela velik komercialni uspeh. Skupino so leta 1962 ustanovili bratje Barry (rojen leta 1947), Maurice in Robin Gibb (slednja sta dvojčka, rojena leta 1949), nekaj let za tem, ko so skupaj s starši iz Velike Britanije emigrirali na najmlajšo celino. V začetnem obdobju so Bee Gees v Avstraliji posneli nekaj skladb, ki pa so doživele le povprečen uspeh. Pravo prelomnico v njihovi karieri je pomenilo šele leto 1967, ko so se vrnili nazaj v Veliko Britanijo. Tam sta se bratom Gibb pridružila še dva glasbenika, prav tako Avstralca, Vince Melouney (kitara) in Colin Peterson (bobni), skupina pa je podpisala pogodbi kar z dvema založbama: Polydor v Veliki Britaniji in Atlantic v ZDA. Prvi, v Veliki Britaniji posnet in izdan, single je bila skladba "New York Mining Disaster 1941". Balada, v kateri je bilo čutiti vpliv takrat popularnih Beatlov, se je uvrstila na Top 20 tako v Veliki Britaniji kot v ZDA, njihov debitantski album pa seje odrezal še bolje. Priplezal je namreč med deset najbolj prodajanih britanskih in ameriških albumov. Balade, ki so sledile ("To Love Somebody", "Words", "I Started A Joke"), so dosegle podoben uspeh, medtem ko so s skladbama "Massachusetts" in "I've Gotta Get A Message To You" osvojili sam vrh britanske lestvice. Leta 1968 je zaradi drugačnih pogledov na glasbo, skupino zapustil kitarist Vince Melouney, kar je močno načelo odnose tudi med ostalimo člani. Tako se je za samostojno kariero odločil tudi Robin Gibb, sicer glavni vokalist, ki je odpel vse njihove dotedanje uspešnice. Ko je kot solist posnel veliko uspešnico "Saved by The Bell", sta preostala brata Gibb, ki sta se medtem razšla z bobnerjem Colinom Petersonom, prav tako posnela velik hit, country balado z naslovom "Don't Forget To Remember Me". Velik uspeh pa ni mogel rešiti skupine in leta 1969 sta se razšla tudi brata Barry in Maurice Gibb. Premor je trajal več kot leto dni, dokler leta 1970 njihov manager ni dosegel ponovnega združenja "sprtih" bratov. Leta 1971 so tako v ZDA ponovno desegli uspeh s skladbama "Lonely Days" in " How Can You Mend A Broken Heart", ki so ju prodali v milijonski nakladi. Temu uspehu je ponovno sledila nekajletna kriza, ko so zapustili svojo založbo in se razšli z dotedanjim managerjem Robertom Stigwoodom. Kriza je trajala vse do leta 1974, ko so Bee Gees začeli delati z novim producentom Arifom Mardinom, ki je bistveno spremenil njihov glasbeni slog in ga usmeril v soulovske vode. Leta 1975 so tako izdali single "Jive Talking", ki jih je ponovno vrnil med deset na- jboljših bri-t a n s k e V drugi polovici sedemdesetih Marjan Slapnik, tonski tehnik na Radiu Velenje pa je prejšnji teden rekel: »Tole še, potem grem pa na dopust!« niso nikjer, pa so najprej mis- moderatorja, obakrat pa je bil li, da bodo nekje. Tako se je v igri Matjaž Salej. prejšnji teden dvakrat zgodilo, ■ mkp da sta na oddajo prišla po dva 10. julija 1997 PORTRET, KULTURA MS VAS 9 "Danes grofje Celjski in nikdar več' Stari grad Zovnek Iztekalo seje leto 1456. V frančiščkanski cerkvi v Celju so se z najvišjimi častmi tistega časa poslovili od UIrika II., zadnjega celjskega kneza, mesec poprej zahrbtno umorjenega v Beogradu. Bil je zadnji moški potomec rodovine Celjskih, ene najveličastnejših plemiških rodbin v srednji Evropi. Ker ni bilo nikogar več, ki bi lahko dedoval gro-fovsko in knežjo čast, oblast ter principat, so se pričeli boji za celjsko posest in se uspešno končali za cesarja Friderika IV. Habsburškega. Na zgornjem koncu Žovneškega jezera, pod mogočnimi Dobrovlja-mi, stojijo na nekakšnem pomolu - težko dostopnem obronku ruševine nekoč mogočnega gradu Zovnek - rodnega gradu svobodnih gospodov Zovneških in kasnejših knezov in grofov celjskih. Se dandanes, ko stopi obiskovalec na to posest, lahko občuti velikansko moč takratnih gospodarjev. Kdaj je bil grad postavljen, ni zanesljivih virov. Prvič se izrecno omenja šele leta 1278 kot castrum Sevnekke.___ Po vsej verjetnosti pa je mnogo starejši. Po mnenju nekaterih zgodovinarjev bi lahko njegov nastanek segal celo v 12. stoletje. Ko je leta 1333 uspelo Frideriku I. odkupiti še drugo polovico Celja (celjski Stari grad), so zapustili žovneški gospodje dotedanje domovanje in se preselili v Celje. Po nasilni smrti UIrika II. je prišel grad Zovnek pod upravo Habsburžanov in je zamenjal precej lastnikov. Zadnji, kije še bival v njem, je bil Jožef Čoki von Ruhental, ki se je zapisal v zgodovino kot njegov rušitelj. V dolini je namreč pričel graditi nov dvorec in za njegovo gradnjo uporabljal material iz starega gradu. Novo graščino je Čoki imenoval Ruhental, danes poznana pod imenom Žovnek. Za nekdanji grad pa se je obveljalo ime "Stari grad". S postavitvijo nove graščine Zovnek in rušitvijo prvotnega gradu je bil le-ta zapisan propadu in vse kaže, da se bo to tudi zgodilo. To trditev je zapisal v svoji knjgi "Braslovče" domačin g. France Kralj, kateremu se pred leti, ko je ta knjiga nastajala, še sanjalo ni, da bo prav on "glavni krivec", da se te črne napovedi ne bodo nikoli uresničile. Verjetno bolj za šalo kot za res je ob priložnosti, ko sta se z znancem srečala na grajskih ruševinah in mu je le-ta po-tarnal, da je škoda, ker bo tako pomembna stavba povsem propadla, takrat odgovoril, da nikjer ne piše, da se bo to zgodilo. Potem je beseda dala besedo in kmalu je prišlo do ustanovitve Društva za zaščito gradu Žovnek. "Zelo me je presenetilo, ker smo že na začetku naleteli povsod na razumevanje in podporo. V sorazmerno kratkem času je bilo veliko postorjenega. Padla je odločitev, da poskusimo zaščititi pred nadaljnjim propadanjem, kar je od gradu še ostalo. Kmalu so bili postavljeni zidarski odri in pričela se je obnova glavnega vhoda, ki je poleg stolpa še najbolje ohranjen in obenem najbolj obnove potreben del gradu. Toda zgodilo se je tisto, česar ni nihče pričakoval. Nekega jutra se je povsem iznenada zrušil vhod in velik del stene. Kako je do tega prišlo, ne ve nihče. Sreča v _ nesreči je bila, da takrat ni bilo TrnJ^j nikogar v bližini. Verjetno je marsikdo, ki se je takrat po nesreči povzpel na grad in videl razdejanje, sam pri sebi mislil, da je sedaj ta grad res dokončno obsojen na propad. Tudi sam sem bil na začetku precej potrt. Toda sčasoma se mi vsa zadeva ni zdela več tako tragična. Vse je poslikano in izmerjeno, tako da se bomo lahko, kakor hitro nam bodo razmere dopuščale, lotili zidave in bo sedaj po-Tone Kralj rušen glavni vhod ravno takšen, kot je bil prej. Tudi z ostalimi načrti, ki jih imamo okrog zaščite in ureditve gradu, bomo počasi nadaljevali. Upam, da bo tudi v bodoče takšno razumevanje, kot je bilo dose-daj." To in še mnogo drugega je povedal g. Tone Kralj, domačin iz Braslovč. Človek, ki si neverjetno prizadeva, da bi tako pomemben zgodovinski objekt, kot je "Stari grad Žovnek", trajno zavaroval pred nadaljnjim propadanjem in potem v nadaljevanju narediti iz njega, teh ruševin, privlačno turistično točko. Držimo pesti in če bo potrebno, tudi pomagajmo, da mu bo skupaj s sodelavci to tudi uspelo! ■ M. Hrusti r ZALESCANSKI PORTRETI 15 71 ■i i I , ■ o se je... 10. malega srpana Leta 1880 "Iz Velenja. (Toča - slabe ceste.)" je naslov članka Slovenskega gospodarja iz daljnega leta 1880: "Dne 18. p. m. je po Šaleški dolini toča brula in več krajev prav hudo potolkla. Od tega dne naprej imamo vsaki dan kaj dežja tako, da se človek po nekaterih mestih na cesti do kolena v blato pogreza. Okrajni zastop, kateri nas stane strašansko svoto, naj bi se vendar toliko ubogih potnikov in sploh peš hodečega -davke plačujočega občinstva usmilil, da bi mu vsaj za njegove peneze ceste v redu vdrža-val. Zlasti bi naj pri nasipa-vanji cest rabil pravi "šoder", ne pa cele stene, da je človek v nevarnosti si noge polomiti. Čudno, da se slavno glavarstvo za tako važne reči več ne briga; prav tako čudno je tudi, da se kar tako meni nič tebi nič živina kolje brez zdravni- kovega ogledovanja, vino toči do čezpostavne ure, kruh peče vedno enake velikosti bodi si žito ceno ali drago, različno drugo blago prodaja brez vsake koncesije, če je prav predpisana! Če so prav enake stvari v delokrogu občinskih predstojništev, vendar je glavarstvu naložena dolžnost strogo nadzorovati in čuvati, da se zakoni tudi spol-nujejo od strani posameznih občin. Znan mi je slučaj, da je občina, oziroma obč. pred-stojništvo, od glavarstva naložene globe odpuščalo svojim ljubljencem med tem, ko so drugi za enake prestopke morali dotične zneske plačati." Da ne bo kakšne pomote, naj vas še enkrat opozorim, da je bil članek objavljen že leta 1880! Leta 1959 Veliko let pozneje so v ma- riborskem Večeru objavili članek z naslovom "V Velenju bo razstava komunalnih naprav": "30. avgusta bodo v Velenju odprli veliko razstavo komunalnih naprav in izdelkov umetnostne obrti. Obiskovalcem prav gotovo ne bo žal, če bodo takrat obiskali mesto, ki je res sodobno urejeno. Poseben čar mu daje danes cvetje, ki so ga polni balkoni." Velenje je bilo torej sejemsko mesto že pred skoraj štiridesetimi leti. Žal pa je danes nekoliko drugače, saj se mnoga mesta v naši bližini ponašajo z različnimi sejemskimi prireditvami, v Velenju pa smo na to dejavnost očitno pozabili oziroma smo se ji odpovedali. V zadnjem času se nekateri sicer trudijo, da bi Velenje zopet postalo sejemsko mesto, a se bojim, da je "ta pravi vlak že odpeljal". ■ Damijan Kljajič FADIL KRUPIČ ISs Večina ljudi ga pozna pod imenom Beli, ki mu ga je zaradi prezgodnje osivelosli nadel ob prihodu na velenjski rudnik Žarko Švajger, je pa res, da so ga že v Bosni imenovali Bilan, ker se je rad ponašal z dolgo belo srajco. Krupiči so znana bosanska družina, ded in dva njegova brata so bili celo pravi begi, ded Sulejmanbeg je imel oblast nad Sanskim Mostom in okolico. Po prvi svetovni vojni so bege ukinili in od vsega premoženja jim je ostal le delček in seveda modra kri. Fadilov oče Džafer Krupič je bil nadzornik v bližnjem rudniku rjavega premoga, mati Hidajeta pa iz ugledne prijedorske družine Cerič. Fadil je svojo mater dodobra izmučil, saj so jo šele po dveh dneh popadkov, s prvim avtomobilom v tistih krajih, prepeljali k priljubljenemu zdravniku Mladenu Stojanoviču /kasnejšemu organizatorju upora in komandantu na Kozari/v Prijedor. Šele s carskim rezom je prišel 28.marca 1935 na svet pravi krajiški "gorostas" -junak nad junaki, ki je tehtal kar 5150 gramov. Korajžno je utrl pot štirim sestram, ki so se z dosti večjo lahkoto rodile kasneje. Družina je še s tremi družinami stricev živela v veliki družinski "kuli" z devetnajstimi okni in petnajstimi vrati. Otrok je bilo pri hiši vedno dovolj, zato so prva leta Fadilu minevala v igri. Življenje je postalo kruto po začetku druge vojne, potem ko so prišli Nemci in z njimi ustaši. Takrat je bil Fadil v prvem razredu in ni mu bil prihranjen pogled na desetine pobešenih domačinov. Bližnja Grmeč in Kozara ter dolina pod njima so bila središča upora in že leta 1942 so partizanom naklonjeni domačini iz Sanskega Mosta morali zbežati z doma. Tudi Fadil. Z drugimi otroki, ženskami, starci in ranjenci so bežali iz ofenzive v ofenzivo, poleti je še nekako šlo, pozimi so se kot ovce stiskali po štalah, da niso pomrli od mraza. V napol porušeno hišo so se vrnili potem, ko je bil 20. oktobra 1944 osvobojen Sanski Most. Prva leta svobode so bila leta šolanja. Bila je revščina, a v šoli je bilo lepo. Po končanem četrtem letu osnovne šole je tudi nižjo gimnazijo zaključil v Sanskem Mostu. Predvsem zgodovino in zemljepis je imel rad. V višjo gimnazijo je moral v Prijedor, kjer je prvi letnik uspešno končal. Potem pa je šolanje prekinil, saj je bil Prijedor predaleč, da bi se vozil vsak dan, za internat in hrano pa ni bilo denarja. Tako je bilo tudi konec sanj, ki so v krajiških hišah pomenile največ - postati junak, vojak. Takrat so v vojaške šole sprejemali le fante, ki so že imeli izkušnje iz vojne. Zaposlil se je v Šipadovi lesni tovarni v svojem kraju, kjer je bilo takrat le malo tako šolanih fantov, kot je bil on. Zato je hitro postal vodja izmene v novi sušilnici, kasneje pa je ob delu napravil srednjo administrativno šolo. Domovina ga je poklicala leta 1956 v Varaždin, kjer se je izučil za topografa, potem pa je v glavnem delal v pisarni, nekoč pa nekaj dni celo prenašal pošto s konjem. Ježe seveda ni bil vajen, pa je imel/kot vedo povedati priče/ "rit rdečo kot opica", morda se mu je tudi zaradi tega tiste dni razlil slepič... Ne samo rit, tudi dušo je imel rdečo, in ker je bil že nekaj časa član komunistične partije, so mu zaupali tudi mesto partijskega sekretarja vojašnice... Dobri dve leti vojske sta hitro minili, vrnil se je v Šipad in k svoji Mini Kurbegovič/um-rla je v zadnji balkanski moriji/. Resnici na ljubo Mina ni bila njegova prva ljubezen, saj je že prej kot prizadeven mladinski aktivist omrežil aktivno mladinko Maro. In še katero bolj mimogrede... Tudi z Mino sta se razšla, še naprej je delal v Šipadu in bil vzoren politični aktivist. Ženskemu spolu je ostal naklonjen, odtod spomin na Džuli z SDK-ja. Šemso, kmetijsko tehnico iz Prijedora, je spoznal na sejmu. K njemu je pristopila mala deklica in ga prosila, da ji ustreli lutko medvedka. V zameno je bila pripravljena dati svojo teto Šemso. Izkazalo se je, da tudi Šemsa nima nič proti temu in že kar po slabih dveh mesecih, 3.septembra 1963, sta se poročila, pa brž spočela še hčerko Sanjo, ki se je rodila konec julija 1964. Fadil je na prigovarjanje očetovega prijatelja inženirja Oblaka prvič prišel na oglede v Velenje že leta 1964, pa mu ni bilo preveč všeč in se je vrnil v Bosno. No, leta 1970 se je le odločil in se zaposlil na velenjskem rudniku, kjer je opravil izpit za kopača in to ostal dobrih dvajset let - do odhoda v pokoj. 1973 leta je na velenjskem rudniku zaradi "drobne napake" pri izračunu plač zavrelo in delavci so pričeli za tiste čase izjemno odmeven štrajk. Beli je bil v skupini vodij štrajka določen za govornika oziroma predstavnika delavcev. Po dveh dneh štrajka so ga z malice v Tržnici tajni policisti odvedli na postajo milice. Okrožni načelnik UNZ je do njega nastopil izredno ostro, z vpitjem, vendar je komandir Ciril Joger dal jasno vedeti, da tega na svoji postaji ne dovoli. Joger tudi ni pristal na to, da bi s svojimi miličniki posegel na področje stavke. Ko se je nekaj sto rudarjev zbralo okoli postaje milice, so Belemu dovolili oditi in kmalu po tistem je uprava ponudila rudarjem višje plače in daljši dopust. In Beli je s svojim podpisom ponudbo sprejel... V jami se je Beli v glavnem ves čas ukvarjal z enakim delom, izven službe pa je bil član številnih komisij, naprimer stanovanjske, pa član tozdovskega in centralnega delavskega sveta; bi! je aktiven v hišnem svetu, v krajevni skupnosti, pri Rdečem križu, bil je porotnik na sodišču... Štiriinsedemdesetega leta se mu je v Velenju pridružila Šemsa, ki se je zaposlila kot knjigovodja na Vegradu, dobili so stanovanje na Jenkovi 9, koj za tem so rodili še sina, ki bi bil po Fadilovem Boštjan, mamica pa je odločila, da bo Fidel. Tako bo Krupičev s črkama FK okrašeni prstan nekoč prišel v prave roke. Družina se je potem preselila na Cankarjevo cesto 1. Hčerka je končala gimnazijo in polovico študija, zdaj je poročena s častnikom Slovenske vojske /imata dve hčerki/ in na ta način vsaj malo ublažila očetovo razočaranje, ker ni postal vojak - junak. Tudi sin je imel podobne želje - pa se je raje odločil za gimnazijo. Zdaj je absolvent mednarodnega prava in mu ni čisto nič žal, da ne bo nikoli oficir. Tudi Fadil ne sanja več o vojaški karieri, še posebej zdaj, po zadnji vojni, ko so mu njegovo Bosno razrušili. Nikoli ni hotel ljudi ocenjevati skozi vero, zato se je opredeljeval za Jugoslovana. Njegova prva domovina je Bosna, Boga nima, druga domovina je Slovenija in njegov edini potni list je slovenski. Med desetdnevno vojno je v Velenju izvedel mobilizacijo v krajevni skupnosti Levi breg/zato je bil zadolžen že leta prej, v mirnem času/, kasneje pa je preko velenjskega Rdečega križa veliko storil za svoje rojake v Bosni. In bodgnedaj, da bi penicilin, ki ga je prepeljal v Bosno, vbrizgali samo pripadnikom ene vojske ali vere... Še danes rad pomaga Bosancem, če drugače ne, pa z garantnimi pismi. Kakšnih sedemindvajset funkcij je opravljal /bil je, recimo, predsednik Sveta potrošnikov v Velenju; med sanacijo NK Rudar je skoraj pet let vodil finančno komisijo; bil je v komisijah za ocenjevanje izgleda Velenja.../, zato ga ni bilo veliko doma in zato je tudi dobil cel kup odlikovanj in priznanja - najbolj mu je pri srcu Srebrni znak 0F, sicer majčkena značka, ampak značka, ki jo je slovenski narod podelil njemu - priseljencu za prizadevanja v novi domovini. Tudi s pokojem ni posebno pridobil na času. Od nekdaj skrbi za cvetje v stanovanju, žena se rož niti dotakniti ne sme, kaj šele, da bi si jih drznila zaliti. S cvetjem je okrasil tudi okna in okolico Doma borcev in mladine, kjer je zadnja leta na območni Zvezi borcev sekretar. S prijateljem, predsednikom Povšetom sta bržčas najboljši tandem v Sloveniji in ni naključje, da sta oba od predsednika Dolničarja prejela Zlato plaketo XIV.divizije. V Domu borcev ni samo dopoldne, ko opravlja dolžnosti, tudi popoldne se umakne tja in vzame v roko knjigo, tupatam pa zaide do prijatelja Hudarina in vržeta partijo remija... Belega ni težko spoznati: ima goste bele lase, kot pravi Krajišnik meri sto devetdeset centimetrov, izdaja pa ga tudi govorica - profesor Vinko Šmajs bi mu za pisne izdelke v slovenšini dal petico, za govorno slovenščino pa ne kaj več od dobre dvojke, menda so tozadevno vsi Krajišniki trdi... ■ U. Hrast L. Krajevna skupnost Podkraj - Kavče Še več družabništva Večje aktivnosti v minulih letih so družabno življenje krajanov v krajevni skupnosti Podkraj - Kavče potisnile precej na stranski tir. Zato ne preseneča, da se je vodstvo KS ob praznovanju letošnjega krajevnega praznika odločilo za splet kulturno- športnih prireditev. Vse so bile - po besedah predsednika sveta KS Franca Vedeni-ka - dobro obiskane. Z množično udeležbo na njih so krajani dokazali, da je bila odločitev o večji pozornosti za aktivnosti, ki združujejo ljudi tudi na drugih področjih in ne le na delovnih akcijah, še kako pravilna. »Res smo zadovoljni in v tej smeri bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Za letošnjo jesen med drugim predvidevamo množičen izlet za krajane v okolico Ptuja in obisk tamkajšnjega festivala narodno-zabavnih ansamblov.« Doma pa naj bi primerno zaznamovali tudi 10-letnico delovanja tamkajšnje planinske sekcije in poživili delo Trim društva, kjer ne teče vse tako, kot so načrtovali. Prizadevanj ne manjka seveda tudi na za krajane drugih življenjsko pomembnih področjih. Ko so po lanskih volitvah člani sveta temeljito prečesali srednjeročni plan KS, so ugotovili, da so sicer lahko zadovoljni z rezultati svojega dela, da pa jim likvidnost občine kot glavnega »pokrovitelja« pri uresničevanju začrtanih nalog, povzroča kar nekaj težav. »Analiza srednjeročnega programa je pokazala, da vsega predvidenega v dogovorjenih rokih ne bomo mogli uresničiti. Med drugim nam zaradi likvidnostih težav mestne občine Velenje do letošnjega krajevnega praznika ni uspelo izpeljati prepotrebnih obnovitvenih del na cesti v Roprče in Tajno. To nalogo naj bi opravili ta oziroma prihodnji mesec. Naše potrebe so prav pri vzdrževanju cest največje in načrtujemo posodobitev vsaj 1000 m teh vsako leto.« Po letošnjih dopustih naj bi člani sveta KS usmerili glavnino aktivnosti v pridobivanje doku- Franc Vedenik: »Mestna občina Velenje KS na obrobju mesta ne namenja toliko denarja, pa se njene likvidnost težave naše aktivnosti precej utesnjujejo.« mentacije za plinifikacijo za zaselka Kavče in Roprče ( pripravljalna dela za to naložbo naj bi pričeli prihodnje leto) ter za javno razsvetljavo. Večje aktivnosti pa so predvideli še pri načrtovanju sanacije plazov, ki jih imajo v KS Podkraj - Kavče kar nekaj. Ker želijo pravočasno s svojimi potrebami sodelovati pri pripravi občinskega proračuna za prihodnje leto, bodo v zadnjih mesecih tega leta pristopili še potrebnim tovrstnim aktivnostim. ■ tp Gasilsko društvo Nazarje Občine rešujejo reševalno enoto! Zgornjesavinjska in zadrečka gasilska društva so leta 1993 ustanovila posebno tehnično reševalno enoto za posredovanje ob hujših prometnih nesrečah. Enota ima sedež pri nazarskem gasilskem društvu in je do danes reševala v desetih nesrečah. Obstoj in delovanje takšne enote na področju Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline je več kot upravičen, saj »pokrivanje« enega največjih področij v Sloveniji iz sosednjih področij pač ne more odtehtati hitrega posredovanja domačega in dobro usposobljenega moštva. Na vso nesrečo nazarska enota ni vključena v republiško mrežo in tudi v letošnjem letu ni dobila nikakršnih sredstev iz naslova zaščite in reševanja, saj država nerazumljivo zmanjšuje število teh enot in tudi nazarske ne upošteva, čeprav so gasilci in reševalci s pozivniki neposredno in 24 ur na dan povezani s centrom za obveščanje. Vseeno se zgornjesavinjska gasilska zveza in člani enote niso predali in pridno nadaljujejo redno izobraževanje in usposabljanje. Jasno je, da pri tem nujno in neusmiljeno nastaja vprašanje zagotavljanja sredstev za redno petih občin in Upravna enota Mozirje. Njihovo skupno in trdno stališče je, da morajo imeti lastno Nazarski reševalci svoje znanje in usposobljenost ob ostalih oblikah redno preverjajo najmanj enkrat mesečno. delovanje in usposabljanje, prav tako za zamenjavo dotrajane in nakup nove opreme, ki je za uspešno posredovanje nujna. Kljub nerazumljivemu odnosu države do tako ključnih zadev, pa v Nazarjah z zadovoljstvom in ponosom ugotavljajo, da jih prav vsi le niso pustili na cedilu. Izjemno mero razumevanja so namreč pokazali župani in županja vseh reševalno enoto, da je ne bodo izpustili iz rok, saj bi bil popoln nesmisel ukiniti dobro usposobljeno in dokaj dobro opremljeno moštvo. Gasilci in reševalci so veseli zaupanja in zlasti dejstva, da bodo občine zagotovile sredstva vsaj za letošnje delovanje, za izobraževanje, redno usposabljanje in nakup najnujnejše nove opreme. ■ jp Pri Zupančevih v Gornjem Gradu: »Ko v najhujšem dežju posije najlepše sonce« Deževno in temačno je bilo sobotno dopoldne v Gornjem Gradu, a so duše in srca Zupančevih: Toneta, Bojane, Mateja in nebogljenega Janija ogreli najtoplejši žarki človeške dobrote. »Dež lije, a nam sije najlepše sonce,« je ganjena in presrečna dejala mama in žena Bojana, ko je iskala srčne besede zahvale za sodelavce moža in očeta Toneta iz Gorenja Indop. Res, težko in skoraj nemogoče je bilo najti besede, ki bi izrazile vse, kar so Zupančevi čutili ob tem plemenitem dejanju Tonetovih sodelavcev iz Gorenja. Ob sreči Zupančevih so bili srečni tudi sodelavci, ki so naredili projekt in izdelali dvigalo, dvižno mizo pravijo, in jo postavili ob balkon stanovanja Zupančevih v gornjegrajskem stanovanjskem bloku. S tem so Janijevega očeta in mamo ter polbrata Mateja odrešili velikega bremena in nošenja težko prizadetega Janija in njegovega invalidskega vozička po stopnicah od vhoda do stanovanja. Zdaj sta dovolj le ključek in pritisk na gumb. »Jani, poglej te dobre ljudi, ki imajo radi tebe in nas vse. Pošlji jim ljubčka v zahvalo za vso njihovo dobroto,« je dejala mama Bojana. In Jani jim z ustnicami poslal ljubčka, pa še enega, in največ od vsega je bil vreden njegov nasmeh, ko se je na vozičku popeljal z dvigalom gor in dol enkrat, pa še enkrat ... »Nimam besed, ne najdem jih takšnih, ki bi prav izrazile mojo srečo in hvaležnost Hvala podjetju Indop, hvala njegovemu vodstvu, hvala sodelavcem za tako iskreno človeško pomoč,« je komaj spravil skupaj Tone. Tone Zupane se je pred dobrim mesecem v podjetju pozanimal za možnost denarne pomoči pri nakupu takšnega dvigala. To so izvedeli sodelavci, ki niso oklevali. »V našem podjetju izdelujemo podobne, tudi unikatne naprave in takoj smo se odločili, da dvižno mizo izdelamo sami ter pomagamo Tonetu in njegovim. Izdelali smo načrt, podjetje je prispevalo material, z veseljem smo se zagnali v delo in ga v slabem Vsi veseli dvigala, Jani, brat in mama Ivan Čas (levo) izroča ključe Janijevemu očetu Tonetu mesecu sklenili. Opravili smo preko 200 prostovoljnih delovnih ur, vedeti pa je tudi treba, daje takšna naprava, ki jo je moč kupiti na trgu, vredna od 8 do 10 tisoč nemških mark, česar sodelavec Tone skorajda ne bi zmogel. Tudi mi smo veseli in srečni,« je dejal vodja proizvodnje v Gorenju Indop Ivan Čas, ki je tudi usklajeval plemenito delo skupine. mjp KS Šmartno ob Dreti Več kot sto telefonov, kabelska TV... V krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti letos pridno delajo, pri čemer jim je ob lastnih naporih in prispevkih v veliko pomoč občina Nazarje. Največja in najbolj razveseljiva akcija je v tem času širjenje telefonskega omrežja. Na področju te krajevne skupnosti in na delu sosednje Bočne bodo pridobili preko 120 novih telefonskih priključkov in novo digitalno telefonsko centralo. Pomembno in zanimivo je, da bodo vsi krajani, ki to želijo in so pripravljeni dodatno plačati, pridobili signal kabelske televizije, saj obe akciji tečeta istočasno. Nova centrala bo imela seveda večje zmogljivosti, zato bo kasneje na voljo še več številk, seveda ne več pod tako ugodnimi pogoji kot ob sedanji akciji. Pogoji so zelo ugodni tudi za napeljavo kabelske televizije. Zanjo se je odločilo tudi precej naročnikov, ki telefon že imajo, pa nočejo zamuditi prilike, vseeno pa jih je manj kot za telefon; v krajevni skupnosti menijo, daje denarni zalogaj za oboje kljub ugodnostim za nekatere krajane le prevelik. Kakorkoli že, napeljavo glavnega voda optičnega kabla bodo kmalu sklenili, nato pa seveda pride na vrsto še razvod omrežja. Slavje gasilcev in krajanov To je sicer največja naloga. Prenovljeni gasilski dom je v korist in ponos vsej krajevni vendar ni edina. V Šmartnem ob Dreti morajo namreč izpolniti še dolg iz programa krajevnega samoprispevka, ki se bo iztekel prihodnje leto. S temi sredstvi so že posodobili cesto v Rovt in opravili še marsikaj, ostala pa je še izgradnja mrliške vežice. Vso potrebno dokumentacijo želijo pridobiti do začetka jeseni, ko naj bi gradnjo tudi pričeli. Sami ter v sodelovanju z nazarsko občino in podjetjem NIVO bodo uredili most na cesti proti Brdu, opravili varovalna dela na cesti v Rovt, uredili potok Račnek, ki ob nalivih poplavlja del središča kraja, na slednje pa je vezana tudi izgradnja še enega avtobusnega postajališča. Dela in načrtov je torej obilo, ob tem pa bodo v Šmartnem ob Dret' konec julija tudi slavili. Gasilci namreč in vs' krajani skupaj z njimi. Ob 90-letnici društva bodo pripravili večjo slovesnost, z njo pa skle nili tudi temeljito obnovo gasilskega doma, ki so jo opravili skupaj s krajevno skupnostjo in pošto. Ob gasilcih ima ta v prenovljenem poslopju lepo urejene prostore tudi PTT in krajevna skupnost, slav- skup-ili pa bodo 26' juli^a' nosti 10. julija 1997 NAŠI KRAJI IN LJUDJE NAŠ ČAS 11 j i-1 REZANJE ŠOŠTANJA 1ENCA Začela se je sezona veselic s takšnimi in drugačnimi naslovi ter vsebinami. Vse pa imajo enake cilje: ponuditi sokrajanom zabavo v poletnih, dneh in dopolniti mošnjičke organizatorjev. Že po tradiciji pri pripravi teh prednjačijo gasilska društva. S hitrim tempom se jim pridružujejo tudi turistična društva, ki pri nas rastejo kot gobe po dežju, čeprav v naši občini ni skoraj ničesar, kar hi se turistom zdelo vredno obiskati. Razen Topolšice seveda pa tako ni čudno, da imajo tam na vsakem hribčku in vsaki dolini svoje društvo za razvoj turizma. In vsa od njih imajo poleti vsaj eno veliko veselico. V Ravnah so naprednejši, saj so se prvi soočili s kapitalistično miselnostjo, jo vzeli za svojo in tako se pri njih uspešne veselice dogajajo v privatni režiji. Obiskovalcev to seveda ne moti. Daje le poskočna glasba in že se mnogi brezskrbno vrtijo pozno v noč. Drugje, kot že rečeno, nosijo zastavo veselic gasilci, ki spretno izkoristijo vsako okroglo in polokroglo obletnico, nakup tega ali onega kosa opreme, prekritje strehe, skratka njim pride vse prav, da le najdejo vzrok za organizacijo ljudskega rajanja. Če pa vzroka ni, pa veselica vseeno mora biti, če ne zaradi drugega, mora biti zaradi tradicije. Po tem so znane Gaberke in Lokovica, kije prejela štafeto družmirskih gasilcev. Žal moramo ugotoviti, da edino Šoštanj v svoji občini nima spodobne veselice. Gasilci imajo čez glavo dela s čuvanjem elektrarne, upokojenci imajo svoj bife, kjer sproti sproščajo svoje potrebe, kulturnega društva ni, turistično društvo oživi pred praznikom svetega Miklavža in odmre po pustu. Športna društva, vsa, kolikor jih je, imajo poleti zaslužen odmor, potem ko se v sezoni uspešno prerekajo, katero je najbolj glavno. Kar pa se tiče zasebne ponudbe, je treba reči, da je bolj malo gostincev, ki bi imeli primerne prostore za ljudsko rajanje na prostem. Tako Šoštanj dolga poletja preživlja brez omembe vrednega družabnega dogodka, čeprav je na voljo vrsta (občinskih) prizorišč, kamor bi mogli privabiti ljudi. Eno takšnih, ki se je v preteklosti bolj ali manj uspešno kosalo s sosednjimi veselicami, je bil šoštanjski bazen, na katerem so organizirali šoštanjsko noč. Drugo prizorišče, zelo primerno za manjši ročk koncert ali za tekmovanje "frajtonarjev", je zaprto rokometno igrišče s tribunami. Ta prostor bi se brez težav vzdrževal z vstopnico dveh, treh uspešnih prireditev. Razmišljanja o velikem sejemskem vikendu na Trgu svobode so se pričela in končala deževnega dne, ko se je pred občino dvignila prva občinska zastava. Ena od zasebnic je nekdaj na glas razmišljala o letnem kinu, ki bi ohladil meščane po vročih pasjih dneh, ki se nam bližajo. Okolje med bazenom, kulturnim domom, mimo neizkoriščene stare bencinske čepalke, se samo že dolgo ponuja kot neizkoriščeno prireditveno področje, kjer bi na več mestih ob sobotah in nedeljah lahko godla godba na pihala. Da ta prostor kar sam vabi, so dokazali najstniki, ki jim je to eno bolj priljubljenih zbirališč, če jih zaradi nekaterih nestrpnežev ne bodo izgnali zaradi "vandalizma". Nekdaj gladek plesni tlak na vrtu Kajuhovega doma so spremenili v suhoparno in odbijajoče tlakovano ploščad, ki bi se ji plesalke z visokimi petami na daleč izognile. Pa se jim ni treba, ker nimajo po kaj priti tja. Zadnji so tam menda nastopih tam-buraši iz Pesja in takrat še godba Zarja. Zdaj pa tudi tamkajšnja drevesa, kot da bi žalovala, žalostno molijo v zrak svoje suhe veje, ki jih nihče pravočasno ne požaga. Ne smemo pa reči, da v Šoštanju ni prodornih podjetnikov, ki vedo in bi znali domačinom popestriti poletje, saj vsi niso ves čas na morju. A jih neznane sile hitro in v kali zatrejo, v glavnem zaradi strahu, da leti ne bi zaslužili. In tako nihče ne moti tope poletne meglice v Šoštanju. Mir je in krajani nimajo zabave, gostinci pa ne dobička. ■ Perorez PLEŠEJO TUDI NA TRAVI - Plesna skupina Laura spada med najmlajše skupine, ki delujejo v Športnem društvu Škale -Hrastovec. Dekleta so se prvič zbrala februarja letos pod vodstvom plesalke plesnega kluba N iz Velenja Laure Sevčnikar. Od takrat so imela že kar nekaj nastopov, predvsem v domačem kraju. Njihov program je dokaj raznovrsten. Gledalpem pa zelo rade ,' zaplešejo kan - kan, in če je treba, tudi na travi. ■ vos vsem še zdaleč ni všeč, da so pod Judito stopili. 4h tkok Na rudarski slovesnosti v Velenju je prvi slovenski parlamentarec Janez Podobnik govoril, prvi Slovenec Milan Kučan pa skakal. Vendar ni skakal zaradi tega, kar je Podobnik govoril. Najprej se nam je odmaknil Nato, nato se nam je začela odmikati še Evropa. Clttl 4 h plfaJii Letošnje muhasto poletje je pogasilo prenekatero gasilsko veselico. Šhoko hA faoko V Šoštanju niso vsi zadovoljni s poslovanjem Vile Široko. Predvsem tisti ne, ki menijo, da bi ta objekt lahko bolj izrabili v turistične namene. Seveda pa je tudi res, da samo Vila Široko šoštanjskega turizma še ne bo odprla na široko. Nekateri dobri poznavalci razmer v Velenju pravijo, da so včasih, ko je k njim prihajal predsednik države, dobili na novo asfaltirane ceste, ko je zdaj prišel naš predsednik, so na novo označili le nekaj prehodov za pešce. Temu si pač bolj upamo prečkati pot. kAo 1/e Le kako naj bi vedeli, koliko psov prebiva v Velenju. Saj še za vse ljudi ne vemo! Veličina človeka se ne meri po tem, na kako visok sod stopi. Po človeku samem. Ve« hežhpftl Namesto Franca so svetniki novega sekretarja volili, Na prireditvi Skok čez kožo je bila tako velika gneča, da so se izgubili sendviči, ki so bili namenjeni novinarjem. Kasneje so se le našli, a tedaj so se po novih delovnih dolžnosti (pora)zgubili že novinarji. Z>e( Enope Zadnji čas se vendarle kaže, da je tudi Slovenija del Evrope. Vsaj kar zadeva vreme. Etnološka paberkovanja 24 O Juliju in juliju«« Piše: mag. Jože Hudales Mednarodno ime za mesec julij nas spominja na Julija Cezarja, velikega rimskega vojskovodjo, ki pa je hkrati postal tudi koledarski reformator. Pred njim so imeli Rimljani izmed vseh civiliziranih ljudstev menda najslabši koledar, kije štel le 10 (lunarnih!) mesecev, za njimi pa so dodajali še posamezne dneve, ki so jih kasneje združili v zadnja dva meseca leta (januar in februar), medtem ko se je leto začenjalo s 1. marcem. Kljub temu je v rimskem koledarju v času Julija Cezarja vladala že taka zmešnjava, da je bila temeljita reforma potrebna. Tako je leta 46 pred Kristusovim rojstvom Julij Cezar kot veliki rimski duhovnik (pontifex mak-simus) odločil, da bo leto 46 p.n.š. trajalo kar 445 dni, da bi nadoknadili "pridelane" koledarske zamude. Poslej je leto trajalo 365 dni, vsaka štiri leta pa so na osnovi računa aleksandrijskega astronoma Sozigena, ki je trdil da leto traja 365 dni in 6 ur, dodali še en dan. Julij Cezarje za začetek leta določil 1. januar, februar pa je vsako prestopno leto dobil po en dodatni dan, ki ga niso posebej poimenovali in sogavrinjali med 23. in 24. dan februarja. Tako so Rimljani vendarle dobili dokaj natančen in dober koledar na katerem temelji koledar še danes, zaradi Cezarjevih zaslug za koledarsko reformo pa so sedmi mesec poimenovali po njem -julij. S tem sicer koledarskih zmešnjav ni bilo še asisto konec, ampak o njih kaj več v avgustu... Slovensko ime julija je tudi dovolj jasno in značilno; imenuje se mali srpan ali srpnik, podobno ime ima tudi hrvaški srpanj. Konec junija in v začetku julija se namreč začenjajo najtežja kmečka dela, ki jih ljudsko izročilo kljub temu šteje med največje t.i. "delovne praznike" v letnem ciklusu. Košnja seje v nižinskih predelih Šaleške doline začenjala kmalu po sv. Antonu (13. junija), v večini pa vendarle na dan sv. Petra in Pavla, ko so s košnjo začenjali v hribovitem svetu. Tako so kmetje poskrbeli najprej za "kruh" živini, kmalu nato pa še kruh zase - po kresu se je začenjala žetev. Kruha pa je bilo veliko če je bil julij suh, a vendar ne presuh: Je mesec moker in hladan, V gnilobi rad je sad končan. Je tega meseca presuho, Ostane grozdje prav driobno. če dež le včasih prirosi, Se pa osoči, zdebeli. Sicer pa je bil za marsikaterega našega prednika že skrajni čas. Kašče so bile pri že nekaj tednov prazne in prva - ječmenova - žetev je bila marsikje rešitev, ki je prišla v pravem trenutku. Prav pomanjkanju hrane v juliju je treba najbrž pripisati dejstvo, da so v pre-jšnih stoletjih v tem času spočeli zelo malo otrok. V Šaleški dolini se je v 19. stoletju aprila, ko so se julija spočeti otroci rojevali, rodilo vsaj pol manj otrok kot bi sicer znašalo mesečno povprečje. V ljudskem izročilu sicer za tako mnenje ne najdemo posebne opore, vendar izkušnje iz nemških koncentracijskih taborišč kažejo, da so ženske običajno že po enomesečnem pomanjkanju hrane izgubljale mesečno perilo in postale neplodne. O pomanjkanju, ki so ga še pred nekaj desetletji naši predniki trpeli v tem času pa priča tudi dejstvo, daje od junija do avgusta močno zrasla tudi smrtnost, zlasti med dojenci; kar vsak četrti do-jenec je umrl prav v tem času. Tako je bila prav prva žetev, kljub hudi pripeki in težkemu delu v sključenem položaju, pravi ženski praznik. Marsikje pa so se žanjice zato priporočile sv. Roku (goduje 16. avgusta), ki naj bi jih obvaroval "rok in nog", da ne bi preveč trpele ob celodnevni ali večdnevni žetvi, ali da se z ostro nabrušenimi srpi ne bi urezale. Nenavadna Franceska in Marlen sta svojo zaroko sklenila na zelo zanimiv način. Ker sta doma iz Quebeca - Kanade, ki je bila nekoč francoska kolonija, sta si želela ogledati matično domovino Francijo. Na pot sta se podala ob koncu lanskega leta in se z letalom pripeljala v Pariz z željo, da spoznata zanimive evropske dežele. Potovala sta iz Francije preko Italije v Slovenijo ter sta se po naključju ustavila pri Osetičevih iz okolice Velenja. Pri nas sta se mudila tri dni. To srečanje pa je bilo zame velik izziv - razkazati sem jima želel Velenje in Šaleško dolino, saj se ljubiteljsko ukvarjam z zgodovino in turizmom. Ogledali smo si Velenjski grad, Turistični center Jezero, Graško goro, konjeniški klub, muzej starin pri gospodu Aubrehtu, divje živali na kmetiji Drev, Rotovnikovo jamo, dolino mlinov - Vovkov mlin in ribnik, Kačji grad, Rifnik - prazgodovinsko nahajališče, nasad jagod in obiskali g. Hudarina - predsednika turističnega centra v Velenju. Navdušena in polna lepih in nepozabnih vtisov sta zapustila naš kraj in obljubila, da bosta v naslednjih letih pripeljala veliko gostov iz Amerike. ■ Besedilo in slika: Janez Osetič 12 MS VAS POTOPIS, ZA RAZVEDRILO 10. julija 1997 Mount Kenya, Kirinyaga sveta gora ljudstva Kikuyu (1) Piše: Miha Pohar Mount Kenya, najvišja gora Kenije, se strmo dviga iz rodovitne osrednje kenijske planote do višine 5199 m. Leta erozije so razjedla vulkanski kamen in pustila za seboj tri mogočne vrhove -Batian (najvišji), Nelion in Lenena. Vzporedno s tem, da je Mount Kenya enkraten primer ledeniške pokrajine, so pobočja gore obdana s petimi koncentričnimi vegetacijskimi conami. Pobočja do višine 3200 m predstavljajo gozdni rezervat, medtem ko je območje nad to višino zavarovano kot nacionalni park. Tako Mount Kenya ostaja priljubljen cilj mnogih hribolazcev z vsega sveta, glavna vrhova Batian in Nelion pa večni izziv za izkušene alpiniste. Trije popotniki smo se odločili osvojiti tretji najvišji vrh Pt. Lenenana, ki je tehnično najmanj zahteven in tako dostopen tudi nam, navadnim smrtnikom. Priprave na vzpon so potekale v Nairobiju, kjer smo se zedinili v tistih najosnovnejših stvareh, se pravi, po kateri poti se bomo vzpenjali, kaj bomo jedli in kje bomo poskušali prespati. Imeli smo en šotor, zasedba pa an-gleško-slovenska, Robin, jaz in Marjan, s katerim sva skupaj prišla v Kenijo. Opremo smo si, kolikor je bilo mogoče, pravično razdelili v tri nahrbtnike in se zgodaj zjutraj napotili iz Nairo-bija v 200 km oddaljeno vas Chogoria na vzhodnem vznožju gore, ki je tudi izhodišče za vzpon po istoimenski poti. Vožnja z avtobusom je trajala dobrih pet ur, s tem da smo kar nekaj časa porabili za vmesne postanke, ki se včasih spremenijo v pravo okupacijo avtobusa s prodajalci hrane, pijače in še česa. Naposled nas je avtobus odložil na križišču dva kilometra od vasi, v katero smo bili namenjeni, tako da smo preostanek poti prepešačili v spremstvu domačinov, ki so nas zasuli s premnogimi vprašanji o nas in naših namenih na sami gori. Vzpon na vrh smo si razdelili na štiri dele. Prvi del poti je potekal skozi gost pragozd prib- ližno 30 kilometrov pred vhodom v nacionalni park.Ker smo v vas prišli šele zgodaj popoldne, je bilo nemogoče priti do parka še pred nočjo - vsaj peš ne. Spanje v pragozdu bi odsvetoval vsakomur in tega smo se vsi dobro zavedali, tako da je bila edina možnost najeti prevoz, kar pa ne stane ravno malo. K sreči je istočasno v vas prispel izraelski par, Yanuf in Eufrat, se pravi on in ona, ki sta na vsak način hotela še isti dan nadaljevati pot proti vhodu v park. Po dolgem pregovarjanju z domačini okrog cene prevoza smo se naposled le strpali v na pogled še kar dober land rover skupaj z enim nosačem in še tremi ostalimi vaščani, med katerimi je bil eden voznik.Mo-ram priznati, da je to bila vožnja par excellence, kajti cesta sploh ni bila podobna cesti, temveč razbrzdani poti, kakršno si utre deroča voda v tukajšnji deževni dobi.Res človeku dodobra pretrese vse občutke, pljuča in oči pa napolni s prahom. Po slabih V nom nisva slišala in čutila ničesar, ampak nekako nisva hotela oporekati razburjenosti Angleža, k splošni vznemirjenosti pa sta prispevala še Izraelca, češ da sta ponoči slišala bivole, ki se tudi po pričevanju nosačev in vodičev radi potikajo tod naokoli. Pred nami je bil drugi dveh urah smo le ušli objemu džungle in pred nami se je odprl čisto drugačen svet - zelena trava, drevesa različnih oblik in velikosti, daleč pred nami pa visoki, nazobčani vrhovi kot prve straže našega končnega cilja. Malo je manjkalo, da ne bi že prvo noč končali v gobcu leoparda, ki se je po Robino-vem pričevanju ponoči potikal okoli našega šotora in se nanj tudi naslanjal. Midva z Marja- dan dolge hoje po odprtih prostranstvih in le počasi smo pridobivali na višini, ki je predstavljala vedno večji problem. Začeli smo hoditi približno na višini našega Triglava, končali pa naj bi na 4290 m. Ta drugi del vzpona je bil vsaj zame najtežji, prav gotovo pa najdaljši za vse nas. Z višino se marsikaj spremeni in te spremembe ne prizanašajo nikomur. Korak je vse težji, utrip srca vse hitrejši in usta vse bolj suha. Vodo smo nosili s sabo, saj je na poti ni bilo mogoče dobiti. Zaloge so hitro začele pojemati, ker na koncu niti nisi več tako žejen, ampak enostavno veš, da moraš piti, ker ti v nasprotnem primeru grozi dehidracija, ki v teh višinah ni redek pojav. Poleg vseh nevšečnosti pa je prišel še glavobol in hoja se je močno upočasnila. Petdeset korakov in pet minut počitka - takšen je bil naš izkoristek pri štirih kilometrih nad morjem. V nekem trenutku sem zaslišal Ro-bina: "I want to go home ..." Po dobrih osmih urah smo prišli do našega drugega tabora, eni prej, drugi nekoliko kasneje, vsi pa že dodobra fizično in psihično načeti. Šele po počitku in večerji sem se ozrl okrog sebe in zaznal lepoto pokrajine, ki v večernem soncu dobi še poseben čar. Občutki so bili enkratni, vendar tudi kratki, saj se po zatonu sonca hitro shladi in ljudje se umaknejo v svoje šotore. Noč je minila mirno, čeprav sem se prav tako kot Marjan pogosto zbujal in gledal na uro, medtem ko Robin ni kazal kakšnih posebnih znakov življenja. (Dalje prihodnjič) GRADNA KRIŽANKA VELEBLAGO H VELEBLAGOVN I CA VELENJE Ce prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili ges- l. nagrada lo. Geslo, opremljeno z vašim naslovom,pošljite na Naš čas,d.o.o., Foitova 10, 2. nagrada Velenje, najkasneje do ponedeljka,28.julija, s pripisom "Palmers". 3. nagrada Prijetne počitniške dni vam želi veleblagovnica NAMA Velenje! izdelki Palmers izdelki Palmers izdelki Palmers HRVAŠKO MESTO V SLAVONIJI, V DOUNI REKE PAKRE, Z LESNO IN TEKSTILNO INDUSTRIJO ŠPORTNA IGRA Z ŽOGO DALMATINSKA ZVRST VIŠNJE PREGLEDEN SEZNAM AR-TIKLOV RIHARD JAKOPIČ REKA NA ■ BAVARSKEM NAJVEČJI OTOK V OTOČJU RIUKIU, 1945-1972 LETALSKO OPORI-ŠČEZDA MRTVO TELO, TRUPLO GLINASTA PIŠČAL OVALNE OBLIKE SKUPINA POTUJOČIH V PUŠČAVI DOLOČENI DNEVI V RIMSKEM KOLEDARJU ZOLAJEV ROMAN MESTO NA MADŽARSK- MINERAI ZAVALE 10 15 BIUARDNA PAJCA ANTQN NOVACAN BRANKA STERGAR SKLENINA, SNOV, KI PREKRIVA ZOBE RAJKO LESJAK JAR BORILNI ŠPORT VRSTA RAZ-CVETJA KA^ URSIC SLADKOVODNA RIBA PR^,-ROČISČE CESKA DEN.ENOTA. "Rranvr RAN SVET SELENU PODOBNA KOVINA (ZNAKTe) BOG SMRTI V GRŠKI MITOL. GLASBE-NIKSOSS UNESEK GLASBENIK IN SKLADATELJ KERSNIK ODISEJEV ■OTOK ST. MERA ZA ŽITO JANKO .. Z -- CERKVENO PREKLETSTVO, IZOBČENJE NASVET, NAPOTILO TUNOVO MESO VELIKA SEVERNO AMERIŠKA DRŽAVA HRVAŠKI POLOTOK RADIOAKT. PRVINA |AI) MITOL. NAROD VELIKANOV VELIKE KOVINSKE POSODE ZA KUHANJE PUBUCI-STKA SUKUE ANGL FIZIK, NOBELOVEC DALJŠE IME LUKE AKA PISATELJ HUDALES 100 IGRALKA BEGOVIČ POMANJKANJE TEKA, APETITA VLADO JERMAN GORSKI HRBET PRVI SKLON, NOMINATIV 15 _ PREMOR GOVNIK V SREDNJI l BOSNI 3 _ PISATELJ FLEMING KOPALIŠČE NA MALLORCI SPOD. DEL OBRAZA MESTO V UTVI FlOP KNE-ZJI NASLOV FR. REKA V NORMAND. MESTO V ZAHODNI ROMUNU! MOŠTVO ROBERT ALTMAN SRB, PES-. NIK SANTIC ILOVICA INDUSKI PISATELJ AM. FILM. IGRALEC | RYAN | RIMSKA PROVINCA VST. VEKU KATRAN NAJY ŽLEZA CLOV. TELESA 14- MESTO PRI ZADRU fOEKA, PRI TOK SEINE KAMION VRSTA VRBE RESNICA SEIDEL FR. SKLADATELJ (EDOUARD) POUSKA CVETLICA DOBESEDEN PREVOD AVTOR KRIŽANKE R.N0C REKA NA TAJSKEM MORSKI SESALEC NAUK O MIŠLJENJU ZUPAN POD FRANCOZI INDUSKI BOG SMRTI ORGAN ZA ZAZNAVANJE VONJA NEMŠKI MEŠČANSKI FILOZOF IGEORGI SLOVENSKA TISKOVNA AGENCUA POKRA-JINAV VIETNAMU H REKA V ZAH. BOSNI TOMISLAV NERAUČ NEM.SKIA-DATEU TOMAŽ TERCEK GQRAV GRCUI, SE-DEZ MUZ ENALANG [CIAUDE ..I MOSTOVZ, BALKON NERESNIČNOST, NESTVARNOST »ARIANA« RUSA SL GLEDAL. IN FILMSKI IGRALEC | BERT| CIMA, POGANJEK w ZAPRIA POKUCNA AU DRUŽB. SKUPINA % 10. julija 1997 ZA RAZVEDRILO KAS ČAS 13 HOROSKOP OVEN OD 21.3. DO 21.4. Prav vse, kar se vam bo zgodilo v prihodnjih dneh, bo vplivalo na vaše spremenljivo razpoloženje. Se tako majhne graje boste sprejemali kot velike, še tako majhne dogodke boste napihnili. Hitro boste nadvse navdušeni, hitro pa boste tudi slabe volje. Močno vam bo pomagalo, če boste šli med ljudi in z njimi tudi le klepetali, ne pa iskali možnost za kreganje, tudi več športa ne bi bilo odveč. BIK OD 22.4. DO 20.5. Ni kaj, če se želite odločiti za veliko spremembo, je sedaj čisto pravi čas zanjo. Seveda se vam bo zdelo, da čas ni primeren, a kdaj bi pa bil? Za takšne stvari ni ugodnega trenutka, so pa nujno potrebne. Ko bo to za vami, se bo vaše razpoloženje naglo izboljšalo. Predvsem boste polni novih idej in dobrodošli v vsaki družbi, saj boste v njo vnašali le dobro voljo. Mri bodite previdno, ko boste nekomu povedali, kar mu gre, da vas ne bo zaneslo predaleč. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Veliko, morda celo preveč dela vas čaka. to vas bo močno obremenjevalo, bolj kot ste si kdaj koli mislili, te je le mogoče, se odpravite na zaslužen oddih, če seveda tega niste že storili. Poležavanje vam ne bo šlo od rok, zato se raje odločite zo bolj aktivne počitnice. Predvsem pa ne pozabite, daje partner vedno na vaši stroni in pripravljen na vse vaše muhe. Vrnite mu to z več pozornosti, pa bo obema še lepše. RAK OD 22.6. DO 22.7. Pozitivna energija se vam bo začela vračati. Potrebovali ste jo mnogo bolj, kot ste občutili, soj ste se, dogodkom primerno, zelo dobro držali. Res pa je tudi, da se niste obremenjevali s stvarmi, ki bi vas le zamorile, ampak ste vsaj poskušali poskrbeti za lepe dogodke, pa če so bili še tako drobni. Od tu dalje bo šlo le navzgor, seveda pa bo kakšen turoben dan še vnesel nemir v vašo ranjeno dušo. LEV OD 23.7. DO 23.8 Zdelo se vam bo, kot da seje vse zarotilo proti vam. Pa sploh ne bo tako hudo, kot bo izgledalo na prvi pogled. Res, da boste potrebovali več moči, da razrešite trenutno situacijo, a jo boste tudi dobili. Z drobnimi stvarmi, ki vam bodo lepšali trenutke, boste tudi dneve znali narediti lepe. Vaš ljubezenski odnos ne bo povsem iskren, kar se bo seveda poznalo in čutilo, tako vam kot partnerju. DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. Delovali boste polni same sebe, drugim se boste zdeli kar precej samozavestni. Po bo to žal le fasada. Kaj lahko se vam zgodi, da boste izgubili živce in tla pod nogami. Sploh, če se bo črni scenarij, ki ga imate v glavi, pričel uresničevati. Predvsem pa boste preveč razmišljali o sebi, kar vam ne bo čisto nič dobro delo. Zato se rešite iz začaranega kroga z aktivnostmi, ki vam bodo pomagale pozabiti na težave. Zdravje bo pešalo. TEHTNICA OD 24. Dnevi, ki so 9. DO 23. 10. vami, ne bodo najbolj uspešni. Predvsem zato, ker si boste močno želeli zabave, vsi okoli vas pa bodo videli le delo. Pomagajte jim, da ne bo več tako, pa bo vsem lepše. Predvsem pa se rešite vsaj nekaj odgovornosti, saj vas bo sicer vsakdanjik pričel preveč utrujati, Kar se ljubezni tiče, ne bo nič novega, pa tudi nič pretresljivega, denarnica pa bo srednje polna. ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Ustvarjalni boste, kot že dolgo ne. Vsak košček prostega časa boste zato preživeli ob delu, ki ga imate najraje. Ob tem boste kar malo pozabili, da so okoli vas ljudje, ki vas tudi potrebujejo in tega vam ne bodo toko zlahka odpustili. Vseeno boste le uživali, znali pa se boste tudi nasmejati in se sploh sprostiti. Ce si boste upali, se le preizkusite v kakšni igri na srečo. Imeli boste nomreč neverjetno srečo, saj so pred vami vaši dnevi. STRELEC OD 23.11. DO 22.12. Ce si želite, da vas bodo vaši domači lepše gledali, poskusite potlačiti svojo trmo in muhavost. Cisto preveč sta vas okupirali v zadnjem času. Od tega nimate nič ne vi, ne vaš partner, ki vas ima na trenutke že »poln kufer«. Poskusite se prepustiti vašim željam in pozabite na razum. Boste videli, kakšne zanimive dogodke vam bo namestilo življenje. Finančno stanje kritično še ne bo, bo pa slabše, kot ste vajeni. Zato boste veliko razmišljali o tem, kako spet dodatno zaslužiti. Kot kaže, vam bo šlo dobro od rok. KOZOROG OD 23.12. DO 20.1. Škoda, da večkrat ne pokažete svojega pravega obraza. Partner bo namreč močno presenečen, ko mu boste pokozoli, kako občutljivi in ranljivi ste v resnici, to vaju bo le še zbližalo in poglobilo že tako lep odnos. Močno vas bodo prizadeli vaši sorodniki, ki bodo za vaše pojme storili nekaj nepojmljivega. Njim se bo zdelo povsem normalno, vam pa še dolgo ne. Zato bo zamera tu in veliko večja bo, kot boste sprva pričakovali. tudi vi boste morali malce popustiti. VODNAR OD 21.1. DO 19.2. Se morda čudite, da se vam zdi, da se močno trudite, sadove vašega dela pa pobirajo drugi. Premalo se znate pohvaliti in dokazati, da ste mnogo bolj sposobni, kot vas ocenjujejo vaši nadrejeni, te bi jim vsaj enkrat pokazali zobe, bi bilo vse veliko lepše. Zal ste doma ravno obratni. Partner se je že naveličal, da mora vedno biti vse po vašem. Ce boste tako nadaljevali, mu bo kmalu dovolj vsega in vseh okoli vas. Zato se vsoj poskušajte spremeniti. RIBI 0D20. 2. D0 20.3. Se vedno ste v odlični formi. Poskrbeli ste tudi za bolj svež izgled, kar so mnogi opazili. Pohvale bodo kar deževale, vi pa boste v sedmih nebesih. Simpatija, ki to ni od včeraj, bo dobila krila. Kako daleč jim boste pustili leteti, je odvisno le od vas, saj ste žal v položaju, ko boste morali le vi pokazati, kaj si želite in koliko ste pripravljeni tvegati, lu po se ustavite in dobro razmislite, saj lahko kratko avantura uniči ves voš svet. Turistična zveza Velenje »Moja dežela, lepa, urejena in čista« Tako kot že nekaj let doslej je tudi letos v mesecu juniju posebna ocenjevalna komisija Tiiristične zveze Velenje odšla na teren in ocenila kraje v Zgornji Savinjski dolini ter v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki v okviru tekmovanja slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja »Moja dežela, lepa, urejena in čista«. V poročilu je poleg rezultatov še zapisala, kaj vse je vplivalo na doseženo število točk, nekaj ugotovljenih pomanjkljivosti, s katerimi bo seznanila tamkajšnja turistična društva in občine, namesto zaključka pa še nekaj svojih mnenj. Med drugim so člani komisije z zadovoljstvom ugotavljali, da so dosedanja ocenjevanja urejenosti krajev že obrodila sadove, da se v večini teh zavedajo, da imajo le urejeni in gostoljubni kraji perspektivo nadaljnjega turističnega razvoja in da je kljub dobrim nameram objektivnost dostikrat težko (zaradi kriterijev ocenjevanja in primerljivosti posameznih krajev med seboj) doseči. Na naslov republiške tovrstne tekmovalne komisije pa so naslovili tudi predlog o podelitvi ustreznega priznanja za Ranč Burger Veniše pri Nazarjah, ki se odlikuje po urejenosti in pestri ponudbi hotela Štorman. Rezultati: kategorija krajev: srednja in manjša mesta: 1. Šoštanj 5.30 točk; izletniški kraji: 1. Gornji Grad 6.50, 2. Mozirje 6.20,3. Solčava 3.80; drugi kraji: 1. Ljubno ob Savinji 6.35, 2. Nazarje 6.20, 3. Luče 6.00, 4. Šmartno ob Paki 5.60,5. Rečica ob Savinji 5.10; hribovski kraji: 1. Šmihel nad Mozirjem 6.20,2. Plešivec z Graško goro 5.70; manjša zdravilišča: 1. Topolšica 3.50; drugi manjši kraji (vasi): 1. Kokarje 6.40, 2. Šmartno ob Dreti 6.10; osnovne šole: 1. Osnovna šola Mozirje 5.90, 2. Osnovna šola Antona Aškerca Velenje 4.00, 3. Osnovna šola Gorica Velenje 3.80. V mesecu juliju in septembru bo sedaj svoje delo opravila še republiška ocenjevalna komisija, ki bo ponovno ocenila vse kraje, ki so dobili največ točk na regionalni ravni. ■ tp NASVET NASVET NASVET NASVET NASVET NASVET NASVET NASVET NASVET Niso vsi podočnjaki enaki D Skoraj vsak jih je že imel, ali pa jih še ima. Nadlogo, ki jo imenujemo podočnjaki. Včasih so le znak utrujenosti, včasih resne bolezni. In res je tudi, da so zelo različni. Poglejmo karakteristike. Temni kolobarji: otekline ni, del pod očmi pa deluje modrikasto, rumenkasto ali sivkasto. Če ste zdravi, gre le za pigmen-tacijo kože. ŽepkL' izboklina pod očmi, ki jih pogojujejo majhni masni povštrčki pod kožo. Kako jih zdravimo? Proti temnim podočnjakom se težko borimo, saj jih ne moremo povsem odpraviti, lahko pa jih dobro prekrivamo s posebnimi korektorji. Če je vaša naravna barva pod očmi rdečkasta, vam priporočamo rahlo zelenkast korektor, če je sivka-sta ali zelenkasta, uporabljajte kolektor v barvi kože. Lahko ga nanesete s svinčnikom ali čopičem. Preko korektorja nanesite še tekoč puder in puder v prahu. Tako se podočnjaki sploh ne bodo opazili. Če imate pod očmi žepke, ni trajne in revolucionarne rešitve, razen kirurškega posega, ki bo odtranil maščobe pod očmi. Odlične rezultate pa ponuja zdravljenje z laserjem. Kadar so vaše veke otečene, recimo zjutraj, je zato kriva limfa v tkivu. Včasih je dovolj nekaj minut temeljitega mežikanja. S tem boste povečali cirkulacijo. Lahko pa na otečen del položite kocko ledu, zavito v gazo. Tudi hladna žlica bo v pomoč oteklini... ZANIMIVO IN ZDRAVO ZANIMIVO IN ZDRAVO ZANIMIVO IN ZDRAVO MPX d.o.o. Stari trg 35, SLOVENSKE KONJICE tel.: 041/674-665 PRODAJA GSM APARATOV! PANASONIC G. 400 PANASONIC G. 500 NOKIA 81 1 O NOKIA 21 1 O NOKIA 161 O NOKIA 1611 jts APARAT IN KARTICA V ENEM DNEVU Možnost plačila na obroke! 3320 Velenje Koroška 37/b tel.: 063/856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145 Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije, glede dobave komunalnih dobrin sporočajo dežurnim službam Komunalnega podjetja na telefon: 856-251 856-380 862-582 Potrudili se bomo za takojšnjo odpravo reklamacij! Komunalno podjetje Velenje NAŠE ZDRAVJE NAŠE ZDRAVJE NAŠE Antibiotiki so čudežna zdravila 20. Stoletja, vendar moramo paziti, kaj pijemo in jemo, kadar jih uživamo. Določena hrana namreč vpliva na absorbcijo antibiotikov in zmanjšuje njihovo delovanje. Če jeste penicilin, ampicilin, eritromicin ali kloksacilin, se izogibajte kisli hrani kot je kava, limone, pomaranče in podobno, sem pa sodi tudi paradižnik. Če jemljete tetracikline, izogibajte se mlečnih proizvodov, če pa jemljete ciproflaksin, se izogibajte hrane, ki vsebuje cink in železo, ker povzročata njihovo zadrževanje v telesu. JJUU Če ste kadilec in bi se radi rešili te svoje nezdrave navade, jejte veliko sadja in zelenjave. Zmnajšujejo namreč apetit, nove raziskave pa so pokazale tudi, da zmnajšujejo koncentracijo kislosti v organizmu, kar povzroča počasnejše izločanje nikotina. Tudi strastni kadilci ne bi smeli zanemarjati pomena sadja in zelenjave v prehrani. Ker nikotin porabi veliko vitamina C, potrebujejo kadilci dvakrat več vitamina C prav iz sadja in zelenjave kot nekadilci. 14 NAS VAS TV SPORED 10. julija 1997 ČETRTEK, 10. julija SLOVENIJA 1 10.35 Moesha, 13/14 11.00 Disorderdly orderly, amer. film 12.30 Rojen med divjimi živalmi, 6/13 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 16.00 Novice iz sveta razvedrila 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Ouasimodove čarobne dogodivščine 17.35 TominJerry 17.50 Ljubezen boli, 5/10 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.05 Tednik 21.05 Poletni umor, 2. del drame 22.00 Odmevi, vreme 22.35 Šport 22.40 Poletna noč: sledi Caroline v velemestu, 11/23 23.05 Svilene sence, 8/22 00.00 Tednik, ponovitev SLOVENIJA 2 15.25 Poletna noč, ponovitev sledi Caroline v velemestu, 10/23 15.55 Svilene sence, 7/22 16.45 Šport 18.25 Rimski triki 18.55 Skrb za zemljo, 9/13 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Volk na vratih, franc danski film 21.35 Pisave 22.10 Raymond Oueneau, dokum. oddaja 23.05 Recital M. Lipovšek, EMK 23.35 Koncert simfoničnega orkestra AG i-r-^s- j 07.00 10.00 10.50 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, nan. 11.00 10.50 Top shop, tv prodaja 12.00 11.00 Partnerja, nan. 13.00 12.00 Zaliv ljubezni, nad. 13.30 13.00 M.A.S.H., nan. 14.30 13.30 Dangerfield, nan. 15.00 14.30 Zlatolaski, nan. 15.30 15.00 Varuška, nan. 16.00 15.30 Mamice, nan. 17.00 16.00 Zaliv ljubezni, nad. 18.00 17.00 Santa Barbara, nan. 18.30 18.00 Zlatolaski, nan. 19.30 18.30 Nevarni Havaji, nan. 20.00 19.30 24 ur 21.00 20.00 Družinski album, nad. 22.00 21.00 Newyorška policija, nan. 00.00 22.00 Argument 00.30 22.30 M.A.S.H., nan. 02.00 23.00 Partnerja, nan. 00.00 Playboy i 00.30 Mladi levi, amer. film 02.30 24 ur, pon. 09.00 09.30 POTVAVONLEA, ponovitev 70. dela nadaljevanke 10.20 EPP/Vabimo k ogledu 10.25 VIDEO TOR ročk glasba 11.25 TV IZLOŽBA 12.00 Videostrani 19.50 TV IZLOŽBA 19.55 NAJ SPOT DNEVA 20.00 REGIONALNE NOVICE 20.05 Otroški program: RISANKE 20.30 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.35 LAS VEG AS, dokumentarni zapis 21.25 ČLOVEK, KI JE REŠIL MESTO, akcijski film 22.55 REGIONALNE NOVICE 23.00 NAJ SPOT DNEVA 23.05 HOROSKOP 23.10 TV IZLOŽBA 23.15 VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 11. julija SLOVENIJA 1 10.40 Ljubezen boli, 5/10 11.30 Volk na vratih, franc.danski film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 13.35 Omizje 15.05 Percussion plus, 2. del 15.35 Razgaljeni Hollywood, 2/5 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Čebelica Maja 17.35 Daleč od dvorca: Svinjski pastir, pravljica 17.50 Saga o McGregorjevih, 15/26 18.40 Hugo, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Igre brez meja, Bovec 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.30 Poletna noč: sledi Caroline v velemestu, 12/23 23.00 Svilene sence, 9/22 23.55 Videoring SLOVENIJA 2 12.10 Mostovi 12.40 Raymond Oueneau, dokum. oddaja 13.30 Praga, koprodukcijski film 15.00 Jake in Ben, 8/13 15.45 Zgodbe iz školjke 16.15 Poletna noč, ponovitev sledi Caroline v velemestu, 11/23 16.45 Svilene sence, 8/22 17.35 Človek in živali, dokum. oddaja 18.30 Poletni umor, 2. del drame 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Salvador, amer. film 22.15 10.000 obratov 23.15 EBU noč jazza, prenos rv Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Partnerja, nan. Zaliv ljubezni, nan. M.A.S.H., nan. Newyorška policija, nan. Zlatolaski, nan. Varuška, nan. Mamice, nan. Zaliv ljubezni, nan. Santa Barbara, nan. Zlatolaski, nan. Nevarni Havaji, nan. 24 ur Urgenca, nan. Dosjeji X, nan. M.A.S.H., nan. Playboy Nežni dih, erot. film 24 ur, ponovitev Cfi3i kanali 27 46 52 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45 LAS VEGAS, dokumentarni zapis 10.35 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.40 ČLOVEK, KI JE REŠIL MESTO, akcijski film 12.10 TV IZLOŽBA 12.25 Videostrani 19.50 TV IZLOŽBA 19.55 NAJ SPOT DNEVA 20.00 REGIONALNE NOVICE 20.05 Otroški program: RISANKE 20.30 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.35 VIDEO NOVICE ZA GLUHE IN NAGLOŠNE 21.20 ANNE IZ GREEN GABLESA ponovitev 1. dela nadaljevanke 22.10 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.40 NAJ SPOT DNEVA 22.45 REGIONALNE NOVICE 22.50 HOROSKOP 22.55 TV IZLOŽBA 23.00 VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 12. julija SLOVENIJA 1 07.45 Radovedni Taček 08.05 Taborniki in skavti 08.20 Zgodbe iz školjke 08.50 Al andaluz, 2. del 09.30 Saga o McGregorjevih, 15/26 10.20 Hugo, tv igrica 10.50 Brezrepi Peter v Ameriki, šved. film 12.05 Tednik 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Strela z jasnega, 9/28 16.00 10.000 obratov 17.00 Obzornik 17.10 Svet narave 18.00 Na vrtu 18.25 Ozare 18.35 Hugo, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Planet IN, finale 2. del 21.40 Povej naprej 22.00 Poročila, vreme 22.10 Šport 22.25 Poletna noč: sledi Caroline v velemestu, 13/23 22.50 Svilene sence, 10/22 23.45 Skipper, nemško koproduk. film SLOVENIJA 2 13.40 Salvador, amer. film 15.45 Poletna noč, ponovitev sledi Caroline v velemestu, 12/23 16.05 Svilene sence, 9/22 16.55 Šport 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Reka poje mi, amer. film 22.05 National geographic, 2/20 22.55 V vrtincu 23.25 Sobotna noč 08.00 Mrčeski, risana serija 08.30 Kužek Monti, risana serija 09.00 Munkci, ris. serija 09.30 Mož pajek, risana serija 10.00 Peter Pan, risana serije 10.30 Morska deklica, serija 11.00 Proti vetru, nan. 12.00 Samski stan, nan. 12.30 Gola resnica, nan. 13.00 Beverly Hills, nan. 14.00 Formula 1, trening 15.00 Melrose plače, nad. 15.45 Hinglander, nan. 16.30 Robocop, nan. 17.45 Herkul, nan. 18.30 Xena, nan. 19.30 24 ur 20.00 V zadnjem trenutku, amer. film 22.15 Odpadnik, nan. 23.00 Potres, amer. film 01.00 Playboy 01.30 Playboy special 02.30 24 ur, ponovitev 03.00 Mačke, nemški film 09.30 ANNE IZ GREEN GABLESA, 10.20 ponovitev 1. dela nadalje- vanke 10.20 EPP/ Vabimo k ogledu 10.50 10.25 VIDEO NOVICE ZA GLUHE IN NAGLUŠNE 11.20 11.10 TV IZLOŽBA 11.45 12.00 Videostrani 20.00 TV IZLOŽBA 12.15 12.20 20.05 NAJ SPOT DNEVA 20.10 OTROŠKI PROGRAM 20.30 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.35 599. VTV MAGAZIN, regionalni informativni 13.30 program 17.00 21.00 REVIJA NARODNOZ- 17.50 ABAVNIH ANSAMBLOV NA GRAŠKI GORI 96, zabavno glasbeni program 18.40 22.10 NAJ SPOT DNEVA 19.30 22.15 HOROSKOP 22.20 TV IZLOŽBA 21.00 22.25 599. VTV MAGAZIN, ponovitev 20.50 22.55 VIDEOSTRANI DO 24.00 20.55 NEDELJA, 13. julija SLOVENIJA 1 09.05 Čebelica Maja 09.30 Otroci Polderjev, 2/6 09.45 Na vrtu 10.10 Koncerti za mlade 11.00 Rojen med divjimi živalmi 11.30 Obzorja duha 12.00 Pomagajmo si 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 15.20 Družinski človek, franc. film 17.00 Obzornik 17.10 Otroški svet, 5/12 17.40 Po domače 19.05 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.10 Kamra 21.15 Intervju 22.05 Poročila, vreme, šport 22.15 Poletna noč: sledi Caroline v velemestu, 14/23 22.40 Svilene sence, 11/22 SLOVENIJA 2 10.30 Vest in pločevina - krivolov 11.00 CIK CIK, oddaja o tržnih komunikacijah 11.30 V vrtincu 12.00 Poletna noč, ponovitev sledi Caroline v velemestu. 13/23 12.25 Svilene sence, 10/22 13.15 Lisička zvitorepka, opera 14.55 Tenis za Davisov pokal, Nova Gorica 18.10 Luzern: Svet. pokal v veslanju 19.30 Dnevnik, vreme 20.00 Alpe, Jadran 20.30 Goli, 5/6 21.30 Svet čudes, 11/13 21.55 Šport v nedeljo 22.25 Berlinska filharmonija 23.40 Slovenski magazin rv >3 08.00 Pujsji dol, risanka 08.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina, risana serija 09.00 Maček Felix, ris. serija 09.30 Kasper in prijatelji, risanka 10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Parker Lewis, serija 11.00 Peter Lovšin, koncert 12.00 Argumetn 12.30 Obraz tedna 13.00 Na jug, nan. 14.00 Formula 1, prenos 17.00 Samski stan, nan. 17.30 Poletje na morju, drama 19.00 športni krog 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Beverly Hills 90210, nad. 21.00 Melrose plače, nan. 22.00 VN Velike Britanije: Vrhunci 22.10 Detektivka Lea Sommer, nan. 23.00 Formula 1, ponovitev 01.00 24 ur, pon. 10.00 PONOVITVE ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA: 09.00 MINI 5, otroška glasbena lestvica 09.25 598. VTV MAGAZIN 09.45 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST; BORIS POPOVIČ, rally voznik Iz produkcije Združenja LTV Slovenije: Oddaja TELEVIZIJE PTUJ GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 599. VTV MAGAZIN, GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO EPP REVIJA NARODNOZ-ABAVNIH ANSAMBLOV NA GRAŠKI GORI 96, zabavno glasbeni program GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO POTVAVONLEA, ponovitev 71. dela LAS VEGAS, dokumentarni zapis ANNE IZ GREEN GABLESA, ponovitev 1. dela ČLOVEK, KI JE REŠIL MESTO, ameriški film POTVAVONLEA, ponovitev 72. dela HOROSKOP VIDEOSTRANI do 24.00 PONEDELJEK, 14. julija SLOVENIJA 1 11.30 Otroški svet, nan. 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 14.10 Kamra 15.10 Intervju 15.55 Dober dan, Koroška 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček 17.30 Mejniki, 7/50 17.45 Jake in debeluhi, 15/23 18.40 Lingo, tv igrica 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje3x3 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Župnik za 10 tednov, 3/6 21.00 TV konferenca 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.30 Poletna noč: sledi Caroline v velemestu, 15/23 23.00 Svilene sence, 12/22 23.55 Videoring SLOVENIJA 2 13.00 Na potep po spominu 14.05 Šport v nedeljo 14.35 Al Andaluz, 2. del 15.45 Berlinska filharmonija 17.05 Goli, 5/6 18.05 Caroline v velemestu, 14/23 18.35 Svilene sence, 11/22 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Karaoke 21.05 Bratovščine Sinjega galeba, 2/8 21.40 Zgodba o psihiatrih, dokum. oddaja 22.30 Brane Rončel izza odra 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Zaliv ljubezni, nan. 12.00 Detektivka Lea Sommer, nan. 13.00 Na sever, nan. 14.00 Športni krog 14.30 Zlatolaski, nan. 15.00 Varuška, nan. 15.30 Mamice, nan. 16.00 Zaliv ljubezni, nad. 17.00 Santa Barbara, nad. 18.00 Zlatolaski, nan. 18.30 Nevarni Havaji, nan. 19.30 24 ur 20.00 Pogrešani v akciji, amer. film 22.00 Dinastije Moroe, nad. 23.00 Partnerja, nan. 00.00 Dekle, ki sem jo ljubil, amer. drama 02.00 24 ur, pon. 09.00 DOBRO JUTRO, informa- tivno-razvedrilna oddaja 10.30 09.45 EPP/ Vabimo k ogledu 09.50 599. VTV MAGAZIN, ponovitev 11.00 10.20 TV IZLOŽBA 11.05 12.00 Videostrani 20.00 TV IZLOŽBA 20.05 NAJ SPOJ DNEVA 11.55 20.10 REGIONALNE NOVICE 12.00 20.15 OTROŠKI PROGRAM: 20.00 Risanke 20.05 20.30 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.10 20.35 POLETNA SHEMA VTV, kontaktna oddaja; Gost v 20.30 studiu: RAJKO DJORDJE- 20.35 VIČ, direktor VTV 21.35 Iz produkcije Združenja LTV Slovenije; Oddaja televizije 20.55 ATV SIGNAL Litija 22.05 POTVAVONLEA, 73. del 21.25 nadaljevanke 22.55 GOST ODDAJE DOBRO 21.40 JUTRO 22.05 23.25 NAJ SPOT DNEVA 22.10 23.30 REGIONALNE NOVICE 22.15 23.35 HOROSKOP 22.20 23.40 TV IZLOŽBA 23.45 VIDEOSTRANI do 24.00 22.40 TOREK, 15. julija SLOVENIJA 1 10.15 11.05 13.00 13.05 13.35 15.00 15.55 16.25 17.00 17.10 17.25 17.40 17.50 18.40 19.15 19.30 20.05 21.40 22.00 22.30 sledi 23.00 23.55 Jake in debeluh, 15/23 Četvorka, amer. film Poročila Lingo, tv igrica Po domače TV konferenca Mostovi TV prodaja Obzornik Taborniki in skavti Otroci polderjev, 3/6 Hana Lovisa, 2/5 Havajski detektiv, 4/25 Kolo sreče, tv igrica Risanka Dnevnik, vreme Kreg, franc. film Homo turisticus Odmevi, vreme, šport Poletna noč: Caroline v velemestu, 16/23 Svilene sence, 13/22 Videoring SLOVENIJA 2 14.10 Sobotna noč 16.10 Dlan v dlani 16.40 Caroline v velemestu, 15/23 17.15 Svilene sence, 12/22 18.05 Slovnski magazin 18.35 Župnik za 10 tednov, 3/6 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Gore in ljudje 21.00 Osamljeni planet, pustol. serija 21.45 Vzemi denar in zbeži, amer. film 23.10 Svet poroča 07.00 10.00 11.00 12.00 13.00 13.30 14.30 15.00 15.30 16.00 17.00 18.00 18.30 19.30 20.00 21.40 22.30 23.00 00.00 02.00 02.30 09.30 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Partnerja, nan. Zaliv ljubezni, nan. Kužek Monti, ris. serija VR. 5, nad. Zlatolaski, nan. Varuška, nan. Mamice, nan. Zaliv ljubezni, nad. Santa Barbara, nad. Zlatolaski, nan. Nevarni Havaji, nan. 24 ur Oprana čast, amer. drama Bolnišnica upanja, nan. Taksi, nan. Partnerja, nan. Ljubezen, ki ostane, amer. film 24 ur, ponovitev POP 30, ponovitev POLETNA SHEMA VTV, ponovitev pogovora; Gost v studiu: RAJK0 DJORDJE-VIČ, direktor VTV Iz produkcije Združenja LTV Slovenije; Oddaja televizije ATV SIGNAL Litija EPP/ Vabimo k ogledu POTVAVONLEA, ponovitev 73. dela nadaljevanke TV IZLOŽBA Videostrani TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA Otroški program; SLONČEK ELMER, lutkovna igrica EPP/ VABIMO K OGLEDU 600. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program REPORTAŽA Z LETALONOSILKE J.F.K. ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA 600. VTV MAGAZIN, ponovitev VIDEOSTRANI do 24.00 SREDA, 16. julija SLOVENIJA 1 10.10 Havajski detektiv, 4/25 11.00 Kreg, franc. film 12.35 Svet čudes, 11/13 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Planet IN 15.05 Svet narave 15.55 Slovenski utrinki 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program 18.20 Moesha, 14/14 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Umetniki in modeli, amer. film 22.00 Odmevi, vreme 22.25 Šport 22.30 Poletna noč: sledi Caroline v velemestu, 17/23 23.00 Svilene sence, 14/22 SLOVENIJA 2 16.05 C et poroča 16.35 Homo turisticus 16.50 Poletna noč, ponovitev sledi Caroline v velemestu, 16/23 17.10 Svilene sence, 13/22 18.00 National geographic, dokum. serija 18.55 Filmski triki 19.25 Niča: Atletika Grand prix, prenos 22.00 Omizje 23.30 Slovenski jazz iz jazz kluba Gajo ** J 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Partnerja, nan. 12.00 Zaliv ljubezni, nan. 13.00 Taksi, nad. 13.30 Bolnišnica upanja, nan. 14.30 Zlatolaski, nan. 15.00 Varuška, nan. 15.30 Mamice, nan. 16.00 Zaliv ljubezni, nan. 17.00 Santa Barbara, nad. 18.00 Zlatolaski, nan. 18.30 Nevarni Havaji, nan. 19.30 24 ur 20.00 Skodrana Suzi, amer. film 22.00 Pleško, nan. 22.30 Taksi, nan. 23.00 Partnerja, nan. 00.00 Mogambo, amer. film 02.00 24 ur, ponovitev -■ali 27 46 52 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45 600. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.05 EPP/Vabimo k ogledu 10.10 REPORTAŽA Z LETALONOSILKE J.F.K. 10.40 ŠPORTNI TOREK, ponovitev 10.55 ŠPORTNI GOST 11.20 TV IZLOŽBA 12.00 Videostrani 20.00 TV IZLOŽBA 20.05 NAJ SPOT DNEVA 20.10 REGIONALNE NOVICE 20.15 OTROŠKI PROGRAM 20.30 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.35 THE CASTLE 0F ADVEN-TURE; 1. del nadaljevanke 21.05 NAJ SPOT, pop in dance glasba 22.05 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.30 NAJ SPOT DNEVA 22.35 REGIONALNE NOVICE 22.40 HOROSKOP 22.45 TV IZLOŽBA 22.50 VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plešnik, Tatjana Podgoršek. Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik). Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje, rač. prelom in graf. priprava: STUDIO MREŽA Tisk in odprema: MA-TISKd.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek. |HS POLICIJSKA P Ul I VELENJE Voznika Vectre našli mrtvega Policisti Policijske postaje Velenje so po najdbi zgorjenega osebnega avtomobila Opel Vectra v Cirkovcah (poročali smo že, da za voznikom ni bilo sledu) izvedli široko akcijo iskanja lastnika vozila. V sredo, 2. julija so 65-letnega zdomca Alojza P. našli mrtvega v gozdu v Smartinskih Cirkovcah. Izključen je vsak sum kaznivega dejanja povezanega z njegovo smrtjo. Rop pri »upokojencu« V torek, 1. julija, okoli 22. ure, so štirije neznanci na Kidričevi cesti v Velenju, pri lokalu Upokojenec, napadli Marjana Š. iz Velenja in mu ukradli denarnico z 10.000 tolarji gotovine in dokumenti. V sredo, 2. julija, med 1. in 5.50 uro pa je vlomilec obiskal pisarno letnega bazena v Šoštanju, od koder je odnesel različne predmete vredne 100.000 tolarjev. Požar na avtomobilu V petek, 4. julija, okoli 13. ure, je med vožnjo v Grušovljah, domnevno zaradi napake na dovodu goriva, zgorel osebni avto znamke Volkswagen 1302, last Špele J. iz Bočne. V požaru, ki so ga pogasili gasilci je nastalo za okoli 180.000 tolarjev škode. Vlomilci komaj čakajo, da odidete Presenetite jih! V zadnjih mesecih so policisti na širšem celjskem območju obravnavali več vlomov v stanovanja in stanovanjske hiše. Vlomilci so lomili cilindrične ključavnice, v stanovanjskih prostorih pa našli precej nezavarovanega denarja, deviz in zlatnine. Policisti vam svetujejo, da si pred odhodom na dopust odgovorite na nekaj pomembnih vprašanj, s pomočjo katerih boste ugotovili, kako varno bo vaše stanovanje, ko boste vi na dopustu. Recimo: ali so vaša vhodna vrata dovolj močna? Je cilindrična ključavnica starejša od pet let? Ali vložek ključavnice gleda iz ležišča preveč navzven? Kdo bo pobiral pošto iz nabiralnika, ko vas ne bo? Kje imate spravljen denar, devize in zlatnino? Ali vaša alarmna naprava deluje brezhibno? Splača se potruditi in poiskati odgovore na ta vprašanja. Z njihovo pomočjo se lahko izognete morebitnemu neprijetnemu presenečenju, ki vas čaka ob vrnitvi. Nesreča pri zavijanju na magistralko V nedeljo, 6. julija, se je okoli 14. ure na magistralni cesti Celje - Ljubljana v Latkovi vasi pripetila huda prometna neseča v kateri so bile poškodovane štiri osebe, od teh ena huje. Gmotno škodo na vozilih, udeleženih v nesreči, so ocenili na več kot milijon tolarjev. 74-letna Marta V. iz Dolenje vasi je vozila osebni avtomobil po regionalni cesti iz smeri Prebolda proti magistralni cesti. V Latkovi vasi seje vključevala v promet v smeri Šentruperta. Ko je zavila na magistralno cesto je iz smeri Šentruperta pripeljal voznik osebnega avtomobila 27-letni poljski državljan Miroslavv Ž. V trčenju se je sopotnica v vozilu Marte V. hudo poškodovala, voznica ter poljski državljan in njegova sopotnica pa lažje. Televizor povzročil požar V zgodnjih jutranjih urah, v torek, I. julija, je v Cankarjevi ulici v Žalcu, zaradi kratkega stika v televizorju zgorelo stanovanje last Mlekarne Arja vas, v katerem je bival 63-letni Anton P. Iz gorečega stanovanja je prišel s pomočjo soseda Roberta R., pri tem pa seje lažje telesno poškodoval. Črno-beli televizor je lastnik pustil vklopljen preko noči. Vse kaže, da se vnel zaradi pregretja in kratkega stika. V požaru, ki so ga pogasili gasilci, je nastalo za okoli 1 milijon tolarjev škode. Žana žrtev vlomilca V noči na torek, 1. julija, je neznani vlomilec obiskal trgovino Žana podjetja SEL d.o.o. v Lctušu. Ukradel je večjo količino različnega blaga, od žganih pijač do kozmetike in podjetje oškodoval za okoli 100.000 tolarjev. Ukradeni golf hitro izsledili V petek, 4. julija, popoldne, je Boris S. iz Prebolda naznanil policistom, da mu je s parkirišča pred gostiščem v Latkovi vasi izginil osebni avtomobil znamke VW Golf JGLD. Že v dobrih treh urah pa so žalski policisti vozilo izsledili v Cepljah pri Vranskem. Za volanom je sedel njihov stari znanec Mirko S. iz Žalca. Nesreča na počitniškem delu V ponedeljek, 7. julija, se je med počitniškim delom v zasebnem podjetju Fori d.o.o. v Slovenj Gradcu hudo telesno poškodoval 18-letni Matej K. iz Velenja. Nesreča seje pripetila med vstavljanjem pločevine v 25-tonsko ekscentrično stiskalnico. Ta mu je stisnila in odščipnila kazalec in sredinec na levi roki. V bolnišnici v Slovenj Gradcu, kamor so ponesrečenca odpeljali, so mu nudili zdravniško pomoč. Droge na prireditvi Na območju UNZ Slovenj Gradec so med minulim vikendom na več prireditvah izvedli več poostrenih kontrol javnega reda in miru in pri tem zasegli več snovi, za katere utemeljeno sumjijo, da gre za mamila. V Slovenj Gradcu so 19-letima domačinoma Lidiji Š.* in Klemnu M. zasegli po približno gram zelene snovi za katero domnevajo, da gre za marihuano; na letališču v Mislinsjki Dobravi so zasegli marihuano 23-letnema Boštjanu N. in Sandiju Š., oba iz Semiča, 24-letnemu Srečku M. iz Slovenj Graca in 19-letnemu Milošu Š. ter 21-letnemu Urošu E., oba sta iz Ljubljane. Pri 21-letnemu Gregorju G. iz Slovenj Gradca pa so poleg marihuane zasegli tudi 45 tabletk ekstazyja. Na UNZ Celje dodatno pojasnjujejo okoliščine nesreče v Turški gori Delo kriminalistične komisije Urada kriminalistične službe UNZ Celje je pri preiskavi hude gorske nesreče na Turški gori temeljilo predvsem na ugotavljanju morebitne subjektivne krivde in kazenske odgovornosti posameznih udeležencev vaje. Ker te niso ugotovili, so podali le poročilo Okrožnemu državnemu tožilstvu Celje, dodatno pojasnjujejo poročilo, s katerim so seznanili tudi javnost, na Upravi za notranje zadeve Celje. Pojasnila objavljamo v celoti: Na podlagi naše informacije so bili v sredstvih javnega obveščanja objavljeni članki. Gorska reševalna služba iz Kranja je predstavila novinarjem svojo verzijo poteka nesreče, katere simulacija pa je bila žal, kot vse kaže, opravljena le na podlagi teh člankov. Poročilo, ki smo ga o naših ugotovitvah podali državnemu tožilcu obsega skupaj s prilogami preko 50 strani. V njem so navedene vse podrobnosti, tudi tiste in take, ki potrjujejo, da so kriminalisti Prejeli smo: preiskavo te tragedije opravili strokovno, temeljito in odgovorno. Pri tem delu so nam strokovno pomoč nudili gorski reševalci z območja naše uprave. Sodelovanje med kriminalisti in sodelujočimi gorskimi reševalci pa je bilo ves čas korektno in profesionalno. Poudariti moramo, da pri povzemanju poročila v naši informaciji za sredstva javnega obveščanja niso bile dovolj jasno opisane povezave reševalne vakumske vreče s sidriščem, zaradi česar je, | tako sklepamo, tudi prišlo do napačnega razumevanja naših ugotovitev. Res je, da se naše ugotovitve, ki temeljijo na zbranih obvestilih, najdenih sledeh na kraju nesreče in ponesrečencih, opravljeni simulaciji poteka reševanja in opravljenih razgovorih s posadko helikopterja, domnevno poškodovanko in reševalcem v nekaterih podrobnostih razlikujejo od predstavljene verzije GRS Kranj. O podrobnostih ne želimo polem- izirati preko sredstev javnega obveščanja, saj menimo, da za nadaljnje medsedbojno sodelovanje, ki se bo nedvomno moralo nadaljevati, ta način ni pravi. Kajti sodelovanje pri reševanju v gorah zahteva med gorskimi reševalci in policijo ne le visoko stopnjo medsebojnega spoštovanja, ampak tudi kar največ zaupanja. Še enkrat želimo povsem jasno poudariti, da niti v poročilu državnemu tožilcu, niti v naši infomaciji za javnost nismo govorili o krivdi in daje tudi po naših ugotovitvah do te tragične nesreče prišlo zaradi spleta nesrečnih okoliščin in nenamerne napake. Naj dodamo še to, da v naši preiskavi nismo ugotovili elementov, ki bi kazali na subjektivno krivo oziroma kazensko odgovornost posadke helikopterja. Ostalo vlogo posadke helikopterja pa raziskuje posebna komisija Republiške uprave za zračno plovbo. ■ Stanislav Veniger Načelnik Uprave za notranje zadeve Celje, svetovalec vlade Tretja žrtev prometa na območju Policijske postaje Velenje letos Motorist pred vlak Na železniškem prehodu v Pesju sta se v ponedeljek, 7. julija, pripetili kar dve prometeni nesreči. Tista, ki se je zgodila dopoldne, seje za voznika kolesa z motorjem končala najbolj tragično; s poškodbami pa jo je odnesel voznik osebnega avtomobila, udeleženec nesreče, ki seje zgodila popoldne. 65-letni Jožef Pirečnik iz Velenja je ob 9.52 vozil kolo z motorjem po makadamski cesti iz smeri Koroške proti Partizanski v Velenju. Ko je pripeljal do prehoda ceste čez železniško progo, kije zavarovan s prometnim znakom »ustavi« in Andrejevim križem, je zapeljal čez prehod v trenutku, ko je iz smeri Velenja pripeljal potniški vlak. Strojevodja Marjan K. iz Šmarja pri Jelšah nesreče ni mogel preprečiti, zadel je motorista in ga zbil v travo ob progi. Voznik je umrl na kraju nesreče. To je bila letošnja tretja žrtev prometa na območju Policijske postaje Velenje. Istega dne popoldne se je na tem prehodu-v Pesju zgodila še ena nesreča, ki pa se je za voznika c.sebnega avtomobila Motoristu ni bilo pomoči. Umrl je na kraju nesreče, (fotografija: Stane Vovk) Muradina Ž. iz Velenja končala srečno. Ta je z osebnim avtomobilom izsilil prednost motornemu vlaku, kije ob 15.55 pripeljal iz Velenja, upravljal pa gaje strojevodja Martin J. iz Celja, ki nesreče ni mogel preprečiti. Voznik osebnega avtomobila je po nesreči sam iskal pomoč v Zdravstvenem domu v Velenju, od koder pa so ga napotili v celjsko bolnišnico. mkp Člani združenja šoferjev in avtomehanikov Velenje bodo obeležili praznik - 13. julij - z motorizirano parado vozil v nedeljo, 13. julija, od 16. do 17. ure po ulicah Velenja. Parada se oblikuje od 15.45 do 16. ure pred APS d. d., Koroška 64. Končala se bo ob 17. uri pri restavraciji Jezero, kjer se bo pričela tudi slovesnost. Uniformiranci vabljeni! - razglasitev rezultatov športnih in strokovnih tekmovanj - podelitev jubilejnih nagrad - družabno srečanje Vsem članicam in. članom Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Velenje ter vsem šoferjem in avtomehanikom iskreno čestitamo ob stanovskem prazniku - 13. juliju -dnevu šoferjev in avtomehanikov Slovenije, predvsem pa želimo srečno vožnjo. Predsedstvo, izvršni odbor, poveljstvo uniformiranih članov in strokovna služba Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Velenje ■ Nogometni klub Rudar Atletika Vidovič odšel, še dva Boštjan Buč dvakratni prvak nova igralca Velenjski prvoligaš bo novo prvenstveno sezono začel v zelo spremenjeni podobi. Ob Gajseiju, Breziču, Kosiču, Miškiču, Cauhsllariju, Kokolu in seveda trenerju Milošu Šoškiču, sta postala nova Velenjčana tudi Živojin Vidojevič (lani Korotan) ter Miro Rad iz Beočina, ki je igral v 2.ju-goslovanski ligi. Velenje in Rudarja je dokončno zapustil Samo Vidovič, ki išče nov klub, najbliže pa je Korotanu. Trenutno v Velenju tudi ni Vlada Kokola. Pri njegovem podpisu pogodbe se je klub obvezal, da bo lahko odšel v tujino, če bo našel ustrezen klub. V tem času je na Škotskem, kjer bo v torek odigral tekmo, po njej pa bodo v sredo v velenjskem klubu vedeli, ali bo ostal na Škotskem, ali bo Rudarjev. Za Rudarjem je že prvi del priprav v katerem so nabirali telesno moč, včeraj pa so se za teden dni preselili v Slovenske Konjice. ■ vos Na državnem prvenstvu za mlajše mladinke in mladince so predstavniki velenjskega atletskega kluba osvojili pet kolajn, posebej pa se je z dvema naslovoma državnega prvaka izkazal Boštjan Buč. Uvrstitve Velenjčanov: mlajši mladinci - 1500 m zapreke: 1. Boštjan Buč 4:35,20; 3000 m: 1. Boštjan Buč 8:48,05; troskok: 2. Iztok jelen 13,73,4. Tomaž Kovač 13,42; daljina: 3. Iztok Jelen 648; 110 m ovire: 5. Jure Pocajt 15,92; mlajše mladinke - 300 m ovire: 3. Nastja Breznik 46,09. Rudarji v prvem krogu k novincu v Vevče V soboto so v Celju opravili žreb za letošnje državno nogometno prvenstvo in za šestnajstino finala slovenskega pokala. Celjski velemojster skoka v daljino Gregor Cankarje imel srečno roko za velenjskega prvoligaša, vsaj za pokalno tekmovanje to velja. Nogometaši Rudarja bodo v 1. krogu državnega prvenstva 3. avgusta gostovali pri novincu v ligi, ekipi SET Vevče, seveda pa tudi v novem prvenstvu velja, da bodo prvoligaši igrali vsak z vsakim po dvakrat doma in gosteh. Večino tekem šestnajstine finala slovenskega pokala bodo moštva odigrala 27. julija, Velenjčani pa bodo gostovali pri ekipi Telmont v Šmarju pri Kopru. Avberšek do finala Litija - Pretekli teden je bilo v Litijo odprto prvenstvo fantov do 16 let. Med 48 igralci je lep uspeh dosegel Miha Avberšek, ki se je uvrstil v finale, kjer ga je premagal prvi nosilec Gregor Privšek (BUM Celje) s 4:6, 6:4 in 6:4. ■ A.6. Mladost Rečica Turnir Škafarjevi Po odprtem teniškem prvenstvu Slovenije za člane je Športno društvo Mladost z Rečice ob Savinji konec prejšnjega tedna izvedlo še enak turnir za članice. Prijavilo seje 24 igralk, med njimi tudi Barbara Mulej, ki pa je udeležbo žal pred pričetkom odpovedala. Ženski turnirje precej motilo vreme, zato so finalni dvoboj odigrali šele v ponedeljek popoldne. V polfinalnih srečanjih je Škafarjeva (HIT Ljubljana) premagala Grašičevo (Teniška akademija Breskvar) s 7:6 in 6:3, Janžekovičeva (Krka) pa je bila boljša od Juričeve (ŽTK Maribor) s 4:6, 6:2 in 6:1. V finalu je Škafarjeva brez težav ugnala Janžekovičevo s 6:1 in 6:3. V nedeljo velik konjeniški turnir Mozirje - Konjeniški klub Mozirje in Konjerejsko društvo Zgornje Šavinjske doline bosta v nedeljo na Plavanje Jernej Ocepek zmagal v Trbovljah igrišču v Mozirju priredila veliko konjeniško prireditev. Jahači bodo preskakovali ovire na višinah 1,10," 1,20 in 1,30 metra, konjerejsko društvo bo izvedlo tekmo konjskih dvovpreg, ob 15.00 pa bodo pripravili še povorko vseh nastopajočih. Sicer bodo turnir pričeli ob 8.30 in ga sklenili ob 18.00. Liga Šmartno 97 Na vrhu Adriatic, Beni izključen V ligi malega nogometa Šmartno 97 so odigrali 13.krog. Trenutno vodi ekipa Adriatic, čeprav je gneča v boju za najvišja mesta še naprej velika. Zaradi nediscipline so iz lige izključili ekipo Beni iz Andraža, v tem krogu pa so bili strelci dobro razpoloženi, še posebej napadalci ekipe RBM Commerce, ki kar štirinajstkrat zadeli nasprotnikovo mrežo. Izidi 13.kroga: Krokodilčki -Saloon Mins Nol 1:3, Gostišče Pri orehu-Roje 7:1, Keramičarstvo Kemo:Roje 1:2, Rekreativci-Grossenberg 3:7, Avto Maurer-Little Boys 0:2, RBM Commerce-Lajše 14:0, Klub 81-Flamengo 3:0 b.b., prosto sta bili ekipi Adsalute in Podgora. Trenutni vrstni red: 1. Adriatic 28, 2.Adsalute 27,3. RBM Commerce 26,4. Gostišče Pri orehu 25, 5.Keramičarstvo Kemo 23, 6.Saloon Mins Nol 22, 7. Krokodilčki 21,8. Klub 81 20,9. Podgora 16,10. Roje 12 itd. Plavalni kub Rudar iz Trbovelj je minulo soboto v deževnem vremenu organiziral tradicionani, tokrat že 28. Lučkin memorial. Na njem je nastopilo 278 plavalcev iz 16 klubov iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Devet velenjskih plavalcev je v kategoriji dečkov in deklic skupaj osvojilo 1 prvo, 3 druga in 3 tretja mesta. Zmago je tokrat dosegel Jernej Ocepek v disciplini 100 m delfin. Tina Pandža, utrujena od številnih tekmovanj, je bila dvakrat druga. Odličja so osvojili še Nina in Maja Sovinek ter David Danev. Rezultati Deklice -100 m prosto: 2. Tina Pandža 1:05.05; 100 m prsno: 3. Nina Sovinek 1:26.80; 100 m hrbtno: 2. Tina Pandža 1:12.49,3. Maja Sovinek 1:18.29; 100 m delfin: 2. Nina Sovinek 1:20.14. Dečki -100 m prosto: 5. Jernej Ocepek 1:02.84; 100 m prsno: 5. Domen Velički 1:21.35; 100 m hrbtno: 3. David Danev 1:10.64; 100 m delfin: 1. Jernej Ocepek 1:08.95. ■ Marko Primožič Jure Primožič Cilj evropsko prvenstvo Ni dolgo tega, ko je na velikem mednarodnem plavalnem mitingu v Ljubljani zablestel član velenjskega plavalnega kluba Jure Primožič. Z odličnim časom na 400 metrov prosto je dosegel najboljši rezultat mitinga, prejel pokal mesta Ljubljana in posebno nagrado. Sicer pa Jure v mlajših kategorijah že vrsto let dosega lepe uvrstitve in nagrade. Kdaj je pravzaprav »zašel« v tekmovalne vode? »Star sem 17 let in obiskujem drugi letnik velenjske gimnazije, plavam pa že deveto leto. Za plavanje me je navdušil oče, ki me je vpisal v plavalni tečaj in me nato »pospremil« tudi v velenjski plavalni klub. Juretovi najljubši disciplini sta 400 in 1500 metrov prosto, kjer je tudi dosegel največje uspehe. »Lani sem bil v obeh disciplinah mladinski državni prvak, na 1500 metrov pa sem naslov osvojil tudi t na letošnjem zimskem državnem prvenstvu. Moj prvi naslednji cilj je mladinsko državno prvenstvo konec julija v Kamniku, kjer tudi pričakujem dve zlati kolajni.« Jure bo v mladinski konkurenci nastopal še prihodnje leto in ima gotovo še višje cilje: »Vsekakor. Naslednje leto se želim uvrstiti v državno reprezentanco, moj največji cilj pa je nastop na mladinskem evropskem prvenstvu prihodnje leto.« Je trening plavanja dolgočasen, le voda in kilometri v njej? »Ne, če bi mi bilo plavanje dolgočasno, pač ne bi vztrajal že devet let. Treniram dvakrat na dan. Ob ostalih vajah preplavam zjutraj in zvečer po približno 7 kilometrov. Povedati moram, da ima veliko zaslug za moje doscžkejn napredek odličen trener Andrej Žnidaršič. Za konjičke imam seveda bolj malo časa, če pa ga ze najdem, rad igram tenis in kole šarim, tudi s prijatelji grem rad ven Plavanje je naporen šport, med ostalim terja tudi dobro in obilno prehrano. Ima Jure težave s hrano in telesno težo? »Kje pa. Rad si pn voščim in problemov s težo nimam saj v vodi »pokurim« vse sproti, pravi obetavni Jure Primožič UiP Izredno atletsko doživetje v Velenju Dr. Franc Žerdin: »Naslednji miting bo na visoki ravni« Predsednik organizacijskega odbora mag. Marjan Hudej je Brigiti Bukovec izročil pralni stroj; če bi le zmogel »oprati« smolo, ki našo šampionko včasih doleti na velikih nastopih fond, ki bo zagotovil visoko kakovost mitinga. Še pred njim je namreč predsednik AZ Slovenije zatrdil, da bo zveza v bodoče močneje podprla velenjski miting, mu zagotovila stalnost in pomagala pridobiti zares vrhunsko mednarodno udeležbo. Odmevno atletsko prireditev si velenjski atletski delavci gotovo zaslužijo, posebej jja množica ljubiteljev atletike v Šaleški dolini ter bližnji in daljnji okolici. Izredno številni gledalci so navdušeno pozdravili vse dobre dosežke domačih in tujih atletov in atletinj, čeprav niso nastopili vsi, ki so napovedali udeležbo, to pa ne pomeni, da dobrih izidov in zanimivih bojev ni bilo. Dokaz več, da Velenje potrebuje atletiko in vrhunske prireditve. Pri ženskah je najboljši rezultat po madžarskih tablicah dosegla Brigita Bukovec za 12,97 na 100 metrov z ovirami ion prejela sto tisoč tolarjev ter pralni stroj, Jolanda Čeplak je bila v tej uvrstitvi peta, pri moških pa je bil najboljši Madžar Tibor Bedi za čas 50,49 na 400 m ovire, ki je tudi prejel sto tisoč tolarjev in televizor. Odličen rezultat je v metu diska dosegel Igor Prime, za samo 14 centimetrov je zgrešil svoj državni rekord, Gregor Cankar pa je sicer zanesljivo zmagal (785), v dežju pa je precej zaostal za svojim Jolanda Čeplak in trener Tomislav Popetrov sta se veselila priznanj Mestne občine Velenje in atletskega kluba za drugo mesto na sredozemskih igrah in izreden letošnji državni rekord na 800 metrov lanskim dosežkom v Velenju, ko je doskočil pri 819 centimetrih. V ženski konkurenci se je z dolič-nim tekom na 100 metrov izkazala Alenka Bikar, Nataša Erjavec je v metu krogle zaman naskakova-la normo za svetovno prvenstvo, zmanjkalo ji je 40 cm, na 800 metrov pa je zanesljivo zmagala Jolanda Čeplak. Čeprav je bil čas skromen, pa je z dobrim taktičnim tekom dokazala dobro pripravljenost pred skorajšnjim nastopom na evropskem prvenstvu do 23 let v Turkuju na Finskem, kamor je odpotovala že v torek. Glede na letošnje dosežke je Jolanda ob Gregorju Cankarju in Alenki Bi- kar med desetimi slovenskimi re-prezentanti najresnejša kandidatka za visoke uvrstitve. Še uvrstitve velenjskih predstavnikov. V teku na 400 m z ovirami je bil Sergej Šalamon četrti (52,37), Peter Poles peti (52,69); Jana Pugelj je bila na 100 m peta (12,55); Marko Štor na 100 m peti (10,82); Alenka Majdak v skoku v višino tretja (165); Kristina Obronek na 800 m peta (2:20,16); Bekim Bahtiri peti na 1500 m (3:52,46), Sašo Njenjič dvanajsti (4:10,46). Na svidenje torej prihodnje leto! Ujp, foto.vos Te besede direktorja Premogovnika Velenje in predsednika častnega odbora letošnjega mednarodnega atletskega mitinga v Velenju v počastitev rudarskega praznika so bile gotovo za srce in dušo množice ljubiteljev kraljice športov, ki je v nedeljo popoldne napolnila tribune velenjskega mestnega stadiona. Dr. Franc Žerdin je pozdravil odlične športnike in izrazil priznanje spoštovanja vredni in uigrani ekipi ve- lenjskih atletskih delavcev, ki so znova dokazali vrhunsko raven organizacijskih sposobnosti. Poudaril je, da rudarji cenijo in spoštujejo atlete, ki morajo prav tako trdo garati za uspehe. Obenem je izrazil veselje zaradi besed predsednika Atletske zveze Slovenije Jožeta Brodnika, da bo velenjski miting zanesljivo postal tradicionalen, in zagotovil, da se bodo v Velenju prihodnje leto potrudili za privlačnejši nagradni Najštevilnejša je bila udeležna na 100 metrov pri moških Madžar Tibor Bedi je za najboljši dosežek pri moških prejel televizor _ Katarina in Maja finalistki VVimbledona Šestnajstletna Velenjčanka Katarina Srebotnik in leto dni starejša Maja Matevžič iz Ljubljane sta tudi na travnatih igriščlih znamenitega Wimledona potrdili, da sta igralki svetovnega formata v konkurenci mladink do 18 let v igri parov, za Katarino pa je bilo to že tretje finale v igri parov na največjih svetovnih turnirjih. Lani je s Petro Rampre igrala finale v Flushing Meadowu, letos pa pred Wimbledonom z Majo Matevžič že v Parizu. Katarina in Maja sta v osmini finala premagali japonsko dvojico Morigami in Maiko Inoue s 6:4 in 6:2, v četrtfinalu Bruno Colosio (Brazilija) in Paolo Palencia (Mehika) s 6:2 in 6:0, v dramatičnem polfinalu pa sta bili po sveh urah in desetih minutah boljši od starejših in veliko bolj izkušenih Ekaterine Si-sojeve (Rusija) in Tatjane Poučkove (Belorusija) s 3:6, 7:5 in 6:4. Bil je do izreden dvoboj z mnogimi briljantnimi potezami vseh štirih igralk, kar so izbirčni angleški ljubitelji tenisa znali pošteno nagraditi. V finalnem dvoboju z Irino Seljutino (Kazahstan) in Saro Black (Zimbabve) pa slovenski igrali nista imeli sreče, saj sta ju le dve sami točki sta ju ločili do velikega zmagoslavja. Celih osemnajst iger sta igrali fantastično in povedli s 6:3, 5:3 in 30:0, kar pa žal ni bilo dovolj. Nasprotnici sta se srečno rešili in nato izvedli skoraj neverjeten preobrat v igri ter na koncu zmagali s 3:6, 7:5 in 6:3. Sreča torej Katarini in Maji tudi tokrat ni bila naklonjena, ne glede na to pa sta dokazali, da resnično sodita v svetovni mladink do 18 let in da se čas njunih velikih zmag nezadržno bliža. Od 7. do 12. julija poteka v Velenju 10. svetovno prvenstvo Naviga ■ razred IVI Po jezeru vozi več kot 350 različnih modelov čolnov Po tistem, ko so Velenjčani uspešno izpeljali dve veliki tekmovanji, leta 1995 2. evropsko prvenstvo Navige s 400 udeleženci iz 29-tih držav in lani 10. svetovno prvenstvo v kater-goriji FSR s kar 700 udeleženci in 28 držav, v teh dneh gostijo okoli 500 udeležencev iz tridesetih držav sveta, ki se udeležujejo 10. svetovnega prvenstva Naviga 97, v razredu M. Otvoritvena slovesnost svetovnega prvenstva, ki se odvija na območju l\iristično-rekreacij-skega centra Jezero, je bila v torek, 8. julija, tekmovanja pa bodo z razglasitvijo zmagovalcev sklenili v soboto, 12. julija ob 18. uri. Prejšnji teden, 3. julija, pa je bila v Velenju seja organizacijskega odbora in novinarska konferenca, ki se jo je udeležil tudi predsednik častnega odbora za pripravo prvenstva Milan Kučan, ki je ugotovil, da so priprave na tekmovanje doslej potekale zelo lepo in da ne dvomi, da bo tako potekalo tudi tekmovanje. Dr. Milan Medved, predsednik organizacijskega odbora je na konfenenci pojasnil značilnost razreda M, ki se od »FSR« Za tekmovanje je vse pripravljeno, so prejšnji teden na seji organizacijskega odbora ugotavljali člani. Med njimi je bil tudi častni predsednik organizacijskega odbora za pripravo 10. svetovnega prvenstva Milan Kučan. razlikuje tudi po tem, da modeli, s katerimi tekmujejo udeleženci, niso hrupni, poganja jih elektrika iz akumulatoijev. »Modele za tekmovanje so izdelali udeleženci sami, za kar porabijo veliko truda, časa, pa tudi denarja, tekmovanje pa poteka tako, da je treba z njimi v določenem času prevoziti čim več krogov in pravilno izvesti spretnostno vožnjo. Oboje je lahko zelo zanimi- vo tudi za gledalce in zato se organizator i znova nadejamo dobrega obiska. Tekme bodo potekale v 26 kategorijah, kar pomeni, da bo možnost videti kar 350 modelov čolnov,« je povedal na tiskovni konferenci predsednik organizacijskega odbora. Te se je udeležil tudi FranzHofba-uer, predsednik prezidija Navige. Zbranim je spregovoril o tej organizaciji, ki sojo štiri države ustanovile leta 1959 v Švici, danes pa je vanjo vključenih že 34 držav v petih sekcijah. ■ Milena Krstič - Planine (foto: vos) Množična udeležba Desetega svetovnega prvenstva Naviga 97 se udeležuje 500 udeležencev, od najdlje prihaja ekipa Kitajske s 17 člani. Zanimivost vseh tekmovanj Navige je ta, da takšna prvenstva pomenijo tudi način preživljanja dopusta tekmovalcev, zato ti s seboj vedno pripeljejejo tudi družinske člane. Tekme ves dan Tekme bodo v dneh prvenstva potekal ves dan, začenjale se bodo zjutraj ob 8. uri in končale ob 18. uri. Namizni tenis Velenjski namiznoteniški igralci so uspešno zaključili sezono. Ob obilici lepih uspehov bi poudarili le najpomembnejšega -uvrstitev ekipe v 1. Slovensko namiznoteniško ligo. Ta uspeh je prelomnica v domačem namiznoteniškem klubu Era Tempo, še posebej zato, ker je uvrstitev v 1. SNTL dosegla mlada ekipa brez pomoči tujih igralcev in trenerjev. Vodstvo kluba pa se kljub zasluženemu počitku že pripravlja na naslednjo sezono. Sklenili so, da bodo s fizičnimi pripravami pričeli v začetku avgusta, tehnične priprave pa se bodo pričele 18. avgusta. Da bi domači igralci imeli tudi dobre "sparing" partnerje, že tečejo dogovori za skupne priprave z namiznoteniškim klubom Preserje. Ta namiznoteniški klub je prav tako prvoligaš in ima dosti kvalitetnih igracev, med njimi pa je potrebno omeniti Wan Taua (Kitajska). Poleg priprav za naslednjo sezono je pomemben odhod Uroša Slatinška na Evropsko mladinsko prvenstvo v Topolčane (Slovaška), ki bo potekalo od 18. do 25. julija. Na zadnje priprave pred Evropskim prvenstvom pa je poklicana tudi Karmen Steblovnik, za katero je prav tako možen nastop na Evropskem mladinskem prvenstvu. ■ A. V. Konjeniški šport Izvrstni nastopi V času od 28. do 29. junija se je del naših tekmovalcev udeležil tekmovanja Grand Prix Alcatel v Zagrebu. V najtežjih preizkušnjah kat. Ma in Mb (1.30 in 1.40 m) je Matjaž Čik osvojil odlična druga mesta. V istem času sta bila Novakova in Pevec zelo uspešna na turnirju v Portorožu. Pretekli vikend pa smo se ljubitelji konjeniškega športa srečali v Ljubljani, kjer je bil veliki mednarodni turnir CSL. Mednarodna konjeniška zveza vsaki državi dodeli organizacijo ene takšne tekme v sezoni. Tokrat so se tekmovalci iz Evrope prvič pomerili v Sloveniji. Sodelovale so Italija, Avstrija, Nemčija, Slovaška, Hrvaška in Slovenija. Slovenijo je zastopalo 13 najboljših tekmovalcev, od tega kar 6 iz velenjskega kluba. V treh dneh smo videli 7 tekem, zapreke v vseh parkurjih so bile visoke 1.30 in 1.40 m. Težavnost parkurjev je bila res velika, zato smo lahko toliko bolj veseli, da se naši tekmovalci lahko udeležijo takih tekem in dosegajo tudi dobre rezultate. Najbolj napeta je bila tekma za veliko nagrado (kat. Mb -1.40 m z baražem), kjer sta se odlično uvrstila tudi naša dva tekmovalca. Takoj za Italijanoma, Nemcem in Slovakom se je z eno samo napako uvrstil Lovro Blatnik, zelo mlad tekmovalec, ki je prvič sodeloval na tako velikem mednarodnem tekmovanju. Za par sekund je ugnal svojega trenerja, zelo dobrega tekmovalca Matjaža Čika. Najuspešnejši tekmovalec na turnirju je bil predstavnik italijanske policije iz Rima Vincenzo Chimirri. Upamo, da bomo prihodnje leto ponovno lahko spremljali turnir take kakovosti v Sloveniji. Rezultati: 1. tekma Ma - 1.30 m: 1. Chimirri (Kivi, Italija), 2. Hartl (Memory, Avstrija), 3. Kučer (Patricia, Slovenija), 6. Pevec (Kenboy, Slovenija), 7. Čik (Delano II, Slovenija); 2. tekma Mb -1.40 m: 1. Šimleša (A. J. Hurostar, Hrvaška), 2. Kučer (Clenza, Slovenija), 3. Chimirri (Kivi, Italija), 6. Čik (Delano II, Slovenija); 3. tekma Ma - štafeta: 1. Puciotti Sbardella (Italija), 2. Čik Novak (Slovenija), 3. Glavaš, Levanič (Hrvaška), 5. Smolnikar, Lau-fer (Slovenija); 4. tekma Ma - lov na točke: 1. Kučer (Patricia, Slovenija), 2. Chimirri (Orsula del Crati, Italija), 3. Lazar (Vielor Dee-rienne, Slovaška), 4. Kučer (Clenza, Slovenija), 6. Drobnič (Lom-bart, Slovenija); 5. tekma Mb -1.40 m: 1. Chimirri (Kivi, Italija), 2. Čik (Delano II, Slovenija), 3. Chimirri (Akon, Italija), 4. Čik (Ro-bin, Slovenija); 6. tekma Grand Prix -1.40 m: 1. Chimirri (Kivi, Italija), 2. Noskovič (Zangra, Slovaška), 3. Kuhi (Avignon D., Nemčija), 5. Vlatnik (Saturn, Slovenija), 6. Čik (Delano II, Slovenija); 7. tekma Little Prix - 1.30 m: 1. Šimleša (Manitu, Hrvaška), 2. Glatz (Pink Floyd, Slovaška), 3. Drobnič (Lombart, Slovenija), 4. Čik (Robin, Slovenija), 6. Čik (Bonito B, Slovenija). ■ Špela Menih 107,8 MHz irAIHII VBLKK.IC Ljubo Globačnik Mednarodni odbojkarski sodnik V bolgarskem glavnem mestu Sofiji je bil sredi maja seminar z izpiti za mednarodnega odbojkarskega sodnika. Udeležilo sega je 19 perspektivnih sodnikov z vseh koncev sveta, med njimi tudi Ljubo Globačnik iz Topolšice. Udeleženci so seveda morali obvladati teoretične in praktične sestavine odbojkarske igre. V izredno zgoščenem urniku časa za oddih ni bilo. Najprej so udeleženci v teoretičnem delu večkrat preverjali znanje, v drugem delu pa so opravili še praktični del izpita. V tem delu so sodili moške tekme za pokal Sofije in nekaj tekem končnice bolgarskega ženskega državnega prvenstva. Ljubo Globačnik je oba izpita uspešno opravil in pridobil naslov mednarodnega sodnika. Na širšem šaleško-savinj-skem in celjskem področju je Ljubo prvi odbojkarski sodnik takšnega ranga. Ob že pridobljenih izkušnjah in nadaljnjem zavzetem strokovnem delu ni dvoma, da je pred njim še vrsta let uspešnega sojenja na slovenskih in svetovnih prizoriščih. Za nadaljnji razvoj odbojke in športa v našem okolju je to vsekakor pomembno. Čestitamo! Sabljanje Velenjčani tretjič v Nemčiji V soboto in nedeljo so se velenjski sabljači že tretjič zapored udeležili mladinskega turnirja »Paul Holzvvarth« v nemškem Esslingenu. S floreti in meči so nastopili sabljači iz Nemčije, Švice in Slovenije. V soboto je v floretu tekmovalo 21 fantov, med katerimi je bil Gregor Gorjan četrti, brat Matej pa dvanajsti. Med dekleti ej bila Barbara Kapfer šesta. Naslednji dan so se pomerili še z meči. Tokrat so bili Velenjčani še boljši, saj je Gregor Gorjan ponovno osvojil četrto mesto, Matej pa je bil po predtekmovanju celo prvio, nato pa je imel smolo, saj je v izločilnih bojih naletel na brata in dvoboj izgubil, s tem pa zdrsnil na peto mesto. Dobro se je borila tudi Barbara Kapfer, ki je bila med dekleti peta. ■ hj 18 NAS CAS OBVESCEVALEC 10. julija 1997 MESTNA OBČINA VELENJE JAVNO OBVESTILO 1. Društva in klube, krajevne skupnosti, mestne četrti, zavode, podjetja in posameznike - s sedežem v Mestni občini Velenje - vabimo, da se s prireditvami v mesecu septembru in oktobru vključijo v praznovanje občinskega praznika - 20. septembra. Vse, ki nameravajo sodelovati, prosimo, da do 5. 8. 1997 na naslov: Mestna občina Velenje, Titov trg 1, Velenje z oznako "za občinski praznik" sporočijo ime, kraj in datum izvedbe prireditve. 2. Objavljamo razpis za zbiranje prijav kandidatov, predvsem društev, klubov in posameznikov - s sedežem v MO Velenje - ki v letu 1998 želijo dobiti finančno pomoč iz naslova pokroviteljstva Mestne občine Velenje. Na razpis se lahko prijavijo vsi organizatorji večjih prireditev ter posamezniki, ki s svojimi aktivnostmi pomembno prispevajo k promociji mesta in Mestne občine Velenje. Prijave pošljite na naš naslov z oznako "prošnja za pokroviteljstvo", do vključno 30. 9. 1997. 3. Vse zainteresirane, ki želijo v letu 1998 sodelovati na področju mednarodnega sodelovanja in imajo stike s klubi, društvi in posamezniki, predvsem v partnerskih mestih, vabimo, da nam sporočijo svoje namere in želje. Prijave pošljite na naš naslov z oznako "za mednarodno sodelovanje" do vključno 30. 9. 1997. 4. Vse, ki bi želeli v letu 1998 sodelovati s kulturnim programom na večjih prireditvah, ki jih v Mestni občini Velenje pripravljamo ob državnih praznikih ter ob drugih priložnostih med letom, vabimo, da nam svojo pripravljenost za sodelovanje, možnosti ter namene sporočijo na naš naslov z oznako "za prireditve". Prijazno vabljeni k sodelovanju! CEPLAK ČIŠČENJE IN TRGOVINA, d.o.o. Efenkova 61, 63320 Velenje Telefon: 063 862 115, 861 059 Fax: 063 861 072 BHHbBBBI objavlja prosti delovni mesti H mmmm g __ ^ ^ „ 1. KOMERCIALISTA ZA PODROČJE PRODiUE IN MARKETINGA 2. TRGOVSKEGA POTNIKA ZA PRODAJO IN RAZVOZ Pogoji: 1. - VII. ali VI. stopnja ekonomsko-komercialne smeri - organizacijske sposobnosti, urejenost in komunikativnost - vozniški izpit B kategorije - delovne izkušnje v sorodni dejavnosti - usposobljenost za delo z računalnikom 2. - V. ali IV. stopnja trgovske ali ekonomsko- komercialne smeri - vozniški izpit B kategorije - organizacijske in komunikativne sposobnosti. Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na našnaslov v 15 dneh po objavi. O izbiri boste obveščeni v 30 dneh. Občina Šmartno ob Paki, Komisija za odlikovanja, priznanja in nagrade na podlagi Odloka o priznanjih in nagradah občine Šmartno ob Paki (Uradni vestnik M0 Velenje, št. 8/96) objavlja RAZPIS ZA ZBIRANJE POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD OBČINE ŠMARTNO OB PAKI v letu 1997 I. Pobude za podelitev lahko vložijo strokovne ustanove, zavodi, društva, organizacije in ostale fizične in pravne osebe. II. Priznanja in nagrade so: 1. grb občine Šmartno ob Paki 2. plaketa občine Šmartno ob Paki III. Kriteriji za podelitev: 1. Grb občine Šmartno ob Paki se podeli posameznikom, društvu ali ustanovi za življenjsko delo in izjemne rezultate na kateremkoli področju. V posameznem koledarskem letu se lahko praviloma podeli samo en grb. 2. Plaketa občine Šmartno ob Paki se podeljuje posameznikom, gospodarskim in drugim organizacijam, društvom ali ustanovam, lahko pa tudi tujim državljanom, za vidne rezultate na področju organizacije, delovanja, obstoja in razvoja posamezne dejavnosti, ki interesno združuje občane, ali so kakorkoli zaslužni za razvoj in krepitev ugleda občine. V posameznem koledarskem letu se lahko podeli največ dve plaketi. IV. Pobuda za podelitev priznanj mora vsebovati naslov predlagatelja pobude in naslov kandidata za podelitev priznanja, naziv pričakovanega priznanja in utemeljitev. V. Pobude je potrebno poslati na naslov: Komisija za odlikovanja, priznanja in nagrade pri Svetu občine Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 72, do vključno 20. 8.1997. Komisija si pridržuje pravico, da po tem roku dospelih ali nepopolnih pobud ne bo obravnavala. Predsednik komisije: Ivan Atelšek s. r. M EN J A L N I C A ] JU wnr A vetriniska 8-2000 TJ ) C\ r~\. d.o.o. tel.:062/225-729, V NAKUPNEM CENTRU V VELENJU 1 tel.:063/86-44-33 I Maribor tel./fax: 062/224-697 ODKUP iN PROD DELNIC(PID-ov) UGODNA PRODAJA DEVIZ NA OBROKE (ČEKI)! MVINJ&KA DODZNO POREDNIMA DRUŽBA d.d. ŽALEC ODKUPUJEMO PRIVATIZACIJSKE DELNICE po najvišjih dnevnih cenah: PIVOVARNA Laško FRUCTAL Ajdovščina SAVA Kranj POTROŠNIK Celje GORENJE Velenje CINKARNA Celje 2.600,00 SIT 1.350,00 SIT 5.000,00 SIT 800,00 SIT 500,00 SIT 5.000,00 SIT in druge..., TUDI OZNAKE "B"! Posredujemo pri nakupu in prodaji VSEH vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi d.d. Smo člani Ljubljanske borze d.d. Ljubljana in člani KDD d.d. Ljubljana. Za vse informacije smo Vam na voljo v Žalcu na tel. št. 063/715-572 in 715-573 ali v Ljubljani na tel. št. 061/140-51-11. Obiščete nas lahko na sedežu družbe v Žalcu v 1. nadstropju poslovne stavbe na Savinjski cesti 21 (nad bistrojem Tanja). ČETRTEK, 10. julija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; Vedeževanje po telefonu; 9.30 Poročila; Programi Olimpijskega komiteja - Športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasvet; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 11. julija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje SOBOTA, 12. julija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 13. julija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 14. julija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avtomoto hereov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 15. julija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbene želje; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije v sodelovanju z revijo Kaj (pokrovitelj Esotech); 18.00 Poletnih 13 Radia Velenje in tednika Kaj - predstavitev vseh melodij in glasovanje - voditelj Vinko Šimek; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje SREDA, 16. julija: . 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Gostova turistična ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. : KINO DOM KULTURE VELENJE Petek, 11. 7., ob 21. uri Nedelja, 13. 7., ob 18. uri TI, TI, LAŽNIVEC - komedija Režija: Tom Shadyac Vloge: Jim Carrey, Maura Tierney Dolžina: 91 minut Carrey je tokrat profesionalni lažnivec. Na sodišču zastopa zapletene primere, v katerih vedno uspe zaradi izredne sposobnosti prepričevanja in laganja. Samo še en primer mora uspešno rešiti, pa bo napredoval v partnerja. Toda lažnivec ni samo v službi, ampak tudi v privatnem življenju. Najbolj zaradi tega trpi njegov petletni sin, ki si zaradi očetovih pogostih laži na svoj rojstni dan zaželi, da oče vsaj en dan ne bi lagal. Želja se mu uresniči in profesionalni lažnivec je uničen. Ne more lagati na sodišču, ne sodelavcem, ne bivši ženi, ne šefici in tudi ne sinčku. Kako se bo rešil iz godlje, kako bo rešil primer in prepričal bivšo ženo, da s sinom ostaneta v mestu? Poglejte! KINO ŠOŠTANJ Sobota, 12. 7., ob 19. uri TI, TI, LAŽNIVEC - komedija KINO ŠMARTNO OB PAKI Nedelja, 13. 7., ob 20. uri TI, TI, LAŽNIVEC - komedija Filmi v juliju: Trk, Michael, Sanjsko moštvo, Anakonda. Rezervacije vstopnic: vsak delovnik na št. 856-384 (Kino) od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo! ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 30. junija do 6. julija 1997 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na obmoeju Mestne obeine Velenje, Obeine Šoštanj in Obeine Šmartno ob Paki, so presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. 3. 7. AMP Graška gora 170 mikro-g/m3 MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOLJA 10. julija 1997 mali OGLASI TRISOBNO STANOVANJE v Velenju prodam ali oddam v najem. Telefon 856-721. NAJAMEM GARSONJERO ali enosob-no stanovanje v Velenju. Plačilo v naprej. Telefon 774-482, zvečer. dam za 2700 DEM. Telefon 861-671 dopoldne, popoldne 881-382. UGODNO ODKUPIM DELNICE GORENJE IN TRDNJAVA. Telefon 0602-55-048. PODARIMO HIŠNEGA MAČKA. Telefon dopoldne 854-760 int. 376, popoldne 853-329. NUDIMO DELO NA DOMU. Telefon 888-682. ODKUPUJEMO DELNICE SKLADOV in Petro) B po najvišjih cenah. Pridemo na dom in prinesemo denar. Telefon 062-631-164, od 9. do 20. ure. DRAGEMU OČETU, FORTU-NATU BOŽIČU za minuli 90. ROJSTNI DAN želita vse lepo hčerka in sin z družinama, TEKSTILNO MODELARKO z izkušnjami honorarno zaposlimo. Telefon 882-100, dop. KUPIM DOBRO OHRANJENO UTO, najraje novo,tudi montažno. Telefon 885-533. OBNOVLJEN BTV GORENJE, velik ekran, ugodno prodam. Telefon 893-734. KUPIM MOPED APN. Telefon 778-429. JUG0101 SKALA 65, letnik 89, reg. 5/98, prodam. Telefon 063-862-832. PROFESIONALNA SINTERSEIZERJA KORKI 3 in Jamaha PSR 6700 z dodatno opremo. Telefon 041-670-866. R-4 letnik 1991, reg. do 28.10. pro- MARIJA SPEGEL IZ MUTE obvešča, da bo v nedeljo dne 13.7. prodajala mlade kokoši nesnice, rjave, stare 5 mesecev od 8. do 8.30 ure v Šaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202. DISCMAN PANASONIC nov, prodam za 12.000 SIT. Telefon 063-852-684. SALONITKE, NIZKOVALNE, NOVE, PRODAM, Telefon 881-178. V MOZIRJU PRODAM hišo in parce- GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke; Amir Čatič, Cazin, Krakača št. 33, Rep. Bosna in Hercegovina in Nedisa Drljič, Velenje, Stantetova ul. št. 12; Bogdan Kuhar, Ložnica št. 15 in Sonja Vidner, Velenje, Goriška c.št. 47; Matevž Urleb, Paška vas št. 3 in Bernarda Krbavac, Rečica ob Paki št. 45; Bekim Pljava, Velenje, Šalek št. 83 in Zedina Hrustič, Velenje, Stantetova ul. št. 17; Emil Špegel, Velenje, Cesta Borisa Kraigherja št. 7/a in Damjana Tisnikar, Velenje, Bračičeva c.št. 2. Karla Potočnik, roj. 1944, Plešivec št. 61; Alojzij Potočnik, roj. 1932, ZR Nemčija; Robert Kovač, roj. 1966, Lokovica št. 115; Boris Rosina, roj. 1943, Celje, Celovška ul.št. 11; Anton Javornik, roj. 1939, Silova št. 13; Jožef Koletnik, roj. 1944, Velenje, Šaleška c.št. 2/d; Anton Križan, raj. 1914, Topole št. 38/a. _ Upravna enota Žalec Dragomir Borojevič, star 42 let, tesar, Vransko št. 147; Roman Kragelj, star 40 let, učitelj, Kapla št. 29; Nikolaj Podlinšek, star 72 let, upokojenec, Trnovlje pri Celju; Ivana Strahovnik, stara 87 let, upokojenka, Paška vas 14/d; Marija Rems, stara 62 let, upokojenka, Ločica pri Vranskem; Terezija Jane, stara 62 let, upokojenka, Latkova vas št. 136; Janez Četi-na, star 72 let, upokojenec, Polzela 227; Ivan Žohar, star 75 let, upokojenec, Latkova vas št. 38; Frančiška Narberger, stara 78 let, upokojenka, Žalec, Čopova ul. 4; Olga Frece, stara 71 let, upokojenka, Liboje št. 81/a. lo. Telefon 832-756 R-4 GTL, letnik 87, 90.000 km, prodam. Telefon 857-825. SEDAJ JE CAS, AVGUSTA BO ŽE POZNO, inštruiram matematiko in fiziko. Telefon 856-801. NA MIRNI LOKACIJI V VELENJU prodam dvo in pol sobno stanovanje. Telefon 855-003. DOMAČE ŽGANJE, ročni vrtalni stroj in stroj za delanje sladoleda, prodam. Telefon 863-234. R-5 CAMPUS, dodatna oprema, karamboliran, prodam. Telefon 852-102. V CATESKIH TOPLICAH ODDAM PRIKOLICO Z VIKEND HIŠICO. Telefon 063-856-603 DOBERMANE, RJAVE BARVE, stare 3 mesece, cepljene, čistokrvne, brez rodovnika, ugodno prodam. Telefon 775-210, zvečer. ZASTAV0101 Mediteran, letnik 1984, neregistrirano, prodam. Telefon 858-164. STANOVANJE V STANOVANJSKI HIŠI ODDAM. Telefon 856-086. KUPIM TEDEN DNI STARO TELE, Šarole ali Simentalec. Telefon 852-032. PLASTIČNO CISTERNO 1000 litrov v kovinski embalaži 120 litrov kompresor, prodam. Telefon 882-940. DEŽURSTVA VZGOJNOIZOBRAZEVALNI JAVNI ZAVOD OSNOVNA ŠOLA GUSTAVA ŠILIHA VODNIKOVA 3, VELENJE razpisuje za šolsko leto 1997/98 prosto delovno mesto - UČITELJA MATEMATIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1. 9.1997 Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, ki jih določa Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole s pripisom "za razpis". Kandidate bomo po končanem postopku pisno obvestili o izboru. E RV I S ZA BIROTEHNIKO ELEKTRONIKO IN MARKETING PODVINŠEK BRUNO, s.p. Gaberke 77, ŠOŠTANJ 0609 638 714 Servis register blagajn, fotokopirnih strojev in ostale birotehnične opreme Prehitro in za vedno je odšel od nas ljubi mož, dragi oče in dedek FRANC RES MAN 18. 9. 1936 - 28. 6.1997 Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala govornikom. Hvala gospodu župniku Vehovarju za izrečene besede. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: žena Tončka in sin Branko z družino. BREZPLAČEN TELEFON 080-1534 DELA ZA ŠTUDENTE, ŠTUDENTE OB DELU IN DIJAKE v pri »v^jr | e velenjski študentski servis Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO M NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 10. julija - dnevni dežurni dr. V. Renko in dr. Lazar, nočni dežurni dr. Janežič in dr. 0. Renko Petek, 11. julija - dnevni dežurni dr. O.Renko in dr. Stravnik, nočni dežurni dr. Friškovec in dr. Rus Sobota, 12. julija in nedeljo, 13. julija - dežurni dr. Slavič in dr. Kočevar Ponedeljek, 14. julija - dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dr. Lazar in dr. Gusič Torek, 15. julija - dnevni dežurni dr. Rus, nočni dr. Urbane in dr. Slavič Sreda, 16. julija - dnevni dežurni dr. V. Renko, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: V nedeljo, 13. julija - dr. Adi Hoferv dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure). Urgenco ob sobotah izvaja zobozdravnik, ki je dežuren v nedeljo. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Lekarna v Šoštanju: POLETNI DELOVNI ČAS: julija in avgusta bo odprta od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure in ob sobotah od 7. do 13. ure. (tefonsko številko 883-002) Od 11. do 18. julija - Ivo Zagožen, dr.vet.med., mobitel: 0609/633-677.. ■ I Wl I VRTEC ŠOŠTANJ KOROŠKA 13 3325 ŠOŠTANJ RAZPISUJE ZA ŠOLSKO LETO 1997/98 PROSTA DELOVNA MESTA: ■ 4 VZGOJITELJICE ZA DOLOČEN ČAS (nadomeščanje porodniške). Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom v 8 dneh po objavi razpisa. O izboru bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku. Uprava WZ ZAHVALA ob smrti FRANCA KRIČEJA 1940 - 9. 6.1997 Vsem, ki ste čustvovali z nami, poklonili cvetje in sveče in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Še posebna zahvala velja gospodu župniku za opravljen obred in poslovilne besede. VSI NJEGOVI POGREŠALI TE BOMO ZAHVALA ob izgubi mame, stare mame in prababice PAVLE OBU rojene Svet 912 -1997 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Posebna zahvala pa velja dr. A. Fijavžu za dolgoletno zdravljenje, pevcem in g. župniku za opravljen obred. Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi! Vsi njeni Življenje Tvoje je bilo težko, zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta in brata KARLA VIDEMŠKA - SOŠOVEGA OČETA 4.11.1911 - 4. 7.1997 iz Gaberk se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za nesebično pomoč, za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti, za darovano cvetje in sveče ter za vsako toplo besedo ob izrekanju sožalja. Iskrena hvala govornikoma gospodoma Skarlovniku in Blatniku, zdravstvenemu osebju Bolnišnice Slovenj Gradec za lajšanje bolečin, pevcem za ganljivo odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter gospodu duhovniku za opravljen obred. Posebna zahvala velja gospodu dr. Lazarju, družini Kolenc ter PGD Gaberke za časten gasilski pogreb pokojnika. Žalujoči: hči Zdenka in sin Drago z družinama. Škafe - Jubilejno olimpiado le spravili pod streho Belovojčani so bili najspretnejši Veliko zanimanje gledalcev, predvsem mladih, so pritegnile predice in njihovi spoštovanja vredni stari kolovrati izpadli. Ne preostane jim nič drugega, kot da bodo, podobno kot lani, tudi letos svojo uteho iskali avgusta v Cirkovcah na tamkajšnjem krajevnem prazniku. Sevničani, ki so bili prvič na olimpiadi, so s svojo težo delovali zastrašujoče pri gledalcih, ne pa tudi pri (vseh) nasprotnikih. V finalu so jim nasproti stali lanski zmagovalci, Cirkovčani, ali 617 kg (vsaka ekipa je štela šest tekmovalcev) proti 780 kg. Kar trije Sevničani so imeli več kot 130 kg (135,143,145). Pa je šlo le za las v njihovo korist. Najzadovoljnejši so bili Belovojčani, ki so bili najboljši kar v treh diciplinah. "Ukazali" so nam, da moramo to zanesljivo poudariti; to smo storili tudi v naslovu. Najboljšim trem v posameznih disciplinah je Herman Arlič, pred- Rezultati: Košnja: I. Bele Vode, 2. Podkraj-Kavče, 3 Cirkovce; Grabljenje: 1 Mislinja, 2. Ponikva, 3. Završe Valjenje hloda: 1. Bele Vode Cirkovce, 3. Završe: Prevažanje vode: 1. Bele Vode, 2. Ravne, 3. Škale; Vlečenje vrvi: 1. Sevnica, 2. Cirkovce, 3 Ponikva, 4. Podkraj-Kavče Predice: 1. Slava Lipnik (Skale), 2. Frančiška Petkovnik (Bele Vode), 3. Zlatka ; Lampret (Podkraj - Kavče). sednik ŠD Škale-Hrastovec, podelil lepe pokale, tekmovalcem v vlečenju vrvi tudi medalje ŠU Slovenije, vsem predicam pa tudi praktične - tekoče nagrade. ■ S. Vovk V Škalah, na prostoru, kjer je pred mnogimi leti stal stari gasilski dom, bi morala biti v soboto vaška olimpiada. Ker je bi bila to žejietnajsta - jubilejna, so se člani ŠD Škale-Hrastovec nanjo še posebej skrbno pripravili. Pod pokroviteljstvom Športne unije Slovenije so želeli izvesti tudi prvo državno prvenstvo v vlečenju vrvi. Pogoj za to je nastop vsaj petnajstih ekip. Prirediteljem se jih je prijavilo kar devetnajst, in to iz različnih koncev države. Tudi to število potrjuje, da vlečenje vrvi na takšnih in podobnih prireditvah upravičeno imenujejo paradna disciplina. Tudi v Škalah je bilo doslej vedno tako. Zaradi deževnega vremena so se v soboto morali odreči tej največji prireditvi v kraju, niso pa se mogli sprijazniti, da jubilejne Grabljice so imele lažje delo, če so kose lepo pele Vožnja tekmovalke s starimi olimpiade sploh ne bi bilo. Za nedeljo je bila vremenska napoved razveseljivejša in dopoldne so se odločili: olimpiada bo - popoldne. Čeprav je bilo za ta poletni čas zelo hladno, so bili nadvse zadovoljni z obiskom gledalcev -blizu tisoč se jih je zbralo - in tekmovalcev, nastopilo je kar deset ekip. Med drugimi so prišli tudi tekmovalke in tekmovalci iz Sevnice ter Radovcev, nastopila pa je tudi domača plesna skupina Lau-ra in s svojimi tremi točkami prav tako navdušila gledalce. Ekipe so preizkusile svojo spretnost v košnji, grabljenju, prevažanju vode s samokolnico, valjenju hloda, predenju in seveda v vlečenju vrvi. Gledalci so vseskozi bučno navijali za svoje, vmes je bilo veliko smeha - pa tudi nezadovoljstva. Najbolj kislih obrazov so bili domači hrusti pri vlečenju vrvi, saj so že drugič zapored ostali brez visoke uvrstitve na "svojem" terenu. V nedeljo jim pri žrebu ni bila naklonejna niti sreča, saj so že v prvem krogu naleteli na prave orjake iz Sevnice (kasnejše zmagovalce) in po trdem boju "šajtrgami" je bila ena izmed zelo zahtevnih nalog. KOVINOTEHNA Prodajni center v Velenju Kidričeva 2 b, tel.: 063-863-413 nemogoče je mogoče Za najboljše zgornjesavinjske želodce je priznanja podelil mozirski župan in poslanec Jakob Presečnik skega želodca, prisegel je novi tržan, ki se bo svojih obljub najbrž še kesal, razglasili so tudi častne člane rečičkega turističnega društva; to so Terezija Bastelj, Anton Dolenc, Janko Dolenc, Alojz Plaznik, Jakob Presečnik, Tone Turnšek in Aleksander Videčnik. Zasavci so svoje poslanstvo opravili na najvišji ravni, pomagali so jim Akademska folklorna skupina France Marolt ter citrar Tonček Mlačnik s pevkama iz Luč, letošnji ognjemet pa je bil sploh nekaj posebnega. Nedeljsko popoldne je bilo poglavje zase. Zgornjesavinjski konjeniki so pripravili izjemno privlačen nastop v različnih spretnostnih in razvedrilnih točkah. V dvovpregah so bili najbojši Ivan Rakun, Jože Črešnovar in Boštjan Brinjovc, v »enojcih« Ferdo Kortnik, Alojz Blekač in Jože Črešnovar, v vožnji z vozom brez vprege so bili najhitrejši furmani iz Dol Suhe, pred Spodnjimi Krašami in Mlinom Brinjovc, v »kombinaciji« jahanja in kolesarjenja je bilo smeha obilo, saj so vsi nastopajoči dobro jahali, bicikl pa je bil zanje več ali manj pre huda zadeva; še bolj pestro je bilo, ko so jahači in jahačice med ježo »lovili« visoko obešene mesne dobrote. Skratka, nekajdnevne prireditve so tako in drugače navdušile, zamisli rečičkih turističnih delavcev in njihovih sodelavcev so neiz črpne, prireditev je vsako leto boljša, a naj ne bo nikoli najboljša. MjP Na Rečici 18. »od lipe do prangerja« Dobro, boljše, še boljše, naj... Posebna ponudba od 7. ■ 26. julija 1997 KLIMA NAPRAVE "FUJITSU" NAMIZNI VENTILATORJI že od Predsednica Vida Orlovič in kapetanka mozirskih svetnikov Marja Ježovnik z zavidanja vrednim pokalom ga konjeniškega kluba in društva konjerejcev, katerih člani in njihovi lepotci so navdušili pravo množico obiskovalcev od blizu in daleč, kijih niso prestrašile slabe vremenske napovedi. Bilo je lepo - vse dni! Lepo po vrsti. Zanimivo je bilo že v petek popoldne na turnirju ženskih ekip v malem nogometu, še bolj proti večeru, ko so se prav tako v malem nogometu pomerili člani svetov krajevnih skupnosti Mozirje in Rečica. Domačini so »podlegli« pritisku domačega terena in navijačev, mozirski nasprotniki pa so jih »presenetili« z boljšo igro, zlasti pa s ka-petanko in vratarko Marjo, kije le enkrat pobrala žogo iz svoje mreže, petkrat pa seje veselila zadetkov svoji »podrejenih« v domači mreži. Korajža velja, smo že zapisali, zatorej je bil »večer pod trško lipo« prava poslastica, cela noč pravzaprav, saj so rajali do poznega jutra. Za uvod so podelili priznanja najboljšim pridelovalcem zgornjesavinj- Člani turističnega društva Rečica ob Savinji so s svojo resnično neumorno predsednico Vido Orlovič na čelu »premagali« tudi vreme. Že veliko dni pred pričetkom spleta prireditev ob letošnji 18. izvedbi največje med njihovimi pestrimi prireditvami, to je »od lipe do prangerja,« so bile priprave takorekoč sklenjene; po tej plati ovir in dvomov ni bilo. Zapletlo bi se lahko z vremenom, pa se ni. Korajž-no se lotevajo vseh svojih prireditev, še bolj korajžno so se v soboto popoldne odločili, da vrhunca letošnje prireditve »večera pod trško lipo,« ne bodo odpovedali. In so zadeli v polno; sreča pač spremlja korajžne! Vso soboto je grozilo z vseh strani, bilo od večera do poznega jutra vedro, vreme namreč, predvsem pa veselo in prijetno. Veselja je bilo zjutraj konec, nadomestil gaje dež, popoldne je bilo spet pravšnje vreme za izredno privlačen nastop članov zgornjesavinjske- »Dirke« vpreg so bile nekaj posebnega mnmnelevizoi^O^ 3.490