i/eUct+it
Wt. /f 4
Vodnikova
11
1 Ikl
okrajšana
/l^fapAe šole.
Velja zvezana 5 kr.
(Na prodaj per c. k. mestni gfosposki v Tersti in dragih primorskih soseskah.)
V TERSTI. •
I. Papš, vladarski natiskar.
23768 I B
Opomba za	bravce.
c, C se bere kakor stari z, Z
s> S „ „	„	v ft §
z, z „ „	„	» s, S
č, C „ „	„	„ zh, Zh
i, Š „ „	„	,, fh, Sh
ž, Ž „ „	„	„ sh, Sh.

V v o d.
Pismenost je znanje svoj jezik prav v pisanju staviti in pismo devati.
Pismenost uči tadaj prav govoriti in pisati.
Za pisanje je treba znati eerke; za govorjenje je treba znati vsaktere besede in njih vezanje mej seboj.
Za tega voljo govori pismenost nar poprej od čerk, potem od besed in njih vezanja.
Pervi odsek.
/
Čerke.
Pervo poglavje.
Njih število in pomen. § 1.
]fMi imama pet in dvajset čerk, in so te: a, b, c, čj d, e, f, g, h, i, ], k, 1, m, n, o, p, r, s, š, t, u, v, z, ž.
Ene teh čerk imajo same za se svoj glas, in jih zavoljo tega glasnike imenujemo.
Druge nimajo same za se glasa, in se li s glasniki združene zamorejo slišati; take čerke imenujemo soglasnike.
Glasniki so: a, e, i, o, u.
Soglasniki so vse druge čerke. §■
E je trojni: brezglasen, in sicer 1) e popolnoma brezglasen, kadar se tako izreče, de ne vemo, je li a, e, i, o ali u, postavim : človek,
Krajnska pismenost.	l
JL.lT
raven. 2} Ostro-brezglasen, kakor v besedah:
/><?ar, gerd. 3) Potegno-brezglasen, kakor v besedah: smerti, perta, gerda.
Tesen e se izreče s perpertmi ustmi, postavim : osa je med.
v t	^
Širok ese izreče na široke usta, in je ostro-širok postavim: osa je med muhami, kmet, zet-, potegno - širok, kakor: berem, nesem, zgemo; in širok brezglasen, kakor je e v drugim zlogu ravno tih besedi.
O je pa dvojini: d tesen kadar se izreče kakor v besedi mčz; in o širok, postavim: voda, oče.
Kadar je soglasnikama / in ri en j perstav-ijen , se ju mora bolj mehko izreči, postavim: ljubi vse ljudi; njih konj je manj vredin, ko naš.
c po novim pravopisu izgovarjamo, kakor po
starim z; c izgovarjamo, kakor po starim zhj
?	»	»	» n f i	s"!'
s ii	n » jj fh;
® » ii ii ii si f	"	v "	"	"»	sh>
kakor: cena, ce/o, senca, šola, zima, žaltov, beri kakor po starim: sena, sfo/o, fenza, fhola, sima, shaltov.

Drugo poglavje.
Zlog. ^ §. 4.
Kadar eniga ali več soglasnikov s enim glas-nikam izrečemo, je to en zloy, postavim: tt\ mi, dans.
Besede so sostavljene iz eniga ali več zlogov, postavim: zi-da-na hi-ša. Beseda zidana ima tri zloge, hiša dva, dans eniga.
Besede so tadaj enozložne, kadar obstoje li iz eniga zloga; so tudi dvazložne, trizlozne in večzložne, kadar imajo dva, tri ali več zlogov.

d/
vUcJP - .
i odsek.
Besede. §. 5.
Naš jezik ima osem plemen besedi, kteri so deli govorjenja. Te so:
1.	Ime.	4. Glagol. 7. Vez,
2.'	Perlog. 5. Predlog. 8. Medmet.
3.	Zaime. 6. Narečje.
Pervo p o g 1 a vj e.
Ime. §.6.
Ime je beseda, ktera kaže osebo ali stvar, postavim: Peter, Brejce, bukve, klobuk.
Imena so narečivne ali splošne, kfere se perložijo več osebam ali stvarem, kakor: človek, šolar, otrok, hiša.
Druge imena so lastne, to je, take, ktere se eni sami osebi ali eni sami stvari perležejo kakor: Adam, Pavle, Soča, Goriza.
Imena imajo spol, število, padež in sklanjanje.
Spol.
S- 7-
Slovenske imena so trojniga spola: mož-kiga, ženskiga in sredniga.
1.	Možkiga spola so vse možke in njih opravilne imena, postavim: brat, oče, stric, sta-rašina, vojvoda, vojak.
Možkiga spola so tudi brez razločka vse tiste imena, ktere se končajo s j, c, g, h, k. S drugimi soglasniki se pa končajo možke in ženske imena.
2.	Ženskiga spola so vse ženske in njih opravilne imena, kakor: mati, sestra, teta, perica.
Ženskiga spola so tudi vse tiste imena, ktere imajo na koncu a, ast, ost, ust, azen, ezen, ev in ov, kakor: voda, riba, tica; čast, učenost, čeljust, perkazen, ljubezen, mlev, cerkev ali cerkov, itd.
3.	Sredniga spola so tiste imena, ktere imajo na koncu o ali e, kakor: telo, nebo, tele, teme itd.
Opomba.
Vender je tudi veliko imen, ktere se ne ravnajo po teh pravilih. Tako so možke: deklic, Anže, Janko, hrast, in več takih; ženske pa so: basen, dlan, gos, jed, klop, lai, moč, nit, obist, pamet, ral, skerb, šet, teč, uš, vas, zibel, žerd, itd. Dekle pa je sredniga spola.
/
Število in padei.
Imena imajo troje število: edinje, kadar je ena sama oseba ali stvar, kakor: oče, mati, konj, hiša; dvojstno, kadar je dvoje oseb ali stvari, kakor: oba brata hodita v šolo; množno, kadar so tri osebe ali stvari, ali pa njih vec, kakor: ljudje, otroci, hiše, mesta.
Imena na koncu lahko pregibamo, in te pregbe imenujemo padeže, kakor bi rekli, kako beseda na koncu pada.	- '
Padežev je per nas šest:
1.	Imenvaven. 4. Toživen.
2.	Rodiven.	5. Skazaven.
3.	Dajaven.	6. Storiven.
Sklanjan] e.
§. 10.
Ime po teh padežih na koncu pregibati imenujemo ime sklanjati.
Sklanjanja so štiri, eno za možke, eno za srednje, in dva za ženske imena.
Možke imena živih stvari imajo edinji toživni padež enak rodivnimu, imena neživečih stvari pak enakiga imenvavnimu, sicer niso mej seboj nič razne.
Imena s končam j, Ij, nj, ž, š, c, imajo v sklanjanju rade em in ema namest o«, um in ama.
Po kterimu sklanjaju se ime pregibati ima, se spozna iz spola in iz rodivniga padeža edi-njiga števila.
I. Sklanjan je. §• li-Edinje število.
Živih.
1.	rak,
2.	raka,
3.	raku (i),! -
4.	raka,
5.	per raku (i),
6.	s rakam.
Neživih, t. kraj,
2.	kraja,
3.	kraju (i),
4.	kraj,
6. per kraju (T),
5.	s krajam (em).
D v o j s tn o.
1.	raka,
2.	rakov,
3.	rakama,
4.	raka,
o. per rakih (ama), 6. s rakama.
1.	kraja,
2.	krajov (ev),
3.	krajama (eraa),
4.	kraja,
o. per krajih farna eni a), 6. s krajama (ema).
1.	raki,
2.	rakov,
3.	rakam,
4.	rake,
5.	per rakih,
6.	s raRmi.
Množno število.
1.	kraji,
2.	krajov (ev),
3.	krajam fem),
4.	kraje,
5.	per krajih,
6.	s kraj mi.
Opombe.
a. Imena možkiga spola se vse po temu skla-njanju pregibajo, in dobijo po tem takim v rodivnimu padežu edinjiga števila na koncu a.
b.	Imena s brezglasnim e ali i pred enim so-glasnikam v končnimu zlogu imenvavniga padeža opušajo po navadi ta e ali i v drugih padežih, kakor: peric, pevca, prijatel, prijatla, boben, bobna itd.
Take imena tudi nimajo množniga storivniga s končam mi temuč s i, kakor s posli namest s poslmi; kar tudi zavoljo lepšiga per drugih imenih delamo, posebno kadar pred njimi-perlog stoji, postavim: s lepimi raki vam postrežem.
c.	Nektere s končam elj, zlasti pa ptuje imena? zad za l perstavljajo še n ; postavim : rdbelj, rabelj-na, Mihelj, Miheljna.	—j—^
d.	Imena s končam ar, er, ir, or, ur, jemljejo rade po vsih drugih padežih zad za r en j k sebi, kakor: sever, severja; pastir, pastirja itd.
e.	Otrok ima v rodivnimu dvojstniga in množniga števila otrok, in v imenvavnimu množnimu otroci.
f.	Imena, ktere se končajo s e, dobijo v drugih padežih en t, postavim: oče, očeta; Anxe, An»eta.
g.	Množno ime ljudje, se tako le sklanja: ljudje, ljudi, ljudem, ljudi, per ljudeh, s ljudmi. Tako pravimo tudi: možje, lasje, dolgje, volčje itd.; v toživ-nim pa može, lase, dolge itd.
h.	Enozložne možke imena veči del v dvojstnimu in množnimu številu zloge pomnožijo, kakor: Bog, Boga; dvojstn .Boga ali Bogova; množn. bogovi. Tako se sklanja tudi dolg, dom, duh, kos; mož, rog, zob, volk, voz.
Ravno tako grejo tudi: meh, dar, glas, god, grad, hlad, jež, kal, kap, kert, klas, kvas, lan, led, mah itd., samo de rodivniga edinjiga imajo radi na u.
Ali tat, las, noht, tast, trak pomnožijo zloge večkrat tudi v edinjimu številu, kakor: tat, tatu. tata ali tatova itd.
i.	Dan se posebej tako le sklanja: edin. dan, dneva ali dne, dnevu, dan, per dnevu, s dnevam:
dvojst. dneva, dnev, dnema, dneva, per dneh, s dnema; množno: dnevi, dni, dnem.t dni, per dneh, s dnemi.
II. S k I a n j a n j e. §. 12.
1.	delo,
2.	dela,
3.	delu (j),
4.	delo,
5.	per delu (iJ,
6.	s delam.
1.	dela (T),
2.	del,
3.	delama,
4.	dela (i),
5.	delih,
6.	iS delama.
E d i n j e.
1.	lice,
2.	lica,
3.	licu (i),
4.	lice,
5.	per licu (i),
6.	s licam.
D vojs tn o.
1.	lica (i),
2.	lic,
3.	licama,
4.	lica (T),
5.	per licih,
6.	s licama.
Množno.
1.	lica,
2.	lic,
3.	licam,
4.	lica,
5.	per licih (ah),
6.	s licmi.
1.	dela,
2.	del,
3.	delam,
4.	dela,
5.	per delili (ah),
6.	s delmi.
Vse imena srednjiga spola se tako sklanjajo, in dobijo v rodivnimu edinjimu na koncu a.
■,	Opombe.
a. Imena s dvema soglasnikama pred končnim glasnikam dobivajo v rodivnimu dvojstnim in množ-nim mej oba soglasnika ene,kakor: naročje, naročej,
sedlo, sedel, pismo, pisem itd. Ali imena s končam Ije, imajo po vpravi Ij, kakor: polje, polj itd.
b.	Imena s končam e, le, te prijemajo po vsih drugih padežih k sebi t, kakor: dekle, dekleta itd. Tako tudi: tele, dete, jagne, revše itd.
Konci me prijemajo pa n k sebi, kakor: ime, imena, teme, temena.
c.	Drevo, kolo, pero, slovo, telo, imajo: drevesa, kolesa itd.
Čudo ima čuda in čudesa; nebo, neba in nebesa; uho, uha in ušesa.
d.	Oko ima očesa itd. V množnim ima pak oči, in hodi po ženskih sklanjanjih.
§ 13.
Ženske imena se končajo v edinjim rodiv-nim na e ali i, in se takole sklanjajo. ,
III. Sklanjanje.
Edinje. Dvojstno.	Množno.
1.	riba,	1. ribi,	i. ribe,
2.	ribe,	2. rib,	2. rib,
3.	ribi,	3. ribama,	3. ribam,
4.	ribo,	4. ribi,	4. ribe,
5.	per ribi,	5. per ribah,	5. per ribah,
6.	s ribo.	6. s ribama.	6. s ribami.
Opombe.
a. Po ti podobi hodijo vse ženske imena s končam a, kakcr tudi: breskev, britev, bukev, cerkev, jablan, lakot, molitev, naštel, osonj, obutev, ostrev, pisal, postrev, povodenj, praprot, redkev, zabel.
b.	Tudi imena tega sklanjanja medstavljajo v rodivnim dvojstnim in množnim mej dva soglas-nika e, kakor: luknja, lukenj itd.
c.	Ovca ima v zgor rečenih rodivnih ovc in ovac; beseda ima besed in besedi.
d.	Gospa se takole sklanja:
edinje: gospa, gospe, gospej, gospo, per gospej, s gospo;
dvojstno: gospe, gospa, gospema, gospe, per gospeh, s gospema;
množno: gospe, gospa, gospem, gospe, per gospeh, s gospemi.
§• 14.
IV. Sklanjanje.
Po četertim sklanjanju hodijo vse ženske imena, ki imajo kak soglasnik na koncu in delajo rodivniga edinjiga na i, kakor:
Večlozne:
Dvoj stno.
1.	živali,
2.	žival,
3.	živalima,
4.	živali,
5.	per živalih,
6.	s živalima.
Edifije.
1.	žival,
2.	živali,
3.	živali,
4.	žival,
5.	per živali,
6.	s živaljo.
a.	Po ti podobi sklanjamo tudi enozložne luč in pot, kakor tudi množno ime per si.
b.	Nasledne imena izpušajo brezglasen e v pregbah, in izhajajo v edinjimu storivnimu na ijo,
Mno žno.
1.	živali,
2.	žival,
3.	živalim,
4.	živali,
5.	per živalih,
6.	s živalmi.
in v množnimu dajavnimu na am: berev, misel, pesem,, verv, in vse s končam azen in ezen, kakor tudi gosli, jasli, svisli.
Enozložne ženske imena se pa takole sklanjajo. E d i n j e.
1.	ped,
2.	pedi,
3.	pedi,
4.	ped, o. per pedi,
6. s pedjo.
a.	Tako sklanjamo duri, sani, tudi oči.
b.	Kri ima kervi itd.
Opomba. Imena mati in hči imata posebno sklanjanje: edinje: mati, matere, materi, mater, per materi, s materjo;
dvojstno: materi, mater, materama, materi, per materah, s materama; množno: matere, mater, materam, matere, per materah, s matermi. Ravno tako: hči, hčere, hčeri itd.
D r u g o poglavje.
Perlog. § 16.
Perlogi so besede,.ktere imenam perlagamo, za pomenite?, kakšine so tiste osebe ali stvari
D v ojstn o.
1.	pedi,
2.	pedi?
3.	pedema,
4.	pedi,
o. per pedih
(pedeh), 6. s pedema.
Množn o.
1.	pedi,
2.	pedi, s
3.	pedem,
4.	pedi,
5.	per pedih,
(pedeh),
6.	s pedmi.
od terlh govorimo; postavim: kruh je dober, tepka je sladka, zele je kislo; tako tudi ljubi oče, ljuba mati, ljubo dete.
Perlog se spozna, če se mu lahko perstavi ime človek ali reč, postavim: vesel je perlog, ker se lahko reče: vesel človek.
S-
Vsi perlogi imajo troji spol, troje število, šest padežev in troje sklanjanje, to je, za vsaki spol eniga. Se pa takole pregibajo:
E d in j e.
Moško.	Žensko.	Srednje.
1. lep,	i. lepa,	i. lepo,
" lepiga,	2. lepe,	2. lepiga,
lepimu,	3. lepi,	3. lepimu,
4.	lepiga (lep),	4. lepo,	4. lepo,
5.	per lepimu(im)	5. per lepi,	5. per lepimu,
6.	s lepim.	6. s lepo.	6. s lepim.
Dvojstno.
1.	lepa,	1. lepi,	i. lep,
2.	lepih,	2. lepih,	2. lepih,
3.	lepima,	3. lepima,	3. lepima,
4.	lepa,	4. lepi,	4. lepa,
5.	per lepih,	5. per lepih,	o. per lepili,
6.	s lepima.	6. s lepima.	6. s lepima.
M n o ž n o.
1.	lepi,	1. lepe,	1. lepe (a),
2.	lepih,	2. lepih,	2. lepih,
3.	lepim,	3. lepim,	3. lepim,
4.	lepe,	4. lepe,	4. lepe (a),
5.	per lepih,	5. per lepih,	.5. per lepih,
6.	s lepimi.	6. s lepimi. ' 6. s lepimi.
Opombe.
a.	Perlogi v možkim spolu dobijo v edinjim imenvavnim i na koncu, kadar so s imenam zrašeni, postavim: sladki koren. Kadar pa li nasebno per imenu stoje, tega i na koncu ne dobijo.
b.	Perlog rad ima sam imenvavni padež po vsili treh številih, to je, edinje: rad, rada, rado; dvojstno: rada, radi, rada; množno : radi, rade, rade. Tako tudi nerad.
c.	Perlogi popolnim, peš, res, so nesklanjavni in veljajo za vse tri spole.
Taš ima sam imenvavni taš, tša, tše, ali taša, taše; vender tašč se po vpravi sklanja.
d.	Večzložni perlogi izpušajo glasnik mej dvema ali več soglasniki, kakor bolen, bolna, bolniga; gorik, gorka, gorkiga itd.
e.	Perlog se mora skladati s svojim imenam v spolu, številu in padežu, kakor: vidim lepiga konja. Imam nov klobuk.
Stopnje merjenja.
§. 18.
Perlogi imajo tri stopnje merjenja, stavno, sodnjo in presežno.
Stavna stopnja je, kakor je perlog sam na sebi, kakor je, postavim: lep, slab.
§. 19.
Kadar dve stvari mej seboj permerjamo in sodimo, storimo sodbo, de je ena ali višji ali nižji proti drugi. Perlog v stanu takiga per-merjenja ima sodnjo stopnjo.
Perlog se postavi v sodnjo stopnjo, če se v edinjimu ženskimi! imenvavnimu a zaverže, ter perstavi zlog ši, ji, eji ali pa iši, eji, ejši, kakor: lep-a, slab-a, srečn-a, imajo slabši, slabji ali slabeji, srečniši, srečneji ali srečnejši.
Predlogi, ki imajo pred a, čerke m, n, »', jemljejo radi k sebi eji, ali iši, kakor: hrom-a, hromiši ali hromeji; len-a, leniši.
Opombe.
a.	Be/ ima belši in belejši in beleji, svet sima svetejši in sveteji.
b.	D prejde v j, postavim: mlad-a, mlajši, rad-a, rajši ali raji. Ako je pred d še en soglas-nik, se d clo i/pusti, kakor: terd-a, terši ali ter ji; gerd-a, gerši ali gerji.
c.	St prejde v šji, kakor: čist, čišji, tudi čistejši in čisteji. Prost ima prostejši in prosteji.
d.	G se spremenja v jši ali ji ali »ji, kakor: drag, dr a jši, draji ali dražji.
e.	dk in tk izpušata k, d in t spremenjata v j, in jemljeta k sebi ši ali ji; tk se tudi kakšinkrat premeni v čji, postavim : sladk-a, slajši ali sla ji; kratk-a, krajši, kraji ali kračji.
f.	Grenik ima greneji; tanek, tanjši; širok, širji; mehik, mečji; visok, višji; nizek, nižji; tekih, težji; lahek, ložji itd.
g.	Nevpravne sodnje so: berhek, gorši, gorji; dober, boljši, bolji; dobro, bolj; dolg, daljši, dalji; majhin in mali, manjši, manji; velik, veči, vekši; vbog, vbožniši, vbožneji.
Presežna stopnja je, kadar perlogov pomen na nar višji stopnjo povzdignemo, tako de druge v temu preseže.
De presežno stopnjo storimo, predstavimo sodnji stopnji besedico nar ali naj, kakor: nar lepši) naj rajši.
Presežno stopnjo tudi storimo, kadar k Stavni stopnji predstavljamo besede: prav, clo, silno, močno, postavim: prav lep, clo star, silno močen, močno bogat.
Sodnja stopnja se takole pregiba:
Mo%ko.
1.	lepši,
2.	lepšiga,
3.	lepšimu,
4.	lepsiga( lepši)
5.	per lepšimu,
6.	s lepšim,
Edinje.
Žensko.
1.	lepši,
2.	lepši,
3.	lepši,
4.	lepši,
5.	per lepši,
6.	s lepši.
Srednje.
1.	lepši,
2.	lepšiga,
3.	lepšimu,
4.	lepši,
5.	per lepšimu,•
6.	s lepšim.
t) vojstno.
1.	lepši,
2.	lepših,
3.	lepšima,
4.	lepši,
5.	per lepših, 6 s lepšima,
Množno.
1.	lepši,
2.	lepših,
3.	lepšim,
4.	lepši,
5.	per lepših,
6.	s lepšimi,
S-5
®9 o
p i-«9
8
«
Opomba.
lepša, lepše itd.
Nekteri pregibajo tudi ženski:
Številna imena in perlot/i. §• 21.
Številne imena so tiste, s ktermi štejemo; so tudi perlogi, kadar jih drugim imenam per-I o žimo.
Pervoobrazne števila so, ktere odgovarjajo 'na prašanje: koliko? kakor: edin, dva, tri, itd.
a.	En, ena, eno sklanjamo po podobi lep.
b.	Dva se pa tako le pregiba:
Mož. in sred :	Žensko:
1.	dva,	1. dve,
2.	dveh,	2. dveh,
3.	dvema,	3. dvema,
4.	dva,	4. dve,
5.	per dveh,	o. per dveh,
6.	s dvema.	6. s dvema.
Tako tudi sklanjamo oba, obe, oba; in obadva, obehdveh itd.
c.	Tri sklanjamo tako:
1.	trije za možko, tri za srednje in žensko.
2.	treh, j
3.	trem, /
4.	tri, j za vse tri spole.
5.	per treh, \	' * .
6.	s tremi, '
d.	Štiri sklanjamo tako:
1.	štirje m., štiri ž. in sr..
2.	štirih, j
3.	štirim, I
4.	štiri, ' za vse tri spole.
5.	per štirih, 1
6.	s Jtirmi, ]
Krajnska pismenost.	3
e.	Pet, šest itd, do devet in devetdeset se po nasledili podobi sklanjajo:
1.	pet,
2.	petih ali peteh,
3.	petim ali petem,
4.	pet,
5.	per petih, ali peteh,
6.	s petmi, petimi ali petemi.
f.	Sto ne skjanjamo. Jezar, tavžent, tisuč ♦ so možke imena in jih sklanjamo po podobi rak.
g.	En in dvajset itd., sklanjamo le v zadnji besedi, kakor: en in dvajsetiga, en in dvajsetima, ali dvajset in eniga itd.
Opomba.
Pet in vse druge pervoobrazne števila naprej so v imenvavnim in toživnim padežu prave imena; v drugih padežih pa so perlogi.
§. 22.
Redovne števila odgovarjajo na prašanje: koliki? kakgr so: perm', drugi, deseti, dvajseti itd.
Vse redovne števila so perlogi in hodijo kakor lep.
23.
Plemenivne števila odgovarjajo na prašanje: kolikeri? in so: sam ali en sam, dvoji, troji, čveteri, peteri, stoteri itd.
§. 24.
Ponavljavne števila odgovarjajo na prašanje: kolikokrat? kakor: enkrat, dvakrat, trikrat, desetkrat, stokrat itd.
Množivne števila kažejo, kolikornja je kak-šina stvar: take so: edinji, dvojstin, trojstin, čvetirnji, petirnji, desetirnji, množin, itd. Te sklanjamo po podobi lep.
Nedoločne in splošne števila pomenijo sploh neko množico, take so: noben ali nobedin; ves, rsa, vse; pol, vsak, veliko, malo, ce/, nekaj, nič.
Tretje poglavje.
Zaime.
§. 27.
Tiste besede, ktere služijo namest imena, kličemo zaimena. So pa petere: 1. lične, 2. perlastivne, 3. kazavne, 4. nanašavne, 5. pra-šavne.
1. Lične zaimena so, ktere pomenijo lica. Lice pak je troje: jez, ti, o»; in v množnimu številu: mi, »i, om.
Zaime perviga lica se tako sklanja:
§. 26
§. 28..
Edinje.
1. Jez,
Dvojstne.
1. ma, m. in sr. me, mi, *.
2.	mene, me,
3.	meni, mi,
4.	mene, me,
fi	11111- mpni
6. s nama.
Mn ožno.
1	mi mo*., me sr. in žen.
2.	nas, ' i
3.	nam, / -fc ^
4.	nas, % o o.	per nas, l § 6.	s nami, J *
Zaime drugiga lica. E din j e.
i. ti,
2.	tebe, te,
3.	tebi, ti,
4.	tebe, te,
5.	per tebi,
6.	s teboj, s tebo,
s« .
*» s?
«0 © 51 E-
r
D v o j s t no.
1.	va, m, in sr., ve, vi,
2.	vaju, vaji,
3.	vama,
4.	vaju, vaji,
5.	per vama,
6.	s vama,
M n o ž n o. i. vi mož., ve, žen. in sr
3.	vam,
4.	vas,
5.	per vas,
6.	s vami.
«9	O
55	S-
B	"
H
Zaime tretjiga lica.
Možko.
1. on,
njega, ga, o. njemu, mu, 4- njega, ga,
5.	per njemu,
6.	s njim.
E d in j e. Žensko.
1.	ona,
2.	nje, je,
»j«, j«, 4. njo, jo, o. per nji, o. s njo.
Srednje.
ono,
2.	njega, ga,
3.	njemu, mu,
4.	njega, ga, o. per- njemu, 6. s njim.
D vojstno.
Množno.
I. ona m. in sr., one, oni ž. 1. oni, m., one*.,ona,one sr.
2.	nju, njih, jih,
3.	njima, jima,
4.	nju, njih, jih,
5.	per njima,
6.	s njima,
s.
O
* !■ a
2.	njih, jih,
3.	njim, jim,
4.	nje, njih, jih,
5.	per njih,
6.	s njimi,
"ee V. ■ta
45 O
s a.
«
§. 29.
Imamo tudi lično povrativno zaime, s kte-riin se govoreč, sami na sebe povračamo. To /služi za vse tri spole, števila in lica, in nima imenvavniga padeža. Sklanja se tako:
2.	sebe, se,
3.	sebi, si,
4.	sebe, se,
5.	per sebi,
6.	seboj, sebo, sabo.
§. 30.
Nedoločivne zaimena tretjiga lica, ki se sklanjajo po podobi lep, so: neki ali nek, nek-ter, nekak, nekakšin, mnogter, marsikter, ma-lokter,. vsakter.
Nihče in nekdo imata svoje sklanjanje tako:
Mož. in žen.
1.	nihče,
2.	nikoga, nikogar,
3.	nikomur,
4.	nikogar,
5.	per nikomur,
6.	s nikomur.
Srednje.
1.	nič,
2.	ničesar,
3.	ničemur,
4.	nič,
5.	per ničemur,
6.	s ničemur.
Nekdo.
1.	nekdo,	1. nekaj,
2.	nekoga,	2. nečesa,
3.	nekomu,	3. nečimu,
4.	nekoga,	4. nekaj,
5.	per nekomu^	5. per nečimu,
6.	s nekom.	6. s nečim.
§. 31.
2.	Perlastivne zaimena so s kterimi komu kaj v last perrekujemo, kakor: moj, tvoj, svoj, njegov, njen, najin, vajin, naš, vaš. Jih sklanjamo po podobi lep.
Perlastivno zaime tretjiga dvojstniga in množniga lica nju in njih se ne sklanja povsod, nektera pa vender sklanjajo: njun, njunay njuno, in njihov-a-o.
32.
3.	Kazavne zaimena so tiste, ktere kažejo stvar, od klere govorimo. Take so: ta, tak, takšin, tisti, uni, unotin, toliki, sledin, slehe-rin, tolikšin, vsak. Hodijo po podobi lep.
%. 33.
4.	Nanašavne zaimena so tiste, ktere se nanašajo na kakšino prej imenvano stvar. Take so: kter, ktera, ktero; kterkoli, kterakoli, kte-rokoli; sam, sama, samo. Te hodijo po podobi lep.
Kdor ima naslednje sklanjanje:
Mož. in žen.	Srednje.
1.	kdor,	i. kar,
2.	kogar,	2. čigar, česar,
3.	komur,	, . 3. čimur,
4.	kogar,	4. kar,
5.	per komur,	5. per čimur,
6.	s komur.	6. s čimur.
Ravjio tako se pregiba: kdorkoli, kdorsi-bodi, kdormar itd.
Zaime kter ima tudi krajši podobo ki ali kir, ki se po navadi ne sklanja, postavim : brat, ki ga rad imam; prijatelj ki sim mu pisal.
Kjer, kodar, kamor so včasi namest liter nanašavne, postavim: za ljubo imaj deželo, kjer si rojen, kodar si kruh služil, in kamor še za kruham pojdeš.
§. 34.
5. Prašavne zaimena, ki se sklanjajo, so: kter? kakšin? kakov? čigav? kolikih odko-den? kdo?
Hodijo po podobi lep, sam kdo ima svoje lastno sklanjanje takole:
Mož. in žen.	Srednje.
A. kdo?	i. kaj?
2.	koga?	2. česa?
3.	komu?	3. čimu?
4.	koga?	4. kaj?
5.	per komu?	5. per čimu?
6.	s kom?	6. s čim?
Ceterto poglavje.
Glagol.
§. 35.
Glagoli so besede, ktere nam znanijo ali stan, v kterimu je kakšina oseba ali stvar, kakor: sini, živim, spim; ali, kaj dela, kakor: pišem, berem; ali kaj terpi, kakor: me boli, sim hvaljen.
§. 36.
Glagoli se imenujejo prehajavni, kadar pomenijo delo ali djanje, ktero iz ene stvari v drugo prehaja, kakor: solnce greje zemljo; pastir pase živino; ovca je travo.
Glagoli neprehajavni ne pomenijo nobeniga djanja iz ene stvari v drugo, kakor: počivam, spim, sedim.
§• 37.
Prehajavni glagoli imajo djavni ali delavni, in terpivni pomen. Tako' je djavni pomen: ljubim, prašam, cepic mlati pšenico. Kadar pa rečem : sim ljubljen, sim prašan, pšenica je mlatena s cepcam, je terpivni pomen.
Neprehajavni glagoli nimajo terpivniga pomena ; zato tudi te glagole krajši srednje imenujemo. Prehajavne pa kličemo krajši djavne.
§. 38.
Kadar ima glagol djavni pomen, takrat pravimo, de ima djavni zalog; kadar ima ter-pivni pomen, je v terpivnimu zalogu.
§. 39.
Prehajavni glagoli imajo djavni in terpivni zalog, nepreliajavni pak samo cLjavniga.
Veth tega imajo vsi glagoli še naklone, čase, števila, lica, vprege, deležja, pomožni glagol, in podobe.
Naklon. '§. 40.
Naklon je znaniven, kadar se pove, kaj se godi, kaj še je godilo, ali kaj se bo godilo, kakor: prašam, si m prašal, bom prašal.
Vgovorivni ali pogajivni naklon je, kadar si kaj vgovarjamo, pogajamo in pogodimo, postavim: jez bi prašal, ako bi smel.
Velivni naklon je, kadar komu kaj velevamo, vkažemo, kakor: prašaj, delaj.
Ako pa nikamor govor ne naklonemo, in nič ne okončamo, kdo, kaj, kako, kdaj ali kam beseda leti, je neokončavni naklon kakor: pra-šati, delati, brati.
Čas. §.41.
Čase imamo tri, ti so: sdajni čas, to je, kar se sdaj godi, kakor: gibam; pretekli čas,
to je, kar se je godilo, kakor: sitn gibal; pri-hodni čas, to je, kar se bo godilo, kakor: bom gibal.
Lice, število, pfi
Časi imajo po tri števila: edinje, dvojstno in mnozno; števila po tri lica: pervo lice, drugo in tretje.
Vprega. §• 43.
Glagol na koncu pregibati po zalogih, naklonih, časih in licih, se pravi ga vpregati.
Per nas ima glagol tri vprege po razločku trojiga konca v pervimu licu edinjiga števila sdajniga časa. Ti konci so am, em, itn.
Kadar te konce v drugakšine premenjuješ, takrat glagol vpregaš , kakor : gibam , gibaš, giba itd.
Delezje. §. 44.
' Deležje rečemo, kadar ima glagol podobo perlogovo, in je deležin nekaj glagolovih lastnost, nekaj pergolovih, kakor: gibajočr gonjen. Gibajoč ima sdajni čas in djavni zalog, pa za-^ moremo tudi reči: gibajoče stvari. Gonjen ima pretekli čas in terpivni zalog, in zamoremo tudi reči: gonjen jelen.
. Pomožni glagol.
§• 45.
Glagol sim pomaga izobraziti pretekli in prihodni čas, kakor tudi terpivne čase, zato ga imenujemo pomožni glagol; postavim: sim delal; bom delal; sim, ganjen; sim bil ganjen; bom ganjen.
Podoba. % 46.
Naši glagoli imajo trojo podobo.
Glagoli perve podobe imajo konec am, kakor : gibam, in pomenijo delo, to je, kaj je v delu, in še ni dodelano. Tadaj takih navadni pomen je delavin; zato tudi take glagole s končam am imenujemo delavne.
Glagoli druge podobe imajo konec em, kakor: ganem, in pomenijo storjenje, to je, kaj se zgodi, kaj je dodelano ali storjeno. Tadaj takih navadni pomen je storiven; in zato glagole s konpam em imenujemo storivne.
V tretji podobi imajo glagoli konec im, kakor: gonim. Ti imajo sicer pomen ali perve ali druge podobe, vender zraven tega še pomenijo, de ali njih delanje ali storjenje je polno in celo, ali silno in močno, ali naglo in hitro, ali težko in trudno, in de vselej svoje delo ali storjenje ali dopolnujejo, ali dopolnijo. Zato jih imenujemo dopolnivne.
Opomba.
Vender nekteri glagoli, desiravno imajo konec am, niso delavni, ravno tako niso vsi s končam em stori vni.
Vprega pomozniga glagola. §. 47.
Prejdin pridemo do vprege drugih glagolov, postavimo sem vprego pomožniga Sim.
Znanivnivni naklon.
tSda jni čas.
Edinje.	Dvojstno.	Množno.
1.	sim, A,. sva, žensko sve fi),	A. smo,
2.	si, 2. sta, „ ste (i),	2. ste,
3.	je. 3. sta, „ ste (i).	3. so.
Prihodni čas.
E d in j e. A. bom, bodem,
2.	boš, bodeš,
3.	bo, bode. Dvojstno.
1.	bova, bodeva, žensko, bodeve (i), ali bove (T), S.bota, bodeta, bosta „ bote, bodete, boste (i), 3,bota,bodeta,bosta,,, bote, bodete, boste (T).
Množno.
1.	bomo, bodemo,
2.	bote, bodete, boste,
3.-	bodo, bodejo, bojo.
Pretekli čas. Edinje.	Dvojstno.
A. sim i	sva, sve (T))
2.	si > bil,-a,-o. sta, ste (i) bila,-e,-a.
3.	je ;	sta, ste (i) )
Množno.
1.	smo j
2.	ste | bili, -e, -e,
3.	so )
Vgovorivni ali pogajivni naklon. Sdajni čas. bi, za vse tri lica in števila.
Pretekli ca s. Edinje: bi bil, -a, -o; dvojstno: bi bila,-e,-a; množno: bi bili, -e, -e.
Velivni naklon.
Edinje.	Dvojstno.
1.	bodi, naj bom, (1. bodiva, bodive (i),
2.	bodi,	2. bodita, bodite (T)?
3.	bodi, naj bo. 3. bodita, naj sta, naj bota, naj
bosta,
žen. bodite (i), ste C0> naJ kote C0> naJ boste (i)# Množno.
1.	bodimo,
2.	bodite,
3.	naj bodo, naj so, naj bodejo, naj bojo.
Neokončavni naklon.
Cel. biti. Persekan. bit.
Delež j e.
Sdajn. časa. bijoč (nenavadno). Preteki, časa. bil, -a, -o, (bil, bla, blo).
bivši, -ša, -še (nenavadno).
Namestno deležje.
Bodoč (nenavadno).
Glagolsko ime.
Bitje.
Opombe.
a. Ličnih zaimen ne perstavljamo glagolam, ker so že zapopadene v zadnjimu zlogu vsake glagolske
pregbe; razun kadar bi znala pomota biti, ali kadar je treba govoru pertisk dati.
b. Pogajivni naklon delajo po notriško in primorsko takole: bim, biš, bi, bismo, biste itd.
§• 48. .
- Kadar rečemo, de nekaj ni, takrat zložimo nikavno besedo ne s glagolam sim v sdajnimu času znanivnimu naklonu, in pravimo: nisim, nisi, ni, nisva, nista, nista, nismo, niste, niso. Drugih časev ne zlagamo, arftpak rečemo: ne bi, ne bom, ne bodi, ne biti, ne itd.
§• 49.
Sdaj hočemo pa viditi vprego drugih glagolov, kteri se s majhnimi premembami vsi takole pregibajo.
Vpregaglagolska.
D javni zalog.
Znanivni naklon.
8 daj ni čas. Edinje.
Per. podoba Drg. podoba.	Trt. podoba.
1.	gibam, ganem,	gonim,
2.	gibaš, • ganeš,	goniš,
3.	giba. gane. '	goni.
Dvoj s tn o.
1.	gibava (ve, vi), ganeva (ve, vi),	goniva (Ve, vi),
2.	gibata (te, ti), ganeta (te, ti),	gonita (te, ti),
3.	gibata (te, ti), ganeta (te, ti),	gonita (te, ti).
Množn«.
Prv. podoba. Drg. podoba. Trt. podoba.
1.	gibamo,	ganemo,	gonimo,
2.	gibate,	ganete,	gonite,
3.	gibajo.	ganejo.	gonijo.
s
Pretekli čas. Edinje.
1.	sim ) .. ,
2.	si S'"aJ'"a' ganil,-a,-o. gonil,-a,-o.
3.	je ) -o-
Dvoj s t no.
2.	sta /g'balare> ganila, -e, -a. gonila, -e, -a.
3.	sta \ "a
Množno.
1.	smo )
2.	ste | gibali,-e. ganili,-e.	gonili, -e.
3.	so )
Prihodni čas,
2.	bo? J giba1' ~a> ganil, -a, -o. gonil, -a,-o itd.
3.	bo 1
i
Vgovorivni ali p o gaj i v ni naklon,
Sdajničas.
bi gibal,-a,-o, itd. ganil, -a, -o. gonil,-a,-o.
2!« vse tri lica.
Pretekli čas.
1. bi bil j .. .
2.	bi bila g ' ganil, -a, -o. gonil, -a, -o,
3.	bi bilo ) ~a>-°"
itd.
Velivni naklon. Edinje.
Prv. podoba. Drg. podoba. Trt. podoba.
A. gibaj (naj gibam}, gani(naj ganem), goni (naj gonim),
2.	gibaj,	gani,	goni,
3.	gibaj (naj giba), gani (naj gane), goni (naj goni).
D v ojstno.
J. gibajva (ve, vi), ganiva (ve, vi), goniva (ve, vi),
2.	gibajta (te, ti), ganita (te, ti), gonita (te, ti),
3.	gibajta (te, ti), ganita (te, ti), gonita (te, ti).
Množno.
1.	gibajmo,	ganimo,	gonimo,
2.	gibajte,	ganite	gonite,
3.	naj gibajo.	naj ganejo.	naj gonijo.
N eskončavni naklon. cel. gibati, ganiti,	goniti,
persekan. gibat. ganit.	gonit.
D e 1 e ž j e. Sdajniga časa. gibajoč.	gonijoč.
Pretekligetčasa. gibal.	ganil.	gonil.
Namestno dele&je.
gibajoč (ali gibaje ali	gonijoč
gibama).	Cdruge tndi s kon-
čam e sloje, sede).
Glagolsko ime. gibanje.	ganjenje.	gonjenje.
Terpivniga %aloga deležje. giban.	ganjen.	gonjen.
Po teh treh obrazih hodijo glagoli vsih treh po-■ dob, vsak po svojimu končanju.
Terpivni zalog.
Sdajni čas. Sini ganjen, itd. Pretekli čas. Sim bil ganjen, itd. Prihodni čas. Bom ganjen, itd. Pogajivni naklon. Bi bil ganjen, itd. Neokončavni naklon. Ganjen bili, itd.
Opomb a.
Nekteri glagoli imajo svoj posebni prihodni čas s predstavkam podloga po, ti so: pobežim, podirjam, pojdem, pojezdim, poležem, poletim, ponesem, popeljani, poženem, potečem, povlečem, porečem.
Razun porečem vsi drugi pomenijo gibanje od nekod nekam.
Obrazenje časov in naklonov. g. 51.
Vse pregbe izvirajo ali iz sdajniga časa, ali iz neokončavniga naklona.
I.	Iz sdajniga časa. i. Iz perviga lica :
a.	Velivni naklon, če premenjaš am v aj; em im v i; emv ej, kakor: čakam, čakaj ; tresem, tresi; ljubim, ljubi; jem, jej.
b.	Namestno deležje perve podobe, kadar stavimo d je ali aj namest am, kakor: skrivam, skrivaje, skrivaj.
H. Iz ranožniga tretjiga lica sdajno deležje s perstavkam č kakor: igrajo: igrajoč,
II.	Iz neokončavniga naklona izvirata preteklo in terpivno deležje, ako spremenjamo konce:
Krajnska pismenost.	3
a ti v al, in an, prašati, prašal, prašan. cti v el in et, vzeti, vzel, vzet, iti v il in en, budili, budil, buden.
Iz terpivniga deležja pride glagolsko ime s per-stavkam zloga je, kakor: praš&n, prašanje.
Ne vp ravni glagoli. §. 52.
Glagole, kteri svoje čase in naklone dru-gači izobražujejo, imenujemo nevpravne glagole.
I. N e v p ravni glagoli s konca m am: Dam ima v drugim licu dvojstn. in množn. dasta, daste; v 3. licu množn., sdajn. č. dajo ali dajo, ali dado ali dude. V drugim je vpravin.
Gledam ima velivn. nakl. rajši: glej, glejva, glejta, glejmo, glejte, nainest gledaj itd.
Imam, vel. imaj, imeti, imel ali imal, imet, itnanje.
Nimam) ne imaj, ne imeti, ne imel, ne imet, nimanje.
II, Nevpravni glagoli s končam em.:
Berem, beri, brati, bral, bran.
Bijem, bij, biti, bil, bit.
Brfedem, bredi, bresti, bredcl, breden.
Brijem, brij, briti, bril, brit.
Brišem, briši, brisati, brisal, brisan.
Crem ali cvrem, cri, creti, cverl, cvert.
Cvetem ali cvedem, cveti, cvesti, cvetel ali 'cvel.
Uujem, čuj, čuti ali čuvati, cul ali čuval, čujoč ali
čuječ, čuvenje ali čuvanje. Daruj em ali darovam, daruj ali darovaj, darovati, daroval,, darovan.
Dem, deš, de, deva, desta; demo, deste, dejo: dej, naj de; dejva, dejta; deti, dol, det. Vender ima tudi: denem, deni, djatij djal, djan ali denen.
Denem ali dem, deni ali dej,' djati ali deti, djal ali del, djan ali det.
Derem, deri ali dri, dreti, deri, dert.
Dojdem, dojdi, došel, kakor idem.
Dolbem, dolbi, dolbsti, dolbel, dolben.
Gibljem ali gibam, giblji in gibaj.
Gnetem ali gnedem, gneti, gnesti, gnetel, gneten.
Godem, godi, gosti, godel, goden.
Gospodujem ali gospodvam, gospoduj ali gospodvaj, gospodvati, gospodval.
Gredem, gredeš, grede; gredeva, gredeta; gredeino, gredete, gredejo; ali pa grem, greš, gre, itd. Namestno deležje: grede ali gredej.
Grejern, grej, greti, grel, gret.
Grizem, griži, grizti, grizel, grizen.
Gugljem in gugam, guglji in gugaj.
Hočem ali čem, lioti, hoteti, botel (hotla-o) ali tel, tla, tlo, ali tel, tela, telo.
Hropem, hropi, hropsti, hropel.
Idem, ideš, ide; ideva, ideta; idemo, idete, idejo; prihodn. pojdem, pojdeš itd., ali bom šel, šla, šlo itd.; idi, idiva, projdiva, pojva ali pejva, pojdita, pojta ali pejta, idimo, pojdimo, pojmo ; iti; idoč, idejoč; šel, šla, šlo. Tako vpregamo vse s idem zložene, kakor: dojdem, odidem, najdem, pridem, zajde se, zajdem, vjidem.
Imenujem ali imenvam, imenuj ali imenvaj, imenvati, imenval, imenvan.
Išem, iši ali iskaj, iskati, iskal, iskan.
Izujem, izuj, izuti, izul, izut.
Jem, ješ, je, jeva, jesta; jemo, jeste, jejo ali jedo; jej, jejva; jesti, jedoč, jedel, jeden. .
Jemljem,, jemlji, jemati, jemal, jeman (v zloženih — jet, kakor: izjemam ali izjemljem, izjet itd.
Kažem. kaži, kazati, kazal, kazan.
Klepetam ali klepečem, klepetaj, klepetati, klepetal, klepetan.
Klepam ali klepljem, klepaj in kleplji. Kličem, kliči, klicati, klical, klican. Klujem alf Jduvam, kluj ali kluvaj, kluvat/, kliival, kluvan.
Kmetujem ali kmetovam, kmetuj ali kmetvaj, kmet-
vati, kmetval. Kolem, koli, klati, klal, klan. Kolnem, kolni, kleti, klel, klet. Kradem, kradi, krasti, kradel, kraden. Krešem, krešf ali kresaj, kresati kresal, kresan. Krijem, krij, kriti, kril, krit.
Kujem ali kovam, kuj ali kovaj, kovati, koval, kovan. Kupujem ali kupovam, kupuj ali kupovaj, kupval. Kupčujem ali kupčovam, kupčuj ali kupčovaj, kup-
čovati, kupčoval. Ležem, lezi, leži, legel, ležen. Lijem, lij, liti, lil, lit. Ližem, liži ali lizaj, Iizati, lizal, lizan. Manem, mani, meti, mel, met. Mažem, maži ali mazaj, mazati, mazal, mazan. Mečem, meči ali metaj, metati, metal, metan. Melem, meli ali mli, mleti, mlel, mlen ali mlet. Merjem, mri, mreti, mrel. Metem ali medem, meti, mesti, metel, meten. Minem, mini, minuti in miniti, minul in minil. Molzem, molži, inolzti ali mlezti, molzel, molzen. Morem, mozi moči, mogel. Načnem, načni, načeti, načel, načet. Nesem, nesi, nesti, nesel, nesen. . Nočem ali nečem, ne hoti ali noti, ne hoteti ali ne-teti notel (tla-o) ali ne hotel, ne hoda, ali ne tel, ne tela, ne telo, ali ne tla, ne tlo. Objamem, objami ali objemi, objeti, objel, objet. Obujeni, obuj, obuti, obul, obut.
Odprem, odpri, odpreti, odperl, odpert. Tako tudi vse iz prem zloženi: oprem, perprem, razprem, zaprem, vprem itd.
Orjem ali oram, orji ali oraj, orati, oral, -oran. Oznanujem, oznanuj ali oznanvaj, oznanvati, oznan-
val, oznanvan. Padem, padi, pasti, padel, padel. Pasem, pasi, pasti, pasel, pašen ali pašen.' Pečem, peci, peči, pekel, pečen. Perem, peri, prati, pral, pran. Pijem, pij, piti, pil, pit (tudi pijen in pijan.) Pišem (čerke), piši, pisati, pisal, pisan. Pišem ali piham, pihaj in piši, pihati, pihal, pihan. Pletem ali pledem, pleti, plesti, pletel, pleten. Pnem (iz tega zloženi imajo, pni, peti, pel, pet, kakor): odpnem, odpni, odpeti, odpel, o-dpet. Pojem, poj, peti, pel, pet.
Povem, povej ali povi, povedati, povedal, povedan.
Tako tudi: dopovem, ispoveni itd. Predem, predi, presti, predel, preden. Prejmem, prejmi, prejeti, prejel, prejet. Prestanem, prestoj, prestati, prestal, prestan. Tako
tudi vsi iz stanem zloženi. Primem, primi, prijeti, prijel, prijet. Pustujem, pustuj ali pustvaj, pustvati, p^istval. Rasem, ali rastem, rasi, rasti, rasel, ali rastel, rašen.
Rečem, reci, reči, rekel, rečen, rekoč. Režem, reži ali rezaj, rezati, rezal, rezan. Rijem, rij, riti, ril, rit.
Rjovem ali rjovim, rjovi, rjoveti ali rjuti, rjul ali rjovel.
Ropočem ali ropotam, ropotaj, ropotati, ropotal. Rujem ali ruvam, ruj ali ruvaj, ruvati, ruval, ruvan. Sečem, seri, seči, sekel, sečen. Sejem, sej, sjati, sjal, sjan. Sežem, sezi, seči, segel, sežen. Skubem, skubi, skubsti, skubel, skuben. Snamem, snami, sneti, snel, snet. Snujem ali snovam, snuj ali snovaj, snovati, snoval, svovan.
Sopem, sopi, sopsti, sopel (sopen).
Stane me, stani me, stati koga, stalo me je.
Stelem, šteli, stlati, stlal, stlan.
Steržem ali strugam, sterži ali strugaj, stergati ali
strugati, stergal ali strugal, steržen .ili stružen. Strižem, strizi, striči, strigel, strižen. Sujem ali suvam, suj ali suvaj, suvati, suval, suvan. Sujem, siij, siiti, siil, siit.
Segatam ali šegačem, šegataj, šegetati, šegetal, šegetan.
(Sipam ali šipljem, šipaj ali šiplji. Skripljem in škripam, škriplji in škripaj.
Štejem, štej, šteti, štel, štet.
Tarem ali terem ali trem, tri ali teri, treti, terl, tert. Tečem, teci, teči, tekel, tečen. Tepem, tepi, tepsti, tepel, tepen. Tešem, ali tesam, tesaj ali teši, tesal, tesan. Tipljem ali tipam, tiplji ali tipaj. Tkem ali tkani, tkaj ali tki, tkati, tkal, tkan. Tolčem, tolci, tolči, tolkel, tolčen. Trepečem ali trepetam, trepetaj, trepetati, trepetal. Tresem, tresi, tresti, tresel, tresen. Varujem ali varvam, varuj ali varvaj, varvati, var-val, varvan.	'
Vem, v sdajn. času kakor jem; vel. vedi, vediva, vedita; vedlmo, vedite, naj vejo ali vedo; vediti, vedel, veden. Tako tudi izvem, zvem in zavem se. Verujem ali vervam, veruj ali vervaj, vervati, verval, vervan.
Veržem, verzi, verči ali vreči, vergel, veržen. Vežem, veži ali vezaj, vezati, vezal, vezan. Vijem, vij, viti, vil, vit.
Vjamem, vjami ali vjemi ali vjmi, vjeti, vjel, vjet. Vnamem, vnami ali vni, vneti, vnel, vnet. Vnemljem ali vnemam, vnemaj, vnemati, vnemal, vnel. Vzamem, vzami ali vzemi, ali vzmi, vzeti, vzel, vzet. Začnem, začni, začeti, začel, začet. Zajmem, zajmi, zajeti, zajel, zajet. Zdihujem, zdihuj, zdihvati, zdihval. Zibljem in zibam, ziblj in zibaji.
Zrem, zri, zreti, zrel, zert.
Zajnem ali žanjem, žajni, žeti, žel, žet.
Ženem, ženi, gnati, gnal, gnan.
Žgem, žgi, žgati, žgal, žgan.
Zmeni, žmi, žmeti, žmel ali žel, žmet ali žet.
Zrem, zri, žreti, žerl, žert.
III. Nevpravni glagoli s končani i m.
Bežim, beži, bežati, bežal.
Bobnim, bobni, bobneti, bobnel.
Boli me, boli me, boleti, bolel.
Deržim, derži, deržati, deržal, deržan.
Dišim, diši', dišati, dišal, dišan.
Gasnn, gasi, gasiti, gasil, gašen.
Gorim, gori, goreti, gorel.
Jezim, jezi, jeziti, jezil, jezen in ježen.
Ležim, leži, ležati, ležal, ležan.
Mižim, miži, mižati, mižal.
Molim, moli, moleti, molel, molen.
Režim, reži, režati, režal.
Serbi me, naj me serbi, serbeti, serbel.
Skerbim, skerbi, skerbeti, skerbel, skerbljen.
Spim, spi, spati, spal, span.
Stojim, stoji ali stoj, stati, stal, stan.
(Sumim, šumi, šumeti, šumel.
Tišim, tisi, tišati, tišal, tišan.
Želim, želi, želeti, želel, želen.
Živim, živi, živeti, živel, življen, itd.
a. Razun tega delajo konci: bim, mim, pim, mm terpivno deležje radi na Ijen; dim na jen; nim, rim na njen, rjen; sim in stirn na sen; zim pa žen', kakor:
" 1	vadim, vajen;
gradim, grajen: gonim, gonjen; kurim, kurjen; morim, morjen; prosim, prošen; čistim, čišen, itd
lomim, lomljen; kupim, kupljen ; stavim, stavljen; lovim, lovljen;
vozim, vožen itd.
b. Konec tirn, ima per srednih glagolih eti in el', ravno tako konec vim; konec čim pa ati in kakor:
hitim, hiti, hiteti, hitel, hiten; živim, živi, živeti, živel, življen; klečim, kleči, klečati, klečal.
Opomba.
1.	Glagoli perve podobe, tudi vpravni, imajo konec lem ali Ijem, tade samo v sdajnimu času in velivnimu naklonu, kakor: dremam, dremljem, dremlji ali dremaj.
2.	Vsi zloženi glagoli hodijo veči del po stopinjah svojih do sdaj razločenih pervoobraznih, tudi takrat, kadar se spreinenjajo iz djavnih v srednjew
i
Peto poglavje.
Predlog. §. 53.
Predlogi so besedice, ktere predlagamo drugim besedam za kazatev, kako se reč na reč nanaša, kakor: Peter gre memo mene; memo je predlog, ker pokaže, kako se Peter proti meni zaderži.
§. 54.
Predlogi so eni neločljivi, to je, kleri se s drugimi besedami spopadejo v eno besedo, in nikoli sami ne stoje, ter se nikdar ne dajo od
njih ločiti. Taki so: pre, raz, spre, postavim : pretergan, raztergan, spremenjam.
Drugi so ločljivi, to je, kteri ali sami stoje, ali pa se tudi s drugimi besedami spopadejo, pa se dajo ločiti; kakor: brezdušen, dodajam itd.
55.
Predlogi devajo imena^ perloge in zaimena kakšin neravni padez, to je, ne v imenvav-Iiiga, kteri sam je raven, temuč v kteriga dru-giga, ktere vse kličemo neravne.
Predlogi, kteri hočejo rodivniga: od, do, iz, brez, prek in blizo ; pa tudi vsi spopadeni, kakor tudi vsi tisti, kteri so na sebi imena ali narečja: izmed, namesti, krog, okoli, memo, mem, poleg, pričo, razun, spod, spred, sred, vunaj, verh, više, zavolj, zastran, ali obstran, zgoraj ali zgorej, znotri, zravno, zraven, zvunaj, zunaj itd.
b.	Predlogi, kteri hočejo dajavniija: k in h, proti, naproti, naprot, nasprot, naprej.
Opomba. 1. Namest k stavimo h pred gla-
sam g, k, s, k, ž, c,\ 6.
2. Naproti, nasproti in naprej vselej zad stoje.
Predlog zoper včasi hoče tudi dajavniga na prašanje: komu zoper ? in stoji zad za imenam, postavim: meni zoper delaš.
c.	Predlogi, kteri hočejo toživniga:'
1.	Vselej ga hočejo: skoz, za, čez.
2.	~Na prašanje: kam ? doklej ? kam neki ?
ob: ob čast priti.
med, mej: med otrobe, mej kolesa.
na: na goro; na drugi dan; na Dunaj.
nad: nad Turka so šli'.
po: po koga grem.
pod: pod streho stopim.
za: za zid se skrijem.	,
v: idi v šolo.
d.	Predlogi, kteri hočejo skazavniga:
1.	Vselej ga hočejo: per ali pri.
2.	Na prašanje: kje? kako? kdaj? na: na kolah.
o, ob: ob šestih pride: o binkuštih. po: po planinah se živina pase; po delavnikih pride praznik. v: v šoli se veliko dobriga učimo.
e.	Predlogi, kteri kočejo storivniga:
1.	Vselej: s, so, zo.
2.	Na prašanje : kje?
med, mej: mej hišama je njiva. nad : nad nama je lepo nebo. pod: pod gabram se hladiva. pred: pred nama je zelena trata. za: za nama je šel.
v
Šesto poglavje.
. Narečje. §. 56.
Narečje pove, kako, kje in kdaj se kaj godi, postavim: drugači mislim; tukaj sim;
drevi pojdem. Drugači, tukaj, drevi so narečja, ker narekvajo, kako so namenjeni glagoli: mislim, sim, pojdem.
Vsak perlog po vsih stopnjah merjenja je narečje, ako ga glagolu perložimo, postavim: mladenič lepo bere, lepši piše ko lani, se nar lepši vede.
Verh teh iz perlogov vzetih narečij imamo še veliko drugih. Take so:
a.	Na prašanje: Kje?
blizo, bližej, nar bližej 5 daleč, dalj ali dlje; dru-gej, kjerkol, lih tam, neki; nikir, nikdir; notri, ondi, poleg, povsod, proč, semtertje, spod, sred, štric, zad, zdol, zdolaj, zgor ali zgoraj, znotri ali znotraj, zraven ali zravno, zuni, ali zunaj, tam, tamki ali tamkej, tuki ali tukaj ali tu, vmes, vunaj, vunod ali unod,
b.	Kod?
kodar, drugod, tod ali letod, skoz, skoz in skoz onod, vunod, prek, nekod.
c.	Od kod?
od kodar, od daleč, od drugod, od nekod, od onod, od ondod, od tod, od unod.
d.	Kolikokrat? kolikrat?
tolikokrat ali tolikrat, pogosto, poredko, spet ali zopet, časi ali včasi, malokrat, manjkrat, dostikrat, večkrat itd. s perstavkam krat..
e.	Koliko?
dovolj, dosli, malo, manj, enrnalo ali nemalo, nekaj, saj ali vsaj, toliko ali tolko, veliko, več, narveč, preveč, odveč.
f.	Kdaj?
berž, danas ali dans ali dnes, davi, davno ali zdavno, dopoldne, drevi, jaderno ali jadreno, jutri ali zajtro, kadar, kadarkoli, kadaj ali kdaj, ali nekdaj, ali nekidan ali nekdej, kmal ali kmalo, koj ali tkoj, lani, letaš, lih, lih prav, naposled ali zadnič, nikdar ali nikoli, novic ali znoviga ali znovo, nocoj, opoldne, opolnoči, pojutrinim ali pojutrišnim, popoldne, popred ali poprej, počasi, pred ali prej, predlani ali predlanskim, predvčeraj ali predvčerajšnim, ravno, sicer ali scer, skor ali skoro, ali skoraj, snoči, še, tačas ali takrat ali tadaj, unidan, vedno, vselej, včeraj, včas alivčasi, časama ali sčasama, čedalje, zdaj ali sdaj ali sadaj, zdaj zdaj, zdajci, zgodaj ali zgoda, za rano, zmiraj ali zmiram, zvečer, že ali vže ali vre.
g.	Doklej?
do, dokler, dokle, dotle, dozdaj.
h.	Kako?
bolj, clo, drugači, inak ali inako, kakor, na glas, napak ali napek, rado, posebej, posebno ali sosebno, samolež, skup ali vkup ali vkupej, ritnisko, tako, tako kakor, tako kako, zaston ali zastoji), zlasti, zlo, znak.
i.	Kam ?
deloč, dalje, doli, drugam, gori ali gor, kamor, kamor koli, kviško, memo ali mem, na, na dvoje, naprej, narazen ali saksebi, nazaj, nazdol, nekam, nikamor, notri, okoli, prek, proč, sem ali lesem ali se, tje ali tjekej, semtertje, vun ali vunkej.
k. Kako silno? komej ali komaj, prav, skoro ali skoraj, zlo, clo.
1.	Je li? ali ne?
blezo ali blez, je (kaj pa de! kaj pa!) ne, clo ne, kratko nikar ne, po nobeni ceni ne, javalne, nikar, nikar ne, nikarta, nikarte, pač, morebit, znabit, morde, res, zares.
m. Zakaj? zato, zavolj, tjer ali kjer.
n. Doklej ? dotle, dokle,
o. Dokorej? dosorej.
p. Obkorej? obsorej.
r. Odklej? s mladiga itd.
■Opomba.
t. Vse te prašanja so tudi narečja, kakor njih odgorori.
2.	Na prašanje: kako? odgovarjajo tadi na-mestne deležja, pa tudi imena in perlogi v storivnimu padežu brez predloga in s končam ama ali orna, postavim: skrivaj, skakama, nategama, stoje, grede; tihama, vedama, mahoma itd.
Sedmo poglavje.
Vez. §■57.
Vez je besedica, ktera skup veže dve ali več drugih besed, dva ali več stavkov govorjenja.
Vezi so devetere:
t. Vezavne in razprojivne: ino, in, i 5 ter; tudi; kakor, tudi; kar-, (oliko; kakor-, tako;
li-al; če več-tim več; ne samo-še veliko več, nekaj - nekaj; ko - to; ne - ne; če manj - tim manj 5 niti-niti.
2.	Ločivne: pa, pak, temuč, ampak, ali, ne-temuč, ne-ampak, ne li-anipak tudi, desi-ravno-vender.
3.	Pogajivne ali vgovorivne: ako, ak, če; ako bi, če bi; ako ne, če ne; de li, ako li; če li; dokle, dokler; li.
4.	Nasprotivne ali suprotivne: ali; ali-ali; pak, pa; li, samoč, vender.
5.	Dovoljivne: desilih, ako lih, desiravno, sicer, scer.
6.	Vzrok znanivne : ker, tjer, dokler; de, de bi, deb1; zatorej, torej, za to, tadaj.
7.	Sklepavne: tedaj, jtadaj, torej, zatorej, zato, zavolj tega, za tega voljo; potem ker.
8.	Verstivne: verh tega, zravno tega ali zraven tega; potle, potlej, naposled, zadnič,
9.	Permerjavne : ko, kol, lih.
/
Osmo poglavje.
Medmet.
§. 58.
Medmeti so besedice, s kterimi damo na znanje kakšin občutik naše duše; so glasi naših občutkov, ktere med naš govor vmes mečemo.
Per nas navadni medmeti so:
I. Oglas veselja: ju! ju ju! juhej! hajsasa! hopsasa! hajsa! hoja! huja!

2.	Oglas žalosti: ali! oli! o! joj! o joj! jojmene! jojmenasta! gorje! gorje meni!
3.	Oglas začudenja: o! d! ov! lete! ni mogoče!
4.	Oglas zapazenja ali obnaglenja: oho! ha! halia!
5.	Oglas podbudenja: ala! no! nuj! nujte! li na noge!
6.	Oglas tihiga klicanja: st! bst!
7.	Oglas glasniga klicanja: o j! ojte! čaj! na! naj te!
S. ftjrlas cnnspnia? npi! hn! bali'

Tretji odsek.
Vezanje. 59.
Vezanje uči samotne besede vezati v skup deržeče govorjenje.
K temu nam je treba vediti, kako se besede mej seboj sklepajo in skladajo.; potein pa tudi, kako še besede slediti imajo v celih izrekih in stavkih govorjenja.
s
Pervo poglavje. Sklad besedi mej seboj.
1. Sklad imen s imeni.
§• 60.
Dva imena, ali njih več stavimo v en in ravno tisti padež, kadar so s vezmi mej seboj sklenjene; in kadar eni reči več imen damo, postavim: solnce sveti dobrim in hudobnim. Nisim najdel ne tjospodarja, ne hlapca, ne dekle doma. Gorica stoji na reki Soči.
Ime, ktero odgovarja na prašanje: čigav ? premenjamo v perlastivni perlog, če stoji zgol samo, in ga skladamo v spolu, številu in padežu s drugim imenam; če pa ni zgol samo, ga stavimo v rodivni padež, kakor: očetova hiša je lepa. Jakobova Micika je marliva. Hiša va-šiga očeta ni tako lepa. Ančika našiga Jakoba je tudi marliva.
Opomba.
Imenam možkim in srednjim v edinim pomenu ,, perstavljamo ov, a, o ali ev, eva, evo, kakor: Petrov, teletov, pastirjev, stričev; ženskim perdevamo in, kakor: Micin, nevestin. V splošnim pomenu pa pristavljamo imenam brez razločka spola ski, ški ali ovski, kakor zidarski, laški, goriški, judovski; imena živih stvari vsih treh spolov dobivajo v splošnim pomenu ji, a, e: gadji, otročji, mišji, telečji itd.
§. 62.
Kadar en del celiga imenujemo, pride ime celiga v rodivni padež. Ravno tako pridejo v ta padež imena, ktere lastnost, podobo, težo, velikost, vrednost, število itd., kake reči pomenijo, postavim: kos kruha; voz sena. Mladenič dobriga serca; sneg je bele barve,
2. Sklad per loga s imenam. §. 63.
Perlog stoji ali pred, ali za imenam, kakor je lepši, in ga v ravno tisti spol, število*, in pa-
Krajnska pismenost.	i
dež devamo, v kterimu je njegovo ime, postavim: zdrava pamet sreča velika. Bog je gospodar premoženja našiga.
§ 64.
Nekteri perlogi devajo ime svojiga predmeta v rodivni p a dež, kakor so: boječ, deležin, dovoljin, kriv, maren, pomliv, potrebin, poza-bliv, snaden, vesel, že/m, itd. postavim:
marin; Ari« tatvine.
%. 65.
Dajavni padež hočejo perlogi: dopadljiv,
koristen, lastin, ljub, perličen, permerjen, podobin, pokoriti, poslušen, prijetin, spodobin, zvest, postavim: tfočr« so JBo^m dopadlivi.
%. 66.
Toživniga s predlogam na hočejo: imeniten, s/ač,	sloveč, vbožin, na
pr. m« eno oAo s/e/?, na eno n^o itd.
3, Sklad zaimen. §. 67.
Sklanjavne zaimena skladamo s imeni ravno tako, kakor perloge, v spolu, številu in padežu.
§. 68.
Višji in imenitneji ljudi, ktere poštujemo, imenujemo s m namest /»> on« namest on, kakor:
oče! vi ste rekli, de me hote v šolo dali. Gospod učenik nas veliko lepiga učijo.
Namest mene, meni, čeče, čefa", itd. pravimo krajši me, m«,	se, si, ga, mu, je, ji, je,
jih, jima, jim, Kadar odkazan glagol v stavku stoji, kakor: daj mi bukve; ne dam jih, A/r so me drago stale.
Stavimo pak \ mene, meni, tebi, sebe, sebi, itd., kadar ni v stavku odkazaniga glagola; kadar potiš na-nje devamo; in kadar imajo predlog pred seboj, postavim: Komu boš bukve dal? — njemu. Meni nisi pokor in, ki sim tvoj učenik? Per njemu je bil.
§. 70.
Zaime sebe ali se velja za vse lica in števila, ravno tako tudi perlastivno svoj, kadarkoli se govor nazaj povrača, postavim: bojim se, bojiš se, boji se; bojva se, itd. Poštvj svoje starike. Varvajmo svojiga blaga.
Kadar se pa govor ne povrača, ločimo lične zaimena, po,stavim: posluj moje stariše. ■Varvaj njegoviga blaga.
4. Vezanje glagolov. §• 71.
Odkazan glagol se sklada s svojim imen-vavpim v spolu, licu in številu, kakor: otrok je v šolo hodil. Deklica se je rada učila.
Terpivni zalog je per nas silno redek, in li s samim imenvavnim padežem navaden. Tako , znamo reči: konj je na pašo gnan, ne pa: konj je od mene na pašo gnan, temuč: konja na pašo ženem.	m
§. 73.
Rodivni padež hočejo glagoli: deržim se, dolžini, dotikam se, hvalim se, kesam se, lastim se, lotim se, nagledam se, najem se, naveličam se, navzamem se, nimam, ni, želim, iščem, potrebujem, varujem, pogrešim, čakam itd., kteri notrenjo hrepenitev pomenijo j in vsi djavni nikavni glagoli, ali kteri imajo ne pred seboj.
g. 74. _
Dajavniga hočejo: čudim se komu, hoče se mi, se mi noče, tiasledvam komu, smejam se komu, smili se mi, žal mi je.
§. 75.
Toživniga imajo lahko vsi djavni glagoli na prašanje: kaj? koga? kteri niso v §. 73. povedani.
§. 76.
Neokončaven persekan naklon stavimo vselej, kadar okončani glagol gibanje pomeni, kakor: grem orat, pridem gledat.
Glagol storivne podobe je neokončavniga pomena, tadaj služi za vse tri čase, postavim: ravno pridem iz Gorice. Pred šest tedni pridem iz ptujih dežel k svojimu bratu, ga prijazno pozdravim, in on me ne spozna. Če k nam prideš, mi'bo ljubo.
§. 78.
Deležja skladamo, kakor perloge, s imenam v spolu, številu in padežu.
<•	5. Sklad predlogov.
§• 79.
Ce kažemo en del dneva, noči, letniga časa, stavimo na prašanje: kdaj? predlog po, kakor: po dnevu, po zimi.
Ako stoji pa per imenu en perlog ali zaime, ne stavimo nobeniga predloga, kakor: celi dan ni hič storil.
6. Sklad narečij.
g. 80.
Narečja: dosti, dovolj, kaj, kar, karkoli, kolikor, malo, nekoliko, manj, nekaj, nič, obilno, premalo, in več takih, hočejo rodivni padež, postavim: dosti sadja; malo vina.
g. 81.
Več odrečivnih besed je v govorjenju, bolj odrekvajo, kakor: to je nič, in to ni nič. No-bedin ne bo nikdir in nikoli mi te iz glave zbil.
7. Sklad vezi.
§. 82.
Vez de opušamo po glagolih: rečem, naročim, zapovem, velim, vkažem, dam oblast, te pravico, itd. kakor: reci mu k meni priti, namest: reci mu, de k meni pride.
Drugo poglavje.
Vezanje celih izrekov in stavkov.
§. 83.
V govorjenju stavimo po navadi besede po ;	ti verstf: medmet ali vez, kazavno zaime, per-
lastivno, številno ime, narečje, perlog, ime, in na to glagol s vsimi svojimi okončanji, postavim: glej! te tvoje tri lepo pisana pisma pridejo sdaj vse na enkrat meni v roke.
§• 84.
Kadar govor začnemo s besedami: ako, če, in drugimi vezmi, takrat pride glagol rad precej za temi besedami, kakor: če pridejo tvoje pisma?
§. 85.
Prašavni-govor ima vselej glagol na pervi stopnji, ali koj za prašavno besedo, kakor: pridejo tvoje pisma? ali pridejo tvoje pisma?
Velivni glagol je rad spred ali^ zad, kakor je lepši, postavim : uči se dobro. Čeden bodi.
Opomba.
Naše besede niso tako na ta red pervezane, de bi se ne zainogle tudi drugači staviti, ampak lahko zavoljo samiga lepšiga glasa ta besedni red preti-kamo, kakor tudi na pervo stopnjo stavimo besedo, na ktero važnost, moč in potiš polagamo.
§. 87.
Predolge izreke. vjemamo, de je beseda sprarniši, kadar per zvezanih izrekih ne ponavljamo glagola; in s opušanjem glagola sim ali vezi in, ker, postavim: naj i oba so vzeli iz šole, mene prezgodej, tebe^ prepozno. Boljši pamet kakor žamet. Preboječ se ljudem pokazat , ostaja rajši doma zapert.
Deležja vjemajo stavke dostikrat v en izrek, kakor : molčeč pride, molčeč gre. Perliznenca se varuj ko stekliga psa,
Podobe glagolske vjemajo govor, ker, postavim, namest: ima navado k tebi hoditi^ rečemo: k tebi zahaja, k tebi hodi.
Prepone.
§. 88.
Kadar je poln pomen govorjenja tako velik, de ima v sebi več- stavkov, se imenuje strok; stavki sami imajo v sebi po več izrekov.
Za ločitev strokov, stavkov in izrekov v pismu imamo naslednje znamnja, ki jih prepone kličemo.
1.	Vejica ali rez s to prepono ločimo imena, perloge in glagole, kadar jih več zapo-redama pride; tudi jo stavimo mej cele izreke, kakor: mir, pokoj, pazenje, in pokoršina so v šoli potrebne. Vsak ve, de tiče po nebu letajo., ribe pa po vodi plavajo.
2.	Nadpičje (; ) devamo mej dva stavka, kterih pomen se nasproti eden na drugiga opira in podpira, ali pa ki sta si nasproti, kakor: pridno delati je prav dobro; to nam nese naš živež.
3.	Dvapicje stavimo, kadar za stavkam drug stavik pride, ki ga razlaga. Tudi ga stavimo pred besedami, ktere kdo drugi reče, postavim: Cicero piše: sebi orješ, sebi seješ, sebi boš tudi žel.
4.	Pika [.J se stavi na konec govorjenja, kakor: Laža je gerd greh. Hodim v šolo.
5.	Prašaj (stoji na koncu vprašanja, postavim: kaj delaš?
6.	Podpičje (7) pomeni začudenje, ali zav-pitje, ali ogovor, kakor: o, kako dobro je v starosti, kar si se mlad naučilI Stoj! poslušaj me!
7.	Medmestje ( ) sta dva krivca, ktera en proti drugimu gledata; s tim oklepamo besede, ktere med to govorjenje ravno ne gredo, kakor: učenik ga zaprejo £prav mu je !J in ga postijo, ki je bil neposajen.
'/ /JL,	j
Pomen nekterili pismenjih besed.
Dajaven, dativus, britte (gjtbmtg.
Deležje, participium, 50žittefa>ort.
Djaven, activus, tf)dtig.
Dokončaven, definitivus, fceflimmt.
Dvapičje, colon, £)oppetpunft.
Dvojstin, dualis, jmetfadjje
Edinje, singularis, etnfac^e
Glagol, verbum, 3«ttt>ort
Ime, nomen, £aapttt>ort.
Imenvaven, nominativus, erfte Grnbung.
Izobraziti, bifbejt.
Kazaven, aitietgeitb.
Lice, persona, ^)erfott.
Ličen, personalis, perjott[t'c&.
Medmestje, parenthesis, ^)<mtttfyefe,
Množin? pluralis, meffac&e 3af)f-
Nadpičje, semicolon, Stndjpunft.
Naklon, modus, bie Štrt.
Namestno deležje, gerundium.
Nanašam se, fti$ bejtetjert.
Nanašaven, relativus, bejtelienb.
Nasebin, absolutus.
Nedokončan, indefinitivus, un6efttmmt.
Nedoločiven, unkjltmmt.
Neličen, impersonalis, mtpcrfontid).
Neodkazan, indeterminatus, nicfjt fceftimmt.
Neokončaven, infinitivus, un6e|timmte 3Irt.
Neprehajaven, intransitivus, unitbergeljenb.
Neraven, indirectus, oblu/uus, uitgerab.
Nesklanjaven, indeclinabilis, mtrt6attber(tcfi. Nevpraven, irregularis, itttregefmagtg. Nikavna beseda, 3Sernetnung6wort. Obraz, forma, $orm. Odkazaven, determinativus, befttmmenb. Odrečiven, negativus, »erttetnenb. Odrekvati, oentetiten. Odstava, odstavik, paragraphus, Slbfng. Oseba, persona, ^erfott. Padež, casus, Šnbung. Perlog, adjectivum, 33emwt. Permera, proportio, $8crf)dftutf5. Persekan, suptnum nostrum slavicum. Perterjujem, affirmo, td> beja^e. Pervoobrazne števila, ©ruttbjafjfeit. Pika, punctum, ^)uttft. Podpičje, 2tučrufung3jet<$eit. Pogoj, conditio, 53ebinguitg. Pogajiven, conditionalis, bebtttgenb. Pogoll, elisio, apostrophus.
-Pomožni glagol, verbum auxiliare, ^utfčjeitrcort. Poseban, abstractvs. Potiš, potisk, emphasis, 9?a$brucf. Povrativen, jurucffiiljrcitb. Prašaj, $ragejeidf>«t. Pravilo, regula. Predlog, praepositio, SSomort. Pre met, objectum, ®egen|T:anb. Pregibati, flectere, beugen, biegetf. Pregba, flexio, SStegmtg. Prehajaven, transitivus, iibergefjenb. Prepona, interpunctio, Unterfc^etbuiigžjefc^ett. Raba, usus, @ebrauc|). Redovin, ordinalis. Rez, comma, S5ei|tridj. Rodiven, genitivus, jroette Grnbuitg. Skazaven, locativus, fiinfte (Sttbttitg. Sklanjati, declinare, abdttbcrn. Sklanjaven, declinabilis, abdnbcrlt^.
Sodnja stopnja, comparativus, bte jttette 2krg[eic$utigč * Ihtfe.
Stavik, enunciatio, eirt
Stavna, stopnja, positivus, tote erfte SScrgtetdnmgšfhtfc.
Strok, periodus, ettte ^ertobe.
Storiven, instrumentalis, fed)$te Cntbuug.
Terpiven, passivus, teibenb.
Topljen, li(/uidus, flu$ig-
Toživen, accusativus, »ierte Grttbung.
Vdar, accentus.	v
Veliven-, imperativus, ge6tetcitbc Strt.
Vez, conjunctio, S3tnbett>ort.
Vezanje, syntaxis, ffiortfiigung.
Vprava, regula.
Vprega, conjugatio, 2l6»anb(uttg. Zaime, pronomen, gurrcort.
Zalog djavni^ terpivni, vox activa, passiva, bte tf)a-
ttge, fetbenbe gonit. Zlog, sgllaba. * Zrašen, concretus.
O b i e ž i h.
Vvod.
Pervi odsek.
Pervo poglavje. Čerke.
Njih število in pomen .,.».-............1
Drugo poglavje.
Zlog ...................., 3
Drugi odsek.
Besede......................4
Pervo poglavje.
Ime......................—
Spol.........:............5
Število in padež.................6
Sklanjan je . -..................—
» I....................»
n n......• • •............9
„ III...................tO
» IV...................11
Drugo poglavje.
Perlog .....................13
Stopnje merjenja.................14
Številne imena in perlogi . .............17
Tretje poglavje.
Zaime.....................19
Celerto poglavje.
Glagol ....................24
Naklon.....................25
Čas......................—
Lice, število...................26
Vprega '....................—
Deležje........."...........—
Pomožni glagol..................27
Podoba ................... . '. —
Vprega pomožniga glagola..............28
Vprega glagolska................^ . 30
Obrazenjc časov in naklonov ............. 33
Nevpravni glagoli, I. s končam a m..........34
„	„ II. s .končam e m..........—
„	„ III. s končam i m..........39
Peto poglavje.
Predlog....................40
Šesto poglavje.
Narečje....................42
Sedmo poglavje.
Vez...................
_ Osmo poglavje. Medmet ..........t.....
Tretji Odsek.
Vezanje............ ........48
Pervo poglavje. Sklad besed mej seboj.
1.	Sklad imen s imeni . ..............48
2.	Sklad perloga s imenam.................49
3.	Sklad zaimen................^50
4.	Vezanje glagolov................51
5.	Sklad predlogov..............."53
(i. Sklad narečij .................—
7. Sklad vezi . ..................54
Drugo poglavje.
Vezanje celih izrekov in stavkov...........54
P r e p 6 n e...........'. . ......55
Pomen nekterih pismenjih besed...... ......57