številka 8 •cena 60 din __________ ____________________________________________________________________________________Celje, 27. februar 1986 GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Evropski pokal na Golteh In Rogll Kot da sc je Klemen Bergant ustrašil našega fotoreporterja. j{i gaje s svojim objektivom pri- čakoval prav pri vratcih, kjer je naš smučarski reprezentant v tekmi FIS za evropski pokal na Golteh zdrsnil s proge. Pa ni bi- lo tako. Grbina in prevelika hi- trost (imel je tretji najboljši vmesni rezultat) je na progi, ki so jo odlično pripravili smučar- ski delavci SK Titovo Velenje, zahtevala svoje. Sicer pa se je bela karavana, ki se je za dva dni ustavila tudi na Rogli predstavila z izrednimi tekmovalci, tudi takšnimi z li- cenco prve jakostne skupine najboljših na svetu in nekaterih mladih, ki bodo naslednja leta že krojili smučarski vrh. Lani je na primer na Golteh zmagal mladi Šved Johan Wallner, ki danes zmaguje tudi v svetov- nem pokalu. Letos je na Golteh tudi zmagal Šved Niklas Lind- qvist, naš najboljši pa je bil po izpadu Berganta Sašo Robič na devetem mestu, v smučarski re- prezentanci Jugoslavije se je pojavil tudi Velenjčan Bojan Si- lovšek, ki pa proge ni prevozil. EDI MASNEC Majhna po rasti, velika po volil Bo Marija Cokan iz Celja uresničila svoje sanje? Stran 13. »Ißmetnlkl smo slepo črevo tlružbe^ Tednikov intervju s slikarko Jano Vizjak. Stran 8. Podkuplllvl zliravnik Iz Zreč Nova obtožnica proti Kirilu Grnčarevu. Stran 15. Franček Knez na vrhu Cerro Torrela Pred dnevi se je iz Južne Amerike vrnila slovenska alpinistična odprava, ki je preplezala v Cerro Torreju v Patagoniji doslej najtežjo smer v južnoameriških go- rah: kar smer tretjega tiso- čletja jo imenujejo, V šeste- rici, ki je prišla na vrh, je bil tudi Franček Knez iz Rimskih Toplic, ki je novo smer ocenil s težavnostno stopnjo 8 4- A4. »Vsak član odprave je dal svoj delež pri osvajanju vrha. Plezali smo v navezah po dva in v etapah, tako da smo pritrjevali vrvi. Drugačen način plezanja v teh gorah tudi ni mogoč,« je po vrnitvi domov pripovedoval Fran- ček. »Poleg izredno težke stene je bilo tudi precej ob- jektivnih nevarnosti; v spod- njem delu v zajedi je stalno letelo kamenje in led, takšni izstrelki pa so zelo nevarni.« Cerro Torre je eden izmed najljubših dosežkov Francka Kneza. »Zato, ker je tudi go- ra najlepša na svetu,« pravi. Franček Knez piše o vzpo- nu na Cerro Torre krajši felj- ton, ki ga bodo objavili v na- šem časopisu. I Celjske družbeno-^ ' politične organizacije ugotavljajo, dajemeđ doslej evidentiranimi kandidati za odborni- ke občinske skupšči- ne precej takih, ki kandidature zavrača- jo, medtem ko podob- nih primerov med po- slanskimi kandidati skoraj ni. Kako bi si razložili ta pojav? Ali to ne pomeni morda, da se prvi preveč za- vedajo manjše odgo- vornosti, drugi pa premalo večje? (Novi tednik, 27. 2. 1969) fEMA TEDNA: PO KANDIDACIJSKIH KONFERENCAH {več o iem na strani 5) Ni nam vseeno, Kdo lio kaj Dvigovanja rok za vse evidentirane možne kandidate je tokrat v pripravah na volitve manj, kot smo bili navajeni. Na večini temeljnih kandidacijskih konferenc so ljudje zavzeto razpravlja- li o ljudeh, ki jih bodo zastopali kot delegati, še bolj pa o predlaganih no- silcih odgovornih dolžnosti. Miselnost - saj je vseeno, kaj rečemo -je prežive- la, a žal le ob izboru ljudi za delegatske dolžnosti v krajevni skupnosti, temelj- ni organizaciji združenega dela in del- no v občini. Za vpliv na odločitve na višjih ravneh prevladuje prepričanost o nemoči, a morda je prav to spodbu- dilo zavzete razprave o predlaganih nožnih kandidatih za dolžnosti v rCi. publiki in, v celjski in laški občini, odločanje proti nekaterim predlogom. Pomislekov je bilo mnogo več kot odklonilnih stališč. Pomislekov v upravičenost predlaganja imen, ki se že leta in leta ponavljajo na najrazlič- nejših ravneh, imen, s katerimi so po- vezane kasneje razkrite slabe odloči- tve in neuspehi, pa tudi imen, s kateri- mi je morda povezana ena sama že kaznovana in popravljena napaka. To so imena, o katerih ljudje nekaj vedo, ki jih poznajo. O veliki večini ne vedo ničesar - razen imena. Ker se je pre- prosteje odločiti za kot proti, imajo ti neznanci (v resnici ali le po sposobno- stih) podporo. To je tudi eden izmed razlogov za prevladujoče razmišljarjje o zaprtih listah. A kaj pomagajo odločne in glasne kritike za predloge navzgor (prav je, da povemo kaj mislimo tudi naglas, da vsaj skušamo doseči, da bodo najod- govornejše dolžnosti opravljali ljudje, ki jim zaupamo), če pa se v svoji kra- jevni skupnosti, svoji temeljni organi- zaciji ali občini svojim sokrajanom, so- delavcem, soobčanom ne upamo po- vedati v obraz, da so tudi oni delali napake, da ne bodo prinesli novega vetra, da ne moremo od njih pričako- vati odkritega zavzemanja za reševa- nje problemov, ki nas težijo. MILENA B. POKLIČ Gorenje v Kolnu Gorenje se je tudi letos s svojimi izdelki uspešno pre- stavilo številnim obisko- valcem mednarodnega sej- »öa »domotechnic« v Kolnu. Zanimanje obiskovalcev ?«ima za Gorenjeve izdelke |e zagotovilo, da bo ta ve- denjski sozd izpolnil letoš- nji izvozni načrt, po kate- fem naj bi izvozili za več l'ot 100 milijonov dolarjev 'zdelkov bele tehnike. Na mednarodnem sejmu v Kolnu je namreč Gorenje do- •^ončno obUkovalo pogodbe ^ največjimi partnerji v ^ropi in pridobilo nove po- slovne partnerje, kar doka- ^^je, da uspešno konkurira ■najmočnejšim evropskim proizvajalcem bele tehnike, ^'cer pa so v organizaciji Go- •"^rija Commerce na letoš- {yem mednarodnem sejmu v p-olnu svoje izdelke razstav- yale Gorenjeve delovne or- l^nizacije: Notranja oprema ^^ira in Tiki. V.E. V črnkami vlekolit Letos bodo v Cinkarni pričeli s proizvodnjo nove družine izdelkov, tako- imenovanih vlekolitov ali kalcijevih stearatov. Izde- lek je plod skupnega dela Cinkarne in ljubljanskega inštituta Jožef Štefan, ki je izdelek prepustil Cin- karni v poizkusno proiz- vodnjo. Vlekoliti so zmes hidrira- nega apna in zmesi maš- čobnih kislin, uporablj^o pa se pri vlečenju jeklenih profilov in žice z manjšim ali večjim odstotkom oglji- ka. Letos bodo v Cinkarni izdelali za potrebe domače- ga tržišča približno 300 ton vlekolitov. Izdelovali jih bodo v štirih kvalitetah, ki vsebujejo različne odstotke apna in derivatov maščob- nih kislin. V.E. Javno o dolgoročnem načrtu in ekološki sanaciji Cinkarne Celjski izvršni svet je sre- di prejšnjega tedna potrdil predlog dolgoročnega načr- ta Cinkarne in predlog za spremembo programa eko- loške sanacije tega celjske- ga kolektiva. O obeh doku- mentih bodo odločali vsi Celjani v široki in demokra- tični javni razpravi. Načr- tovane nove naložbe bo strokovno ocenil Občinski komite za družbenoeko- nomski razvoj, ko bodo pri- pravili v Cinkarni investi- cijsko zasnovo. Izvršni svet sodi, daje Cin- karna dopolnila dolgoročni načrt tako kot so zahtevali in da je tako dopolnjen uskla- jen s celjskim občinskim dolgoročnim načrtom. Med pomembnejšimi je sklep iz- vršnega sveta, da gradnja druge faze TiOj v celjski ob- čini do leta 2000 ni možna in da se mora Cinkarna vključi- ti v raziskovanje možnosti za pridobivanje žveplene kisli- ne iz dimnih plinov termo- elektrarn. Kar zadeva izgradnjo dru- ge faze Ti02 so Cinkarnarji pojasnili, da je v dolgoroč- nem načrtu ne načrtujejo, vendar pa o morebitni pod- vojitvi proizvodnje titanove- ga dioksida še vedno razmi- šljajo. Na tem, da se Cinkar- na vključi v raziskovanje pri- dobivanje žveplene kisline iz dimnih plinov, pa vztraja tu- di celjski sis za varstvo oko- lja. Poleg tega mora Cinkar- na do leta 1990 omejiti emisi- jo žveplovega dioksida na 210 kilogramov na uro. (Nadaljevanje na 4. strani) 2. STRAN - NOVI TEDNIK Tepen je, kdor se z izvozom ukvarja Smo dovoU bogati, da lahko izvažamoi Razprave v komisiji za družbeno ekonomske odno- se na programsko volilni konferenci občinske organi- zacije ZKS Slovenske Ko- njice, (bila je 19. februarja) so bile v glavnem ubrane na problem, ki tepe zlasti veli- ke izvoznike na konvertibil- no področje. Med njimi so Unior, Konus in Lip. »Ne vemo, kako se nag ob- našamo naprej,« je začel svo- jo razpravo direktor Uniorja Marjan Osole. Polovico iz- voza v občini zagotavlja Uni- or, ki je v zadnjem desetletju držal v rokah akumulativ- nost v občini. »Danes so to tisti, ki izvažajo na kliring in ki prodajajo doma,« je nada- ljeval Marjan Osole. Zakon o Za sekretarko občinskega komiteja ZK Slovenske Ko- njice so izvolili Majdo Gro- leger iz Konusa, za predsed- nika pa Franca Seliha iz De- lavske univerze, ki bo to funkcijo opravljal neprofe- sionalno. deviznem poslovanju je spravil velike izvoznike v ne- mogoč položaj. Izvoz nima svoje prave cene in ga bo po- trebno črtati in se preusme- riti tja, kjer bo mogoče zago- toviti delavcem plače in da bi lahko rešili nelogičnosti, bo pač potrebno delati proti ekonomski logiki. V Uniorju so se že napotih v iskanje no- vih smeri. V turizmu, na pri- mer, so možnosti razvoja ne- omejene. Toda, zato bo po- trebno zbrati precej denarja in iz Uniorja so predlagali, da bi tudi druge delovne or- ganizacije v občini združile sredstva za nove zmogljivo- sti na zreškem Pohorju. »Za turiste bo ostalo bolj malo,« je povzel besedo direktd Konusa Jure Pokorn, »tž^ jo nas lastne naložbe, kar|)| ostajalo, bomo morali nanji niti izgradnji Konjic« Izvq na konvertibilno podroj« pa pesti tudi Konus. VeliB težave imajo tudi z dom^ mi surovinami, ki so v p2 merjavi z uvoženimi draii in manj kakovostne. IzvJ bodo morali začeti brzdaj Združeno delo opozarja \ nevarnost, da bodo tiste si] ki so devizni zakon pripe^j le na površje, pri njem tu vztr^ale, in da se bo v dr gem polletju zato pojavil večji etatizem. Izvoz, tako visokolete družbena usmeritev v prah pomeni: čim dlje od njej saj nismo tako bogati, da lahko izvažali, je bilo slišati razpravi na programsko v lilni konferenci v Slovenski] Konjicah. MATEJA PODJEI Bili so dovolj učinkoviti y mozirskem komiiew ZK kar tretjina mlatilh v zadnjih štirih letih je število ko- munistov v občini Mozirje kar za pe- tino večje kot pred tem, ugotavljajo pa, da je bila tudi učinkovitost njiho- vega dela zadovoljiva. Še ena in mor- da najbolj spodbudna ugotovitev z volilno programske konference mo- zirskih komunistov pa je ta, da je sestava občinskega komiteja močno pomlajena, saj je med 27 člani kar tretjina mladih. Na konferenci so potrdili, da komu- nisti v mozirski občini v zadnjih letih niso stali na obrobju družbenih doga- janj. To seveda ne drži za vse komuni- ste ali vsaj za velik del le-teh, ki so pasivno stali ob strani. Podobna, del- no zadovoljiva ocena velja tudi za učinkovitost gospodarstva. Povečan izvoz, zaustavljen padec kmetijske proizvodnje, majhna brezposelnost (le 35 brezposelnih v občini) in izboljšana rast dohodka v nekaterih organizaci- jah namreč niso prinesli tudi dobrih skupnih rezultatov, saj je gospodarska rast še vedno slabša od poprečja rasti v regiji in tudi repubhki. Temu je krivo predvsem pomanjkanje ustreznih pro- izvodnih programov in kakovostnih izdelkov, kar pomeni, da v preteklosti razvoju, kreativnosti, kadrom in kako- vosti v občini niso namenjali veliko pozornosti. Sedaj to vključno s komu- nisti, v svojih programih postavljajo na prvo mesto. Nova sekretarka občinskega komi- teja ZKS Mozirje je Anka Sivec, predsednik komiteja pa bo dosedanji sekretar Miro Strašek. V razpravi so na konferenci delegati opozorili tudi na potrebne spremembe pri razvoju turizma, na nedovoljeno tr- govino z lesom, proti kateri so zaradi njene dobre organiziranosti pogosto nemočni tudi v organih za notranje zadeve, v družbenih dejavnostih pa je bilo največ govora o kulturi, ki jo drži pokonci predvsem ljubiteljska dejav- nost in kateri bo treba nameniti več sredstev. Teh je premalo tudi v izobra- ževanju, kjer pa poleg tega čutijo po- trebo po pomladitvi pedagoških vrst. Med temi konstruktivnimi razprava- mi je bilo tudi nekaj takšnih, ki so bile zgolj same sebi namen in ki k oceni in sestavi programa dela niso veliko pri- spevale. Posebno kritična pa je bila razprava Radeta Rakuna iz mozirske- ga komunalnega podjetja Vez, ki je pojasnil, da je stečajni postopek ob ukinitvi temeljnih organizacij mozir- ske komunale zaključen, vendar predvsem v škodo delavcev komuna- le, ki morajo plačevati za zgrešene na- ložbe v preteklosti, medtem ko tisti, ki bi morali odgovarjati, na sodišču po mnenju Radeta Rakuna niso dobili za- služene kazni. Odgovornost tako osta- ja deklarirano načelo, zaradi česar tudi slabi zaupanje v zvezo komunistov. R. PANTELIČ Pot iz nerazvitosti bi bila lahko krajša Kritičnost šmarskih komunistov ni zameglila lenih dosežkov v občini Samoupravne družbenoekonomske in družbenopolitične razmere in kon- kretni rezultati dela v zadnjem letu preteklega srednjeročnega obdobja, so bile osrednje teme razprav na pro- gramsko-volilni konferenci občinske organizacije Zveze komunistov Šmarje pri Jelšah, ki je bila preteklo sredo. Kljub izredni kritičnosti uvodnega referata, ni bilo mogoče mimo najvid- nejših dosežkov v občini, teh pa na Šmarskem ni malo. Na prvem mestu je aktiviranje investicije steklarjev iz Rogaške Slatine, ki poleg izvoznih obetov in petstotih novih delovnih mest, pomeni tudi enega od konkret- nih rezultatov pri naporih za prestruk- turiranje gospodarstva občine. Ko so govorili o kakovostnih premi- kih gospodarjenja in poslovanja, so iz- postavili nek^ delovnih kolektivov, ki v zadnjem času beležijo lepe rezultate: Zdravilišče Rogaška Slatina kot šam- piona turizma za leto 1985, ureditev kadrovskih, samoupravnih razmer in izboljšanjegospodarjenja v Korsu, sa- nacijo razmer v delovni organizaciji Ikom, vse prodornejšo poslovno poli- tiko v Prevozništvu Donat v Rogaški Slatini itn. Nezavidljiv položaj pa je še vedno na področju zaposlenosti. Podatek, ki to potrjuje, je dovolj zgovoren: 700 obča- nov je zaposlenih v delovnih enotah s sedežem tozd zunaj občine in preko 1500 delavcev iz šmarske občine je or- ganiziranih v temeljnih organizacijah s sedežem izven občine Šmarje. Tudi mimo nakopičenih problemov v kme- tijstvu konferenca ni mogla. Kljub ne- spornim dosežkom v tej panogi v zad- njih desetih letih, sotse nekateri pro- blemi tako razmahnili, daje bil začasni ukrep družbenega ^varstva v Kmetij- skem kombinatu Šmarje nujen. Ena glavnih nalog in usmeritev začasnega vodstva mora biti v pripravi takšnih pogojev proizvodnje hrane, ki bodo pridelovalcem vrnili zaupanje v to de- lovno organizacijo. Nizka raven strokovnosti in znanja je bila tema večih razprav, veliko re- zerve pa je tudi v boljšem izkoriščanju razpoložljivega znanja. Vsi razpravljal- ci iz »izvoznih« delovnih kolektivov so konferenco opozorili na nekatere ne- Na konferenci so izvolili tudi novo vodstvo. Jože Božiček bo še naprej neprofesionalni predsednik šmarske občinske organizacije ZKS, novi se- kretar pa je Franci Vehovar. spodbudne posledice novega devizne- ga zakona. V razpravi so izpostavili tudi nerazvitost šmarske občine in dej- stvo, da sta od štirih manj razvitih slo- venskih občin kar dve v celjski regiji. Le-to kaže na preslabo aktivnost celot- ne regije oziroma nekaterih medobčin- skih organov in organizacij. M. AGREŽ Višje pokojnine Lani so se osebni do- hodki v povprečju pove- čali za 98,1 odstotka, zato je treba pokojnine pove- čati še za 5,7 odstotka, da bodo dokončno usklaje- ne z gibanjem osebnih dohodkov v minulem le- tu. Z dosedanjimi uskla- ditvami je bilo namreč že doseženo 87,45 odstotno skupno povečanje za leto 1985. Večje pokojnine za 5,7 odstotka na račun do- končne uskladitve bodo dobili upokojenci izpla- čane marca, hkrati pa tu- di razliko za dva meseca. Usklajene bodo še nove pokojnine, ki so bile uve- ljavljene po 1. juliju lani m sicer za 46,9 odstotka. S to uskladitvijo (od prve- ga januarja letos) bo tudi novim upokojencem za- gotovljen enak položaj, kot če bi se upokojih v letu 1982. Potrjena je tudi najnižja in najvišja pokoj- ninska osnova, ki bo ve- ljala od prvega januaija letos. Najvišja pokojnin- ska osnova znaša 192.451 dinarjev (n^višja pokoj- nina za polno pokojnin- sko dobo je 163.583 dinar- jev) najnižja pokojninska osnova pa 40.617 dinarjev (najnižja pokojnina za polno dobo je 34.525 di- narjev). Z.S. V šolski mreži nič novega Pričel se je vpis v pri- hodnje šolsko leto za učence, ki želijo nadalje- vati izobraževanje v srednjih, višjih ali viso- kih šolah. Srednje šole prejemajo prijave za vpis do vključ- no 25. marca. Kandidati za vpis v višje stopnje izo- braževanja na univerzi v Ljubljani in Mariboru pa morajo svoje prijave po- slati do vključno 27. mar- ca na Center za razvoj univerze v Ljubljani. V srednješolski mreži na našem območju ni sprememb. Obseg, vpisa tako v celjskih kot velenj- skih srednjih šolah je enak lanskemu. V celjskih šolah je raz- pisanih 79 oddelkov, v ve- lenjskih pa 28 oddelkov vključno z oddelkom ru- darske usmeritve v Len- davi in tremi oddelki ko- vinarske usmeritve v Zre- čah. Edina novost je ta, da so v Titovem Velenju razpisali oddelek skrajša- nega programa znotraj elektrotehnične usmeri- tve, kar je.sploh novo v naši šolski mreži. V celjskih srednjih šo- lah so razpisali tudi 38 od- delkov za odrasle, Center srednjih šol v Titovem Velenju pa ima 330 vpis- nih mest ali 11 oddelkov za odrasle. WE Kneževič in Korošec na Šmarskem Pogovori o izgubah kombinata, težavah tekstilcev In izvozu Hmezadov Kmetijski kombinat v Šmarju je pre- teklo sredo obiskal Milan Kneževič, republiški sekre- tar za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano. Istega dne je bil na obisku tudi Štefan Korošec, izvršni sekretar v predsedstvu CK ZK Slove- nije; najprej v Korsu, potem pa še v steklarni Boris Ki- dirč v Rogaški Slatini. Milan Kneževič se je s predstavniki sozda Hmezad, člani začasnega kolektivne- ga poslovodnega organa v kombinatu in s predstavniki izvršnega sveta ter skupšči- ne občine Šmarje pri Jelšah pogovarjal o možnostih za postopno reševanje težav v kmetijstvu oziroma posa- meznih panogah ter o načinu pokrivanja izgub Kmetijske- ga kombinata Šmarje pri Jelšah. Od celotne izgube okoli 210 milijonov dinarjev so jo lani ob koncu leta v tozdu lastna proizvodnja ustvarili 137 milijonov, v tozdu pre- skrba 60, v tozdu kovinar- stvo in servisi 20 milijonov, temeljna organizacija koope- rantov pa je lani poslovala brez izgub. Najbolj razvese- ljivo je bilo slišati, da so štiri- letno naraščanje izgube v Kmetijskem kombinatu se- daj uspeli zajeziti. Največji problem ostaja farma nesnic v Hajnskem, ki je glavni vir tekočih izgub in ki jo breme- nijo še nekvalitetni viri fi- nanciranja ob izgradnji. V razgovoru z Milanom Kneževičem je bilo v ospre- dju pokrivanje izgub kombi- nata. Možne rešitve vidijo med drugim v aktivnejšem sodelovanju banke, konkret- no z odložitvijo plačila glav- nice in z odpisom obresti, ne le za tozd lastna proizvodnja, ampak za celotno delovno organizacijo. Zaenkrat je banka pripravljena odpisati obresti le v višini slabih 6 milijonov dinarjev za tozd lastna proizvodnja. Udele- ženci v razgovoru so pri tem poudarili, da gre za kmetij- stvo kot našo prednostno go- spodarsko panogo ter za manj razvito slovensko obči- no in bo torej širša družbena pomoč pri tem nujna. Pri na- daljnjih prizadevanjih za iz- boljšanje stanja v šmarskem kmetijstvu pa bo nioral kom- binat iskati rešitve znotraj sozda Hmezad, če tako ne bo šlo pa poiskati možnosti iz- ven tega sistema. Štefan Korošec se je v de- lovni organizaciji Kors v Ro- gaški Slatini seznanil s pogo- ji in rezultati gospodarjenja. Pri tem je opozoril na previ- soke zaloge, ki jih močno bremenijo in ki jih bo treba zmanjševati z ustrezno poli- tiko, na potrebo po spodbu- janju množične inventivne dejavnosti, posebej pa je po- udaril znanje, strokovnost. Pri reševanju posameznih težjih problemov pa bi se bi- lo dobro povezati z znanstve- nimi institucijami. Podprl je tudi prizadevanja Korsa po vrhunski kakovosti iz- delkov. V steklarni Boris Kidrič v Rogaški Slatini je bil pogo- vor s Štefanom Korošcem iz- vozno naravnan, v luči novo- sti, ki jih je prinesel novi de- vizni zakon, ki rogaške ste- klarje pri izvoznih prizade- vanjih vse prej kot osrečuje. ____^_.____.^M AGREŽ Večje invalidnine In dodatki Odbor za plan in finance pri pokojninskem in invalidskem zavarovanju predlaga naj bi se invalidnine oziroma nadomestila za telesno okvaro povečale in sicer približno za dvajset odstot- kov več kot če bi jih uskladih samo z lanskim porastom osebnih dohodkov. Bolj tekoče je treba usklcOevati tudi dodatke za pomoč in postrežbo tistih, ki jim je potrebna nenehna pomoč drugih za opravljanje vseh ali večine zivljeryskih potreb. Do zdaj je te dodatke večidel izničila inflacija, zato je predlog, da se tudi tu postavijo nove osnove, ki se nato še uskladijo z rastjo osebnih dohodkov. Tako naj bi bila nova osnova dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh temeljnih življenjskih potreb 23 tisoč dinarjev, skupaj z uskladitvijo nekaj čez 30 tisoč dinar- jev, za opravljanje večine življenjskih potreb pa 11.500 ozi- roma nekaj nad 17 tisoč dinarji. Po novem bodo do dodatka za pomoč in postrežbo upravičeni tudi slepi kmetje, ki do zd^ niso bih. Z. S. Pripombe k načrtu Veliko želja ne bo povečalo finančnih možnosti v teh dneh se izteka javna razprava o osnutku družbene- ga plana šentjurske občine v naslednjih letih. V razpravi je bil od začetka decembra in v tem času so v krajevnih skup- nostih in družbenopolitičnih organizacijah oblikovali celo vrsto pripomb, precej manj pa jih je bilo iz združenega dela. Pripombe iz krajevnih skup- nosti so se nanašale predvsem na probleme, ki jih imajo kra- jani, predstavniki družbenopo- litičnih organizacij pa so pred- lagali spremembe globalnih okvirjev razvoja. Večino pri- pomb so upoštevali in jih vne- sli v predlog načrta, pri vseh pa to ni bilo mogoče zaradi po- manjkanja sredstev. Tako niso upoštevali predloga krajevne skupnosti Dobje, da bi zgradili osemletno šolo in ta sklep ute- meljili tudi z ugotovitvijo Vzgojnoizobraževalnega zavo- da, ki pravi, da takšna gradnja ni smiselna zaradi premajhne- ga števila otrok. V načrtu pred- lagajo fazno gradnjo, torej nžO; prej štiri razredno šolo. Tudi gradnjo nove šole v Šentjuij" ni bilo mogoče vnesti v priori- tetni program. Pri globalnih okvirjih razvo; ja pa so upoštevali predlog, 5oslitve, ki povzroča neskladje med po- trebami združenega dela na eni strani in razpoložljivo kvalifikacijsko strukturo na drugi. Zaradi neustrezne kvalifikacijske strukture iskalcev «aposlitve združe- nemu delu še vedno pri- manjkuje sto delavcev, predvsem s področja lesar- ske in papirniške stroke. Med iskalci zaposlitve se nenehno veča delež žensk (okoli 67 odstotkov) in težje zaposljivih ter invalidnih oseb. . Tretjina novozaposlenih pa je lani dobila delo le za določen čas, medtem ko seje od 27 pripravnikov skoraj polovica zaposlila na neu- strezna dela in naloge. Zato se povečuje število ti- stih, ki iščejo premestitve, zaradi zaposlovanja za dolo- čen čas pa je več upravičen- cev do denarnih pomoči in nadomestil. Število teh je večje za 13 odstotkov. O teh vprašanjih so raz- pravljali prejšnji teden dele- gati skupnosti za zaposlova- nje Laško. V skladu s temi ugotovitvami so sprejeli tudi program dela. Skupnost si bo prizadevala, da v skladu s samoupravnim sporazumom o usklajevanju letnih načr- tov zaposlovanja redno spremlja gibanje zaposleno- sti, zaposlovanje pripravni- kov za določen čas, da nada- lje preverja, kako se uresni- čujejo določila o zmanjšanju pogodbenega dela in pravo- časni upokojitvi delavcev. S sprotnim in pravočas- nim spremljanjem teh gibanj lahko preprečijo bistveno večje probleme pri zaposlo- vanju, kot jih imajo v občini Laško v tem trenutku.. Pri tem ne gre pozabiti tudi na ostale naloge, kot so poklic- no usmerjanje in štipendira- nje, strokovno usposablja- nje, usposabljanje in zapo- slovanje invalidov in druga področja dela občinske skupnosti za zaposlovanje, ki ji uspeva za sedaj še rela- tivno uspešno premagovati naraščanje brezposlnosti. VVE Velenjčani o svojem ekonomskem položaju Tudi v velenjski obči- ni so mladinci že zaklju- čili z razpravo o osnutku gradiva za 12. kongres slovenske mladine. Me- nili so, da je osnutek do- bro napisan, da ni zgolj dokument, kakršnih smo napisali in sprejeli že ne- šteto. To so v Velenju tudi izrabili in opozorili, da bo potrebno v občini več na- rediti za reševanje stano- vanjskih vprašanj. Tre- nutno je v občini približ- no 1500 do 2000 prosilcev za stanovanja, med njimi prevladujejo mlade druži- ne, letos pa bodo v občini zgradili 200 stanovanj. Ob manjšanju stanovanjske gradnje je to vsekakor za- skrbljujoč problem. Prav tako pa velenjske mladin- ce skrbi tudi izobraževa- nje. Ob prenatrpanosti velenjskih osnovnih šol namreč močno šepa ka- kovost izobraževanja in vzgoje oziroma dela z učenci. Ob obravnavi kongres- nega gradiva so mladinci opozoriU tudi na to, da Zveza socialistične mla- dine še vedno ni dovolj močna in enakopravna družbenopolitična orga- nizacija, ter da je njena vloga v družbenem vsak- danu še vedno opredelje- na le s pripravo manife- stativnih akcij in priredi- tev. Mladi pa bi radi ena- kopravno sodelovali pri ustvarjanju boljših raz- mer povsod, saj gre za nji- hov^ jutri. Prav zaradi tega so tudi opozorili, da bo potrebno v repubhki do- končno rešiti vprašanje energetike in s tem tudi velenjskega rudnika. Velenjsko mladino bo- do na kongresu sloven- ske mladine zastopali Da- re Bojar, Natalija Hus, Valerija Oremoš in Mar- tin Kopušar, v Beograd pa bo na kongres jugoslo- vanske mladine odpoto- val Milan Kopušar. IVANA FIDLER Celjska mesna InđusMla vztrajala pri svojem Hmezadova delovna orga- nizacija Celjska mesna in- dustrija je neodgovorno in neupravičeno zvišala cene svežega mesa in mesnih iz- delkov in pozročila s tem na trgu zmedo. Ker ni uresniči- la niti zahtev republiškega niti občinskega izvršnega sveta, je republiški izvršni svet uveljavil ekonomske sankcije, družbenopolitične organizacije v občini in Celjski mesni industriji pa so za posledice dviga cen zahtevale osebno odgovor- nost vodilnih delavcev. Ker direktor delovne organiza- cije Adi Goršek ni bil pri- pravljen odstopiti, ga je v petek razrešil centralni de- lavski svet delovne organi- zacije in imenoval za vršil- ca dožnosti direktorja Vla- da Jurančiča, Adija Gorska pa začasno za vršilca dolž- nosti pomočnika direk- torja. Takšen je zaključek sedaj dokazano neupravičenega dviga cen mesa in mesnih iz- delkov. Kot je povedal pred- sednik celjskega izvršnega sveta Zvone Hudej, so na zahtevo po odgovornosti zveznega zavoda za cene do- bili pojasnilo, da je zavod pravočasno (v 45 dneh po prejemu zahtevka po višjih cenah - ne od dneva, ko so zahtevo poslali iz Celjske mesne industrije) zavrnil predlagane višje cene. Res je bil naslov nepopoln, a odloč- ba je prišla na sedež sestav- ljene organizacije Hmezad, kjer so kuverto odprli in jo nato vrnili zveznemu zavodu za cene. Ne glede na to, da sprva ni bilo jasno, da je bila odločba zveznega zavoda pravočasna in veljavna, sta republiški in celjski izvršni svet predlaga- la Celjski mesni industriji da takoj (petek 14. 2.) vrne cene na prvotno raven, a so to sto- rili šele v ponedeljek 17. fe- bruarja, pa še to samo pri svežem mesu. Cene mesnih izdelkov so na ponovno zah- tevo znižali šele v petek, 21. februarja, po četrtkovi seji delavskega sveta. Zaradi takšnega neodgovornega ob- našanja je republiški izvršni svet odtegnil Hmezadu 200 milijonov dinarjev ugodnih sredstev za napredovanje kmetijske proizvodnje, pri- pravljal pa je tudi druge eko- nomske sankcije. Z vrnitvijo cen na priznano raven in z razrešitvijo odgovornega de- lavca se je Celjska mesna in- dustrija rešila nadaljnjih po- sledic. MILENA B POKLIČ Nosilci napredka so ljudje Konjiški Konus pred 40-umim delovnlkom Slovenski republiški sin- dikat je dal pobudo, da bi morale delovne organizaci- je pri sestavi dolgoročnih in srednjeročnih načrtov raz- mišljati tudi o skrajšanem delovnem času. Zato je ime- noval tudi svet za koordina- cijo aktivnosti v zvezi z ure- janjem delovnega in obra- tovalnega časa, katerega član je tudi Drago Štruc iz Konusa v Slovenskih Ko- njicah. * V Konusu že dlje časa raz- mišljajo o uvedbi 40-urnega delovnega tedna. V cilje raz- voja so zapisali, da bo strate- gija dolgoročnih razvojnih možnosti temeljila na zani- mivosti razvojnih progra- mov, produktivnosti, ekono- mičnoti poslovanja, tehnolo- ški opremljenosti in na ka- drovskem potencialu. Gradi- jo torej na trdnih temeljih, pri čemer se zavedajo, da so nosilci takšne izgradnje in razvoja ljudje. Osnova za iz- boljšanje delovnih in živ- ljenjskih pogojev zaposlenih pa je prosti čas. »Procesu skrajševanja de- lovnega časa, ki so ga v za- hodni Evropi že davno priče- li, se tudi pri nas ne bomo mogli izogniti. Vendar pa se moramo zavedati, da je že pred tem potrebno doseči določeno raven ekonomske in fizične sposobnosti orga- nizacije združenega dela. V nasprotnem primeru bi bil ta korak nesmiselen in bi uda- ril nazaj kot bumerang,« pra- vi Drago Štruc. Konjiški Konus je zaen- krat na celjskem območju edini, ki je v pripravah naj- bliže skrajšanemu delovne- mu času. V obdobju postop- nega prestrukturiranja je na- mreč organizacija dosegla vidne rezultate. Zato pa so se v Konusu lahko lotili meto- dologije za izdelavo elabora- tov po temeljnih organizaci- jah. Vsaka temeljna organi- zacija združenega dela v Ko- nusu mora napraviti načrt iz katerega bo razvidno, ali iz- polnjuje pogoje za prehod na skrajšani delovni čas. Meto- dologija ukrepov je za vse. enotna. Ustanovili pa so tudi posebno delovno skupino na ravni delovne organizacije, ki bo spremljala vse te učin- ke. Če bodo zahteve za pre- hod izpolnjene, bodo v zad- njem četrtletju ali pa s 1. ja- nuarjem prihodnje leto v Ko- nusu že imeli 40-urni delov- nik. Pogoj za prehod je tudi nova oprema v posameznih tozdih, z njo pa večja pro- duktivnoti in odprava ozkih grl. Proces tri in štiri izmen- skega dela v Konusu ostaja, pri skrajševanju delovnega časa pa nameravajo ukiniti delovne sobote. O prehodu na skrajšan de- lovni čas v Konusu že sezha- njajo delavce na zborih, ki na to akcijo gledajo zelo strpno, zavedajoč se, da prehod ne bo možen čez noč, da je po- trebno poprej izpolniti zah- tevane rezultate. V Konusu namreč ne želijo, da bi bila akcija kampanjska kot tedaj, ko smo prešli iz 48 na 42 urni delovnik, ampak da bi bila resničen odraz dobrega po- slovanja. MATEJA POD JED Komisija za podelitev priznanj »Priznanje samoupravljalcu« pri občinsl(i skupščini Celje RAZPISUJE v skladu s 14. členom odloka o priznanjih in nagradah občine Celje (Ur. list SRS 20/83) podelitev priznanj »Priznanje samoupravljalcu« za leto 1986 Priznanje samoupravljalcu se podeli zaslužnim dele- gatom (članom) v organih samoupravljanja in dru- gim delavcem, organom samoupravljanja in samou- pravnim delovnim skupinam v organizacijah združe- nega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih za izredne dosežke na področju razvoja samoupravljanja in delegatskih odnosov ter za druž- beno politično delo, ki prispeva k napredku sociali- stičnih samoupravnih odnosov. Možno je obnoviti predloge tudi za tiste, ki so bili predlagani že prejšnja leta, pa so zaradi omejenega števila nagrad izpadli, pogoje za dodelitev priznanja pa še vedno izpolnjujejo: Predlogi naj bodo poleg osnovnih podatkov utemeljeni: - za skupine - z razlogi za podelitev priznanja s podrobnejšim prikazom uresničevanja zakona o združenem delu zlasti v pogledu razvijanja dohodkovnih odnosov, razporejanja čistega dohodka in delitve sredstev za OD, urejanje odnosov med delavci TOZD in delavci delovnih skupnosti za opravljanje zadev skupnega pomena, samoupravnega planiranja in uresničeva- nja planskih ciljev.'uresničevanja kadrovske, stano- vanjske in socialne politike itd. - s politično oceno obstoječih samoupravnih odno- sov glede na položaj delavcev, njihovo vlogo, vklju- čenost in aktivnost pri oblikovanju pogojev in razpo- laganju s sredstvi in rezultati dela. - za posameznika - z opredelitvijo dosedanjih funkcij in aktivnosti de- la na področju kdaj, kje in kako je naloge opravljal in izvrševal - z razlogi za podelitev priznanja, opisom kandida- tovih prizadevanj in stvarnih dosežkov zlasti z vidika uresničevanja Zakona o združenem delu. Komisija vabi vse OZD in druge samoupravne orga- nizacije, skupnosti družbenopolitične organizacije, društva in občane, da pošljejo predloge do 15/ 4-1986 na naslov Skupščina občine Celje, Komisija za podelitev priz- nanj »Priznanje samoupravljalcu«. Trg svobode 9, 63000 Celje. Po tem roku komisija vlog ne bo več sprejemala. Komisija za podelitev priznanj »Priznanje samoupravljalcu« POGLED V SVET Filipinska nadaljevanka Piše Jože Šircelj Neki filipinski pisatelj je pred nedav-.; nim zgodovino svoje dežele 7000 otokov ; označil kot »pol tisočletja samostanov, pol stoletja Hollywooda.« Prvi del bodi-' ce je letel na katoliško, pobožno in po-' božnjakarsko naravo filipinske družbe,! na vlogo cerkvene hierarhije, ki je tudi ■ tokrat v politiki imela zelo veljavno be- ^ sedo. Drugi del se nanaša na amerikani-; zacijo Filipinov, najprej kot edine pra-1 ve kolonije, kar so jih premogle ZDA, ^ nato na pokroviteljstvo od konca druge] svetovne vojne dalje, pokroviteljstvo,; ki je bilo do pred nekaj dnevi vezano v glavnem na ime Ferdinand Marcos. i Zdaj je Marcos, 21 let po izvolitvi za i predsednika republike, 14 let po razgla-; sitvi izrednega stanja, poldrugo leto po i umoru njegovega glavnega političnega« nasprotnika Benigna Aquina, tri tedne , po zadnjih volitvah - izgubil oblast. Še i predvčerajšnjim smo bili priče kratko- i trajnemu satiričnemu prizoru iz lutkov-! ne nadaljevanke: istega dne sta na pod-1 lagi istega zakona pred (očitno dvema' ali pa je bil en sam?) sodnikoma vrhov-: nega sodišča z dvigneno desnico prise-: gla kot šefa države Ferdinand Marcos-; kot Corazon Aquino. Toda to je bila sa-' mo poslastica za poznavalce ustavnega; prava; Marcosova usoda je bila tedaj v i resnici že zapečatena. \ Sledil je komični finale. Vtem ko so i čakali helikopterji ameriške vojske, đa< Marcosa in njegove odpeljejo v ameri- ško vojaško oporišče Clark na Filipinih, sta Marcos in njegova - žena Imelda, nekdanja miss Filipinov in nekdanja popevkarica, še zapela žaloben šanson -. v angleščini, kajpak. Vlada ZDA je na- mreč Marcosu gostoljubno ponudila < prevoz in zatočišče v Združenih drža-| vah, kjer so Marcosovi, zlasti še Imelda i naložili večino rodbinskega premože-] nja, ki ga cenijo na vsaj milijardo do- larjev. Uradni Washington je nato na hitro roko priznal vlado druge predsed- niške zapriseženke, Corazon Aquino, zu- nanji minister Shultz pa je bil toliko diplomatsko galanten, da je ob lepih be-. sedah na rovaš nove predsednice naklo-j nil Marcosu nekaj besed zahvale koti dolgoletnemu prijatelju ZDA. Medtem! je bilo v glavnem mestu Manili nekaj j malega obračunov, mladež je prepleza-ii la ograjo predsedniške palače in se dala] fotografirati v predsedniških nasla-1 njačih. Zadnje žeblje v Macosovo oblastniško krsto pa sta v resnici zabila dva njego- va dolgoletna, navidez najzvestejša ge- nerala, Ramos, diplomat aiperiške voja-. ške akademije v West Pointu, in obrambni minister Enrile. Potem ko je podjetniški sloj, buržoazija izračunala, da Marcosov režim ni več donosen, ko mu je obrnil hrbet kardinal Sin na čelu katoliške hierarhije, ko je bilo očitno, da množice podpirajo Aquinovo, se je Marcos zatekel še k zadnjemu svojih po- litičnih trikov - prevari na volitvah 7. februarja. Bilo je prepozno. Zdaj je veliko vprašanje, koliko sta nova vlada in vladavina sploh nova. Prav gotovo ni naključje, da so njej ne- kateri Marcosovi dolgoletni tesni sode- lavci. Ni naključje, da je zdaj prvo geslo Aquinove mir in sprava, sloga tudi z osovrženimi pristaši Marcosovega reži- ma. Leva opozicija in kakih 17.000 par- tizanov čaka, kaj še bo. Kronisti razpleta na Filipinih opozar- jajo, da je Marcos sicer odšel, da pa so vsi gospodarski in socialni problemi ostali. Država je še naprej v rokah vele- posestnikov, ki na plantažah sladkorne- ga trsa dninarjem plačujejo po dolar na dan. Najmanj dve petini odraslih Fili- pincev je brezposelnih. Vsaj polovica ži- vi pod mejo življenjskega minimuma.- Velika večina kmetov je brez zemlje. Tuji dolgovi so veliki. Gospodarstvo nazaduje. Zato je Marcosov poraz in odhod na tuje samo vendarle samo ena od epizod dolge filipinske nadaljevanke. 4. STRAN - NOVI TEDNIK 27. FEBRUAR Deset milijonu izdelek v MG A je dokončala Marija Podbrežnik. Desel milijonti izdelek Izdelali so ga v GorenJevI tovarni MGA v Nazarjah s tekočega traku v Gore- njevi tovarni malih gospo- dinjskih aparatov v Nazar- jah je prejšnji petek prišel deset milijonti izdelek te te- meljne organizacije. Jubi- lejni izdelek, električni roč- ni mešainik, je dokončala Marija Podbrežnik, ena iz- med 34 delavk in delavcev, ki so v tovarni malih gospo- dinjskih aparatov zaposleni od vsega začetka. V Gorenjevi tovarni malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah, eni od sedmih pro- izvodnih temeljnih organiza- cij Gorenja Gospodinjski aparati Titovo Velenje, pri- čeli proizv^ati male gospo- dinjske aparate leta 1970, ter prvo leto naredili 15 tisoč stenskih tehtnic, nato pa proizvodnjo krepko poveča- li. Danes je ta 350 članski ko- lektiv najpomembnejši jugo- slovanski proizvajalec malih gospodinjskih aparatov, saj za posamezne aparate dose- gajo med 50 in 90 odstotki jugoslovanske proizvodnje, za mnoge pa so tudi edini izvoznik. Na tuje prodajo več kot polovico proizvodnje, večino pa na najzahtevnejša tržišča Evrope, ZDA, Kana- de in Avstralije. V tej temeljni organizaciji, ki je v zadnjih letih med naj- uspešnejšimi v veliki družini Gorenje, so s povečanjem tehnološke discipline, s po- ostrenim nadzorom kakovo- Lani so v Gorenjevi de- lovni organizaciji Gorenje gospodinjski aparati, ki za- posluje 5100 delavcev, sla- vili še dve delovni zmagi. Izdelali so pet milijonti pralni stroj in pet milijonti hladilnik. Tudi za to proiz- vodnjo velja, da jo več kot polovico izvozijo. sti in s prizadevnostjo vseh zaposlenih zmanjšali izmet ter povprečno število servis- nih posegov na izdelek v ga- rancijski dobi zmanjšali na 0,03 odstotka, kar predstav- lja svetovno raven tovrstne proizvodnje. Pomembno je tudi, da proizvajajo večino sestavnih delov za svoje iz- delke v domači tovarni. Od decembra 1970 so v tej tovarni izdelali več kot tri milijone tehtnic, 2,8 milijona mešalnikov, 1,6 milijonov kavnih mlinčkov, več kot milijon varilnih strojčkov ter še veliko ostalih malih go- spodinjskih aparatov. V zad- njem času so najbolj poveča- li proizvodnjo jubilejnega iz- delka, električnih mešalni- kov, po katerih je največ povpraševanja. Na dan jih sedaj izdelajo najmanj dva tisoč. R. PANTELIČ Na Polzeli upajo na redno oskrbo Oh novi devizni zakonodaji niso pesimisti Polzelska tovarna noga- vic je ena izmed tistih naših organizacij združenega de- la, ki za svojo proizvodnjo potrebuje domala ves mate- rial iz uvoza, zato je prisi- ljena precej izvažati. Lani so izvozili kar polovico svo- je proizvodnje oziroma okrog dvajset milijonov pa- rov nogavic v skupni vred- nosti dva in pol milijona dolarjev. Vse svoje izdelke je Polzela prodala na kon- vertibilnem področju, od tega pa je bilo sedemdeset odstotkov dodelavnih po- slov. Kako v tej organizaciji združenega dela gledajo na novo devizno zakonodajo? Natančneje je o tem še pre- uranjeno govoriti, pravi di- rektor Alojz Dosier, saj še ni- so znane podzakonske odredbe oziroma odločbe. Letošnji izvoz bodo^povečaU za skoraj četrtino. Že doslej so na PolzeU z doseženim iz- vozom pokrivali uvoz. Zato računajo, da jih bodo uvrstili v tako imenovano drugo pri- oriteto, kar jim bo omogočilo pravočasno plačevanje v tu- jini. To hkrati pomeni, da naj bi bili dobro in pravočasno oskrbljeni z repromateri- alom za proizvodnjo. Pri no- vi devizni zakonodaji obsto- ja bojazen, da bo prihajalo do trganja dosedaj utečenih reproverig. To pa bi seveda lahko pomenilo tudi po- manjkanje surovin. Z uvo- zom polproizvodov namreč pokrivajo tudi del domače reproverige, pri tem pa se pojavljajo cenovna nesoraz- merja, katerih posledica je nenormalno visoko dviganje cen za predelavo, ki jih v končni izdelek skorajda ni mogoče vkalkulirati. Na Pol- zeli se ne strinjajo s tem, da bi na račun dvigovanja cen izdelkov povečevali proiz- vodnjo. Menijo, da je smotr- neje razmišljati o morebit- nem zmanjševanju obsega proizvodnje. Sicer pa v letošnje leto sto- pajo z dobršno mero opti- mizma, ki je predvsem rezul- tat lanskega ugodnega go- spodarjenja. Fizični obseg proizvodnje so povečali za devet odstotkov, povečan iz- voz pa jim je omogočil tudi dokaj redno preskrbo s suro- vinami in repromaterialom iz uvoza. Letos načrtujejo proizvodnjo 45 milijonov pa- rov nogavic. JANEZ VEDENIK i ekološki sanaciji Cinkarni Druga faza TlOz nI možna vsaj do leta 2000 (Nadaljevarye s 1. strani) V zvezi s predlogom spre- memb za ekološko sanacijo Cinkarne je bilo največ go- vora o proizvodnji žveplene kisline na piritni liniji Kon- taktna kislina Čret, ki bi jo morala Cinkarna, po skupš- činskih sklepih iz leta 1978, ustaviti že leta 1982. Komite za urejanje prosto- ra in varstvo okolja in izvršni svet sta podprla moderniza- cijo, ki jo namesto ustavitve proizvodnje predlaga Cin- karna, ker sta ocenila, da za- gotavlja modernizacija ena- ke ekološke učinke. Kar za- deva emisijo žveplovih pli- nov je učinek celo ugodnejši, Kot. bi ga lahko dosegli z ustavitvijo te proizvodnje. Cinkarna mora ob tem za- gotoviti stalno _ avtomatsko kontrolo emisij in sicer tudi v času, ko modernizacija še ne bo končana. V primeru prekomernega onesnaževa- nja zraka bo morala posa- mezno linijo v celoti ustaviti in to ne glede na letni čas. Zato mora Cinkarna ustvari- ti sistem povezave med emi- sijo in imisijo iz posameznih virov, medtem ko mora s kontrolnim sistemom uprav- ljati zunanja strokovna insti- tucija. Skupno s projektom mo- dernizacije mora Cinkarna izdelati tudi idejni projekt koriščenja odpadne toplote iz proizvodnje žveplove ki- sline za toplotno oskrbo Ce- lja in tako dodatno znižati emisijo žvepla v prahu v zra- ku. Modernizacija obeh linij. Cinkarna ob tem namreč predlaga tudi modernizacijo ferosulfatne linije, pa mora biti zaključena najkasneje do leta 1990. Predelava odpadne kisline Med ostalimi neuresniče- nimi nalogami programa ekološke sanacije Cinkarne velja izpostaviti nameravano izgradnjo tovarne amonsul- fata, ki po oceni komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja teoretično učinkovito zapira obstoječe tehnološke postopke ter omogoča ra- zumnejšo porabo surovin in energije. Ob tem mora Cin- karna zagotoviti porabo no- vonastaUh proizvodov (teko- či in trdi CO2, titanova sadra, mavec, gradbeni elementi) na domačem tržišču. Nalogo mora uresničiti do konca te- ga srednjeročnega obdobja, še pred tem pa mora predlog vsestransko strokovno potr- diti ustrezna strokovna insti- tucija. Čistilna naprava za prarye razklopnih dimnih plinov v obratu Ti02 je začela delova- ti že letos januarja, manjka pa še ocena o njeni učinkovi- tosti. Izvršni svet je zato zah- teval redno kontrolo učinko- vitosti čiščenja, ki jo mora izvajati zunanja institucija. Kar zadeva čiščenje iztojjj iz Žepine, Cinkarni ni V( treba čistiti prelivnih voda deponije sadre v BukovžJ ku. Še vedno pa mora čist in razstrupljati izcedne vo( iz deponije trdnih odpadko Napravo za čiščenje teh vo^ mora zgraditi še letos in n nehno mora skrbeti za redi kontrolo in analizo kakov sti izcednih voda, ki jih o vaja v vzhodno Ložnico. i O obeh dokumentih bod odločali Celjani v široki i demokratični javni razpr vi. Od njihove odločitve med drugim tudi odvisn ali bo modernizacija proii vodnje žveplene kisline q piritni liniji Kontaktna \ slina Čret vključena v sre( njeročni načrt celjske obal ne ali ne. Sicer pa je izvršni svet, upoštevajoč gornjo pripombo, potrdil predlog srednjeročnega načrta celj. ske občine. Namesto odvoda dimnih plinov iz sušilnice ferosulfa- ta v 100 metrov visok dimnik predlaga Cinkarna izgradnjo čistilne naprave v samem obratu. Izvršni svet je njihov predlog sprejel, s tem, da mora Cinkarna izvesti zame- njavo mazuta za zemeljski plin in zgraditi učinkovito či- stilno napravo do konca pri- hodnjega leta. VILI EINSPIELEE Vsako opuščanje tujih tržišč lahko pripelje gospodarstvo v nove težave Sredi prejšnjega tedna je Ljubljanska banka Splošna banka celje organizirala, na pobudo združenega dela celjskega območja, posvet o novih deviznih zakonih, ki se ga je udeležila tudi Mili- ca Ozbič, guvernerka Na- rodne banke Slovenije. Vprašanj je bilo veliko, pri- merno nejasnostim, ki jih je povzročila nova devizna za- konodaja, največ govora pa je bilo o 193. členu zakona o temeljih kreditnega in bančnega sistema, obrest- nih merah, tečajni politiki, stimulaciji izvoza po repro- verigah in o njegovi struk- turi, ipd. Kar zadeva 193. člen zako- na o temeljih kreditnega in bančnega sistema, ki je milo rečeno marsikje povzročil zmedo in je po prepričanju večine neživljenjski, je gu- vernerka povedala, da je Na- rodna banka Jugoslavije skupaj s strokovnimi služba- mi že pripravila koncept šir- šega tolmačenja zakona, če- mur pa marsikje v gospodar- stvu nasprotujejo. Zato je Zvezni izvršni svet predlagal Zvezni skupščini dopolnitev zakona. Neodvisno od tega, katera izmed predlaganih variant bo sprejeta, vsi problemi s predlaganimi rešitvami ne bodo rešeni. Tako bodo zgu- barje tudi vnaprej steh med kreditno nesposobne, vse do trenutka, dokler ne bodo za- čeli uresničevati sprejetih sanacijskih programov. In- terne banke bodo lahko še naprej reševale lastno likvid- nost s pomočjo posojil, ki pa jih bodo lahko dobile le od tistih partnerjev, s katerimi so povezane s poslovnimi odnosi. To preprosto pove- dano pomeni, da ne bo več mogoče drug drugemu v zelje. V zvezi z obrestnimi mera- mi je guvernerka dejala, da je iluzorno pričakovati, da bomo sredi m.aja, ko se izte- če sporazum z mednarodnim denarnim skladom, odstopili od politike'realnih obrestnih mer. Mednarodni sklad bo namreč tudi v bodoče dva- krat letno spremljal politiko gospodarjenja. Zato je Zvez- ni izvršni svet ustanovil po- sebno delovno komisijo, ki mora pripraviti izhodišča za vodenje politike obrestnih mer po izteku sporazuma. Politika realnih obrestnih mer bo tako veljala tudi za kmetijstvo, s tem, da lahko Zvezna skupščina nameni pobrane obresti za različne namene, torej tudi za kmetij- stvo. Zaenkrat je vse obresti zbrane v federaciji požiral tuji dolg, medtem ko je Na- rodna banka Slovenije že zdaj namenjala presežek, ki jim je ostal od obresti, za kmetijstvo. Pri tečajni politiki gre, po besedah Milice Ozbič, za me- daljo, ki ima dve plati. Tečaj trdnih valut namreč že zdaj nedvomno zaostaja, vendar realna tečajna politika po- meni tudi to, da hkrati pri- stanemo na dodatne težave pri odplačevanju tujih dol- gov in pri uvozu. Razmerje med dinarjem in trdnimi va- lutami se bo kljub temu v kratkem spremenilo v korist slednjih, zato je guvernerka predlagala izvoznikom, da še naprej vztrajajo pri izvozu.. Vsako opuščanje že pridob- ljenih tujih tržišč lahko na- mreč stane izvoznike veliko več, kot pa težave, ki jih mo- rajo premoščati v tem kriz- nem času. Za zdaj je, po nje- nem mnenju, moč doseči več z olajšavami pri posojilih in z izvoznimi stimulacijami, kot pa z računanjem z realno te- čajno politiko. Kar zadeva stimulacijo iz- voza po reproverigah in nas- ploh izredno slabo strukturo našega izvoza je Milica Ozbič dejala, da je treba dvigniti krik in vik do neba. S tem, da mora skušati gospodar- stvo rešiti problem sistem- sko in ne panožno. Nad vsem tem se je zamislil tudi Zvezni izvršni svet, saj je an- keta Zveznega zavoda za trž- ne raziskave pokazala, da imo januarja sklenili le 20 odstotkov izvoznih pogodb v primerjavi z lanskim januar- jam in da je struktura jugo- slovanskega izvoza vse pre- več na škodo končnih iz- delkov. Gospodarstvenike s celj- skega območja je ob tem tu- di zanimalo, kje sploh lahko dobijo potrebo informacije o ekonomskih odnosih s tuji- no. Zvezni izvršni svet je v ta namen ustanovil posebno delovno skupino, ki teden- sko izdaja obvestila, v kate- rih so zajeti odgovori na vsa vprašanja, ki pridejo do njih iz združenega dela. Vpraša- nja slovenskega gospodar- stva ji posreduje Narodno banka Slovenije, doslej pa delovna skupina izdala ž« dvoje obvestil. Odgovore, k' so zajeti v teh obvestilih, lah; ko dobijo gospodarstveniKi pri Republiškem komiteja za mednarodne odnose s tu- jino. VILI EINSPIELEH Milica Ozbič, guvernerka Narodne banke Slovenije, je skušala odgovoriti na številni vprašanja o novi devizni zakonodaji, ki so jih zastavili gospodarstveniki in bančniki s celjskega območja. EDI MASNEC ^ FEBRUAR 1986 NOVI TEDNIK - STRAN 5 Odgovorne in kritične razprave o kandidatih na HanditiacUskih konferencah na Celjskem delegati proti nekaterim kandidatom ¥ republiki tf Celju neodgovorno y združenem delu v celjskih krajevnih skup- nostih so dobro opravili dose- jgnje predvolilne naloge, v jg^eljuih organizacijah zdru- ženega dela pa so v glavnem zatajili. Do prve občinske kandida- cijske konference jih je le 45 (,dstotkov posredovalo zapis- nike konferenc, pa še med nji- j^i je bila večina formalnih podpor vsem evidentiranim kandidatom po vrsti. V združe- nem delu so se tudi v nasprot- ju z dogovorom množično od- ločali za združevanje delegacij 23 samoupravne interesne skupnosti, medtem ko so to storili le v krajevnih skupno- stih Šmartno v Rožni dolini in Vojnik. Na temeljnih kandidacijskih konferencah so delegati ugo- tavljali, da imajo premajhen vpliv na odločitve v republiki in federaciji, da so postopki prezapleteni, da o evidentira- nih kandidatih premalo vedo, da bi se lahko o njih odločali, posledica tega pa je tudi zavra- čanje samo poznanih kandida- tov. V Celju se je tudi pokaza- lo, da je vse manj ljudi, ki so pripravljeni prevzemati odgo- vorno in slabše VTednoteno po- litično delo. Pri evidentiranju so najmanj naredili v admini- straciji združenega dela in v kadrovskih službah. Za Celje je tudi značilno, da ne zna od- puščati starih, že kaznovanih grehov posameznikov ne glede na njihovo nadaljno uspešno delo (stanovanjska afera npr.). Le malo spremem.b je v predlogu za drugo kandidacij- sko konferenco za odgovorne dolžnosti v občini. Za predsed- nika občinske skupščine pred- lagajo samo dva kandidata: Toneta Zimska in Maijana Žu- mra. Za podpredsednika osta- jajo kandidati. Jože Bučer, Da- nica Homan, Štefka Preskar in Tone Zimšek, za predsednika družbenopolitičnega zbora je predlagala občinska konferen- ca SZDL Viktorja Kranjca, za zbor združenega dela so kandi- dati Konrad Korent, Franci Puser in Anita Žohar, za zbor krajevnih skupnosti pa Igor Belle, Stane Polajnar in Herga Volk. Za predsednika izvršne- ga sveta so soglasno podprli kandidaturo Miloša Pešca. Več pripomb je bilo na evi- dentirane možne kandidate za nosilce odgovornih dolžno- sti v republiki. Le sedem dele- gatov se je strinjalo s France- tom Popitom kot možnim kan- didatom za predsednika pred- sedstva SR Slovenije, za člane predsedstva pa so menili, da so listo prezgodaj zaprli in dodat- no predlagali Cirila Zlobca. Pri predlogu predsedstva moti tu- di to, da so vsi iz Ljubljane, vsi starejši od 56 let in da so vsi posredno ali neposredno izšli iz Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Delega- ti so se izrekli tudi proti kandi- daturi Emila Rojca za pod- predsednika republiške skupščine in Majde Poljanšek za predsednico zbora občin. V Laškem širok izbor Značilnost tokratnih pri- prav na volitve v Laškem je razmeroma veliko zanimanje in zato tudi dokaj širok izbor evidentiranih kandidatov za najodgovornejše funkcije v občini. Za nekatere dolžnosti so imeli evidentiranih tudi po de- set in več kandidatov Vse predloge so obravnavali tudi na temeljnih kandidacijskih konferencah. Večino pripomb v krajevnih skupnostih bi lah- ko strnili v mnenje, daje bilo v ožjem izboru preveč delegatov iz večjih krajevnih skupnosti in da so za nekatere funkcije ponovno evidentirani ljudje, ki že dalj čas opravljajo n^odgo- vornejše funkcije v občini. Tam, kjer so bile konkretno pripombe na posamezne pred- loge, jih je koordinacijski od- bor v največji možni meri tudi upošteval pri oblikovanju kan- didacijske liste. V zvezi s kandidati za najod- govornejše funkcije v republi- ki pa so v krajevnih skupno- stih menili, da kandidate pre- malo pozncQo in se zato ne mo- rejo opredeljevati ter da je v ožjem izboru premalo kandi- datov iz manj razvitih občin. Na prvi kandidacijski kon- ferenci v Laškem niso podprli vseh predlaganih kandidatov za republiške funkcije. Gre za podpredsednico republiške skupščine Marijo Zupančič- Vičar in kandidatko za pod- predsednico zbora občin Maj- do Poljanšek. V laški občini menijo, da obe kandidatki v dosedanjem delu nista pokaza- li ustreznega razumevanja za obravnavo pobud in predlogov iz manj razvitih občin. Pri kan- didatu za predsednika zbora združenega dela pa menijo, da bi moral biti to človek, ki izha- ja iz združenega dela in ima tovrstne izkušnje. Zato ne pod- pirajo kandidata Iva Maenka. Kandidati za najodgovornej- še funkcije v občini Laško so Jože Krašovec za predsednika skupščine občine. Roman Ma- vri za podpredsednika, Franc Perše za predsednika družbe- nopolitičnega zbora, Boris Knavs za predsednika zbora združenega dela, Anton Zu- pančič za predsednika zbora krajevnih skupnosti, za pred- sednika izvršnega sveta pa je kandidat Roman Matek. V Mozirju ne odklanjajo funkcij že na temeljnih kandidacij- skih konferencah so ljudje v občini Mozirje dokazali, da jim ni vseeno, koga bodo letos volili, ter se pri tem pred- vsem posvetili izboru v last- nih sredinah. Krog kandidatov je bil zato širok, za nekatere najodgovor- nejše funkcije v občini so predlagali tudi po petnajst kandidatov. Izbor je bil zaradi tega malce težji, vodilo pri tem pa je bilo predvsem to, da mo- ra biti kandidat sposoben in tudi voljan sprejeti funkcije, z njegovo kandidaturo pa bi mo- rali najti ustrezno nadomestilo tam, kjer je delal do sedaj. Pri izboru kandidatov za najodgo- vornejše funkcije so imeli ne- koliko težav le pri kandidaturi za predsednika izvršnega sve- ta, kar pa so pred prvo občin- sko kandidacijsko konferenco, ki je bila prejšnji teden, uspeš- no rešili. Na občinski kandida- cijski konferenci so predlog kandidatov za najodgovornej- še funkcije v občini pa tudi v republiki in federaciji potrdili brez pripomb. Značilno za dosedanja pred- volilna dogajanja v občini Mo- zirje je tudi to, da v nasprotju s pričakovanji ni bilo veliko od- klanjanj funkcij. Za najodgo- vornejše funkcije so predlaga- na nova imena in prvič tudi ni običajne rotacije iz družbeno političnih organizacij v skupš- čino občine in obratno. Na ve- čini temeljnih kandidacijskih konferenc so se odločili za za- prte liste, saj so na osnovi izku- šenj ugotavljali, da pri odprtih listah volilci izbirajo kandidate največkrat kar po abecednem redu. Na občinski kandidacijski konferenci so potrdili eviden- tirane možne kandidate za naj- odgovornejše funkcije v obči- ni, med njimi Antona Boršna- ka za predsednika skupščine občine, Antona Vrhovnika za podpredsednika, Izidorja Mat- ka za predsednika DPZ, Anto- na Hrena za predsednika ZZD, Matijo Nastrana za predsedni- ka zbora KS ter Iva Kosa za predsednika izvršnega sveta skupščine Mozirje. V Slovenskih Konjicah težave s kandidati Na L občinski kandidacij- ski konferenci Slovenske Ko- njice, bila je minuli četrtek, so med drugim ugotavljali, da so svoje naloge opravili v ve- čini vsi organi in organizaci- je, temeljne samoupravne skupnosti in organizacije v rokih, ki so bili postavljeni. Udeležba na temeljnih kan- didacijskih konferencah je bila v večini dobra. Nesklepčni ob prvem sklicu so bili le v kra- jevni skupnosti Tepanje. Po oceni se je tretjina v združe- nem delu in tretjina Krajevnih skupnosti odločala za odprte kandidatne liste (v primerjavi z letom 1982 - 64%). Nekatere konference se niso konkretno opredeljevale o evidentiranih predlogih možnih kandidatov za vodilne funkcije. Ugotovitev predsedstva ob- činske konference SZDL o predvolilnih aktivnostih, da imajo ponekod težave z zago- tavljanjem kandidatov, se je potrdila tudi v fazi kandidacij- skih postopkov. Posledica te- ga je bila, da so se v krajevni skupnosti Sojek-Kamna gora morali odločiti za oblikovanje ene splošne delegacije za dele- giranje v skupščine SIS. Iz raz- prav o evidentiranih in predla- ganih možnih kandidatih za vodilne funkcije pa gre povze- ti, da so delegati na dveh te- meljnih kandidacijskih konfe- rencah ugotavljali, da je pri predlaganju možnih kandida- tov za nosilce vodilnih funkcij vse preveč prisotna takoime- novana horizontalna rotacija. Pri socialistični zvezi pa so mnenja, da se s takšno trditvi-' jo ne gre strinjati, saj gre samo za en primer, kar pa je glede na zakonsko nujnost menjave skoraj celotnega vodstva skupščine občine, SIS in druž- beno-političnih organizacij povsem opravičljivo. Na občinski kandidacijski konferenci so delegati enotno podprh predloge. Za predsed- nika skupščine občine: Avgust Špoljar, za podpredsednika Florjan Jančič, za predsednika zbora združenega dela Jože Košir, predsednika zbora kra- jevnih skupnosti Tone Ošlak in za predsednika DPZ Miro- slav Peško. Kandidat za pred- sednika izvršnega sveta je Sta- ne Kokelj. V Šentjurju uspešne konference Po ocenah predstavnikov socialistične zveze so temelj- ne kandidacijske konference v šentjurski občini uspele. Udeležba je bila dobra, kraja- ni pa niso imeli pripomb na predlagane kandidate za naj- odgovornejše dolžnosti v ob- čini. Podobno je bilo tudi na občinski kandidacijski konfe- renci. Odprto je le še mesto pred- sednika izobraževalne skupno- sti, saj predlagani kandidat ni sprejel funkcije. V evidentiranju so zajeli do- volj širok krog ljudi, med njimi precej mladih in žensk. Tako je v delegacijah za interesne skupnosti 20 odstotkov mla- dih, nekoliko manj za družbe- nopolitične skupnosti. Za n^- odgovornejša mesta v občini pa so predlagali predvsem ti- ste, ki so se pri dosedanjem delu že izkazali, tako da novih imen ni. Glede na to, da so po- stopki evidentiranja potekali dovolj demokratično in široko, so se v večini krajevnih skup- nosti odločili, da bodo na voli- tvah nastopili z zaprtimi lista- mi, ponekod pa bodo tudi od- prte. Tako bodo tudi o pred- sednikih in podpredsednikih posameznih skupščinskih zbo- rov odločali na volitvah med vsaj tremi kandidati. Za zbor združenega dela so potrdili kandidaturo Boža Krumpaka, Bogdana Uratariča in Alojza Recka, za zbor krajevnih skup- nosti Vilija Zattlerja, Jožeta Mastnaka, Radka Pušnika in Martina Zabukovška, za druž- benopolitični zbor pa Franca Krampla, Jožeta Artnaka in Jelko Godunc. Kandidat za predsednika skupščine je Vla- do Gorjup, za podpredsednika Viktor Hrastnik in za predsed- nika izvršnega sveta Sergej Še- šerko. Šmarje za zaprte kandidatne liste v občini Šmarje pri Jelšah so, tako v krajevnih skupno- stih, kot v združenem delu, vse postopke opravili odgo- vorno in v roku. vključno s temeljnimi kandidacijskimi konferencami. Evidentiranih je bilo več možnih kandidatov kot jih bo- do volili, ponekod, zlasti v de- lovnih organizacijah, so se od- ločili za združevanje delegacij. Na temeljnih kandidacijskih konferencah, ki so bile povsod dobro obiskane, je prevladova- la ocena, da je bolje, če bodo kandidatne liste zaprte. Brez večjih težav je bilo tudi podpi- sovanje izjav možnih kandi- datov. Na prvi občinski kandidacij- ski konferenci so potrdili pred- log možnih kandidatov za no- silce vodilnih funkcij v skupš- čini občine in v skupščinah si- sov. Novi predsednik občinske skupščine naj bi bil Veljko Ko- lar, za podpredsednika sta predlagana Jože Drofenik in Boris Zaveršnik, predsednik zbora združenega dela šmar- ske občinske skupščine naj bi bil Mirko Zupančič, zbora kra- jevnih skupnosti Štefan Ku- pec in družbenopolitičnega zbora Jože Bertalanič. Novi predsednik izvršnega sveta ob- čine pa naj bi bil Marjan Oabič. IVIerila premalo izdelana Velenjčani so postopek evi- dentiranja ugodno ocenili, so pa ob tem opazili, da merila niso dovolj izdelana, ker so v posameznih sredinah eviden- tirali iste ljudi za različne funkcije. Poleg tega v posa- meznih večjih temeljnih sre- dinah niso evidentirali kandi- datov, zdaj pa očitajo občin- ski konferenci Socialistične zveze, da niso nikjer prisotni. Zadovoljni so s potekom te- meljnih kandidacijskih konfe- renc, kjer so sicer, zaradi pre- velikega števila kandidatov, razpravljali le o kandidatih za svoje delegacije. Občinska konferenca socialistične zveze jim tega ne očita kot napako. Nasprotno, ocenila je, daje te- mu kriv volilni postopek, ki je še preveč neizdelan. Posledica tega je bila, daje bilo na občin- ski kandidacijski konferenci le malo govora o republiških in zveznih kandidatih. Velenjčani niso glasovali proti nobenemu kandidatu, bi- lo pa je veliko govora o ne- ustrezni strukturi. Ocenili so, da je med republiškimi in zveznimi kandidati preveč profesionalnih politikov in da je starostna struktura predla- ganih kandidatov neustrezna. Ob tem jim tudi ni prav, da v reput)liki in federaciji niso za- stopani takšni gospodarski gi- ganti kot sta sozda Gorenje in Rek Franc Leskošek-Luka. Po njihovem mnenju je, glede na svojo ekonomsko moč, zelo slabo zastopano tudi celjsko območje. Z občinsko strukturo predla- ganih kandidatov so zadovolj- ni, odločili pa so se za zaprte liste, razen pri kandidatih za družbenopolitični zbor. Med evidentiranimi kandidati so dobili podporo; Drago Šulek za predsednika občinske skupščine, Miran Arzenšek za predsednika izvršnega sveta, Franc Žerjav za predsednika zbora združenega dela, Jože Krk za predsednika zbora kra- jevnih skupnosti ter Miran Ah- tik in Drago Bahun za pred- sednika družbenopolitičnega zbora. V Žalcu za odprte liste v Žalcu se zavzemajo za odpr- te liste. Predloge bodo obrav- navali na drugi občinski kan- didacijski konferenci. Sicer pa predsedstvo OK SZDL v Žal- cu podpira dosedanje predlo- ge. Predsednik skupščine ob- čine Žalec naj bi bil Ludvik Semprimožnik, podpredsed- nik Franc Žužej, predsednica zbora krajevnih skupnosti Sil- va Učakar, predsednik zbora združenega dela Franc Jelen in predsednik družbenopolitič- nega zbora Ivan Uranjek. Predsednik izvršnega sveta naj bi bil Anton Bratuša. Do druge občinske kandidacijske liste, pa bo imen še več, pravijo v Žalcu. MOĐBRNIZACIMBOLNIŠNICE^^^U^^^ Lani za modernizacijo 860 milijonov dinarjev Prizadevanja za dodatno združe- vanje denarja za posodobitev bol- nišnice so lani povsem uspela. Medtem ko so z družbenim dogovo- rom na območju zbrali 360 milijo- nov dinarjev, so delavci, organiza- cije združenega dela in občani z enodnevnim zaslužkom in prosto- voljnimi prispevki zbrali 200 mili- jonov dinarjev, članice Ljubljan- ske banke Splošne banke Celje pa so prispevale 300 milijonov di- narjev. Zbranih 860 milijonov dinarjev je omogočilo, da bo peta etapa moder- nizacije, v katero sodi odprtje prvih specialističnih ambulant v novem objektu, uspešno zaključena. Brez dodatnih sredstev tega po besedah predsednika kolektivnega poslo- vodnega organa Zdravstvenega cen- tra Celje Alojza Žuntarja sicer ne bi mogli narediti tako zaradi premajh- nega združevanja po dnižbenem do- govoru kot zaradi visokega porasta cen gradnje in opreme. Letos bi naj za posodobitev zbrali milijardo 110 milijonov dinarjev.] Pripravili so predlog, po katerem bi 750 milijonov dinarjev združili pre- ko cen zdravstvenih storitev, ostalo pa, tako kot lani, s prostovoljnimi prispevki, samoprispevki, enodnev- nim zaslužkom, z denarjem iz čiste- ga dohodka organizacij združenega dela ... Del denarja bodo porabili za dokončanje pete etape, ostalo pa za nadaljevanje izgradnje osrednjega objekta, za dograditev dvigala pri se- danji pediatriji, del pa tudi za rešitev problema sežiganja odpadkov. 6. STRAN - NOVI TEDNIK 27. FEBRUAR u, Slogan »Nemogoče Je mogoče« uspel v Ziirlchu Kovinotehnin plakat s sloganom »Nemogoče je mogoče« se je na 14. med- narodnem natečaju v Zürichu uvrstil med 475 plakatov, ki bodo objav- ljeni v knjigi Graphis posters 86. Mednarodni natečaj je organizirala švicarska organizacija »Press Corporation Zürich«, Kovinotehnin plakat pa je bil izbran iz- med 10 tisoč plakatov iz vsega sveta. Lani so v celjski Kovi- notehni dolgo razmišljali, kako bi na izviren in svež način pospešili utrjevanje lastnega imagea. Pri tem so imeli nemalo proble- mov, saj ni niti malo lah- ko izdelati plakat, ki bo ponazoril štiri dejavnosti in 120.000 artiklov, ki jih prodaja Kovinotehna. Kljub različnim mišlje- njem, so se na koncu v Kovinotehni odločili za predlog akademskega sli- karja Radovana Jenka in svobodnega umetnika Dušana Arzenška ter za slogan, ki ga je ponudil režiser Boris Jurjaševič. Da so se odločih pravilno, priča uspeh plakata na mednarodnem natečaju v Zürichu. V Kovinotehni so po- nosni na uspeh in hvalež- ni ustvarjalcem, še naj- bolj Radovanu Jenku, ki se je tudi odločil, da po- šlje plakat na natečaj. Ve- ra Breznik, organizator propagandnih akcij v Ko- vinotehni, pravi: »Ned- vomno gre za uveljavitev našega kolektiva v med- narodnem merilu, kajti poleg plakata je bilo treba poslati na natečaj tudi opis dejavnosti, ki si jo hotel s plakatom predsta- viti. Letos bomo s takšni- mi akcijami nadaljevali, čeprav v Sloveniji še ni- mamo urejenih plakatnih mest. Zato tudi pozdrav- ljamo pobudo celjskega društva propagandistov, ki je med drugim izdelalo projekt za postavitev stal- nih plakatnih mest v Celju.« V. E. Trgovina, šoia, telefoni... Krajani Jerneja ne sloJIJa križem rok V krajevni skupnosti Jer- nej v konjiški občini živi okoli 900 ljudi. Večina se jih ukvarja s kmetijstvom, mnogi se vozijo na delo v dolino. Skupno pa jim je predvsem prizadevanje, da bi se njihova krajevna skupnost izvila iz repa slab- še razvitih v občini. Vendar na to ne čekajo križem rok, z zadovoljstvom ugotavlja predsednik sveta krajevne skupnosti Alojz Jurič. Obnovo trgovine, šole, cest in napeljavo telefonske- ga omrežja so postavili v ospredje pri snovanju .sred- njeročnega načrta. Trgovina, ki jo ima v najemu Dravinj- ski dom, je močno dotr^ana, zato so jo sklenili adaptirati. Samoupravni sporazum za naročilo projekta je podpi- san in do prihodnjega leta bodo z obnovo izboljšali funkcionalnost, s tem pa tu- di ponudbo v trgovini, ki je odprta tudi ob nedeljah. In- vestitorjev bo več. Sredstva bodo združili: Stanovanjska in krajevna skupnost. Dra- vinjski dom in sklad za inve- sticiji v družbeni ßtandard. Krajani pa pričakujejo tudi odziv združenega dela v ob- čini, ki je že izrazilo priprav- ljenost za pomoč pri obnovi trgovine. Naložba bo po se- danjih predvidevanjih velja- la 35 milijonov dinarjev. Nad trgovino bosta, kot že sedaj, ostali dve stanovanji in prostor, kjer se bo lahko odvijala krajevna samoupra- va, pravi Alojz Jurič. V Jerneju bodo že letos pridobili tudi potrebno do- kumentacijo za prizidek ali adaptacijo šole. V krajevni skupnosti z zadovoljstvom ugotavljajo, da se je odselje- vanje ljudi zaustavilo, in da število otrok raste iz leta v leto. Zdaj jih je okoU 90 in tako se je jernejska osnovna šola znašla prva na občinski prioritetni listi za obnovo. Brez dvoma upravičeno, saj pouk v podprtih in hladnih učilnicah že zdavnaj več ne ustreza zahtevanim pogojem dela. Za dograditev šole bo po previdevanjih potrebno zbrati 60 milijonov dinarjev. Velik delež, z lesom in de- lom, bodo prispevali krajani sami, ki tudi pri obnovi šole up^o na pomoč delovnih or- ganizacij, kjer so zaposleni krajani Jerneja. V zadnjih letih so v krajev- ni skupnosti asfaltirali pri- bližno osem kilometrov cest, še več jih ost^a prašnih in blatnih. Največji problem je cesta Loče-Križni vrh, ki je republiška lokalna cesta in postavljena v načrt obnove za leto 1990. Da bi odprli okno v svet, so si v Jerneju veliko priza- devali za napeljavo telefo- nov. Dela so zdaj, po petih letih v zaključni fazi, in v krajevni skupnosti bodo pri- dobih 21 telefonskih številk. Še vedno malo, glede na to, da doslej nimajo nobenega telefonskega priključka. Na- ložba za telefonsko omrežje bo veljala 14 milijonov dinar- jev. Več kot polovico so zbrali krajani sami z materi- alom in prostovoljnim de- lom. Naleteli so na veliko ra- zumevanje in pomoč Konu- sa, Cometa in IMP. Takšne skupne akcije vlivajo kraja- nom veliko optimizma, ko se lotevajo zadanih nalog in ko razmišljajo o nadaljnem na- predku svoje krajevne skup- nosti, zatrjuje Alojz Jurič. MATEJA PODJED Novi tednik - Radio Ce- lje, Trg V. kongresa 3a, Celje. Telefoni uredniš- tva: 22-369, 23-105, 27- 728, 28-408. RAZPIS nagrad »Slavka Šlandra« za leto 1986 Komisija za podelitev nagrad »Slavka Šlandra« prj občinski skupščini Celje razpisuje v skladu z 12. členom odloka o priznanjih in nagradah občine Celje (Ur. list SRS 20/83) nagrade »Slavka Šlandra« za leto 1986 Nagrado »Slavka Šlandra« lahko dobi: - posameznik - skupina posameznikov - organizacija združenega dela - družbenopolitična organizacija - druge samoupravne organizacije in skupnosti - društvo Nagrada Slavka Šlandra se podeljuje za najvišje do- sežke, izredne stvaritve ali vrhunske uspehe na vseh področjih življenja in dela, ki so splošnega pomena za občino ali prispevajo h krepitvi njenega ugledalo so bili ustvarjeni v zadnjem obdobju pred podelitvijo. Nagrado Slavka Šlandra lahko prejme posameznik tudi za izredno pomembno življenjsko delo. S tem razpisom vabi komisija za nagrado »Slavka Šlandra« samoupravne organe in družbenopolitične organizacije v organizacijah združenega dela in dru- gih samoupravnih organizacijah in skupnostih, druž- benopolitične organizacije, društva in občane, da pošljejo predloge za tiste, ki so s svojim izrednim delovanjem in ustvarjanjem pripomogli za hitrejši in vsesplošen razvoj v svoji delovni sredini in družbe- nopolitični skupnosti. Komisija bo sprejemala utemeljene predloge za po- delitev nagrade »Slavka Šlandra« za leto 1986 do vključno 15/4-1986 na naslov Skupščina občine Celje, Komisija za podelitev na- grad »Slavka Šlandra«, Trg svobode 9, 63000 Celje. Po tem roku komisija vlog ne bo upoštevala. Prosi- mo vse zainteresirane, da z vso resnostjo sodelujejo pri predlaganju za podelitev te nagrade. Komisija za nagrade »Slavka Šlandra« pri skupščini občine Celje Liudske pesmi In godci Prireditev Ljudski pevci in godci je ena od tem jugo- slovanskih pionirskih iger, ki sojo v soboto pripravili na osnovni šoli Peter Šprajc- Jur v Žalcu. Na prireditvi je nastopilo več mlajših in sta- rejših pevcev in godcev na citre, diatonične harmonike, tamborice itd. Nastopil je tu- di tamburaški orkester iz Griž, ki ga vodi Florjan Les- jak. Na sliki: Med nastopom učencev OŠ Peter Šprajc - Jur. T. TAVČAR V Šempetru bi radi | ambulanto 1 V Šempetru, enem izma največjih krajev v žalslj občini, nimajo zdravstve« postaje in to je bila tudi eil izmed pripomb na predlij dogovora o temeljih dml benega plana občine Žal« za obdobje od leta 1986 i 1990. Krćgevna skupnost pa zadovoljna z odgovorom, i so krajanom Šempett zdravstvene storitve na volji v zdravstvenem domu v Zal cu. Odkar so v Šempetru ukinili ambulanto, zahtevaji vs^ to, da bi bila v zdra» stvenem domu v Žalcu U pod pogojem, da bi jim bil omogočene usluge v posebu ordinaciji. Z občinske zdra< stvene skupnosti so odgovo rili, da jim morejo v zdrav stvenem domu v Žalcu nudi ti vse usluge zdravstvenegi varstva, ki jih opravljao' osnovni zdravstveni dejav nosti. Glede na medicinski doktrino pa se morajo pos* mezne populacije posluževt ti zdravstvenih storitev v di spanzerju oziroma v amW lantah. ki so zanje nameni* ne. Tako naprimer boK NOV v dispanzerju za borc< otroci v otroškem dispanz«* ju, žene v dispanzerju za * ne, ostali krajani pa v sploŠl ambulanti. Poleg tega zdravijo delavci, zaposleni' organizacijah združenej dela na področju kr^evU skupnosti Šempeter, v jih obratnih ambulantah, splošni ambulanti zdravstvj nega doma Žalec se zdravi) vsi ostali krajani iz vseh ^ jevnih skupnosti zdravstv< nega okoliša, ki gravitiraj zdravstveni dom Žalec, ta* tudi krajevna skupnost Sei» peter. Prav zaradi tega J mogoče dati prednosti no" ni krajevni skupnosti. JANEZ VEDElfl Štirje konjički Franja Markoška Franek Markošek je zares vsestran- ski, a zato tudi nepogrešljiv. Ne samo v pivovarni, kjer opravlja delo sli- karja - propagandista, črkoslikarja, kreatorja in izdelovalca reklamnih napisov, letakov, plakatov, marveč tudi v nekaterih kulturnih in šport- nih skupinah v Laškem in okolici. NajbUže njegovemu črkoslikarske- mu poklicu je likovna ustvarjalnost. Že dolga leta, pravzaprav od otroških let riše, slika, rezbari. Nadarjenost za Ukovno ustvarjanje mu je določala po- klic, kajti ni mu bilo dano, da bi s svojim talentom segel po likovnem akademizmu. Kot mnogi podobni pred njim je sicer smel prijeti za čopič, vendar za pleskarskega. Je član likov- ne sekcije v KUD »Anton Tanc« in je dosedaj razstavljal s klubskimi tovari- ši, samostojno pa v delovni organiza- ciji. Shka olja, akvarele, ustvarja v tehni- ki grafike ih lesorezu. Je predvsem krajinar. Tudi ilustrator je in včasih, zlasti za skupino pivovarne, izdela tudi odrske kulise, od ideje do končnega izdelka. Druga njegova ljubiteljska muza je glasba. Že v Zagorju, od koder je, je igral trobento v glasbeni šoh in raznih glasbenih sestavih. V laški pihalni godbi je Franek ena prvih trobent, od leta 1964 sem. Trobento pa igra tudi v zabavnem ansamblu »Eho«, vs^ do nedavnega se je skupina tako imeno- vala. Za zvestobo in dosežke na po- dročju instrumentalne glasbe je dobil najprej srebrni, nato že zlati Galusov znak. Posrečeno je Franek lani vpregel ob svojega glasbenega konjička še šport- nega. Čeravno rojen v ravni Holandiji, je ljubitelj gora, vztrajen hodeč in vzdržljiv maratonec. Tekmuje na zna- nih maratonih, kot je trnovski, blejski, na Rogli in na Korošici. In zakaj ome- njena vprega lani? Ko so šli laški pivovarji lani na Tri- glav, je tjakaj zvabil večji del svojih godbeniških kolegov. Tako so vrh Tri- glava vrezali nekaj poskočnih, kot sa- mi pravijo, »na n^višjem jugoslovan- skem nivoju«! In še četrti konjiček? To je radio- amaterstvo. K radijskim valovom, k Morsejevim črkam se zateče vmes, med glasbo, med pohodi, med slika- njem - in seveda med služenjem vsak- danjega kruha. Ker je Franc Markošek pred kratkim srečal Abrahama, je torej v polnem elanu. Vsem konjičkom hkrati ne mo- re enako streči, to je razumljivo, ne more pa se nobeni odreči, kar je pa tudi prav, kajti nekateri zmorejo toli- ko, kolikor drugi komaj verjamejo, da je mogoče. Na mnoga zdrava in plodna leta, Franek! JURE KRAŠOVEC Usposabljanje z računalnikom člani društva gibalno prizadetih otrok celjskega območja so se prejšnji te- den zbrali na svojem dru- gem občnem zboru. Izvoli- li so novo vodstvo s pred- sednikom Hermanom Ča- trom, podpredsednikom Romanom Hriberškom, tajnico Majdo Tratnik in blagajničarko Angelco Piki. Za letos sprejet delovni načrt so že pričeli uresniče- vati s šolo smučanja na Po- horju, čaka pa jih še precej dela. Odločili so se, da bo- do sodelovali na medna- rodnem simpoziju o rekre-. aciji in športu gibalno pri- zadetih, ki bo junija na Ohridu. Poleti bodo pripra- vili terapijo na morju, vse leto pa se bodo vrstile de- javnosti na nevrofiziotera- piji. Pričakujejo še, da bo- do s sodelovanjem konjeni- škega kluba Gotovlje omo- gočili otrokom jezdenje. Že letos pa jih želyo vključiti v usposabljanje na računal- niku. Pri nakupu računal- nika in ostali dejavnoti pri- čakujejo pomoč zdravih občanov. . ROMAN URm£RŠ£K 27. FEBRUAR 1986 NOVI TEDNIK - STRAN 7 Z brigadiru do vodovoda Na manj razvitih ob- močjih imajo prebivalci pajveč problemov s ko- munalno ureditvijo. Krajevna skupnost Bre- 2e v Laški občini pri tem oi izjema. Pohvalijo se lahko le s tem, da so n^več storili na področju vodooskrbe in še to s pomočjo mla- dinskih delovnih akcij Kozjansko. Na vodovod niso priključena le še po- samezna gospodinjstva, ki imajo lastne vodne vi- re. V prihodnje želijo tudi te priključiti na vodovod- no omrežje zaradi boljših higijenskih pogojev in za- to, da bo tudi ob suši do- volj vode na teh kmetijah. V načrt za to leto«o si v kržgevni skupnosti zapi- sali, da bodo s pomočjo brigadirjev delali na po- dročju vaške skupnosti Breze, kjer bodo utrdih vodovodno linijo vključ- no z vodnim zbiralnikom, kjer je še vedno preslab vodni pretok. Zato imajo v sušnem obdobju pre- malo vode. Z razširitvijo glavnega voda bodo zago- tovili tudi dovolj vode za rezervo. Pri financiranju te investicije že vrsto let z znatnimi sredstvi poma- ga območna vodna skup- nost Savinja-Sotla. WE Obnova športnib objeictov Vse kaže, da bo kmalu za- gorela zelena luč za priče- tek obnove celjskega atlet- skega stadiona, katerega tartan je tako dotrajan, da že lahko povzroči poškodbe tekmovalcev. V prvi fazi, začeli naj bi aprila, bodo povečali število stez na osem, s^ sedanjih šest ne zadošča več niti za organizacijo domačih večjih tekmovanj. Prav tako bodo steze preplastili z novo do- mačo umetno maso. Dela naj bi zaključili do julija, ko n^ bi za otvoritev pripravili Skokov memorial s trobo- jem državnih reprezentanc. Med obnovo stadiona bodo atleti trenirali pri osnovni šo- li Veljka Vlahoviča in v T. Velenju, dolgoprogaši pa kar po bližnjih gozdovih. Projekt za obnovo stadiona je pripravil nekoč dober celj- ski atlet Miran Polutnik. Po končani zimski sezoni pa bi radi obnovili tudi neka- tere dotrßjanosti nad drsališ- čem, sanitarne prostore s tu- ši in podobno. Obnovo bi ra- di opravili celovito, ne pa po delčkih, kar situacije ne bi rešilo. Oba športna objekta, ki pa sta pomembna ne samo za športnike, temveč tudi za rekreacijo, kako ga bodo zbrah. V akciji bomo pač morali sodelovali vsi, kajti gre za objekta, ki v takšnem stanju kot sta, ne moreta več služiti namenu. T. VRABL Občni zbori gasiisicih društev Tudi v občini Laško imž^jo v mesecu januarju in februarju občne zbore prostovoljnih in industrijskih gasilskih dru- štev. Zadnjega bodo v petek imeli še v Zidanem moštu. Že zdaj ugotavljajo, da so z delom v minulem letu lahko več ali manj zadovoljni pri vseh 15 društvih v občini, več pa bodo o tem spregovorili na letni konferenci Občinske gasilske zveze Laško, ki bo sredi marca. VLADO MAROT Avtomatsice teiefonsice centrale v Preboldu, Petrovčah In v Galiciji Tudi letos bodo v žalski občini opravili precej pomemb- nih del na področju PTT prometa. Med pomembnejšimi naložbami velja omeniti postavitev novih avtomatskih tele- fonskih central v Preboldu, Petrovčah in Galiciji, v Pre- boldu načrtujejo obnovo pošte, v Petrovčah dograditev kra- jevnega telefonskega omrežja, krajevna omrežja pa bodo uredili v Ložnici pri Žalcu, na Škafarjevem hribu, v Vrbju, Grižah, na Polzeh, v Braslovčah, Preboldu, na Galiciji, Ponikvi, v Jederti nad Gotovljami, v Libojah, na Vranskem in Praprečah. Pomembna dela so opravili tudi lani. Tako so med drugim postavili avtomatski telefonski centrali v Žalcu in na Polzeli, zaradi težav pri dobaviteljih opreme pa so postavitev avtomatskih telefonskih central prestavili v letošnje leto. JANEZ VEDENIK^ Reicreaclia za žensice Malokdo ve, da je v bazenu športno rekreacijskega cen- tra Golovec dvakrat tedensko (ob ponedeljkih in sredah ob pol osmih zvečer) rekreacija za ženske, ki jo vodi Cordana Stefanovič. Rekreacija po sedanjem pro- gramu poteka že drugo leto, le da prej ni bila ob bazenu, zato niso bile vključene v^e v vodi in plavanje. V^e na suhem so v bistvu kombinacija številnih plesnih tehnik za sproščaiije telesa. Zato takšna rekreacija temelji- to razgiba in sprosti telo, sča- soma pa razvije čut za uskl^e- no gibanje in pravilno telesno držo. V^e na suhem trajžOo kakšnih petdeset minut, nada- ljujejo se v vodi in zaključijo s plavanjem, kolikor pač katera zmore. Trenutno je v skupini deset do petn^st žensk, večina red- no hodi že drugo leto. Takšna rekreacija je primerna za žen- ske do poznih sredrjih let. WE V SPOMIN Justina Točaj Vsaka smrt pretrese, vsa- ka izguba je boleča, in še huje je, če ugrabi usoda človeka, ki živi za družbo, ki izžareva samo ljubezen in dobroto, ki se razdaja ... Izteklo se je življenje predsednici Društva upo- kojencev v Šmartnem v Rožni dolini in članici Iz- vršnega odbora Občinske zveze društev upokojencev v Celju, Justini Točaj. Rodila seje 10. 10. 1928 v Žalcu, bila je stara komaj 57 let, za sabo je pustila užaloščeno hčerko in sina, moža ter 3 vnuke in vnuki- njo. In še nekaj je zapustila - bogato dediščino svojega dela. Nebroj otrok, ki jih je kot učiteljica v Galiciji, Po- nikvi, Celju in Šmartnem skrbno pripravljala na te- gobe življerija in jim vcep- ljala življenjsko modrost, zapustila je urejeno Dru- štvo upokojencev, ki ga je pomagala ustanoviti in bila tri leta predsednica. In že drugo leto je to društvo prejelo priznanje in nagra- do Občmske konference SZDL Celje kot najboljše društvo upokojencev v ob- čini Celje. Lani je zopet z veliko slo- vesnostjo sodelovala pri razvitju prapora tega dru- štva, bila je zopet duša tega podviga. In ne samo to, skr- bela je za vse socialne pro- bleme pri upokojencih, or- ganizirala izlete, bila orga- nizator občinskih gobar- skih tekmovanj, sodelovala aktivno pri izvedbi republi- škega ribiškega tekmova- nja na Šmartinskem jezeru. Bila je zares aktivistka, pridna, vzorna, brez egoiz- ma, brez mržnje, razdajala je samo ljubeznivost in do- broto. Društvo upokojen- cev Šmartno v Rožni dolini je izgubilo svojo predsedni- co in ustanoviteljico, naša Občinska zveza društev upokojencev Celje pa ak- tivno članico Izvršnega od- bora, kjer je s kleno besedo in duhovito mislijo utrjeva- la Zvezo in odnose Zveze z društvi ter aktivno sodelo- vanje. Povsod jo bomo pogreša- li, doma bodo pogrešali lju- bečo ženo in mater ter ba- bico, KS Šmartno v Rožni dolini izredno aktivistko, društvo upokojencev Šmartno v Rožni dolini predsednico in ustanovite- ljico, ter naša Zveza dru- štev upokojencev Celje vzorno sodelavko in odbor- nico. KARLŠMAUC Na Gomiisifem še ne bo nove trgovine Na zasedanju zborov žal- ske občinske skupščine, ki bo 5. marca, naj bi delegati sprejeli tudi predlog druž- benega plana občine za ob- dobje od leta 1986 do 1990, na sam osnutek pa je bilo tudi precej pripomb in vprašanj. Krajane Gomilskega je na primer zanimalo, kdaj bo iz- delan zazidalni načrt za Gre- ško vas, kako bo z zemljiš- čem za mrhško vežico, s tr- govino, igralnico v osnovni šoli ter zidavo v Šmatevžu. Zazidalni načrt za Grzysko vas bo predvidoma izdelan že letos, kar je upoštevano tudi v predlogu resolucije za leto 1986. Mrliško vežico n^ bi zgradili na prvem območ- ju kmetijskih zemljišč. So- glasje za to mora dati Kme- tijskozemljiška skupnost. V večini primerov so bila takš- na soglasja pozitivna in tako bo verjetno tudi za primer Gomilskega. Glede pozidave Šmatevža velja zapisati, da le-ta ni načrtovana v tem srednjeročnem obdobju, pač pa je zajeta v dolgoročnem planu občine do leta 2000. Trgovino bi radi na Gomil- skem zgradili na severnem delu kulturnega doma, ven- dar s tem zaenkrat ne bo nič, s^j izgradnja trgovine ni na- črtovana v tem srednjeroč- nem obdobju. Igralnico pri osnovni šoli pa bodo zgradili do leta 1990. JANEZ VEDENIK Koronarni kluH Celje v dvorani celjskega zdravstvenega doma bo da- nes (četrtek) popoldan ob 17. uri ustanovni občni zbor koronarnega kluba Ceüe. _ Žabji ples za Dan žena Celjski plesni orkester Žabe praznuje letos 40 letnico svo- jega delovanja, ki jo bodo obeležili s številnimi nastopi. Prva prireditev bo v soboto, 8. marca v dvorani Narodnega doma, ki bodo pripravili svoj tradicionalni Žabji ples. Orke- ster se bo tokrat predstavil z dirigentom Edijem Goršičem, ki je ponovno prevzel dirigent- sko palico pri tem glasbenem kolektivu. Smučarski tečaji tudi v Titovem Velenju Zveza telesno-kulturnih organizacij velenjske občine te dni organizira smučarski tečaj za Se predšolske otroke, ki obiskujejo malo šolo. Cena enotedenske šole v naravi je kar ^soljena - 1000 din, za to vsoto pa mladi preživlj^o dneve na zasneženih pobočjih ob šaleški cesti. LOJZE OJSTERŠEK ljubljanska banka Splošna banka Celje Razpis: LB Splošna banka Celje v so(delovanju z osnovno šolo Miroslav Sirca Petrovce, razpi- suje likovno kolonijo, ki bo v petek 21. marca ob 9.00 uri na osnovni šoli Miroslav Sirca Petrovce Udeležba: Tekmovanja se lahko udeležijo učenci osnov- nih šol celjske regije. Vsaka osnovna šola sodeluje le z dvema učencema, ne glede na število podružničnih šol, v spremstvu men- torja likovnika. Tema: Hranilnik _____ Vrsta izdelkov: Oblikovanje z glino Podatki o udeležencu: Ime in priimek udeležencev Ime in priimek mentorja Ime, kraj in naslov osnovne šole Nagrade: Sedem enakovrednih nagrad Vsi udeleženci pa prejmejo pozornostna da- rila Rok in naslov: Prijave je treba poslati do 14. marca 1986 na naslov: LB Splošna banka Celje Odsek za pospeševanje denarnega varčeva- nja in propagando Vrunčeva 1, 63000 Celje 8. STRAN - NOVI TEDNIK 27. FEBRUAR Brodejeva razstava Slikar in likovni peda- gog Ivo Brodej je v Šent- jurju pred nedavnim raz- stavljal svoje akvarele ter pastela. Umetnik je moti- ve stvaritev iskal v okoli- ci Šentjurja in izpod Pa- škega Kozjaka, svojega rojstnega kraya. Otvoritvena razstava je bila popestrena s kultur- nim programom, za kar je poskrbelo vodstvo šent- jurske občinske knjižni- ce, ki vzorno skrbi za or- ganizacijo manjših raz- stav. ERNEST REČNIK Kulturno prebulanje mladih Slivničanov Mladinci iz Gorice pri Sliv- nici so se decembra povezali s Filmoteko 16 iz Zagreba in doslej so si pri njih že izposo- dih tri filme. Filmske projek- cije pripravljeno v dvorarii kulturnega doma in z obi- skom so zaenkrat zelo zado- voljni, za v prihodnje pa na- črtujejo tedensko po dve predstavi. Prav zato nameravajo v Slivnici v okviru mladinske organizacije tudi ustanoviti filmsko sekcijo in se kasneje povezati^še z mladinci iz Lo- ke pri Žusmu, tako da bi vsak izposojeni film prikaza- li dvakrat. Zaenkrat mladin- ci izbirajo filme v katalogu, ki so jim ga poslali iz Filmo- teke 16, radi pa bi pripravili tudi revijo domačega filma in kasneje še revijo filmskih uspešnic. Sicer pa so v osnovni orga- nizaciji mladih v Gorici pri Slivnici ustanovili tudi dramsko skupino in prav se- daj prit>rav]jajo igro Jeana Variota Karma. Premiero na- črtujejo sredi marca, proti koncu meseca pa bodo izdali tudi tretjo številko mladin- skega glasila Amadeus. Osnovna organizacija mla- dih iz Gorice pri Slivnici je namreč ena redkih, ki izdaja svoje glasilo. Pri tem pa do- bro sodelujejo s tamkajšnjo osnovno šolo, kjer tudi foto- kopiržuo in razmnožujejo glasilo. IVANA FIDLER Podobe pretelfiosti IVIozirJa Predstavili novo linllžico Aleksandra Videčnika Predstavitev knjige Podo- be iz preteklosti Mozirja av- torja Aleksandra Videčnika je brez dvoma osrednji kul- turni dogodek, ki so ga v mesecu kulture pripravili v občini Mozirje. Predstavi- tve dokumentiranega zapi- sa o kraju, dogodkih in lju- deh od prve naselitve do NOB in osvoboditve, ki ga je avtor posvetil akademi- ku dr. Jožetu Goričarju, se je v Matični knjižnici Mo- zirje udeležilo več kot osemdeset gostov in kraja- nov Mozirja ter Gornje Sa- vinjske doline. Avtor je pričel razmišljati o pisanju zgodovinske prete- klosti Mozirja že v času, koje nastajal njegov turistični vodnik po Gornje Savinjski dolini, gradivo pa je pričel zbirati pred petimi leti. V precejšnjo oporo so mu bili že znani zapisi zgodovinarja Ignaca Orožna, kronika Žige Laykaufa iz leta 1926 ter za- pisi trških kronistov Frana Praprotnika, Frana Hriber- nika, Franja V^jda in Franca Hriberška. Vsebino so z raz- nim gradivom obogatili tudi krajani Mozirja pri iskanju gradiva pa so bila Videčniku odprta vrata zgodovinskih arhivov v Celju, Ljubljani, Mariboru ter Zgodovinskem inštitutu Milko Kos pri ZRC SAZU v Ljubljani. Knjigo je izdala in založila Občinska kulturna skupnost občine Mozirje. v Podobah iz preteklosti avtor opisuje Mozirje skozi čas, v posameznih poglavjih pa spregovori o šolstvu, cerkvah, trškem življenju, gospodarski dejavnosti, Mo- zirju pred prvo svetovno voj- no, o nesrečah in epidemi- jah, narodnem in društve- nem življenju, gibanju prebi- valstva, domačih imenih, ne pozabi pa Uidi na zanimive stavbe in spomenike, šege in običaje, pomembne Mozirja- ne, mozirske pesmi, na kon- cu pa opisuje še obdobje okupacije in začetka vstaje. Posebno zanimiv je tudi dro- bir iz krajevne kronike. »Že samo iskanje in zbira- nje dokumentarnega gradiva o nastanku in razvoju kr;^a skozi tako dolgo časovno ob- dobje pomeni, brez dvoma, velik raziskovalni podvig. Ljubiteljska obdelava in vse- binsko oblikovanje le-tega je poljudno berljivo, celota pa je vsega spoštovanja vreden ustvarjalni napor, kakršnega zmore le človek, ki je z dušo in srcem zvest neprecenlji- vim vrednotam kulturno zgodovinskega izročila,« je v uvodni besedi k izdaji knjige zapisal predsednik skupšči- ne občine Mozirje Alojz Plaz- nik ter k temu dodal, da bi zgledno sodelovanje Krajev- ne in Kulturne skupnosti Mozirje z avtorjem lahko posnemali tudi v drugih kra- jih občine Mozirje. R. PANTELIČ V mesecu kulture, ki sta ga pripravili ZKO in Kulturna skup- nost občine Mozirje je potrebno omeniti tudi številne druge prireditve, ki so jih predvsem z ljubiteljsko vnemo pripravili v vseh krćgih občine. V dramskih skupinah prosvetnih društev so pripravili štiri novosti. V Gornjem gradu Kajuhovo dramo Mati, ki jo je za oder pripravil Bojan Štih, V Novi Štifti Marinčevo komedijo Ad acta, v PD Mozirje pa komedijo Jara meščanska, lutkarska skupina PD Mozirje pa v mesecu kulture gostuje po Gornje Savinjski z Butalskimi razglednjcami. Člani kino sekcije z Ljubnega so v začetku meseca organizirali Teden domačega filma in ob njegovem zaključku pripravili še razgovor z sloven- skimi filmskimi ustvarjalci, v galeriji Moziije pa so pripravili razstavo akademskega slikaija Jožeta Muhoviča. Svoj prispevek so dali z nastopi še pevski zbori iz Luč, Nazarij, Ljubnega, ob 40 letnici ustanovitve svojega prosvetnega društva pa tudi oba pevska zbora iz Šmihela. V začetku marca bodo v galeriji v sodelovanju s Kulturnim centrom Kit^ske v Beogradu odprU razstavo kitajske ljudske umetnosti in kitajskih fotografy iz prejšnjega stoletja. Zamrznjena kultura Delovanje KUD Svobode Šempeter je zaradi finanč- nih težav, ki nast^^o predvsem zaradi visokih stroškov ogrevanja velike dvorane, oteženo. Ni kino predstav, folklorna skupi- na vadi v mrzlih prostorih, sredstev za obleke ni in moteno je delo vseh ostalih sekcij v društvu, ki nimajo posebnega prostora za vadbo. Nove možnosti za prido- bitev potrebnih prostorov se ponujajo s kr^evnim sa- moprispevkom, na letnem zboru članov KUD Svobo- de Šempeter pa so poudari- li, da bodo z normalnim de- lom lahko nadaljevali šele spomladi. EDI MASNEC Zadovoljni z delom Konec tedna so se na red- nem občnem zboru zbrali člani kulturno umetniškega društva na Ljubečni. Več kot sedemdeset prisotnih članov in predstavnikov drugih društev in organiza- cij je pritrdilo poročilu predsednika Franca Žvepla- na, v katerem je izrazil za- dovoljstvo nad uspešno iz- vedenim planom, ki so si ga zastavili lani. Vseh enajst sekcij deluje uspešno. Najbolj pa moški in ženski pevski zbor, tambura- ši, harmonikarji in godba na pihala. Uspešni so tudi na- rodno zabavni ansambli. V kraju ne mine nobena prire- ditev v nobeni organizaciji, da v njej ne bi sodelovali tu- di člani kulturno umetniške- ga društva. Uspešni so bili pri obnovi dvorane in orga- niziranju številnih prireditev v njej. Tako je skoreg vsakih štirinajst dni v dvorani prire- ditev, ki privablja številne gledalce. Na odru Zadružne- ga .doma gostujejo številne priznane skupine iz različnih krajev. Člani domačega dru- štva pa vse pogosteje odhaja- jo na gostovanja izven doma- čega kraja. Veliko besed so posvetili tudi Zlati harmoniki. Čeprav so z dosedanjim delom zado- voljni, želijo to prireditev ob pomoči celjskega Radia in Novega tednika še izboljšati. Pri tem računajo tudi na več- jo pomoč delavcev v celjski kulturi. Predsednik društva v naslednjih štirih letih bo Milan Brecl. MB TEDNIKOV INTERVJU Umetniki smo slepo črevo družb Slikanje je kot nuja. Ne- ogibna sprostitev energije, ki jo kopici prizadetost. Človek kot središčno zani- manje. Subjekt in objekt ustvarjanja. Življenje je prekratko, človeških pro- blemov preveč, da bi se sli- karstvo ustavljalo zunaj njih. Vrhovna dobrina - svoboda. Zunaj nje ni živ- ljenja, zunaj nje ni ustvarja- nja. Osrednji sovražnik - zatiralec. Teptajoči škornji, režeči zobje. Emblemi, za- stave, kot njihovi simboli. Odprta usta, krik, kot pro- test zatiranega, trpečega človeštva. Barve - čutni izraz čustvovanja. Jezik jih okuša, uho jih sliši. Osnov- na: brezkompromisno rde- ča. Rdeča kot kri, kot svo- boda, ljubezen, kot trplje- nje in zmagoslavje. Zanosno slikarstvo. (Zoran Kržišnik k likovni raz- stavi Jane Vi^ak v Mali galeriji v Ljubljani) Jana Vizjak je za doseda- nje slikarske dosežke prejela priznanje Kulturne skupno- sti Celje ob kulturnem praz- niku. Razlog več za pome- nek s svobodno umettiico o umetnosti. Kako torej vi, kot umetnica, vidite sebe in umetnost v naši družbi? »O tem veliko razmišljam in ugotavljam, da smo umet- niki slepo črevo v tej družbi. Nimamo primernih atelje- jev, nimamo stanovanj, tare- jo nas eksistencionalni pro- blemi.« ste zato razpeti na raz- dalji LjuMjana-Celje? »Celjanka sem, Celje imam zelo rada. Tu imam majhen, skromen atelje. V Celju je težko dobiti prostor, v Ljubljani še teže, s^ živi v glavnem mestu skorsy 400 svobodnih umetnikov in de- lovni pogoji večine so nemo- goči. Ampak, če se odločiš za manjši kraj, se soočaš z dru- gimi problemi. Z neizogibno izolacijo v slovenskem pro- storu, na primer.« Razstavljali ste tudi v tujini. Kakšne izkušnje prinašate od tam? »V tujini, na Zahodu, sma- trajo izdelek umetnika za po- trošni material. Pri nas pa ne. Če ti uspe priti do galeri- sta, kar je zlasti za tujca silno težko, se ti odprejo možnosti za delo in življenje. Jaz pa se, kot večina drugih, otepam doma s problemom žemlja- mleko skoraj tri četrtine leta. Če tako živiš, se to tudi odra- ža pri tvojem delu. In spet: zunaj je večja ponudba, več- ja selekcija. Vse je tako rela- tivno!« . Razstavljali ste v Lon- donu. Za mlado slikarko je to brez dvoma velik uspeh, velika potrditev. Kako vam je to uspelo? »Celo razstavo sem realizi- rala sama, z veliko naklonje- nostjo Konusa, Uniorja, Kompasa, Aera, ki so mi omogočili razstavo z odku- pom slik. Nekaj skromnih sredstev je prispevala tudi celjska kulturna skupnost.« Imate v mislih še kak- šen tak podvig? »To vzame veliko energije, zato o načrtih ne upam pre- več govoriti. Potihoma raz- mišljam o ponovnem sreča- nju z Londonom, o Zahodni Nemčiji, Holandiji, Ame- riki ...« Kako čutite razliko med predstavitvijo v tu- jini ali pa v domačih krajih. V Celju, na primer? »Predstavitve v kraju, kjer živiš, ali pa kjer si se rodil in dlje časa živel, so za umetni- Jana Vizjak se je rodi Ljubljani, odraščala j Slovenskih Konjicah, koder ima najlepše spon na otroštvo, in v Celju, plomirala je na Akadei za likovno umetnost v L, Ijani leta 1979, na odde slikarstva pri prof. Jan Berniku. Leta 1981 je d' mirala še na slikarski s alki pri istem profesor, od tedaj dela kot svob umetnica. Je članica štva slovenskih liko umetnikov. Uveljavila s s samostojnimi in sku^ skimi razstavami in na karskih kolonijah in prej več laskavih nagrad in pi nanj. Do 2. marca bodo i na dela na ogled v Mali; leriji v Ljubljani. ke zelo odgovorne in zaht ne. Ljudje te poznajo in morajo sprejeti z novimi i mi: spojiti mor^o pojav< slikarstvom, medtem ko tujini govorijo o slikarju i mo slike.« Vaše slikarstvo vse! preseneti človeka. Mo da prav zato, ker ne gi sta skupaj vaša pojai in slika. Ali bi se kal drugače postavili v 1 kovni svet? »V grobem likovnem je2 ku bi dala svoje slikarstvo ekspresivno figuraliko. Mo, obremenitev je človek v o nosu do narave, do življen sploh. To je moje slikarstv Pri tem pa veliko razmišlja o religiji, politiki, o nesmis človeka, vprašanju voj Ljudje smo tako neumna bi ja in človek se vse bolj oddi ljuje od narave.« Kako vidite kot uöie niča umetnost v nai družbi? »Zelo mije žal, da moram obstoj kulture često dokaz« vati in potrjevati na način« kakršen je bil protestni zb( umetnikov, 18. decembi pred domom Ivana Cankai ja. Hkrati pa sem prepričani daje naša umetnost na izrd no visoki ravni. Stupica, Prf gel, Bernik, na primer, sodi jo v sam vrh svetovne umet nosti, pa svet zaradi eko nomskega položaja držav ne ve za te genije. Takšn' stvari me žalostijo. Probien je tudi v tem, da gospodai stveniki zvečine ne vedo, dj je lahko umetnost posredni* pri stikanju poslov. V tujii' pa so posredniki velikih ra2 stav najmočnejše firme. Po^ sem razumljivo mi je, da j' pri nas vse manj posamezn} kov, ki bi si lahko kupi" kakšno umetniško delo. djetja bi jih lahko. To pa nov začaran krog vsesplošna eksistence.« MATEJA PODJEl^ 0 sodobnega slovenskega stripa (lue je?) tkivu Le ugibamo lahko zakaj je strip v slovenskih časopisnih in založniških hišah tako zapostavljen. Medtem, ko so v Zagrebu pravkar priredili veliko retrospektivno razstavo hrvaškega stripa, pa pri nas kar po vrsti propa- 'dajo vsi poizkusi, da bi spravili to vejo umetnosti, če že ne na raven šir- še dostopne kvalitetne prisotnosti, pa vsaj na raven odzivnosti. Izjema je le pred leti izdan strip-al- bum Magna Purga, avtorja Kostje Gat- nika, ki je bil nekakšen izid razmero- ma ugodnih vetrov za strip, ki so tiste čase veli predvsem v okvirih sloven- skih mladinskih medijev. Žal pa so tisti vetrovi kaj kmalu tudi opešali, kar je treba po eni strani pripisati dejstvu, da so se »strip aktivisti« preusmerili na druga področja, po drugi strani pa dejstvu pomanjkljive tradicije sloven- skega stripa. Leta premore enega sa- mega Miki Mustra z bogato produkci- jo, navezujočo se na vptiv Walta Disne- ya in prehajajočo v zdravo-humorne, prav simpatične nacionalne poudarke. Ob njem je potrebno navesti še danda- nes pozabljenega Branka Zinauerja, ki je v mariborskem Večerniku priobče- val sicer slikanice, katere pa je po li- kovnem izrazu moč primerjati z ek- spresionistično risbo Andrije Mauro- viča, največjega hrvaškega in verjetno tudi jugoslovanskega strip umetnika. Kasneje je mogoče omeniti še Boža ■ Kosa z duhovitimi in izvirnimi stripi o Kavboju Pipcu in Rdeči pesi, objavlje- nimi v Pionirskem listu, ustvarjalno vprašljiva pa je, razen nekaj izjem, vsa tista množična produkcija od šestde- setih let nadalje v Nedeljskem dnev- niku. Kot izjemo naj zabeležim, da je pred davnimi, več kot dvajsetimi leti v teda- njem Celjskem tedniku, predhodniku današnjega Novega, izhajal strip celj- skega avtorja, pokojnega Vlada Sme- ha-Smehija. Vsi ti našteti avtorji so na- menjali svoje izdelke predvsem otro- ški in deloma mladinski populaciji in kot kaže se te svoje namembnosti slo- venski strip še danes, ko se je strip produkcija že vsepovsod razširila tudi na ostale plasti prebivalstva, ne more povsem otresti. Omenjeno pomanjka- nje tradicije v slovenskem stripu pa priča o naši trajno prisotni zavrtosti za sveže, ustvarjalne izraze in tako se po- novno znajdemo pred, na začetku tega zapisa postavljenim ugibanjem. Krog je zaprt in takšen bo ostal vse dokler bo domača kulturniška mentaliteta vi- dela v stripu predvsem izraz subver- zivnosti določenega dela za t. i. visoko in državno umetnost nedovzetne po- pulacije. Pedagogi, kulturniki, politi- ki; vsi se otepajo ustvarjalnega stripa, vprašanje pa je, kaj so ukrenili zoper poplavo kvalitetno nevzdržnih strip- stereotipov, ki jih uvažamo v naše kio- ske iz neslovensko govorečega po- dročja? Kgjti prav v imenu te vulgarne komercializacije je obsojen na životar- jenje strip kot ustvarjalen likovnolite- rarni izraz. Ob tej priložnosti je vredno omeniti, da se ta čas v Celju uveljavlja ustvarja- lec, ki se zna ob nadaljnjem temeljitem delu razviti v zanimivega avtorja. To je Branko Dobravc-Laki, katerega »soci- ološko umetniški strip z dramatičnim zapletom in pesimističnim zaključ- kom« imenovan Di-žava in krivda je te dni na ogled v galeriji CKD. Ta intro- spektivni, v zasnovi avtobiografski strip je tudi v formalnem pogledu z razcepom med naracijo in vizualizaci- jo prikaz razcepljenosti sodobnega subjekta, ki se lovi na tanki nitki med ideali in materiali. O tkivu sodobnega slovenskega stri- pa pa še samo to: bogastvo izraznih možnosti stripa je toUkšno, da je eno- stavno nemogoče verjeti, da se jih nih- če od usmerjevalcev kulturne pohtike ne bi zavedal; veliko bližja je misel, da se jih vsi ti »semaforji« še vse preveč zavedajo. BORI ŽZUPANČIČ 1 mil, FEBRUAR 1986^ NOVI TEDNIK - STRAN 9 ^ egled ocenjenih pstinsicih obratov (posebna komisija pri Med- lićlnski gospodarski zborni- Celje je pred kratkim izde- la pregled gostinskih obra- V, ki so v letu 1985 ponovno enjeni. Osnovna značilnost tiskega ocenjevanja je, da je ičina obratov obdržala šte- lü zvezdic, ki so jih pridobi- V prejšnjih letih, med tisti- i, ki so kakšno izgubili, pa predvsem družbeni gostin- ;i obrati. Po eno zvezdico so »sneli« )telu Merx v Celju, hoteloma onat in Sava v Rogaški Slati- ter Planji na Rogli. Med za- hn iki sta si ocene popravili gostilni Dragice Gračner v Ra- dečah in gostilna Belaj v Celju. Komisija bo z akcijo, ki naj bi prispevala k dvigu kvalitete gostinske ponudbe, nadaljeva- la spomladi. Obetajo se tudi novosti, saj bo pri ocenjevarxju pogosteje sodelovala tudi ko- misija republiške gospodarske zbornice pa tudi komisije osta- lih območnih zbornic. S sode- lovanjem le-teh bodo namreč poleg izmeryave izkušenj kri- teriji oceryevanja še bolj po- enoteni. Kaj več o tem pa ob pričetku akcije, ko bomo po- drobneje predstavili tudi člane komisije. RP Pri izdajanju prospektov in razglednic so letos posebno prizadevni zasebniki v Gornje Savinjski dolini. Med temi velja posebej omeniti Jožeta Borštnarja, lastnika avto- kampa Menina v Varpolju in Emiko Selišnik, lastnico penziona Raduha iz Luč. Prvi je izdal nov prospekt avtokampa Menina, ki se odli- kuje po bogatem slikovnem gradivu, preglednosti ponudbe in cen in s ponudbo najprivlačnejših izletniških točk Gornje Savinjske doline. Pri tem v svojem črno belem prospektu predstavlja le tisto, kar bodo turisti v dohni v tem času zanesljivo dobili, videU ..., kar je v izdajateljski praksi naše turistične literature že kar precejšnja redkost. Tudi prospekt lastnice ponziona Raduha ne vabi turistov le v ta priznani gostinski objekt, temveč ponuja in »rekla- mira« predvsem Luče z okolico in bi ga torej lahko imeli kar za nov prospekt Luč. Pohvalno in posnemanja vredno. _________a^ANTELIČ. Popestritev gostinske ponudbe v celjskem hotelu Merx so, podobno kot nekajkrat lani, že v začetku letošnjega leta poskrbeli za popestritev svoje ponudbe, ter prejšnji teden organizirali posebno ponudbo coctailov, fondijev in flambiranih jedi. Dober obisk je dokaz, da gostje takšno ponudbo pogrešajo, zato lahko tak pristop Mer- xovih gostincev pohvalimo. Že v dneh od 1. do 9. marca bodo posebno obliko ponud- be pripravili tudi v Turški mački, kjer pripravljajo tra- dicionalne dneve Dalmatin- ske kuhinje. POZD LESKOŠEK Sprejme voznika za prevoz 5 tonskega tovor- nega avtomobila v pogod- beno delovno razmerje. Voznika potrebujemo za nadomeščanje delavca, ki je na bolniški. Prednost pri izbiri kandida- tov imajo mlajši upoko- jenci. Kandidati naj se osebno zglasijo na upravi POZD v Zidanškovi 17 vsak dan od 6.-8. ure. PLANINSKI KOTIČEK Občni zbor Planinskega društva Celje Po 23 letih je pred dnevi na občnem zboru Planinskega društva Celje Dušan Gradišnik odložil funkcijo društve- nega predsednika. Tako se je iztekla »Gradišnikova doba«, peta po vrsti v zgodovini celjskega Planinskega društva (Fran Kocbek, Fran Tiller, dr. Milko Hrašovec, Tine Orel, Dušan Gradišnik). Maloštevilni prisotni planinci so izglasovali razrešnico dotedanjim članom upravnega odbora in izvolili novega, 15-članskega, s predsednikom Janezom Kovačičem na čelu, ter ostale organe društva. V živahni razpravi, ki jo je sklenil predstavnik PZS Andrej Bervar, so veliko pozor- nost namenili zagotovitvi potrebnega denarja. Obnoviti nameravajo namreč Frischaufov dom na Okrešlju, Kocbe- kov dom na Korošici in popraviti poti v Savinjskih Alpah, kar pomeni nekaj gospodarsko-finančnih problemov ob temeljni nalogi planinstva - spodbujanju in negi zdravega, kulturnega planinarjenja in vzgoji mladega rodu prijate- ljev narave. G. G. Letna konferenca PO Rečica ob Savinji v soboto je bila redna letna konferenca planincev iz Rečice ob Savinji, društva, kjer so svoje naloge v lan- skem letu uspešno opravili. Lani so razvili svoj društveni prapor in označili novo planinsko pot iz Rečice čez Poljane na Ston ter do Bele peči in dalje do Mozirske koče. Udeležili so se tudi pogoz- dovanja in opravili vse načrtovane pohode in izlete. Tudi letos bodo, sodeč po programu, ki so ga sprejeli na letnem srečanju, pogozdovali, urejali planinske poti, čistili oko- lico in vsak mesec pripravili kakšen izlet ali pohod. Šli bodo tudi na Triglav. Poskrbeli bodo tudi za vzgojo kadrov, saj im^o v dru- štvu štiri tečajnike za planinske vodnike, v maju in juniju pa se bo en član udeležil še tečaja za markaciste. Na konferenci, ki sta se je udeležila tudi predstavnika sosednjih planinskih društev in Savinjskega MDO, so sosednjemu mozirskemu planinskemu društvu obljubili pomoč pri obnovi Mozirske koče in pri organizaciji letoš- nje planinske prireditve, Dnevu slovenskih planincev, ki bo septembra pri Mozirski koči. Tudi sodelovanje planincev z ostalimi društvi v kraju je dobro, v bodoče pa bo morda še boljše, saj so na Rečici pred kratkim ustanovili tudi Turistično društvo. Š. J. Po poti kurirjev in borcev 9. februarja je planinska sekcija iz Šmartnega v Rožni dolini organizirala drugi tradicionalni pohod po poteh NOB. Kljub slabemu vremenu, saj je že drugi dan neu- smiljeno snežilo, se je pohoda udeležilo 21 planincev. Med udeleženci -^o lahko pozdravili partizanskega kurirja Martina Guzeja-Plamena in Božidarja Firsta, pred- stavnika planinskega društva Matica Zagreb. Pohod, ki ga je skrbno organiziral in vodil predsednik sekcije, je trajal 6 ur. Pot nas je vodila od gasilskega doma do Jezerc (domačija Breznik), nato do Znidarja, v Lan- šperku, mimo ostankov gradu, skozi Pepelno na Šentjun- gert in nazaj v Šmartno. Med potjo smo se ustavili ob spominskih ploščah, se seznanili z vlogo in tragično usodo kurirjev-borcev, prižgali svečko in z enominutnim mol- kom počastili spomin padlih. J. BOŽIĆ Dnevi dalmatinske liuhinje v hotelu Tutšlia mačka Dnevi Dalmatinske kuhinje, tradicionalna skupna prireditev kolektivov celjskega hotela Tur- ška mačka in hotelsko trgovskega podjetja Vodi- čanka iz Vodic postaja v Celju in okolici vse bolj priljubljena, saj ima med tistimi, ki želijo spoznati dalmatinske navade v prehranjevanju, vse več pri- stašev. Letos prircjemo od 1. do 9. marca že peto predstavitev Dalmatinske kuhinje, tudi tokrat v režiji priznanih kuharjev in natakarjev iz Vodic. Bogato ponudbo jedi in pijač bomo popestrili z ubrano pesmijo priznane klape Maraska iz Zadra, ki bo zabavala goste vsak večer od 19. ure dalje, 8.' marca, ob Dnevu žena, pa bo klapa Maraska prepe- vala že v opoldanskem času. V dneh od 1. do 9. marca vam v Hotelu Turška mačka nudimo: - hladne jedi, med njimi razne ribje solate, hobotnico v solati, dalmatinski pršut z olivami in ljutiko ter ovčji sir - juhe, tople predjedi, pripravljena jedila in jedila po naročilu iz svežih morskih rib in glavonož- cev. Med temi vsakodnevna ponudba lignjev, škam- pov, hobotnice, školjk, salp, morkih listov, zobatca, orade, brancina . . . - tistim, ki rib ne jedo, nudimo mesne dalmatin- ske jedi - tipične dalmatinske sladice, med njimi priz- nane fritule - tipična srednje dalmatinska vina Debit in Babic s področja srednje Dalmacije - vsak večer od 19. ure dalje glasba ansambla Maraska Vabi vas kolektiv hotela Turška mačka!. tovarna izolacijskega materiala r. o., laško Na podlagi sklepa kadrovske komisije objavljamo prosta dela in naloge v TOZD termoizolacije in embalaža 1. elektrikar za zahtevna dela - vzdrževalec 2. več ključavničarjev za zahtevna dela - vzdrževalec za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Delo je enoizmensko oz. po potrebi tudi dvoizmen- sko. Osebni dohodek se giblje v višini 80.000 do 95.000 din. Pogoji: ad 1. - končana poklicna šola elektro smeri - KV elek- trikar - 2 do 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah - ad 2. - končana poklicna šola kovinske smeri - KV klju- čavničar - 2 do 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol- njevanju pogojev v kadrovsko socialno službo TIM Laško, Sp. Rečica 95. Rok za prijavo je 8 dni. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15. dneh po končanem zbiranju prijav._ 27. FEBRUAR 10. STRAN - NOVI TEDNIK Zaščitene Icmetije ni mogoče deliti Eden od pomembnih socialnih vi- dikov oziroma velik problem v kme- tijstvu je ostarelost lastnikov kmetij. Ostareli kmetje sicer imajo možnost za pomoč, ki pa ima zanje predvsem čustveno dostikrat težko sprejemlji- vo pot in odločitev: odpovedati se zemlji, ki so jo obdelovali desetletja ali še več, iz roda v rod in jo izročiti v zemljiški sklad, za protivrednost pa prejemati poslej preživnino, ki se ce- lo ne more primerjati z običajno po- kojnino in kar je odvisno od velikosti oddanega zemljišča. Najmanj je mogoče izročiti v sklad dva hektaija veliko zemljišče, mogoče pa je izročiti vse posestvo z gozdovi. Miselnost starejših kmetov je še ved- no: če bom ob zemljo, bom ob vse! V kmetijski zemljiški skupnosti Celje jih skušajo prepričati, da se zemlji odpo- vedo vendarle v svojo korist, sicer jim dostikrat ne preostane vič drugega kot bedno životarjenje. Prav v bližnji okolici Celja je n^več problemov z ostarelimi kmeti, kot na primer v Škofji vasi, medtem ko se za preživninsko varstvo ob oddani zemlji lažje odločajo v celjski okolici. V zemljiški kmetijski skupnosti v Celju tudi ugotavljajo, da je ob zapuš- činskih razpravah vse pogosteje pri- sotna težnja po razdelitvi zemljijšč na dediče, pri čemer vidijo razloge v dej- stvu, da je hrana vse dražja in si kmeč- ki otroci, četudi »pomeščanjeni« in od- trgani od zemlje, spet želijo na koščkih zemlje n';r Uiiijcf^a doma, kmetije, pri- delali nekaj hi.uie. Skoraj dnevno se v zemljiški skupnosti vrstijo obiski kmetov, ki želijo podariti dele svojih zemljišč svojim otrokom. Če gre za zaščitene kmetije, teh je v celjski obči- ni 505, po zakonu takšna delitev kme- tije ni mogoča, niti z dedovanjem, niti z nakupom. Sodišča zaenkrat še razde- lijo kmetije po deležih in tako so vknjižbe tudi zapisane, vendar nič ne zaležejo lastniku, kajti nad rabo odlo- čujoče visi kmetijski predpis, ki že od 1973. leta prepoveduje delitev zaščite- ne kmetije. MITJA UMNIK S sečnjo In varstvom tuäl turizem na vasi Gozdovi pokrivajo več kot polovi- co skupne površine konjiške občine, ali okoli 12 tisoč hektarjev in pred- stavljajo veliko bogastvo. Da ga je potrebno ohranjati in umno izkošča- ti, se v konjiški občini dobro zaveda- jo in so to zapisali tudi v dolgoročni načrt razvoja. V prihodnosti bodo dgjali večji po- udarek razširjeni gozdnobiološki re- produkciji. Za smotrno uporabo me- hanizacijo pa bo potrebno izboljšati obstoječe gozdne prometnice in zgra- diti tudi nove. Na težko dostopnih te- renih si bodo pomagali z žičnicami, vendar bo to tehnologijo potrebno po- prej še razviti. Pri nadaljnem razvoju gozdarstva se moržoo območne interesne skupnosti za gozdarstvo hitreje uveljaviti zlasti pri skrbi za ohranitev in varstvo goz- dov, so zapisali Konjičani v dolgoročni načrt. Prevzeti morajo tudi odgovor- nost za zagotavljanje sredstev za eno- Vzporedno s sečnjo in varstvom gozdov bodo v konjiški občini razvi- jali turizem na vasi. To nalogo tudi v prihodnje prevzema Kmetijska za- druga Slovenske Konjice. stavno in razširjeno gozdno-biološko reprodukcijo ter gradnjo gozdnih pro- metnic. Zaradi prevladujočega deleža zaseb- nih gozdov bo potrebno posebno po- zornost nameniti družbeno-ekonom- ski odnosom v temeljni organizaciji kooperantov in gozdne posestnike vključiti v organizirano proizvodnjo. Načrtno proizvodnjo pa bo potrebno uveljavljati tudi v zasebnem sektoiju, s porabniki lesa pa lyediti medsebojne odnose na podlagi samoupravnih spo- razumov in dogovorov. To bo osnova za odpravljanje strukturnih nesklad- nosti, izboljšanja razvojnih programov gozdarstva in lesne industrije za ne- moten potek proizvodnje in izkorišča- nje naravnih danosti. Tako do leta 2000. Do konca srednje- ročnega obdobja pa so v konjiški obči- ni predvideli povprečni letni obseg se- čenj v družbenem sektorju okoli 14 tisoč kubičnih metrov, v zasebnem sektorju pa dvakrat toliko. Blagovna proizvodnja tozd Pohorje bo letno do- segla 12.400 kubičnih metrov lesa. Let- no bodo izv^ali tudi gozdnogojitvena dela: obnovo gozdov na površini 48 hektarjev, nego gozdov na 33 hektaijih in varstvena dela na 582 hektarjev. Vsako leto bodo meliorirali 2,4 hektar- jev zemljišč. MATEJA PODJED Aktivni vinogradniki in sadjarji v šentjurski gasilski dvo- rani je magister Protner iz Maribora pred dnevi preda- val okoli 100 članom vino- gradniško-sadjarskega dru- štva. Pogovarjali so se o lan- skem pridelku vina, veliko pozornost pa so posvetili konzerviranju sodov. Zaradi lanskega količinsko skrom- nega pridelka namreč obsto- ja nevarnost, da se le-ti pok- varijo. Hkrati je magister Protner ocenil vina vseh pri- sotnih vinogradnikov. Društvo, ki šteje 140 čla- nov, načrtuje februarja ali marca 2 demonstraciji, in si- cer predstavitev rezi vinske trte in sadnih gostih nasa- dov. Ker se društvo drži na- čela združevati koristno s prijetnim, bodo msga ali ju- nija organizirali izlet v Gori- ška Brda in Vipavsko dolino, kjer si bodo ogledali vino- grade ter obe vinski kleti. ERNEST REČNIK Zmagali so Šentlurčani Na območnem tekmova- nju Mladi in kmetijstvo, ki so ga konec tedna pri- pravili mladi zadružniki iz Dramelj v Gorici pri SIK'nici, so že drugo leto zapored zmagali učenci Srednje kmetijske šole iz Šentjurja. Tričlanska ekipa bo tudi zastopala celjsko območje na republiškem kviz tek- movanju, ki bo v soboto v Murski Soboti. Kviza so se poleg zmago- valnih ekip iz osmih občin našega območja udeležili tudi mladi zadružniki iz Slovenj Gradca, sicer pa so na tekmovanju drugo me- stu zasedli Šmarčani, tretje pa mladi zadružniki iz Re- čice pri Laškem. Območno tekmovarye so pripravili v treh zahtevnostnih stop- njah, vprašanja pa so bila predvsem s področja hra- nilništva in posojilništva, dedovanja kmetijskih zem- ljišč in kmečkih gospodar- stev, intenzivne reje krav molznic ter splošnega po- ljedelstva. IVANA FIDLER Milih dala čim^ več Prizadevanja za več obdelane zemlje na Šmarskem Razumljivo je, da morajo v občini Šmarje pri Jelšah, kjer je ena od prednostnih panog gospodarstva kmetij- stvo, z živinorejo na čelu, posvečati veliko pozornost zemlji oziroma njenemu va- rovanju ter čim bolj smotr- nem izkoriščanju. Zato je temu področju odmerjen pomemben prostor v dolgo- ročnem družbenem planu občine do leta dva tisoč. Z agrokarto bodo uskladili rabo zemljišč ter spremembe namembnosti v skladu z opredeljenimi območji v prostorskem delu družbene- ga plana. V občini bodo na- daljevali z agro in hidromeli- oracijami ter s tem usposobi- li ali izboljšali okoli 11.500 hektarov zemlje. Poleg tega bodo nadaljevali z založbami zemljišč in zaokrožili kmetij- ska gospodarstva na okoli 3600 hektarjev. Ena od pomembnih nalog je spreminjati neobdelano zemljo v obdelano. Neobde- lanih zemljišč na Šmarskem sicer ni veliko, precej pa je takšne zemlje, ki je slabo ob- delana. Pri tem bo potreben nadzor pri prevzemanju zemljišč ostarelih gospodar- jev ter pri tistih lastnikih, ki niso kmetje, ryihova zemlja pa je zanemarjena. Z večjimi proizvodnimi enotami in skupnostmi zdru- ženih kmetov bo mogoče iz- boljšati kmetijsko zemljiško strukturo, z vključevanjeiri kmetov v temeljno organo- zacijo kooperantov pa izbolj- šati organiziranost. Poseben problem je zem- lja na hribovitih delih obči- ne, kjer kmetje proizvajajo pod bistveno slabšimi pogo- ji. Da bi tudi to zemljo obva- rovali in iz nje čim več iztrži- li, bo treba na teh kmetij zmanjševati proizvodne stro- ške: z regresiranjem nakupa mineralnih gnojil, z oprosti- tvijo raznih prispevkov in davkov, z ugodnejšimi poso- jili za naložbe itn. Z organizi- ranjem dodatnih dejavnosti pa bo mogoče doseči pove- čanje dohodka na teh kmeti- jah. Ena od pomembnih na- log je tudi izboljšanje živ- ljenjskih in delovnih pogoje- va kmetovv višinskih prede- lih, kijih želijo vsaj približno izenačiti s pogoji v ravnin- skem svetu. Tu pa so najpo- membnejše ceste, telefon, šola, vrtec, elektrika, ter skrb za ostarele. MARJELA AGREŽ PRIREDITVE V SLOVENSKEM LJUDSKEM GLEDALIŠČU V CEL bosta danes dve predstavi. Od pol enajstih dopoldan osnovno šolo Franja Vrunča, ob 19.30 uri pa za četrtk abonma in izven. Obakrat bodo uprizorili Lainščkove San rastneže. Mladinsko igro Erica Vosa Plešoči osliček bodo celjskem gledaliSču uprizorili v petek, torej jutri ob 10. uri osnovno šolo Šentjur in ob 13. uri za osnovno Šolo Šmartno, soboto bodo Celjani gostovali s Plešočim osličkom v don Španskih borcev v Ljubljani. Člani francoskega gledališkega krožka Srednje družb slovne šole iz Celja bodo v ponedeljek, 3. marca ob 17.30 c uprizorili Malega princa in se predstavili s sporedom franc skih Šansonov. V sredo, 5. marca ob 14. uri pa bo za U. mladinski abonn predstava Lainščkovih Samorastnežev. V CELJSKEM CENTRU ZA KLUBSKO DEJAVNOST bo soboto, 1. marca ob 20. uri otvoritev razstave del Bojane Rud absolventke likovnega oddelka mariborske Pedagoške akadi müe. Avtorica bo predstavila svoje kolaže in fotografije, otvoritvenem programu pa bo priznani literat in glasbeni Vladimir Kovačič izvedel solistični recital na violončelu. Igrj bo dela Johanna Sebastiana Bacha. V KNJIŽNICI V TITOVEM VELENJU bo danes ob 19. U) angleški kulturni večer. O prehrambenih navadah bo govor g. David Peaavy, predavaixju pa bodo sledili skeči, pesmi ii razgovor - vse v pravilni in počasni angleščini. V DOMU KULTURE V TITOVEM VELENJU bo jutri gosto vala Opera Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane Uprizorili bodo komično opero Gaetana Donizettija Don Pa squale. V RAZSTAVNEM SALONU V ROGAŠKI SLATINI bo jutr ob 18. uri Območno srečanje besednih ustvarjalcev celjsk« regije z literarnim večerom. Ob pol osmih zvečer pa bodo \ razstavnem salonu odprli razstavo likovnih del akademske slikarke Mirne Pavlovec. Ob otvoritvi bo večer opernih arij, ki jih bodo izvedli člani mariborske Opere. V MUZEJU GRAFIK V ROGAŠKI SLATINI bo v ponede- Ijek, 3. marca koncert Klemena Ramovša. j V KULTURNEM DOMU V ŠMARJU PRI JELŠAH bo v ponedeljek, in v torek gostovalo Mestno gledališče ljubljansko 8 komedijo Harolda Brighousa Hobson v Škripcih. V ponede- ljek bo predstava ob pol osmih zvečer, v torek pa ob petih popoldne. MESEC KULTURE V MOZIRSKI OBČINI jutri bo v Nazar jah ob 8. uri in v Lučah ob ll. uri mladinska igra Volk in kozlički v izvedbi Šolskega kulturno umetniškega društva COŠ Gornji grad, popoldan ob 17. uri pa bo v Nazaiju nastop učencev gla.sbene šole. V soboto, 1. marca ob 18. uri bo v mozirskem domu kulture koncert Delavske godbe na pihala Mozirje, Moškega pevskega zbora PD Savirya Moziije in Mešanega pevskega zbora Ena- kost PD Mozirje. Uro kasneje pa bo v Bočni jubilejni koncert ob 80. letnici zborovskega petja v Bočni. Gostoval bo tudi, pevski zbor Tosama iz Domžal. ^ V ZADRUŽNEM DOMU NA UUBEČNI bo v soboto, 1. marca ob 17. uri koncert ansambla Mladi upi iz Trbovelj. V LIKOVNEM SALONU V CELJU bodo danes ob 18. uri odprli razstavo likovnih del slikaija Franca Peršina. Razstava bo odprta do 15. marca. LIKOVNE RAZSTAVE V LAŠKI OBČINI - V Iraškem dvorcu je odprta razstava likovnih del slikaija Goceta KalžOd- žijskega, v foyeiju Zdravilišča je na ogled razstava gvažev akademske slikarke Tatjane Verbinc, v avli hotela Hum pa si lahko ogledate razstavo vitražev Sorye Kotar. V RAZSTAVNIH PROSTORIH MUZEJA REVOLUCUE V CELJU je na ogled razstava likovnih del Slovenskih železaijev. Razstava bo odprta do 7. marca. V KNJIŽNICI V TITOVEM VELENJU je na ogled razstava plastik Vojka Štuhca in slik Rada Jeriča. Razstava bo odprta do 5. marca. V AVLI KNJIŽNICE EDVARDA KARDEUA je odprta raz- stava knjižnega gradiva, ki sojo pripravili ob stoletnici rojstva Vladimirja Levstika, enega njgpomembnejših pisateljev mo- deme. V KULTURNEM DOMU DOBJE PRI PLANINI bo v nedeljo, 2. marca ob 11.30 uri koncert narodnih in umetnih pesmi, kijih bosta prepevala Mešani pevski zbor Gostinskega podjetja Celje in Moški pevski zbor KUD France Prešeren iz Vojnika. V petek, 7. marca ob 19.30 uri SMEH ZA SMEH - južnoameriške melodije - skeči - narečja SLOVENSKI VESELI VEČER ZA DAN ŽENA '86 z Mitom Trefaltom Sodelujejo: Gašperji, Alberto Gregorič, Janez Koriš, Vera Perova, France Trefalt, Prieška Frančiška, Špela, Neža, Janez Svetokriški. Predprodaja vstopnic: dvorana Golovec. Vabljeni! 27. FEBRUAR 1986 NOVI TEDNIK-STRAN 11 nflaihen kompliment veliicemu praznilcu Jasno je, da moramo ime- nu edinstvenega in najslav- nejšega slovenskega poeta služiti z ustvarjanjem in iskanjem bolj ali manj zata- jenih človeških vrednot. Da ne bi bil 8. februar izbruh včasih tudi na silo razkazujo- če se kulture. Književna mla- dina Slovenije je morda na dobri poti, da vnese v naše niajhno kulturno in umetni- ško prostranstvo vetrove no- vega, svežega, iskrenejšega, da že končno potrka tudi na visoke plotove naših samo- zadovoljnih in samozadost- nih dvorišč. • Književna mladina Žalec se z več ah manj uspeha vključuje v iskanje mladega, izvirnega in sposobnega lite- rarnega potenciala. Po uspe- lem večeru poezije v hotelu Golding Rubin, 13. decem- bra lani, smo razpisali nate- čaj za vse pišoče ožjega in širšega področja. Z name- nom, da poiščemo skrito, morda kvalitetno, ambicioz- no in novo. Razpis je trajal do konca lanskega leta, v si- cer kratkem času je prispelo trinajst del, nekako toliko, kolikor smo pričakovaU. Žal pa količina ni mogla prinesti širše kvalitete. Razen redkih izjem so bila besedila bolj na osnovnošolski ravni, zato komisija, ki so jo sestavljah Rade Krstič iz Ljubljane ter Anka Krčmar in Joana Ušen, ni imela težkega dela. Najvišjo stopničko pesni- škega snovanja je brez dile- me in enoglasno dosegla Ma- teja Komel iz Celja, študent- ka primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, z verznim moza- ikom Kratke sanje lumpen- proletarske gospodične. Priznati je bilo treba, da Ma- teja v prvi vrsti mojstrsko obvladuje slovenski jezik, za katerega je dokazala, da je neizčrpna zakladnica lepega; da ima samosvoj pesniški izraz. Zunanjost in notra- njost njenega kreiranja je ljubezenska pesem na dru- gačen način, z zdravim nadi- hom erotike in nepremaglji- ve telesnosti, z očitno preda- nostjo in iskrenostjo svojega izgovora. Mateja se ni in se ne ustavlja niti v času niti v prostoru, povsod je in vse, kar hoče, močna in prepriča- na. Takšne poezije bi si lah- ko samo še želeU. Tudi drugo mesto je šlo mladi pesnikinji, Andreji Modrijan iz Šmartnega ob Paki, dijakinji v Celju, za ci- kel pesmi Spomini. Naslov je preprost in ni obetal veli- ko, vendar se je pod njim skrivala doživeta ljubezen- ska lirika. S pretanjenim okusom za podrobnosti, za odločujoče možnosti člove- škega. Žal se Andreja še ni otresla stereotipnosti in ne- kakšne zaspanosti, ki je pri- šla iz že zdavnaj napisanih pesmi. Ostalo je sladko pre- kletstvo lepih spominov in praznine v prihodnosti, koje treba reči le: delati, pisati, pi- liti - in se nikoli predati! Tretjo nagrado smo morali razdeliti med dvoje deklet, ki sta se obe na nek način spoprijeli z jugoslovanstvom in z nekakšno eksotiko Juga, Balkana: Tini Knapp iz Griž za daljši potopisni prozni tekst Potovanje z vlakom bratstva in enotnosti, ter Djurdji Strsoglavec iz Celja za cikel pesniških utrinkov Srbija, tebi pojem!. Obe sta še dijakinji v Celju. Tina je prepričljivo naslikala južno gostoljubje, zaverovanost v borbeno preteklost in veselo življenjsko proslavljanje, brez obvladovanja čustveno- sti in vere. Očitali smo ji lah- ko razvlečenost in preveč Poglabljanj v srbske kulina- rične orgije, enostranskost in oguljen izraz - vendar je Tina stara šele petnajst let. Djurdjine pesmi so manj po- pisovalske, a čustveno, po- etično in fantastično veliko močnejše. V potovanje po Jugoslaviji je vpletla nit lju- bezni, srečne ali nesrečne, na vsak način doživete in izkle- sane z veliko veliko spomini in srečno-žalostnimi trenut- ki. Njena glavna moč je pre- pletanje elementov zemlje in človeka, žal pa je še veliko nedovršenosti in besed, ki niso v pravem vrstnem redu ai pa ki sploh ne spadajo v pesem. Že po kratkih opisih del nagrajenih je jasno, da med mladimi prevladuje ljube- zensko pesništvo, da je po- ezija tudi kvalitetnejši del ustvarjanja mladih. Premalo je kvaUtetne proze in kritič- nih razmišljanj, premalo sve- ta in doživetega življenja. Mogoče bi bila slika drugač- na, če bi na razpisu sodelova- lo več fantov in ne le slaba četrtina vseh prijavljenih. Rezime: dosti dobre ženske lirike in premalo moškega, doživetega, trdnejšega in ob- stojnejšega pisanja. Nagrade smo podelih sed- mega februarja zvečer v Za- družnem domu Gotovlje, proslavo, ki je objela nestrp- no pričakovanje in pojasni- tev glede nagrad, smo pri- pravili člani Književne mla- dine Žalec, plesna skupina Natya s Polzele in nadvse go- stoljubni domačini. Kot bolj ali manj neformalni vodja naše literarne druščine sem z veseljem čestital tako nagra- jenim kot tudi vsem ostalim, ki so zbrali trud in pogum, da so nam s svojimi prispev- ki pomagali izvesti zastavlje- no si nalogo; z veseljem sem jih tudi poljubil, saj je to naj- lepši podmladek našega pes- nikovanja in pisateljevanja. Razšli smo se s prijetnim občutkom opravljenega, vendar tudi z grenkim pri- okusom napak: bili smo pre- slabi propagandisti, postavi- li smo prekratek rok, šli smo premalo v širino in bolj po površini. A napake so za to, da se popravljajo, zato vabi- mo k sodelovanju vse, ki bi želeli in hoteli razburkati mr- tvilo in kulturnjaško sarno- drštvo plačanih in kulturni- kov brez domišljije, ki bi se. hoteli vključiti v prijetni in intelektualni, predvsem pa napredni in iskreni družbi, ki seji reče Književna mladi- na Žalec. Dosegljivi smo na OK ZSMS Žalec, kjer bo vsak obisk in pogovor vedno dobrodošel. Naš prispevek h kulturni rasti našega naroda, k potrje- vanju slovenstva, k zdravici našemu velikemu Prešernu. Z željo, da se dvignemo nad megle banalnosti, da bi se znašli med zlatom in pleva- mi sodobnega pisanja, da bi z več zagnanosti in samood- povedi gradili svet, ki ga za- enkrat vidimo samo že v vizi- ji - svet tople besede, pesmi, glasbe in miru, iskrenega so- žitja, svet resnične umetno- sti življenja. MARKO CESTNIK Proslava kulturnega praznika v Strmcu Prijetnega sobotnega ve- čera - 8. februarja 1986, ki nam ga je pripravilo prosvet- no, društvo »TONE TOM- ŠIČ« v sodelovanju s števil- nimi mladimi ustvarjalci, v Strmcu še dolgo ne bomo pozabili. PD »TONE TOM- ŠIČ« je tudi za letošnji slo- venski kulturni praznik pri- pravilo proslavo. Ta je bila na OSNOVNI ŠOLI V STRMCU - v učilnici. Nastopajoči - m.oški pev- ski, zbor PD »TONE TOM- ŠIČ«, mladinska ritmična skupina »ŽAREK«, ki se je to pot prvič predstavila, vo- kalno-instrumentalna ter re- citacijska skupina, mladi trio ter harmonikarka Klav- dija, so s svojim svežim, pe- strim programom navdušiU vse obiskovalce. Kljub moč- nemu sneženju in naporni poti je bil obisk izredno do- ber, saj je bila učilnica polna do zadnjega kotička. Marsikomu se je ob pogle- du na mlade, navdušene iz- vajalce, milo storilo, ker spoznavamo, da je pri nas še vedno velik, zelo velik pro- blem PROSTOR za kulturno udejstvovanje. Kako druga- če, prisrčneje bi še tak na- stop izzvenel v urejeni kul- turni dvorani z odrom, kot v učilnici, ki tega nima. Strmec, kjer je bila nekoč razvita zelo živahna kulturna dejavnost - od petja do gle- dališkega dela in knjižnice, ostaja še vedno BREZ DVO- RANE, brez vseh možnosti za delo na kulturnem po- dročju. Kljub dolgoletnim prizadevanjem je ostal pro- blem hmeljske sušilnice, v kateri je dvorana z odrom, nerešen. Marsikdo je v tem večeru pripomnil, da bi bilo nujno, ko bi se drugi pobliže sezna- nili z delom, saj bi potem morda imeli večje razumeva- nje za naše potrebe. Spoznali bi, da zahteve niso neuteme- ljene, kajti v mladih je polno navdušenja in želja po res- ničnem, kulturnem udejstvo- vanju. Žal jim ne nudimo na- josnovnejšega - prostora - da bi lahko tu zaživeli v pol- nem razmahu. S tem, kojim ne pomagamo, dušimo nji- hovo ustvarjalnost in željo po afirmiranju. Ta nastop naj bi bil samo dokaz, da je pri nas veliko volje, veselja in sposobnosti v mladih. Kdor koli se je udeležil proslave, naše mne- nje lahko samo potrdi. Koliko ur dragocenega ča- sa so žrtvovali nastopajoči za pripravo tako bogatega kul- turnega programa. Zato je dolžnost in skrb vseh nas, da pomagamo. Odhajali smo s toplim občutkom in hkrati z grenkobo, kdaj bomo lahko nastopajočim zaploskali ob njihovi prireditvi v urejeni kulturni dvorani. Zato menimo,' da bi bilo nujno in prav (to je že klic v sili), da bi tudi v občini Celje, OK SZDL ter pri KULTUR- NI SKUPNOSTI o tem raz- misUli, da bi končno s skup- nimi močmi in prizadevanji uredili prostor - dvorano. S tem bi dali pogoje za razcvet kulturnega življenja v STRMCU. KATICA PEŠAK Matere in rejnice o prebiranju vaše reporta- že o malem Mirančku se mi nehote vrne v misli čas, ko sem sam preživljal najbolj rosna leta. Tudi iz lastnih iz- kušenj in spominov vem, da lahko mnogo spominov iz mladih let pozitivno ali nega- tivno vpliva na nadaljnje živ- ljenje. Ob vsem, kar se zdaj dogaja okoli malega Miranč- ka, bo prav on tisti, ki se mu bo zgodilo največ hudega, težkega in za malo glavico nerazumljivega. Spet bo en otrok več, ki bo prikrajšan za srečno mladost oziroma za tiste dni, ki jih kot največje bogastvo že spravlja v pre- dalčke svojega spomina. Skoraj po pravilu se tukaj pojavi socialno skrbstvo in strokovnjaki se vedno odlo- čajo za najboljše rešitve. Me- ne pa zanima, kakšno mla- dost so preživeli vsi ti ljudje, da znajo vedno tako lepo do- ločiti, komu pripada takšen otrok, kot je na primer Mi- ranček. V NT je že bilo nekaj zapisov o skrbstvih in odlo- čitvah socialne pa poglejmo obe plati. Redko ali praviloma nikoli ni zapiskov, kako rejnice de- lajo grdo z otroci ali jih zane- marjajo. Zvečine so to starej- še ženice, ki so svoje otroke že spravile h kruhu in na sta- ra (pa ne po srcu) leta jim ostane še mnogo neizrablje- ne ljubezni do otrok. To po- tem razdajajo rcjencem, ki pri njih najdejo zavetje pred vsem hudim. Najdejo tisto, kar jim niso znali dati njiho- vi starši, zato ni čudno, da se z vsem srcem navežejo na njih in jih imajo za svoje star- še. Prav takšen je bil pred nekaj tedni primer, ko ste pi- sali o rej niči iz Vojnika. Zd^ pa o odločitvah soci- alnega. Ob spominu na zapi- se v časopisih lahko vidimo, da se premnogokrat prav pri njih dogajajo čudne stvari. Otroka dobi mati ali oče, ki pa to bitje materialno ali ču- stveno ni zmožen vzgajati. Pa je otroku bolj kot vse dru- go potrebna toplina, než- nost, ljubezen, in tisoč drob- nih stvari. Spet je otrok tisti, ki dobi najmanj, ki je pri- krajšan za mnogokaj in ki se mu zgodi največja krivica. Prav tako se bp zgodilo Mi- rančku, ki sta se ga oče in mati začela zavedati šele po štirih letih življenja. Zanima me, zakaj se šele zdaj zaveda- ta, da sta mu starša in kje sta bila, ko ju je Miranček naj- bolj potreboval? Vsakdo ve, da je otroku najlažje dati živ- ljenje, vzgojiti ga je najtežje. Vsaka mati ve, koliko nepre- spanih noči je bilo v prvih mesecih življenja njihovih struck, koliko časa so pora- bile za njihove prve korake, koliko joka, vročine, zame- njanih plenic je potrebno ob rasti prvega zobka. Vesta tu- di vse to Mirančkova starša? Verjetno si vsega ne znata zamišljati, saj sta se vsemu temu raje odpovedala pri obeh otrocih. Prepustila sta skrb rejnicam, sama pa čaka- la, da bosta otroka iz »hude- ga«. Ko je najhuje minilo, se gresta starša in zahtevata svoje otroke. To, da gmotno nista zmogla preživeti dveh otrok, ni opravičilo. Če bi ju zares ljubila, bi ju tudi vzgo- jila. Zakaj šele zdaj hodita po pomoč na socialno? Zakaj nista prej prosila zanjo, da bi otroka preživela? Opravičilo, da sta bila premlada, ni spre- jemljivo, saj je oče dopolnil 23 let in je odgovoren za svo- je početje. Če se zdaj šopiri kot petelin na gnoju, kje je bil takrat, ko sta njegova otroka potrebovala dudo, ro- ko za pomoč pri prvih kora- kih, robec za brisanje solza in umazanega nosu, ponoči sveže plenice in toplo mle- ko? Res je to sramota, kot pravi Mirančkova mati. Sam dodajam, da tisti, ki ne pre- morejo ljubezni do otroka v prvih dneh življenja, je tudi potem veijetno ne bodo ime- li v izobilju. Morda bodo še slabše oblečeni kot sedaj pri rejnici, večkrat lačni kot siti, saj vse izgleda, da sta otroka le sredstvo za izboljšanje njunega materialnega in sta- novanjskega stanja. Zato je vprašanje v reportaži, če se je po tolikih letih v materi- nem srcu kaj zganilo, odveč. Zganilo se je v srcu rejnice, najbrže obrambni mehani- zem, da zaščiti nebogljenega otroka, do katerega imsgo se- daj vsi največ pravic, predv- sem tisti, ki so najmanj nare- dili za njega. Menim, da v takšnih primerih rejnica go- tovo najbolje ve, kaj in kako je za otroka najboljše. Vpra- šanje je, ali ne bi bilo za otro- ke najboljše, da jih pričnejo pripravljati na prehod od enih k drugim staršem v tisti fazi razvoja, kije najmanj ob- čutljiva, takrat ko se otrok lahko tudi sam lahko delno odloča. Zatorej menim, da je za otroka pač bolje, da se še na- prej brezskrbno igra pri rej- nici in ima dovolj ljubezni in topline, ki ju pri lastnih star- ših v prvem mesecu življenja ni našel. Staršema pa svetu- jem, da se Mirančku lahko brez skrbi odrečeta še za lep čas, ker sta se mu odrekla že za štiri in pol leta. Če pa ima- ta nenadoma tako veliko lju- bezni do svojega Mirančka, bo pa sčasoma tudi on to do- jel. Vedeti pa morata, da otroka ne moreš kar v enem dnevu prikovati za svoje srce in da so otroci najboljši de- tektorji za laži, saj jih odrasli le težko preslepimo z bese- dami o veliki ljubezni do njih. MIRKO GOLOB, Laško Zelo meje pretresel članek o malem Milančku. Sama sem bila na rejničinem do- mu pred novim letom, ko sta se nenadoma pojavili v kuhi- nji dve socialni delavki ter otrokova starša. Rejnica je hotela fantka obleči, da bi šel zraven, pa se otrok ni dal. Nagovarjala ga je, naj gre k materi, pa ni hotel in kar na- enkrat je izginil skozi vrata in smo ga dobro uro iskali. Zakaj potem starša govorita, da ga jaz skrivam. Same so- cialne delavke so videle, ka- ko je in to je do mene nepo- šteno. Sam oče pa je izjavlja, da bo otrok pri njemu bolje oblečen. Govori, da otrok tu ni negovan, pa mu boljše ne bi moglo biti nikjer. E. P. Šmarje Tudi jaz sem pred nedav- nim prebral.zgodbo o malem Milančku. Čudim se današ- njim materam, kakšno srce imajo, da lahko dajo mesec starega otroka socialni služ- bi. Ker pa je otrok po veliki sreči prišel v dobre roke do- bre rejnice, ki res po mate- rinsko skrbi zanj, je mneme vseh bližnjih sosedov in tifti moje, da bi bilo najpametne- je, če bi socialna služba pu- stila otroka v rejničini oskr- bi. Tudi zaradi otrokovega zdravja bi bilo to najbolj ko- ristno. Oprostite, da si dovo- ljujem pripombe, toda v tež- kih časih sva z bivšo prvo ženo vzgojila osem otrok, no- benega nisva oddala v tujo oskrbo, zanašala sva se samo na svoje roke, otroke pa vzgojila za dobre in poštene ljudi. S. O. Šmarje Tudi jaz sem prebral reporta- žo o rejnici, ki že štiri leta in pol vzg^a Fidlerjevega Mira- na. Čudno je, da se oče in mati šele po štirih letih in pol zavedata, da sta njegova star- ša. Ko je bil otrok star šele mesec, je Tatjana iskala po- moč in varstvo ter oskrbo za otroka, zdaj ko je rešen že vsega hudega, se pa spet po- tegujeta zanj. Tako bi mar- sikdo imel otroke, če bi jih vzgajali rejniki. Zato dam prav Pepci Mikuž, ki se pote- guje za Mirana, ker ga je ona v najtežjih trenutkih za ob- stoj življenja reševala in ga je bolj vredna kot oče in mati. Tudi sama sem mati in vem koliko je dela z otroki in ka- ko sem hvaležna sosedom, če ga popazijo, ne pa tako kot Fidlerja, ki grobo posto- pata z rejnico, ki jima že štiri leta in pol pazi na otroka ne da starša za to karkoli pla- čata. OLGA GRAČNER, Laško Poskrbimo za prezeble živali Obilno sneženje povzroča nemalo težav. Ogrožene so tudi živaU. Sprašujem se, za- kaj nikjer ne zasledimo pozi- vov, naj občani priskočijo na pomoč ogroženim živalim. Pozimi je slabo poskrblje- no za pse čuvaje, mačke, pti- ce. Nekateri brezsrčni go- spodaiji pravijo, da imajo dovolj drugih skrbi. Če jim pogine pes, lahko takoj dobi- jo novega. Maček, če hoče bi- ti sit, pravijo, n^ lovi miši. Ptiči pa tako dobijo dovolj v naravi. Goloba - simbol mi- ru - si marsikdo že skoraj omeniti ne upa, ker ga bodo takoj napadli. Ljudje, ki ne skrbijo za ži- vaü, jih posredno mučijo. Vprašam jih, kje imajo srce in pamet na tistih domači- jah, kjer se sami do sitega najedo, segrejejo na topli pe- či, zunaj pa je varuh domači- je, pes čuvaj, v snežnem me- težu brez zavetja, na prekrat- ki verigi, prezebel in lačen, marsikje še bolan in star. Pozabljamo tudi na mač- ke. Ali imajo kje pri hiši na leto 365 miši za enega mač- ka? Nedavno sem bila v neki večji vasi blizu Ljubljane in le pri petih domačijah so im.eli psi čuv^i dobre pogoje bivanja. Gospodarji, ki imajo pse čuvaje, so dolžni zanje skr- beti. Jim zagotoviti varno in toplo zavetje (uta in nastilje), najmanj štiri metre dolgo ve- rigo, najmanj enkrat na dan dovolj, tople hrane in pitne vode. Še bolj priporočljivo je psa puščati v ograjenem pro- storu brez priklepanja. Pre- številno razmnoževanje mačk naj bi zatrh na human način, s sterilizacijo samic in kastracijo samcev. Moralna dolžnost vseh je tudi skrb za ptice, ki so se znašle v stiski, ko so odpove- dali naravni viri prehrane. Drobna ptica pri nizki tem- peraturi v eni noči izgubi tu- di do 10 odstotkov svoje te- že. Ptice se hitro navadijo na »pogrnjeno mizo« zato je pri- poročljivo, vsaj trikrat na dan dajati manjše obroke kr- me in to na prostoru, kjer ni vetra in ki ni pristopen mač- kam. Krmilnice naj bodo vzdrževane čisto in naj bodo močno pritrjene. Idealna kr- ma so lojene pogačke ali sam loj. Zelo ogrožene so vodne ptice, kadar vodna površina zamrzne. Strokovnjaki za ptice svetujejo, da pri pripra- vi krme ne uporabljate soli, masti, masla, margarine, sve- žega kruha in drobtinic, zači- njenih ostankov hrane iz ku- hinje in tudi vode ne, kadar je temperatura pod nič sto- pinj. V mestih so v stiski tudi golobi, za ketere so očitki, da jih je preveč, nevzdržni. Ker so te napol divje ptice ogro- žene ali nekaterim v nadle- go, bi bilo priporočljivo, če bi komunalne službe v sode- lovanju z društvi proti muče- nju živali prirastek na hu- man način znižale. Prevzele naj bi redno krmljenje golo- bov, krmi pa primešale orni- steril, sredstvo, ki znižuje plodnost golobic. LEA EVA MÜLLER, Ljubljana Pomagajmo pticam Zapadel je visok sneg, lju- dje smo siti in na toplem. Kaj pa uboge ptice, ki si v snegu ne morejo poiskati hrane. V Celju' zanje lepo skrbi dru- štvo za varstvo živali. Kako pa drugje? Malokdo se na to spomni, malo je tudi ptičjih krmilnic. N^ v šolah učitelji in doma starši povedo več otrokom o nujni skrbi za pti- ce. Zaradi strupov in zaščit- nih sredstev jih je vsako leto manj, zato varujmo in hrani- mo pozimi te, ki so nam še ostale. Trud bo bogato po- plačan spomladi, ko bodo ptičke hvaležno prepevale in uničevale škodljivce. HILDA LOKOVŠEK, Šentjur Skrben kolektiv Kolektiv celjskega Doma upokojencev je zelo skrben. To velja tudi za skrb, ki jo vsako leto izkazuje svojim upokojenim članom. Ti ima- jo enake možnosti za" letova- nje kot zaposleni, upokojen- cev se spomnijo za vsako no- vo leto, povabijo jih vedno tudi na izlete kolektiva. Vseh upokojenk pa se spomnijo tudi ob 8. marcu. Za tako skrben in prijazen odnos do svojih nekdanjih članov za- služi kolektiv vse pohvale in je v tem smislu lahko tudi vzgled za druge. ŠTEFKA BOROVŠAK, Celje 12. STRAN - NOVI TEDNIK 27. Ne finančne injekcije, ampalc staiiilizacija proizvodnje! Na takšnih osnovah so v Cometu dohiti nov tozd IBA Ada, ki uspešno dela v socialistični\ avtonomni pokrajini Vojvodini i Začetna odločitev, da voj- vodinske delovne organizaci- je »8. mart« iz Ade v Cometu ne bodo reševali s pomočjo večjih investicij, se je po do- brih dveh letih pokazala za pravilno. V dveh letih kar je ta delovna organizacija po- slala Cometov tozd »Industri- ja brusnih alata«, so se gospo- darski dosežki močno izbolj- šali, na obeh straneh pa že kujejo nove načrte za hitrejši razvoj. Seveda pa vse skupaj ni šlo tako zlahka, kot kažejo rezul- tati. V začetni fazi je bilo na obeh straneh veliko nezaupa- nja, ki pa je počasi izginjalo z delovnimi rezultati. Delovna organizacija »8. mart« se je le- ta 1983 znašla pred odločitvijo ali likvidacija ali sodelovanje s kakšno drugo delovno organi- zacijo. V Adi so razpisali nate- čaj in med drugim so se odzva- li tudi v Cometu. Elaborat sa- nacije razmer v delovnem ko- lektivu, ki so ga izdelali v Co- metu, je slonel na treh osnov- nih postavkah. Zmanjšali so število zaposlenih na 153 de- lavcev in približno 35 delavcev s pomočjo organov skupščine občine Ada prerazporedili na druga delovna mesta. V elabo- ratu pa so tudi dokazali, da se da z večjo produktivnostjo in enako tehnološko opremo let- no izdelati približno 1500 ton brusov. Sredi leta 1983 so Co- metovi strokovnjaki usposobi- li avtomat za izdelavo rezalk in delavcem zagotovili surovine Čeprav imajo v tozdu IBA Ada sistem za nagrajevanje inovativnega znanja, pa ga skoraj ne uporabljajo. Delav- ci namreč kljub temu, da ve- do, da jim za izboljšave in no- vosti v proizvodnem procesu pripada tudi flnančna nagra- da, mislijo drugače. Izboljša- ve v delovnem procesu na- mreč jemljejo za svojo redno delovno dolžnost, nazadnje pa so lastno znanje uporabili pri izboljšanju delovanja oro- dja za stiskanje. Mirko Vrgov, predsednik skupščine občine Ada: »Naša občina je po razvitosti še pred leti sodila v vrh vojvodinskih občin. Sedaj se to vse bolj slabša, saj dosegamo kar 40 odstotkov vsega dohodka v kmetijstvu. Prav zato smo še toliko bolj veseli, da se je končno uredil položaj v naši dolgoletni občinski »rak-rani« gospodarstva. Sicer pa moram reči, da občinske strukture že od samega začetka podpiramo sodelovanje Cometa v naši brusni industriji. Menim, da mora imeti IBA lastne sred- njeročne razvojne programe, ki pa morajo biti tesno poveza- ni s Cometovimi. Prav zaradi tega, ker so ti srednjeročni raz- vojni programi v IBA narejeni realno in na trdnih osnovah, jih v občini tudi podpiramo. Pa še nekaj naj rečem ob rob temu sodelovanju. Omenil sem že, da je bila delovna or- ganizacija »8. mart« dolga leta »rak-rana« našega gospodar- stva in že podatek, da se je po dobrih dveh letih sodelovanja s Cometom povzpela iz družbe izgubarjev v sam vrh delovnih organizacij po poprečno ustvarjenem dohodku v obči- ni, dovolj pove. Po zaključ- nem računu za leto 1985 bo tozd IBA namreč zasedel naj- manj tretje mesto v občini po višini poprečno ustvarjenega dohodka.« ter tržišče za prodajo rezalk. To pa je bila verjetno tudi od- ločilna poteza, saj so v Adi že samo z rednim delom na avto- matu izplavali iz rdečih šte- vilk. V Cometu so v elaborat zapi- sali tudi to, daje potrebno raz- vijati in stabilizirati flex froiz- vodnjo ter jasno opredelili na- loge, ki jih je potrebno za sana- cijo opraviti v Cometu in v Adi. Že novembra 1983. leta so upravo družbenega varstva v Zapisali smo že, da je brusna industrija mlada industrij- ska veja in zatorej še izredno malo raziskana. Ne v svetu in ne pri nas nimamo o brusih dovolj potrebne strokovne li- terature. Prav zato je zanimi- vo, da je Tehnična fakulteta iz Beograda dala pobudo za natis strokovne knjige, teh- nolog iz IBA Ada, Gabor Haj- nal, pa ima zanjo že priprav- ljena skripta. Adi razširili in vanjo vključili tudi tri strokovnjake iz come- ta. S 1. januarjem leta 1984 je Comet dobil svoj novi tozd »Industrijo brusnih alata«, ki ga še sedaj vodi šestčlanski kolektivni poslovodni organ. V Cometu so se za sodelova- nje z vojvodinskim »8. mar- tom« odločili zato, ker so vide- li možnosti za boljše poslova- nje. Kompletiranje proizvod- nje z obojestransko specializa- cijo proizvodnih programov omogoča Cometu pokrivanje tržnih zahtev po brusnih pro- izvodih. Z združitvijo so od- pravili konkurenco in podva- jaiue proizvodnje ter.si tako Štefan Nemeš, direktor Co- meta: »Uvodoma naj povem, daje bmsna industrija v svetu in pri nas še zelo majhna. Po- leg tega je pri nas nepovezana, med posameznimi proizvajalci ni pravega sodelovanja in skupnega nastopa na trgu. Ob- seg proizvodnje v Cometu je velik, zato že nekaj časa po- skušamo z ostalimi proizvajal- ci navezati čim tesnejše stike in na zunaj nastopati pove- zano. Prav iz teh razlogov smo tu- di pričeli sodelovati z »8. mar- tom« iz Ade. Mislim, da naše sodelovanje že daje prave re- zultate in da je bila odločitev, ki smo jo seveda povsem jasno povedali tudi delavcem v Adi, da jim ne nameravamo poma- gati s finančnimi injekcijami, pravilna. V Adi so imeli v de- lovni organizaciji »8. mart« takšen proizvodni program, da smo jih lahko brez težav uvrstih v naše dolgoročne raz- vojne načrte. Sicer pa smo na- še sodelovanje pričeli tako, da smo poskušali kar najbolj dvigniti produktivnost v Adi. Zdaj lahko rečem, da se bo asortiman izdelkov »Industri- je brusnih alata« iz Ade le z manjšimi finančnimi posegi podvojil. Torej bomo z enakim številom zaposlenih in nekoli- ko večjo intenziteto peči in ne- katerih strojev v Adi izdelali dvakrat več izdelkov kot do- slej. To številčno pomeni pri- bližno v treh do petih letih let- no proizvodnjo 2 tisoč ton brusov. Že v prvem letu je tozd IBA iz Ade izplaval iz izgub, sedaj pa želimo, da se finančno toli- ko okrepi, da bodo sposobni večjih naložb sami. Takrat bo- do v proizvodnjo lahko uvajali tudi nove tehnološke linije. Si- cer pa imamo v Cometu dolgo- ročen razvoj začrtan tako, da je v njem prostora za vse. Tre- nutno imamo v osvajanju več programov brusov in proizvo- dov tretje generacije, kijih bo- mo proizvajali tako v Cometu kot seveda tudi v Adi. Skladna razvojna rast v vseh tozdih po- meni ob specializaciji razvoj za vso delovno organizacijo.« zagotovili enoten nastop na tr- gu. V Adi so namreč že prej imeli sodobno Bickley peč za žganje brusov s keramičnim vezivom, zato bi bilo nesmotr- no takšno peč kupovati še v Cometu. V strukturi proizvodnje v IBA Ada trenutno prevladuje izdelovanje umetnih brusov z bakelitnim vezivom, saj pred- stavlja to v fizičnem obsegu proizvodnje kar 65 odstotkov. Izdelujejo tudi umetne bruse s keramičnim vezivom in v Šandor Tot, predsednik KPO IBA Ada: »Tako kot je zgodovina delovne organizaci- je »8. mart« pestra in raznoli- ka, tako je tudi razvoj tozda IBA hiter in zanimiv. V triind- vajsetih letih poslovanja »8. marta« so imeli v delovnem kolektivu štiri različne uprave družbenega varstva, izmenjalo pa seje tudi 20 direktorjev. Od decembra leta 83 pa tozd IBA vodi isti kolektivni poslovodni organ, v katerem smo trije de- lavci iz Ade in trije iz Cometa. V tem času smo močno izbolj- šali delovne pogoje in sedaj si prizadevamo, da bi uredili tu- di proizvodne prostore m oko- lico. Naši delavci delajo v za- prtih in ogrevanih prostorih, poklicna obolelost, silikoza, zaradi katere so ljudje nekoč umirali, seje močno zmanjšala in reči moram, da delo nikakor ni težaško, saj naši delavci v poprečju ne dvigajo težjih bre- men od 30 kilogramov. Pri- bližno 30 odstotkov zaposle- nih so pri nas ženske, zaposlu- jemo pa tudi invalide. Sicer pa smo z večjimi pose- gi za izboljšanje delovnih po- gojev pričeli v letu 1984. Ta- krat smo uredili sanitarije, ku- pili delovne obleke in uredili garderobe, ponovno pa smo odprli tudi obrat družbene prehrane, tako da imajo delav- ci dnevno topel obrok. Letos riameravamo urediti tudi oko- lico, postavili bomo vratarnice in zgradili parkirišče pred pro- izvodno halo. Z izboljšanjem delovnih po- gojev so se uredili tudi medse- bojni odnosi v kolektivu. Se- daj lahko rečem, da delavci vodstvu že zaupajo in da tudi vse samoupravljalske akcije dobro izpeljemo. Udeležba na referendumih in zborih delav- cev ni več vprašljiva. Sicer pa želimo samoupravljanje ob sprejemanju delovnih planov in vrednotenju rezultatov, drugače pa zahtevamo samo- upravni red in delovno disci- phno. Tako ni naključje, da smo v zadnjih dveh letih pre- kinili delovno razmerje 12 de- lavcem, ki so kršili delovno disciplino.« manjšem obsegu t, Lani so v IBA Ada kaj manj kot 26O0 nih brusov s kerarn] vom, vendar im^Q tehnologijo možnosj vodnjo do 9 tisoč ra? brusov. Bruse iz^, končnega potrošni^ pa jih odkupijo v ^ vinsko-predelovalni klarski industriji, p. pa jih tudi v železa^ varstvu. V proizvoij gramu težkih bnu. Janoš Čeke, vod) vodnje IBA Ada: »Fi seg proizvodnje v n< du iz leta v leto na; slim, da se bomo v n približali številki 2 brusov letne proizvi cer pa je že sam poi vodnje v zadnjih trel volj zgovoren poda 1983 smo proizvei brusov, leto kasneje in lani že nekaj nad Leta 1984 smo tudi zgodovini presegli letne proizvodnje, v krat s 100 delavci ma vič. Kakšen je porasti tivnosti zaposlenih t kaže tudi v letni proJ ton brusov na posil delavca v letu 1983 brusov v letu 1985. Sicer pa moramo! vodnji še veliko m boljšo kvalifikacijskj ro zaposlenih. V 1«. mreč tako, da imamcl soko kvalificiranih' njakov, vmesnega M raj nič in potem nek« ne delavce. Sicer pa industrija še zelo ml strijska veja in pri nJ mamo potrebnih šol v Adi še toliko bolj' bo sredAJešolski cen^ ki izobražuje potreW v šolskem letu 198« pri nas dislociran odj vse učence bomo v j tovili delovna mesij šolanja pa bodo preK štipendije. Sicer pa, tudi naši delavci izn ob delu. Tako smol bližno 10 jih bo pri^^ njem že letos, prirej ben izobraževalni i Delavci bodo v proin lali dnevno le 6 ur, 2j| bomo priznali v i^'' nem programu. ' Število zaposleni!'! je stabiliziralo in ni ^'^ fluktuacije. Sicer delavcev v proizvf voljna, saj prejema)" Ijeno delo tudi prin^f lo. Iz zajamčenih o^i hodkov pred tremi ji ni p»rišh na poprečj^it 43 tisoč dinarjev, ka' ni veliko.« ^ __> IBA Ada v številkah: celotni prihodek tozda so o botah, eni celo ob nedeljah. »Agronomi« le še niso povedali, kate- ro sejanje najbolje obrodi! ŠELE OB VOLITVAH SE PRAV ZAVEMO, KAKO MALO PHA VIH LJUDI IMAMO. Direktor, vodja, sekretar - kaj postal bo pa sedaj? Predsednik ni še bil nikdar, prilika se odpira zdaj! Univerzalnost Pri nas znajo mnogi isti ljudje obvladovati vsa najrazličnejša mesta in opravila. Drugim pa zelo radi očitamo, da nič ne znajo. Saj tudi mnogi od prvih ne! V času priprav na volitve, so se v naših prodajalnah spet pojavi- le raznovrstne čokolade. Tudi take - neke vrste reklamne! Privljanje v ZDA je bilo bojda precej ni robe, ker na Jugu nek vijak ni b privit. Pri nas pa je vse O.K. ~ saj na dovolj privijajo! Pravi čas v nekaterih stanovnjskih bl{ kih v Titovem Velenju delavci Vj kosa zdaj sredi zime menjavaj radiatorje po stanovanjih. i Tako je tudi prav. Zdaj najbolje opazijo, ali deli jo ali ne. FRAN SALEŠKJ-FINŽCAR Pod svobodnim soncem »Bežite,« je kričal na pol nag Varhun, kosmat po prsih in bedrih. »Bežite, Sloveni gredo! Dva sta že tukaj! Pohrustßjo vas, iz vaših črev nastavijo lisicam zanke!« Naselniki Tračani so se previdno bližali in obstopili popotnike. Dolgo si niso upali vprašati, kaj je s Sloveni. Ko jim je Radovan povedal, da sta srečala onkraj Donave slovensko vojsko, ki seje vračala, so se razvese- lili, da so poskakovali, se zadrevili v vas tolažit ženske in se kmalu z njimi vred vrnili; privlekli so s seboj jedil, sadja in pijače. Začelo se je veselje, ki je plulo v divjih krikih pod pozno večerno nebo. Tako je bilo potovanje Radovana in Iztoka. Včasih sta hodila sama, včasih se je valila z ^jima cela tolpa divjih bitij, na pol oblečenih, na pol nagih, ogrnjenih s starimi vojaškimi plašči, zašitih v kozje kože, odetih v lisice in medvede ali pa v razdrapanih platnenih hlačah. Večkrat se je tolpa razpršila po okolici, poplenila nekoliko, če ni dobila zlepa; koder se jim je dobro godilo, so ostali dalje in si nabrali brašna za pot. A po cesti so naleteU tudi na bogate trgovce, ki so jezdili in imeli seboj mnogo orožja in blaga, nekateri celo tovorne vozove. Štirinajst dni sta se klatila na potovanju. Ušla sta zimi na Balkanu, prišla v veselo, rodovitno dohno reke Tonza, ki se izliva v Heber. Južne sape so jima vele nasproti kakor dih pomladi. Izfok se je čudil krasnim poljem, ogledoval bogate domove in se veselil, daje šel z doma. Radovan mu je potoma vse modro razlagal in govoril, kakor bi bil doma na teh pokrajinah. Z bobnečimi besedami mu je opiso- val Bizanc in veselje v njem ter pravil, da ga v osmih dneh gotovo zagledata. Ko ta nekega večera zopet brez družbe hodila po samotni poli in zaman čakala, da bi dospela do ljudi, do hiš ali pa do ognjev, kjer bi v veseli družbi prenočila, sta, poiskala hribec z gostim drevjem, da bi legla. A od ondod zagleda Iztok v dolini ogenj. Napotita se brez- skrbno in veselo proti kurišču. Kakor po navadi, je udaril Radovan tudi sedaj na plunko. Ta je bila vedno najljubša varuhinja in najboljše priporočilo, da so ju z veseljem sprejeli. Toda Radovanu so v trenutku zastali prsti. Iztok gaje potegnil za haljo. A samo za trenutek. Prsti so ubrali hitro druge strune in oglasila se je divja hunska pesem, j Spoznala sta pri svitu ognja lice Tunjuševo. Leno se je obrnil poglavar in pogledal Radovana. »Pes, kaj lajaš in motiš sina Atilovega, ko dremlje?« Iztoku so se zasvetile oči, roka je tipala po nožu, kije tičal skrit za pasom. Radovan se ni dal zmotiti. »Kadar je dremal po dobri jedi veliki glavar vseh glavarjev, slavni Atila, so mu godli godci. Tako govora povesti slavnih Hunov. Zato naj tudi Tunjuš, sin njegov, počiva ob zvokih strune.« Tunjuš se je na ležišču dvignil, pa je omahnil. Rado- van je spoznal, da je pijan. Poleg njega je ležala prevr- njena lepa, pisana steklena posoda. Samo velikaši so zmogli tedaj, da so pili iz tako dragocenih kozarcev. Glavar je ukazal, da se godca sprejmeta in dostojno pogostita. Ročno so jima postregli Huni z večerjo. Jedli 'so jedi, kakršnih Iztok še nikdar ni okusil Prinesli so jih s seboj iz Bizanca. Zakaj Tunjuš se je že vračal. Pretkani Hun se ni motil. Izprosil sije pot do samega cesarja Justinijana, kije bil ves zbegan in obupan zaradi Hilbudijevega poraza. Nikogar ni imel, da bi mu poslej varoval mejo na severu. Vojsko je potreboval z Italijo, za Afriko in zoper Perze. V veliki skrbi in žalosti je v poznih nočeh prebiral Salomonove knjige. Tedaj pride Hun Tunjuš. Po kolenih se je pridrsal pred cesarja, poljubil spošt- ljivo njegovo nogo in govoril v veliki ponižnosti. »Hlapec se je priril v prahu do tebe, sonce nebeško, da ti pove važne novice.« In Tunjuš je razlagal, daje razmetal vse imetje, daje sedaj berač, samo zato, daje razprl Slovene in Ante in otel državo na severu pred divjimi Sloveni. »Sam Bog te je prinesel,« je vzkliknil Justinijan in v srcu obljubil zlato svetilko v cerkev sv. Sofije. Ukazal je dati Hunu denarja, da gaje divji Tunjuš komaj dvignil. Iskreno ga je prosil, naj ščuje Slovene med seboj, naj jih zaplete v boj, da ne bodo utegnili preko mej. Izročil mi je pergament s cesarskim pečatom, ki ga je priporoča vsepovsod, koder je segala Upravdova oblast. Lahko torej, da seje vračal Tunjuš pijan od veselja h zadovoljstva. Ko sta se Slovena okrepčala, je Tunju ukazal, naj Radovan zagode in Iztok zapoje. Huni si plešah bojne plese krog ognja, se spakovali z divjim obrazi, metali kvišku krasne meče, se opotekali ii padah. Tunjuš seje zviral po lepi preprogi, se krohota in pil. Radovana so že prsti boleli. A Hun je želel in zahtevi novih pesmi; kričal bi bil, pa je samo še grčal, ker se mi je debeli jezik od pijanosti valil po ustih in se zatika Radovan je strahoma godel in godel vse hunske pesmi kar jih je znal, da mu je znoj močil telo. Iztok je umol knil. Sedčlje Radovanu pri nogah in gledal zamišljeno^ ogenj. »Poj, Sloven!« Tunjuš je zatulil in z vso silo vrgel v Iztoka dragocen kozarec, da seje razbil. Glavar seje zakrohotal, Huni z njim. Iztok je pohlevno otrebil koščke stekla s svoje halje ii si otrl kapljo krvi, ki je prisolzela iz majhne rane /li prsih. »Zaspanec, mačka krmežljava, zakaj nisi pel? Pa poji- leč! Vsi spat, takoj! Eden h konjem, drugi pogasite ogeA in ležite. Veste, kaj nas čaka jutri! Epafrodit pride. Konj^ morajo biti napaseni, meči ostri - trgovec ima tovor, dć se izplača nekaj kratov pošteno suniti. Mir - mir - spi —« Glavar se je zleknil na preprogo in zadnje besede it bolj grgral kakor govoril. Huni so naglo pogasili ogenj in se takisto vsi pijaJ^ zleknili po tleh. Le mlad Hun se je oddaljil in šel ni travnik, kjer so se pasli konji. Za Slovena se nihče več ti- zmenil. Radovan in Iztok sta tiho odšla od ognja, poiskala poc grmom suhe trave in legla. Kmalu seje razlegalo hrop^ nje in smrčanje spečih Hunov. »Očka!« Iztok je šepetaje potegnil Radovana za brado. »Kaj bi, sinko?« »Tunjuša zakoljem!« »Norec, molči! Ali bi rad tičal na kolcu in se pekel ognju ko koštrun!« »Beži naprej, očka! Jaz ti rečem, da ga zakoljem! Ment ne ujamejo!« KOVINSKA INDUSTRIJA VRANSKO p. o. Proizvodni program: - kotli na lesne odpadke - trajnožareče peči na trda goriva - dozirne naprave za lesno industrijo • - etažne trajnožarne peči za gospodinjs^ - kovinske konstrukcije - odsesovalne in odpraševalne naprave - oprema za ladje (hidroforji) 20. STRAN - NOVI TEDNIK 27. FEBRUAR 1986 ZDRAVILNE RASTLINE Milnica Navadna milnica (Saponaria officinalis L.) je tipični ' predstavnik milnic. Teh je približno trideset vrst in ; večinoma rastejo v sredozemskem pasu, nekatere pa v ] zmerno toplih predelih Evrope in Azije. Navadna mil- i niča je trajnica in zraste do 70 cm visoko. V zemlji ima ' precej debelo, žilavo, členasto koreniko, ki je znotraj | rumena. Iz nje poganja eno samo steblo, običajno golo in , večinoma le v zgornjem delu vejnato in rahlo dlakavo, j Listi so nasprotni, podolgasto suličasti ter tro- ali pete- \ rožilnati. Spodnji listi so pecljati, zgornji pa sedeči. Ob ^: koncu stebla so zbrani v šope belkastordeči ali beli, * nekoliko dišeči cvetovi. Milnica raste kot nadležen ple- j včl ob poteh, ograjah, obrežjih rek, ponekod pa jo goje i tudi po vrtovih. Cveti od julija do septembra. Pri milnici nabiramo kore- : niko, ponekod pa nabir^o tudi liste, preden rastlina cveti. ; Korenika vsebuje saponin saporubozid, saporubozidno ■ kislino, nekaj čreslovine, sluzi in gume. .' Pri milnici so nosilci zdravilnega delovanja saponini, ki ' so glikozidi in se z vodo zelo penijo in imajo milu podobne < lastnosti. Zato povzročajo tudi to, da z njihovo pomočjo , organizem sprejme tudi druge snovi in zato radi dodajamo rastline, ki vsebujejo saponin v čajne mešanice. Saponini na splošno pospešujejo izločanje. Izloček sluznih žlez se ^ poveča in razredči, tako da sluz iz bronhijev lažje izka- i šljamo. Potem pospešujejo izločanje seča ter rahlo dražijo sluznico in jo s tem pomagajo čistiti. Saponini delujejo < jjomirjevalno pri hudib bolečinah, hudemu sklepnemu revmatizmu. Saponine uporablj^o tudi za sintezo nekate- ; rib hormonov. . - 'i Zato uporabljamo drobno zrezano koreniko milnice — \ seveda v malib količinah kot dodatek raznim čajem, ki: topijo sluz, ženejo na vodo in pospešujejo potenje. Zaradi tega čistijo kri, pospešujejo tek itd. Saponini dražijo kožo in lahko povzročijo tudi vnetja. Korenine milnice mešamo z drugimi rastlinami in tako ; si za protin labko pripravimo č^no mešanico iz enega dela i korenin milnice, dveh delov regrato\ab korenin, dveh * delov brezovih listov, koruznih laskov in treh delov ursi; čaja. Ponekod uporabljajo proti revmatizmu in putiki, rahel izvleček in sicer namočijo malo žličko drobno zreza-; nih koreninic v skodelici mrzle vode, pustijo namakati; nekaj ur in nato nekoliko segrejejo. Nato precedijo in; pijejo po dve skodelici na dan. V prevelikih odmerkih pa i lahko povzroči tak čaj hudo slabost z bruhanjem in slinje- ] njem. Zato je bolje, da uporabljamo čajne mešanice z i drugimi podobnimi rastlinami. Ljudsko zdravilstvo upo- rablja milnico za zdravljenje kožnih obolenj kot so kro- nični izpuščaji, tvori, lišaji, pa pri obolenju sečnih organov] pri težavah z izločanjem žolča, pri revmatizmu in protinu.i pa tudi pri prehladih dihalnih organov. j Milnici lahko dodamo bste trpotca, lučnikove cvetove,' janeževe plodove, slezove korenine in slezenčeve liste ter i od mešanice vzamemo eno veliko žlico in jo poparimo s; skodebco vrele vode. Izločeni saponini, sluzi, eterična olja, j flavonoidi itd. bodo olajšali izkašljevanje. -1 BORIS JAGODIC! ARMlTlkT SVETUJE piie: dip), inž. ärh. META ŠIRCEU Vprašanje: Bralec iz Voj- nika prosi za pomoč pri opremi spalnice, dimenzij 3,5 X 4,0 m, ki pa je ne želi nameniti zgolj spanju, am- pak bi rad imel v njej tudi manjši delovni prostor, ter nekaj površin za shranjeva- nje knjig in raznih drugih predmetov. Odgovor: Dispozicija opreme nću bo taka, da bo celotna stena za vrati izkoriš- čena za garderobne omare, dvojna postelja pa bo nameš- čena ob nasprotnem zidu. Leta je istočasno izkorišče- na za postavitev polic, nočne omarice in delovnega pro- stora. Ta je nameščen bliže oknu, tako daje boljša osvet- litev, obenem pa je postelja nekoliko bolj odmaknjena od okna (prepih). Ta delovni prostor je lahko obenem tudi toaletna mizica, v tem prime- ru namestite nad njo še ogle- dalo in ustrezno svetilo. Celotna stena za postelja- ma n^ bo zapolnjena s poli- cami. V pasu, ki sega od tal do stropa ob postelji, nzg spodnji zaprti del služi kot nočna omarica. Police, noč- no omarico in delovni pro- stor bo bralec nalaže sesta- vil iz elementov Sistema 7 (proizvajalec Lesonit Ilirska Bistrica), ki je na voljo v pali- sander obdelavi. Omare za vrati naj bodo ta- kih dimenzij, .da bodo kar najbolje zapolnile celotno steno, saj vemo, da imamo prostora za garderobo vedno premalo. Najbolj priporočljiva talna obloga za spalnico je igličasti pod (tapisom). Okna zastre- mo z zavesami, lahko klasič- nimi, lahko pa v obliki pano- ja (na skici). Za osvetlitev prostora nam služi več luči: centralna, ki naj bolj medlo osvetljuje spalnico, dve lo- kalni svetili v bližini vzglavja (branje), ter še svetilo, ki osvetljuje delovni oziroma toaletni kot. Lestvici Radia Celje Zabavne melodije: 1. DEBELA DEKLICA-RENDEZ VOUS 2. NIKITA - ELTON JOHN 3. SAY YOU. SAY ME - LIONEL RICHIE 4. IDI, DOBRO JE - JASNA ZLOKIČ 5. WE'RE GONA HAVE FUN - MURPHY. MURPHY, MURPHY 6 ATENZIONE GOGO RADIO - BERNIE PAUL 7. ALIVE AND KICKING - SIMPLE MINDS 8. 220-BAJAGA 9. DEČKO, AJDE OLADI - POSLEDNJA IGRA LEPTIRA 10. SHOT IN THE NIGHT - SAPHIR Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako soboto ob 17.15 url. DomaČe melodije: 1. KO PRIDEM DOMOV - ŠIK 2. KADAR SLOVENEC ZAPOJE - PETRIČ 3. ŽELIMO VAM - VESELI HMELJARJI 4. JAKA, LOJTRO BRŽ - RŽ 5. Ml KOVAČI KUJEMO - ŠTIRJE KOVAČI 6. REJ POD LIPO - FANTJE TREH DOLIN 7. DIDL BOOGIE WOOGIE - HENČEK 8. NA ŠTAJERSKEM - SAVINJSKIH 7 9. NA ZDRAVJE - SLOVENIJA 10. LJUBIM TE SLOVENIJA - ALPSKI KVINTET Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak ponedeljek ob 17.15 uri. HORTIKULTURNI KOTIČEK O saditvi rastlin moramo vedeti nekaj več... Lepota našega vrta je odvisna predvsem od tega, kakšne rastline smo izbrali in kako smo jih v vrtu razvrstili. Izbira »pravih« rastlinskih vrst, zlasti pa nji- hovih ustreznih oblik, ni lahka, saj se vse rastline ne ujemajo med seboj, različne rastline pa tudi zahtevajo dokaj različne življenjske razmere. Nekatere uspevajo na izrazito apnenih tleh, drugim prija težka ilovica, nekatere potrebujejo mnogo sonca, druge bi spet na soncu hitro shirale, ker potrebujejo za nemoten razvoj senco. Nekatere rastline potrebujejo mnogo vlage, druge spet suho zemljo. Če hočemo na vrtu doseči vsaj nekaj uspehov, moramo poznati prav te lastnosti rast- lin in jim na vrtu omogočiti primerne razmere. Tudi okrasna vrednost rasthne je na domačem vrtu izredno pomembna. Izredni primerki, ki naj bi dali vrtu posebno privlačnost, ne smejo biti razvrščeni 21aradi .spremembe v datumu predvidenega preda- vanja o pridelovanju zelenjave .sporočamo članom hortiknltornef a društva, da bo predavanje inženirke Mihaele Čeme o »Pridelovanju zelenjave na prostem in pod folijo,jntri, v petek, 28, 2, 198(i ob 17. uri v dvorani Regionalne zdravstvene skupnosti Celje in DC danes, kot smo napovedali prejšnji teden. drug ob drugem, ker bi se tako ne mogh dovolj uvelja- viti Zanje je treba najti prostor med drugim rastjem, * da bo njihova posebnost očitno poudarjena. Če želimo, da bodo rastline v skupini, s katero smo se namenili doseči poseben učinek, cvetele nekako sočasno, moramo poskrbeti, da bo cvetje ubranih barv. Zlasti iwi trajnicah je to zahtevna naloga, saj je sklad- nost bfiuv pri igih težko doseči. Močni kontrasti pa vsdg niso zazveni, saj si na vrtu, četudi so kombina- cge belcM'deča, nuneno-modra ter rumeno-bela izredno učinkovite, največkrat želimo predvsem umir- jene ubranosti, (prihodnjič daltje) RECEPT TEDNA Narastek iz rezancev Potrebujemo: 25 dag moke, 2 jajci, slan krop; 5 dag mar- garine, 2 rumenjaka, 15 dag skute ali 15 dag prepraženega svinjskega mesa, en del smetane, sneg iz dveh beljakov, ščep soli in maščobo za pekač Iz moke in jajc naredimo testo za rezance. Tanko razva- Ijane posušene krpe zrežemo na rezance in jih skuham.o v slanem kropu. Kuhane odcedimo. Vmes dobro umešamo margarino, dodamo rumenjake, skuto ali zmleto svinjino, smetano, trd »sneg iz beljakov ter dodamo kuhane rezance. OsoUmo ter rahlo premešamo. Zmes stresemo v namazan pekač in jo pečemo 20 minut Zraven ponudimo zeljnato solato in kozarec rdečega. i DO TRGOVINA Z NAFTNIMI DERIVATI UUBUANA n sol. O. TOZD TRGOVINA CEUE n. sub. o. CEUE. TRNOVUE Pf«l CEUU 215 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas - prodajalca za bencinski servis: MOZIRJE Pogoji: v KV prodajalec. odslužen vo/aiki rok in najmanj eno leto delovnih izkušenj. Pri izbiri imajo prednost kandidati iz neposredne bližine bencinskega servisa. Pismene prijave sprejemamo 6 dni po objavi na nastov. PETROL, TOZD Trgovina Celje, PE Drobna prodaja, Tmovfje pri Celjiu 215, Komisija za dekmia razmerjia. RADIO CEUE ČETRTEK, 27. 2.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vam vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Srečanje leti, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročua, 15.10 Obvestili 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo, 18.» Zaključek sporeda. PETEK, 28. 2.: 8.00 Poročila. 8.10 Petkov mozaik, 9 0 Druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.40 Žveplometer, 10.00 Zal ljuček sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.( Čestitke in pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.0 Kronika, 17.15 Mladi mladim, 18.00 Zaključek sporeda. SOBOTA, 1.3.: 8.00 Poročua, 8.10 Dopoldne z vami, vm« ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.05 Kuharski koj ček, 9.30 Koledar prireditev, 10.00 Filmski sprehodi, lOJ Zaključek sporeda, 15.00 Poročila. 15.10 Obvestila, 16.1 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavo melodij, 18.00 Zaključek sporeda. NEDELJA, 2.3.: 10.00 Poročua, 10.10 Obvestila, 10.30 Kd čevi prijatelji, 10.45 Na 78 obratih, 11.00 Žveplometer (poö vitev), 11.30 Kmetijska oddaja, 12.00 Poročila, 12.15 LiK rama oddaja, 12.30 Z domačih logov, 13.00 Čestitke in pet dravi, 15.00 Zaključek sporeda. PONEDELJEK, 3. 3.: 8.00 Poročila, 8.10 Športu dopoldne, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10 " Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16 001 zakladnice zborovske glasbe, 16.30 Reportaža, 17.00 K^. nika, 17.15 Lestvica domačih viž, 17.45 Športni pregl«*' 18.00 Zaključek sporeda. TOREK, 4. 3.: 8.00 Poročila, 8.10 Iz sveta glasbe, vmes J* 8.30 Obvestila, 9,00 Druga poročila, 10.00 Zaključek spore* 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16,00 Čestitke in pozdra* 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17,15 Iz arhiva res" glasbe, 17.45 Iz delovnih organizacij, 18,00 Zaključek sP* reda. SREDA, 5. 3.: 8,00 Poročila, 8.10 Pokličite in vpra.4ajf 9,00 Druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.40 Koledar prirf