Suv, I. (Poštno tek. račun,- C. C.con la Posta)
Izhaja viak petek opoldne.
Naslov: Tr»t-Tri*st» CaulU C Mitro 37 ali pa : fl< lmbriani 9/1H. Izdaja: hoitsoroij Malega. Usta
V Trstu, petek I. januarja l92$i^X\®v v
MALI
TEDNIK ZA NOVICE IN POUK.
iHHHi
Leto IV.
Stanoi asa Številka ,c
Eno Ut. 10 v)
*ol le*. J slAVUM
(' rt -ta i>
t
uredt Tv
Mali hQl@cl«r.
Petek, 1. januarja 1926.: Novo leto, 0-brezovanje G-. — Sobota, 2.: Makarij. — Nedelja, 3.: Ime Jezus. — Ponedeljek, ■4.: Tit. — Torek, 5.: Telesfor, — Sreda, (J: Sv. Trijo kralji. — Četrtek, 7.: Lucijan. — Petek, 8.: Severin.
MALE NOVICE
Iz daljne Belgije.
Srečno novo leto voščijo naši delavci iz Chatelineau vsem domačim : Murovec Rafael, Ivan Šuligoj, Jožef Kogoj iz Lo-kovca; Alojzij Podgornik, Dionizij Podgornik, Feliks Podgornik v/, Čepovana; Alojzijo, Podgornik; Kavčič Franc iz Volarjev; Fabijan Rudolf, Hvala Alojzij, Hvala Rafael iz Bat; Biček Valentin. Golob Alojzij, Močnik Andrej s Cerkljanskega.
Firenze.
Novoletne pozdrave pošiljajo fantje od 19. topničarskega polka : Rutar Josip, Sušak; Barbič Fran, Jelšane; Smai-)a Ivan, Rupa; Pavlin Fran, Rijavec Josip, Trnovo pri Gorici;: Lipičar Jakob, Kal; Macarol Otmar, Skopo; Žnidaršič Josiiip, Kanal.
Predstava.
V nedeljo 3. ti. m. ob 5. popoldne priredi Mar. družba v Rojanu (vicolo delle Rose 13) igro «Smrt Marije Device« in burko «Ul>o@ljiiaTa služkinja«, katere so se že predstavljale z uspehom dne 27. decembra. Isitotam bo na dan sv. Treh Kraljev pop. ob 5. misijonska prireditev z igrico « Anici se je sanjalo«, burko «V posredovalnici« ter skioptičnim predavanjem.
Lire ven.
Med vojno je italijanska vlada položila v angleško banko v Rimu pol mili-jarde zlatih lir. Anglež je rumene zlate kar domu na Angleško peljal. Sedaj zahteva Italija to zlato nazaj, onai pa pravi, da naj zlato kar ostane v Londonu na račun dolgov, češ da je to zlato bilo položenoi za garancijo angleškega posojila Italiji. Italija pa trdi, da je bilo položeno samo' za kritje bankovcev, ki so- se vsled posojila tiskali; to zlato ni bilo niti vse državna last, ampak tudi od zasebnikov državi posojeno. Sedaj moia Italija vračati posojeno zlato zasebnikom, zato mora Anglija vso zalogo datiii nazaj. Anglež pa neče.
Rimski pozdrav.
Mussolini je zaukazal rimski pozdrav po vseh državnih uradnih. Tudi po šolah otroci iztegujejo roko in postajajo tako starim hrabrim Rimljanom podobni.
Razpuščeno društvo.
Vladia jo razpustila mogočno organizacijo tiskarjev, nazvano «La Federazio-no del libro«. Za komisarja je postavljen fašist Rossoni.
Slabo kaže.
Velesile so poslale v Bejrut vsaka po nekaj ladij. Bejrut je pristanišče v Siriji, odkoder gre železnica v Damask. V bojih s Sirci gre Francozom slabo lin državo se boje, da no pride ogenj do Bejruta, kjer je mnogo Evropejcev. Tudi Amerika ima tam svojo ladjo. Italija jih je poslala večjo skupino.
Pašičcv jubilej.
Dno 19. decembra je pri pravoslavnih šolo G. dec., torej god sv. Nikolaja. Ta dan je slavil Nikola Pašič svoj osemdeseti god. Za tolika leta je še dokaj čvrst krmar državne politike v Jugoslaviji Z njegovim imenom je združena dolga zgodovina. Vsi mu priznavajo, da je diplomat svetovnega slovesa
SREČNO NOVO LETO
želimo vsem dragim prijateljem, sodelavcem, podpornikom,, naročnikom in čitateljem, slednjič vsem Slovencem doma in na
tujem. UREDNIŠTVO IN OPRAVA.
mmE c
JAKIČ
Ul IIC P« Ko ura bo dvanajst odbila, RMiILUi stoletja prva bo četrt minila.
IA K FP • V pozabnost pojdejo spomini zli, JHlVLU i bodočnost lepša naj nam zažari,
Štiridesetletnica mašništva.
Dne 10. januarja 1. 1880. je pel novo mašo gespod Josip Grašič, sedaj žtipnik v Bermu pri Pazinu. Rojen je bil/ na Gorenjskem v Križu pri Tržiču, svoje velike darove uma en srca pa je postavil v službo hrvaške Istre.
Kot kaplan v Gračišču je hodil vsako nedeljo v 2 uri oddaljeni Sv. Križ, kjor je maševal ob 11. uri, prihajal pa je redno že ob 9. uri, ker je v nalašč zato najeti sobi zbiral kmete, da jih jo poučeval v branju in ipdisanju. Šol namreč tedaj Istra skoro ni imela.
Čim je postal župnik v Bermu, jo osnoval pomožno šolo, v kateri je sam poučeval sedem let. Po njegovem prizadevanju so kasneje zgradili šolsko poslopje. Danes je beramska šola ena izmed prvih.
Grašič je bil med’ ustanovitelji «D> jaškega podpornega društva« v Pazinu, ki je pomagalo revnim kmečkim sinovom, da so se mogli šolati. On je tudi ustanovil Tiskovno društvo u Pazinu ter osnoval isitotam hrvatsko tiskamo, v kateri se je tiskal «Pučki Prijatelj«. Po vojni so «neznani« mladeniči tiskarno požgali in s tem povzročili organizaciji 400 tisoč lir škode.
Josip Grašič je zlasti gospodarski strokovnjak. Njegovo posestvo v Bermu je krasen zgled in prava šola. za napredno kmetovanje. Osnoval je posojilnico in hranilnico, mlekarsko zadrugo. Nihče ne bo> preštel gospodarskih člankov, ki jih je Grašič po raznih listih priobčil. Bil jo dolgo vrsto let občinski starešina v Pazinu, kjer je užival splošno spoštovanje. Pred) vojnoi pa so ga istrsk:; vol Lici poslali v deželni zbor, katerega pa je svetovna vojna ukinila.
Grašič je eden onih redkih mož, ki si je znal izsiliti spoštovanje tudi pri narodnih nasprotnikih. Hrvaška Istra pa vidi v njem svojega očeta in z njo vred mu tudi mi; izrekamo iskrene čestitke ob »štiridesetletnici mašništva, želeč mu še obilo blagoslovi jeni h let življenja in I delovanja
Nov komandant.
General Vaccari, poveljnik armadnega zbora, je bil prestavljen iz Trsta v Rim. Njegovo mesto v Trstu je zavzel general Traditi.
Prvi Švicar.
Za predsednika švicarske republike v letu 1920. je izvoljen Ilaeberlin (izg. Haberl in).
Dolg pri Angležih.
Dne 4. januarja so ssačno v Londonu pogajanja o plačevanju dolgov, katere je naredila Italija med vojno. Ker so pogajanja v Ameriki dobro končala, upa se, da bo tudlii Anglež kaj prijenjal,
Tržaška skladišča dobe predsednika.
Z odlokom od- 17. decembra je bil imenovan tržaški' poslanec Giovanni Ba-nelli za predsednika tržaškega splošnega skladišča v smislu predpisov o reor-ganizacijli te naprave. Admiral Genta je bil imenovan, za predsednika splošnega skladišča na Reki z nalogom, da izvede končno ureditev tistega skladišča.
Kje stanuje Kolarič.
Jotnišniica Santo Stefa.no Ventotene nahaja, na skalovitem otočiču, ki moli z morja kakih 70 milj od Napoilija. Jetniško poslopje, podobno velikemu stolpu, ima pet .podzemeljskih nadstropij, v katerih se nahajajo celice. V najglobljih so zaprti najbolj trdovratni zločinci, posebno tisti, ki so že v ječi zagrešili kak prestopek ali zločin. Kolariča so zaprli v celico, v kateri je svojčas prebil dolgo let rokovnjač Mu-solino, strah in trepet Kalabrije. Celica, ki se nahaja v četrtem nadstropju od zgoraj navzdol, je tesna luknja, v katero se skozi ozko špranjo ukrade s težavo medel žarek svetlobe. Stene so vlažno, vz duh pa zatohel kakor v grobnici. v tem brlogu bo moral Kolarič prebiti enajst let, popolnoma ločen od sveta. Koliko vzdihov, koliko kletvin in izbruhov obupa bodoi čule te mračno stene v tem dolgem času. Med njimi je drznemu Musolinu v par letih ugasnila iluč razuma; začel je begati pred prikaznimi bolne domišlije in sedaj čaka v norišnici v Monteluno, da ga usmiljena bela žena reši težkega bremena pokore.
Tepec.
V Livornu se je zgodilo. Zahajal je v neko siromašno gostilno berač in našel tam iz usmiljenja zasilno prenočišče. Tako je spet neki večer prilezel tja na svoj počitek, a ko je legel, je začel stokati. Vprašala ga je gospodinja, kaj mu je in ali hoče malo gorkega mleka. Odgovoril je, da nima denarja. Pa se ji jo smilil .in mu je dala mleka za božji Ion. Kmalu potlej je pa izdihnil brez križa in luči. Srce mu jo bilo opešalo. Ko so g,a preoblačili, so našli, da jo imel za srajco skrit zaklad : hranilne knjižice, javne zadolžnice, nekaj zlatnikov, drugo bankovce, vse skupaj vredno okroglo 30 tisoč lir. Bog se ga usmili — prav ni delal ini po pameti tudi ne.
Srečne številke.
NajKilitanci so se bila vrgli na ambo. Imeli so za posebno srečni številki G irt 29. Toliko časa so lovili srečo, da so jo ujeli. V soboto po Božiču je prišla amba ven. Loterija bo morala izplačati zelo velike svote, ker so skoraj vsi to srečno ambo zadeli. Tisti denar bodo-pa že pozneje spet nazaj znesli v loterijo.
BELEŽKE.
Moder nasvet. Pesnik Stritar je mladim fantom napisal tako-le šolo :
Ko bodeš volil si ženo, moj sin, v salonu je ne išči; ne tam, kjer godejo, poj6, na plesu ne in v .gledališči..
Narodni svet. O ti^rečdu še jo mnogo pisalo že v preteklosti. Pred mesecem se je zanimanje za to zopet obnovilo V sled javnega poziva, katerega je priobčil poslanec Besednjak v «Goriški Straži« in «Pučkem Prijatelju«. V tem po-ziiivu je spominjal g. poslanec, naj se že enkrat začne stvarno razpravljati o se* stavi in delovanju Narodnega sveta, Ta poziv so rodoljubi na deželi povsod sprejeli s simpatijo. Vsa pozornost je bila obrnjena na to, kaj bo odgovorilo «Pol. društvo Edinost, v Trstu« v imenu druge prizadete stranke. Tudi njihovi pristaši z dežele so zahtevali, naj se predlog posl. Besednjaka sprejme, v Trstu pa so bila mnenja deljena. Slednjič je izšla tudi v dnevniku «Edinosti» dolga izjava, katera sicer ni zadovoljila zagovornikov Narodnega sveta, a zdi se, !da vendar ni izgovorjena zadnja beseda. Zaito upamo, da se bodo pogajanja kakorkoli nadaljevala. Med tem so prišli božični praznik , ko važno politično delo povsod počiva in tako tud.i tukaj. Naj nam torej novo leto prinese med prvimi darovi Narodni svet kot najvišjo narodno instanco itn podlago skupnega nastopa v rečeh narodne o-brambe.
Slomškova beseda. « Dokler bese,da materina slovi, se narod častiš in oživlja; kadar beseda materina \imiira, peša tudi naroda- slava in moč. Slovenščina, beseda mile matere naše, bodi nam ravno 'tako blaga in draga kakor zemlja materna, na kateri je tiekla naša zibelka. Beseda naše matere Slave teče gladko, kakor pohlevni« potok, kateri zelenje in cvetje rosi. Kratki in krepki so slovenski pregovori in prislovice, podobne žlahtnim jagodam v kiti govora. Rodovitna je slovenščina v svojih oblikah kakor naše slovenske gorice. Le prizadevaj se spoznavati našo besedo čedno in olikano in ljubil jo boš, kakor svoje očesce! Prijatelji, ne pozabimo, da smo Slovenci 1 Storimo vse za nebesa in domovino, tako bo slovela naša Slava, ki da Slovencem toliko lepo ime !»
Prva steklena okna
so poznali že okoli, leta 250. po Kristusu, vendar -pa so bila tedaj v rabi samo barvana stekla. Belo oziroma prozor steklo je bilo tedaj silno drago, da si ga mogli komaj najpremožnejši 1 j ut omisliti. Šele v li. stoletju so- se vi ljala, kakor nam poročajo srodnjeve pisatelji, vsepovsod tudi prozorna steklena okna.
Novoletna skrb
Kmalu bo minulio itnL leta, odkar je «Malai list» začel izhajati. Z radostjo ga je pozdravilo slovensko ljudstvo v Primorju, v kratkem se je razširil tako, da je presegel po številu izlisov v;se druge slovenske tednike. Bil je1 liin ostal glasnik trpečega slovenskega kmeta in delavca, pisal je zanj preprosti in čisti slovenski jezik, povedal po domače vse novice in dogodke in jiiii zasolil s prostodušno domačo šegavostjo. Mnogi izmed kraitkovidine inteligence so se zgražali nad njim, ga kritizirali, obsojali. Nekaterim je bil sploh Odveč, nepotreben in škodljiv, drugim je bil preveč revolucionaren, tretjim preveč klerikalen, četrtim premalo pobožen. Za uredništvo pa sodba take inteligence ni bila merodajna. Hoteli smo časopis za ljudstvo, dali smo ga in ljudstvo se ga je oklenilo. Hodili smo po dobro spoznani srednji poti in to je pot slovenska, pob naših največjih mož: Prešerna, ki je v domačij kmečki govorici pesnil svoje neumrljive pesmi, Slomška, velikega ljudskega govornika in domoljuba; Levstika, mojstra domače povesti in govorice, Kreka, prijatelja malih in zatiranih. To je zlata srednja črta, ki vodi iiz stoletja v stoletje, črta ob kateri se zbira in čisti, kar je zdravega in tvornega V jedru našega naroda. Ljudje, ki časovno .im snovno omejeno mislijo, ne morejo umeti tega, kar narod brez učene navlake s prirojenim čutom dloj-me in ugane.
In nate, preprosto slovensko ljudstvo, se obračamo ob novem letu. S tabo pa je tudi najboljši cvet tvoje inteligence. Da bomo na dobri črti še nadalje vstrajali in napredovali, kar je morda, slabega, izboljšali, kar dobrega, še izpopolnili: v to nam je potrebno prijateljsko sodelovanje vseh. Zato se danesi priporočamo dopisnikom, naj nam hitro in točno sporočajo iz vseh kotov domovine razne dogodke ter popise kulturnih in gospodarskih razmer. Dopisnike prosimo potrpljenja, ako morda vsega me obelodanimo, kar nam pride na mizo. Urednik je zato, da «urejuje»; treba mu je zaupati in no m,u zavidati težke in odgovorne službe. Pravi dopisnik je tisti, ki piše še drugič in tretjič potem, ko je «v košu obležal». Taki so pravi, nesebični in odkritosrčni prijatelji lista. Zgodovinsko zasluge za list (imajo največ tisti, ki imajo tudi v «košu» velik delež.
Drugo, za kar se priporočamo ob novem letu, pa je razširjenje lista. Naš ideal je ta, da bi «Mali ltet» imela na mizi vsaka, tudi najbolj siromašna slovenska družina, ne samo po daljnih hribih, ampak tudi po mestnih ipodstreš-jih. Očeta Kreka otroci so vsi mali in pozabljeni in «Mali -List« želi biti glas-
nik Krekovih idej; želi veselega upanja lučke prižigati v najtemnejših kotili vsakdanjega življenja, tam, kamor ne sega. veselja šum tistih, ki plešejo na hrbtih trpinov. Dva svetova se razločujeta vedno bolj očitno, čimbolj propada modema človečanska kultura: na eni strani svet topoglavega materijalizma, sebičnosti, oderuštva, pa živalskega uživanja, — na drugi stranti svet nadzemeljskih idealov, veselega upanja in zmagovite ljubezni, ki v veri korenini. Boirba teh dveh svetov je tudi naša borba, odločitev je tudi v naše roke položena, odgovor bo zgodovina (in Večna pravica tudi. Od na® tirjala. Blagor naroda in blagor vsakega posameznika zahteva, da se odloči ali na. levo, ali na desno. In «Mali list« je 'skromen klicar te veliko zgodo vinske ure. Zato pa je potrebno, da prodre njegov glas do zadnjega Slovenca lin Slovenke.
Ob novem letu tedaj pohitite na delo, vi vsi mladi, idealni, rodoljubni starega korena. Slovenc::! Priporočite «Mali list«
Nažgala si je cigareto in premišljevala o svojem načrtu.
Približno deset družin iiz K. bi lahko povabili. Potem sosedne posestnike vil. Hiša in kolesa bodo okrašena po nnj-novejšem okusu, s solnčnimi rožami, na-gnojem. Pri izhodišču bo igrala tovarniška godba. Zvečer se bo vršila zabava ob svitu zvezd, tu spredaj na balkonu, odkoder je sijajen razgled. Ograja bo okrašena z nagnojem in krizantemami; okusni japonski lampijončki bodo razsvetljevali zaupljivo scenerijo. Spodaj pa bo igrala tovarniška godba....
«L 'tar h
«Kaj je, Gusti?»
«Neko misel imam.«
In povedala mu je svoj načrt o kolesarski tekmi.
Pogladil si je lepo brado in ni rekel ničesar.
Ljubka, mlada žena — da, zelo ljubka je, toda na to je že navajen, in — vraga — stane vendarle preveč; grad petstoti-soč, prenovitev temu primerno, — pred kratkim pariška obleka z vdelanimi cveticami, štirideset tisoč — vraga — ta ženska stane ogromno denarja.
«Tu na balkonu hočeš prirediti zabavo? Tu ima komaj dvanajst oseb prostora. In potem tudi ni dovolj varno, samo les: čisto star način«.
«Toda moj ljubi, to je vendar čisto pro-prosto, tu moraš dati napraviti novega, železnega.«	’v:;-.:8f:!i|ilSi
Zasmejala se je s svojim dobro premišljenim naivnim otroškim smehom, s katerim je dosedaj pri njem še vse dosegla.
«ZeIezen stane preveč«, je rekel Hoita odločno. Če ne bo začel tej čudovito krasni čarovnici kaj odrekati, mu bo1 do decembra pognala vse težke milijone v zrak.
«Joj, možek, kako si grd. Koliko stane železen balkon?«
«Več sto — najmanj«.
«Ampak to je smešno«.
«Ne, toni smešno«.
Mahoma je postala temnordeča.
«Triindvajset lot — žrtvovala som se ti — ti imaš vso in jaz nič« — je siknile skozi zobe.
Odložil je časopis.
Prav ima, Čudovito lepa je bila, če so je tako jezila. Še enkrat hoče ustreči njeni želji.
«Otrok, ne bodi hud!« Hotel jo je prijeti za roke.
«Ne!» je godrnjala. «St,ari sebičnež !»
«Ne, nisem! Imej svojo tukmo, zabavo, tovarniško godbo — in — no, daj mi svojo roko!»	,
«In železen balkon?« je vprašala. «haj bo s tem?«	_	.
«Ti, otrok, G usti, to je ogromen izdaten, ki — no daj mi svojo ročico«.
«Če mil obljubiš, da bo narejen nov balkon »•
«No da — naj bo. Saj imamo strokov-
znancem in prijateljem, prigovarjajte prepričajte jih. Dva tri litre vina (in ko bi bilo vselej res vino, kakor ga je Bog dal — pa je včasih le droga brozga) na leto si odtrgate, pa jo skupaj denar za naročnino. Ali ne bo vsak kmet. in delavec rade volje doprinesel te male žrtve? nikoli mu ne bo tega žal. Treba je le hoteti, pa se vse zmore. Pošljite nam naslove Slovencev, bivajočih v tujini, v Ameriki, Argentini ji, B raaiiLi j i, Avstraliji, Franciji in Nemčiji. Glas domačije bo vsem takim mil in ljub, ko dospe do njih. Poskrbite tudi, da bodo ■starši naročili «Ma,li list« fantom-voja-kom. Kakor raznaša veter lipovo seme v daljo, tako ženo razmere Slovence v svet. Naj gre za njimi drobni «Mali list«, da ji!h vedri in bodri k ljubezni do domovine. Njim pa, ki na domačih tleh -vat rajajo, delajo in trpe, naj bo «Mali list« svetovalec in pomočnik v težavnih borbah.
Vsi veselo na delo, z nami božja pomoč!
Kako	je	s
MUSSOLINIJEVE IZJAVE.
Amerifkansfcim časnikarjem je dal Mussolini posebno iiizjavo o svoji politiki in svojih namerah. O novem načinu vladanja in uboganja rekel je fašistov-ski vojvoda: «Beseda fašizem ni samo določeno revolucionarno gibanje, katero jo zmagalo v oktobru 1. 1922., ampak je novo pojmovanje vlade, kamero odgovarja spremenjenim političnim razmeram našega časa in posebnim zgodovinskim potrebam italijanskega ljudstva... Fašizem ne misli popolnoma odpraviti parlamentarnega sistema, pač pa ga hoče temeljito predelati, kajti, nobenega dvoma ni, da parlamentarizem propada povsod, koder je v rabi. Mi predvsem stojimo na tem, da vlada ne more delovati, ako ni varna pred zarotami, ki se snujejo po hodnikih državnega zbora, in pred sunki od strani skupin, katere se družijo za nizke in osebne namene, kakor se je godilo v Italiji skozi toliko let. Mislimo pa tudi, da ni mogoče prezirati, kako velik pomen ima v modernem življenju stanovska organizacija, katera je že bila v nekdanjih časih zlasti po Italiji podlaga političnega reda. Takrat, ko se je začel parlamentarizem, še ni bil vstal četrti, delavski stan, kateri je danes tako mogočno organiziran; pa tudi med bur-žuazijo (meščanstvom) so šele tekom 19. stoletja nastale globoke izpremembe, izvirajoče iz razvoja velike industrije. Fašizem se je polotil tega vprašanja. Izdelan je načrt reforme, po katerem bodo imdild delež v senatu zastopniki
bojevito. Ugled Italije med drugimi državami Evrope, njene vojne žrtve, njeno obilno prebivalstvo : vse to ji daje pravico do večjega razmaha v svetu. Nespametno je videti v tem kake napadalne namene; v zgodovini je dovolj vzgledov )za sporazum in mirno delitev, s kateri? so države dosegle trdno ih pravično ravnotežje, ne da bil motile mir svojih ljudstev. Upam, da Italiji ne bo manjkalo1 sredstev, kadar pride »pri-Ii.ka, doseči s pogodbami pravični delež, kateri jiii pripada. Drugi narodi bi si naložili težko ‘ odgovornost, ako bi se trdovratno upirali! zmernim zahtevam Italije, ki gredo za tem, da se ji zagotovi bodočnost velesile«.
Pepo iz Koludrovice.
tovamarskih in delavskih zvez poleg starih stanov, iz katerih je kralj odbiral senatorje... S sporazumom, podpisanim dne 2. oktobra med delavskimi zastopstvi in zvezo tovarnarjev, se je uresničila enotnost delavske organizacije. Mislim da bodo vsi delavci prepričani, kako velika bo korist ene same enotne organizacije proti enotni organizaciji tovarnarjev... Druge organizacije se bodo polagoma razšle... Sporazum, sklenjen dne 2. oktobra, dokazuje jasno in trdno, da so indiustrijalci navdahnjeni z odkritosrčnim duhom sodelovanja
s fašistov.sko vlado.
Kakšen je italijanski imperializem.
Mussolini je nadaljeval: «Beseda «irn-pero» ima več pomenov v italijanščini. Pomeni lahko posebno vladno obliko (cesarstvo), posebno ono čudovito državno organizacijo, kii je iz Birna ven
v prvih stoletjih našega štetja vladala svet. Pa beseda «i-mpero)> pomeni tudi moč, gospostvo, komandiranje ... Vsak narod, ki ima obilne možnosti za napredovanje, že po naravnem zakonu gre za tem, da, čimbolj rastejo njegove sile, tembolj skuša miroljubno prodirati v I svet in raztegniti čez državno meje ' svojo moč, svojo umsko in nravstveno prevlado. Tudi tako se razume «impe-ro»... Če se torej govori o italijanskem imperializmu, se s tem ne namiguje na zasedbo kakega določenega ozemlja, ampak se hoče le reči, da’ mora Italija v velikih vprašanjih svetovne politike nastopati odločno in če potreba, tudi
Jest sm vam vžej poveu, kaku bi to-majski Fakuč dvej kobili hkrati jahov, 'narodnu jen faši&tovsku. Zatu ke je ustanovil fašistovsku zvezu u Tomaji, h katiri je vse silu, jenu zatu ke je nerdu fašistovsku feštu, je znov, de se s tahmi ceremonjami ne bo prkupu ne pr fulki ne pr gaspudjh u Trsti. Zatu je sklonu zajahat tudi slovensku kobilu, ma tnku de se ne bo šafistam žarnim. Tri noči je raj tov, t.aku de ni rnogu zaspat jen de ga je še žena zmirnm drucala, dej nu, Pepček, dej zaspat. Anu ta hudir ju je skujnštvov. Kej je nerdu ?
Na šelcirplaci.
Fakuč vej dobro, de, stran anga, so mu vsi karminski možje pokorni. Ma vendr jeh je ton še b’l obrihtat. An dan ukaže pret vsem na an travnik, de jeh bo še bolj uštimov! Rasitalov jeh je u tri cuge: cug anjs, cug cvaj, cug draj. Pr prvem cugi so ble te i.benge : linksum reheum, haptatit, kertajh. Pr drugem cugi: kolone links, rehe, hoken ajn«, cvaj. Pr tretjem cugi pej so ble ibonge : Marširon anjs, cvaj, šnelšrit anjs cvaj, laufšiiif, anjs cvaj. Povem vam, de je šlo ku blisk, nankar migent niso smeli.
Adn je tou anbot plimi, pej mislesto de se je upov ? Kej še ! Kadr je Fakuč opažu, de nekaj po ustah mečka, ga. je taku berštalov, de jo bi.v ceu krucenal banda himel doner veter orka fiks.
Kadr jeh jo Fakuč taku abrihtov, jeh je komendirov na kamunski sejo. Kako jo ondi blo, pej driigii bot.
PODLISTEK
Zločin in kazen
Spisala E. Handel.
Soparnega poletnega dopoldneva je sedel gospod pl. Roita v balkonski sobici gradu Rotbrun, ki ga jo v aprilu kupil svoji mladi ženi, in je prebiral v zadnjem večernem listu poročila o stavki in borzna poročila.
Kurzi so stali dobro, to ga je veselilo. Stanje stavke pa je bilo slabo, zavzeiha-la je namreč vedno večji; razmah. To ga ni vznemirjalo, zakaj v njegovih dveh sladkornih tovarnah so* ljudje še vodno vestno delali. In če bi vkljub dobri disciplini, ki jo vzdržujejo ravnatelji, vendarle začelii stavkati, bi bili sami prizadeti. Naj stavkajo tri, štiri tedne ! Lakota jih bo prisilila, da bodo zopet prišli. Pogajanja se ne bodo vršila. Lotar pl. Roita, mož načel in osemnajstih milijonov, ne potrebuje pogajanj.
Svojim načelom se ima zahvaliti za milijone. Ni si mogoče pridobil denarja na nedopusten način, o ne, temveč po potil, ki naravnost vodi iz nižav revnega življenja na hrib zlatega 'teleta- — naravnost — preko sreče tako mnogega sočloveka in preko lastnega srca tor svojih nežnejših čuystev.
Sicer pa je Roita, ko je baš dospel do cilja — zlatega teleta — dal tudi svojim mehkejšim srčnim strunam nekoliko svobode. Poiskal si je lepo, mlado drugo ženo, ki naj bi ga oškodovala za breme .prvega, iz denarnih razlogov sklenjenega zakona, iz katerega je izšel nepriljubljen sin.
Ljuba, mlada žena je odškodovala po svojih močeh njega, odškodovala pa je tudi sebe za dekliško dobo, ki jo je preživela v revnih razmerah. Moža, ki jo je resno ljubil, je precej veljala. Vse je morala imeti, francoske obleke, amerikan-ske krožke, sijajen predpust, letovišče oh morju, vse. Njena zadnja muha je bil ljubki gradiček Rotbrun; Roita ga ji je kupil in ga z velikimi stroški dal prenoviti.
In v tem gradu, v balkonski sobici sta sil sedela nasproti julijskega dopoldneva, on s časopisom, ona. z romanom v roki.
Leno zehajoč je premišljevala, kako dobro bi' se vozilo po neizmerni puščavi Sahare. Naslonila se je v svojem stolu in glodala z napolzaprtimi očrnil skozi balkonska vrata na belo, bleščečo, čudovito ravno pot, ki je vodila v krog.u-od gradu do izhoda parka.
Mlada dama je zaprla knjigo. Naslonila se je s komolcem na mizo in položila glavo v roke. Tedaj je prišla misel 1 —
Lepa, ravna vozna pot — misel ! Tu hi se dalo nekaj napraviti. Nekaj izvrstnega ! Kolesarska tekma !
Največja motorna ladja na svetu
■
>y/jp s//'.
■ 'Ž. :	ilU
■.................................. ,..-...jv,:	^	s->
V Tržiču so h koncu starega leta spustili v morje novo veliko ladjo, ki so ji dali ime «Saturnia». Po njeni velikosti bi pričakovali, da bo imela tri visoko dimnike; pa kakor je s slike 1’azviidno, ima na sredi le en nizek in širok dimnik. Zakaj tako? Te ' vrste ladje se no bodo več mogle zvati «par-hiki«, kajti ne bo jih poganjala soparica vrele vode iz pamih kotlov, ampak dim paljenega bencina iz velikih motorjev. To so torej motorne ladje. Ker se bon-1
cin vžiga z električno iskro, rekli bi lahko v slogu prepostih ljudi, da so te ladje «na letriko». V resnici jo bolj pravilno re6ii «na bencin«. Motorji, ki lia takiih ladjah delujejo, so nemška iznajdba in imajo ime «Dizelmotorji» (Diesel). «Satumia» je sedaj največja ladja te vrste na svetu. Izpodrivala bo 23.500 tonelat; dolga je 192 m., široka 24 m., visoka 14 m. Njeni motorji sami so videti v notranjščini kakor visoka liiša z nadstropji; moči imajo 24 tisoč
konjskih sil. Poleg toh so na ladji še manjši motorji za «hišne potrebe«, kateri imajo 9300 konjskih sil. Ladja bo vozila 20 vozlov na uro. Do Brazilije bo rabila 10 dni običajne vožnje. Peljalo se bo lahko 3000 oseb v štirih razredih, — «Saturnia» je last tržaške plovne družbe Kozutič. Zgrajena je bila v 140 dneh v Ivozuličevi ladjedelnici v Tržiču (Can-tiere Navale Triestino). Dne 29. decembra 1925. so jo spustili v morje; kurno-vala je kraljičina Ivana.
zemljo obdelovati:. Kaj nam še manjka? Hi aniline, mlekarn, zadrug je premalo. V Istri jo še mnogo oderuštva ! Prosvetnih društev je komaj toliko kot prstov na roki !
Velika gospodarska rana jo : nespametna razdelitev njiv in travnikov ! Zemljo zložimo ! Ako tega ne storimo, borno kmalu primorani se izselili. Imaš morda 20 kosov ;zemljie, pa imaš 80 mo ja še v. Vprašam te, kako boš obdelal plodonosno to zemljo. Zlagaj sam zemljo I Pomen jaj kos za kosom !
Česa še nimamo ! Obrti domače ni ! Pn ! Skoro ne poznamo domačih obrti: suho robe; lončarstva, čipkarstva. žobljarstva in podobnega.
Poroča I. D., Istra.
Glas iz^ Istre
Ugleden kulturni delavec iz slovenske Istre piše :
Naša Istra se je včasih imenovala tužna. Zapuščena je bila Istra versko, gospodarsko- in prosvetno. Dozdeva se, da so bodo še dolgo čaisa tako imenovala. Česa nam danes manjka? Vsega nam manjka. V veri nazadujemo, ker ni dobrih, delavnih duhovnikov, Gospodarskega napredka ni, ker manjka do-lavcev zmožnih im nesebičnih. Prosveta se ne širi, ker zopet manjka delavcev sposobnih in požrtvovalnih, ki bi od nedelje do nedelje prirejali shode. Trikrat kliiičem : pouka manjka v Istri i Pouka jo treba v verskih resnicah, v gospodarskih in v družabnih zadevah. Ob kaj je prišla Istra? Živine je vedno manj. Propad je že tu. Dobre živine je vsako leto manj. Ima Istra mnogo vsaj zasilnih hlevov? Bore malo ! 2ivina trpi v teh ubogih hlevih.	/
Ni več veselja do mlade živind-, Ne znamo in tudi nočemo več rediti mladi;
živine, To je naš propad. PrcšiCercja se zanemarja. Naš kmet mora djslikrul po 4-0 mesecev kupovati mast. Brez Amerike bi nezabeljeno jedli! Tužna majka ! Kdo je največ kriv, da propada prešičereja? Gospodarji so krivi, ker nečejo predelati hlevov. Zelo so pa krive naše moderne «povojne» ženske, ker se boje stopiti v hleve z moderno modo: obleko in šolnčki, gumicami in čipkami. Poglejte ob nedeljah dekleta po Istri! Videli bodete, da je vse «nobol» kot v mestah, čeprav je doma v raztrgani bajti in je večkrat lačna.
Še eno ženskam v Istri, v grajo tistim, ki jo zaslužijo 1 Naša Istrijanka no mara več doma kruha peči, čeprav ima gospodar drva v svojem, svojo živimo, svoje delavce, da nasečejo drV. Kmetije, koder se kruh pečen kupuje, bodo propadle v kratkem času. Naša mlada bJtnijamka preveč ljubi ples. Plesi so grobokopi mladine v Istri 1
Česa manjka Istri? Nam nodostaja pridnih, varčnih, resnih, zvestih, vernih i žensk! Kedaj vstajamo v Istni? liana| ura, zlata ura | Kdor zgodaj vstaja, mu j
kruha ostaja ! To sta zlata pregovora slovenska, katerih pa v i.; ri premalo poznamo.
Mii v Istri preveč Iji.bimo ona zastaj rela ognjišča. Koder lo mogoče, naj se odpravijo v korist naroda, mladine, napredka in snage !
Na teli ognjiščih ni mogoč noben napredek. Na teh ognjiščih se tudi prezeba od leta do leta. Koliko prepiha, mraza, dima užije naše ljudstvo ! Kaj nam še manjka? Mi imamo premalo zmernih ljudi — mož in fantov. Odkrito, brez ovinkov, naravnost povejmo resnico, čeprav v oči bode : mi preveč pijemo 1
Nezmernost tira z gotovostjo- narod v propad I Kaj pomaga vinoreja, če pa gospodarsko vseeno nazadujemo. Naša mladiima tudi preveč kadi in preposto ljudistivo preveč tobak žveči. Zdravih ■ljudi je od leta do lota manj, ker tobak in alkohol zastrupljata ljudski rod.
Skupne gozdove vendar enkrat razdelimo, očistimo in prazne prostore pogozdimo ! Pravijo, da je v Istri 800.000 johov nerodovitnega sveta. Še bo tužna Istra, ako bomo tako «pridno» prazno
Patilev človeštva Jtznvn Sim
*'» i n; iIu sv. Očeta papeža so bodo po vesoljnem katoliškem svetu na zadnji dan starega leta vršile cerkvene pobožnosti, pri katerih naj se vse človeštvo posveti in izroči usmiljenju Jezusovega Srca. Ta pobožnost naj nekako zaključi sveto leto. Za to posvetitev se bo uporabila vernikom že dobro znana molitev «Presladki Jezus, Zveličar človeškega rodu....» Toda po novem bo ta molitev nekoliko razširjena, »ker še posebej omenja mohamedance in Jude. Dotični razširjeni del podamo tukaj v prevodu: «Kralj bodi tudi vseh tistih, ki žive v stari zmoti poganstva ali pa izlarna; reši jih iz teme to privedi jih k luči V božje kraljestvo. Slednjič pa se ozri milostljivo tudi na otroke nekoč izvoljenega ljudstva; Kri katero so klicali nadnje očetje njihovi, naj jih očisti, odreši in zveliča. Daj, Gospod, svoji Cerkvi varno in blagonosno prostost....»
Tako se raztega skrb sv. Očeta res na vsa ljudstva zemlje, katerim je katoliška Cerkev'po božji naredbi dana, da jih kliče, uči, vzgaja to vodi k večnim idealom bogo-človeštvar
Ali si?
Ali, si- naročen na «Mali list«?
Ali'si naročen na «Naš Čolnič«?
Ali si naročen na «GospOdiarski list«?
Ali si redno in pravočasno plačal naročnino?
Ali siii pridobil novih naročnikov?
Ali pošiljaš v «Mali list« krajevne novice?
Ali se pri kupovanju potrebščin sklicuješ na oglas v «Malem listu«?
Ali zahtevaš v trgovini spoštovanje svojega jeziiika? /
Ali delaš povsod za ugled naroda, za njega brambo in korist? '
Ali boš v novem letu popravil, kar si morda dosedaj zanemaril?
njaka v hiši, zidarja Lonca; opoldne naj pr me goi’ in stvar pregleda; če bo potrebno, bomo dali napraviti železen balkon!«
Imel jo pri tem željo, da bi a par sponami in traverzami bilo vse opravljeno.
Njegova mlada žena jo vzradoščena Plosknila z rokami.
«Sodaj si zopet priden, ljubi, — če me noš glodal z balkona, kako bom letela 'Pred vsemi, v beli obleki — kolo okrašeno z rožami —_ no nasmej se vendar, če fte, bom mislila, da ti je žal obljube«.
Tedaj se je zasmejal.
Iz parka je prihajal skozi okno omam-*jiv vonj rož. Z grajskega dvorišča so se dišali udarci kladiva.
V majhni kapelici na gričku je udarila ^ra dvanajst in nato še enkrat v farni Cerkvi. In potem je pričelo zvoniti v obeh Cerkvah hkrati. Udarjanje kladiva je ta-«oj ponehalo.
Na grajskem dvorišču, kjer sta delala, j*ta stala zidar in njegov pomočnik, oba tako mlada, da so ni moglo spoznati, kdo Ua jo mojster. Zidar jo molil opoldansko Molitev, pomočnik je gledal brez misli v *'ak. Nato sta stopila oba z žarečega ®?lnca v edini senčni prostorček na dvorišču. To so bile štiri stopnice, ki so vodile k vhodu stranskega dela gradu. Nad ^ati je bila z bršljanom poraščena strešica in ta je dajala senco.
Zidar iu pomočnik sta sedla na stopni->e- Kuharica jima je prinesla dva krožni-juhe — v vsakem ja plaval košček go-
vejega mesa — dva koščka kruha in vina, za vsakega četrt.
«1 o so ljudje skopi !» se je jezil pomočnik. «Sami imajo lcapune in Bog ve kaj .še, nas pa tako krmijo«.
Mladi mojster ni rekel ničesar. Molče je začel jesti, po vsaki žlici pa je pogledal protii vhodu, skozi katerega se pride v park in od tu v vas. V parku je bilo vse tiho, samo murni so peli tako glasno, da se je slišalo prav na dvorišče.
Hipoma je zalajal bernardinec, ki jo bil priklenjen pred gradom. Pesek je zaškripal pod odločnimi koraki, po vrtni poti je prišla mlada žena, belo ruto na glavi in z otrokom v naročju. V prosti roki je imela pokrit lonček.
^Pozdravljena, moja ljuba Marija!« Kako iz srca je prišlo to zidarju! Odložil je napol i zp razn j e n i krožnik in vstal — bil je zelo velik mož ter žilav in suh — in potegnil jo jo v svoj objem.
«Pazi, Jože«, je rekla veselo, «alii pa bom zlila nate, da boš ves zelen, je špinača«.
«Špinača? Poglej no, moja najljubša jed. Pridi sem, Marija, sedi k meni, bomo skupaj jedlh — Matevž, tudi ti lahko ješ z nami!« — To je veljalo pomočniku.
Sedla je poleg njega na gornjo stopnico in dala ruto z glave.
«Joj, kako si ožgana!« je rekel mož. «Dobila boš še solnčarico. Poglej, zakaj hodiš vedno sem gor — ».
«Oh, kaj za to«, je odvrnila. «TI ne veš,
Jožo«, - naslonila jo glavo na. njegove prsi im govorila čisto tiho, «da mi je vedno tako dolgčas, če te nimam?«
«No, potolaži se, jutri me boš imela zopet za ves dan«. Smehljal se je in pogladil lase s čela. — «Ti, poglej«, je rekel nato in pokazal na otroka. «Kako spi !»
«Oh, to jo zaspanka!« je rekla žena. In oba sta se zasmejala.
Otrok se je v tem zbudil, glodal z velikimi očmi okoli sobe in stegni ročico po očetovi bradi. «Ata» je pri tem blebetal.
«No, ali ima rada ata?«
«Ata — lada —».
«Že veliko klepeta«, je rekla mlada žena z materinskim ponosom. «Povem ti, že cele povesti mi pripoveduje. — Kajne da, miška, dušica, kajne da? Povesti pri-poyoduješ? — Za petnajst mesecev je to veliko !» — se je obrnila k pomočniku.
Ta je prikimal s polnimi ustmi.
«Jutri ti prinesem deset goldinarjev«, jo rekel zidar. «Lahko boš kupila za Mi-ciko posteljico pri Jaulu«.
Z žarečimi očmi je prikimala.
Gori pri nekom oknu na liodniku je prišumela mimo gospa pl. Roita.
«Joj, milostljiva gospa!« je rekla zidarjeva žena. «Tej se dobro godi! Kako lepo jo oblečena! Svileno domačo obleko-ima! j Ampak veš, nisem ji nevošljiva. Takega moža, kot ga imam jaz, nima — im tudi nobenega sinčka, nobene Micike!« Stisnila je otroka k sebi in ga poljubila, in še J enkrat in še enkrat.
Milostljiva gospa je slala pri oknu id gledala dol.
«Slišite, zidar !» jo poklicala.
Skočil je kvišku. «Prosim milostljiva gospa!«
«Ko boste gotovi z jedjo, pridite gor«.
Končal jo že im tožko stopal preko dvorišča k vhodu, k glavnim stopnicam.
Vl’i, Jože, mogoče ti bo kaj dala za našo Miciko«, je rekla žena. Kot otrok je brala pravljice, v katerih so imenitne grajske gospe v belih oblačilih podarje-vale lepe roči. — «Kakšno novo oblekico na primer!«
«Pojdi no!« se je smejal mož.
«Bo že kaj, da nam bodo odtrgali pri plači!« je godrnjal pomočnik in medtem s kruhom očistil skledo od špimače tor nato še kruli porinil v usta.
«Počakaj me, Marija!« je rekel zidar in šel po stopnicah navzgor.
V par trenutkih je stal v stolpni sobi z modernim pohištvom, krasnimi slikami in vezeninami. Stal je tu v svoji zaprašeni jopici, s svojim zakrpanim predpasnikom im si mislil: tu jo lepo!
Vrata stranske sobe so se. odprla. Prišel je milostljivi gospod s svojo soprogo ob roki.
«Slišite, zidar«, je rekel milostljivi gospod, «ta balkon se mit zdi, da ni dovolj trden, Ali mislite, da bi se dalo s par novimi trajnicami odpomoči? Pojdite ven in oglejte si vso stvar«.
(Nadaljevanje sledi).
Veselo in srečno no	v o	leto
odjemalcem,	gostom
ČEVLjARNICA FORCESSIN
odlikovana v Parizu in Genovi 1924 z veliko premijo, diplomo
in zlato svetinjo
TRST
Via Caprin št. 5. pri Sv. Jakobu
Ferdinand Pečenko
zganjama
TRST
Scala Belvedere štev. 1.
Gaston Dolinar
Velika zaloga papirja TRST
Via Ugo Polonio štev. 5.
Ljubljanska kreditna banka
Podružnica
TRST
Via XXX Ottobre štev. II.
Sever et Comp.
trgovina semen
Via ul. Machiavelli št. 20. TRST
Giacomo Bassan
trgovina slaščic
TRST
Centrala Via Settefontane št. 4 Podružnica Via Ginnastica št. II
'Anton Breščak
Največja zaloga pohištva GORICA
Via Carducci (Gospodska ul.) št. 14.
L. S. Godina
domača tvornica mila TRST
Via Scoglio štev. 716.
Vittorio Fortunato
Trg. cerkvene umetnosti
TRIESTE Via G. Rossini 26
Jakob Bevc
urar in zlatar
TRST
Čampo S. Giacomo N. 9
Fr- Strancar
Zaloga damadih vin
TRST
Viale XX settembre N. 94 za družine Via Giuliani N. 32
Alojzij Povh
urar- in zlatar
Piazza Garibald£št. 2.
I.	nadstropje
Franc Pirec
Pekarna in slaščičarna
TRST Via Commerciale št. 7
Ivan Krže
Zaloga posode
TRST
Piazza S. Giovanni štev. 1
Martin German
Odiikovana cvetličarna
t
TRST
Via Michelangelo in Via Roma št, 3.
V. Ianach & Co.
Zaloga žlebov in cevi iz „Eternita“
TRIESTE-TRST Via Milano št. 12 pri veliki pošti
BUFFET PRINC
TRST
Ulica XXX Ottobre št. 19 nasproti kavarne Commercio
Enrico ToJJoletto
Nova trg. cerkvene umetnosti
TRST Via del Pešce št. 4
Zobozdravnik
Dr. D. Sardoč
Spedjalist za ustne in zobne bolezni periekcijoniran na dunajski kliniki
m
V TRSTU Via M. R. Imbrlani 16, I.
(Prej Via S. Giovanni)
ter ordinira od 9-12 in od 3
SE —
iJ
Kako so delali oderuhi
Naj večji pi imunski pesnik, veliki Simon Gregorčič, je prekrasno opisal, kako se domači oderuhi tistega časa spravljali naše ljudstvo v nesrečo. Spisal je pesem «Draživa», ki jo bodo vsi hravci nele s pridom brali, ampak tudi lahko razumeli. 1’csem jo zelo poučna, da v zgodovini, ki jo blizu nas, .spoznamo preteklost, da se ne bomo znali ravnati v sedanjosti.
«Kaj danes hrumi razburjena vas?
Kaj votlo, mrtvaško boben ropoče? in, čuj, skoz hrum iim ropot ta glas, glas dece, ki milo se joče !
Pred hišo na solu sodnik sodi, na mizi usodnih pisem snopiči, ob strani berlč in on stoji, ki hujšii je, kakor berlči.
Sodnike, beriče je semkraj pozval neusmiljeni k trdi in grozoviti, sirotam negodnim vso bo prodal, da divjo pohlepnost nasiti.
Ropoče bobon in lcliiiče lierič, ljpdjo brunu? in plačo otroci; a sivca brez čuta ne gane nič, ne hrum, ne solza potooi.
Ropoče boben, vpije berlč, in kos za kosom glasno izklicuje; a nihče ne more rešiti nič, vse sam brezsrčni k kupuje.
Za kosom se kos od kmetijo drobi med klikom in hrumom, ropotom in
jokonti
kot rčzaili ud bi na ud, se mi z ii, s telesa sirotnim otrokom.
Ah, liišo je že izklical klicdr, —
zdiuj deca nesrečna zajoka, zastoka, kot streho objemal bi divjii. požar, in kot da tramovje že poka.
2e v drugo, že v tretje hlicar se glasi, sirote trepečejo v grozi, v brezupi, ljud prosi solzeč, naj jim hišo pust), zastonj l še hišo on. kupi !»
Tako so domači oderuhi pridobivali polje, gozd, hišo. Uboga družina jo morala iz dedne hiše pod milo nebo. To s0 je dogajalo po Istiri, po Krasu, na Notranjskem, po Goriškem. Oderuhi «o bili komandanti dežele. In kako j° danes?
Poravnajte naročnino!
Začetek srbske sužnostt
Popisali smo že življenje največjega srbskega vladarja, Dušana Silnega; opisali veliko državo do njegove smrti ,leta 1355. Ozrimo so ob kratkem na dogodke po smrti carja Dušana.
Veliko napako je imela Dušanova država, da jo dajala pokrajinskim plemenitašem preveliko moč in samostojnost. Dušan Silni je znal magnate krotitrii, toda njegovi nasledniki so bili slabiči in plemenitašev niso mogli držati na uzdih. Tako so so posamezni knezi kar sami proglašali za samostojne, tako Vukašin in njegov brat Uglješa. Car Uroš, Dušanov sin, je vladal IG let. Ob koncu njegovega življenja je zadela Srbo strahovita nesreča.
1	*	'	I	•
«Šuml Marica okrvavljena».
Dušan 'Sadni jo bil prvi vladar na Balkanu ki je znal pravilno ceniti nevarnost Turkov, ki so se čedalje bolj pomikali ia azijskih pokrajin proti Balkanu. Leta
1309. je I luški vladar Miti at I. preložil svojo prestolico od Vzhoda v Adriano-pelj ob reki Marici. Murat je s tem postal ustanovitelj turške moči na Balkanu. Vukašin in Uglješa sta se zavedla silne nevarnosti in sta sklenila vojsko zoper Turka. Pri Cinnenu ob Marici je zadela srbska vojska ob turško. 20. septembra 1371. je bil za Srbe dan strahovitega poiraza. Turkom se je namreč posrečil ponoči nenaden napad, tako da ju skoro vsa srbska vojska našla smrt na bojišču, veliko jih jo utonilo. Okrvavljena Marica je zašumela .Tudi Vukašin in Uglješa sta umnla na bojišču.
Turki prodirajo.
Bitka ob Marici je eden najbolj usodnih dogodkov za zgodovino Balkana. Tedaj se začenja stalno prodiranje Turkov na zapad, tedaj se je pričelo suženjstvo balkanskih Slovanov. Srbski knezi so drug za dirugim začeli priznavati turško nadoblast, plačevati Turkom davek in jim dajati pomožne vojske. Dva mesaca
po usodni bitki ob Marici je umrl slabotni car Uroš.
Srbski car Lazar.
Med vsemi srbskimi knezi tedaj precej razcepljene srbske domovine je bil najbolj mogočen car Lazar, ki je vladal od leta 1371. do 138!). na ozemlju od črne goro do Donave in do Save.. Drugi-polog njega je bil Vuk Brankovič v Kosovskem okrožju. Medtem so Turki čedalje naprej silili in so zaporedoma po srbskih deželah ropali. Lazar jih je precej pobijal, dokler ni prišla nadenj prevelika sila.
Odločilna bitka na Kosovem.
Sultana Marata jo strašansko jezilo, da je Lazar tolikokrat Turke naklestil, zato je sklenil, da bo naredil račun z Lazarjem. Velikansko vojsko jo zbral in ji) sklenil, dia bo ž njo udaril nad Srbijo in nad Bosno. Tudi srbski knezi so se dobro pripravili, prvi |med njiraii icar Lazar in Vuk Brankovič. Na dan sv. Vida, 15. junija 1389. sta vojski na Ko-
sovem polju zadeli druga ob drugo. Srbski vollikaš Miloš Obilič so je vtihotapi* v turški tabor in zabodel sultana M11' •Tata. Seveda jo tudi Miloš daroval svoj® življenje. Muratova smrt je naredila med Turki veliko zmešnjavo, tako da se j° . zmaga že nagibala na srbsko stran. Turki so se že umikati l'a samo hinavsko^ Zakaj takoj nato so- se z novimi če tatu1 z vso srditostjo vrgli na Srbe tor jili premagali. Srbska vojska jo bila razbit0’ kri je tekla v potokih, Lazar je bil mrtev-Samostojna srbska država je propadi11 in jo prišla pod turško oblast. Srbsk0 sužnost je trajala več ko 500 let. Ni dogodka v srbski zgodovini, ki bi se bil teko krepko vtisnil v ljudsko dušo ko bitka na Kosovem polju. Vidov dan 1389. J° bil za Srbo črni dan in 523 let so čakali, da so učakali dan zmage, narodno#0 vstajenja in narodnega odinstva.
Mali list v vsako hišo, v vsak0 slovensko družino!
Kaj nam z dežele pišejo
OREHEK pri Cerknem.
Ob koncu starega leta se oglasimo tudi mi s par vrsticami, da ne bi morda kdo mislil, da živimo tako zadovoljno Oljenje v ti naši podJkojški dolini. Ni nartl zamere, ako mailo dopisujemo1:	s
politiko se ne pečamo; alko bi se pa hoteili po časnikih pritoževati o vseh ®vojih težavah, bi morali časniki izhajati » prilogami. Povejmo tedaj na kratko, kakšen j« naš račun ob koncu teta. -j Naši pridelki so Mi to leto občutno sl&bi, komaj polovični; naša klet bo le v gospodarski zadrugi na Reki. Davki so nam preveliki, posebno na živino. Do to ugodnosti nas je pripravil bivši g. kom'isar. Ako ne bi, bili kmetje po vaseh na Cerkljanskem ustanovili mlekaren, 'da dotbe kako Urico iru se tako branijo Propada., morali bi skoraj pobrati šila in kopita in iitii po svetu služit vsakdanji krilih. Tako nam kaže letni račun. — /Drugače ni pri nas kaj posebnega. Dušnega pastirja pričakujemo že nekaj •tet, ker imamo te upravitelja iz Ravni. V šalii imamo jako dobro učiteljico, ki hvalevredno vrši svojo Lepo službo ter ji izrekamo vso čaist in priznanje. — Ako-ravno nam ni vse pirav, tolaži nas lepo zvonenje, katero so nam pomagati pridobiti možje ključarji, občinski zastopnik in g. župni upravitelj. — S tem bi bilo našo poročilo končano in želimo Malemu .listu srečno im veselo novo leto. lIVEK.
Glede dopisa v Malem listu na dan 18. decembra ,1. 1. smo dobili sledeče pojasnilo : «Dopis se ne tiče toliko Lirvka, kolikor vasi Livške Ravne. Ondotna mladina največ pleše (in to v starosti od 14 — 18 let) pa tudi pije preveč alkohola. Ta mladež je bolj Udarna alkoholu in pa kajenju. V Livku se še nekateri .dobe, da pijejo in kadijo.« — Op. Ur edin.: Mislimo, da je dopisnik imel le dober namen, pograjati napake z željo, da bi se popravilo, kar je narobe. Tudi uredništvo nima nikoli namena sramotiti kako vas, ampak želi, da bi bilo povsod vse vzgledno in v vsakem oziru pohvale vredno.
ŠT. VIŠKA GORA.
Zima je huda. Zato pri nas neki pek skrbi, dia kuri peč in greje mrzle k rib ■Stjane ob nedeljah in praznikih med službo božjo. Preskrbljeno je tudi za svoje sorte pridigo. Vsi pametni ljudje so proti temu, da bi ja človek dobil dovoljenje za krčmo, ker je že 'dovolj krčem. Če se mu dovoli, bo samo v škodo. Vabimo tudi županstvo, naj se potegne fca korist, občine in naj se upre proti nameravani krčmi. O priliki povemo še 'kakšno bolj zanimivo.
dekani.
Staro leto gre h koncu in se no, še no-i>eden oglasil iz našo vasi, kako je bilo kaj s poljskimi pridelki v tem letu. Po 'listih sem či.tal, da je bilo to leto mnogo nesreč na polju od toče, povodnji, ne: 'vilite, strupene rose in t. d. A hvala Kogu, pri nas v Dekanih smo bili obvarovani takih nesreč. Letina je bila prav dobra; pridelali smo vsega:	krompirja
obilo, fižola sredinjo reč, turšice obilo, vina prav zadovoljivo; oljka je tudi dobro rodila, nekateri jih imajo še za obijati, ker jim slabo vreme nagaja. Vse 'o za telesno hrano. — A ko smo pobrali vinski pridelek v kletk nam je nebo poslalo še pripomoček za dušo, namreč «v. misijon, ki je trajal 10 dni; vse tiste dni smo imeli kakor en sam praznik. In Prvo nedeljo novembra smo imeli pri naši fari zahvalno nedeljo po stari navadi, da zahvalimo Boga za dušne in •elesne dobrote, ki< smo jih v tem letu Prejeli. In letošnja zahvalnica je bila brez plesa, kateri je bil siicer v navadi druga leta. — Tako je poteklo pri na? staro leto 1925.; liog daj tudi novo srečno. To še posebej voščimo našim po toči Prizadetim sosedom v Škofijah, Plavjah, Ospu in Gabrovici.
Iz FAMELJ.
Po ne vemo kakšni krivdi jo izostalo poročilo v Malem listu o pretresljivi nesreči v našem premogovniku, ki je zahtevala koit žrtev šele 28 letnega moža Josipa Škrlja iz Škof-elj št. 26. Pač pa sta o tem poročalai Edinost in Novice, dasi ne, povsem točno. Najprej moramo popraviti napako, objavljeno v Edinosti, češ da se je velika nesreča, ki je zahtevala 9 žrtev, zgodila 8. decembra 1923.; pravilno pa je 8 dec. 1913. Novice pa pravijo : «V Vremskem Britofu je premogovnik«; a premogovnik je na ozemlju fameljske občiine. Glede zadnje nesreče je treba popraviti, da Škerlj ni vozil huntov iz rova k dvigalu, pač pa od dvi gala. na prosto, kjer stresajo premog na kup. Zato tudi ni govora, o slabi ali dobri razsvetljavi, ker na solnčni svetlobi ni treba za luč skrbeti. Zato tudi ni bila prava prilika kritizirati zdravstvene iin varnostno naprave pri tukajšnjem premogovniku, ker zadnja, nesreča ni s temi napravami v zvezi.. So v poročilu «Novic» še druge netočnosti,1, kar vse naredi vtis, da, je dotični poročevalec zelo «od daleč« gledal. Pa o tem dovolj.
Pogreb pokojnega Škrlja je bil veličasten. Spremili so ga na zadnji poti sorodniki, vsi sodelavci iim številno občinstvo. Vence iso poklonili sorodniki, delavci in podjetje. Pokoj njegovi duši !
Opomba, uredništva:	Za	Mali
listi nismo dioibili poročila o nesreči. Pri tej priliki prosimo vse podeželske dopisnike, naj pravočasno in stvarno poročajo o takih dogodkih.
RENČE.
Pri nas so otvorili novo šolo pod naslovom Dante Al-ighiori. ?,upa.n Arčon je povabil k slavnosti župana iz Gorice, ki pa mi mogel priti, ampak je poslal županu častilke. Ob tej priliki je županstvo podelilo bivšemu komisarju Vittoriotu Graziani-ju častno občanstvo, 'prekrasno diplomo. Župan je v rim tega poslal brzojavke vladi in ministru Federzoniju. VOLČJADRAGA.
Pri nas se je ustanovil fašij. V vodstvu je polog samih Italijanov g. Alfred Stepančič, ki je gospodarski tajnik. MIREN.
Šolski ravnatelj g. Caschia, jo zbral med učiteljstvom tega okrožja. 1555 lir za dolarski dar. Oblastivo mu je izreklo priznanje.
ZABIČE pri Bistrici.
Ponesrečil se jo sim zabiškega gozdnega čuvaja. Uljan Rudolf, hlapec v Pod-grajah, je šel po seno po lestvi. Na.za j grede se jo pa kar spustil in padel v hlevu nesrečno na kol ter se mora zdraviti v bolnici v Reki. Njegovo stanje je nevarno. Bill je operiran. Govori se tudi, da jo bil malo preveč pogledal v vinski, no vodini kozarec.'Saj smo že večkrat rekli, vodni kozarci so prazni, vinski kozarci pa hočejo biti vedno polni.
Iz PODGRADA.
Same nesreče. Nedavno je gorela Rekarjeva, hiša, nekdanja. «stafa pošta«. Na božični 'dan pa se je z nožem zabodel Anton Andrejašič, 25 letni občinski uradnik, rojen v Črnotičah. Vzrok je menda nesrečna'ljubezen.; fant je baje že prejo dvakrat, poskusil listo neumnost, pa ni šlo; tudi sedaj je ostal živ in se zdravi pri sorodnikih. Taki, so sadovi napačne vzgoje. — Na Štefanje jo bila v Podgradu tudi birma med suo-parjiii.
MALE MUNE.
Smrtna nesreča. Dne 28. decembra je šla 51 letna Jele Fabijančič zajemat vodo. Vodo so imeli v jami, ki je nastala pri kopanju peska za hišo in jo bila precej globoka. Ker se Jele dolgo, ni vrnila v kuhinjo, so šli gledat, kaj dela. Našlii so jo utopljeno v jami. Kor so bila tila ob robu razmočena, je ženi gotovo spodrsnilo, pa je tako nesrečno padla v globoko vodo. Bog ji bodi milostljiv za dušo.
Kako vino mešajo.
Znano je, da se južna vina. razlikujejo od naših po tiem, da so zelo sladka precej gosta in jako močna, dočim so naša več ali) manj kisla (cviček kar za ušesi popraska) in precej plehka. Glavni vzrok temu je, da v naših krajih radi pomanjkanja vročih solnčnih dni grozdje nikdar popolnoma ne dozori. Malokomu pa je morda znano, da po nekaterih deželah dodajajo viilnu gotove primesi. Po nekaterih španskih krajih vmešavajo v vino med. Taka vina so jako opojna, ker se v njih ves sladkor, ki gaj vsebuje med, spremeni v alkohol. Po Francoskem primešajo vinu nekoliko špiiri/ta, da dobi vino pekoč okus. Na Grškem so pa splošno v navadi takozva-na rezimira vina, katerim je primešana •smola alepskega borovca. V Aitaki dajo na vsakih 500 1. vina po 3 in pol kg. te smole, na otokih pa samo po 300 gramov v isto množino vtina. Nam iso ta vina zelo,zoprna in zato eksportirajo Grki samo naravna vina brez vsake primesi. Da konečno vinu primešavajo tudi vodo, pa menda ni treba še posebej omenjati.
Rapallo.
Mussolini je božičeval v Milanu. Na potu nazaj v Rim, je šel v Rapallo na pogovor z angleškim ministrom zunanjih reči, kateri se nahaja tam že nekaj časa.
Nata pofta.
Šekli. Za tiste bukve ne vemo, kje bi se .zagotovo dobile. Pišite na katerokoli knjiigatmo; ako jiih nimajo v zalogi, jih preskrbe. N. pr. «Katoliška knjigarna, Gorica, via Carduooi«.
Š. J. Izseljevanje v Argentino je prosto. Cene objavimo, ko dobimo tozadevne informacije.
Rodik. Pošljite bolj j&črpne informacije o tamošnjiih zadevah. Iz tega dopisa ne moremo točno spoznati, o čem jje govor.
Vojak. Oglasite se na vaši občini in vložite prošnjo na vojaško poveljstvo za tozadevno 'Skrajšanje voj. službovanja.
Dopis z Glema nam je ostal na ur. mizi, ker se bojimo, da nam ne bi lista zaplenili v teh natančnih čflsih. Tako se je zgodiilo že tudi drugim dopisom.
Razprodajalci!
Naročite takoj „LJUDSKO PRATIKO"
Prodaja se po L. 2.— Razprodajalci dobe običajni trgovski popust. Pišite na „MALI LIST" TRIESTE, casella centro 37.
Stab. Tip. S. Spazzal - Trieste, C. C. I. 7469
MALI OGLASI
CENA Malih oglasov : navadni tisk 20 stotink beseda; mastno 30 st. beseda; vse Z VELIKIMI ČRKAMI 40 st. beseda.
Po čem je lira?
Dne 29. decembra si dal ali dobil: is. 100 dinaijev — 43.25 L.
*a 100 C. kron — 73 30 L. t« 100 fr. frankov 91.25 L.
*» 100 šilingov — 343.— L., na l dolar — 24 65 L. ta I fant — 120.— L. nmiiirinmniimimmnnmimiiniiinni
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ngodnih cenah. Tvrdka Gastone  Dolinar, Trst — Via Ugo Polonio 5.
KUPUJEMO in plačamo po najvlših cenah drva za kurjavo, oglje, hrastove in bnkove hlode, snhe gobe, med, mleko, jajca, maslo itd. — Kmetijsko-trgovsko društvo — Trst, via Raffi-neria i.
PRSNI SIRUP izkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu, navadnim pljučnim boleznim in influenci, za odraetle in otroke. — Lekarna «Pri Odrešeniku« v II. Bistrici.
REVMAZAN, (tekočina ali mazilo) u-spešno sredstvo proti trganju v udih in kosteh, proti bolečinam in trganju v plečih in križu in proti revmu. — Izdeluje Lekarna «Pri Odrešeniku« —
II.	Bistrica.
DOBER SVET JE ZLATA VREDEN.
Proti slabosti in bolečinam v želodcu, slabemu teku in prebavi, grenkosti v grlu, in zaprtju vživajte «GASTRIN» -Lekarna «Pri Odrešeniku« v II. Bistrici.
PRIMARIJA
dr. M. de Flori
===== v Gorici =====
Copso Vlttorlo Em. Ut.
Sprejema od 9-12 in od 2*4
Najvišje čene plačujem za
KOŽE
> kun, zlatic, Isto
dihurjev, vider, jazbocev, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev.
D. WINDSPACM
Trst, Via [osne Battliti it. 10II. nadst., vrata 16
Sprejemajo se pošiljatve po pošti
Primarij kirurg sanatorija Viiia S. Giusto in občinske bolnišnice v GORICI
prej asistent na dunajski vseučiliščni kliniki profesorja Hohenejfg-a, sprejema vsak delavnik od 2-8 popoldne Corso Verdi 21-11, telefon štev. 196.
•.w.%v.v.v.v.v.v.w.v.-.w.v.
ALOJZIJ POVH
URAR IN ZLATAR
piazza Garibaldi 2.1. d. Tel. 3-29
Lastna tovarna In delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da >e preprita o cenab
□□□GE
i
Prvi in edini slovenski urar in zlatar v
GORICI
Gosposka ulloa 19
Priporoča svojo veliko zalogo vaoh vrat ur, zlatnine In arebrnlne, vae po nizkih oenah.
’r	-t..-
IT
Zobozdravniški ambiulatorij
Dr. CICERO - Postojna
sprejema vsak dan od 9-12; 14-18
Vsa dela zajamčena in po ljudskih cenah.
Zolrizdravniški ambulatorl)
TRST, v. Settefontane št. 6
od 9. do 12, ure ih od 15. do 19 ure
ljudske cene.
GOSPO DARSTVO
Žitna špekulacija
Ako hočemo dognali, na čem sloni žilna špekulacija in kako- se je treba protii njej boriti, moramo najprej proučiti 'vzajemne odnašaje med producenti in konsumenti žila ter vlogo, ki jo je v 1em vprašanju igra trgovina. «Produ-centi« žita so so tisti poljedelci, ki pridelujejo več žita, nego ga sami potrebujejo, vsled česar morajo en del svojega pridelka prodajati tistim, ki ga sami premalo ali sploh ne pridelujejo in ki jih bomo na kratko imenovali «konsu-mente« žita, Med prvimi: in drugimi posredujejo trgovci, ki kupujejo žito- od producentov in ga prodajajo konsume-n-tom.	e
Pred vojsko smo imeli v glavnem dve vrsti žilnih trgovcev. Eni so živeli v žilto-rodnih deželah, nakupovali žito od poljedelcev in ga prodajali drugim žitnim trgovcem v deželah, ki žita premalo ali pa ga sploh ne pridelujejo. Prve Imenujemo žitne «eksporterje», ker skrbijo za izvoz (eksport) žita iz svojih v tuje dežele, druge pa žitne «importerje», ker žito uvažajo (importirajo) iz tujih v svoje dežele, kjer ga prodajajo konsumentom. Žito je torej šlo od producenta (poljedelca) k eksporteju' in od tega po posredovanju importerja h konsumenlu.
Danes pa ni več tako. Gospodarska kriza, ki se je pričela tekom svetovne vojne in traja še danes, je med ekspor-terje in importerje vrinila velekapitali-stične špekulante, kii so večinoma v A-meriki. Zakaj sc je teh velekapitalistov nakotilo 'največ v Ameriki, je vsem dobro znano. Saj so 'se za dobavo vojnega materijala in hrane (predvsem žita) stekale ogromne množine denarja iz Evrope v Ameriko in sicer v blagajne tamiošnjih kapitalističnih magnatov. V Evropi pa vlada vsled tega splošno pomanjkanje denarja. Denar manjfka predvsem pri producentu žita. Ta je večinoma zadolžen in komaj čaka žetve-, da proda takoj ves -za prodajo določeni pridelek ter tako poplača svoje dolgove in za silo zakrpa svoj razdrapani gospodarski položaj. Vsled splošnega pomanjkanja denarja pa eksporterji, importerji in konsumenti nimajo potrebnih svoit, da bi se moglo- že po žetvi nakupiti vse novopridelano žito, ki naj M po prejšnjem običaju pravilno romalo od producenta do eksporterja, importerja in slednjič h konsumontu. Vsi žitni eksporterji imajo m-orda komaj toliko denarja, da morejo z njim od poljedelcev nakupiti, eno desetino pridelka kar so je približno dogodiiilo po letošnji žetvi). Sedaj skušajo eksporterji čim prej razprodati to prvo desetino im-porterjem, da pridejo, na ta način zopet do svojega denarja, s katerim hočejo- partijo za partijo nakupiti ves pridelek. To stremljenje k čim hitrejši razprodaji odi strani producentov in ekspoir-terjev žita ima za posledico, da se cene žita držijo na kolikor mogoče nizki stopnji in to tembolj, ker tudi importerji žita nimajo toliko denarja, da bil si že v jeseni nakupili vse ono žito, ki ga bodo skozi vse leto morali prodajati svojim od je mal c c m- ko nsu men’ o m. Po prodaji prve desetine žita importerjem se trgovina ustavi in od producentov nakupljena druga desetina ali pa še večja množina žita ostane nerazprodana v rokah eksporterjcv. Ceno padajo. In sedaj se pojavijo kakor kuga na vseh žitnih tržiščih velekapitaitilsti in nakupijo po nizkih cenah ves ostali -letni pridelek. S tem so dobili v svoje roke vso žitno trgovino in vse žito, kar pomenil, da lahko pozneje navijajo -cene po svoji volji in kolikor zahtevajo: njih interesi. Kakor -se vidi ni potrebna za tako- špekulacijo posebna prebrisanost, pač pa je treba imeti:	na razpolago ogromne
množine denarja in dobro mero brezvestnosti; velekapitalisti indij o dovolj e-nega in drugega. Lani so navili cene za
sto procentov, kar pomeni, da so morali konsumenti plačati za žito dvakrat toliko, kolikor so velekapitalisti plačali producentom. Tudi letos se višanje žitnih cen veselo razvija in mi seveda ne moremo vedeti, kako visoko nam bodo gospodje velekapitalisti prihodnje poletje obesiti «naš vsakdanji kruh«.
Stoodstotno povišanje cen pa ne pomeni samo to, da moramo kruh toliko dražje plačevati tdmveč tiči v tem dejstvu nekaj še mnogo bolj važnega.
To pomeni, da so velekapitalisti dobili od prodaje žita še enkrat toliko denarja, kakor iso ga dali za njegov nakup. Letos so n. pr. velekapitalisti 5izdali za nakup žita najmanj 20 tisoč milijonov lir in bodo pri prodaji profilirali najmanj 10 tiiisoč milijonov -lir, vsled česar bodo- imeli prihodnjo leto na razpolago 30 tisoč milijonov lir, s katerimi bodo še bolj razširili in poglobiti: svoje špekulacije, medtem ko bo ostalo med ljudstvom še manj denarja, nego ga je letos in bomo vsi: producenti, konsumenti, mali in veliki trgovci, še bolj zadolženi- pri amerikanskih in evropejskih velekapita-lističnih špekulantih in od njiih odvisni. Njih moč ini njih vpliv postajata z vsakim dnevom ogromnejša, ker slonita na onih kupih zlatega denarja, kil so nahajajo v njth oblasti in ki neprenehoma -rastejo. In vendar je še vedno ves svet prepričan, da je največja modrost v tem, da prodajamo naše -delo, našo produkte in sploh vse, kar je našega, za denar, ki.ima zlato podlago in zlato garancijo 1
Kako naj
listam, kako naj se osvobodimo iz njih suženjstva, ako pa priznavamo vsega-mogočno in brezpogojno gospodistvo zlatega denarja, ki je v ogromnih množinah v njih oblasti in ki se- dan za dnevom v brezštevilnih rekah in potokih vali v njih blagajne?!
Pred več tisočletji se je Mozes boril proti, oboževanju zlatega teleta. A .danes? Danes je zlato tel-e zraslo do tako ogromnih razmer, da ga prekaša edino le brezmejna neumnost.
Brez denai^a je isicer res nemogoča sedanja razvita izmenjava materi jalnih in umstvenih proizvodov med posamezniki in colimii narodi, aili s tem še nikakor ni rečeno, da ni mogoče brez t a-
Privatna klinika
D/ Ci
v Postojni
izvršujejo se vse farm-gične in notranje operacije
vsa električna zdravljenja
Žarki
Cerkvena umetnost - Dober tisk
NOVA TRGOVINA
ENRICO TOFF0LETTO
TB8X, Via del Feooe 4
Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in in drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine. KONKURENČNE CENE.
^llllllllllllllllllllUIHIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllltlllll!l!l|
1 Katoliška knjigarna 1
= v Gorici^Montova hiša) ima veliko S j| izbiro šolskih zvezkov, knjig, šestil, S H risarskih blokov, črtala, sploh vse = S šolske potrebščine »v zelo veliki j= izberi.	=
H Prodaja se na drobno in na debelo. = se borimo proti velekapiita- OJlIillllllllHIIIIUIIIIIIIIimilllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIilllllllllllllllllllII^
Jakob Bevc
urarna in zlatarna
TBRT • Čampo S. fflacomo št. S
ZLATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah.
KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine.
ZOBOZDRAVNIK
Sl. L
specijaliat
za zobne in ustne bolezni
sprejema
v Gorici oa Travniku ti. 5, II.
od 0-13 in od »-5
□C
Predno prodaste
kože:
Kun, lisic, vider, divjih koz in druge divjačine, kakor tudi domačih živali, vprašajte za ceno.
Franc Stres, Kobarid
Zaloga usnja in raznovrstnega obuvala, na drobno in na debelo. Blago prvovrstno; cone take, da se ni bati konkurence. f 	■dnr^-- •	  -a
20
ljubljanska kreditna banka
Podružnica v Jrslu: Via XXX Ottobre 11
Brzojavni naslov; Bancalubiana - Telefona: 5-18, 22-98
—»%. .**----------------
■
Podružnice;
GOBICA, Brelite, Cilje, Irnomel], Kranj, Logike, Maribor, Matkovič, H. Sad, Ptuj, Sarajevo, Split. • . * .
■	A
M
Centrala v Ljubljani! '
Delniška glavnica In rezervni zaklati:
--------60.000	000	dinarjev-------- j
\ .♦
■
Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4%, n vloge na tekoče račune v lirah in v dinarjih po dogovoru najbolje - Izvršuje borzr.e naloge in daje v nejem varnostne celice (SAFIiS)
Blagajna je odprla od 91/, do 12.3« In od 141/, do 16 ure.
k e ga denarja, kakor ga mi poznamo.	jj|||||H||||||h||||||||||inilllHIIUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||||||||||HIIIII|||||||lllll|||||||||||||||||||llll||||||||||UIIIIIIIIIII|lfc
Denar mora res imeti blagovno ga-	=	-
ranči jo, ali zakaj bi morala biti ta ga-	|j
rancija edino le zlato? Posebno pa, ako j 5 mi tega zlata nimamo, ker postaja vedno	=
bolj izključna lastnina velekapitalistov ; s in povrhu še amerikanskih?	!	=
Ako hočemo zares postati neodvisni, =j od amerikanskih kapitalist™’ —•'dar ; s jasno, da moramo: postati najprej neo-d-; = visni od tistega zlata, ki je njih lastnina' [| in s katerim nas vladajo.	i	j|
In zato si moramo poiskati za denar j = kakoršnoko-li drugo- garancijo.	1	g
O tem pa v prihodnjem članku.
Draga Godina.
Sreča v nesreči. Pni: Semku v Zabičah št. 7. je svinja vrgla 9 mladičev. Samca so bili dali čistiti, a ostal jo mrja-sec in oplodil svinjo v hlevu. Nobeden domačih ruii dolgo časa pri svinji opazil, da je breja. 2e so določili dan, ko jo bodo zaklali. Nekega dne zagledajo 9 zdravili pujskov pri njej. Kajne, da jo to sreča v nesreči!
Kdor rabi
Pcbištve, Hvalne struje Singer j
■
Največja zaloga pohištva
na Goriškem - GORICA, Via Carducci (Gosposka ul.) 14
Ustanovljena leta 1897.
Na izbire 50 celotnih oprem
bodisi za spalnice	bodisi za obednice
od prav preprostih do najbolj raskoinlh
Cene zmerneI	Delo	trdno!
= Pohištvo lastnega izdelka, izvršeno od prvovrstnih delavcev = _______________________________  vsake	stroke
|ANTON BREŠČAK
=	VIA	CARDUCCI	(GOSPOSKA, UL.) 14-	p
r=niHIIIHIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIII||UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||illlllllllllllll|||l|||||||IIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllll^
€evlfas»viica FORCEŠŠijV
I
|
i
naj si ogleda zalogo pohištva G. BREINER
s TRNOVO =
pri Bistrici in OPATIJA, predno kupi kje drugje.
odlikovana v Parizu In Genovi 1024. z veliko pvemtjo, diplomo In zlato svetinjo
Trst Via Ca&rtn S vM Sv. Jakobu
Trst
Za božič
in novo leto jo najprimernejšo
darilo
par dobrih čevljev.
Bogata izbira pri F0RCESS1NU.