NAPREJ! Vse za napredek slovenskega ljudstva! Časopis «NAPHEJ !> izhaja dvakrat mesefino, in sicer 4 in 18. — Uredništvo, administracija in ekspedicija je v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6/11. Vse denarce pošiljatve je pos ijati na naslov: «Delavska tiskovna družba v Ljubljani, r. z. z o. z.* — Vse dopise in spise na uredništvo. — Narofinina za celo leto: K 2’50, za */2 h-la K 1‘25, v Nemfiijo K 3'—, v Amer.ko K 4’M). — Posamezne številke '8 vin. Podraženje piva. Žalostne so razmere na Kranjskem. V deželnem zboru in v deželnem odboru vlada klerikalna stranka neomejeno, o političnem boju in političnem življenju pa za sedaj skoraj ni mogoče go vonti. Klerikalna večina je avtomat; na eni strani se vrže vanj načrt, na drugi pade iz njega gotov zakon. Avtomat opravlja svojo nalogo, ne da bi se oziral na argumente, ne da bi na njegovo mašinerijo vplivale besede, zahteve, želje kakršnihkoli manjšin. In priznaimo: Danes v deželi res ni moči, ki bi mog'a prisiliti klerikalno večino, da bi so resno ozirala nanjo. Liberalna stranka je propadla. Njeni neuspehi, ki se kopičjo dannadan, so najbolj dokaz za to. V deželnem zboru so rabili že vsa sredstva od kompromisne politike do hrupne opoz:cije. Z vsemi so ostali brez uspeha. In sedaj govore. Nič drugi g »ne morejo kakor govoriti. A njih govori nimajo nobene rezoDance več izven zbornice. Včasi pokrao ijajo še v kakšni gostilni ob pozni uri o kakšnem medklicu ali o kakšni pozi, ki se je opazovala z galerije, sicer je pa vse brez odmeva. Ž-v*-ga zanimanja za predloge, razprave, za sklepe ni nikjer. Da socialna demokracija kot najmlajša stranka še nima toliie meč , da bi lahko materialno vplivala na dogodke v deželnem zboru, je tem lažje umevno, ktr ji je zveriženi volilni red in nenaravna liberalno-klerikalna zveza ob času volitev onemogočila vsako, tudi najskromnejše zastopstvo v zbornici. Socialno * demokratični stranki je vsled tega onemogočen neposredni vpogled v deželno-zborske razmere in niti poučiti se ne more o namenih in naklepih, o načrtih in predlog h, o tendencah in spletkah tako kakor stranke, ki imajo svoje zaupnike v postavodajnem zboru. Socialno-demokratični volile» in pristaši so vsled tega obsojen, da zvedo za dogodke, ko so že gotovi; stranti je malodane onemogočena vsaka akcija, ki bi mogla dovolj krepko izražati nazore in zahteve njenih pristašev ter vsaj moralno vplivati na deželno-zborsko delovanja. Možna ji je le še kr.tika, ki pa ne more izpremiujati gotovih dejstev. Tako je za klerikalno stranko politika v deželnem zboru prava igrača. Kar hočejo, hhko sklenejo, česar ne marajo, lahko odklonijo, in radi n česar jim ne siv é lasje na gavsh. Tako so tudi sklenili zvišati naklado na pivo za sto odstotkov, t. j. od 2 na 4 krone. Tako na tihem se je to /godilo, kakor da je stvar brez pomena za prebivalstvo. V odsek se je nakana takorekoč vthotapila, v plenarni zhornci se ni klerikalni več ni zdelo potrebno, resno utemeljiti in zagovarjati svoj namen, Ganglu, ki je protestiral prot» zvišanju, ni vedel Hladnik oigovarjati nič diugega, kakor da je vinograda k še večji revež od delavca, Vilfana je večina kar zakričala, tako da se je rajši odpovedal besedi in stvar je bila končana. Povišanje naklade na pivo pomeni seveda podražeDje piva. Tudi msd klerikalci ga menda ni naivneža, ki bi mislil, da bodo pivovarnarji iz svo- jega žepa plačevali zvišano naklado. Po večni ka-pitalistovski navadi bodo posegli v žep konsumentov in posebno delavci, ki nimajo v deželnem zboru besede, bodo morali deželi plačevati višji indirektni davek Najznačilnejše je to, da se je mogel ta napad na proletarske žepe izvrš ti tako brez boja, skoraj brez glasu. Tista opozicija, ki ima sedeže v zbornici, ni znala spraviti nobenega zanimanja med ljudstvo, dasi ni najmanjšega dvoma, da bo večina prebivalstva ogorčena radi tega novega, ne malega bremena. Tisti opozicij', ki bi imela potrebno ag 1-nost, je zaprta zbornica in odrezan stik z zako-nodajstvom. Naklada je zvišana ia kmalu bo pivo dražje. To se ne da več odpraviti. Toda nauk za ljudstvo je to! Ge se hoče varovati za bodočnost, tedaj ima edino pot, vodečo do cilja : Okrepčati socialno-demokratične organizacije tako, da bodo ob vsaki prilik' lahko nastopale z impozantno močjo in da so bodo tudi ob volitvah brez ozira na hudobno izumljeni volilni red lahko uveljavljale. Elina možna in zmožna opozicija za bodočnost je tudi pri nas le še socialna demokracija. Kakšni delavski prijatelji so ! ! Naši klerikalci, namreč. V deželnem zboru so izdelali že troje volilnih reform, in sicer za deželni zbor, za obč, odbore po Kranjskem ter za mesto Ljubljano. In kakšne so te reforme? Kdor je 1. 1905 ali 1907 poslušal dr. Šušteršiča ali dr. Kreka ali pa bral klerikalne liste, je mislil za gotovo, da je ne bo demokratičnejše reforme nego tista, li jo ustvarijo naši slavni «demokratizirani in krščanski klerikalci». No, in zgodilo so je. Dobili smo volilno reformo za kranjski deželni zbori Splošna in enaka volilna pravica je ležala pod klopjo, na nji pa je sedel gosp. dr. Krek pa se je sladko smehljal : Z vela demokratizirana volilna riforma. Veleposestniki od grofa B.rbota do ekse-lence Schw .gelja so z dopadajenjem zrli na junaka dr. Kreka in njegove sotovariše v vodstvu S. L S., češ, ti pa znajo ! Kranjsko ljudstvo pa je dobilo pluralni sistem — delavstvo pa f go I V kranjskem dež. zboru tudi klerikalni delavci nimajo zastopnika. Niti Gostinčarju niso privoščili sedeža v dež. zboru. Same župnike in bogatine so poslali de-mokratje iz S. L. S. Zgodilo se je dalje. Dobili amo volilno reformo za obč. odbore po deželi. Zopet je ležila pod klopjo enaka volilna pravica, iz Šušterščevega fraka pa je visel pluralni sistem tako, da bodo volilci I. in II. razreda po dvakrat volili, ostali pa le po enkrat. In zgodilo se je dalje. Dobili smo v roke reformo obč. vol. rada za ljubljansko mesto. Bridko se je valjala po tleh splošna in enaka volilna pravica. Dr. Krek pa je slavil — pluralni sistem; I. in drugi razred bo volil po dvakrat, v svojem in še v tretjem, v katerem bodo delavci le takrat volili, če bode tri leta skupaj prebivali v Ljubljani. Ge se bode kdo iz Vodmata za en mesec preselil v Zdeno jamo, že ne bo volil v Ljubljani, če ne bo zopet tri 1 ta nepretrgoma v Ljubljani plačeval drago stanarino. Da, da, zgodilo se je še dalje! Deželna doklada na pivo se jo zvišala, češ, delavci pijo pivo preveč poceni. Vino po 80 vin. je sa delavce eeneie nego p'vo, ki je dosedaj za 40 vin. R^s, pokazali so se naši klerikalci za «prave ljudske prijatelje». Ali pa smo pričakovali kdaj kaj drugega ? Ne!! Klerikalec je bil in bo sovračnik delavstva, laska se mu le zato, da ga — če se mu pusti — izrablja v svoje nečedae politične namene. Zr sedaj smo zopet pribili par dokazov o njih delovanju. Iz kranjskega deželnega zbora. V januarju je kranjski deželni zbor „pridno deloval". Celo šumo sklepov je napravil. Objavili jih bomo nekaj, ker upamo, da bodo zanimali naše cenjene čitatelje. Pri vsakem bo seveda nekaj komentarja ! Delavska stanovanja v Idriji so že davno potrebna, a doslej se ni našel še noben oficielni faktor, ki bi se čutil poklicanega, kaj storiti v tem oziru. Sedaj bi se pa radi klerikalci postavili, da so oni kaj storili. Toda sklenili so le v deželnem zboru resolucijo, ki ne pomeni prav nič več od tistih resolucij, ki jih je že sklepalo delavstvo. Glasi se : „Vlada se poživlja, da nemudoma stopi v dogovor z delavskim ministrstvom v svrho, naj to ministrstvo sporazumno z mestno občino idrijsko in rudniškim ravnateljstvom v Idriji na svoje stroške zgradi dovoljno število delavskih stanovanj v Idriji." Pozivati vlado, da naj na svoje stroške kaj stori, zna delavstvo tudi brez deželnega zbora. Čudne skrbi za obrtne vajence imajo naši mili klerikalci, ki so v deželnem zboru sprejeli sledečo resolucijo: „Deželnemu odboru se naroča, naj izposluje pri šolskih odborih obrtnonadalje-valnih šol in pri šolski oblasti, da se v teh šolah ne bo poučevalo ob nedeljah med glavno službo božjo, da bo vajencem in učiteljem omogočeno zadostiti krščanski dolžnosti “ — „Slovenec" poroča o tem dvomljivem sklepu tako, kakor da je s tem bogve kako olajšan položaj vajencev. Klerikalno komedijantovstvo je pač veliko. Puf ali pump se pravi temu v privalnem življenju, namreč: Deželni zbor je pooblastil deželni odbor, da pokrije nepokriti ostanek primanjkljaja s „kreditno operacijo", torej da si iz-pumpa denar. Primanjkljaj iznaša po zadnjih sklepih 3,476.810 K. (Potrebščina 4,890.386 K, pokritje 1,413 567 K) V delno pokritje primanjkljaja 3,476.810 K je pobirati leta 1910: 1. 4% doklado na državno užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta ter od mesa; 2. samostojno deželno naklado od porabljenega piva po 2 K od hektolitra, odnosno po 4 K od hektolitra od dne, ki ga določi c. kr. deželna vlada, sporazumno z deželnim odborom potem, ko zadobi ta sklep najvišje potrjenje; 3. 40% doklado na neposredno državne davke, izvzemši osebni dohodninski davek in pridobninski davek krošnjarjev. Jako človekoljuben je sledeči sklep deželnega zbora: „Deželnemu odboru se naroča, naj v načrt šolskega zakona sprejme določbo, ki bo izključevala, da bi vpokojene učiteljice, ko se omože, prejemale učiteljsko pokojnino, dokler so omo-žene, ali če imajo kot vdove od drugod pokojnino." — Torej, učiteljica, če se možiš, glej, da se bogato omožiš. Preden dovoliš srcu, da se zaljubi, ukaži razumu, naj vpraša, koliko premoženja ima mož. Zakaj naš katoliški deželni zbor pospešuje „svetost zakona". Včasi so trdili, da se zakoni sklepajo v nebesih. Zdaj se bodo sklepali v hranilnici in v zemeljskem uradu. Za agrarne namene je sklenil sledeče resolucije: 1. Deželnemu odboru se naroča, da nastavi pesebnega živinorejskega nadzornika in se obrne do vlade, da se izposluje primeren državni prispevek v ta namen. 2. Deželnemu odboru se naroča, da sestavi načrt za živinorejski svet, ki bodi zlasti potom živinorejskih zadrug in drugih veščih zaupnikov informativen in posvetovabn organ pri pospeševanju, živinoreje. Pooblašča se deželni odb r, da ustanovi sam provizorno tak svet in o tem poroča v prihodnjem zasedanju. 3. Deželnemu odboru se naroča, da nastavi posebnega sadjarskega nadzornika. 4. Podpore kmetijstvu, zlasti za popravo hlevov, naj deli deželni odbor tako, da se zaveže, da za določeni, od prosilca na svoje ime pri kakem denarnem zavodu najeti kapital določeno vrsto let vse, ali del letnih obresti plačati namesto prosilca. 5. Deželnemu odboru se naroča, da se nemudoma obrne do centralne vlade s prošnjo, v kateri naj obrazloži, da ima vso akcijo za povzdigo živinoreje na Kranjskem v svojih rokah, dalje, da ima poleg lastnih sredstev tudi potrebne strokovne moči in vešče zaupnike na razpolago, in naj izposluje, da se od države kranjski deželi posebej namenjeni znesek za povzdigo živinoreje izroči njemu v oskrbo in uporabo. Nismo nevoščljivi kmetom. Toda — kaj je sklenil deželni zbor v prid delavcem? — Podražil je pivo! Zato pa ne sme biti delavstvo zastopano v deželnem zboru. O blejskem gradu, kateremu pripada tudi blejsko jezero, se že dolga govori, da je n:-prodaj in se je priporočalo, naj bi ga kupila df-žela. S tem se je zadnje dni bavil tudi deželni zbor, kateremu je deželni odbor poročal to : «Izreklo se je mnogo prošenj, da bi se nakupilo Muhrovo posestvo na Bledu. Leta 1907 se je deželni odbor obrnil na g. Mubra in vprašal, koliko zahteva za posestvo. Obravnave so se vlekle dalje, prišlo pa ni do nikakega dr govora. Muhr je naznanil aprila meseca 1909, da bi bil pripravljen prodati posestvo za ceno med 800.000 in 820.000 kronami. Kakor je želeti, da bi prišla dežela v posest jezera, mora vendar dežela postopati previdno. Dežela ne sme pri tem nič izgubiti. Investirani denar bi se moral obrestovati. Dežela bi morala postopati trgovinsko. Posestvo obsega 824.113 m2, med tem stavbišča 493.110 m*. To bi se prodalo, ostal bi deželi le grad in jezero, Treba bi bilo parcelirati posestvo, napraviti ceste, žrtvovati za olepšanje. Dežela bi tudi morala enako braniti svoje pravice, kakor vsak posestnik. Muhr ceni posestvo višje nego dežela. Muhr je brzojavil, da hoče hiter odgovor, če ne proda drugemu. Finančni odsek je prišel do prepričanja, da bi dežela mogla brez škode kupiti posestvo, in predlaga: «Deželnemu odboru se naroča, da ponudi g. Muhru svoto 600.000 K za nakup njegovega posestva.» Ta predlog se je sprejel proti nemškim glasovom. Odgovor trboveljske premo-gokopne družbe. Pred kratkim smo objavili prošnjo, ki So jo ■»ložili rudarji iz Zagorja, Trbovelj, OjstrPga in Hrastnika trboveljski premrgokopni družbi regulacijo akorda in mezd z ozirom na sedanje beraške plače, silno draginjo in z ozirom na obljubo ravnatelja Tentscherta, ki jo je bil dal delavcem dne 2. oktobra 1907, da bo upravni svet družbe v dveh letih sam zvišal plače. Sedaj so delavci dobili odgovor na svojo prošnjo, tak odgovor, da se zdi človeku naravnost nemogoč, ako pomisli, da je imela družba leta 1908 čistega dobička le malenkost 1,136 445 kron. Da si morejo delavci napraviti svojo sodbo, objavljamo tukaj ves odgovor, ki se glasi: Na Dunaju, 7. februarja 1910. St. D. 1284. Gospodom delegatom rudarske zadruge skupina 2 v Zagorju, Trbovljah, na Ojstrem in v Hrastniku. Po zrelem Studiranju vseh zadevnih razmer obžalujemo, da moramo na Vašo vlogo z dne 23. januarja t. 1. odgovoriti, da nam absolutno ni mogoče, uvaževati Vašo zahtevo glede na zvišanje plač. Napram draginji živil, ki jo navajate za utemeljevanje svoje zahteve, konstatiramo, da so se zaslužki delavcev od leta 1906 zv šali za 18 odstotkov in da je na drugi strani akord tako nastavljen, da vsak posamezni delavec ob primernem delu brez posebnega truda še celo mnogo več zasluži nego plačo, ki jo zahtevate. Mi smo za izboljšanje delavnih razmer v zad-nj h letih izvršili z izdatkom mnog h milionov obsežne tehoične izboljške, zlasti električoe naprave za silo in razsvetljavo, zastave za oplakovanje (žlemaDje) in strojno trganje. S temi napravami je delavcem nedvomno omogočeno, izvršiti mnogo več dela, torej tudi doseči mnogo večji zaslužek. Zal pa, da moramo konstatirati, da delovni vspeh kljub temu in vzlic omenjenemu zvišanju plač neprenehoma pada. Razlog je temu izključno pasivna resistenca, ki jo vrši delavstvo v popolnem nerazumevanju svojega dobička napram vsem tem novostim. V teh razmerah je sklicevanje na obljubo bivšega obratnega ravnatelja inženirja Tentscherta, o katerem nam pa sploh ni nič znano, popolnoma brezpredmetno. Pridobitveni stroški so od leta 1906 narasli za 20 odstotkov in so dosegli že tako višavo, da je vsako zvišanje izključeno. Naši in interesi delavstva se morejo le tedaj pospešiti, če nastopajo delavci složno z nami v stremljenju, da se zviša plodonosnost rudnika. Cesto izostajanje od dela in znatne globe, ki vsled tega po obratnem opravilaiku teko v bratovsko skladnico, dokazujejo pomanjkanje volje za delo, vsled česar tudi občutno pada pridelek. Pozitivno smo prepričani, da je akord tako nastavljen, da je ob primerni volji za delo zvišanje zaslužka za 50 odstotkov prav lahko mogoče. Delavstvu moremo torej le nujno priporočiti, naj opusti svoj sedanji sistem, tedaj se bodo tudi zaslužki znatno zvišali in bodo interesi družbe in delavstva bolje varovani. Nikakor ni naš namen, znižati zaslužke, kajti čim več zaslužijo naši delavci, tem ljubše nam je, le da se more višji delavski dohodek naravno doseči le z večjim delom. S tem. da se začne kmalu obrat v savskem rovu in z novimi nakladalnimi napravami se bo delovni vspeh in s tem tudi zaslužek znatna zvišal. V sedanjih razmerah nam je torej nemogoče, stopiti v obravnave radi zvišanja. S spoštovanjem Trboveljska premogokopna družba Ranzinger. * Trboveljska premogokopna družba se tukaj postavlja v pozo uboge preganjane reve, kateri delajo hudobni delavci le zgago in ji prekrižavajo vse človekoljubne namene. Ampak odgovor družbe je hinavščina brez primere ia njena prva trditev je navadna neresnica. Slavna družba pravi, da so se plače zboljšale, ampak dda'ci so grde lenobe, nimajo volje za delo in le zato premalo zaslužijo. Kako zavita je ta trditev, bi lahko dokazali z neštetimi primeri. Z'dostuje naj tukaj le eden. Meseca novembra p. I. je zvozila partija 6 mož na trboveljskem vzhodnem revirju štev. 2 v 12 dneh 77 šiht, producirala 6 vozičkov komadnega premega po 1 K 20 vin., t. j. 7 K 20 vip., 138 vozičkov sipnega premoga po 1 K 5 vio., t. j. 144 K 90 vin., postavila osem «štemplov» po 60 vin., t. j. 4 K 80 vin. in napravila dvoje tal po 42 vin., t. j. 84 vin. Zadužila je torej v 77 šihtah 181 kron 34 vin. ; odtegnilo se ji je od tega zneska 63 K 34 vid. za razstreljivo. Ostalo ji je torej zaslužka 118 K, to je za delavca in šhto 1 K 52 vin ; piši in reci krono dvainpetdeset vinarjev ali šesf-insederadeset krajcarje» ! Da delavcem ni manjkala «volja za delo», ampak da so se č m največ trudili, da bi kaj zaslužili, dokazuje to, da da se jim je za streljivo odtegndo 63 K 44 vin. Kilogram dinam ta velja 1 K 65 vir?., zavoj za en strel 18 vin. in kapica za en s'rel 4 vin. Pripisati je torej le tlačenju mezde in slabemu delovnemu kraju,da niso mogli nič zaslužit’. Sele po dolgem tekanju in beračenju se je partiji zvišala plača na 2 kroni. V istem revirju je istega meseca zaslužila neka partija po 1 K 88 vin., druga po 2 K 1 vin, tretja po 2 K 6 vin., od česar se morajo plačevati še visoki zneski za bratovsko skladaico ia bolniško blagajno. Vso pošteno javnost pa vprašujemo, kako naj ob sedanii draginji živi družina s 1 krono 50 vin. na dan ? Slavna družba govori nadalje o velikih tehničnih r< firmah, ki jih je radnja leta izvršila ia ki so veljale nrl'one. Delavstvo ne taji ne «reform», ne izdatkov, saj ve, da se je kolosalni denar izdal na njegov račun. In bi bile te reforme kaj vredne, bi bilo delavstvo gotovo zadovoljno. Ampak velik de! teh «glasovitih» reform kaže le, da se dela pri trboveljski družbi brez vesti in da je družba sedla na limanice kakšnemu nadutemu ignorantu. To velja v prvi vrsti za tisto glasovito oplakovanje (žlemanje), ki nima druzega uspeha, kakor da spravlja v večno nevarnost zdravje delavcev in onemogoča vsako sistematično delo. To dokazuje Zagorje, pa zapadni in vzhodni revir v Trbovljah. Kar ni v Zagorju po jamah v ognju in plinu, to je v blatu in vodi. Pogostoma se pa zgodi, da obtiči vse odpravljanje, ker rudarji ne morejo odpravljati premoga, če so do kolen v vodi in gostem blatu. Enako je v Trbovljah v vzhodnem revirju 2 in v zapadnem revirju, kjer so delavci vedno v nevarnosti radi plinov ter so hodniki na 20 do 30 centimetrov v vodi in blatu, včasi celo tako, da voda v rovu kar odplavi nakopani material. V takih razmerah morajo delavci delati za 2 K na dan. Zdravju škodljiva naprava je kriva, da je po 20 dp 30 odstotkov delavcev, ki morajo neprehoma delati v močvirju, bolnih za revmatizmom in protinom. Namesto da bi vodstvo družbe čenčalo o pasivni resistenci delavcev, bi bila že davno njena naloga, da bi bila poslala ljudi, ki res kaj razumejo o premogokopih, ne pa slamoglave čvekače, v jame, da bi spoznali, kakšno bedarijo je napravila z oplakovanjem. Saj bi tudi trboveljska družba lahko vedela, da metoda, ki je dobra za tne razmere, ni dobra za vse. Tukaj se ne bomo bavili z vsemi detajli, ampak mirne vesti prepuščamo sodbo javnosti. Svetujemo pa rudarjem, kar jih je, ki š ; niso prišli do spoznanja, naj odpro oči spričo tega nesramnega odgovora ter naj si ustvarijo moč, ki bo v bodoče lahko preprečila take oblastne odgovore. Rudarjem je treba močnejše organizacije. Kadar se bodo vsi do zadnjega oklenili svoje Uoije, bo družba drugače govorila, ker bo vedela, da bi se taka prešernost maščevala nad njo. ZMES. Državni zbor bo sklican najbrže na 24. t. m. Krščansko-soclalni voditelji. Voditelji krščanskih socialeev v Radancu v Bukovini so imeli te dni hudo smolo pred kazenskim sodiščem. Pred sodiščem je stal kot tožitelj in voditelj naših krščanskih socia’cev Aleksander Halu?, vpokojeni žandar. Temu voditelju ljudskih osrečevalcey krščanskih socialeev je očital neki kmet, da je, ko je bil še žandar, kmete do krvi pretepal in jihnato silil, da so morali lizati svojo kri. Halu* je tožil kmeta. Pri prvi obravnavi pri okrajnem sodišču kmet ni povedel pravočasno za priča in je bil obsojen na tristo kron globe zaradi obrekovanja. Obsojeni kmet se je pa pritožil in je do vzklicne obravnave res dobil nekaj Hiiusofih žrtev, ki so bile pri tej obravnavi zaslišane kot priče. Kmet je s tem doprinesel doka? resnice svojim trditvam in je bil oproščen, zakaj vseh pet prič je potrdilo gorenjo dolžitev. Posebno sta obveljali izpovedbi prič Aleksander in Teodor Zaran, ki sta potrdila, da ju je Halus suval s puškinim kopitom, ja klofutal, bil s pestjo in ju suval, jih tepel s palico po podplatih ia Aleksandra prisilil, da je lizal svoj urin, Aleksander pa svojo kri, ki mu je tekla vsled tega ravnanja ž njim in ga slednjič uklenje-nega obesil za roke in noge.'; — Take sirove duše, ki so vse prej nego krščanske, pravijo, da so krščanske, ki sodijo svojega bližnjika za škodljivo zverino, namesto za enakovrednega človeka. Iz idrijskega okraja. Članom «Občnega konsumnega društva» se naznanja, da se prične deliti dividenda 21. in se deli do 26. t. m, Oi 26. do 7. marca se delitev dividende popolnoma Ustavi. Rudarjem-delavcem na znanje. Vsled rednega povpraševanja, kaj je z zahtevami na resolucije ž ene 12. decembra 1. 1. glede draginskih doklad in šolstva, se naznanja, do krajevni odbor ni do danes še dobil nič odgovora, niti ne zapisnika skupne seje od dne 9. januarja, ki se je vršila v gradu. Takoj ko te stvari dobimo, se skliče javni rudarski shod. Krajevni odbor. Grablje niso krive škode, tako se glasi zapisnik komisije, ki se je vršila v začetku t. m. od zastopa gozdnega erarja iz Gorice in naše politične oblasti. Pač pa povodenj sama! To so res praktični izvedenci, da ni treba boljših, če mislijo na tak način prebivalce odškodovati in grablje odpraviti. Javni shod v Idriji, sklican po deželnemu poslancu idrijskem se je vršil doe 13. t. m. V predsedstvu sta bila izvoljena soc. demokrata sodruga Brus in Peternel. Poslanec Gangl je poročal o delovanju deželnega zbora precej obširno. Kritiziral je novi občinski volilni red ljubljanski, vpeljavo davka na pivo ter razkrinkal strankarske namene klerikalnih poslancev, ki izrabljajo deželo v strankino korist. Končno je obrazložil podrobno svoje predloge glede idrijskih grabelj, šole i. t. d. Na to se oglasi k besedi sodr. Štraus, ki kooštatira žalostno dejstvo, da važno peročilo poslanca ne zanima njegovih somišljenikov, ki jih ni na njegov shod. Pokazal je, da je krivda liberalnih magnatov samih, f*a se danes tako godi naprednemu poslancu drugega mesta na Kranjskem v deželnem zboru, da nima ves njegov trud nobene veljave. Kritiziral je, da se za idrijsko šolstvo kakor tudi njih somišljenike, učitelje, napredna stranka nič ne briga. Popolnoma vseeno ji je, če jih klerikalci denuncirajo. Vsled tega jim celo letnih nagrad erar ne pripozna. Končno je stavil sodr. Štraus sledeče resolucije: 1. ) Zbrano delavstvo na shodu dne 13 svečana v Idriji priznava trud deželnega poslanca mesta Idrije gosp. Eogelberla Gangla na sploh ter odo-bruje po njem stavljene predloge v kranjskem deželnem zboru glede občinske volilne reforme, kakor tudi glede predlogov Specijalnih idrijskih zadev za popolnoma utemeljene ter mu izreka glede nastopa pri imenovanh točkah in glede truda proti nastopu nazadnjaštva poslancev S. L. S. v deželnem zboru popolno priznanje. 2. ) Protestira pa shod proti atentatu, ki ga nameravajo vpeljati zastopniki S. L. S. v dež. zboru Kranjskem na ljubljansko delavstvo s zvito skrpucanim pluralnim volilnim sistemom za ljubljanski občinski zastop, kakor tudi proti temu, da se namerava vpeljati novo deželno doklado na pivo. 3. ) Protestira shod proti jerobstvu deželnega odbora napram idrijskemu mestnem».zastopu s tem, da se smatra občinski zastop drugega- mesta na Kranjskem za popolnoma brez pravic, s tem da se mu je iz proračuna za tekoče leto črtalo najvažnejše postavke, ki bi služile v korist našemu mestu. Te točke so bile enoglasno sprejete. Na kar se shod zaključi. Vabilo. Člane «Unije» avstrijskih rudarjev v Idriji in Sp. Idriji se uljudno vabi na javni društveni shod, ki se vrši dne 19. t. m. ob */s9. uri zvečer v prostorih rud. društva v Idriji. Ker je dnevni red zelo važen, treba je, da se shoda vsi člani udeležijo. Na shodu poroča sodr. Anton Kristan iz Ljubljane. Brezbrižnost je res ena glavnih lastnosti v našem mestu. Mesec dni smo bili brez vsake razsvetljave. Kar je nehal sneg podati, bo tudi kmalu en mesec. V mestu pa so ravno taki kupi snrgst kot v kakih hribovskih vaseh. Na trgu je samo pred mestno hišo in Golijevo prodajalno sneg odpeljan. Drugi ljudje pa delajte vse sami, četudr davek plačujete. Treba bo malo drugače pričeti» Občina — župan — na nogel Našim mladeničem In mladenkam v vednost. Na shodu dne 12. t. m. so se osnovali od strani naših mladih sodrugov razni odseki, kakor dramatični, pevski, plesni in govorniški. Kdor ima veselje do učenja v kakšnem izmed teh odsekov, naj se priglasi pri sodr. Vicenciju Poženelu. Prispevek znaša mesečno samo 10 vin. Te prispevke pobira vsako nedeljo od 9. do 10. ur dopoldan v prostorih rud. društva sodr. Anton Smkovec. V te klube se uljudno vabijo tudi sodruginje, ki im ejo-veselje do pouka. Nabrani mesečni prinosi se rabijo edino za napravo potrebnih učnih priprav. Vabilo na občni zbor podružnice «Unije»-avstrijskih rudarjev v Idriji, ki se vrši dne 13. marca t. 1. ob 9 uri dopoldan v prostorih rud. društva v Idriji. Z dnevnim redom: 1.) Nagovor predsednika. 2.) Poročilo blagajnika. 3.) Poročilo tajnika. 4.) Volitev odbora. 5. Rudarski list. 6. Razni predlogi io nasveti. Opozarja se člane I. in II. razreda, da se zbora vsi vdeležijo. — Evenlu-elni predlogi naj se sporoče do 1. sušca predsedstvu, da se še lahko denejo na dnevni red. O Ibor. Z Jesenic. Z Jesenic. Stanovalci pri novi občinski cesti so upali, da bodo pozimi saj po odkidani cedi bodili, ali g. Č;bulj jih je prevaral. Snežni plug se ni pokazal v te kraj'-. Raz strehe Milačeve h še je padel še sneg, tako da se še lažje hodi po ti cesti. Hodnik je za eno osebo ; če se telo dobro ne ba-lancira, si takoj v snegu. Škandal je res, da se gerent nič ne briga. Opozarjamo c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici, da ga pouči o njegovih dolžnostih pri cestni upravi. Sploh je pa zadoji čas, da se odstavi čebula ter da se razpišejo volitve in da pride pošten odber, ki bo upravljal to našo jeseniško občino. Čebulj je nezmežm, kajti konfuznost ni še nobenega napravljala za zmožnega! Sploh se bomo pa začeli intenzivnejše pečati s Čebulovim obč. gospodarstvom, kajti kar je preveč, to je preveč. V torek, dne 25. januarja je imelo načelstvo bratovske skladnice po precej dolgem odmoru zopet enkrat sejo. Med raznimi matij vatnimi predir g , je prišel na vrsto predlog sodr. Ogrisa, glede zvišanja penzije po razredih. Načelnikov name tnik izjavi, da je predlog preštudiral, in da se bodo gotovo napravili štirji i a redi, če morebiti tovarna ne bo ugovarjala. Vendar torej tnkrat moremo upati, da se bo vsaj nekai storilo v blagor delavstva. Nekateri delavci so ustanovili dne 23. m. m. neko pogrebno društvo. Vstopnino so nastavili tako visoke, da je le malo delavcev pristopilo k omenjenemu društvu Po našit» mnjenju bi bila prva potreba delavcev skrbeti za to, kako bodo lu živeli, ne pa, kako bodo pokopani. Kovinarska organizacija na Jisemcah se tem potom zahvaljuje savškim fintom, ker so od svoje veselice darovali 18 kron čistega dobička naši kovinarski organizaciji. Srčna hvala! 2- veli ! Plenarna seja jesenišk h socialnih demokratov in konferenca soc. dem. pristaš v Jesenic in okolice se bo vršila sredi meseca marca. Namen obeh prireditev bode učvršćenje src-’em. organizacije. Nekaj za odbor brat. skladnlce. Semintja se čuje, kako težko je plačevati zdravo ka in zdravila, če so otroci ali žena bolni. Po našem mnenju bi se pri bratovski skladnici zavarovalo poleg možev-delavcev tudi njih žene in otroke. § 20 brat. skladnice naj bi se izvel do skrajnosti. Zanimiv boj opažamo na Jesenicah, namreč boj dveh pivovaren Goess in Z mraermann iz L^sec. Kartel proti nekartel rani tvrdki. Tudi o tem bomo v kratkem obširno govorili. Abstinenčni krožek se v kratkem ustanovi v okvirju kovinarske organizacije. Kdor hoče biti abstinent ter kot tak delovati v blegor svojih bližnjih, naj se oglasi pri sodr. Ivanu Star et u, preds. kovinarske orgamzacije. Iz Zagorja. Zagorje ob Savi Ne bi se pečali s „Slovenskim Narodom" in njegovim lažnjivim dopi-sunom iz Zagorja, če nas ne bi silila taktika tega dopisuna, da opozorimo zagorsko delavstvo na to lažnjivo počenjanje, ki se lahko razvidi iz zadnjih dveh številk „Slovenskega Naroda", ne da bi se kaj pisalo ali odgovarjalo V 23. številki „Slovenskega Naroda" se dopisun hlini in približuje rudniškemu podjetju trboveljske družbe ter pripoveduje, da narodnjakarji še nikoli niso bili proti rudniškim kapitalistom in pravi, da sta bila gosp. Weinberger in Ranzinger pri gosp. ravnatelju ter sta ga poučila, kaj namerava liberalno - klerikalna zveza, ki pač ni nevarna rudniku in njegovemu kapitalu. Iz omenjenega dopisa pač lahko vsak čita med vrsticami, da gre glavni boj proli socialno - demokratičnemu delavstvu in drugim, ki nočejo trobiti v liberalno-klerikalni rog, katerega nosijo Koprivc, Weinberger, Poljšak in invalidni Jerin, nekdanji anti-klerikalni radikalci V 29. številki „Slovenskega Naroda" pa ti gospodje s svojim dopisunom obrekujejo socialno - demokratične člane občinskega odbora, da so izdajalci slovenskega značaja v Zagorju, da so izdali delavstvo, češ, da se družijo s kapitalisti. Seveda blatijo socialno-demokratične zaupnike brez dokazov. Sodruga Čobala dolže raditega, ker je šel k gosp. Prosenaku v času, ko je bil starostni predsednik, in so se povabili odborniki za volitev župana, a se sodruga Repovža od strani naše liberalno-klerikalne garde nalašč ni povabilo, pritožit in zahtevat, da se tudi njega povabi k seji. Gospodje liberalci, ali ni bilo na mestu, da se je potrudil Čobal k najstarejšemu odborniku, da se je povabil potem tudi Repovž? Kam pa naj bi šel? Menda k tistim, ki so sami zakrivili, da se je delala delavstvu krivica? Ali vas ni sram, da ne morete skovati ne enega dopisa brez celega kupa laži? — Kako gnjusna je ta gonja zagorske radikalne in narodnjaške črne žlindre, se je v najlepši luči pokaralo dne 7. svečana, ko je volil občinski odbor krajevni šolski svet za Toplice. Na tisti šoli so trije učitelji, ki so gotovo znani po celi Kranjski kot mirni, ali gotovo dobri Slovenci; napako imajo le to, da nočejo biti pod komando župnika in liberalnih kolovodij Koprivca, Wein-bergerja in učenjakov Fliseka in Bajcarja; zato so sklenili, izvoliti pri volitvah odbor, kateri bo imel seveda nalogo, tako dolgo terorizirati omenjene tri učitelje, da se bodo vdali liberalno klerikalni sodrgi. Socialni demokratje smo se pri tej volitvi iz obeh občin Aržiše in Zagorje potrudili, kar je bilo največ mogoče, da smo zabranili nesramni atentat, ki so ga hoteli izvršiti na topliško šolo in nje učitelje. Izvoljeni so gotovo vsakemu znani boljši Slovenci, kakor je vsa narodnjaška banda, gg. Martin Bukove, Franc Cencelj in od tudnika g. Albert Uzseszanek, katerega bodo gg. liberalci zopet smatrali za Nemca. Ker vemo, da bodo zopet v „Slov. Narodu" bob- nali, da sino izdali Slovence jim že danes povemo, da če bo treba varovati šolo in učitelje, kakršni so na Toplicah, bomo vselej storili to, če je liberalcem in klerikalcem povšeč ali ne. S Štajerskega. Celje Štajerski deželni zbor je moral prenehati svoje delo. Naložil je sicer zopet nekaj davkov na delavstvo, zlasti bo občutno breme — davek na pivo — ali končal ni programa, ker mu je prestrigla niti slovenska klerikalna obstrukcija. Socialno • demokratični poslanci šo z ozirom na to izdali sledečo izjavo: „Nacionalni prepir, ki potiska vsako* stvarno uvaževanje v ozadje, je kakor mnogo drugih deželnih zborov, tudi štajerskega predčasno, pred rešitvijo važnih zadev, razbil. Kot privilegijski deželni zbor, v katerem ima delavski razred vsled neenake volilne pravice le malo število zastopnikov, je štajerski deželni zbor torišče meščanskega narodnega boja in prihajajo izključno le narodna nasprotja v njem do veljave. Ravno v tem, da je uničujoča obstrukcija topot izbruhnila brez jasno vidnega vzroka, se kaže nevzdržnost takih zastarelih zborov v taki obliki, kakršne so deželni zbori kronovin. Obstrukcija vnovič potrjuje pravilnost socialno - demokratičnega programa, ki zahteva narodno avtonomijo, pravico do lastnega odločevanja in do lastne uprave za vse narode ter splošno in enako volilno pravico za vse zastope in upravne zbore. Le tako bi se zmanjšale prilike za narodne spore in omogočil politični in gospodarski napredek, ki je potreben za socialni razvoj. Socialno-demokratični deželnozborski klub odkazuje odgovornost za zavlačenje splošno važnih zadev nacionalnim strankam in naglaša z vso odločnostjo svojo zahtevo, da se deželni zbor preuredi v demokratičnem in avtonomističnem zmislu." Hrastnik. Ko so zadnjič delegatje rudarske zadruge zahtevali, da naj se dà vode v zadostni meri na vsak stroj, se je rudniško vodstvo odrezalo: „To je itak že sedaj !“ Danes se pa sliši radi tega čim več pritožb. Da mora rudar poleg svojega napornega dela še žejo trpeti, to je pa že škandali Tudi razni priganjači so začeli nekako ošabno postopati z rudarji; šikanira se jih na vse mogoče nač'ne. Ako ne vedo drugega, pa morajo delati razna postranska dela, kadar se n. pr. kakšnemu gospodu pazniku Slokanu ne ljubi priti streljati. Ta paznik ima sploh čudno lastnost, da dela vse ležč ali pa stojé Za kazen zna pa dobro žugati. Gospod Slokan, imate še v spominu, da ste bili tudi vi rudar? Ali ne veste, kako nerodno je vandrati in nositi „felajzn” na hrblu in pritiskati kljuke? To za danes, prihodnjič mogoče več Ojstro (Pre t epa č i v r u d niš ki pisarni.) Dne ?4. m. m., ravno, da so se začeli rudarji shajati v čakalnici, sta se sprla klerikalni ober-štajger Dernovšek in pisač Bukovšek. Prvi je očital drugemu, da je „vinkelšrajber*, drugi zopet prvemu, da ima v eni roki rožni venec, v drugi pa h . . . ča i. t. d., toliko časa, da je gospoda klerikalca Dernovška vendar prijela sveta jeza in je prav pošteno lopnil Bukovšeka okoli ušes. Pripomnimo, da sta bila omenjena pretepača oba v službi. Kaj pa bi se zgodilo, ko bi se stepla dva rudarja v službi? Kaj se bode pa zgodilo tem surovežem? § 16 službenega reda, kje si?? Sploh se na Ojstrem gode reč', ki zaslužijo, da se jih da malo v javnost. Kako rogovili Der-novšek po rovu, kako šikanira ljudi po nepotrebnem, to bomo moraii tudi enkrat natisniti. Pa naj kdo reče, da se v Hrastniku samo knapi tepo; ne, tudi oberštajgerji in šribarji so zato. Druge nesreče se menda ni zgodilo pa vendar ne vemo, če je Bukovšeku počila ušesna mrena ali ne? Po orožnike se ni telefoniralo. Ja, ja, ob pustu je vse živo, se tudi stari tepo .. . Med Zidanim mostom in Hrastnikom sta se v torek okolu 11. zvečer utrgali dve skali, ena 2 ms in druga ll/2 m* ter padli na železniški tir. Osobni ylak št. 31 je zapeljal na skali ter pokvar.l cel stroj in več vozov. Sreča je, da so še pravočasno ustavili brzovlak št. 4. H vala za to gre strojevodji, ki je takoj pričel žvižgati in dal s tem zna-mnenje brzovlaku, da je ustavil pravočasno. V slu-slučaju pa, da bi imel osebni vlak št. 31 le eno minuto zamude, bi gotovo brzovlak št. 4 prej prišel na mesto nesreče in ker ni bilo na levem tiru nobene tračnice, bi skočil s tira, ker je ravno tam ovinek in bi tudi strojevodja osebnega vlaka št. 31 ne mogel videti nesreče, ter bi bil zapeljal na prevrnjeni brzovlak in gotovo bi bilo mnogo človeških žrtev. — In vsega tega bi bila edino uprava južne železnice kriva, ker je odpravila vse progne čuvaje. Bohra poceni zdrava mora biti resnična kava za družino, ^o je pa ŽKathreiner ZKneippova sladna kava, toda le tedaj, kadar je gospodinja previdna in pri nakupu izrečno povdarja ime ŽKathreiner in vzame le izvirne zavitke s tem imenom in s sliko župnika žKneippa kot varstveno znamko. Sonno društvo rudarjev v Hrastniku vpisana zadruga z omejeno zavezo vabi na v nedeljo, dne 27. svečana ob 9. nri dopoldne vse člane na redni občni zbor ki se bo vršil v prodajalni v Hrastniku z dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbòra. 2. Poročilo o delovanju v letu 19G9. 3. Poročilo računov za leto 1909. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Volitev načelstva. 6. yolitev nadzorstva. 7 Čitanje revizijskega poročila. 8. Razno. V Hrastniku, 27. januarja 19.0. Nadzorstvo. Načelstvo. Občno konsumno društvo v Idriji vpisana zadruga z o m c j c n o zavezo vabi vse zadružnike in zadružnice na redni letni občni zbor ki bo dne 20. februarja 1910 v Idriji pri „Črnem orlu“. Začetek ob 9. uri dopoldne. Dnevni red : 1. Čitanje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora. 2. Računsko poročilo za leto 1909. 3. Razdelitev čistega dobička in podelitev odveze predstojništvu. 4. Poročila o izvršeni reviziji. 5. Volitev treh članov nadzorništva in dveh namestnikov. 6. Potrdilo poimenovanja dosedanjiih .obligacij" na „hranilne vloge". 7. Nasveti in predlogi. Nadzorništvo. Pristop na občni zbor s člansko izkaznico, oziroma s potrdilom o oddanih znamkah. r----------------^ ga ni ! Po njem ti jed diši, Želodec ne boleha In glava ne boli ! Zahtevajte izrečno „FLORIAN" ! Zavračajte ponaredbe ! Ljudska kakovost liter K 2’40. Kabinetna kakovost . „ 4 80. Naslov za naročila: ,FLORIAN", Ljubljana. IL--------------------------------------- Postavno varovano. S' \Z O nj s« ra b "H 5 o s* 8:: B e B S? m ja g s i 3 > c E S c o > (D a, o >c/J u 6 0 >0 «0 JÉ ~ lil « n " 0 >y Z 0 :§ s fa C 8 3 C N -H fa ^ •• ■-< « X S=T Jd €C a> ts >o - ■ 5 " S E >S - g, £ ® E g* —■ O* » >-> t-* _ *■ t» —« OJ ca » » > p—i 'O !» O « a o- j* .. j i ' ; Priporočamo našim gospodinjam pravi fi K ©KO Vi kavni pridatek iz zagrebške tovarne. © I I 1 . » • ^ •£ : / it ii S&^W?§§^ •i, ' ^; jggg Ed. Šmarda 12-7 • ;...-•: '*:■■' ' ... -■- nun dnll m potovalna pisama v Ljubljani, Dunajska cesta što. 18. Francoska linija Havre- Samo 6 dni! j§ « New-York samo 6 dni! j ES GRIČAR & MEJAČ, Ljubljana Prešernove ulice štev. 9 12—6 priporočata v največji izberi po najnižjih cenah obleke za gopode, obleke za dečke, obleke za otroke, površnlkek za gospode in dečke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice. J0B&3B0E 5E I «Ns i Kmečko • delavska gospodarska zadruga Dobravlje :: p. Sv. Križ, Goriško :: Dobravlje Priporoča svojo bogato zalogo izbornih vin. V Ljubljani ima zalogo v Vodmatu .pri Mraku”. Po cenah je vprašati v prodajalni Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, Vodmat, Bohoričeva ulica. Ir 3®BE=SB®E 1 Pozor. Pozor. 50.000 pa’-ov čevljev. 4 pare čevljev samo K 8*—. Ker je več tvornic ustavilo delo, sem dobil naročilo, da spravim večjo množino pod tvorničko reno v denar. Dobavim vsakomur 2 p ra moških in 2 par, ženskih čevljev Da trakove: rjave ali črne, galoširane s kapic mi in z močno nabitimi podplati, elegantni in po najnovejši fasoni. V, liko t po štev lki. Skupaj 4 pari K 8'—. Razpošilja se po povzetju. Razpočil j alni ca čevljev: P. Lust, Krakov štev. 48/S. Zamena dovoljen , ali dena nazaj. Ceno č-ško posteljno perje! 5 kg, rovega oskubenega K 9'60 1 oljše K 12' — , belo, mtbko oskub Ijeno K 18’— do K 24'—, snežno-belo, oskud e-o K 30 — do K 36'— Pošilji franko po povzetju. Zamenja se in vzame se nazaj, če se povrnejo poštni stroški. 3