Poštnina plačana v gotovini LetO LV. Y LJubljani, V torek, dne 20. septembra 1927 St. 212. Posamezna številka 2 Din Naročnin« Dnevna Izdaja za državo SHS mese£no 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 35 Din DBdel|tka Izdala celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp. petll-vrsta mali oglasi po 130 ln 2 D, veCJl oglasi nad 43 mm višine po Din 2-SO, velUd po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pn vcč)em g naročilu popust Izide ob 4 zfulreO razen pondellka ln dneva po praznila! Urednlitvo /e v Kopltarfevl ulici it. fl/Ifi Rokopisi se ne vračafo. netranklrana pisma se ne sprefemafo ^ Uredništva telefon Si. 2030, upravnlitva it. 2328 Političen lisi sza slovenski narod Uprava /e vKopltarfevi ul.il. b * Ceh ovni račun: Cfublfana itev. 10.650 ln 10.34» za inseraie, Sarafcvoit.7563. Zagreb it. 39.011, Praga ln Dunal it. 24.797 Blejski sporazum se izvede. Vesti o »demokratskem" bloku so sota Pribičevičeva Izmišljotina, DAVIDOVIČ! NIMA NIČ SKUPNEGA S PRIBIČEVIČEM. — DEMOKRATI SPL07I NOČEJO NIČ SLIŠATI 0 KAKŠNI KOMBINACIJ* S SDS. - TUDI RAČUNI Z NASTAS PETROVIČEM BREZ PODLAGE. Vstop naših ministrov v vlado same vprašanje par dni. Propadle intrige. Nedelja intrig in 3enzacij je minila brez nesreče. Ponedeljek je prinesel vseh vpijatom proti vladi dobro zasluženega mačka. Včerajšnji in sinočnji dogodki do pokazali, da nobena druga vladna kombinacija ne prihaja v poštev kot zveza Vukičevič-Marin-kovič-Korošec. Izkazalo se je, da je absolutno izključeno, da bi na kakršenkoli način dobila vpliv na vodstvo državnih poslov Pribičevič ali Radič. »Blok vseh demokratskih strank«, kakor se je imenovala najnovejša intriga SDS, je definitvno propadel. Prvi in najhujši udarec je s tem dobila SDS. Ljuba Davidovič na vsa vabila SDS ves teden ni odgovoril. Pribičevič-2erjavovo ponujanje je šefa demokratske stranke pustilo popolnoma hladnega. Še več. Ljuba Davidovič je pri tej priložnosti znova spoznal vse »dobre« strani svojih »starih prijateljev*. Med tem, ko so se mu ponujali, naj jih sprejme v straako-matico, so hiteli v svet dajati vesti, da Ljuba Davidovič koncentrira vse demokratske elemente iz lastne iniciative iz razlogov osebnega prestiža v stranki m pa zato, da bi sam postal nosilec položaja ter šef nove vlade. Marsikaj se more politiku očitati, toda hujše nihče ne bi mogel zadeti starega nesebičnega poštenjaka Ljubo Davidoviča, kakor z očitkom, da ima pri svojih polilično-taktič-nih stremljenjih osebne ambicije za vodilo. To podtikanje, ki so ga spravili v svet samostojni demokrati, je povečalo distanco med njimi in Ljubo Davidovičem. Iz dogodkov včerajšnjega dne lahko trdno sklepamo, da Davidovič noče imeti s SDS nikakega opravka. Brezprimerno hinavstvo, s katerim je dni po volitvah SDS hotela slepiti javnost, tudi ni zaslužilo druge usode. Za demokracijo je klicala v boj stranka-ustanoviteljica terorističnih čet, ki naj bi po nalogu SDS bile država v državi, policija in žandarmerija, sodnik in upravni organ obenem poleg in nad tozadevnimi državnimi organi. Kje smo imeli še večje politično hinavstvo? Za depolitizacijo uprave se je zavzemal politik, ki je v dobi svoje moči prestavil več državnih uradnikov, kakor jih je bilo sploh prestavljenih v dotič-nem resoru, odkar obstoja ta država. In vse tc prestave je izvršil iz čisto političnih razlogov. Cinično norčevanje iz države in vseh odgovornih faktorjev je, če stranka, ki je noto-rično vselej izrabila in zlorabila oblast za preganjanje svojih političnih nasprotnikov, hoče zase del državne uprave zato, da bi uvedla mir, zakonitost in nepristranost v državno življenje. Saj je pri SDS to principijelno nemogoče! To nasprotuje vsemu bistvu in vsem političnim metodam SDS. Volitve v narodno skupščino so se izvr-Sile tudi pod parolo odpraviti korupcijo. Korupcijo znova uvajati pa bi se reklo, če bi se SDS dovolil vstop v vlado. In samo radi strankarske korupcije si SDS želi v vlado. SDS hoče v vlado zato, da bi zopet javni zavodi nosili denar v kako novoustanovljeno banko, ki bi potem »poslovala« in delala kupčije za strankarske in časopisne fonde SDS. SDS hoče na oblast zato, da bi milijoni javnega denarja šli za sanacijo dosedanjih esde-esarskih »poslov«. Izza vladne mize naj bi se prodajale koncesije in ugodnosti raznim industrijam in podjetjem, ki bi naj potem dajala »prostovoljne prispevke« po stotisoče dinarjev za agitacijo za SDS. In za vs eto naj bi nosil odgovornost pošteni gospod Ljuba Davidovič? Preveč je SDS znana firma, da bi se ji pri politiku, kakor je Davidovič, taka nakana posrečila. To smo mi vedno trdili in včerajšnji dan nam je dal prav. Slovenija posebno težko čaka, da naši zastopniki že vstopijo v vlado. Za državo in našo deželo bi bilo prav, da se to zgodi čimprej. Gotovo pa je, da vsaka stvar rabi časa. V Belgradu še ni nobenega poslanskega kluba. Radikalni klub nima nobenega vodstva, obstojajo še notranje težave. Treba bo počakati, da se to izvrši in preteklo bo še nekaj dni, predno bomo mogli zapisati imena novih slovenskih ministrov. Toda to gotovost imamo: intrige proti nam in našim zaveznikom niso uspele, zmagali smo in z odločnim zaupanjem zremo v dogodke bližnjih bodočih dni, ki nam bodo dali priliko, da na najvišjem mestu državne uprave zastavimo svoje moči v službi vladarja, v blagor naroda in za korist države. fftamita 1 iuriski sklad SLS! "»»J wwr tmv. j w* VH -- — —■ — r Belgrad, 19. sept. (Izv.) V zvezi z raznimi vestmi o nadaljnjem razvoju političnih kombinacij ugotavljamo predvsem to, da se bo tako zvani blejski sporazum izvršil. Pazen izvršitve tega sporazuma bo vse drugo ostalo nespremenjeno. Vesti, da radikali ali nekateri demokrati ne odobravajo vst-pa SLS v vlado, so popolnoma iz trte izvite. Resnica je samo to, da opozicija z vsemi siiami in naj-gnusnejšimi intrigami deluje proti ustvarjajoči vladni koaliciji, da bi SLS naslikala kot protidržavno, klerikalno in vatikansko stranko in s sličnimi že znanimi argumenti SDS Vse te intrige pa bodo v najkrajšem času razkrinkane, in dofični, ki jih širijo, razkrinkani in blamirani do kosti. r Belgrad, 19. sept. (Izv.) Danes popoldne je bila sklicana seja vlade. V predstoj-ništvu vlade so se zbrali vsi radikalni ministri, v zunanjem ministrstvu, ki se nahaja v istem poslopju v drugem nadstropju, pa demokratski ministri pri zunanjem ministru Marinkoviču. Po daljših razpravljanjih se je vršila kratka seja vlade, na kar je g. Vukičevič odšel v dvor, kjer je ostal v avdienci od pol 9. do pol 10. zvečer. 0 sami avdienci ni hotel dati predsednik vlade nobene izjava. Na vprašanje časnikarjev, kdaj bo stopil dr. Korošec v vlado, je odgovoril, da jih bo o tem pravočasno obvestil, kakor jim je to obljubil. Predsednik vlade se je po kratkem razgovoru s časnikarji zadovoljen odpeljal na svoj dom. r Belgrad, 19. sept. (Izv.) V nekaterih političnih krogih se je tekom današnjega dneva zatrjevalo, da je pričakovat' rekonstrukcije vlade v smislu razširitve vladne koalicije že tekom jutrišnjega dneva. r Belgrad, 19. sept. (Izv.) V javnost so so spustile vesti o možnosti sestave nekakšnega bloOta demokracije, ki naj bi ga sestavili Demokratska zajednica, Radičeva stranka in Samostojna demokratska stranka pod vodstvom Ljube Davidoviča, Svetozarja Pribičeviča in Stjepana Radiča. Vsakemu poznavalcu političnih razmer mora biti na prvi pogled jasna nemožnost te grupacije, ne samo z ozirom na razmere in različne programe strank, ampak še bolj z Belgrad, 19. sept. (Izv.) Ponovno posredovanje poslanca in bivšega ministra za javna dela inž. Dušana Serneca za blejski most je imelo popoln uspeh. Finančni minister je že otvoril ves v ta namen določeni kredit v zneske enega milijona dinarjev. V tukajšnjih političnih krogih se smatra ta velik uspeh poslanca Serneca kot prva posledica dobrih od- Dr. Korošec v BeSgradu. Belgrad, 19. septembra. Dt. Korošec je prišel zadnji izmed vseli šefov strank v Belgrad, pa vendar je za Belgrad prišel iznenada. Z njegovim prihodom je razvoj situacijo takoj napravil bistvene korake v smeri konsolidacije in razčiščenja razmer. Sledilo so takoj dolge konference med Vukičevičem in Korošcem in razgovori obedveh z dr. Marinkovičem. Na tej strani se je utrdila močna solidna večina, ki ima voljo, sposobnost in moč voditi državo v novo mimo dobo notranjega napredka in miru. Na drugi strani je bil prihod dr. Korošca najhujši udarec za intrigante in denunciante, ki eo že mislili, da gre njihovo žitje v klasje. Podvojili so svoja prizadevanja. Klub samo-stojnodemokratskih poslancev, kolikor jih je v Belgradu, je še isti dan imel sejo in svečano proglasil sklep, da hoče SDS z vsemi zastavami preiti v demokratsko stranko. Radič je v svojem dnevniku »Narodni val« napisal češče-nje svojemu najhujšemu preganjavcu Svetozarja Pribičeviču in istočasno je Belgrad zvedel novo sftnzaoikv dn tivdn Rndjtf vstopi v de-ujolsratsko stranko. Listi ao v soboto in nedeljo ozirom na znane oseNi« razmere med temi tremi voditelji. Zato neben resen politik s to možnostjo ne računa. Ponudbe osamljenega Pribičeviča in neresnega Radiča se sploh ne jemljejo v ozir. Ugotoviti moramo, da so delajo te kombinacije brez vsakega stvarnega oporišča. Dejstvo je, da ni bilo med Davidovičem in Pribičevifem do sedaj šo prav nobenega osebnega. stika. Radičevci =o sami prosili Ljubo Davidoviča, da bi jih ^-prejel, na kar je Ljuba Davidovič to tudi uslišal. Za tak namišljen blok se ogreva samo Pribičevič s svojimi pristaši, ker bi se na ^sak način rad rešil popolno osamljenosti, v kateri so s svojo stranko nahaja. Poudarjamo še, da ni med demokrati, ki se nahajajo v Belgradu, nobenega razpoloženja za tako mahinacije in take Pribičevičo/e zračne načrta in bo Pribičevič moral še naprej nositi sam svojo težko in žalostno usodo. To uvidevn tudi sam. Danes je v posebni izjavi zatrobil na umik. Časnikarjem jo dal daljšo izjavo, t kateri demantira vest o vstopu SDS v demokratsko stranko. r Belgrad, 19. sept. (Izv.) V današnji >Pravdi«, ki je sedaj faktično glasilo demokratske stranke, se v uvodnem članku dokazuje potreba vstopa SLS v vlado. Tudi ta članek, ki je pisan zelo toplo, je ponoven dokaz, kakšno razpoloženje vlada v dem.ikrat skih krogih napram SLS. r Belgrad, ,19. sept. (Izv.) Nastas Petrovič je danes obiskal Ljubo Davidoviča. Njegovim obiskom pri Davidoviču se v nekate rih krogih pripisuje nekakšna važnost. Mi pa smo mnenja, da nimajo ti sestanki nobenega političnega značaja, ker bo Nastas Petrovič ali sam ali z nekaterimi pašičevci vstopil v radikalni klub, ali pa so bo odločil ostati z dr. Kojičem izven radikalnega kluba. Do sedaj se še ni odločil za nobeno linijo, niti nasproti radikalom, niti nasproti kaki drugi par lamentarni skupini. Vse kombinacije, ki se delajo na podlagi teh sestankov, imajo pomen le za tiste opozicionalne kroge, ki hočejo s takšnimi vestmi ustvariti v javnosti mnenje o grandiozni veličini namišljenega demokratskega bloka. nošajev SLS s sedanjo vlado. Najostreje se tu obsoja pisanje esdeesarskega tiska, zlasti »Jutra«, ki se je še pred par dnevi norčevalo, da ta kredit nikoli ne bo otvorjen. Tako SDS istočasno napada vlado, ko se njeni poslanci z vsemi močmi ponujajo, da bi jih kaka vladna stranka sprejela v svojo sredo. prinesli to veliko novioo, kot »nastajanje nove narodno demokratske stranke«, ki bo štela 174 poslancev. Seveda je to senzacijo presojal vsakdo v zvezi z izjavami radikalnih ministrov, ki so zatrdili, da dr. Korošec vstopi prav gotovo v sedanjo vlado, da radikali niso voljni dati demokratom kakega novega ministrstva, zlasti pa pod nobenim pogojem ne ministrstva za notranje zadeve. Ministrski predsednik je ohladil senzacij željne vročekrvneze s tem, da jim je ponovno povedal, da hoče za vsako ceno dati državi mir in red in hoče zato preprečiti vsako neresno kombinacijo, četudi bi v to svrho moral znova zaprositi za volivni mandat. S tem jo bila juha zopet olilajena in že je prišel iz Zagreba nov brzojav, da radičevci sicer pozdravljajo >blok demokracijo«, da pa še vedno le »raziskujejo položaj in so pri svojem ravnanju skrajno previdni«. In iz demokratskega kluba so prišle vesti, kako razni veljaki demokratske stranice zatrjujejo, da ni prišlo še prav do nikakih razgovorov med demokrati in samostojnimi demokrati. Celo Nastas Petrovič, na katerega so razni ostvaritelji protivladaiii »blokov« stavili veliko mero svo- jih nad, ni prav nič rogovilil, ko so je v soboto zvečer pripeljal v Belgrad, ampak mirno povedal, da je prišel pregledal položaj. Vukičevič bo predsednik radikalnega kluba. To je bil nov pljusk v obraz vsem tistim, ki se zaganjajo proti zmagujoči struji. Radikalni minister je namreč nadležnim časnikarjem, ki so ga povpraševali o razmerah v radikalni stranki, povedal, da bo vodstvo vse strankine organizacije prevzel poslaniški klub. Klub bo sklical strankin kongres in izvolil na novo vse strankine instance. »Radi tega,« je dejal minister, »je potrebno, da je v tem času na čelu kluiba najmočnejša osebnost, zato smo se odločili, da bodi predsednik kluba g. Velja Vukičevič, čeprav je istočasno predsednik vlade.« — S tem je padla tudi ia postavka tistih, kj se danes bojujejo »za demokracijo« proti vladi, da bi namreč pri eventuelni demisiji kaka druga osebnost bila klicana v dvor v imenu radikalnega kluba, in ue Velja Vukičevič. Tako so bili v nedeljo popoldne intriganti tam, kjer so pred enim tednom začeli. Stvar voditeljev vladne večine pa je med tem krepko napredovala in Vukičevič je napram svojemu prijatelju, ki ga je vprašal, ali ga morda no skrbi, kako se bo položaj zasukal, odgovo. ril: »Trdni smo kakor skala.« Dr. Koroščevo ime se zopet ponavlja na vsaki strani in v vsaki koloni časopisja. Zopet občuduje javnost njegovo korektnost in sposobnost. »Obzor« je napisal: »Dr. Korošec je spreten politični taktik. Znajde so v raznolikih in težkih razmerah. To je pokazal že večkrat pred iu po prevratu. Toda la njegova lepa politična lastnost bi mu vedno ne koristila, vsaj ne popolnoma, če bi včasih ne imel tudi sreče. Kajti v politiki, kakor pri vsakem človeškem delu, je potrebno, da se tudi dogodki povoljno razvijajo v tisti smeri, v kateri mi želimo, da moremo do uspeha. To je sreča. Glej, ta sreča se je sedaj ponudila dr. Korošcu. Razmerje med radikali in demokrati se razvija tako, da je Vukičevič smatral za potrebno, da čim prej uvede dr. Korošca v vlado. Sigurno je, da je g. Vukičevič prepričan, da bo z vstopom dr. Korošca v vlado pnralizi-ral akcijo g. Davidoviča. proti njemu.« »Tako »Ubzor«. Še bolj sigurno pa jo, da bi se v tej krizi za Slovence v Belgradu nihče no zmenil, če ne bi imeli dr. Korošca. Značilen članek Jlme^a1 o položaju v 3ugoftevijii. v London, 19. sept. (Izv.) »Times« pravijo v članku o volitvah v Jugoslaviji: številni ju-goslovauski politiki in male stranke, kj se nočejo udeležiti pametne tvorbe večine, bi morali pomisliti, da bodo neugodne razmere večine v Jugoslaviji pripravile pot diktaturi. Kot izhod iz sedanjega negotovega stanja bj prebivalstvo bržkone pripustilo diktaturo kot manjše zlo. Parlamentarizem se more vzdržati le tedaj, če se izkaže kot del a 7. m o žen. PRED GRŠKO-JUGOSLOVANSKIMI POGAJANJI. v Atene, 19. sept. (Izv.) »Hestia« poroča iz Ženeve, da se bodo v kratkem začela grško-jugoslovanska pogajanja, da se pripravi teren za rešitev grško-jugoslovanskih težkoč. NAŠE LETALO V BOLGARIJI. v Sofija, 19. sept. (Izv.) Včeraj je pri Kir-džali pristal jugoslovanski vojaški monoplan, ki je bil olorožen z dvoma strojnicama. Pilot podčastnik Grgič, zemunske eskadrile, je navedel, da je na potu iz Skoplja v Zernun zgrešil smer, ker se je pokvaril kompas, in da je moral pristati. Aparat je nekoliko poškodovan. Ko bo letalo popravlja io in bo končana formalna preiskava, so bo pilot smel vrniti. OTVORITEV SOLUNSKEGA SEJMA. v Atene, 19. sept. (Izv.) V nedeljo je bila oficielno otvorjena druga mednarodna Industrijska razstava v Solunu. Inozemstvo je zastopano številneje kakor druga leta, tako posebno Romunija in Bolgarija, dočim se Jugoslavija letos ni udeležila. MEDNARODNI KONGRES ANTROPOLOGOV. Amsterdam, 19. sept. (Izv.) Danes se je tu na slovesen način otvoril III. mednarodni kongres antropologov. Zastopana je večina antropoloških institutov in etnografskih muzejev iz vseh delov sveta. Našo znanost zastopa dr. Niko Z u p a n i č, ravnatelj Etnografskega muzeja v Ljubljani, ki je kongres pozdravil v imenu našo države. Kredit za blejski most v znesku 1 milijon dinarjev otvorjen. Resni nemiri v Italiji. Rakek, 19. srpt. (Izv.) Iz Italije prihajajoči potniki pripovedujejo, da v Italiji vre. Med krneli je nastalo, kakor smo ie poročali, veliko razburjenje radi gospodarske krize. Povsod je prišlo do novih nemirov. Poveljnik 80. legije miličnikov je umorjen. Vlaki iz Italije prihajajo na tukajčnjo postajo z velikimi zamudami. v Milan, 10. sept. (Izv.) Kakor poroča »Popolo d Italia« iz Livorna, je tam policija izvedla obsežno »čiščenje«. Do sedaj je policija prijela šest bivših framasonskih voditeljev in voditeljev ekstremističnih strank. Pri hišnih preiskavah so zasledili obširno korespondenco, iz katere baje izhaja, da obstoje velike framasonske organizacije v vseh podeželskih centrih. Važna pogajanja med Rusijo in zapadom. v London, 19. sept. (Izv.) »Observer« poroča, da je ruska vlada skušala oficielno zvedeti, ali je kaj upanja, da bi prišlo do angle-ško-ruskega spora-/um a. v Pariz, 19. sept. (Izv.) Kakor «e čuje v dobro informiranih diplomatičnih krogih, se bodo rusko-francoska pogajanja o paktu ne-naipadanja vodila po francoskem poslaniku Herbettu v Moskvi. Francija zahteva, da se pogajanj udeležita tudi Poljska in Romunija. V Pariz« se trdi, da je Čičerin spočetka v tem pogledu imel te žito če, pozneje pa je ta francoski pogoj sprejel, in da se bodo torej pogajanja vršila v prisolnoeti romunskih in poljskih zastopnikov. v Pariz, 19. sept. (Izv.) Sovjetski poslanik Rakovski bo, kakor se doznava iz zanesljivega vira, že tekom tega tedna odpotoval v Moskvo. Govori se, da ga je Čičerin povabil, naj pride v Moskvo poročat. Mussolini in Chamberlain se gotovo sestaneta. v Rim, 19. sept. (Izv.) Po direktnih informacijah londonskega poročevalca lista »Giornale d'Italia« iz angleškega zunanjega urada, se bosta Mussolini in Chamberlain gotovo sestala. Podrobnosti o sestanku še niso določene. Govori pa se, da bo med drugimi predmet razgovorov tudi tiranska pogodba. Hindenburg zavrača obdolžitve, da bi bila Nemčija kriva svetovne volne. Hindenburgov govor ob priliki odkritja spomenika padlim žrtvam. v Konigsbcrg, 19. sept. (Izv.) Na bojnem poju pri Tannenbergu je bil včeraj v prisotnosti Hindenburga odkrit spomenik. Prisotni so bili člani vlade, bivši generali Ludendorf, Mackensen in Francis ter številni bojevniki in društva. Hindenburg je imel pri tem politično pomemben govor, v katerem je rekel: Obtožbo, da je Nemčija kriva te največje vojne, odklanjamo mi in odklanja nemški narod vseh slojev enodušno. Ne zavist, sovraštvo ali pohlep zavojevanja nam je dalo orožje v roko,' temveč vojna nam je bila skrajno, z najtežjimi žrtvami vsega naroda združeno sredstvo za samovzdrževanje napram celemu svetu sovražnikov. S čistim srcem smo šli na obrambo domovine in s čistimi rokami je nemška vojska vodila meč. Nemčija je vsak čas pripravljena, to dokazati pred nepristranskimi sodniki. Odmev Hindenburgovega govora v Parizu. v Pariz, 19. sept. (Izv.) Hindenburgov govor je v Parizu izzval največje zanimanje. Listi označujejo njegov govor kot »pesem vojne ali sovraštva«, kot predrzen in neprimeren. »Petit Parisicn« in »Matin« trdita, da je ta govor uvod k veliki diplomatski ofenzivi Pred porsovnsrn direktnim pogajanjem med Madjarsko in Romunsko. v Ženeva, 19. sept. (Izv.) Madjarsko-ro-munski proces pred Društvom narodov se je danes dopoldne nadaljeval, ne da bi bila mogoča drugačna rešitev, kakor da se razprava odgodi in še enkrat poskusijo direktna pogajanja med obema vladama. Dopoldanska seja se je odgodila na 3. uro popoldne. Chamberlain je izjavil: »Ugotoviti moram, da se vojne, čemur pa so se uprli Bernsdorff, Paui neprestano peča z madjar; ^-romunskim sporom in da bi že res bilo čas, da pridemo do kakšnega konca.« Društvo narodov. Seje Sveta Društva narodov se bodo nadaljevale v sredo ali četrtek. v ženeva, 19. sept. (Izv.) Na današnji seji Društva narodov so govorili grof Apponyi, Stresemann in Scialoia ter končno Titulescu. Apponyi se je branil očitka, da je Madjarska nepopustljiva, dočim je Titulescu izjavil, da je Romunija že sprejela poročilo komisije ter je očital Apponyiu, da Madjarska sedaj več zahteva, kakor sploh kdaj prej. Madjarska zahteva, da bi Romunija z madjarskimi državljani drugače postopala, kakor z državljani drugih držav. Končno je bilo le sprejeto poročilo komisije, nakar je Chamberlain prosil, da ga oprostijo dolžnosti poročevalca v tej zadevi in da naj imenujejo drugega. Le s težavo so drugi člani pripravili Chamberlaina, da je končno izjavil, da sprejme še nadalje poročevalsko službo. Svet Društva narodov je potem sejo preložil na prihodnjo sredo ali četrtek, da obravnava še druge točke dnevnega reda. Poljska resolucija sprejeta. — Holandska proti vsakršni vojni. — Nemčija za pospešitev razorožitve. v Ženeva, 19. sept. (Tzv.) Poljska resolucija s prepovedjo napadalne vojne in s priporočilom, da se sklenejo pakti nenapadanja, je bila danes v tretji komisiji sprejeta per Nemčije v vprašanju vojne krivde, posebno, ker mu je izrečno pritrdil zunanji minister dr. Stresemann. »Figaro« pravi: Hindenburg bi vendar moral najbolje vedeti, koliko let je nemški generalni štab delal na pripravah za napad. Morda je dobro, da je Hindenburgov govor zopet enkrat pokazal pravi govor Nemčije. Stresemann je v Ženevi raztrosil že preveč rožic. Socialistični »Populair« primerja Hindenburgov govor z govorom maršala Petaina v Verdunu. Oba sta zapustila svoje pravo področje in zašla na politiko. Socialisti smatrajo, da so politične vojaške manifestacije deset let po vojni odveč. Ni prvič, da oficielni nemški glasovi odklanjajo nemško krivdo na vojni, to je vodeči motiv vseh nemških kanclerjev in zunanjih ministrov do Loebeja. Hindenburgova izjava pa ima še večji pomen zaradi tega, ker je prišla takoj po zasedanju Društva narodov, kjer se je mogel dobiti vtis, da gredo Briand, Chamberlain in Stresemann roko v roki. Govor Hindenburga dokazuje, da je Nemčija odločena nadaljevati politiko revizije versailske mirovne pogodbe, ker je odgovornost Nemčije podlaga tej pogodbi. Za Francijo obstoji le eno dejstvo: da je ta zadeva končana. Hindenburgova izjava nc bi baš mnogo pripomogla za ugodni razvoj locarnske politike. v Ženeva, 19. sept. (Izv.) O romunsko-madjarski stvari se je popoldne zopet živahno razpravljalo. Ob 15.45 je bila razprava končana s tem, da je bila sprejeta že prej označena teza tretje komisije ter da sta bili vladi Romunije in Madjarske pozvani, da se prilagodita poročilu tretje komisije, romunska vlada pa še, da imenuje sodnike pri razsodišču. Obe stranki naj svoje mnenje sporočita šele pred deceniberskim zasedanjem Sveta Društva narodov, do tedaj pa naj skušata priti do kakega sporazuma. acclamationem. Najprej pa je holandski delegat Loudon predlagal, da mora prepoved obsegati vse vojne, tudi tako zvane legitimne vojne, čemur pa so se uprli Berndorff, Paul Boncour in drugi. Japonski delegat Nagoda je liotel, da se v resoluciji pred besedo: »Člani Društva narodov« pristavi še: »vsvojih modsebojuih od-nošajih«. tako da bi resolucija zgubila veljavo za odnošaje z nečlani. Le s težavo so japonskega delegata pripravili do tega, da je svoj predlog umaknil, na kar je bila resolucija sprejeta. Ko se je potem sestavila podkomisija za holandsko in norveško resolucijo, je nemški delegat Bernsdorff govoril k varnosti in razorožitvi, pri čemer ni direktno odklonil Paul Boncourjevo resolucijo, predlagal pa je drago resolucijo, s katero prosi Svet DruStva narodov, da pripravljalna komisija pospeši dovr-šitev tehnične strani, da bi mogel Svet š«? vedno pred devetim rednim zasedanjem Društva narodov sklicati konferenco za omejitev in zmanjšanje oboroževanja. Nemški predlog namerava dati pripravljalni razorožitveni komisiji jasne in precizne smernice za posoe-šeno delo na podlagi sedanjih varnostnih pogojev. Bernsdorff je nato napovedal dragi predlog, k: bi v soglasju s prvo juristično komisijo mogel združiti oobude Holandske. Nor- veške, Belgije, Francije fn Švedske glede razsodišča. Vsi predlogi z resolucijami Bernsdorffa in Paula Boneourja, Nansenovim načrtom za konvencijo in s holandeko resolucijo so bili Izročeni podkomisiji, kateri pripada večina predlagateljev. Ameriški iegionarji v Parizu. Poincarejev govor. v Pariz, 19. sept. (Izv.) Poincare je včeraj na banketu na čast ameriškim legionarjem imel govor, v katerem je izjavil: Zavezniki niso vodili navadne obrambne vojne, temveč so branili pravico in civilizacijo. Kršitev belgijske nevtralnosti je dala vojni veliki simbolični pomen. Ker je Nemčija kršila pravico, so Združene države vstopile v vojno na strani, zaveznikov. Francija je odločena varovati zgodovino vojne proti vsem preveč interesiranim pačenjem in izpremembam. TELEFONSKA ZVEZA MED BERLINOM IN MOSKVO. v Moskva, 19. sept. (Izv.) Ko so bili dokončani daljši govorilni poskusi med Berlinom in Moskvo, katerih sta se udeležila tudi nemški poslanik v Moskvi in sovjetski poslanik v Berlinu, se bo telefonska zveza potem, ko se ustvari mednarodna telefonska konvencija med Poljsko, Nemčijo in sovjetsko Rusijo, odprla tudi za privatne razgovore. Cena za govor treh minut bo znašala 7 rubljev. Tudi med Berli-nem in Ljeningradom so bili telefonski govori dobri, tako da je mogoča tudj telefonska zveza med Berlinom in Ljeningradom. REZULTATI IRSKTTI VOLITEV. v London, 19. sept. (Izv.) Davi so se objavili dosedaj znani rezultati volitev na Irskem in sicer glede 128 mandatov izmed 147. Vlada je dobila 72 mandatov, de Valera pa 56. ODKRITA ZAROTA PROTI RIVERI. r London. 19. sept. (Izv.) Iz Madrida se porota, da je policija v nekaterih nočnih lokalih aretirala več častnikov, o katerih je dobila poročila, da nameravajo zaroto proti vladi. ITALIJANSKO-LITOVSKI DOGOVOR. v Rim, 19. sept. (Izv.) Mussolini in litovski ministrski predsednik Voldamare sta sklenila pogodbo za poravnavo in za razsodišče, kakor tudi trgovinsko pogodbo. Eventualni spori med obema državama naj bi se reševali potom poravnave. Trgovinska pogodba obsega tudi določbe za največje ugodnosti za carinske tarife. V pogodbi so tudi določbe in pogoji za nastanitev naravnih in jurističnih oseb za svobodni tranzit in za izvrševanje parobro-darstva. NEUSPEL POLET. v Praga, 19. sept. (Izvir.) Češkoslovaški pilot, podpolkovnik Skala, ki je z letalom v več etapah liotel leteti v Tokio, se je moral v bližini Krasnojarskega v Sibiriji spustiti na tla. Letalo je tako poškodovano, da poleta ne bo moglo nadaljevati. Pilot in mehanik sta ostala nepoškodovana. SMRT RUSKEGA ZNANSTVENIKA. v Moskva, 19. sept. (Izv.) V Ljeningradu je umrl 84 let star častni član akademije znanosti in eden najpomembnejših literatov stare Rusije A. F. Koni, izreden pravnik in zadnji zastopnik epohe velikih ruskih reform iz 1860. let, osebni prijatelj Turgenjeva, Tolstega in Gončarova. V Iz Gjevgjclije poročajo, da je tam 16. t. m. zvečer bilo več eksplozij, katerih žrtev so postali trije hoteli. Zvečer ob 7 se je razietel peklenski stroj v hotelu »Novi Beograd«. V gostilni se je nahajal novoizvoljeni demokratski poslanec Ignacij Stefanovič, ki je bil poprej bolgarski komitski vojvoda. Kakor se je ugotovilo po gotovih znakih je bil peklenski stroj postavljen prejšnji večer. Istočasno, ko se je razietel peklenski stroj v tem hotelu, sta začela goreti tudi hotela »Solun* in »Prestolonaslednik«. Med ranjenci sta en major in en profesor. Na pomoč je prihitela policija m vojaštvo. Govore, da je bil eden od teh treh hotelov dobro zavarovan, vseld česar se eksplozije spravljajo v zvezo s koristoljubnimi nameni. Peklenski stroj, ki je eksplodiral v hotelu »Novi Beograd«, je v zadnjem hipu opazil hotelir, ki je s svojimi kriki zamogel opozoriti goste na pretečo nevarnost. Tako se je posrečilo preprečiti, da ni bilo človeških žrtev in nesreča še večja. O vzrokih eksplozij se navajajo razne govorice. Ena trdi, da je bil to atentat na novega poslanca Ignata Stefa-noviča. Druga govorica veli, da je bil atentat naperjen proti bivšemu bolgarskemu komita-škemu vodji Alješevu. Tretja verzija, ki izvira od poprej objektivnih strani, pa naglaša, da so eksplozije povzročili »makedonstvujoči«, da kompromitirajo te kraje in njihovo prebivalstvo, da bi tako prišlo do konfliktov. i ZA JESEN IN ZIMO kupujto Vaša oblačila pri znani, strogo solidni tvrdki Jos, Rojin*, Ljubljana, Aleksandrov: cesta 3. Zanimivosti Pisma, ki prihajajo v uredništva Urednik nekega velikega angleškega lista opisuje, kakšna pisma prejema od naročnikov ali pa tudi le čitateljev. Na vsa ta pisma mora poleg svojega opravila odgovarjati, seveda šele potem, ko je svoj vsakdanji posel do-, vršil. »Razpravljali smo o tej stvari in ker se nismo mogli zediniti, smo sklenili, da vas prosimo za pojasnilo« se navadno glasi konec takih pisem. Dostikrat se pripeti, da pisec pri-, stavi pismu, da dobim za odgovor nov klobuk, par rokavic, ali pa tudi škatljo čokolade. (Tako prijazni naši cenjeni vpraševalci niso. — Opomba »Slovenčevega« urednika.) Urednik mora skoraj na vsako tako pismo odgovoriti, kajti sicer v kratkem sledi drugo pismo »lične vsebine in če ne drugače, tudi z par pripom-, bami, ki niso vedno preveč ljubeznive. (V polni meri potrjujemo. — Opomba urednika.) Včasih pa se mora urednik le upreti, da ne odgovarja. Tako je n. pr. neki pisec tako, skoraj bi rekel nesramen, da redno vsak teden pošlje po dvanajst, ali celo še več vprašanj, za katere bi bilo treba daljših odgovorov ter pri tem izgubiti mnogo dragocenega časa. Zato je urednik uljudno odgovoril, da ne more odgovarjati na teden več kot na eno vprašanje kakor je n. pr.: Kakšna je teorija Einsteinove metode?« »Da vsaj nekoliko dokažem kako težavna vprašanja mi dopisniki dostikrat stavijo,« pravi nadalje urednik lista, »naj navedem samo par zgledov.« »Kako naj pišem vojvodinji in kakšen naslov naredim na ovitek?« »Rad bi se izselil v Canado, toda manjka mi potrebnega denarja. Kaj naj storim?« »Razložite mi razliko teorije svobodne volje in teorijo kismeta.« »Ali je britanska ustava pisan dokument in katere so nje najvažnejše določbe?« »Jaz sem član društva, v katerem moram v neki debati odgovoriti na vprašanje: Ali je sedanja generacija srečnejša kot so bili naši pradedje. Prosim za par tozadevnih podatkov. Debata se vrši v četrtek.« Ker sem prejel pismo v sredo, je bilo treba takoj odgovoriti, sicer bi bil predavatelj ostal na cedilu in zamera bi bila velika. »V katerem kraju imajo rekord najdaljšega nepretrganega zvonenja?« Odgovor sem moral poslati takoj in ni bilo tako enostavno izvedeti natančno. Odgovoril sem, da so letoa na Veliki ponedeljek zvonili v cerkvi mesta Heptonstall blizu Halifaxa deset ur in 51 minut, ter da je veliki zvon pri tem udaril 17.8?£ krat. Kateri angleški politik nosi pridevek »Fuzzy Wuzzy«. Odgovor se je glasil, da je to Mr. Neil Mc Lean in ima ime zato, ker nosi vedno nakodrano dolgo brado. »Ali so že preje pri katerem nogometu uporabljali belo žogo?« Da, in sicer v Afriki, kjer so igrišča peščena. Ko je bilo južnoafriško moštvo elta 1924. v Londonu, je igralo prvikrat v Evropi z belo žogo. »Ali je na Britanskem kaka šola, ki je stara tisoč let?« Da. Lansko leto je šola sv. Petra v Yorku praznovala 13001etnico, odkar obstoja. »Ali obstoja kaka zveza med luno in gobami?« Mnogo ljudi, posebno po deželi misli, da gobe rastejo samo ob naraščajoči luni. Vendar pa je dokazano, da raste hitreje ko luna narašča, dasi tudi sicer ne preneha z rastjo. »Koliko užigalic porabijo Angleži vsak dan.« Zračunali so, da jih porabi vsak prebivalec Anglije na dan osem kosov, to je 345 milijonov na dan. »Toda to bi še bilo prenesti,« nadaljuje urednik, »a včasih prejmem vprašanja tudi po telefonu. Na taka vprašanja je treba seveda takoj odgovoriti. In ubogi urednik bi moral imeti celo enciklopedijo Britanico v malem prstu, ako bi hotel takoj odgovoriti n. pr, na vprašanje, katero mi je bilo stavljeno pred kratkim: »Prosim, povejte mi, kaj je rekel Gladstone leta 1879. o Rusiji?« »Ali razumete sedaj moj malo zavidljiv položaj?« končuje urednik z zanimivim poročilom. Neverjetno, toda resmžno. V težko zadrego je spravila vse angleške zdravnike neka Adoree Alombert. V teh dneh pride v London, kjer jo bodo preiskali prvi špecijalisti. Je to sicer popolnoma normalno dekle, le eno posebnost ima, da namreč nikdar ne spi. Kadar je utrujena, počiva stoje, ne da bi zgubila zavest, to se pravi, da ne spi nikdar. Da bi kdo dvajset let ne spal, tega do danes še ni bilo slišati in je to pač osamljen slučaj, ravno zato, pa stoje zdravniki tu pred uganko. Zakonska Maurer iz Omahe nista niti ene kinopredstave zamudila v teku osmih let in to v mestu, kjer se igra prav vsak dan. V londonskem zoo imajo papagaja, ki že 52 let ni pokusil nobene tekočine. To je gotovo posebnost. Toda tudi to je posebnost, da župan mesta Rolhcnburg na cn sam poteg spije dva kvarta piva, lo je dva litra in en četrt. Smrtni udarci narodnemu kulturnemu življenju naših bratov v Italiji. Fašfcem kulturni uničevalec. Veličastna kulturna stavba, plod neumornega dela celih 50 let, najlepši spomenik pro-svitljene dobe slovenskega naroda, ki ga Italijani sami občudujejo (glej članke prof. Bcm-nesa v fašistovski reviji »Squill© Isontinec od marca in aprila 1927) se danes podira pod udaroi tistega fašizma, ki je stopil pred svet pod krinko prvega konstruktivnega gibanja, ki bi naj v povojni človeški družbi vzdramilo od materialiama zatrti idealizem in obvarovalo pred razkrojem državne tvorbe, ki jih je razkrajal anarhistični boljševizem. Se več. Fašizem se je našopiril s krščanskimi načeli, proglasil katoliško vero za državno ter nastopil kot zaščitnik katoličanstva. Kmalu poteče peto leto, odkar je fašizem pričel — kakor pravi — graditi. Čas, ki ga ne more zadržati nobena »la, je fašizmu potegnil krinko z obraza. Svet je spregledal. Danes vidimo, kako tudi najbolj konservativno angleško in ameriško časopisje (Times, Referee, Mancheeter Guardian), ki je radostno pozdravilo fašizem ob njegovem nastopu, zanika fašizmu vsako konstruktivno silo, bodisi v kulturnem, socialnem in državnem oziru. Fašizem ne gradi, ampak podira, podira, ker kot oboževatelj sile graditi ne more. Politične, kulturne in gospodarske organizacije nekdanjih opozicijskih strank so etrte. Cvetoča zadružna podjetja, banke, pose-jilnioe socialistov, popolarov in republikancev so bila namah uničena Delavske zbornice, kulturni domovi, uredništva in tiskarne ne-fašistovskih organizacij so danes sama pogorišča. Iz zunanjepoli tičnih ozirov je do zadnjega časa legalni fašizem vsaj deloma prizanašal organizacijam naših bratov v Italiji. V zadnjem času pa se je fašistovska vlada otresla tudi te obzirnosti. Nehote dobivamo vtis, da se fašistovska vlada hoče znesti nad Jugoslovani v Italiji radi diplomatskega poraza, oziroma težav, na katere je naletela v albanski aferi. Poleg tega pa so morali fašisti ugotoviti, da ni asimilacija slovanskega življa na Primorskem niti za ped napredovala Odtod nova politika železne pesti. Slovenski učitelji, kar jih fašisti še niso pognali preko meje, so premeščeni s Primorskega v Italijo, duhovnike in di-tige razumnike zalezuje neprestano policija, časopisje so pleni in društva razpuščajo. Ka-ikor doznavamo, so primorski prefekti prejeli iz Rima ukaz, da do ikonca oktobra razpustijo vsa slovenska prosvetna društva in na njihovem mestu ustanovijo »Dopolavoro«, nekake zabavne organizacije fašistovskih sindikatov. Razpustiti pa se ne smejo društva, o katerih je upati, da se sama ali pod pritiskom prelevijo v Dopolavoro. V teku 14 dni je samo goriški prefekt razpustil 53 katoliških prosvetnih društev! Kdo naj danes še verjame v iskrenost fašistovskega ikatolištva? Omenjena društva so bila včlanjena v »Prosvetni zvezd« v Gorici, ki jo vodi duhovnik in ki je organizirala 18 romanj ter 37 duhovnih vaj za mladeniče in dekleta. Zastopniki »Katoliške akcije« iz Rima so nedavno proučili organizacijo in delovanje »Prosvetne zveze« in njenih članic; občudovali so vzorno organizacijo in se divili uspehom versko po-gloMtvenega delovanja katoliških prosvetnih društev. Namen in delovanje teh društev sta prefektom in centralni vladi predobro znana: Širjenje krščanskih načel izven cerkve, boj proti plesom, pijančevanju, vaškim pretepom, boj proti kvarnim idejam komunizma, mate-rialirma in brezverstva sploh. Sest let prefekti pazno zasledujejo vsak korak »Prosvetne zveze« in njenih članic; karabinerji so stalno pregledovali društvene zapisnike in se/nam članov, policijski cenzorji so natančno preštudirali program vsake javne prireditve, a šele danes so prefekti ugotovili, da je delovanje Jcatoliških prosvetnih društev »nasprotno državnemu redu«! S to kratko motivacijo so bila razpuščena vsa društva Tisoči in tisoči slovenskih fantov in dekle L so bili s tem proglašeni za protidržavne elemente. Deputaciji prosvetnih društev, ki je radi tega protestirala, je neki prefekt odkrito izjavil: »Danes ram ne zadostuje več, da ste dobri državljani, odo vere in verskega združevanja, kar mora imeti dalekosežne posledice. Usoda slovenskega uč?tee?stt'a. Ob odkritju Aljaževega nagrobnika.' (Govoril prof. dr. G. Rožman.) 18. septembra 1927. »Narod, ki svojih slavnih mož ne časti, jih vreden ni.« Ta sicer obrabljeni izrek je vendar le resničen. Hvaležnost za delo naših kulturnih delavcev je znamenje visoko razvite srčne kulture in narodne samozavesti. Se sv. pismo nas opozarja: »Hvalimo slavne može, prednike naše. Mnogo slavnega je po njih storil I3og v svojem veličastvu« (Sir. 44, 1). Torej božjo željo izpolnimo in dolžnost kulturnega naroda vršimo, če proslavljamo spomin pokojnega župnika Aljaža. Zakaj on je eden izmed slavnih mož, odličen kulturen delavec v malem našem narodu. V Triglav, najvišji vrh naše jugoslovanske domovine, je za večino zapisano njegovo ime. Da se Slovenec v teh prelestnih alpskih dolinah res čuti domačina, je predvsem njegova zasluga. Da so desettisočerim — ne samo meščanom, tudi preprostemu kmeteke-mu in delavskemu prebivalstvu — odprta pota v krasoto, katero je Stvarnik v toliki meri raz-stlal po teh blagoslovljenih tleh — Aljaževo delo je po večini. S slovensko pesmijo živi njegovo ime. Dokler bo nade ljudstvo pelo iz njegovo pesmarice, dokler »e bodo Gregorčičevi domoljubni verzi peli v njegovi v srce segajoči, vedri uglasbi — tako dolgo bo Aljaževo ime živelo med slovenskim narodom. Aljaž, slaven sin našega ljudstva, je »a-služil, da mu narod postavi vsaj skromen spomenik. Danes je ta dolžnost hvaležnosti izvršena Z darovi prijateljev in častilcev in po ljubeznivosti arhitekta V urnik«, ki je napravil brezplačno načrt, stoji spomenik. Bog povrni vsem, ki so zanj prispevali! Naj pade zavesa, naj se pokaže kamen, ki naj poznim rodovom še oznanja, kje počivajo zemski ostanki triglavskega župnika, prisrčnega pevca slovenskega! Vidite g a 1 a) Pozlačen kelih je prve, kar nam siH v oko. Znak duhovniškega stanu. Zupljani dovški! Vi boste največkrat videli ta spomenik; vsako nedeljo in praznik, in še ob delavnikih večkrat, pojdete mimo. Vam velja predvsem znak keliha. Vam je bil Aljaž župnik-mašuik, dušni pastir. Za vas je eno celo življenjsko dobo v tej cerkvi dan za dnem dvigal kelih zveličanja kot daritev Bogu. Hvaležno se ga torej spominjajte. Od njegove roke ste po večini krščeni, on je blagoslovil vaše zakonske zveze; on vas spovedoval in obhajal. S tem je bil vam več, kot pa je bil planincem. Več zaslug Ima za vas kakor s tem, da je odprl tujcem pot v vaš kraj in tako vam omogočil marsikateri zaslužek in dobiček. Njegov grob in spomenik vzemite vi v varstvo, Se svojimi otrokom naročite, naj za vami nekoč spoštljivo skrbe zanj. Premeščanje našega učiteljstva se nadaljuje; premeščeni so dalje: Ivan Trebše, učitelj nn Žagi, v Oviglio (Alessandria); Katarina P/oštjančičeva iz Ustji v Massaros v Toskani; Sofija Kemperlova iz Sv. Križa na Vipavskem b) Silvi n Sardenkovi verzi so vklesani v ploščo. Zvest čuvar in varih naših planin je bil. Zastonj, zastonj ga kličete vsako jutro, oj vi ožarjeni vrhovi. Ne bo ga več! Pač prišel bo, a tedaj, ko se bodo skladi triglavske stene zamajali in zrušili v prah na sodni dan — tedaj več variha in čuvarja treba ne bo. A čuva in varje svoje ljubljene vrhove župnik Aljaž zdaj še zvesteje od tam, kjer, kakor upamo, uživa plačilo svojega dela. Od tam naj zdaj pada blagoslov njegov ua planine, da ostanejo in postanejo naše, ker naše so po božjem pravu. c) Ime Aljaževo je dal vplesati umetnik na pročelje krste. Krsta, vidite, to je konec vsega človekovega delovanja, vseh načrtov. Tudi Aljaž, dasi je v dolgem svojem življenju mnogo storil, .je nesel seboj v krsto še mnogo lepih načrtov. Prijatelji, naši dnevi bodo manj številni, naša življenjska doba krač-ja: hitro delajmo in pridno, dragocen je čas. Pa še eno ob krsti Aljaževi: Delajmo tako, da ne bomo praznih rok legli v krsto. Večnostno vrednost mora dobiti naše življenjsko delo s tem, da v Bogu in za Boga vršimo svoje dolžnosti. Naša zahvala Aljažu se naj zlije v poslednjo željo: Počivaj v Bogu! Duh njegove ve-drosti, plemenitosti in nesebične delavnosti naj živi med nami! Spominu župnika Aljaža — Sla val v Toscano; Marica Bianchijova iz Sturij v Emi-lio; Fanika Balančeva iz Vrhpolj v Piombino; Karolina Lobanovu iz Kanala v Itcggio Einilia; Iva Tolstovršnikova iz Temline, Grahovo, v Castelfranoo di sopra (Arezzo). Dosedaj so se premeščali učitelji iz Goriške pokrajine, sedaj pa smo doznali, da se premeščajo tudi žo učitelje iz tržaške pokrajine. Tržaških učiteljev, ki ao podrejeni tržaškemu magistratu, niso mogli premestiti. Radi tega so jih pozvali na magistrat, kjer so od njih zahtevali, naj se izjavijo, ali se smatrajo za »možne, da prevzamejo pouk v italijanščini na katerikoli italijanski šoli, ali pa naj zahtevajo upokojite^. Večini so dali precej očitno razumeti, naj si rajši izberejo drugo rešitev, kajti sicer bi bila inšpekcija /anje preostra in bi imeli poleg škode še sramoto. Tudi jim niso prikrivali, da je prva naloga šole politika in nič drugega. Od 29 učiteljev in. učiteljic slovenske narodnosti, ki so še v magistratm službi, je bil eden pridržan, ker so ga že v preteklem letu inspicirali in je inšpekcija dobro izpadla., od ostalih so jih je osem javilo, da prevzamejo pouk v italijanščini, ostali pa so zaprosili za upokojitev. Seznam izpuščenih društev. Po nalogu rimsko vlade so primorski prefekti v teku zadnjih 11 dni razpustili 53 Katoliških prosvetnih društev, včlanjenih v »Prosvetni zvezi« v Gorici, in 48 neopredeljenih in edf-niffkih prosvetnih društev, ki 90 bila po večini vpisana v »Zvezo prosvetnih društev v Italiji« V Gorici, ali v Zvezo mladinskih društev« v Tn>tn ab v »Prosveto« v Trstu. Prefekti imajo ukaz, da v najkrajšem času razpustijo vsa društva. Ostala pridejo torej še na vrsto. Razpust so izvrši z mo tivacijo, »da je delovanje društva nasprotno državnemu redu«. Na Tržaškem se v smislu ra»-pustitvenega dekreta zapleni vse društveno premoženje (knjige, godala in oprava), na Goriškem se razpuščenim društvom povečini inventar pusiL Pri vročitvi dekretov in uradni plenitvi se dogajajo tako tragikomični prizori, da prihajajo karabinerji, ki čutijo v sebi še nekaj osebne dost>. janstvenosti, v veliko zadrego in ne vedo, kaj bi storili s knjigami, stoli ia mizami, ki so jih slovenski fantje in dekleta nabavili s prihranki svojih žuljev. Razpuščena so bila katoliška prosvetni društva v teh-le krajih: Vrhpolje, šturje, Budanje, Slap, Ajdovščina, Sv. Križ, Sempas, Gaberje pri Mirnu, Sovodnje, Vrh sv. Mihaela, Rihemberk, Gaberje pri Štanjelu, Goče, Podgora, Oslavje, St. Maver, Solkau. Podsabotin, Šieverjan, Cerovo, Biljana, Fojnna, Do-bron, Plave. Kanal, Avče, Gorenje polje, Banjšica, Lckovec, Sv. Lucija, Idrsko, Livek, Kred, Drež-nica, Smast, Trnovo pri Kobaridu, Cezsoča, Svino, Bovec, Log, Strmec, Logaršec, Ponikve, Bukovo, St. Viška gora, Slap ob Idriji, Idrija ob Bači, Straža, Otalež, Zakriz, Ravne, Spodnja Idrija, Črni vrh. Izmed neopredeljenih ali v liberalnih zve-«li včlanjenih društev so bila razpuščena naslednja: Samostojno društvo »Dijaška Matica« v Trstu, Dijaška podporna organizacija za vso Primorsko; Izobraževalno in športno društvo v Renčati, »Čitalnica« v Kanalu, Ženski krožek v Tolminu, Bralno društvo v Idrskem, Slovensko planinsko društvo v Tolminu, »Zarja« v Zatolminu, »Pomlad« v Žabčah, Delavsko izobraževalno društvo v Idriji, Ženski krožek v Kobaridu, Brclno in pevsko društvo Svoboda« v Njivicah, Kmečko prosvetno durštvo v Volčah, Prosvetno društvo v Us-niku pri Tolminu, Bralno društvo »Sloga« v Ro-činju, Bralno in pevsko društvo »Jasna Poljana« v Policah pri Cerknem, Bralno in pevsko društvo na St. V'5ki gori (ustanovljeno leta 1886.1, »Čitalnica« v Solkanu (ustan. pred 60 leti), Prosvetno društvo v Vrtojbi, Prosvetno društvo v Volčjidragi, .Vrte«, v Vipolžah, »Pevnica« v Pod-sabotinu, Braino in pevsko društvo v Medani, Bralno in pevsko društvo Stole v Srpenici, Bralno m pevsko društvo v Štandrežu, Bralno in pevsko društvo v Kozani, »Zarjam v Hlevniku; Mladinska društva: »Kobdil« v.Kobdilr »Ladjac na Konto velu, »Zarja« v Bazovici, »Prosveta« v Trstu, »Prosveta« na Opčinah, »Zarja« v Rojanu. »Magdalena* pri Sv. Magdaleni v Trstu, »Šparta« v Skednju in »Višava« na Konkonelu; Mladinski loožek »Rocol« v Trstu. Dijaški krožek »N. Toin-maseo< v Trstu; Športna društva: »Obzor« pri Sv. Mariji Magdaleni v Trstu, »Adriac na Proseku iu »Primorjet na Proseku; Pevsko društvo j Zvon« na Opčinah, »Slavček« v Klancu, »Venec« v Ko-4?ni, »Zvezda« v Herpel.iah, Pevsko in izobrnžs i valno društvo v Zgoniku, »Kras« v Skopcu, Iz obraževalno' društvo »Napredek« v TomaČevici pr! Kovunu in »Kmetijska čitalnica« v Podragi. »GoriSka Straia« zaplenjena. Goriški prefekt. : je odredil zaplembo zadnje številke »Goriške Stra 1 »,e«. List je nato izšel v drugi izdaji. Vodilno mnrka na svefovnein tržišču Sfalno skladišče. sTVjjc.ovTfcf-nikov ta spodnjih hlnč pri tvrdUt =— KOSTA NIKOLIČ I DRUG, BEQGRAD, KNEZ MillAII/TA-lŽ. Ka/ se godi doma Proti redukciji humanistične gimnazije v Mariboru. Maribor, 19. septembra 1927. Kakor poročajo nedeljski listi se namerava počenSi z letošnjim šolskim letom začeti z redukcijo humanistične gimnazije v Mariboru na štiri-rnzredno srednjo šolo. Ali bodo ti razredi humanistični ali roalnogimnazljski, to se še ne ve. Nemogoč se nam zdi ta načrt in prepričani smo, da se ne bo uresničil, ko poklicani faktorji zvedo za pravi položaj. Kavno 175 let obstoja mariborska gimnazija in je bila štajerskim Slovencem še pod Avstrijo in nemškim režimom najvažnejša srednja šola. Z ogromnim naporom se je posrečilo 1. 1889., da so se tu ustanovile slovenske paralelke in od tedaj je število slovenskega dijaštva na zavodu rastlo od leta do leta. Po vojni so se te slovenske paralelke takoj razširilo v popolno oeem-razredno slovensko gimnazijo, ki zopet napreduje od leta do leta. Omenjeno bodi, da iteje lelos 660 gojencev, ki so porazdeljeni v 15 razredov. J« pa to ludi popolnoma umljivo. Saj je mariborska gimnazija edin humanistični zavod v največji oblasti driave SHS, namenjena dijaštvu s Koroške, Po-dravja, Slovenskih goric, Murskega polja, Prek-murja in Dravinjske doline. Zalo tudi ne moremo verjeti, da bi se zavod res demontiral na štiri-razrednlco. In to sedaj, ko se je že začel redni pouk I Kam naj gre kar čez noč 63 petošolcev, ki imajo » nadaljevanje študij samo eno možnost, da odidejo sredi leta v Ljubljano na humanistično gimnazijo? Slovensko ljudstvo na štajerskem je poslalo letos na zavod nad 600 dijakov in s tem povedalo dovolj glasno, da zahteva popolno hunumisti-ino gimnazijo v Mariboru. Zastopniki in poslanci SLS so že storili vse j korake, da bodo merodajni krogi o na&i zahtevi, od kolere se ne uma-knemo, primerno poučeni. Javnosti bomo pa v kratkem mogli poročati, da se je redukcija naše gimnazije vrinila med druge od neprijateljev humanističnih gimnazij in humanističnega študija sploh. A ta nakana se jim ne bo posrečila, to so lahko prepričani oni, ki so šli na delo, da spodkopljejo enega izmed najstarejših in najboljših humanističnih zavodov v državi. Upravičeno razburjenje, ki je zavladalo po mestu ln po deželi, kjer so že Izvedeli za to namero, je velikansko. Brzojavni odlok, da se s 1. oktobrom ukine 5. razred gimnazije, je to ogorčenje le še povečal. Vsi pa so kljub temu prepričali, da se bo namera, ukiniti našo gimnazijo, preprečila. Demontiranje mariborske humanistične gimnazije pomeni udarec zeper Slovence v mariborski oblasti, katerega ne bomo mirno prenesli, ampak z vso odločnostjo zavrnili. Mi vstrajamo in bomo vstrajali pri zahtevi: hočemo celotno humanistično gimnazijo v Mariborul Odkritje Aljaževega nagrobnega spomenika. V nedeljo, dne 18. t. m. po popoldanski službi bežji se je odkrli na Dovjem na grobu župnika Aljaža skromen spomenik po načrtu prot. Iv. Vur-nlka. V zidni duplini stoji liki končnica krste iz črnega granita nastavek z imenom župnika Aljaža, na njem stoji štiliziran bakren in pozlačen kelih s hostijo. Pod tem nastavkom je široka plošča iz nabrežinskega marmorja s Silvin Sardenkovimi verzi: Vsako jutro v zarji novi naši zažare vrhovi, čakajo, kdaj prideš spet, ki si bil jim varuh svet: naž triglavski kralj Matjaž, župnik z Dovjega — Aljaž. Pod ploščo je pomol srčaste oblike s sliko Aljaževo; nanj se lahko obešajo venci. Ob veliki udeležbi domačinov in zastopnikov planincev je g. svetnik Lavtižar namesto vsled važne zadeve zadržanega dekana Jak. Faturja z asistenco opravil libero in molitve za rajne. Med govorom prof. dr. R o ž m a n a se je spomenik odkril. V kratkih besedah je razložil govornik pomen originalno zamišljenega nagrobnika. Prof. Janko Mlakar je v imenu SPD govoril o zaslugah župnika Aljaža za naše planinstvo; g. Tone Kovač se je v imenu kranjskogorske podružnice SPD poklonil spominu triglavskega župnika. Ko se je še spomenik blagoslovil, Je zapel domači pevski zbor »Blagor mu«, radovljiški moški zbor pa: >Usliši nas, Gospod«, »Vigred se povrne« in »Triglav, moj dom«. Nebo je bilo med skromno, a prisrčno spominsko slovesnostjo temno zastrto, kakor na dan župnikovega pogreba. Grob je bil kar zasut s poslednjim jesenskim cvetjem. Prvi slovenski avion »Ljubljana". Kakor smo že poročali, je naročilo društvo Aero-klub »Naša Krila« v Ljubljani pri svetovno-znaui Ivrdki Mercedos pri Stuttgartu svoj prvi avion, ki je te dni dogotovljen in je dobil ime naše prestolice »Ljubljana«. Prevzem oskrbi te dni društveni tajnik g. dr. Rape, ki je odšel v ta namen v Stuttgnrt. Obenem oskrbi tudi prevoz aviona v Ljubljano, kjer ga pričakujemo nekako v petek popoldne, ako ne bo spotoma nepiilik. Prevoz so izvrši namreč v treh etapah: Iz Stuttgarta poleti s tvorničnim pilotom preko Roblinga. reke Nekar, TObinga proti Uraku. Zračne stroje na tem delu so posebno raznolike in je vsled tega letenje otežkočeno. Dalje vodi polet preko švabskega Jura, Avsburga na Miinchen, kjer bo kratek pristanek. Odtod gre tračna TJsievne novica pot preko Inna, nad Chiemskim jezerom, Salzbtir-gom do Radgasleina. To bo prva zračna etapa našega aviona ln znaša ca 420 km. Vsled nestalnega jesenskega vremena, ki napravi ja let preko Visokih Tur opasnim, bo v Bad-gastolnu aparat demontiran in po železnici prepeljan do Spitala, kjer aparat sprejmeta nadaljnja društvena funkcijonarja gg. dr. Berce ln ing. Bloudek. Pri Špitalu prične druga zračna etapa z domačim pilotom — Slovencem. Vodi po Dravski dolini nad Beljakom, Osojskim in Vrbskim jezerom in nad našo Gospo Sveto. Nad tužnim Korotanom bo ponosno plaval prvi slovenski avion »Ljubljana« kot živ opomin k vztrajanju. Nato zavije proti jugu preko ponosnih Karavank, prekorači mejo in dospe v Slovenijo. Ta zračna etapa bo dolga ca 145 km. Avicm bo spravljen v vojaškem hangarju v ŠiSlri, kjer tudi pristane. Natančen čas dohoda se bo objavil potom dnevnega časopisja, tako da bo Ljubljana imela priliko primerno sprejeti svoj prvi avion Zdravstveni tabor na Rakitni. Društvo za narodovo zdravje si je nadalo težavno nalogo, pa jo končno tudi izvedlo: postavilo je na Rakitni sanatorij za kostno jetične. Rakitna je oddaljena od Preserja 3 ure in ima mogoče najbolj zdravo lego izmed naših krajev. Domačini iz Borovnice in Rakitne so se za sanatorij temeljito zanimali in zi zgradbo darovali les in tudi drugače pripomogli Mi zgradbo. V nedeljo dne 18. septembra je bila otvoritev. Sanatorij je blagoslovil domači g. župnik Zajec, ki ima neminljive zasluge za sanatorij. Otvoril ga je pa dr. Ivo Pire, predsednik društva za narodovo zdravje v Ljubljani. V svojem govoru se je zahvalil za obilno pomoč in požrtvovalnost domačinom, posebej pa še vladnemu komisarju Mencingerju in gerentskemu sosvetu, ki je naklonil sanatoriju 10.000 Din. Ljudi se je nabralo okrog 1000, vas Rakitna je bila naj-svečanejše opremeljena z zastavami. Ljubljansko občino je zastopal član ger. sosv. Jože Pire. Društvo za narodovo zdravje v Borovnici je zastopal dr. Zupan in ljubljansko številni člani. Celo iz zasedenega ozemlja je bilo zastopstvo in 3icer dr. Gruden iz Nabrežine. Dr. Pire je posebej v otvoritvenem govoru omenjal, da je s tem sanatorijem storjen prvi korali k uspešnemu pobijanju kostno jetike. Po otvoritvi je predaval dr. Zivko Lapajne o vplivu višinskih solnčnih žarkov v boju proti kostni jetiki. Po predavanju jo bil ogled sanatorija in obisk bolnikov. Sanatorij je še majhen in ima za enkrat prostora za 10 ljudi. Bolniki so se solzni zahvaljevali vsem, ki so pripomogli do postavitve sanatorija. Popoldne je bilo še predavanje s skiop-tičnimi slikami. Dr. Ivo Pire je obdelal lemo: Bela kuga ln v njej obdelal najopasnejšo bolezen — jeliko. Občinstvo je z zanimanjem zasledovalo izvajanjem in viharno pozdravljalo vse, ki so se trudili za sanatorij. Tat zlatnine na Dolenjskem izsleden. Pred nekaj časom je v ljubljanski mestni zastavljalnici 28 let star delavec Andrej M., doma iz Šmarjete na Dolenjskem, ponujal dvokrovno zlato žepno uro v zastavo. Ker se je to policijskim kriminalnim organom, ki dobro poznajo Andrejčka, zdelo sumljivo, so se za zadevo začeli zanimati ter so za Andrejčkom uvedli poizvedbe. S pomočjo žandarmerije je bil Andrejček izsleden in aretiran na svojem domu na Dolenjskem. _ M. ima že celo vrsto predkazni ter mu je najbolj všeč zlatnina, katere so to pot zopet zaplenili nepričakovano množino. Našla se* je tudi usodepolna ura, katero je M. prodajal v Ljubljani in je last posestnika Franceta Vidmarja iz Brezja pri Št. Janžu na Dolenjskem. M. je moral v zapore okrajnega sodišča v Mokronogu. Zlatnino bodo oškodovanci dobili vrnjeno. Kakor izgleda, bo Andrejček moral zopet precej časa pogrešati zrak dolenjskih goric in za omrežjem tuhtati svojo usodo radi zapeljive zlatnine. — Prebivalci so pa veseli, da bodo za nekaj časa zopet varni pred Andrejčkom in njegovimi dolgimi prsti. Tatica ženskih jopic iz mlekarskih vozičkov. Dne 12. t. m. zjutraj je bila na Valvazorje-vem trgu v Ljubljani raz voziček na cesti ukradena ženska pletena jopa mlekarici Marjani Premru iz Brezovice, vredna 100 Din. Dne 18. t. m. je enaka usoda zadela neko mlekarico iz Posavja, ki je svoj voziček z jopico pustila pred hišo na Rimski cesti 2, med tem ko je odnesla mleko stranki v isti hiši. Še istega dopoldne je bila izsledena tatica obeh ukradenih jopic in sicer v osebi neke mlade ženske, ki je imela obe jopici pri sebi, Aretovanka je prvotno navedla, da se imenuje Ivanka Keržič, doma iz Velikih Lašč, ker ji pa na policiji tega niso verjeli, je spremenila priimek na Ivanko Zdravje iz Iške vasi, — Tudi ta priimek ni zanesljiv, ker nima pri sebi nikakih uradnih listin. Vsekakor je navedenka premetena tatica ter ima najbrž še kaj drugega na vesti, zato je bila obdržana v zaporu. Imenovana je zadnji čas večkrat zahajala v Ljubljano, kjer je iskala prilike za tatvine, kar ji je pač prišlo pod roko. Dodatek k borznim poročilom. v Chicago, 19. sept. Kurzi za pšenico: Pšenica za september 125.87, za december 129.25. Koruza za september 93, za december 96. Rž za september ne notira, za december 95.12. Oves za september ne notira, za december 47.87. &oiz:veodo udeležili vsi predsedniki oblastnih odborov. Na konferenci se bo razpravljalo o nakazilih finančnih virov za posamezne oblastne samouprave. ir Jubilej g. svetnika in oblastnega poslanca župnika Eppicha Jožeia v Stari cerkvi. V nedeljo, 18. t. m., je obhajal g. svetnik, obl. poslanec in župnik v Stari cerkvi Jožef E p p i c h , tridesetletnico mašništva. Na večer pred slovesnim dnem mu je kočevsko pevsko društvo v zvezi z domačimi pevci priredilo podoknico in zvonovi so praznično pri-trkavali. V nedeljo dopoldan pa je bila v Stari cerkvi slovesna sv. maša ob asistenci gg. duhovnih sobratov iz cele kočevske dekanijc. Slavnostni govornik je bil g. dekan Erker. ir Volivni komisar. V neki dolenjski »klerikalni« občini je bil za volivnega komisarja nek človek, ki ni bil »klerikalec«. Po prvi maši so prišli ljudje volit. Pa je aparat tako pedantno počasi deloval, da še ob 10. uri niso bili na vrsti oni, ki so bili na volišču takoj po 7. uri. Mnogi so odšli in oddaljeni se niso vrnili. To je prvi uspeh. V volivno sobo jih stopi šest •— zadnji je star bolehen mož, ki prosi g, komisarja, naj pride na vrsto, ker bolan in star res težko čaka. Komisar ga odslovi ven. Mož se odmakne v kot do klopi in prosi, da bi smel počakati tamkaj. Komisar pa pokonci in zapiše moža, da ga naznani. Mož prosi in prosi, da naj ne bo kaznovan, a komisar je trd. To je drugi uspeh. — Zvečer je ura osem, a skrutinij še ni končan. Komisar pa stoji in sprašuje varuha demokratske skrinjice — z drugim nobenim ni izpregovoril nobene besede — češ zakaj prejšnji dan, t. j. v soboto ni prišel. Pa pravi komisar: »Glejte, do pol petih smo vas čakali.« — Komisar ni povedal, če volivni zakon ukazuje, da je treba demokratskega varuha čakali. Cela komisija je morala čakati poldrugo uro. Strogo po postavi! To je pa tretji in zadnji uspeh. ir Duhovniške spremembe v lavantinsk) škofiji. Za provizorja k Sv. Miklavžu na Polje pride dosedanji provizor v Zagorju g, Janko Mlakar. Župnijo Zagorje bo oskrboval g. župnik na Pilštajnu Jakob Ravter. Prestavljeni so sledeči gg. kaplani: Adolf Adamič iz Šmartna ob Paki na Pilštajn, Friderik Strnad od Sv. Marka niže Ptuja v Šmartno ob Paki. G. Franjo Urleb, dosedaj provizor na Črešnjicah pri Vojniku je imenovan za župnika istotam. ir Učiteljska imenovanja. Imenovani so učiteljski abiturijenti(nje): v Dolini, okraj Dol. Lendava, za učitelja K. Škerget; v Dobrovniku, okraj Dol. Lendava, za učitelja Deneš Hari; v Marenbergu, okraj Dravograd, za učitelja Stanko Horvat; v Čadrainu, okraj Konjice, za učitelja Maks Pirnik; v Serdici, okraj Murska Sobota, za učitelja Jožef Uran; v Gor. Ponikvi, okraj Celje, za učiteljico Ivana Gabrejna; v Mali Poljani, okraj Dol. Lendava, za učiteljico Franja šušteršič; v Negovi, okraj Ljutomer, za učiteljico Antonija Božič; v Tišini, okraj Murska Sobota, za učiteljico Otilija Rus; v Zavrču, okraj Ptuj, za učiteljico Anica Novak; v Gor. Radgoni za učiteljico Marija Krč; v Sladkem vrhu za učiteljico Elvira Žlindra; v Pečicah, okraj Šmarje, za učiteljico Antonija Kunčič. Nastop službe takoj in ni treba čakati na dekret. ir OkTajna cesta I. razr. na progi Gornji-grad — Nova Štifta — Kamnik je vsled po poplavi povzročenega porušenja dveh mostov in drugih znatnih poškodb za promet z vozili do nadaljnega nerabna. Zopetna vzpostavitev mostov in odstranitev nedostatkov se pravočasno objavi. — Okrajno glavarstvo v Gornjem gradu. ■k Poizkusno oranje. V sredo 21. septembra bb 2 popoldne se vrši na travniku za ve-lesejmoin poizkusno oranje z raznimi plugi, ki so razstavljeni na Kmetijski razstavi. Kmetovalci se vabijo, da st to oranje ogledajo in se prepričajo o temeljitem preobračanju zemlje z novimi plugi. •k Higijena na deželi je naslov novemu obsežnemu oddelku Higijenske razstave na velesejmu v Ljubljani. Obiskovalcu se nudi prilika premotriti preskrbo zdrave pitne vode, napravo domačega kopališča itd. — Oddelek i vzbuja splošno pozornost tako kmetskega kot j mestnega prebivalstva. •k :>Rftdio.< Te dni je izšla kn jiga »Radio«, spisal jo je profesor Andree. Knjiga obravnava osnovne pojme radio-tehnike. Izšla je v zvezi z razstavo radiotebničnih predmetov na velesejmu. Podrobno oceno te knjige glej pod rubriko »Knjige in revije«. * Arheološke izkopine. Na Sp. Hajdinu na posestvu I. Dobnika kopljejo s pomočjo malenkostne državne podpore (1000 Dinl) pod vodstvom znanega arheologa V Skrabarja v bližini mitrejev v tako zvanem svetiščnem okolišu. Odkrili so se ostanki rimskih stavb, poleg zidovja tudi četverokoten podstavek, ki i je krit z marmornatimi ploSčami in jc služil za temelj kaki sohi. Našla sta se dva srebrna družinska novca iz konzularne dobe ter ve8 novcev iz dobe cesarjev, ostanki svetilk in posodja, marmornat odkrušek z lepo izdelano roko reliefa solnčnega boga in dr. Najintere-santnejša najdba pa je fragment bronastega kipa, ki je moral imeti naravno velikost in v dosedanjih izkopinah stare Poetovie nima primere. ■k Angleži v naših pristaniščih. 21. t. m. pride v splitsko luko velika prekooceanska ladja »Oronsay« (20.000 ton) parobrodnega društva »Orient Line« s 550 izletniki iz Anglije, ki potujejo po Sredozemskem morju. Ladja bo pristala v Dubrovniku, Korčuli in v Benetkah, odkoder sc vrne v Split. ■k Aretiran komunist. Splitska policija je aretirala Simona Grosa Izidorova iz Karlovca, ki je bil izgnan radi komunisitčne propagande iz Dalmacije za 5 let. -k Pri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glavobolu, razdraženosti, tesnobnosti, splošnem slabo-počutju in utrujenosti pospešuje naravna »Franz-Josef«-grenčica brez napora in bolečin lahno izpraznjenje črev. Najodličnejši zdravniki stoletja so vporabljali »Franz-Jo-s e f«-vodo z najboljšim uspehom pri moških, ženskah in otrocih. •k Prijet italijanski golob-pismonoSa. V soboto je v Sarajevu na oknu sodne palače ujela gdč. Radojka Maričič italijanskega goloba s številko »25 ltalia« in »26.345«. Golob je bil predan vojaškim oblastem. ir Samomor starke. V soboto se je obesila v Zagrebu 551etna starka Dragica Trme-nič. Sostanovalci pravijo, da si je vzela življenje najbrž radi odpovedi stanovanja. ~k Trčenje tramvaja z avtomobilom. V nedeljo ob 2. uri popoldne sta v Zagrebu trčila na križišču Krajiške ulice in Ilice tramvaj in avtobus, ki je težko poškodovan. Pri tem sta bila ranjena neki dijak in neka dama. •k Avtomobilska nesreča. V soboto je neki avto pri Mostaru podrl na tla nekega Maksima Grkoviča in njegovega konja. Konj je ostal na mestu mrtev, a Maksim je bil težko ranjen in prepeljan v bolnico. Avto je zginil brez sledu. -k Samomor 851etnega starca. V soboto je izvršil v Zagrebu samomor radi bolezni 85 let stari Dimitrije Jankovič iz Požarevca v Srbiji. Ni mogel več prenašati bolečin od ran na nogah, o katerih so izjavili zdravniki, do so neozdravljive. •k Pes mu je odgriznil nos. V Zagrebu je odgriznil pes mizarja Kingla njegovemu .tovarišu Neumanu nos, baš ko je isti hotel iti k njegovemu gospodarju v goste. Tudi' dril^hče | ga je po obrazu zelo poškodoval. ~k Kaznjenec težko ranil trgovca. V soboto je bil sredi dneva izvršen v Sarajevu krvav razbojniški napad. Trgovec Melso Lipa je sedel v svoji trgovini, ko je vstopil Juda Besalo, ki je šele nedavno prišel iz zapora v Zenici. Skočil je proti trgovcu in ga dvakrat močno udaril po glavi in levi roki z nožem, da mu je presekal žile. Vsled trgovčevega vpitja so hitro prihiteli ljudje in Besalo je bil aretiran. ir Radovljica. Na številna vprašanja odgovarjamo, da je seznam izžrebanih srečk cerkvene loterije priobčen v 37. št. »Domoljuba«. Dobitki sc dobe proti izročitvi zadetih srečk v radovljiškem župnišču do 10. oktobra. Do tega datuma nedvignjeni dobitki zapadejo cerkvi, — Župni urad v Radovljici. •k Kongres pravnikov. Knjiga referatov za III. kongres pravnikov je natisnjena. Izvenljubljan-skim članom se je poslala po pošti, ljubljanske člane pa naprošamo, da jo dvignejo pri vratarju pravosodne palače v Ljubljani, kjer je zanje za-iožena. — Stalni odbor. ■k Izprememba selske dostave pri novomeški pošli. Z otvoritvijo pošte v Prečni, je odpadlo novomeški pošti vzdrževanje selske dostave po okolišu, ki je pripadel pošti v Prečni. Obenem se je uvedla selska dostava in sicer vsak dan, razen ob nedeljah po novomeškem kolodvoru in okolici ter po vaseh Bršlin in Muhaber, ob torkih, četrtkih in sobotah pa poleg lega še po vaseh: Potočanska vas, Hudo, Daljni vrh, Boršt, Gornje Kamence, Dolnje Ka-mence in Bučna vas. ir Nova pogodbena pošta Krška vas. Dodatno se uradno naznanja: V poštni okoliš nove pogodbene pošte v Krški vasi spadajo naslednje vasi in seltšča: Krška vas, Dolnje in Gornje Skopice, Velike Malence, Brod, Vitovce, Mrzlava vas in Kozolec. Ožja (krajevna) dostava se vrši po Krški vasi, za vasi Gornje Skopice, Dolnje Skopiee, Malence in Mrzlava vas pa je uvedena vsak dan, razen ob nedeljah, selska poštna služba. •k Nesreča. Automobil glažute v Šmarju pri Jelšah je povozil dne 18. t. m. posestnika in lesnega trgovca Ivana Šollnca iz Dola pri Št. Jurju. Dobil je težke telesne poškodbe in so ga prepeljali v celjsko bolnico. i Cfublfana © Razstava cerkvenih paramentov, ki jih je naredila bratovščina sv. Rešnjega Telesa za ubožno cerkve, je odprla še danes in jutri dopoldne. Kdor si še ni ogledal lepih del krščanske umetnosti, naj nc zamudi ugodne prilike in naj obišče razstavo, ki je v dvorani škofijske palnče. © Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« p-rične /. rednimi pevskimi vajami v četrtek 22. septembra ob 8 zvečer. Vsi člani se vabijo k prvi vaji. Obrnem kliče »Ljubljana« nove sodelujoče člane, ki se sprejemajo začetkom vsake vaje do začetka oktobra. Na prav veae-lo svidenje! © Rokodelski flom, Pevski zbor v Rokodelskem domn pod vodstvom g. prof. Marko Bajuka ima danes ob 8 zvečer pevsko vajo. Naj se je zanesljivo in točno udeleže ved pevci. Kdor ima veselje za lepo petje, naj se pridruži pevskemu zboru v Rokodelskem domu. 0 Vsem služkinjami Človek ni ustvarjen samo za delo in molitev, ampak tudi za veselje. In kje naj si služkinja poišče razvedrila po svojem često zelo napornem poklicnem delu, če ne v pošteni družbi? V Ljubljani imate svoje dekliško društvo za izobrazbo in zabavo in sicer v Krekovi prosveti, ki ima svoj sedež v Alojzijevišču na Poljanski cesti 4, pritličje, levo. Katera želi poštene druščine in razvedrila, se lahko '/glasi tu vsak četrtek ob pol 9 zvečer. — Ker pa vesele dekliške družbe ni brez petja, zato imate tudi svoj pevski zbor. Katera ima veselje za petje in seveda tudi posluh, naj se /glasi če mogoče ta četrtek 22. septembra ob pol 9 zvečer v Alojzijevišču, četudi morda doslej še ni pela pri nobenem zboru. Dosedanje pevke pa ostanite vse zboru zveste in pripeljite še novih, če veste, da imajo za petje veselje in zmožnost. Na svidenje! — Vaš pevovodja. 0 Otvoritev nove stanovanjske kolonije »Stan in dom« na Viču. V nedeljo popoldne se je vršila v Novi vasi pri Viču slovesna otvoritev nove kolonije »Stan in dom«. Otvoritvi so prisostvovali mestni komisar Mencinger, viški župan Petrovčič, zastopnik finančne delegacije M. Spindler, mestni finančni referent ravnatelj Vole, zastopnik OUZD dr. Kuhar, tajnik Delavske zbornice Uratnik in drugi. Slovesnost je otvoril predsednik zadruge »Stan in dom« g. Anten Kristan, nakar so govorili vsi omenjeni zastopniki. Viški župan je s toplimi besedami poudarjal velikodušnost knezoškofa dr. A. B. Jegliča, ki je podaril za postavitev kolonije obsežno zemljišče, obsegajoče 10.428 kvadratnih metrov in s tem znatno pripomogel za omiljenje stanovanjske bede na Viču ter pokazal svoje plemenito socialno čuv-stvovanje. Nova kolonija šteje že 9 hiš z 18 stanovanji, zgrajenih pa bo še 6 hiš, tako da bo štela kolonija 15 hiš s 30 stanovanji. Hišice so lične in ima vsaka dovolj prostora za mal ATtiček. Zadrugi »Stan in dom« gre vse priznanje za njene uspehe v stanovanjski akciji. O Dr. Bleiweis pričenši s 16. septembrom ne ordinira do preklica. 0 Obrtniška stavbna zadruga ima nocoj, v torek, ob 8 zvečer v Rokodelskem domu svojo 9. načelstveno sejo. — Uradne ure so odslej dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek od pol 6 do pol 7 zvečer v Rokodelskem domu. — Načelstvo. © Frančiškanska prosveta priredi v nedeljo, dne 25. septembra izlet v Kamniško Bistrico. Vlak odhaja iz glavnega kolodvora ob 7,45 in pride v Kamnik nekako ob 9. uri. Okoli pol 1 smo v Bistrici. Z večernim vlakom nazaj. Za gorka jedila je v koči preskrbljeno. Nedeljsko dolžnost naj opravijo p. t. člani in članice že doma. V slučaju slabega vremena izlet odpade. K obilni udeležbi vabi — odbor. © Portugalka prima F. F. Plešljivička se toči samo v Aškerčevi kleti nasproti Obrtne šole. Vabite se na poskušnjo! 0 Seja Kričanske ženske zveze bo danes ob 5 popoldne v Jugoslovanski tiskarni. 0 Mestni magistrat ljubljanski razglaša, da fe na novo sestavljeni imenik porotnikov za leto 1928. razgrnjen na vpogled od 19. do 26. t. m. na magistratu, soba št. 21, I. nadstropje. 0 II. tečaj za elektroinstalaterje v Ljubljani priredi Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani v sporazumu s Strokovno zadrugo konces. elektrotehnikov za Slovenijo v Ljubljani. Tečaj je brezplačen ter se prične 17. oktobra t. 1. Predaval bo kot lani g. inž. A. Ditrich, in sicer v večernih urah v prostorih Tehniške srednje šole v Ljubljani, Prijave je nasloviti na Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani do 10. oktobra. © Javna risarska šola se otvori letos v področju umetniške šole »Probude« v poslopju T'-'ini-tke srednje šole, v istem obsegu kot je bila n kdaj? V to šolo se sprejemajo pomočniki in starejši vajenci vseh strok in obrti. Pouk bo ob nedeljah od 9. do 12. ure, pričetek pouka v nedeljo 2. oktobra 1927. Čas pouka je ugoden tudi za one, ki bi se vozili z vlakom v šolo. Vpisovanje dne 25, septembra in 2. oktobra od 9. do 11. ure, pritličje desno, soba št. 6. Podrobnosti o pouku daje pri vpisovanju vodja šole prof. Anton Sever. — Vodstvo umetn. šole »Probuda«. OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša. 0 Vpisovanje v umetniško šolo »Probuda« fe podaljšano do konca septembra t. 1. Vpisovanje bo ob torkih, četrtkih in petkih od 18. do 19. ure v pritličju soba št. 6. Natančnejše je objavljeno na razglasni deski umetniške šole »Probuda,« v vestibulu tehniške srednje šole. Dohod po IS. uri iz Gorupove ulicc št. 10 čez dvorišče. — Vodstvo umetn. šole »Probuda«. © Sestanek trgovskih nameščencev je danes ob 8. url zvečer v mali dvorani Trgovske zbornice _ Odbor Pomočniškega zbora. KUŠAKOVICA KAL0D0NT najboljša pasta za zobe 0 Združenje Jugoslovanskih inženerjev priredi v četrtek, 22. t. m., ogled mestne klavnice. Sestanek članov ob pol štirih popoldne na licu mesta. © člani »Društva za narodovo zdravi« v Ljubljani« imajo na podlagi članske izkaznice prost vstop na Stalno liigijcnsko razstavo v Ljubljani (Velcscjni). 0 Razstava in zaloga pletilnih strojev vseh vrst ter strokovni pouk v pletenju. — Ljubljana, Židovska ulica 5. 0 Veliko izbiro volnenih jopic najnovejših Muz, perila, kravat itd. priporoča tvrdka Ig. Za rgi pri nizki ceni. Ljubljana, Sv. Petra cesta. 0 Nogavice vseh vrst v veliki izbir; in najceneje pri Dobeic-u, Pred škofijo 15. Naročajte .Slovenca'! Maribor G Zaupniki SLS in predstavniki II. okraja naj se zbero v četrtek ob 7 zvečer v pisarni g. narodnega poslanca Zebota, Loška c. 10. — Nujna zadeva! □ Najemniki ne bodo nasedali socijali- stom. Kot predpripravo za agitacijo v občinski zastop prirejajo danes socijalisti shod glede stanovanjskega vprašanja. Ako bi socijalisti zbrali toliko opek, kolikor so že besed izrekli o tej zadevi, potem bi v celi naši državi že prenehala stanovanjska stiska. Ali bodo na shodu poročali o stanovanjskih hišah, ki jih je sezidala občina pod socijalističnim županom Grčarjem? O tem nc bodo poročali, ker niso zidali niti male barake! — Ali pa bodo poročali o oni deložaciji železničarja — tovariša, ki se je izvršila na pritisk enega socialističnih voditeljev? Tudi o tem bodo molčali. — Njihovo hujskanje je naperjeno v prvi vrsti zoper organizacijo stanovanjskih najemnikov, ker jim je premalo rdeča, preveč objektivna in stvarna v delu. Njihove laži so usmerjene le v to, da bi najemniki nasedli socialističnemu hujskanju ter pomagali spraviti občino v socijalistične roke. Videli bomo, v koliko bodo stanovanjski najemniki nasedli socijalističnim hujskarijam. □ Kaj je z avtomatično telefonsko centralo na mariborski glavni poiti? Veliko se je že pisalo, da bo letošnjo jesen otvorjena na glavni pošti telefonska avtomatična centrala. i Glavni deli centrali so že davno tukaj in so I jih že montirali berlinski monterji, ker je na-I prava iz Berlina. Centrala bo letos gotova in tudi izročena na veliko veselje in odrešenje I uporabi. □ Avtobusna nezgoda. Med Mariborom in ; Teznom, kjer Be je vršila dirka z motorji, je vladal v nedeljo popoldne izredno živahen promet. Avtobusi mestne občine in privatnih podjetnikov so prevažali gledalce iz mesta na dirkališče. Avtobus g. VOlkerja je imel pri povratku v mesto smolo. Vsled defekta na krmilu je zavozil v jarek ter se prevrnil. K sreči je bil avtobus prazen, tako da se večja nesreča ni zgodila. □ Nezgoda pri delu. Na Glavnem trgu se je dogodila v soboto pri popravljanju hiše g. Laha nesreča. Na visečem odru zaposleni zidar Herman Ogrin je padel 4 m globoko ter dobil tako težke poškodbe, da so ga morali prepeljati v bolnico. □ Padee s kolesa. Posestnica Marija Žimko iz Razvanja je v nedeljo popoldne padla s kolesa in si poškodovala levo nogo, rešilni oddelek jo je prepeljal v bolnico. □ Žepar aretiran. Na Slomškovem trgu je neki gospod sedel na klopi v parku pred mestno hranilnico poleg Antona S. Med pogovorom mu je Imenovani neopaženo izmaknil iz žepa denarnico z drobižem. Okradeni je tatvino kmalu opazil ter dal žeparja aretirati. □ Ogenj v rafineriji. V nedeljo ob 8. zjutraj je začelo biti na stolnem zvoniku plat zvona. Iz Linhartove ulice, in sicer iz rafinerije Shell, kjer kuhajo smolo, se je začel valiti proti nebu gost dim. Mariborska požarna bramba je odbrzela z vso svojo moderno gasilno opremo na mesto nesreče in ugotovila, da gori 10 sodov smole. Priskočili so še na pomoč srnsilci iz Pobrežja, Studencev in Radvanja ter udušili nevarnost razširitve požara tekom pol ure. □ Slovesna blagoslovitev občinskega križa na Pobrežju. V nedeljo popoldne se je vršila na Pobrežju pred pokopališčem slovesna blagoslovitev prenovljenega in z vrtnimi nasadi okrašenega občinskega križa. Ta križ je postavila občina leta 1888. in bo torej obhajal drugo leto 40!etnico. Blagoslovitve se je udeležila poleg magdalenske duhovščine, pobrežkega g. župana in občinskin odbornikov zelo velika množica ljudstva iz Pobrežja in okolice Slovesnost je pov7.digni'a godba Katoliške mladine in pevsko društvu »Zarja* iz Pobrežja. □ Klub trgovskih akademikov. V torek ob 2. popoldne se vrši ustanovni občni zbor kluba 'igovskih akademikov v poslopju drž. trgovske akademije. Na zbor so vabljeni vsi prijatelji tr-govsko-akademskega naraščaja, — Pripravljalni odbor. □ Goljufijo lažizdravnika. Zadnje dni so dobivali mariborski lekarnarji večkrat recepte, napisane od dr. Risliča, vojaškega veterinarja. Večinoma so bili to recepti za opij ter izstavljeni za konje g- podpolkovnika Mariča. Recepte je nosil v lekarne neki fant. Ker se je pri nekeni lekarnarju nabral precejšen račun za g. Mariča, se ie interesiral pri vojaški oblasti za dr. Rističa; izvedel pa je, da veterinarja pod leni imenom v Mariboru sploh ni. Prijatil je nato stvar policiji. Včeraj je bil fant z receptom dr. Rističa zopet v neki lekarni. Sledil mu je deiektiv, ki je našel -dr. Rističa« v frančiškanski cerkvi, kamur mu je lant nosil zdravila. Izkazalo se je, da je to neki odpuščeni podporočnik bolničarske čete iz Siska. Zakaj je zdravila rabil, še ni dognano. □ Lažnjiva veloposestnira. Meseca junija jo prišla k nekemu tukajšnjemu čevljarju boljše oblečena kmetica, ki se je izdajala za veleposestnico Marijo Baumgartner od Kv. Ane na Krembergu. Kupila si je par čevljev, kot plačilo pa jo obljubila, da bo prinesla sllvovko in vino. Ker pa vele-posestnice že par mescev ni bilo na izpregled, jo čevljar spoznal, da je opeharjen. V nedeljo pa jo je nenadoma opazil v hotelu Halb\vtdl ter poklical stražnika, ki jo je aretiral. Na policiji se je izkazalo, da se zove Marija Zemljič ter je prebrisana goljufica. Cel/e er Orliški krožek v Celju priredi v nedeljo 25. septembra v mali dvorani Narodnega doma v Celju kuharsko razstavo, ki bo trajala od 7 zjutraj do 5 popoldne. Kuharski izdelki se bodo prodajali. Vstopnina 2 Din za osebo. Članice orliškega krožit a v Celju so obiskovalo lruharski tečaj, ki ga je vodila z veščo roko strokovna učiteljica orllške podzveze gdčna Hartinan. Pozdravljati je to delo Orliške podzveze, ki skrbi za izobrazbo svojih članic tudi v tem pogledu. Ker je gdčna Hartmanova priznana strokovnjakinja, obeta biti razstava zelo zanimiva. Zato opozarjamo občinstvo, da ne | zamudi ugodne prilike, da si razstavo ogleda. pr Knramhol. V nedeljo 18. t. m. sta trčila ! na oglu ob Samostanski tn Prešernov! ulici dvn avla, eden last nekega Zagrebčana, drugi last g. ' P. iz Št. Pavla v Savinjski dolini. Sprednja dela ^\Jxperiie pred spanjem zobe, ker boste tako prestregll škodljivo delovanje ostankov v ustih, ki so nevarni zdravju iu lepoti Vaših zob SARGOV K A i-iomro H T antiseptična zobna krema. obeh vozil sta odnesla precejšnjo poškodbe, ven- ' mena v kulturnem svetu. Danes se že udejstvuje dar ni bil nihče ranjen. Oba avtomobila sta sicer i kot socialna naprava, ki ne služi samo pouku tn lahko nadaljevala svojo pot, vendar so bila po- zabavi temveč zasleduje tudi že važne praktične trebna takojšnja popravila. P/H/ Mestni svet skušajo lokalni merodajnl f-ik-torji kljub nedavno izrečeni lapidarni nezaupnici ohraniti, da bi životarili še nadalje. Šolske sestro, ki so se nastanile na Minorit-skem trgu št. 3, poučujejo dekleta tudi v gospo-linjstvu, ročnih delih in šivanju perita. Novo mesio Tožka nesreča. Dne 16. t. m. je poskušal železniški delavec Novosel na železniški postaji Ozalj — na progi Ljubljana-Karlovec — skočiti na premikajoči se vlak, pri tem pa mu je spodletelo ter je obvisel na vlaku na suknjiču. Trikrat ga je zavrtelo. nato pa treščilo ob ram po ter strašno raz-mesarilo po gornjem delu telesa. Napol mrtvega so ga odpeljali v bolnico v Karlovec ter je le malo upanja, da ostane pri življenju. Knjige in revife NOVO PRVOVRSTNO DELO KRŠČANSKE POEZIJE. Krščanska poezija! Res, še živi med nami! Sardenko v a »Daritev« je nov dokaz k temu. Prečitaš jo trikrat in petkrat, vedno z večjim veseljem in užitkom. »Daritev« naj pride v roke vsakemu duhovniku in tudi vsakemu drugemu prijatelju duhovnega življenja. To je zdrava in prava duševnost. Vedri in dviga, modri in nikjer ne moralizira. Cena 30 dinarjev za to prvovrstno delo krščanske poezije ni predraga. Zakaj izbrana intimnost, nežna naivnost in bogata miselnost so vrline te knjige. Pomen založnice — Pijeve knjižnice — je ob takih idejah opravičen in njen namen vsem priporočljiv. Kdor želi imeti knjigo, ki je v resnici velike vrednosti, naj jo takoj naroči, ker je le malo izvodov na razpolago. Naroča se pod naslovom: Pijeva knjižnica v Ljubljani, Pred škofijo 6. ZVEZDE IN CVETICE. Knjiga o hvaležnosti. Spisal prof. Anton Kržič. Strani 304. Cena 25 Din. Kritika poudarja, da ni v slovenski vzgojni književnosti knjige, ki bi se mogla bolj priporočati kot Kržičeve ^Zvezde in cvetice«. — Vsal ca šola, vsako društvo, da, vsaka hiša bi jo morala imeti, ker »knjiga o hvaležnosti« bo kakor solnce: kamor pride, vse poživi in prerodi. Knjiga se dobiva v Jugoslovanski knjigarni in prodajalni KTD, II. Ničman. Radio. Osaovni pojmi iz radiotehnike. Spisal profesor Leopold Andree. Cena 60 Din. v platno vezano 76 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna. Pravočasno ob otvoritvi jesenskega velesejma, na katerem so radioaparati in radiopotrebšttne tako bogato zastopani, je izšla ta obširna knjiga, ki nas temeljito uvede v brezžično telegrafijo n telefonijo. Knjiga je pisana poljudno in kakor pmvi piBn-telj v predgovoru, je namenjena zlasti začetnikom, ki ae zanimajo za radio, pa še nimajo obširnejšega fizikalnega znanja. Če se hoče namreč kdo uspešno baviti z radijem, mora poznati poleg specialne radiotehnike tudi nauk o splošni eleklriki in o valovanju. Zato pričenja knjiga s splošno elektriko, nadaljuje z nihnnjen: in valovanjem, končno pa obravnava specialno radiotehniko, kolikor je potro buje za razumevanje radio-pojavov začetnik. Zlaslt ko prične spomladi delovali domžalska oddajna postajo. si bo lahko vsak bralec lega dela, ki se je vanj zamislil, sain napravil svoj prejemnl aparat ter po slušal koncerte domače ali tuje postaje Knjiga je seveda zelo bogata no slikah in sicer nudi 211 slik iz radiotehnike. Knjigo si mora nabavili vsak, ki se hoče uspešno bavili s to vedo, omislijo naj si jo tudi šole, saj jim nudi knjlnn vse osnovne pojme elektrike v poljudni oblik!" ftadlotelefonlja postaja pa tudf splošna veda, ki zavzema vedno več po- smotre. Orel Vsem odsekom in krožkom. — Občni zbor 0 P. bo letos v Akademskem domu nn Miklošičevi cesti 5 med hotelom Union in Vzajemno posojilnico in ne v ljudskem lomu — Zbor delegatov J0Z bo prav tako v Akademskem domu. Odseki imajo lejos lepo ugodnost, da lahko združijo z občnim zborom O. P. vaditeljski lečaj. Ne pozabile tečajnikom izročiti pooblastila ra občni zbor. Ker se tečaj začne šele v četrtek, 22. t. m. ob 8. uri dopoldne, še vedno lahko tečajnike prijavite, nko jih še niste. Naše dijaštvo Abiturijentoml Vpisovanje na ljubljansko univerzo se vrši od 1. do 9. oktobra. Za vpis je treba prinesti s seboj spričevalo o višjem tečaj-nej izpitu in dve fotografiji (6 krat 9 cm). Tiskovine za vpis sc dobe v času vpisovanja pri vratarju univerze. Kdor reflektira na krkršnekoli podpore, rabi odgovarjajoče število 1. prepisov spričeval o višiem tečajnem izpitu, 2. ubožnih spričeval za visoke šole, ki ob vložitvi prošnje niso nad eno leto stara in ki so jih potrdili župni, občinski, davčni in zemljepisni urad in davčno obla-! stvo. Ubožna spričevala so kolka prosta. — Vse i informacije o vpisu, študiju, hrani in stanovanjih i se dobijo v času vpisovanja v društvenih prosto-: rih jugosl. akad. društev »Danica«, »Zarja« in »Borba« Akademski dom, Miklošičeva cesta 5, Ljubljana. SK 'Železničar - SK rtuj i:6 (1:2). V nedeljo je gostoval v Ptuju SK Železničar in neza-služeno podlegel Ptuju. Mariborčani so predvedli lepo igro, zlasti napad. Slabša je bila krilska vrsta brez Stauberja in Frangeša. Tudi ožja obramba ni zadovoljila, zlasti mladi vratar. Ptujčani niso nudili ničesar in se imajo zahvaliti na zmagi samo sodniku g. Samudi. Kako je prišlo do tega, do je sodil g. Samuda, nam je nerazumljivo. Dobro bi bilo, da mariborska sodniška sekcija preišče to stvar. Sodnik je prisodil Ptuju dva očitna off-sido goala in igro neupravičeno podaljšal. S. K. Jadran. Danes ob 20 seja upravnega odbora v Narodni kavarni. — Tajnik. Kolesarska dirka Maribor— Vojnik—Maribor. Kolesarski klub »Perun« v Mariboru je priredil v nedeljo na progi Maribor—Vojnik—Maribor (razdalja točno 100 km) cestno dirko. Rezultati so kljub naporni cesti z ostrimi klanci, ki je bila mestoma zelo blatna in kljub dežju, ki je pral tekmovalne pri Konjicah, zelo dobri. 1. jc dospel na cilj Valentin Šibenik v času 3 ure 38 5 min. II. Ivan Jurič, 3 ure 56.12 min. (3 defekli na poti). III. Fr. Kramarštč, 3 ure 56.30 min. TVORNieaK!M.IHOllBAmiMC«flRNcUlNn!KJUOA X. . V\ . . DRUŽBA Z.Ctl. L1 il n 1 1AH A 3«feiifka razstava Mubljamkega veleiejma NEDELJSKI OBISK — 15. do 20.000 LJUDI. Pokrajinska razstava je doživela v nedeljo reko-den obisk. Splošen vtis je bil, da je v nedeljo obiskalo razstavo kakih 15 do 20.000 oseb, V vseh paviljonih, po vsem razstavišču, na vese-ličnem prostoru, v zabaviščih in pivnicah jc vladala ves dan gneča, tako da marsikdo niti na svoj račun ni prišel, ker si zaradi gneče niti vsega ogledati ni mogel. Glavno atrakcijo je tvorila v nedeljo seveda revija narodnih noš, pa tudi na vrtnarski, kmetijski in gledališki razstavi se je v nedeljo kar trlo ljudi. Kljub silnemu navalu pa je vodstvo razstave obdržalo vajeti v rokah in jc ves vele-sejmski upravni aparat točno in hitro funkcioniral, čeprav je morala pretežna večina čakati celo po pol ure pred blagajno. Enako, kakor popoldne na razstavi, je vladalo tudi zvečer na vese-ličncm prostoru živahno življenje in vrvenje. — Tudi v ponedeljek je razstavo obiskalo lepo število ljudi, sicer ne toliko kot v nedeljo, toda kakih 5C00 jih je bilo. Velesejir.ska uprava pripravlja za tekoči teden mnoge nove atrakcije in zanimivosti, tako da bosta obisk razstave, kakor zanimanje zanjo, vedno na višku. REVIJA NARODNIH NOŠ NA RAZSTAVI. V nedeljo popoldne se je vršila na pokrajinski razstavi bogata revija narodnih noš, ki je izpadla nad vse sijajno in je bistveno pripomogla k ogromnemu obisku razstave. Revije in tekmovanja narodnih noš se je udeležilo kakih 380 oseb v pristnih narodnih nošah. Zastopani so bili vsi kraji Slovenije. Posebno pozornost je vzbujal star pastir v pristni pastirski narodni opremi v radovljiški skupini. Tržačanke in okoličanke Trsta so se postavile s svojimi pestrimi, toda pri-prostimi in okusnimi narodnimi nošami, za katere je značilen šal in zlasti na poseben način zavezana ruta. Častno so bile zastopane Vipavke, Prekmurci, Slovenci iz Ziljske doline, Belokranjci in drugi. Da so se postavili naši Gorenjci, Kranjčani, Ločani, Blejci, Bohinjci, Radovljčani, naše Šiškarice, se razume samo po sebi. Oni, ki še niso videli, da ima tudi Ljubljana lastno narodno nošo, so se mogli v nedeljo o tem prepričati. Im-ponirale so peče Tmovčank. Najbolj častno pa so bili zastopani kočevski Slovenci, ki so prišli z originalnim jezdecem - polharjem in z vozom, obloženem z medvedjimi in lisičjimi kožami. Za kočevsko nošo so značilne dolge, bele halje, ki segajo do peta. Kočevci so pripeljali s seboj kolovrat in so na vozu predli. Omeniti je treba še ljubke otroške pare v gorenjskih nožah. Revija narodnih noš se je vršila pod pokroviteljstvom dvorne dame gospe Tavčarjeve, ki jc tudi predsedovala razsodišču. Revija ie vzbudila ogromno zanimanje in si jo je po približni cenitvi ogledalo kakih 15.000 oseb. OCENITEV VRTNARSKE RAZSTAVE. Ljubljanski vrtnarji so letos zopet priredili vrtnarsko razstavo, o katere lepoti in oknsnosti aranžmaja gre že danes glas širom Slovenije. — Letos prvič pa so se posamezni razstavni oddelki tudi ocenili. Sestala se je dne 17. sept. ob 8 zjutraj ocenjevalna komisija, katere predsednik je bil nadzornik mestnih nasadov Heinitz, člani pa ga. Lenarčičeva, Šarabonova, vrtnar Wilhelm I iz Zagreba in ravnatelj velesejma Dular. Komisija je soglasno priznala, da je napredek od lan-aske razstave izreden in je razstava v čast vsa-Ikemu velemestu. Zlasti se že opaža skoraj popolno harmonijo in ubranost barv ter cvetja. Ocenjevalci so točno pregledali celo razstavo in z obžalovanjem vzeli na znanje, da tvrdka Baje ne j konkurira, ki bi zbog njenega krasnega aranžmaja gotovo popolno dosegla zlato kolajno. — Tvrdki Pavel Šimenc je bila soglasno podeljena zlata kolajna zlasti za krasno izvedeno zamisel štirih letnih časov, Tvrdki K o r s i k a je bila za celotno opremo, zlasti pa za ženitovanisko mizo podeljena zlata kolajna, za kakteje pa še posebej srebrna. Tvrdka Herzmansky je po okusu in v vezavi na višku in ji je bila soglasno prisojena zlata kolajna. Tvrdka Ivan Šimenc ima veliko smisla za vrtnarsko umetnost, pokazala je obilo mate-rijala in ji je bila soglasno prisojena srebrna k o 1 n j n a, Tvrdka Ferant se je izkazala s sadnim 'drevjem, ki je vse hvale vredno. Sestava rastlinske dekoracije zlasti begonij je krasna; zato zlata kolajna. Vsem umetnikom - vrtnarjem k visokemu odlikovanju najiskreneje čestitamo z željo, da nas v bodoče še presenetijo s sadovi njih delavnosti in znanja. Ljubliana pa je lahko ponosna na svoje vrtnarske obrtnike. VINSKA RAZSTAVA NA VELESEJMU. Poleg sadne razstave tvori v paviljonu »G« vinska razstava posebno privlačno silo že s svojo pestro zunanjostjo, še bolj pa s svojo iz-borno steklenično notranjostjo, ki potegne liki magnet vsakega mimoidočega k sebi. Posebno v nedeljo popoldne je bil pri tem oddelku že tak naval, da so se posamezniki komaj naprej prerili. Razstavljena so štajerska in dolenjska vina, in sicer so razstavili štajerska vina Clotar Bou-vier iz G. Radgone 16 vrst raznega vina, med temi tudi 2 izbora in 3 vrste šampanjca; uprava velcposestev grofa Herbersteina v Ptuju 10 raznih vrst ; Osterbarger Fr. iz Ptuja 8 vrst, med temi tudi lastno vermut vino; vinske veletrgovine in vinogradništva Pugel in Rossmann iz Maribora, Canjko Franjo iz Slovenjgradca, Ornig Josip iz Ptuja, Furst in Sinovi iz Ptuja ter Hird-ka Hintze iz Orešja pri Ptuju (3 vrste lastnega šampanjca) raznovrstna vina raznih letnikov od 1912, 1917 in od 1921 do 1927 ter raznih vrst kot laški rizling, reški rizling, šipon (mozler), tra-minec navadni in dišeči, muškatni silvanec, bur-gundcc beli in burgundec modri, stara Portugalka {zadnja dva uprava Herberstein), murski biser in sladki murski biser izbor (Bouvier), je-ruzalcmec ter od šampanjcev Demi sec, Bouvier sec in Cuvže Reservee (Bouvier) ter Imperilal, Diamant in Elite sec (Hintze Ernst); kot edini znani šampanjski tvrdki ▼ Sloveniji. Katerim vseh teh vin naj bi sc dala prednost. je pač pri taki obilici in brezhibnosti težka odločitev. Vsekakor pa prednjačijo Bouvierovi rizlingi in izbori, traminec »Hercegovščak) ter oran-žerica, dalje Herbersteinov traminec, laški rizling letnik 1925 in 1926 ter modri burgundec, Oster-bergerjev neprekoslflvl dišeči traminec ter rizling letnik 1925 in tako zvazrf »Maedchentraubc«, letnik 1925, Pugel in Rossmannov muškatni silvanec in burgundec. FurstoT Jeruzalemec. Canjkov silvanec letnik 1924. Nekatere teh Wrdk kaiejo tudi, da so na vrikc časnega kletarstva, V»r je pač glavni pogoj. Ornijjov muškatni silvanec letnik 1925 iz Zel. d*wi tar mozler letnik 1926 h Zavrt Od štajerskih vtaogradnikov-razstavljalcev je nam omeniti vinogradnike Mursa Josip iz Krapje pri Ljutomeru, ki razpolaga s finim ljutomerskim vinom, Gajšek Fr. iz Zusma z izvrstnimi žusemski vini, kot beli burgendec i. dr. Samostan očetov Trapistov v Rajhenburgu je razstavil originalno rdeče vino »Jamay« in sre-miški burgundec letnik 1923 in 1924. Od dolenjskih razstavljalcev so se odlikovali: kmetijska šola na Grmu z belim burgundcem letnik 1925, graščina Klevevž pri Šmarjeli (A. Ulm) z jakim rulandcem letnika 1921 in 1926 ter z burgundcem letnik 1924. (Tudi tu se vidi, kaj premore umno kletarstvo.) Kartuzijski samostan v Pleterjah je razstavil razna namizna bela in rdeča vina, ki jih ima šc naprodaj, Bon Vinko iz Krškega pa svoj dolenjski zviček in črnino, dočim je A. Sušnik poslal svojo dobro novo portugalko iz Trške gore pri Novem mestu in Boccio Josip iz Brežic belo in rdeče navadno vino. Vsi ti razstavljale! imajo od teh vin večje ali manjše količine v steklenicah in sodih naprodaj ter se interesenti obrnejo naravnost na te tvrdke aH potom razstavnega zastopstva v vinski razstavi. Žal se v steklenicah le malo more poslati v Ljublhno, ker mestna užitnina, ki znaša za vsalro steklenico 10 odnosno z drž. trošarino 12 Din, podraži znatno taka naročila. R.nzstava bo siccr otvorjena do zaključka, t. j. do 27. t. m., toda vprašanje je, če bo pri takem dnevnem zanimanju tedanja zaloga dotlej trajala, zaradi česar priporočamo osobito večjim odjemalcem, da se čim prej te ugodnosti za spoznanje in naročbo raznega vina okoristijo. RADIO - RAZSTAVA. Izid ocenjevanja razstavljenih radio-aparatov. Stroga ocenjevalna komisija gg. ing. Kolarič, prof. Andree, ing. Eržen, Jakopič Evald, prof. Nardin in kan. ing. Stegu je prisodila prvo nagrado gospodu Vojku Zelenik iz Ljubljane za niegov štiri-cevni aparat »Browning Drake«. Od 60 dosegljivih točk je dosegel 49.64. Drugo natfrado je dobil g. Milan Grosičar, tehnik iz Ljubljane za njegov štiriccvni aparat »Neutrovox«, doseženih točk 48.31. Tretjo nagrado s 40.65 dosežnih točk jc komisija prisodila g. Benjaminu Lenassi iz Logatca za dvocevni aparat »Audion z riakcijo«. Četrto nagrado je dobil g. Omota Rudi iz Ljubljane za štiricevni aparat, doseženih točk 40.31, peto pa gosp, Baje Bogomil iz Rožne doline za svoj aparat »Autodyne«, doseženih točk 36 39. Prizna nje je komisija izrekla g. Vlad. Babnik, tehnik iz Dravelj za njegov dvocevni »Reinarlzt«, dosegel je 32.89 točk. Poleg denarnih in materialnih nagrad dobe odlikovanci še srebrne in bronaste kolajne. Vsi premirani aparati so razstavljeni na razstavi in so deloma tudi naprodaj. Sploh je letošnja radio - razstava v vsakem oziru mnogo boljša od lanske, kar dokazuje, da so naši amaterji korakali sporedno z razvojem moderne radio - tehnike. Mladinski dan na razstavi. Velcsejmska uprava organizira dogovorno s šolskim oblastvom skupen obi^k mladine vseh ljudskih in meščanskih šol iz Ljubljane in okolice na razstavi. Ta skupni obisk se bi vršil v petek, dne 23. sept. popoldne. Vse ljubljanske in okoliške šole se zberejo ob 2 popoldne na Vodnikovem trgu, odkoder odkorakajo z godbo na čelu na razstavo. Vstopnina za vsakega otroka bo znašala le 3 Din, revnejši pa bodo imeli prost vstop Spremljajoči sorodniki plačajo 5 Din vstopnine. Vstopnine na zabaviščih v »malem Pratru« bodo znižane za mladino za 50 do 75 odstotkov. Lepotna in druge konkurence na razstavi. V sredo dne 21. sept. ob pol 9 zvečer se bo vršilo v Dolničarjevem paviljonu na razstavi temkova-nje, katera mladenka ima najlepšo kito, in katera ima najlepšo bubi glavico. Za najlepšo bubi glavico je pripravljena nagrada v obliki manikur-ne garniture, na najboljšo kito pa česalna garnitura. Konkurenco priredi restavrater Dolničar z dovoljenjem in pod pokroviteljstvom vclesejmske-ga ravnateljstva. V petek zvečer se bo vršilo tekmovanje debelih moških. Najtežji moški dobi darilo v obliki sodčka piva. Moški bodo tekmovali tudi, kdo ima najdaljše noge, ženske pa, katera ima najmanjšo nogo. V soboto popoldne pa pride glavno: Konkurenca za naslov najlepše da- . me v Ljubljani. Na to tekmo opozarjamo vse ljubljanske lepotice, o katerih vemo, da je marsikatera zase prepričana, da je ona najlepša. Srednješolci in akademiki imajo danes dne 20. septembra, v četrtek 22. in v petek 23. sept. pravico do polovične vstopnine na razstavo, če se izkažejo s katerokoli dijaško legitimacijo. Vodstva šol opozarjamo, da je uprava Ljubljanskega velesejma dovolila za rcset Pokrajin- ; ske razstave od 17. do 26. septembra za mladino znižano vstopnino po 3 Din, ako jo obiščejo v skupinah pod vodstvom svojega učiteljstva. — Revni učenci celo zastonj, — Ker je ogled te razstave velikega vzgojnega pomena za našo mladino, bo obisk za vsakega poedinca zelo koristen. 20% popust na gledaliških vstopnicah k vsem predstavam za čas II. Pokrajinske razstave od 17. do 26. septembra imajo posetniki kulturne. razstave »Gledališče - Ljudstvo - Družba«, ki se nahaja v paviljonu »K« na sejmišču. Vsak po-setnik te kulturne razstave dobi pri vhodu v paviljon listek, ki naj ga dobro shrani. Na podlagi tega listka ima pravico, da zahteva pri gledališki blagajni 20% popust. Prost vstop gledališkim igralcem. Uprava Ljubljanskega velesejma je dovolila z ozirom na študijski pomen članom ljubljanskega »Udruže-nja gledaliških igralcev« prost vstop na razstavo. Člani Udruženja naj se pri vhodih legitimirajo s člansko izkaznico, ki je opremljena s lotografijo. Sccr.icni osnutki. Natečaja za sccnične osnutke o priliki Pokrajinske razstave se je udeležilo pet konkurentov. Žirija gg.: upravnika ing. arh. Kregarja, scenografa Vavpotiča, arh. dr. Vurnika, prof. O. Šesta in ravnatelja velesejma konzula Dularja je nagradila s prvim darilom osnutke Skružnya ml. (Veronika Deseniška in Golia: Pe-terčkove sanje.) Drugo darilo je prejel arh. Spin-čič za osno tke Cankarjevega Pohujšanja, tretje Vavpotič ml. za osnutke Pohujšanja in četrto Delak Ferdo za osnutke Pohujšanja. Osnutki, ki so bili nagrajeni, se nahajajo razstavljeni v oddelku »Gledališče« (slikarski del). Istotako so izloženi nenagrajeni osnutki rposlani pod geslom »Škoda časa«. Vodstvo po gledališki razstavi. Uprava velesejma bo priredila tekom razstave v oddelku »Gledališče« (paviljon »K«) par vodstev po razstavi za ljubljansko občinstvo, za dijake in slednjič za podeželske goste. Prosimo interesente z dežele, da javijo svoj prihod Prosvetni zvezi, da taiste posredujejo ta urede vse potrebno v uradu velesejma. Šolska vodstva (1'rubljanska in zunanja) istotako prosimo, da pravočasno javijo svoj obisk. VnH«t»-» m bodo vršila, kot je predvideno, ■ v soboto dne 24. septembra, čas in erent. {spremembe se bodo pravo£uao objavile. Spori Konjske dirke v LJubljani. V soboto 42. in v nedeljo 25. I. m. se bo le vršile na vojaškem vežbališču pri Dev. Mar, v Polju velike dirkalne in vozne tekme, pri katerih nastopijo najboljši dirkači in vozači Slovenije, pa tudi iz drugih pokrajin, tako iz Zagreba in Bel- I grada. Spored te zanimive konjsko-sportne pri- ; redit ve je zelo obsežen. V soboto jo na programu kot pr*'t ljubljanska dirka, za katero j« dalo mesto Ljubljana nagrado v znesku 3000 Din. T* dirke se udeleže 3 do 12 let stari, v Sloveniji rojeni konji. Druga točka sobotnega programa jo preizkušnja dresure jnhalnih konj. Nastopijo gen. štabni podpolkovnik A. Lokar s kobilo »Mignonc, ga. dr. Lukmann s konjem »Sinko*, gdč. Lem Galle iz Bistre na konju »Satan«, gdč. Melita G8tr iz Ljubljane aa konju »Lisec«, g. Vladimir Janu-šič iz Ljubljane na Zoranu« in konjiški podpolkovnik V. Seunig iz Belgrada z dvema prvovrstnima dirkalnima konjema, s katerima se udeleži prihodnje leto olimpijade v Amsterdamu. Tretja je mariborska dirka, za katero je razpisana državna nagrada v znesku 3500 Din, četrta dirka za konje, ki so po dirki na prodaj. Državna nagrada v znesku 2500 Din. Zadnja točka sobotnega sporeda je galopna dirka, za katero jo določena nagrada 4000 Din. To je ^teeplechase za triletne in starejše konje. Tu nastopijo artiljerijski kapo an I. klase R. Sto;anovič iz Ljubljane s kobilo >So-lunkac in s konjem »Ždralint, artiljerijski podporočnik B. Okoren s konjem »Polor, kapettn Gjojič s konjem »Marquis«, gdč. Melita Gotz na »Li3cu< in generalštabni podpolkovnik Lokar na Gidranu«. V nedeljo je na sporedu kot prva točka velika slovenska dirka, za ka/ero je razpisana nagrada 5000 Din. Druga točka je zopet preizkušnja dresure jahalnih41 konj, in sicer pod težjimi pogoji. Tretja točka je dirka za konje domače reje iz ljubljanske oblasti, ki so najmanj tri mesece v posesti sedanjega lastnika. Nagrada znaša 2200 Din. Cetila ločiva je II. heat velike slovenske dirke. P-ila olimpijski program za šolsko jahanje, ki ga izvaja konjeniški podpolkovnik Seunig. šesta in zadnja pa tolažilna handicap dirka za vse konje, ki so pri tem mitingu startali. Nagrada znaša 2500 Din. Poleg že omenjenih dirkačev in vozačev nastopijo v soboto odnosno v nedeljo gg. St. Mužek iz Nedeliša, Ivan Koražija iz Maribora, Josip For-tuna iz Borovnice, Robert Lukmann iz Maribora, Šegula Jan« iz Illaponcev, A. Pavlin iz Podbrezja, j A. Slavič iz Banovcev, Fric Skoberne iz Celja, ' N. Klancir iz Zagreba, Mihael Primožič iz pristave Križe, N. VVeitzol iz Maribora, J. Novak iz Maribora F. Podgoršek in znani lastnik kobilarne Turaiš Warren Lippit, vsi sevoda s prvovrstnimi jahalnimi in dirkalnimi konji. Program je torej obširen in zanimiv, tako da se obeta ljubiteljem viteškega športa, pa tudi širšemu občinstvu izreden užitek. Za prevoz udeležencev bo na razpolago v soboto dovolj vagonov, ki se priključijo rednemu vlaku, v nedeljo pa posob. n vlak. Poleg lega bodo vozili na vojaško vežbališSe tudi avtobusi. Avto-mobiliste opozarjamo, naj si izbero za vožnjo tja in na/.aj^ eno cesto, najbolje mimo pokopališča pii Sv. Križu, da ne bodo ovirali pešcev. Oni, ki pojdejo na vežbali^če peš, naj si izbero po možnosti pot čez Selo. Ker je že letalski miting pokazal, da povzroča kupovanje vstopnic na vežbališču občinstvu m prirediteljem neprihke, opozarjamo na proJprodajo vstopnic, ki se vrši od danes pri tvnlki J. Goreč v palači Ljubljanske kreditne banke. Motorna dirka na Teznu. V nedeljo, dne 18. t m. se je vršil na Toznu pri Mariboru v letošnji jesenski sezoni za publiko najinteresantnejši dogodek — motorna dirka. Pa tudi za športnike je bila dirka zanimiva, startali so sami internac.ijonalno znani dirkači in dirka je nudila polno napetih prizorov ljutih bojev med posameznimi tekmovalci. Organizacija dirke je bila brezhibna. Mariborski Motoklub, kojega odbor je dirko vodil, si je pridobil tozadevno že precej prakse, lako da so si starti hitro zaporedoma sledili. Nekatere napake bo potrebno prihodnjič odpraviti. Pred vsem zahteva publika, da se vsak start objavi na takem mestu, da bo vidno vsem. Dalje bi bilo potrebno tudi rezultate vsake dirke, oziroma čase objavili; najprimernejši bi bil za to megaton. Tribuna za komisijo je prenizka, nepregledna in premajhna. V bodoče bi se moral vstop dovoliti samo članom komisije in novinarjem, ne pa vsakomur, komur se poljubi. Dirka je potekla brez nesreče; rezultati bo za kratko progo, ki na ovinkih niti ni dvignjena, zelo dobri. Rezultati so naslednji: 7. Dirka Juniorjtv (motorna kolesa do 1000 ccm — 15 krogov — 15 km). 1. Franc Krainer (Wiener Neustadt) na Moto Guzzi 250 cm'1, čas 11.52.5. 2. Uroič (Zagreb) na BSA 350 cm" 11.54.5. II. Dirko — motorna kolesa do 250 cm" — 10 km. 1. Franc Reiter (New Gerard 248 cm") 7.44.2. 2. Franc Krainer (Moto Guzzi 250 cm") 7.53.5. III. Dirka — motorna kolesa do 500 cm' — 15 km. 1. Lady Mdsslacher (Dunaj) na Sunbeam 493 cm' v 10.10. 2. Strban (Zagreb) BSA OHV 500 cm" v 10.81.7. IV. Dirka - motorna kolesa do 175 cm* — 7 km. 1. Slavica Lothar (Zagreb) na Guome Rhone 175 cm" v 6.35.2. 2. Hans Sandler (Graz) na Puch 175 cm* v 6.48.5. V. Dirka — motorna kolesa do 350 cm' — 12 km. 1. Josef Walla (Wien) na New Henlev, 348 cm', v 8.57.4. 2. Sch»eeweis Martin (Graz) na Cov. Eagle 250 cm" v 0.2.8. VI. Dirka — motorna kolesa do 1000 cm* — 20 km. 1. Lady Mdsslacher (Sunbeam 493 cm) v 14.53.2. 2. Štrban (BSA OHV 500 cm") v 14.59.8 VII. Dirka za prvenstvo Slovenije — bree limita — 20 km. L Štrban (BSA OHV 500 cm") v 14.50. 2. Pivec (Zagreb) na Rudge \Vithworthu 500 cm* v 15.85.9. VIII. Di<-ka m darilo Motoklub a Maribor — motorna kolesa do 1000 cm' — 20 km. 1. Lady Mosslacher v 18.46. 2. štrban v 14.14.6. IX. Dirka motornih koles s prikolico — 10 km. 1. Straži (Ljubljana) na A. J. a v 9.14.4. Internacionalni tenls-turnlr za prvenstvo Slovenije. ZMAGOVALCI: DR. MUUK (DUNAJ) IN GA. DR. KRAUSOVA (MARIBOR). Ob veliki udeležbi konkurentov iz Slovenijei, Zagreba in inozemstva je bila včeraj zaključena poslednja teniška prireditev letošnje sezone. Senzacija je bila v tem da je mladi Hitze porazil prvaka Slovenije g. Leyrerja 6:2, 8:10, 4:6. Premagana je bila tudi prvakinja Jugoslav. ga. Schweick-hardt od ge. dr. Krausovo 7:5, 0:6, 6:2, ki si je priborila naslov prvakinje Jugoslavije, dočim je prvenstvo Slovenije izvojeval dr. Muuk z Dunaja, ki je sedmi igralec po prvenstveni listi v Avstriji. Nogomet v Mariboru. V pokalnih tekmah sta 3e placirala v finale SK Maribor — po zmagi nad Svobodo 6:1 — in SD Rapid, ki je imel mnogo posla, da je odpravil Železničarju s 5:1, precej po zaslugi sodnika g. Radoliča. Finale pa se odigra šele 25. t. m. Tekma bo gotovo zelo zanimiva, ker bo njen izid nudil možnost za sklepanje o izidu jesenskih prvenstvenih tekmovanj. Gotovo je, da si bo Maribor na vsak način skušal priboriti nazaj prvenstvo, kakor je tudi gotovo, da ima sedaj Maribor več upa na zmago, ker je njegovo moštvo v mnogo boljši formi od Rapidovega. Da se temeljito pripravita na odločilni boj, igrata oba kluba težje tekme. Tako je Maribor najprej igral s VSlla-chom, nato s celjskimi Atletiki (8:1), zagrebškimi Železničarji (2:2), v nedeljo pa bo igral proti zagrebški Concordiji. Rapid je igral s celovškim Ra-pidom, v nedeljo pa v Celovcu s KAC Nogometna sezona je letošnjo jesen izredno živahna. Tudi naš najmlajši ldub Železničar pridno igra in je v nedeljo že gostoval v Ptuju. Zdi se, da bo letos boj za placoment na prvenstveni tabeli izredno trd. DEMPSEY — TUNNEY. Še par dni ta zaplesala bosta. Soldier Fields se imenuje ogromni stadion v Chicago, kjer se bosta udariti. Za 140.000 gledavcev je prostora, razprodano je menda že vse. Sedeži po 40 dolar--jev so zares že davno vsi razprodani, od prekup-cev seveda, ki dobijo na dan boja tudi po 200 do 1000 dolarjev zanje. Večkrat je manager s pre-kupci pod isto odejo, ta Tex Rickard vse to dobro razume. Nikdar, pravijo, še niso bile vplačane takšne vstopninske vsote, kot so sedaj. Računijo na 2 milijona dolarjev vstopnine in tudi na 3 milijone. Posebni vlaki bodo prihajali od vsepovsod, cene v hotelih v Chicago so poskočile na bajne višine. Poleg stadiona je park za 20.000 avtomobilov, za pol dolarja ti stražijo avto. Kako Amerikanci znajol Ko je Dempsev treniral, ga je smel vsakdo zastonj gledati, a za avtomobilni prostor je moral plačati. In spet je bila lepa vsotica skupaj. Dempsey prej v Ameriki ni bil prav nič priljubljen, priljubljen je postal šele po boju s Tun-neyem. Sedaj ga imajo pa zelo radi, in Tunneya ne marajo. Po boju s Tunneyem so Dempseyu očitali, da je preveč ponočeva! in da je zato med bojem zaspal; dalje so rekli, da je med bojem vidno hujšal, da ga je pičil komar itd. Vse polno je bilo izgovorov. Sedaj pa o Tunneyu nravijo, da preveč rad romanc bere in v gledališče hodi, da je sanjač in da nasprotnika sanjaje pričakuje itd., Dempsey pa da sam pride. Stave se pa glasijo še zmeraj 7 : 5 za Tunneya. Najbolj so Dempseyu zamerili, ker se je med vojsko tako skrival, on, ki jc bil . endar tako bojevit. Po porazu lanskega leta so mu vse odpustili. Cele stolpce so prinašali časopisi o njegft^gm treniranju, simpatije zanj so se zbujale. Pred bojem s Sharkeyem, ki ga je moral Den-psey premagali, če je hotel priti do Tunneya, si slišal povsod v Ameriki eno samo vprašanje: »Ali bo Dempsey zmagal?«, v cestni železnici, v omni-busu, v prodajalni, v brivnici, v čakališčih kinov, doma v družini; vsi so stavili isto bojazljivo vprašanje, moški, ženske in otroci, stari in mladi. In ko je po boju naznanil radio, da je zmagal Demp-sey, je vsa Amerika vzkliknila: »Hvala Bogu, Dempsey je zmagai!« Borba s Tunneyem se bo vršila 22. t. m., razen v slučaju slabega vremena, ko jo preložijo. Pa pravijo, da bo vreme 22. t. m. lepo, ker je bil v zadnjih 50 letih ta dan že 36krat lep, Stotisoči bodo tedaj podžigali svoja ljubljenca in si bodo po k. o. zmagi tega ali onega padli okoli vratu ali pa bodo žvižgali in morda tudi priložili svojemu sosedu kakšen upper-cut in kakšno podobno ljubeznivost. Milijoni so v stavah, stave rastejo, šc med bojem; gong naznani konec, listi prine-sejo sliko novega ali starega svetovnega prvaka, in končano je. Pravijo, da ie vse to surovo, nekulturno. Kakor se vzame. Stokrat lepše jr. če občudujemo telesno moč in spretnost, kot pa če sedimo v zatohlih gostilniških prostorih in občudujemo moč Bakhovih darov. AMERIŠKA PLAVALNA PRVENSTVA. Po končanih tekmah v Bologni so dvakrat zanimiva plavalna ameriška prvenstva, izvojevana v Honolulu (Havaijski otoki). Nekaj rezultatov bomo zapisali: 110 y prosto VVeissmueller 58 sekund; 2. Kojae, 17 let star; 3. Japonec Takaiši. 1 milja prosto Crabbe, 18 let star, 21:52.4; vrsta 880 yar-dov Amerika 9:20.2, 2. Japonska, 3. Havai. 220 y hrbtno Kojac 2:36. 440 y prosto W. 4:58. 330 y mešano (prsno, hrbtno, crawl) Spence 4:14.6. 880 y prosto W. 10:22.2. 440 y prsno Spence 6:19 8, 220 y prosto dame Wehschlau 2:6.4. V splošni klasifikaciji je dosegel 1. W. 15 točk, 2. Crabbe 14 točk, 3. Spence in Jardins po 10 točk. Tekme so se vršile na 110 y dolgi progi. Na 50 y dolgi progi so bili pa rezultati sledeči: 100 m prosto W. 58.3, 220 y W. 2:17, 440 y prosto Charlton iz Avstralije 4:50.8, 220 y dame Norolins 2:46.6. Kakor vidimo, je čas povsod izvrsten, in vidimo tudi, da se na novo poraja veliki avstralski plavač Charlton. Ša£> Ljubljanski šahovski klub prične z rednim igranjem in prireditvami v sredo 21. t. m. v svo jem lokalu v kavarni Slon. Na ta igralni večer te priredi brzoturnir za prvenstvo v septembru. Na drugi igralni večer, v soboto 25. t. m., igra klubov najmočnejši igralec g. Ljudmil Fulani simultanko, ki sc naj je udeleže poleg članov tudi nečlani, zlasti so vabljeni člani bližnjih klubov. Začetek ob pol šestih. Klubovo članstvo jc poverilo vodstvo kluba do rednega občnega zbora odboru, katerega predsednik je Rudolf Mrzlikar, tajnik C. Vidmar, blagajnik L. Furlani, gospodar A. Vogelnik. Novi odbor bo stopil v pogajanja z vsemi bližnjimi klubi ta krožki radi skupnih prireditev in medsebojnih tekem, ki naj imajo namen razširiti interes za šah v najširše sloje. Pridobiva mwh naročnikov! G ospodarstvo Za trs. pogodbo s Turčijo. Naša trgovina « Turčijo izkazuje lani znatno nazadovanje. Lani smo uvozili iz Turčije za 40 milijonov 5000 Din, od tega tobaka 22 milijo soli 14.5, bombaža za 1, sezamovega, makovega in bučnega semena za 1 milijon Din. Leta 1925. je znašal uvoz 9,858.000 Din in sicer: sezamovo, makovo in bučno seme 73 milij. ter preproge OD milijona dinarjev. Lani je bila naša trgovina s Turčijo za nas pasivna. Kajti naš izvoz v Turčijo je znašal 5264 ton za 25,797.000 Din, glavni naši izvozni produkti so bili: sir. kaškavalj 15.1 milij., Sivina 8.9, Jeklo in produkti 2.4, papir in lepenka 1.8, cement 1-5 ter maslo 0.2 milijona Din. V letu 1925. smo izvozili v Turčijo še 18.978 ton v vrednosti 67,779.000 Din. Izvažali smo leta 1925.; sir. kaškavalj 34.1 milij., bomb. blago 6.7, cement 6.6, jeklo in produkte 5.9, moko 5.4, živino 5, obleko In perilo 2.2, maslo 0.9 in papir ter lepenko 0.26 milijona Din. Se večja je bila vrednost našega izvoza v letu 1924, ko je znašala 101.8 milijona Din. Iz teh podatkov je razvidno, da bo mogla postati Turčija važen uvoznik naših produktov. Že pred vojno je igTala Avstroogrska važno vlogo v turški zunanji trgovini in tudi slovenska industrija, pa tudi kmetijstvo sta plasirala veliko produktov v Turčiji. Danes je prevzela vlogo Avstro-ogrske Češkoslovaška, ki stoji med uvozniki v Turčijo na 5. mestu. Ze pred vojno so našli naši produkti v Turčiji dober trg, toda sedaj nam je konkurenca onemogočena, ker nimamo s to državo trgovinske pogodbe. Zato moramo pri uvozu plačevati 800 odst. ažija, med tem ko druge — pogodbene — države plačajo samo 500 odst. Sicer se že govori o sklepanju pogodbe, toda temu tako dolgo ne moremo pristopiti, dokler ne uredimo vprašanja sekvestrov nad posestvi podanikov v naši državi. Sedaj poročajo iz Belgrad a, da je pravosodno ministrstvo izdelalo predlog tozadevne konvencije. Kakor pa vse kaže, še dolgo ne bomo prišli niti do pogajanj ne. Produktov, ki bi jih mogli iz Slovenije izvažati v Turčijo je cela vrsta. Med poljedelskimi produkti je omeniti fiiol. Leta 1924. smo izvozili iz naše države za 1 milijon Din fižola, toda ta izvoz je pozneje popolnoma izostal. Živina ne pride v poštev za izvoz, pač pa industrijski produkti. Lani smo izvozili 142 ton jekla in produktov v vrednosti 2.4 milij. napram 258 tonam za 5.9 1. 1925n ter 269 tonam za 6.8 milijona Din v letu 1924. Leta 1923. je znašal izvoz 191 ton za 2.5 Hlilij., J. 1922. pa 6.6 tone za 0.35 milij. Din, V to ' ŠKupino spada izvoz finega jekla, verig, kos in stpov, .prodja, žebljev ter emajlirane posode, za kar je bila Turčija že pred vojno dober trg, ki ga pa v zadnjih letih samo radi tega, ker nismo imeli pogodbe, ne moremo pridobiti nazaj in se na njem ie intenzivneje udejstvovati. Naša usnjarska industrija se tudi zanima zn trg, vendar pa ne more napraviti zaključkov radi 800 odstotnega ažija, zatrjuje pa, da bi se dalo v Turčijo prodati mnogo njenih produktov. Industrija lesnih produktov, — najrazličnejšega pohištva bi ravno tako z uspehom mogla plasirati svoje produkte v Turčiji. V poštev pride tudi les, vendar pa je tu romunska konkurenca zelo močna. Mogoče bi kon-veniral izvoz v južne dele Turčije. Vaien bi bil lahko v še večji meri turški trg ca papir in lepenko. Lani smo izvozili papirja in lepenke 62 tem za 1.8 milij., leta 1925. pa 12 ton za 0.26 milijona Din. Tu nam dela hudo konkurenco Avstrija, pa tudi Češkoslovaška. Možnost večjega izvoza je tudi za tekstilije; leta 1925. smo izvozili bombažnih tkanin za 6.7, obleke in perila za 2.2 milijona Din. Lani je ta izvoz popolnoma prenehal. Toda že pred vojno je znana gorenjska bombažna'industrija izvažala v Turčijo. V tekstiliji so najvažnejše uvozne države v Turčijo: Italija (za masne produkte, ceneno blago), za boljše blago pa Češkoslovaška in Anglija. Tudi konzerve bi se dale plasirati v TurJSiji- Kakor kažejo navedeni podatki, hi se izvoz zlasti industrijskih produktov iz Slovenije v Turčijo znatno razvil, potrebno pa je zato, da naSa država čimprej sklene s Turčijo trgovinsko pogodbo, da ne izgubimo še teh trgov za naše produkte. * * * Devizni promet belgrajske borze je znašal pretekli teden 88 milijonov dinarjev napram 30 milijonom prejšnji teden. Hmelj. Nlirnberg, 17. t. m. Dovozi ta leden 1950 bal, od teh po železnici 1400. Promel 1200 tal. Kljub majhnemu povpraševanju so ostale cene neizpremenjene. Za prima hmelj se plačujejo dobre cene, za slabe vrste pn je malo povpri^ vanja in jih je težko prodati. Gospodarske vesti iz Trsta. Carinske ttupi-si;s>ke pristojbine za inozemsko blago, ki gre r.lfori Italijo in ki je oproščeno carinske revizije na n"»-ji na podlagi tov. listu priloženega car. lista, se znižajo na polovico zneska, ki je veljal do 16 junija t. 1. — Pri odpravljanju zbiralnih vagonov Jo Trsta mora b:ti tov. listom ali pa slatistiftitir. Izjavam priložena lista paketov v 3 izvodili, drugače vagone na meji uslavijo. — Redna zvew< jc sedaj vsak mesec s Kalkulo In Madrasom, Od 1928. pa tudi z Rangunom. — Llojdovi brzoparnlki odpotujejo iz Trsta od 20. t. m. daljo no v petek popoldne v Aleksandri jo, ampak v soboto ob 1. zjutraj. — V Smirno vozijo parniki vsakih 14 dni; v sirski pristanišča vsak teden; vzhodnoazijska linija gre vsake 4 tedne. Za južno Ameriko prevzema sedaj tovore tudi Saturnia: ekspresno blaga pride v južno Ameriko že v 10 do 14 dneh glede na pristanišče. — Italijansko borze ostanejo 18., 19. in 20. t. m. zaprte. 19. septembra 1927. DEKAR. Tendenca za Berlin je bila danes slaba ia je oslabela kljub mednarodni čvrstoči v Ljubljani na sr. kur/. 13.5175. London je bil tudi danes čvrst, v Ljubljani in Belgradu ga je dajala Nar banka po 276.35. Newyork je v Zagrebu ter Belgradu nadalje popustil. Pariz je bil danes v Ljubljani zaključen po visokem ktirzu 223.50 (Zagreb srednji 222.88. Belgrad srednji 222); v Trstu radi čvrste tendence ni'prišlo v Ljubljani do zaključkov, (v Zagrebu srednji kurz 309.64, v Belgradu 309.(50) Promet je bil dane sv Ljubljani znaten. Narodna banka je intervenirala v devizah Curih in Iondon. Ljubljana. Devize; Berlin 13.5025—13.5S25 (13.5175), Curih 10.94—10.97 (10.955), Dunaj 7.9925 —8.0226 (8.0075), London 275.95—276.75 (176.351, Newyork 56.64—56.&1 (56.74), Pariz 222.50—224.50 (223.50), Praga 168.02—168.82 (168.42), Trst 309— 309.75. Zagreb. Berlin 13.51—13.54. Curih 10.94— 10.97, Dunaj 7.9915—8.0215, London 275.85--276.75, Newyork 56.6033—56.8033, Pariz 221.83— 223.83, Praga 168—168.80, Trst 308.64—310.64. Belgrad. Betlin 13.515—13.545, Budimpešta 9.93—9.96, Dunaj 7.99—8.02, London 275.95— 276.55, Newyork 56 61—56.81, Pariz 221—223, Praga 168.00—168.80, Trst 308.50—310.50. Curih. Belgrad 9.13, Amsterdam 207.S0, Berlin 123.42, Budimpešta 90.70, Bukarešt 3.21, Dunaj 73.10. London 25.2225, Ne\vyork 518.50, Pariz 26.3325, Praga 15.37, Trst 28.25, Varšava 58, Madrid 88.80. Dunaj. Devize: Belgrad 12.49.375, Kodanj 189.85, London 34.52. Milan 38.685, Ne\vyork 709.45, Pariz 27. 83, Varšava 79.24. — Valuto: dolarji 707.15, lira 38.65, dinar 12.465, češkoslovaška krona 21.0175. Praga. Devize: Lira 188.76, Belgrad 59.45, Pariz 132.375, London 164.15, Newyork 38.75. Dinar: Newvork 176.05, Berlin 7.40, London 276. VREDNOSTNI PAPIRJI. V Ljubljani je kurz Celjsko posojilnice radi Izvedene valorizacije in zvišanja glavnice prila-goden novemu kapitalu: bil je denar 164. Kranj ind. Iskana po 400, Strojne nadalje nudene po 80 Tendenca za državne papirje .je bila danes v RHgradu in Zagrebu slaba. Dunajska hauaae je Že prenehala. Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna 140 den., PraStedlona 850 den.. Kred. zavod 160 den., Strojne 80 bi., Vevče 135 den., Kranj. ind. 400 den., RuSe 260—270, Stavbna 56 den., šešir 104 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 83.75 84.50, agrari 54, vojna odškodnina zaklj. 370, okt. 873—371, nov. 876-376.50, Hrv. esk. 91, Hipobanka 55, Jugoban-ka 9l, Prnžtediona »50, Ljublj. kreditna 140—147, Šečerana 550—552.50, Drava 570, Slavonija 10, Trbovlje 480—490, Vevče 140—146. Bolgrad. 1% inv. pos. 84-04.25, agrari 52 —58, vojna Skoda sept. 871—871 (4 milijone), dec. «78—379. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 82.75, Živno 99.5, Hrv. e«k. 10.7, Hipo 6.76, Alpine 150.5, Orei-nitz 6.5, Leykam 12.05, Trbovlje 00.75, Kranjska industr. 51, Ruše 86, Mundus 1.67. BLAGO: Ljubljana. Les: trami merk. 7-0, 8-40 od 10 in 11 m, f. v. meja 1 vag. po 830, buk. plohi nar., ostrov. paral, pravokotno ooelj., suhi 88 mm deb., od 2 m naprej z do 10% od 1 m do 190 m od 15 cm Sir. f. v. meja 3 vag. za I. po 925, zn II. po 725, deske smreka-jelka 28 mm 4 m monta paral, od 10 do 16 cm f. v. meja t vag. po 400; zaklj. 5 vag.; tejid. neizpr. Deželni pridelki (vse samo ponudbe, slov. p., plač. 30 dni, dobava prompt): pšenica bČ. 78-79 kg, 2%, ml. tar. 340.50—842.60, ista za oktober 350-352.50, sr 78-79 kg, 2%, ml. tar. Novi Sad. Pšenica: bč. 78-79 kg, 2% 295-300, bč. potiska 78-79 kg 2% 205-300, ban. 78-79 kg, 2% 290—295, er. 78-79 kg, 2% 292.50—207.50; rž bč. 72 kg, 2% 280—200; oves: bč. 200-202.;», sr. 200—207^5; ječmen: bč. 65-66 kg 260—265, fr. 65-66 kg 260—266; koruza: bč. 192.5-195, bč. za 10. 11. 175-177.6, za 12., 1. 180-182.50, za 3., 4 205—207.50, ban. 190—195, ban. 12, 1 okol. Vršca 182.5, ladja Sitek za 3, 4 210—212.5, sr. 1,92.5— 195,za 12, 1 180—185; fižol bč. beli prebran 320 -330; moka: 0 g bč. 427.5-440, št. 2 bč. 407.5— 415, št. 5 bč. 380—390, št. 6 bč. 327.5—337.5, št. / bč. 270—280, št. 8 bč. 210—220; otrobi: bč- v juta vrečah 172.5—175, sr. 172.5—175, slav. 172.5—175. Tendenca: neizpr. Promet: 11 pšenice, 1 ovsa, 18 koruze, 9 moke, skupaj 39 vagonov. Dnnaj. Tendenta neizpremenjena. Pšenica tuz. 39—40.50, marchfeldska 38.50—39, Wiener Boden 38-38.50. Budimpošta. Trgovanje s pSenico je bilo radi slabega povpraševanja bolj slabo. Cene so nadalje padle za 1&—20 vinarjev. Na trgu z ržjo je bilo mirno. Tudi lerminska borza je bila medla. Uradni tečaji: pšenica okt. 30.50, 30.46, 30.58, 30.50, za ključki 30.52—30.54; likv. kurz 30.50; marec 32.96, 32.90, 32.96, 32.98, zaklj. 32.98-33; rž za okt. 28.54, 28.82, 28.92, zaklj. 28.72-28.74, marec 29.80, 30.20, 30.10, zaklj. 30.08—30.10; koruza maj 21.94, 25.02, 24.98—25, zaklj. 26—25.05, julij likv. kurz 25.50. zetskega tobaka v teži 80 kg 4« vrednega J6.00I Din. O tej tatvini ie »Slovenec« tedaj poročal Tobak j* skril Ko« v svojem stanovanju, odkod«! ga je razpečeval neki Habič, ki pride radi tega te pred sodiSče, Nekaj tobaka je polieija še dobila pri Kosu. Oba obtoženca sta na zelo slabem glasu, znana kot delomržneža ter sta bila poprej že več-kraj kaznovana. Oba sta oženjena. Dobnikar it več let ne skrbi za ženo In za svoje otroke. Porotnikom »o bila stavljena Štiri vprašanj* ki so jih vse potrdili. Franc Kos je bil obcojefl na pet let ječe, nirai poostrili. Rudolf pa na eno leto ječe z ras« Najboljši šivalni stroj je edino 1« mm ii mi ta dom, obrt In Industrijo ter Švicarski pletilni stroj „DUBIED" Istotam v zalogi pisalni »troji URANIA" Josip Peteline Ljubljana blizu Prešernovega spomenika n rodo Najlepše opreme. Niake Tudi na mesečna odplačila. Za jugoslov. patent St. 1763 od 1. maja 1923 na* Postupak za izvlačenje stakta (VERFAHREN 7.UM ZIEHEN VON GLAS) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. — Ceoj. po* nudbe na: ING. MILAN ŠUKLJE, Ljubljana — Selenburgova ulica 7. 7374 "Porota LJUBLJANSKA POROTA. Včeraj dopoldne se je pričelo jesensko porotno zasedanje. Porotnemu senatu je včeraj predsedoval podpredsednik deželnega sodišča Keršič, votirala sta sodnika Kralj in Lederhas. Državni pravdnik jc bil pri prvi razpravi dr. Ogorcutz, zagovornik pri prvi razpravi je bil dr. Tomago, pri drugi pa dr. Novak in dr. Tominšek, Tajna razprava. Pri prvi razpravi sta se zagovarjala fanta Pavel Bogataj in Janez Mczek radi hudodelstva posilstva. Razprava jc bila tajna. Porotniki so stavljeno jim vprašanje o krivdi zanikali z 10 glasovi, nakar je senat oprostil oba obtoženca. Tatvina tobaka v Zalogu. Pri drugi razpravi sta se zagovarjala 301etna delavca Rudolf Dobnikar iz Spodnjega Kašlja in France Kos iz Zaloga. Oba sta namreč dne 6. maja vlomila na progi med Zalogom in Lazami v plombiran vagon med vožnjo in odnesla dva zaboja Jesen se bliža, kritičen čas za bolne ne pljučih. Ta letni čas prinaša deževne, mrzle dneve in je za bolne na pljučih najbolj nevaren. Zaradi tega se je treba začeti pravočasno boriti proti tej težki, a vendar ozdravljivi bolezni. Omotica, tuberkuloza, kašefj, potenje, bljuvanje krvi, astma, katari in slično, vse te bolezni soozdravijive. K temu Vam pripomore zanimiva knjiga, ki je izšla vBerlinu: „Novi sistem za prehrano". Pisatelj je znamenit zdravnik, ki je spisal knjigonapodlagisvoiih dolgoletnih izkušenj in študij. Iikušeni zdravniki popolnoma soglašajo s temi nazori. Mnogim tisočim je bilo na ta način življenje rešeno Ta sistem lahko izvajamo, ne da bi kršili poklicne dolžnosti, in že na početku poizkusa je lahko ugotoviti zvifinnje telesne teže. Ako reflektirate na dober svet in ako hočete spoznati kijigo „Das neue ErnHhruingssystem", ne premišljajte dolgo ter pišite na dolnji naslov, ki Vam pošlje knjigo popolnoma brezplačno. Georg Fulgner, Berlin-NeukBIln, Ringboh.iStrassa Nr. 24, abt. 882. Mark Tvvain: 16 Kraljevič m siromak. Pravljica za mlade ljudi vsake starosti. Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. Deveto poglavje. Sijajna prireditev na reki Temzi. Ob devetih zvečer je vsa prostrana, proti reki obrnjena stran kraljeve palače žarela v morju luči. Reka Temza sama je bila, kakor daleč je seglo oko v smeri proti mestu, tako na gosto posejana z navadnimi čolnarskimi čolni in krasnimi zabavnimi barkami, ki so bile vse obrobljene z barvastimi svetilkami in se rahlo zibale po valovih, da je bila podobna žarečemu neskončno velikemu vrtu samih cvetic, ki so jih poletne večerne sapice majale sem in tja. Velika ploščad, od katere so vodile kamenite stopnice do vode in ki je bila tako prostorna, da bi se na njej lahko razvrstila vojska kake nemške kneževine, je nudila krasen prizor; na njej so stale dolge vrste kraljevih helebardirjev v poliranem oklepu, na vseh straneh pa so hiteli tropi sijajno opravljenih služabnikov sem in tja in gori in doli in delali poslednje priprave. Zdajci se je začulo neko povelje in kakor bi trenil, je vse, kar je bilo živega, izginilo s stopnic. Nastalo je napeto pričakovanje. Kolikor daleč je seglo oko, si videl neštete množice v čolnih, ki so vstale pokonci, senčile oči pred žarom svetilk in bakelj in zrle proti kraljevi palači. K stopnicam je priplavala dolga vrsta kakih štirideset, petdeset sijajnih državnih bark. Bile so bogato pozlačene in visoki njihovi rilci in zadnji deli so bili umetniško izrezljani. Nekatere so bile okrašene z zastavami in prapori, druge s tančicami iz zlate in srebrno vezenine in preprogami z grbi, in zopet drugo s svilenimi zastavami, na katerih so bili pritrjeni ne- številni majhni srebrni zvončki, iz katerih se je razlegala ploha vesele godbe, kedar jih je veter potresal; druge, še lepše, ker so pripadale plemenitašem iz najožje kraljevičeve okolice, so imele stranice ograjene s ščiti, ki so bili sijajno poslikani z raznovrstnimi grbi in drugimi podobnim} znamenji. Vsako državno barko je vlekla posebna vlačna barka. Na teh vlačnih barkah je poleg veslačev bilo več vojakov v čeladah s perjanicami in v prsnih oklepih in množica godcev. Zdajci se je med velikimi vrati palače prikazala kot sprednja slraža pričakovanega sprevoda četa helebardirjev. ^Oblečeni so bili« — tako pripoveduje očividec iz tedanjih časov — »v sijajno opravo; nosili so črno in rujavkastorumene marogaste hlače, žametaste čepice, okrašene ob strani s srebrnimi rožami, jopiče iz škrlatastega in modrega sukna, v katero so bila spredaj in zadaj z zlatimi nitmi vvezena tri peresa, grb kraljeviča. Drogi njihovih helebard so bili oviti z rdečim žametom, ki je bil pribit z zlatimi žebiji in okrašen z zlalimi šopi. Ko so se razvrstili na levi in desni strani, so tvorili dve dolgi vrsti, ki ste segali od velikih vrat kraljeve palače vse do vode. Nato so služabniki v zlatordečih oblačilih razvili debelo progasto sukno ali preprogo in jo razgrnili do brega. Čim je bilo to gotovo, so v palači zabučale trobente. Na reki so se začuli veseli glasovi godbe in iz velikih vrat sta se prikazala dva visoka plemenilaša z belo palico v rokah in počasi in dostojanstveno stopala naprej. Za njima je stopal uradnik, ki je nosil uradno žezlo, za njim pa drugi z mečem londonskega mesta; nato je prišlo več častnikov mestne straže v polni opremi in z znaki svojega dostojanstva na rokavih; tem je sledil vitez z najvišjim redom angleškega vi-teštva, ogrnjen s plaščem preko oklepa, za njim več vitezov z nekim drugim redom, vsak z belo čipko na rokavu in s svojimi oprodami; potem so stopali sodniki, oblečeni v škrlatasln oblačila in s »vnjjnil čepicami na glavi, za njimi pa veliki kancler v škrla-lastem plašču, ki je bil spredaj odpet in obrobljen s kožuhovino, nato deputacija svetovalcev v škrlatastih plaščih, glave raznih meščanskih družb v polni svečani opravi. Sedaj je prišlo dvanajst francoskih ple-mičev v sijajnih oblačilih, ki so stopali po stopnicah nizdol proti vodi. Bili so iz spremstva francoskega poslanika, katerim je sledilo dvanajst vitezov španskega poslanika v črnožametastih oblekah brez vsakih drugih okraskov. Tem pa je sledilo več visokih angleških plemenitašev s svojim spremstvom.« Zopet so v palači zabučale trobente in iz velikih vrat se je prikazal kraljeviče v stric, bodoči veliki vojvoda Somerset, >opravljen v jopič iz tkanine, narejene iz zlatih niti, pretkanih s svilo, in ogrnjen s plaščem iz škrlatastega atlasa, okrašenim z zlatimi cveticami in obrobljenim s srebrnimi prameni«. Obrnil se je, vzel čepico s perjem z glave, sklonil telo v globokem priklonu in začel stopati ritenski, priklanjajoč se pri vsaki stopinji. Temu je sledilo dolgo trobentanje in slišal se je klic: Prostor za visokega in mogočnega gospoda Edvarda, državnega prestolonaslednika!« Visoko zgoraj na zidovju kraljeve palače je ob močnem treskanju vzplamtela dolga vrsta rdečih jezikov iz plamena; med neštetimi množicami na reki se je vzdignilo mogočno pozdravljanje in vzklikanje, in prikazal se je Tomažek, povod in junak vse prireditve, in je narahlo povesil kraljevsko glavo. Bil je »prekrasno opravljen, nosil je jopič iz belega atlasa z oprsjem iz škrlataste tkanine, posute z diamanti in obrobljene s hermelinovo kožuhovino. Cez to je nosil plašč iz bele tkanine, narejene iz zlatih niti, prevezenih s svilo; plašč je bil okrašen s trojnim peresom v obliki perjanice, obrobljen z modrim atlasom, posutim z biseri in dragimi kamni, in pripet z zlato zapono z briljanti. Na vratu mu je visel red hlačne podveze (najvišji ang'-ški red) in več kra-ijevskih tujih redov«. In kadar se je po njem razlivala svetloba, so se zalesketoli njegovi dragulji, da je ljudem vid jemalo. Oj, Tomažok, k? si se rodil v borni kofi, vzrastel po londonskih ulicah v družbi cunj in umazanosti in bede, kakšen prizor je to I SIISIII5 O o o -& g? % 5 3 "" S. 8 P ® SjS | * s o « I i n ^ n TI f 1 o » *< » j cr S ? »i« r MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1-JO Din ali vsaka besedo 50 par. Na|man|il oglaa 3 ali S Din. Oglasi nad devet vršile se računalo vlšs. Zrn odgovor znamk o I Na vprašanja brci znamke ne odgovnr|amo! jfMfelM čedno dekle zmožno opravljati vsa hišna dela, ki se razume nekaj pri kuhi in šivanju, se išče k mali družini na Gorenjskem. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Spretna« 7367., UČENKA išče mesto v trgovino z mešanim blagom, učna doba 3—4 leta, močna, zdrava, poštenih staršev z dežele, z 8 razr. šolo. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 7277. Ključavničar ali strojnik, ki je veščak vseh naprav in poprav na večji parni žagi, katera ima tudi mizarske stroje, se sprejme takoj po dogovoru. - Ponudbe na: Ljubljana — Prule 8. KNJIGOVODJA Samostojen biloncist, perfek-ten slov. nemški in ital. ko. respondent. verziran v sestavi proračunov, z daljSo prakso, želi primerne sluibe v večjem trgovskem nli industrijskem podjetju t Ljubljani. Mariboru ali Celju. — Naslov v opravi »Slovenca« pod šifro: »KNJIGOVODJA 40-7299«. Zastopnike (ce) sprejmemo v stalno službo. - Ponudbe je poslati na »UNITAS«, Mojstrana 81, Gor. 7361 Absolutno perfektna slo-vensko-nemško-hrvatska STENOGRAFINJA in STROJEPISKA t dolgoletno prakso v odvetniški pisarni — prosi posla za nekaj ur dnevno Ponudbe na upravo pod: »Izredna moč« št. 7366. Zidarskega mojstra-polirja z večletno nrakso za vodne zgradbe, iščem za Srbijo. Starejši neože-njeni imaio prednost. — Naslov: Negotin K rajna. Srbija, poštnoležeče pod »Vodovodi«. 7362 TRGOVEC 32 let star, oženjen, kavcije zmožen, IŠČE službe kot vodja manjše trgov, z mešanim blagom, najraje kake podružnice na deželi, katero bi vzel tudi v najem. Gre tudi v galanterijo na debelo. — Ponudbe na upravo lista pod: »Zanesljiv« 7372. Kuharica perfektna, katera opravlja tudi vsa hišna dela, sc išče. - VICEL, Maribor, Glavni trg 5. -——————- 2>t/aJci DIJAKA ali dijakinjo Chrištofove-ga zavoda sprejmem na stanovanje in hrano. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod it. 7383. Stanovanja SOBO separirano — v sredini mesta, išče gospod. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Soliden« 7256 Solidn. gospoda sprejmem na stanovanje v Sp. Šiški. Naslov pova uprava lista pod št. 7370. o d d i ali Sobico sprejmem sostanovalko. Naslov pove uprava lista pod St. 7384. MANJŠI LOKAL za trgovino z mešanim blagom s stanovanjem, na prometnem kraju na Šta-jerskm, iščem v rajem. Najraje ob progi od Maribora do Preval) ali drugod. Event. tudi z gostilno ali vinotočem — ker imam osebno pravico. — Ponudbe na upravo lista pod: »Takoj ali pozneje« št. 7373, Izurjena PLETILJA dobi trajno službo. Rožna dolina, cesta II, 13. Mehanična pletilnica M. Schwai)enitz Sisek išče strokov. MOJSTRA, ki je samostojen v izdelovanju receptov. Znanje na Jaguard-strojih pogoj. Nastop takoj. Žele se po-jdbe z zahtevki plače. Večje trgov, podjetje rabi 1 perlektno KNJIGO-VODKINJO - 1 KO-RESPONDENTINJO (slov. - nem.), verzirano na pisal, stroju, ter vešči MATEMATIKI. — Ponudbe s sliko, zahtevami plače in referencami na upravo »Slovenca« pod šifro: »Volja do dela«. 7337 Poravnajte naročnino! i Prodam elegantno, črno hrastovo JEDILNICO kompletno s steklom in tapiciranimi stoli za 8000 Din — franko kolodvor Ljubljana ali pa na dom. Josip Štolfa, mizarstvo, Krašnja, p. Lukovica pri Domžalah. 7276 Nepremočljive VOZNE in KONJSKE POKRIVALKE pri FR. STUPICA v Ljubljani. Posestva Vila s 4—7 večjimi so-VIIC1 bami in pritikli nami, s priključkom na mestni kanal, vodovod, električni vod in plinovod, se kupi ali vzame v najem v Ljubljani. Po nudbe z vsemi podatki in ceno naj se pošljejo na upravo lista pod šifro: »Vila« Itev. 16. Vinograd z veliko obokano kletjo, Vi orala žlahtnega nasada, ostalo njiva, pašnik in gozd, skupaj približno 2 orala, 15 minut od žel postaje Ivankovci, prodam za 16.000 Din. — Pojasnila daje V. Rada-novič, vrtnarstvo, Ormož. Malo posestvo naprodaj pri glavni cesti Štore—Celje. - Naslov v upravi lista pod it. 7321. Ročno brizgalno prodam, na dveh kolesih, z cevmi, je skoraj popolnoma nova. — Pojasnila daje Mihael Kavčič, Zg. Šiška 125. 7294 Najboljši posne-malnikiza mleko pri FRANC STUPICI Ljubljana. Flavta dobro ohranjena, naprodaj za 500 Din. Na ogled je v trafiki »Union«. 7365 i Kostem, i. t. d. kupuje vsako količino V. H. Rohrmann, Ljubljana. Vsakovrstno zlato hnpute .po najvišjih cenah tferns, luvellr, Ljubljana Wo!fova ulica Stev. 3 //asa obrt Koruzo zu krmo oddaja najceneje veletrgovina žtta ln moke VOLK. Llubtjano Resljeva cesta 5t. 24. Inserirajte v »Slovencu Najboljše za likanje prodaja Josip krec v Mariboru Samo-prodaja -ca S. H. S. DVA PSA črna dobermana, stara 2 meseca, naprodaj. Naslov v upravi pod: 7368. I Deske 12 mm (13), kratice od 1 m dolžine in 10 cm širine navzgor, suho blago, — se kupi vsako množino. — Ponudbe s ceno za kg franko nakladal, postaja, na upravo lista pod šifro »Takojinje plačilo« 7213 Pisalni stroj ,Halda' model 12 Svetovno znane Lutz-ove peii iz Bludenz-a in emaJUtablice z napisom ima v zalogi od 1. oktobra 1927 dalje ing. Mate Guzeij, Ljubljana-SiSka. Jernejeva cesta 5 — tik stare cerkve Naročila so že zdaj sprejemajo. je švedski izdelek in nedosežen • konštrukciji in materijalu. — Generalno zastopstvo za vso Jugoslavijo: Ant. Rud. LEGAT & Co. MARIBOR, Slovenska ulica 7. Telefon 100. Telefon 100. la pokrajinski razstav; v Ljubljani - paviljon - ,.E" 52-54. Oglas o predali vina Okrog 60 hI belega vina, 17 hI rdečega vina letnika 1926, dalje okrog 130 hI belega vina letn. 1925, izvrstne kakovosti, zajamčeno naravno, 10—11 stopinj Maliganda, proda prvostolni Kaptol zagrebški. Vprašanja na: Kaptolska kancelarija ZAGREB, Kaptol 27 (dvorišče, I. nadstropje). 7235 '■'•-■'.v "B-n zeleno trancosko žganje «1 je najboljše sredstvo proti revmatizmu, glavobolu, zobobolu, trtjanju, želodčnim boleznim, daje apetit itd. - Dobi se povsod. Trgovci zahtevajte engros cene. — Glavna zaloga: Vitomir Dolinšek, agentura „Juniper", Oelje, Gosposka ulica 26. Za časa Velesejma v Ljubljani od 17.—27. septembra paviljon H 442. Vfom sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretresujočo vest, da je nebo zahtevalo od nas mlado življenje naše nepozabne, nadvse ljubljene soproge, oziroma hčerke, sestre, tete in svakinje, gospe Anice Štrubelj m. Setina učiteljica v Črnomlju ki je boguvdano preminula v nedeljo ob pol 3. uri. Pogreb se vrši v pondeljek ob pol 16 uri. Sv. maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi v Črnomlju. Črnomelj, 19. septembra 1927. Žalujoči rodbini Štrubelj-Setina.