Naročnina me«ečno — — ____• » , SLOVENEC jeva 6. telefon 2 Telefoni »redni«v., dnevne tlniba 20*0 - nočna 2996, 2994 in 2050 --Uhaja v«ak da. njntraj. rasen ponedeljka In dneva po praznika Nesrečna misel 7di se, da se sme o vsakem načrtu goopoda Macdonalda za ozdravljenje Evrope reči z besedami iz Novega zakona, da so »oni, kateri so v grob položili prvega, že pri vratih, da odnesejo drugega.« Enaka usoda grozi tudi zamislil, ki ga je šef angleškega kabineta prinesel kot plod razgovorov z Mussoliniiem predvčerajšnjim zjutraj iz Rima na ogled v Pariz, čeprav nosi ta najnovejši načrt preporoda Evrope izredno simpatično ime »kluba miru«. Uradni komunike, ki ga je izdalo še istega dne zvečer francosko zunanje ministrstvo, pravi, da je gospod Daladier, potem ko je rimski projekt evropskega miru proučil, izjavil, da je tudi Francija za prijateljsko sodelovanje štirih evropskih velesil v okviru duha Zveze narodov; kar pa se tiče rimskega načrta v njegovi konkretni obliki, bo treba zelo temeljitega pretresa posameznih točk ... Mislimo, da se ne motimo veliko, če v teh besedah vidimo skrajno vljudno sestavljeno formulo, s katero se polaga plemenita inicija-tiva gospoda Macdonalda z vsemi častmi v zasluženi grob, radi česar ne bo v Evropi gotovo nihče drugi iznenaden kakor mogoče samo gospod Macdonald. Že v momentu, ko je italijanski vladni komunike o rimskem sestanku sporočil svetu, da sta italijanska in angleška diplomacija sklenili predlagati direktorij štirih velesil, ki naj vlada Evropo približno tako kakor vlada Italijo gospod Mussolini, je bilo jasno, da je gospod Macoonald ali čisto pasivno popolnoma podlegel začarajočeinu vplivu duceja in zastavil svoj veliki vpliv za čisto fašistični zamisel obrzdanja evropskih narodov — ali pa je tudi sam po svoji znani averziji do srednjih in malih držav Evrope, katere g. Macdonald nikoli ni preveč skrival, aktivno doprinesel k rezultatu, ki je v Evropi izzval vse kaj drugega nego prijazno reakcijo. Zakaj če je izmed neštevilnih načrtov, ki merijo na utrditev evropskega miru po minuli vojni, kateri zgrešen, potem je gotovo v kali zgrešen ta, ki hoče pori videzom pacifističnih tedenc bivšega leaderja angleške delavske stranke vsiliti svetu diktaturo Mussolinijevih imperialističnih nazorov o bodoči organizaciji in podobi Evrope. Gospod Macdonald, ki si je že takoj od-početka olajšal eventualni umik s tem, da se na Mussolinijev načrt definitivno ni prav nič vezal, zagotavlja sicer, da nihče ne misli na to, da bi velike države vsiljevale svojo voljo malini; toda to zatrdilo napravi ja enak vtis kakor zagotavljanja italijanskega časopisja, da direktorij štirih evropskih velesil ni mišljen v nasprotju s forumom Zveze narodov: te izjavi nimata prav nobene druge vrednosti kot sploh take izjave, ki prihajajo po izvršenih dejstvih kot tolažilo onim, ki proti njim protestirajo. Hvala Bogu. da rimski sestanek ni dejstvo v takem smislu, ampak samo dogodek, kakor smo jih doživeli po letu 1919 že mnogo. Vsi se še spominjamo, da smo imeli takoj po vojni nek conseil supreme, predstavništvo zavezniških velesil, ki je vodilo Evropo do leta 1922, da se določbe verzajskega miru striktno izvedejo in da se spravi v tek ustroj Zveze narodov. Direktorij, kakršnega sta si sedaj zamislila gg. Macdonald in Mussolini, je le povratek k takemu conseilu. s to razliko, da naj bi ta conseil verzajsko pogodbo »počasi, mirno in obzirno« demontiral ... Zakaj komentarji italijanskega in angleškega časopisja (ki je pa zelo rezervirano in vse kaj drugega nego enodušno za g. Macdonalda) ne puščajo nobenega dvoma o tem, da hoče Mussolini doseči soglasje med velesilami, ki naj tvorijo evropski direktorij brez nadležne navzočnosti in besede malih in srednjih sil, samo zato, da se doseže takozvana mirna revizija verzujske mirovne pogodbe. Franciji bi v direktoriju s takimi cilji in smernicami ne bila namenjena druga vloga nego vloga žrtve, ki naj radostno žrtvuje na oltar sama sebe in pridobitve svojih zaveznikor po osvoboditvi od nemškega jarma, dočim bi Nemčija in Italija sporazumno dirigirali ta lepi koncert, pri katerem naj bi Anglija odločala proti Franciji vsakokrat, kadar bi se le-tej kakšna žrtev zdela prevelika in preboleča. Težko si je predstavljati, kako je mogel gospod Macdonald, ki v vseh zadevah, ki se neposredno tičeio interesov britskega enipira, vendar tako zelo realno misli, pristati na tako idejo evropskega koncerta, v katerem bi bili vedno trije proti enemu? Mogoče se je šef angleškega kabineta zamislil v vlogo Metternicha, ki je svojčas zasnoval podobni zamisel ureditve Evrope, ki naj bi jo vodila sveta alijanca velesil s soglasjem Francije — toda sveta alijanca je bila zveza držav, ki so zmagale, Francija pa je bila poražena in restavrirana po milosti zmagovalcev. Ali naj danes Francija igra isto vlogo kakor na dunajskem kongresu, ko pa je danes ona zmagovalka, Nemčija pa, ki je morala doživeti poraz svojega imperializma nad Evropo, naj diktira svetu zopet svoje pogoje, da se ohrani miri Ako rečemo, da je tak zamisel nerealen, srno rabili najmilejši izraz, ki je mogoč v tem primeru. Samo zmagovalec v vojni more Evropi diktirati tako politične podobo, ne pa »klub miru«, ki se more zaenkrat naslanjati samo na v ničemer ne utemeljene pretenzije italijnn-ikega in nemškega fašizma, ki se začenjajo pri »poljskem koridorju«, nasičene pa bi bile šele na razvalinah svobode vseh »srednjih« in »malih« evropskih narodov! Mislimo, da ie spričo tega odveč, če bi izgubljali veliko besedi o stališču, ki nam ga narekujejo naši lastni življenjski interesi napram »direktoriju«, kakor si ga je zamislil Mussolini in ga s blagohotnimi čustvi sprejema gospod Macdonald. Ta dva državnika nista samo namenila pri vodstvu evropske politike vloge poslušnih hlapcev zapadnim slovanskim narodom, ampak sta, kakor nam povedo angleški listi, izključila od kakršnegakoli soodločanja in vpliva tudi vso orientalno Evropo, to je Pol jsko in pa Rusijo, ki je imela dozdaj vsaj indirektno velik vpliv na Evropo po Zvezi narodov. Naj to •taliiče *e taka odgovarja trsdicioa&iai oio- Naše stališče glede posvetovanj v Rima Odločna borba matih držav proti diktaturi velesil Zveza s Poljsko na vidiku Belgrad, 22. marca I. V uradnih krogih naše ! zunanje politike vlada velika rezerva glede dogodkov, ki so se zadnje dni izvršili na polju zunanje politike in ki se tičejo poskusa, organizirati mir ined evropskimi narodi z ustanovitvijo direktorija štirih velesil z izključitvijo sodelovanja malih držav. Toda odgovorni krogi zasledujejo razvoj pogajanj v Rimu in v Parizu ž največjo pozornostjo in že dejstvo, da jc naš zunanji minister, akoravno ima v ženevi svojega delegata Konstantina Fotiča, smatral za potrebno, da v kratkem presledku ponov8 potovanje v Ženevo in da sam osebno prevzame vodstvo ne samo naše jugoslovanske delegacije ampak delegacij Male antante, dokazuje, da se , delovanje diplomacije velesil zasleduje z budnim očesom. Voditel ji Male antante ne bodo do- j volili, da se jih preseneti niti. dn se interesi malih držav postavijo pod kontrolo evropskega direktorija izven območja Zveze narodov. Kako se nameravajo braniti države Male antante? Ustanovitev pakta med češkoslovaško, Romunijo in Jugoslavijo je bila nujna posle-dica, to danes pada jasno v oči. že več kot šestmesečnega prizadevanja Velike Britanije in Italije, da se »malim državam prepreči, da bi s svojimi pri Zvezi narodov enakovrednimi glasovi onemogočavule še nadalje sklepe, ki so jih velesile spoznale za dobre«. Kakor hitro se je v Evropi namreč nveljavilo načelo, da naj pri ocenjevanju pravic in pri vrednotenju dolžnosti, v kolikor se tičejo narodov, igra odločilno vlogo število prebivalstva, oziroma številčna moč stoječe vojske, mesto etičnih norm mednarodnega prava, potem je bil pnkt med državami Male antante nujnost državne in narodne snmoobrnin he. Male države bodo torej v prvi vrsti ta pakt še izpopolnile z skupnim in enotnim delovan jem tudi na drugih poljih, kjerkoli bo koristno in potrebno, da s tem dokažejo svojo eksistenčno upravičenost in da bo niihovn želja pridobila na teži v zboru evropskih držav, ki so uvedle . razdelitev v velike in male države ali države j prvega in drugega reda. jen Odjck rimskega sestanka in sklepov, stor-. ih pri razgovorih med angleškim in italijanskim prvim ministrom, v Franciji, tako v uradnih francoskih krogih kakor . javnem mnenju francoskega ljudstva, se zdi nepovoljen za težnje malih držav. Mule države imajo vtis. dn ne najdejo dovoljnega razumevanja in zadostne odločne opore pri uradni francoski zunanji politiki ter so mnenja, da bi jasna linija in odločna politika razpršili obzorje in enkrat za vselej postavili z dnevnega reda možnost, da bi se kedaj Francija ločila od svojih »malih prijateljic«, kamor se prišteva tudi Poljska. V gotovih krogih prevladuje mnenje, da bi takšna odločna beseda baš v sedanjem trenotkti bila dobrodošla in potrebna. Male države smatrajo, da imajo pravico, da v najkrajšem časn dobijo tozadevno jasna in nedvoumna zagotovila. Predsednik Irancoske vlade Daladier MacDonaid-Mussolinijev načrt Položen ad aeta! Bistveni pridržki Francije, hi ne zapusti svojih zaveznikov Francoski komunihe Pariz, 22. marca. Vlada je izdala tale komunike o razgovorih med francoskimi in britanskimi ministri, ki so izmenjali danes svoje misli o predlogih, katere je sestavil na rimskem sestanku Mussolini in katere je prinesel v proučitev v Pariš MacDonald: Britanski premier in državni tajnik za zunanje zadeve sta se ustavila v Parizu na povratku iz Rima, da obvestita predsednika francoske vlade in zunanjega ministra o značaju svojih razgovo- Mussolini vanoiu neprijazni politiki Anglije in Italije, ki Rusijo rabita samo, da ji prodajata svoje ma-šine, in nuj tak načrt danes odgovarja tudi Hitlerju, zu realnega politika je to enostuven nonsens. To ne bi se- reklo ničesar drugega kakor Evropo razdeliti v dva sovražna tabora tako globoko, kakor si tega dozdaj ni zamislil še noben evropski državnik. Kar se prav posebno nas sumili tiče, o katerih se je baje na rimskem sestanku veliko govrilo (to se pravi, govoril je gotovo v prvi vrsti gospod Mussolini), je zadosti, čc poudarimo z vso resnostjo samo to: da je naša svoboda in nnšn država preveč dragocena in preveč utemeljena v vseh Jugoslovanih, da ne bi se danes v vsakem našem človeku od Drave do Vardarja poglobila prav do dna srca misel, da je naša zveza s Francijo in z državami male antante pn z junaškim poljskim narodom naša neomajna opora, naša zveslobn do njih in njihovo do nas nnš nepremagljiv ščit in dn se bomo v fe.j zvezi čustev in interesov znali uspešno braniti proti vsem zahrbtnim nar-tom, nai nosijo še tako lepa uieiiii rov z Mussolinijem. Angleški in francoski ministri so v dolgih razgovorih izmenjali svoje misli. Francoski ministri so se zahvalili svojima angleškima tovarišema za informacije, ki sta jim jih prinesla in ki jim bodo omogočile podrobno proučitev predlogov. Ministri obeti držav si bodo v kratkem spet sporočili, kakšno stališče so zavzeli. Francoski ministri so izjavili, da žele, naj bi se v interesu evropskega miru doseglo v okvirju Zveze narodov zaupno sodelovanje med štirimi evropskimi velesilami in stalnimi člani ZN. Brez „ma$ih držav" ne! Pariz, 22. marca. ž. O včerajšnjih pogajanjih francoskih in britanskih državnikov se pozitivno ve samo to, da je Francija prvi člen Mussolinije-vega načrta, ki določa 10 letno oborože\|/io premirje, kakor tudi 10 letni odmor v uporabi nasilnih sredstev pri reševanju mednarodnih sporov, označila kot sprejemljiv. Kar se pa tiče ostalih členov pakta, je Francija stavila številne omejitve in ugovore, radi česar bo brezpogojno prišlo do dolgotrajnih pogajanj, za katere pa danes še nihče ne more vedeti, kako in kdaj se bodo končala. Kar se tiče točke, ki določa revizijo mirovnih pogodb, so zahtevali irancoski državniki, da mora v tem oziru brezpogojno in izključno veljati čl. 19 paaia Zveze narodov, ki odreja, da revizijske predloge prouči Svet Zveze narodov, radi česar ne bo mogoče enostavno ignorirati malih držav, ter je na ta način zavarovana pravica veta vsakogar. Kar se tiče predloga, da štiri velesile sodelujejo v vseh kolonijalnih vprašanjih in da se izvrši revizija obstoječih kolonijalnih mandatov, so francoski državniki izjavili, da so pripravljeni pogajati se v tem vprašanju. Agencija Havas je izdala danes komunike, v katerem pripominja, da pripombe Daladiera in Boncourja na včerajšnje italijanske predloge vsebujejo v glavnem sledeče štiri točke: 1. Če bi ta pakt, ki bo ostal omejen samo na štiri velesile, ne razdelil Evrope v dve kategoriji narodov, potem bi bil sprejemljiv; 2. po tem paktu kaže, da se hoče vmešati v obstoječe pravice Zveze narodov, pred katero so vse države enakopravne; 3. potrebno je oceniti posledice in pogoje revizije. Na Razvoj odpora proti zamisli diktature štirih velesil v Evropi pa bo vzel, vsaj tako se tukaj namiguje, še eno drugo smer. Poljska republika se je. odkar je prevzel vodstvo znnanjeeu ministrstva polkovnik Beck, prizadevala, da se v Ženevi in drugod po zapadni Evropi uveljavi kot velesila, kar je tudi v resnici. Nedavna potovanja ministra-pomnčnika grofa Sembeka po Evropi so imela ta namen ali ohraniti vrhovno avtoriteto Zveze narodov, kjer se vse države enakovredno uveljavljajo, ali pa najti v diktatorskem direktorijn Evrope peto mesto. Ta prizadevanja se očividno niso posrečila, kajti rimski sestanek te možnosti niti omenil ni. Zaradi tega ter zaradi preobzirne in premalo pogumne francoske zunanje politike se je v Varšavi rodilo spoznanje, da je zbližanje z državami Mole antante zn enkrat edino sredstvo, ki stoji nn razpolago v borbi proti evropskemu direktorijn štirih kakor tudi proti nevarnostim novega režima v Nemčiji. Menda ne bomo razkrili nikake tajnosti, če omenimo, da so se med ministri Male antante ter polkovnikom Beckom že pričeli rnzeovori o eventuelnem vstopu Poliske v pakt Male antante, ki bi se izvršil tako, da bi se ustvaril še en permanentni svet in še eno permanentno tajništvo v Ženevi, v katerem 1)1 sedeli zastopniki Male antante in Poljske. Polisku bi se na ta način ne vtelesiln v pogodbo Male antante ampak jistvaril bi se nov pakt. ki bi obsceni vse štiri države, določeval skupno zunanjo politiko. dal smernice za vsakovrstno sodelovanje v »hrambi državnih meja in dnigih interesov in predstavljal nasproti zapadnim velesilam eno ogromno velesilo fi? milijonov ljudi. Odpira se še ena možnost, ki jo znn narekovati potek zunanjepolitičnih dogodkov. Tnk«»-imenovnne male države bodo prisiljene, četudi nerade, da se zanimajo zn to. kakšno korisl bi utegnil o imeti zn nje. pri organizaciji evropskega miru. ki hi naj bil tudi za nie pravičen, tesnejše sodelovanje z Rusijo. Vesti \7 Ženeve namreč namigujejo, da so se na iniriiativo polkovnika Beckn in še drugih ministrov Male antante že napravili prvi poskusni koraki. vsak način se mora zaslilati in vpoštevati stališče Poljske in male antante; 4. potrebno je zvedeti s pomočjo kakšnega varnostnega ukrepa se lahko dovoli pravica Nemčije do enakopravnosti v orožju. Angleški ministri so priznali, da je potrebno, da francoski strokovnjaki proučijo celotni načrt. Obe vladi sta se obvezali, da bosta v najkrajšem času izmenjali svoji stališči v tem vprašanju v vseh podrobnostih. V zvezi s tem komunikejem objavlja še nacio nallstični »Echo de Pariš«, da niso resnične vesti, da bi bil Daladier sprejel britansko-italijanski načrt. Nasprotno, pridržal si je pravico, da stavi dalekosežne protipredloge. Druga važna omejitev, ki jo zahteva Daladier, je razorožitveni problem. Tu je Daladier mnenja, da bi brezpogojno priznanje nemške enakopravnosti rodilo brezpogojno oboroževanje Nemčije. Franciia trdna London, 22. marca. ž. Pertinax piše v »Daily Telegraphu«, da Daladier pravzaprav ni gladko odbil britansko-italijanskih predlogov, pridržal pa si je pravico, da postavi celo vrsto ugovorov, lo tembolj, ker Mussolini o priliki konlerence z Mac-Donaldom ni pokazal preveč volje pogajati se o irancosko-italijanskih spornih vprašanjih in v tem oziru sploh ni hotel iti Franciji prav nič na roko. Včeraj se MacDonaldu ni posrečilo, da bi v kateremkoli oziru pridobil Daladiera za svoje stališče, ker se je Daladier energično branil. Radi tega se bo najbrže razvila dolgotrajna diplomatska debata. Novi sestanki državnikov še niso določeni. Pariški dopisnik »Daily Heralda« poroča, da je MacDonald vztrajal v Rimu na tem, da sc v pakt vpiše tudi kolonijalni problem ter je poudarjal, da bi bila Velika Britanija pripravljena vrniti Nemčiji nekaj kolonij izključno radi tega, da pridobi Hitlerja za italijansko-britanski načrt. MacDonald se opravičuie Pariz, 22. marca. ž. Davi sta MacDonald in sir Simon odpotovala z letalom v London, kamor prideta danes popoldne. Na vladni seji, ki sc bo vršila še popoldne, bo MacDonald podal obširen ekspoze svojim ministrskim tovarišem o pogaja-njih, ki jih je vodil v Parizu, Ženevi in v Rimu. Nocoj pa bo imel najbrže tudi govor v poslanski zbornici. Pred svojim odhodom je MacDonald i»-javil časnikarjem, da angleško-italijanska inicija-| tiva v nobenem slučaju nc gre za tem, da poru« Zvezo narodov, temveč ji hoče nasprotno pomagati. Nevarni odmevi iz Rusije „Nemčijo vodijo avanturistl" Moskva. 22. marca. »Uvestja« prinašajo članek z naslovom »Kam gre Nemčija«. Pisec navaja nemški list »Kreuzzeitung«. ki je hvalil govor Mo-Intova • aunanji politiki Sovjetske Rusije, češ. da je ta govor lelo preudaren in miren. Žal pa vodijo nekatere države zdaj razni aranturisti. V tej iveri navaja Hitlerjevo iijavn, da se Nemčija lahko po lasti novih ozemelj samo v Rusiji. Podobno piše nacionalni socialist Rosenberg v neki svoji knjigi, da ho morala Nemčija uničiti Poljsko in mresti del sovjetskega oiemlja, z neodvisno Ukrajino p« skleniti ireio. Nemško vladno časopisje se pritožni* . uul aižiinn, Itak* aavietaka Uati komentirajo m»m- I Ae notranje dogodke. Sovjetsko časopisje jo pač prnletarsko in mora pisati o teli dogodkih po resnici in pravici. Nikoli pa sovjetski listi niso zago rarjali razdelitve Nemčije, kakor dela nemško časopisje glede Sovjetske Rusije. Holisha naslona Varšava, 22. marca tg. Poluradna »Gazeta Poljska« napoveduje, da se je že začela diplomatska protiakcija Poljske proti rim. pakta. Desničarska opozicijska »Gazeta Varšavska« zahteva politično aktivnost v Rimu samem, ker vodi protiakcijo samo minister Beck v Parizu. Po otvoritvi Hitlerjevega režima v Potsdamu Hitlerjeva pomlad u MSlučajna diktaturau v Avstriji Schutzhund bo razpuščen Brezidefen, prazen, pustolovski govor Od našega monakovsk ga dopisnika smo sprejeli spodnje vrste. Prinašamo jih kot značilen doprinos k dogodkom v Nemčiji, ne da bi sami zavzeli kakršnokoli stališče. Monakovo, 22. marca. (Telei. »Slovencu« — dr. W.) Veličastne pompoznosti otvoritve nemškega parlamenta so mimo. Vsakdanje življenje je nastopilo in izza melodij starih cesarslih popevk, izza blestečih uniiorm starih cesarskih olicirjev, izza hrbtov cesarskih generalov in izza plapola-jočih starih cesarskih zastav je zazijala z meglo prepredena vsakdanjost. Kot nebogljen fant jc stal ta Hitler, sobosli-kar, pied starim nemškim hrastom Hindcnburgom, ki veže »staro slavo pruskih armad s poletom mladih rodov prerojene Nemčije«. Z mrkimi obrazi so ga gledali stari pruski »Haudegeni«, s tajin-stvenim smehom so se mu nasmehovali, kot nekdaj Kerenskiju v Rusiji — stari pruski princi, med tem ko jc zunaj valovila stotisočera množica ljudi, ki so sledili njegovim besedam. S hrepenenjem, da s hrepenenjem smo pričakovali, kaj nam bo ta človek, ki je IS dolgih let rotil in grozil, vabil in obljubljal, stiskal pesti in lomil, prinesel, ko mu bo izročena usoda 60 milijonskega naroda, da pogasi glad in žejo milijonov, ki so zapustili družine in cerkve in sledili magičnosti njegovih prorokovanj. In kaj je prinesel. Majhen v tem grozoto vzbujajočem okviru pruskega militarizma in osvobojenega tevtonskega duha je bil ta govornik in majhen je bil njegov govor. Najslabši brez dvoma, kar jih je držal v dobi svoje politične karijere. Niti grozil ni. niti obljubljal več ni, kot da bi ga bilo strah pred starimi pruskimi silami, ki so na njegov nebogljen poziv vstale iz davnih grobov in se zbrale v novi Wolhalli, ki jo je klical, ne da bi je poznal. Kerenski! Nič več starega poleta, nič več novih perspektiv! Brez življenja, brez idej, brez vsebine je bil ta govor v senci pruskih kraljev, ki so vstale in ga bodo zadušile, predno sc bo tega zavedel in morda prinesle novo neizmerno gorje onim ljudskim masam, ki so od Hitlerja pričakovale sreče! Zedinjenje nemških plemen, v praškem duhu, primat politike, ki naj organizira in vodi življenjski boj naroda, podvig vseh življenjskih narodovih sil ca ustvaritev nemike bodočnosti, neklonljlva avtoriteta, ki naj pomete l dosedanjim oklevanjem državnega vodstva, uničevanje vseb, ki so državi škodljivi, ustvaritev prave nemške skupnosti v jeklenem obroču discipline, ki naj objame vse stanove In vse razrede. Ali j« to tretje cesarstvo? Ali je v tem kruh, katerega čaka 10 milijonov brezposelnih, ali je v tem garancija miru, po katerem naravnost drhtijo široke plasti delovnega ljudstva, ali je v tem orožje proti razkraja-jočim silam nemorale in brezboštva, ki glodajo na temeljili narodovega zdravja, ali je v tem bič, s katerim naj se izženejo izrodki sebičnega kapitala, ki sedi na virih narodovega bogastva? Ali vidite tukaj tisto magično palico, s katero se bo izvršil notranji, duševni preporod nemškega naroda, ki bo zagarantiral njegovo zunanjo svobodo in njegov zunanji materijelni blagor? Puhle fraze, ki dišijo po narodni cerkvi in novem razrednem boju. In temu na ljubo nemški narod žrtvi jc svobodo demokracije, svobodo misli In svobodo besede) Niti ene besede hvaležnosti na naslov vseh onih, ki so sprejeli Nemčijo, ko je pol mrtva izšla iz svetovne morije, izčrpana, obubožana, ki so proti vsakim upom upali, ustvarjali, se borili proti težavam in izvršili vse to ogromno delo gospodarskega podviga, pred katerim fe svet z občudovanjem obstal! Zastave, uniforme, muzika, parade in baklja-de, to ni program, ki ga nemški narod potrebuje. Ko bo to izginilo, bo ostala praznina, če se ne bodo v Hitlerjevi okolici znašli drugi ljudje, med onimi pred vsem, ki so v Potsdamu z mrkimi obrazi izpod jeklenih čelad gledali na vse tc ceremonije ali z ironičnim smehljajem spremljevall apo-teozo pustolovca, drugi ljudje, pravim, ki bodo mase, ki jih je 15 letno hitlerjevo demngoštvo razgibalo, z drugimi gesli podvrgli in podjarmili. Kdo ve? Mase niso zveste, niti takrat, ko jim poleg clrcenses nudiš tudi kruha, kako naj ostanejo zveste, ko se fim dajejo samo circcnses, kruha pa nc! Kerenski! Potsdamska ceremonija me je nehote spomnila na to žalostno iiguro iz ruske revolucije, ki sedaj kot senca tava po evropskih državah, preganjana od duhov, katere je poklicala, in prokleta od milijonov, ki so zaradi njega žrtvovali svoboščine odrešenega človečanstva. Za Hitlerjem vidim druge, ki vstajajo, ki bodo morebiti res dali nekaj novega. A bojim sc, da niti Hitlerja niti njegovih epigonov nemški nared in Evropa ne bosta blagoslavljala za to, kar sedaj v Nemčiji prihaja. Dunaj, 22. cnarca ž. Jutranja »Reichspost« piše, da vlada pripravlja zopet celo vrsto novih nujnih naredb radi včerajšnje razprave pred ' porotnim sodiščem, ker so porotniki oprostili 1 6 članov republikanskega Schulzhuuda, ki so I umorili nekega rudarja in tri narodne socialiste, j Po nujni naredbi naj bi se ukinila porotna so- I dišča jn ponovno sprejela smrtna kazen. Isto-tako nnmerava vlada z nujno naredbo spremeniti volilni znkon. Danes bo izšln nujna na-redbu, s kntero bodo spremenjene carinske tarife, vendar pa pri tem nagln.šajo, da bodo vse spremembe izvršene iz čisio gospodarskih razlogov. Borba na daljnem vzhodu Amerika se zasidra v Kilam Tokio, 22. marca ž. Po poročilih lista »Niši-: Niši« iz Kantona jc Amerika spopnd med Ki-i tajsko in Japonsko izkoristila za to, da okrepi ; svoj lasten vpliv v kuntonski provinci. Poglavnr te pokrajine Cenčitang je že popolnoma pod ameriškim vplivom. Nadalje poroča omenjeni list, dn sednj taktično vršijo ameriški svetovalci vso oblast v Kantonu in dn je prejšnji mornariški kapetau ameriške mornarice Marie postal vrhovni svctovulec kantonske vlade v vojaških vprašanjih Mnogi ameriški častniki so zaposleni s tem, da vadijo kitajske vojake za borbo nn morju, kopnem in v zraku. Od posojila 30 milijonov dolarjev, ki ga je dala Amerika Kitajski iefn 1935, je uporabljenih žc 7 milijonov dolarjev zu nabavo orožja. K zadnjemu polomu v Ameriki Ameriška Smančna kriza (Izviren dopis iz Zedinjenih držav) Tako se govori po prusovsko! Otvoritvena seia pruskega deželnega zbora Berlin, 22. marca. tg. Pruski deželni zbor, ki se je sestal danes k otvoritveni seji, se ie po kratki seji zopet odgodil. Predsednik deželnega zbora je dobil pooblastilo, da določi čas in dnevni red prihodnje seje same. Proti pričakovanju pa ni prišlo ndo volitve pruskega ministrskega predsednika. Ni se razjasnjeno vprašanje, ali naj postane pruski ministrski predsednik Papen ali pa kak narodni socialist. Prvotno se je nameravalo določiti von Papena za ministrskega predsednika, pa jc ta misel zadela na odpor pri narodnih socialistih v deželnem zboru. Zdi se, da se ta odpor ni mogel odstraniti, tako da bo do prihodnjega sestanka deželnega zbora, ki se pričakuje začetkom maja, ostala na vladi komisarska vlada s Papenom kot komisarskim ministrskim predsednikom. Seja pruskega deželnega zbora je bila pod istim vtisom, kakor včerajšnja otvoritev državnega zbora v Krolovi operi. Poslopje je bilo strogo zastraženo, na poslopju samem pa so vihrale tri zastave, črno-belo-rdeča, hitlerjevska, na sredi pa črno-bela pruska zastava. Z enakimi zastavami je bila okrašena tudi sejna dvorana. Starostni predsednik narodno-socialistični goneral Litzmann je otvoril sejo z izjavo, da mu je srčna potreba izjaviti, da se narod za narodni preokret mora zahvaliti samo Adolfu Hitlerju in narodno-sociali-stičnemu pokretu. Narodni socialisti ne priznavajo nobenega drugega voditelja nemškega naroda, kakor Adolfa Hitlerja. Dobesedno je dostavil: »V tem smislu otvarjam deželni zbor Hitlerjeve pomladi«. Zelo oster govor je imel narodno-socialistični deželni poslanec Franc Kube, ki je porabil priliko za to, da je nasprotnike spominjal na vse krivice, ki so jih v preteklih letih napravili narodno-socia-lističnim poslancem, ko so bili v opoziciji. Berlin, 22. marca. tg. V pruskem deželnem zboru je rekel narodnosocialistični voditelj Kube, obrnjen k socialnim demokratom: »V tej hiši vi in taki ljudje ne boste govorili. Mi tudi prej nismo smeli govoriti, mi bomo preprečili, da ne boste zopet odprli svojega neumitega gobca, ki ste ga zlorabljali štirinajst let za to, da ste z drekom pljuvali na narodne socialistc, jih psovali in zijali nanje.« Zunanjepolitično pa je zanimivo, da jc Kube izjavil, da s posebnim veseljem pozdravlja prihod osmih zastopnikov avstrijskih narodnih socialistov, ki so prisotni kot gostje. Rekel je; »Kot voditelj narodnosocialistične politike v tem domu in po nalogu Adolfa Hitlerja izjavljam kot Prus: Mi Prusi smo Velcnemci in ostanemo. Svoj cilj bomo dosegli, ko bo vsa Nemčija skupno z Nemško Avstrijo spojena v naši domovini v eno veliko državo.« Govornik nemških nacionalcev pa je izjavil: »Če se sestajamo danes na rojstni dan našega starega junaškega cesarja, smemo pač tudi reči, da upamo, da bo nekoč tudi prišel čas, ko bo nad prusko Nemčijo vladala hohcnzollernska krona.« Poslanska zbornica je končno izvolila za prvega predsednika zopet narodnega socialista Kerrla j za prvega podpredsednika narodnega socialista, j za drugega predsednika centrumaša, za tretjega podpredsednika pa nemškega nacionalca. Balkanska konferenca Prve naredbc: kazni, zapori... Berlin, 22. marca. AA. Predsednik Hindenburg bo podpisal tri uredbe na podlagi čl. 48 ustave. Po prvi uredbi bo proglašena amnestija za vse zločine, storjene med bojem za zmago nacijonalne revolucije. Dniga uredba bo predpisala stroge kazni za vsakogar, kdor bo nosil uniforme skupin, ki podpirajo vlado nacijonalne obnove, ne da bi bil član te skirpine. Kaezn za to bo od navadne ječe do smrtne kazni v težjih primerih. Zapor do 2 let ali pa ječa v težjih primerih bo kazen za vsakogar, kdor bo širil netočne ali pretirane vesti, ki bi mogle škoditi ugledu države ali pa skupin, ki podpirajo vlado. Tretja uredba bo imenovala izjemno sodišče za zločine, ki pridejo pod pravosodje odloka o zaščiti nemškega naroda in države ter novejših uredb. Nov poslovnik nemškega državnega zbora Berlin. 22. marca. tg. V odboru državnega ( zbora za poslovni red. sta danes centrum in ba- ' varska ljudska stranka glasovale za predloge vladne stranke. Predlog socialnih demokratov, naj se 11 zaprtih soc.-demokratskih poslancev takoj spusti na svobodo, je bil odklonjen s 15 glasovi narodnih socialistov proti 6 glasovom socialnih demokratov. Pri tem centrum in bavarska ljudska stranka nisla glasovala. Pri posvetovanju o novih določbah poslovnega reda, ki onemogočajo vsako obstrukcijo, je izjavil narodni socialist Franck: Mi zahtevamo zase isto pravico, ki so jo zahtevali socialni demokrati meseca novembra 1918, namreč, da posrečena revolucija daje temelj za nov pravni red. Na podlaeri posrečene nacionalne revolucije bomo mi tu odločevali, kaj ima v bodoče v Nemčiji veljati kot pravo. Oba predloga o poslovnem j redu sta bila potem sprejeta z glasovi narodnih socialistov, centruma in bavarske ljudske stranke proti glasovom socialnih demokratov. Kdo ie zažffal parlament? Berlin, 22. marca. tg. Glede požara v poslopju nemškega državnega zbora se je sedaj izdalo uradno poročilo, katero ne trdi več, da bi bili tudi socialni demokrati v zvezi s požigalci. Prijeti holandski komunist vsai der Liibbe je bil razen z nemškimi komunisti v zvezi tudi z inozemskimi komunisti, tnko tudi z onimi, ki so bili raJi atentata na sofijsko katedralo 1. 1925 obsojeni na smrt odnosno na težko ječo. Dotične osebe 60 zaprte. Uradno poročilo pravi na koncu: Za to, da komunistični krogi niso v zvezi s požarom palače drž. zbora, nc dajejo poizvedbe najmanjšega povoda. Angleži: „divjaštvo preporoda" London. 22. marca. AA. -.Times- komentira nedavne dogodke v Nemčiji in pravi: Divjaštvo nemškega preporoda se jo doslej skoraj izključno obračalo samo zoper Nemce. Toda kadar bi prišle podobno metode na. vrsto tudi nasproti tujini državam, bi mogle poetati predmet skrbi in pozornosti drugih drž^v. 6. marca 1933. Rooseveltova vlada se je takoj po ustoličenju znašla pred silno perečimi vprašanji. Ves gospodarski ustroj je t&korekoč v razpadu. Državne vlade odpovedujejo. V zakonodaji države Severne Dakotc so žc resno razpravljali za odpad od Unije. Država Indiana je dobila guvernersko diktaturo. Južne države prosijo za zvezno pomoč. Farmerji držav Iowa in Wiaconsin s« puntajo in tudi drugod je pretekle mesece prišlo do opetovanih izgredov. V državi Mississippi je bik) tekom preteklega leta prodanih na javni dražbi 60.000 posestev, da se plačajo državni in zvezni davki. Brezposelnost je vse splošna. Hooverjeva finančna rekon-strukcijska korporacija je učinkovala kakor kaplja v morje. Finančne in industrijske grupe res iz-javljajo, da jih je korporacija rešila propasti, toda splošno se med ljudstvom prav nič ne pozna izboljšanje. Davki pa so neznosni. Posestniki niti v najbolj cvetočih mestih ne morejo več vzdrževati. Novi predsednik Novi predsednik sicer veliko obljublja in je takoj prve dni žc storil važne korake, ki naj vodijo v sanacijo razmer. Predvsem je sklical k posvetovanju guvernerje vseh držav. Temu je sleailo sklicanje izrednega zasedanja zveznega kongresa. Kabinet je bil pravočasno sestavljen, da se je takoj po ceremonijah lotil administrativnega dela. Kabinetno delo je mogoče malo spravila s tira nenadna 6mrt senatorja Walsha, imenovanega zveznega tajnika za pravosodje. Kot odličen državnik je imel postati nekaka duša Rooseveltovega kabineta. Na njegovo mesto pa je bil imenovan istotako odličen senator Cummings, Ostali zvezni tajniki so manj znane osebnosti, ne kakor se je splošno pričakovalo, da bodo v RooseveJtovem kabinetu sami prvaki iz ameriškega državništva. Ob nastopu Roosevelta je ameriško javnost najhujše zadel bančni zastoj. Dasi je bila kriza napovedana in so se njeni predznaki posamič porajali že par mesecev, je splošno ustavljenje bančnega poslovanja neprijetno presenetilo vso deželo. Kriza se radi momenta, v katerem je nastopila, bolj pripisuje demokratom kot pa triletnemu gospodarskemu zaostajanju dežele. Tolmači sc kot psihološki rezultat radi spremembe v vladi, kajti še vedno so demokrati nastopili vlado v gospodarski krizi. Propadanje bank Od leta 1919 do konca leta 1932 jc propadlo v Združenih državah preko 10.000 izmed 30.000 bančnih zavodov. Predvsem so propadle male podeželske banke, odvisne od farmarjev, katerih gospodarsko stanje nazaduje žc od prvih povojnih let. Za njimi so propadale manjše banke po mestih in kročno cele bančne skupine organizirane v raznih trustih. Finančna rekonstrukcijska korporacija je, kakor trdijo ekonomi, rešila najmočnejše finančne skupine, kot n. pr. First National in Corn Ejichange. Kot prvi pojav najnovejše krize se smatra tedenski moratorij za vse banke države Michigan (pred štirinajstimi dnevi). Nad 500 bančnih zavodov je po odredbi guvernerja ustavilo za en teden vse poslovanje. Wall Street je priskočil na pomoč. Prvo noč po izdani odredbi so že poslali 40,000.000 dolarjev z Wall Streeta v Detroit. Nastala je napetost radi pomanjkanja gotovine. Noč in dan je Zvezni rezervni odbor razpravljal ia ukrepal o rešitvi. Hoover in njegov zakladniški tajnik Mills sta nujno pozivala kongres za takojšnjo akcijo. Roosevelt sani ni storil nobenih ukrepov od nastopa. Guverner države New York Lehman 6e je upiral bančnemu moratoriju in je Sele po celonoč- nem razpravljanju ob petih zjutraj na dan ustoli-čenja Roosevelta izdal odredbo za dvodnevni bančni »praznik«. Istega dne je 45 držav odredilo moratorij od 2 do 10 dni. V ponedeljek (danes) pa je predsednik Roosevelt proglasil 4 dni splošnega moratorija za vse banke v Uniji. Odreiilni načrt Novi zakladniSki tajnik Woodin izjavlja, da odredba nc pomenja odprave zlatega standarda. Le zlata in gotovine primanjkuje. Značilno je, da v vladnih krogih pri vsem tem vlada širok optimizem, Predsednikova proklamacija bančnega praznika vsebuje sledeče točke: 1. Bančni »praznik« od 6, do 9. marca. 2. Prepoved dviga zlata in srebra za izvoz kakor tudi za domačo trgovino. 3. Izdajo »kriptov (certifikatov) na vloge po bančnih zavodih, da sc na ta način omogoči nadaljevanje trgovine. 4. Dovoljenje bankam, da smejo po navodilih zveznega zakladniškega tajnika »prejemati nove uloge. Radikalne odredbe nove administracije so postavile deželo v položaj, kakršen jo vladal za časa predvojnih gospodarskih panik. Drugega izhoda ni bilo. Trgovina New Yorka je padla, banke so zastražene in policijske patrulje na avtomobilih so pripravljene za slučaj izgredov. Tiskarne hitijo s tiskanjem skriptov, kateri maj omogočijo trgovino med »praznikom«. Kot glavni vzrok bančne krize Združenih držav se smatra rastoče nezaupanje vlagateljev. Pred sedanjimi odredbami so bile panike pred bankami, kjerkoli se jc razširila vest o polomu, vsakdanji pojav. V Ameriki, kjer se v normalnih časih računa, da je le 5% trgovine izvršene z goto.viko in 95°ž s kreditom, je po padcu krediti poriižhfj-kanje gotovine toliko občutljivejše. S tfm izgovorom zagovorniki inflacije ludi najbolj pritiskajo administracijo, da poveča obtok papirnatega denarja. YPAI. Nov ameriški moratorij? London, 22. marca. ž. V tukajšnjih krogih jo povzročila precejšnjo senzacijo Rooseveltova izjava, da ne namerava zahtevati od kongresa pooblastila za proglasitev moratorija za 15. junija tega leta zapadli obrok vojnih dolgov. >Daily Ekspress« piše, da Roosevelt zanesljivo računa s tem, da bodo evropske države zadostile svojim obveznostim dno 15. junija. Zaradi tega bi bil angleški linančni minister prisiljen spremeniti državni proračun in mu dodati šc znesek od 27 milijonov funt-šterlingov. List misli, da bo tudi Anglija zahtevala od svojih evropskih dolžnikov, da izpolnijo svoje obveznosti, ee bo morala ona plačali Ameriki zapadli obrok. Drugi listi, posebno *Daily Maik pa pišejo, da lioce Roosevelt s svojo izjavo najbrž prisiliti dolžniške države, da bi ponudile nekatere kompenzacije za olajšavo plačila vojnih dolgov. Te ugodnosti bi se izvršile na trgovinskem in carinskem področju. Amerika bo pila pivo Newyork. 22. marca. tg. Roosevelt je podpisal zakon o pivu, ki stopi v veljavo 7. aprila. Ta podpis se je v vseh Združenih državah zvedel z naj-vecjo hitrico. V San I.ouisu in Milhvaukeu so to veselo novico pozdravili s tem, da so tulile vse tovarniške sirene Pogajanja med Grki in Bolgari Sofijn, 22. marca ž. Ponoči je preko Ru-ščukn prispela v Sofijo grška delegacija, ki se je udeležila balkanske konference v Bukarešti. Delegacijo vodi Pnpoiiastnsiu. Grška delegacija ho ostala v Sofiji dva dni in bo stopila v zvezo z nekaterimi bolgarskimi ministri, s katerimi se bo pogajala zn ureditev še neurejenih finančnih in gospodarskih vprn.šnnj med Grčijo in Bolgarijo, dn bi se potem takoj lnhko prešlo nn reševanje vprašanj političnega značaja. Papn-nnstnsiu je danes ob 13 sprejel v poslopju bolgarske akademije znnnosti zastopnike inozemskega tiska v Sofiji, katerim jc podal kratek ekspoze o rezultatu dela nn zadnji balkanski konferenci v Bukarešti. Pnpnnnstnsiu jc zlasti povdnrjnl, dn vprašanja manjšin ni mogoče rešiti toliko čnsn, dokler se med balkanskimi državami ne ustvari atmosfera prijateljstva, zaupanja in vzajemne varnosti, za kntero bo balkanska konferenca na svojih bodočih sestankih z vso energijo delala. vseh vprašanj Rim, 22. marca. tg. »Giomale d' Italiaš objavlja danes uvodnik svojega urednika Gaide, ki z optimizmom ocenjuje pariške odmeve Mussolini-jevega načrta, domnevajoč, da francoska vlada načelno priznava koristi vodilnega sodelovanja Štirih velesil. V strahu, ki ga povzročajo nekatere tendence v francoskih listih, pa Gaida še enkrat naglasa nekatere točke Mussolinijeve miselnosti še bolj ostro, kakor se je to zgodilo do sedaj. Tako piše Gaida: Kar se tiče duha, ki ga kliče pariški komunike iz vrst Zveze narodov, jc že postal podlaga Mussolinijevega načrta. Žarišče vsega je, dn se jasna izrazim, problem revizij. 0 tem sc je Mussolini z vso jasnostjfl izjavil žc meseca aprila 1932 v velikem fašistovskeni svetu, ki je ta problem izrecno postavil na tla Zveze narodov. Opozicija Male antante in drugih držav, zvezanih s Francijo, se pojasnjuje naravno iz vsega, kar se je storilo, da se zviša njen pomen na mednarodnem odru. Tnko bo iz vsega tega nastalo predvsem vprašanje prestiža. Glede predmetnega problema morajo države Male antante in druge zaveznice Francije verjeti odgovornosti vseh, štirih zapndnih velesil, da se nikomu noče nič vsiliti In da tnko tudi vsaka izmed štirih velesil lahko zastopa svoje interese, obenem pa tudi interese svojih prijateljev. Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno, zjutraj precejšen mraz, ki pa ne bo več dolgo trajal. - žarišče MacDonald v Londonu London, 22. marca. Ig. MacDonald je danes popoldne s svojo hčerko in zunanjim ministrom sirom Simonom pristal na letališču Croydon. Časnikarjem, ki šo spraševali MacDonalda o njegovih zadnjih razgovorih v Parizu, je odgovoril na kratko samo lo: Upam, da smo storili velik korale naprej na potu k miru. Ta korak je zelo pomemben, da pripomore h končnemu cilju svetovnega miru. MacDonald je takoj po pristanku odpotoval v Downingstreet, da so udeleži §c ministrskega sveta, ki se sestaja vsako sredo. Pozno zvečer «e je ministrski svet šc enkrat sestal k seji. Smrt csr. učenjaka Praga, 22 marca. AA. Tu je umrl, star 75 let, znameniti tilolog in folklorist Jurij Polivka. Pokojnik se je med drugim mnogo bavil z zbiranjem m tolmačenjem narodnih pripovedk slovanskih narodov. Pokojnik je bil profesor na Karlovi univerzi v Pragi. BU jg tudi član mnogih inozemskih znanstvenih korporacij, tako med drugim dopisni član petrograjske znanostne akademije, belgrajske kraljevske znanost,ie akademije, jugoslovanske ako-demije v Zagrebu, bolgarske znanostne akademije v tsoliji m zemljepisnega društva v Potrograda 60 letnica dr. Ivana Zajca 30 let dala pri boln. blagajnah. Ljubljana, 22. marca. Te dni je praznoval po vsej Ljubljani dobro mani šefzdravnik Okrožnega urada za zavar. delavcev v Ljubljani 60 letnico svojega rojstva. Vkljub šestim križem je še vedno čil in mu leta ne delajo težkoč. Obenem pa praznuje g. šefzdravnik tudi drugo važno obletnico, 30 let dela pri bolniški blagajni. G. doktor je najstarejši naš blagajniški zdravnik in ga pozna v tej iunkciji na tisoče zavarovancev ne samo v Ljubljani, ampak tudi po vsej deželi. Po petindvajsetih letih dela v boln. blagajni je g. dr. Ivan Zajec postal 1. 1928 šefzdravnik Okr. urada in kot tak vršil zelo težko funkcijo, toda pri izvrševanju tega je vedno skrbel za dobre stike med zavarovanci, zdravniki in upravo soc. zavarovanja. Trideset let dela kot blaga,nifki zdravnik je ogromno in ga vedo preceniti le >>ni, ki poznajo od bližje to delo. Ob priliki njegovega jubileja mu je čestitalo sedanje ravnateljstvo OUZD. Pa tudi njegovi stanovski kolegi, med katerimi je zelo priljubljen, so se ga spomnili pa občnem zboru Slov. zdravn. društva. Številnim gratulacijam se pridružujemo tudi mi in mu kličemo: Na mnoga letal Bogoljubov v Lmbliani Velemojster Bogoljubov, ki se je mudil v torek v Mariboru, prispe v petek, 24. t. m., čez Celovec in Beljak v Ljubljano, kjer priredi ob 20 Slovenski Panlheon v Ljubljani Načrt arh. Plečnika o hramu slave in slavnostnem pokopališču pri sv. Krištolu v Ljubljani Ljubljana, 22. marca. Pravkar je izšla prva številka novega »Doma in Sveta«. Med bogatim gradivom je posebno važna študija dr. Franceta Stelota o Plečnikovem načrtu preureditve pokopališča pri Sv. Krištofu, tamkajšnje cerkve ter novih zgradb. Na podlagi te stu. dije priobčujemo naslednje informacije našim čita-teijem, ki so deloma že znane iz prejšnjih poročil v »Slovencu«. Mojster Plečnik je že pred leti izdelal idealni načrt za regulacijo Ljubljane, posebej pa še načrt o zazidavi svetokriškega okraja, kjer določa za hrbtenico tega okraja Linhartovo cesto, ob katere izhodišču je staro pokopališče Sv. Krištofa. To pokopališče je že mnogo let opuščeno, t0 se pravi, da že dalj časa ne pokopavajo na njem mrtvecev, ven. dar pa je tam pokopanih mnoeo ljudi, ki so dragi ; še živim, pa tudi mnogo ljudi, ki so dragi vsemu narodu. Tam so pokopani Vodnik, Cop, Levstik, istega dne (petek) v kavarni Evropi kot svoj 1. ljubljanski nastop »monstre«-simultanko z neomejenim številom igralcev. K simultanki bo pri- puščen vsak šahist, ki se prijavi med 19. in 20. uro v kavarni tehničnemu vodstvu »Ljubljanskega šahovskega kluba« in plača prijavnino 20 Din. Radi pravočasne razporedbe sedežev, opozarja prireditveno vodstvo vse šahiste, ki žele igrati na tej simultanki, da po 20 ne bo sprejemalo nobenih prijav več. — Vsak igralec naj prinese šahovnico • seboj, ker turnirsko vodstvo vsled pričakovanega navala ne more jamčiti za razpoložljive klubove m kavarniške šahovnice. K tej simultanki so pravtako najvljudneje vabljeni vsi šahisti in prijatelji šaha, ki žele spremljati kot gledalci potek te za Ljubljano gotovo edinstvene šahovske borbe. Zanje je določena skromna vstopnina 5 Din za osebo. Vstopnina za dijake z izkaznico je polovična. V soboto, dne 25. t. m. se vrši drugi nastop Bogoljubova v igralni sobi kavarne Evropa. Tam bo nastopil velemojster v šahovskem brzoturnirju proti ekipi 20 najjačjih ljubljanskih šahovskih amaterjev. Radi določitve postave naj se zglase vsi ljubljanski šahisti, ki bj želeli igrati z Bogoljubovem na tem brzoturnirju, že v petek, 24. t. m., ob 16 v kavarni Evropi pri dežurnem odborniku »Ljubljanskega šahovskega kluba«, ki bo v sporazumu s prireditvenim vodstvom izbral najjačje igralce in določil tekmovalce. Vsak tekmovalec, ki bo nastopil na sobotnem brzoturnirju, plača kot prijavnico 25 Din. Igrali se bosta predvidoma po 2 partiji, čas razmišljanja se bo sporazumno še določil (7—10 sekund za potezo) in bo čas signaliziran. K tej (sobotni) prireditvi so pravtako vljudno vabljeni gledalci — prijatelji šaha in šahisti. Zanje je določena istotako skromna vstopnina 5 Din po osebi (dijaki polovico), •.t Cerkev v službi fašizma Kai trde zagrebške .,Novosti" Zagrebške »Novosti« so za nekakega tamburja t koncertu svobodomiselnih glasil. Kadar zagrebški tambur v »Novostih« dvigne svojo tambursko palico z antiklerikalno bučo na vrhu, pa zatrobijo vsa antiklerikalna glasila po vsej širni mili Jugoslaviji. Prvi se oglasi ljubljanski fagot iz Knafljeve ulice, ki je sicer že malo hreščeč in nekam zasli-njen od 70 letnega antiklerikalnega trobentanja. Ta čedni koncert igra zadnje čase svojo novo koračnico: Cerkev je v službi fašizma. Ni hudirja, da bi se to ne prijelo ljudi, ki za fašizem ne marajo. Di-sonance in nesoglasja naj bi preveč ne motila; le dovolj glasno je treba trobiti, kadar tambur dvigne svojo bučo. Na sv. Jožefa dan je tambur v »Novostih« vnovič zaplozal, da je »Cerkev v Italiji v službi fašističnega imperijalizma; da apostolski administrator reške škofije, msgr. Mecchia, uganja protijugoslo-vansko propagando« itd. Te trditve so podkrepljene s tem le dokazom: Dne 5. decembra 1932 je umrl italijanski op-tant Kari Lužina na Krku, ki je bil prej enkrat v prepiru z nekim Jugoslovanom lažje poškodovan. Laško časopisje je tedaj zagnalo velik krik, češ da je Lužina umrl zaradi poškodb, kar pa ni ugotovljeno. Ko je Lužina umrl, je izšla na Reki osmrtnica ■ pokojnikovo sliko in kratkimi molitvicami za njegovo dušo, kakor je to navada pri Lahih. Osmrtnica ni niti z besedo namigavala na mučeništvo pokojnika, Besedilo se glasi na prvi strani: »An-gelj je odvedel dušo v kraj, ki je pripravljen od Boga.« Na drugi strani: »Karel Lužina 5. decembra 1932. Nadebudna plemenita mladost, iztrgana iz ljubezni svojih dragih, v 21. letu življenja, je dovršila svoj zemeljski pot.« Na tretji strani: »Veliki Bog-Kralj, kateremu vse živil Obo-iujoč tvojo voljo, molimo za večni mir dragi duši. Sprejmi jo milostljivo v svojo slavo v nebo.« To je tista strašna antijugoslovanska propaganda, ki framazonom v »Novostih« ne da mirul Pod besedilo te molitve se je namreč msgr. Mecchia podpisal in pristavil svoj »imprimatur«, kar pomeni, da ta molitev ne nasprotuje cerkvi in morali in da jo verniki morejo moliti za rajnika. Vsaka molitev mora namreč imeti cerkveno odobre-nje. In ta molitev, ki jo je odobrila cerkvena oblast, naj bo protijugoslovanska propaganda! Antiklerikalna muzika pod vodstvom zagrebških »Novosti« nekam prazno doni. Sreča v nesreči na cesti Jesenice, 21. marca. Samo zu las je manjkalo, da ni tovarniški delavec Tone Frelih dva dni potem, ko so mu zagrebli ženo, odšel za njo v večnost. Frelih ie šel v ponedeljek okoli 11 dopoldne po Cankarjevi cesti mimo tovarne, ves zamišljen nad bridko izgubo, ki ga je 7-adela, ko mu pridrvi nasproti splašeni konj Filipa Lukana z Javornik«. Konj je tako dirjal po cesti, da je voz odletaval z ene strani ceste na drugo. Frelih v svoji žalosti menda sploh ni videl bližajoče se nesreče, ali pa je hotel podivjanega konja ustaviti, tega še sacn ne ve, skratka, naenkrat sc je znašel v jarku kraj ceste, kamor je priletel na ostro kamenje. Pri tem si je prebil nad sencem glavo in nezavesten obležal. Prenesli so ga v tovarno, tam za silo obvezali in odpravili v bolnišnico, odkjer je šel v domačo oskrbo. Le sreča v nesreči, da ubo^i deklici Miia in Janja nista postali popolni siroti. Osnutek pročelja povečane cerkve sv. Krištofa Jurčič, Kopitar, tam počivajo kosti ouih, ki so vse prejšnje stoletje delali pri kulturni zgradbi Slovenstva. Čut dolžne pietete je, da Slovenci pri opuščanju in preurejanju starega pokopališča ne zanemarijo spomina onih, ki so tam |>okopani. Mojster Plečnik je z mislijo, da bi se uredil pri Sv. Krištofu »Hram slave«, idealno rešil to težko vprašanje. Pri Sv. Krištofu naj bi se namreč uredilo slovensko slavnostno pokojiališče. To slavnostno pokopališče bi obsegalo vse dosedanje pokopališče, razen tistega dela, ki bi bil potreben za regulacijo Linhartove ceste in onega tlela, ki je potreben za bodočo svetokriško cesto z Dunajske ceste k pokopališču Sv. Križa. Cerkev sv. Krištofa bi sc povečala, s Čimer bi bilo za daljšo dobo rešeno vprašanje bodoče iupne cerkve, obenem pa za bodočnost določa ta načrt tudi zgradbo bodoče slavnostne cerkve na drugem mestu seda-njega pokopališča, kakor pa je sedanja stara cerkev, dalje se regulira vsa neposredna okolica pokopališča, zadaj ležeče protestantovsko pokopališče pa bi se spremenilo v vrt oziroma park Ob Linhartovi cesti bi omejevala pokopališče vrsta pri- tličnih trgovin. Na oglu Linhartove ulice si mojster Plečnik zamišlja bodoče šolsko poslopje za sveto-kriški okraj. Med povečano sedanjo cerkvijo in bodočim novim poslopjem bi bil glavni vhod na slavnostno pokopališče. Sedanje cerkveno poslopje, bodoče novo šolsko poslopje in povečana stara cerkev bi tvorili prvi pas novo reguliranega kompleksa. V drugem pasu je zasnovana bodoča slavnostna cerkev s čelom proti Dunajski cesti. Dohodi iz prvega pasu v drugega bi bili okrašeni z drevjem. Iz drugega pasu v tretji pos bi bila za novo cerkvijo vrsta arkad s prehodi na bodoče slavnostno pokopališče. Ob desni strani arkad bi bile grobnice, na levi pa vrste nasadov in grobov. Med grobnicami in arkadami bi bila govorniška tribuna za žalne govore. Zgodovinski in umetniško vredni spomeniki se po tem načrtu ohranijo, po možnosti na starih mestih, sicer pa se bodo sestavili v posebne skupine, zlasti pa za okras povečane cerkve sv. Krištofa ob dohodu k hramu slave. Cerkev sv. Krištofa bi se po tem načrtu povečala s prizidkom na severni strani, kar je rešil (Plečnik prav spretno. Glavni vhod v povečano cerkev bi bil z Dunajske ceste. Načrt za novo slavnostno cerkev, zadaj za povečano staro cerkvijo, pa je dosedaj nedvomno najbolj popolna manifestacija Plečnikovega genija na Slovenskem. Če občudujemo njegova dosedanja dela v Ljubljani in jim priznavamo vse superlative arhitektonske lepote, vendar moremo reči, da je z načrtom za to slavnostno cerkev šele izrazil Plečnik svoje poslanstvo svojemu narodu in mu konkretno zarisal njegov skriti sen — zgradbo slo. venskega Pantheona. Le narodi, k! so kulturno popolnoma organizirani in zasidrani v sebi, zmorejo take stavbe, vidne dokaze in spomraike njihovega kulturnega življenja in bistva. Tako no-tr.inja ureditev, kakor zunanja, zlasti fasada z zvo-nikom bi predstavljala nekaj tako enovitega, umetniško in lepotno tako po[>olnega. da bi ta cerkev predstavljala v bodočnosti osrčje čuvstvenega življenja vsega naroda. Cerkev sama je zamišljena v pravokotniku, nad katerim bi se dvigalo poslopje v dveh stopnjah. Zvonik, oziroma fasada, pa bi se dvigala proti nebu v obliki vitke piramide s krono in križem na vrhu. Fasada bi bila podprta s ste. brovjtm Načrt določa izredno bogastvo oblik, kar naj bi tudi dopolnjevala še prvovrstna izvršitev v pri-sinem gradivu. Po tem načrtu bi bilo torej grobišče naših zaslužnih mož na slavnostnem pokopališču pri novi slavnostni cerkvi. Po tem načrtu bi našla tudi v bodočnosti svoje primerno mesto lepi in narodno važni Vodnikov spomenik in elegični čopov spomenik, ki sta dosedaj zanemarjena na pokopališču. Članek dr. Steletu zaključuje: »Mislim, da smo prof. Plečniku lahko hvaležni, da je pokazal pot, po kateri bi lahko v do-gledneni času prišli do svojega hrama slave in častnega pokopališča. Seve to ne more biti zadeva same Ljubljane. Okrog tega načrta bi se moral združiti ves slovenski narod, da bi ga dostojno opremil in uresničil prekrasni arhitektov sen o našem Pantheonu.« Vzorno čisto — vzorno negovano po vsakem pranju Vedno z GAZELA OT ] ) i) Semenj za drevje v Ljubljani Pogled na Krekov trg, kjer jc naprodaj na stotine sadnih dreves. Ljubljana, dne 22. marca. Ker se že letos marčno solnce tako dobro obnaša, so tudi drevesni sejmi začeli skoraj bolj zgodaj kakor sicer. Zlasti so zato tembolj živahni ob sredah in sobotah, ko je zastavljen z mladimi drevesci skoraj ves Krekov trg. Človek bi dejal, da mlada drevesca ne poznajo krize, tako dobro gredo v denar in toliko se jih proda. Pa je vendar ])rav to dejstvo živ dokaz, da huda stiska tare našega kmeta in da z zadnjimi silami skuša zaslužiti vsaj tam, kjer ee še kaj da. To velja za drevesničarja, ki prodaja mlada drevesca, kakor tudi za kmeta, ki jih kupuje. Pesitra je sveža lesena roba, ki se prodaja ua Krekovem Irsru: jablane, hruške, črešnio. slive, Kuo6iia bal breskve, pritlikavci in drugo plemenito sadno drevje je na izbiro. Cene so za dve- do triletna drevesca med 5 in 10 Din. Pritlikavci so povprečno po 5 Din. Najcenejše vrste pa so tudi po 4 in 3 Din. Pred tremi leti so drevesničarji dveletna mlada drevesca prodajali še f>o 20 Din. Starejših sploh ni bilo dobiti, ker so se že preje razprodala. Danes pa tudi to blago ne gre več tako rado izpod rok, zato je cenejše in kmetov denar, ki je bil večinoma vedno kupec za mlada drevesca, je danes v prav posebno trdih rokah. Sicer je res, da je za našega kaneta, če ima primerno zemljo, še najugodnejša sadjereja, vendar je treba čakati najmanj par let, preden se pokažejo prve obresti. Drevesničarji so večinoma vsi Iz ljubljanske okolice, med njimi je tudi netkaj ljubljanskih vrtnarjev ; močno skupino pa je poslala škofjeloška Okolica. Tamkajšnji drevesničarji že prejšnji dan nalože lepo povezana drevesca na vozove, s katerimi se odpeljejo že ob treh zjutraj v Ljubljano, da pridejo pravočasno z drugimi konkurenti na trg. Ko človek pomisli, koliko nege zahteva mlado drevesce iu koliko dela je z njim, preden je postavljeno v Ljubljano na trg, mora priznati, da so mlada drevesca v resnici poceni. adMafDUM&kfc Seč/ti/ Stari Log pri Kočevju Dne 4. t. m. je umrla v vsej fari ugledna žena Jožefa Schneider iz Novega brega št. 6. Podlegla je neozdravljivi bolezni raka. — V naSi fari bo 2. maja (torek) birma. Kako prav bo, da se vrši dne 20. aprila živinski in kramarski sejem, kateri je z lanskim letom mesto 13. julija na 20. aprila prestavljen. Botri in botrice pohitite na četrtek po Veliki noči na semenj m kupite potrebno za VMb Kirinnw«l TERPENTINOVIM MILOM Pere res belo! Linčan vinski tat Novo mesto, 21. marca. Prod sodnikom okrožnega sodišča se je zagovarjalo danes osem obtožencev iz vasi krma čine ozir. Železniki pri Metliki rudi lahke azil. težke telesne |Kiškodbe, vsled katere je umrl Mate Vrbin iz Obreza pri Vivodini. V drašički občini so se lansko leto stalno vrstili vlomi v zidanice. Zato so postali jtosfrd-niki pazljivi in so vpeljali nočno stražx>. lako sta stražilu v noči na 23. avgusta 1932 Oberman Jože in Sjmonič Janez. Pri zidanici Prnsu Janeza st« opazila odprta vrata. iz. zidanice iv» se je čul ropot, kakor bi nekdo trkal po sodu. V hramu sta opazila Vrbina Mateta, ki je točil vino iz soda v vinski škaf. Svetil si je s svečo. Ko jc začul, rin-di v Občinskem domu v Srednji vasi šolska mladina iz Stare Fužine pod vodstvom gdč. učiteljice Štefke Jazbarjeve otroško iero »Sirota Jerica«. Vaš vlj uuuo vabijciui Ljubljanske vesti: Smrad v L\ubt\anicini strugi Ljubljana, 22. marca. Danes popoldne se je v prostorih terenske tehnične sekcijo za regulacijo Ljubljanice vršila anketa, katero ie sklicalo mestino načelstvo z namenom, da prizadeti |avni in zasebni interesenti povedo svoje mnenje, kako bi se na najcenejši način odstranil odnosno zmanjšal smrad v Ljubljaničini strugi. Vsled poglabljanja struge lansko leto v sektorju pod šenlpeterskim mostom je nastajal velik smrad, kateri se je lajšal le deloma s spuščanjem vode po strugi po dvakrat na teden. Letos se poglablja struga od šentpeterskega mostu do tri-mostja pri Marijinem trgu. Vsled poglobitve struge lansko leto je nastal v sektorju pod splošno bolnišnico'globok bazen, v katerega se steka nesnaga cele Ljubljane in poleg tega še iz splošne bolnišnice razni odpadki. Lahko sc reče, da je to največja greznica cele Evrope. Današnje ankete so sc udeležili zastopniki mestnega načelstva. zastopniki terenske tehnične sekcije, glavnega odbora za obdelovanje barja, občine Moste, splošne moščanske šole, salezijan-\kega mladinskega doma, splošne bolnišnice in nekateri zasebni interesentje. Ainketa je bila soglasnega mnenja, da se tvorijo odnosno nabirajo vsed-line fekalnih voda iz cele Ljubljane v spodnjem delu sektorja, ki je bi! lansko leto poglobljen, iz razloga, ker še 6edaj obstoji pred iztokom Ljubljanice v Grubarjev kanal zagatna stena, katero je svoj čas napravila tvrdka Czeczoviczka, katera je pred vojno pričela z regulacijo Ljubljanice. Pred to zagatno steno sc nahajajo celo pogreznjeni va-gončki in drugi stavbni materijah katerega je tvrdka pustila na licu mesta. Vsled le obstoječe bariierc je umevno, da se lekalne vode niso mogle gladko odtekati v Grubarjev kanal ter se je vsa goščoba fekalij zbirala za to steno. Navzoči so bili mnenja, da se mora v prvi vrsti zagatna stena na tem mestu odstraniti. Nadalje se je zablatila kineta, po kateri bi moralo stalno odtekati vsaj 300 sekundnih litrov čiste vode. Potrebno je ki-nete urediti tako, da bo možen stalen odtok te vodne množine. Kineto bo treba sproti čistiti in paziti na to, da se ne zablati. Preprečiti pa ie treba tudi, da ne nastanejo nove usedline. Bazen, ki je sedaj napolnjen s tekalnimi vsedlinami, je treba stalno držati pod svežo vodo. Dotok eveže vode naj bi se izvršil tudi potom napeljava vode iz Gradaščice v zbiralni kanal, ki se na svojem dolnjem koncu izliva v že poglobljeni sektor Ljubljanice. Smrdljivi bazen bi se dnevno na ta način napolnjeval s sveižo vodo ter bi plast vode preprečevala naslajanje smrdljivih plinov. Obenem pa bi pritisk novo dotekajoče vode povzročal odplavitev čez dan dohajajoči!) novih fekalnih voda. Ako pa bi tudi to nič nc pomagalo, bi se k temu še znižala voda v Grubarjevem kanalu na najnižje stanje ter bi sc tako odstranil vodni pritisk v Grubarjevem kanalu, izplakovanje Ljubljanice bi sc potem gladko in neovirano vršilo. Pri izpraznjevanju Grubarjcvcga kanala pa se bo treba ozirati tudi na vodne interes« vevške papirnice, katera mora imeli gotovo količino vode za svoje nemoteno obratovanje. Podjetje bo moralo temu primerno urediti svojo fabri-kacijo. Nadalje se jc ugotovilo, da obstoji še ena manjša ovira za gladek odtok vode v Ljubljanici in sicer je to jez pri bivši tvornici vate, ki je bila last Matjana, a je sedaj v industrijskem koncernu Ljubljanske kreditne banke, odnosno papirnice Vevče. Terenska tehnična sekcija bo izdelala na podlagi izmenjanih pri anketi izrečrrih mnenj, potrebne načrte. O njih izvršitvi pa sc bodo posvetovali in sklepali oni interesenti, ki so po zakonu dolžni prispevati k regulaciji Ljubljanice. Pri anketi navzoči 'zastopniki teh interesentov so izjavili, da je pri sedanjih razmerah nemogoče, da bi se napravije kake posebne naprave, katere bi zahtevale večja provizorne investicije iz razloga, ker se le s težavo krijejo stroški za tekoče posle. Materinska proslava 25. marca v opernem gledališču Krščansko žensko društvo priredi svojo VIII. Materinsko proslavo v soboto, 25. marca ob pol 8 zvečer v opernem gledališču. Kakor vsako leto, tako jc tudi letos spored dobro izbran. 1 P. Krizostom Sckovanič: Ali poznate mojo mamico? 2. Govor: Dr. Joža Pogačnik. 3. »Mati«. Prizor po Ivanu Cankarju. 4. Deca raja. 5. Ljubezen do rodne zemlje. (Grudica). Igra Oskar Žolnir. Vstopnice sc dobe od danes dalje v Unionski trafiki. Cene znižane dramske. Bogoljubov v Mariboru Kaj imaš, za z/omka, v mislih, da obraz se ti kar sveti? „To, kar mi ie na /boli v čislihi vi no Slamiče ve kičti!" Ka' bo danes? Drama: -Dame z zelenimi klobuki«. Red B. Opero: »Samson in Dalila. Premijeru«. ufied D. Kino Kodeljevo: Ob 8: »Tam na Volgi«. (Premijera.) Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 3 in mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10. 0 Počastite praznik svojih mater ter pri- litc v soltoto ob |iol 8 zvečer v operno gledališče k »Materinski proslavi«. Vstopnice v unionski trafiki. 0 Caldcronove »Skrivnosti sv. maše« na odru Rokodelskega doma. V nedeljo 26. marca uprizori rokodelsko društvo Calderonov misterij »Skrivnosti sv. maše« s pevskim zborom in orkestrom. Calde-ronova pesnitev »Skrivnosti sv. maše« je ena najglobljih, kar jih premore svetovna književnost, iz nje se vidi, da je bil pesnikov duh ves uprt v nebesa. Pisatelj jasno podaja strmečemu očesu najrazličnejša, globoko zamišljena razmerja presvete Evharistije do verskih resnic, človeštva, zgodovine in do narave. Gotovo bo misterij »Skrivnosti svete maše* ena najlepših prireditev, kar smo jih videli letos v Rokodelskem domu. Pričetek bo v nedeljo točno ob pol 8 zvečer. 0 Tlakovanje pri tromostju. Obrežno ploščad med straniščem in zgornjim mostom trimostja sedaj tlakujejo. Na ploščad so že položili primerno plast betona, nanjo polagajo asfaltno lepenko, tako, da bo tlak za vodo nepropusten, na lepenko pa polagajo novo plast betona. S to ploščadjo je Marijin trg pridobil okrog 100 m: novega prostora. Zelo aktualno je pa postalo tudi vprašanje odstranitve stranišča z Marijinega trga, ki sedaj stoji osamljeno sredi najživahnejšega prometa. Stranišče bo odstranjeno s trga še letos in bo hkrati urejeno tudi podzemsko stranišče pod trimosljem. 0 Sneg. Včeraj zjutraj je snežilo v Ljubljani in v okolici. Sneg pa jc pod dopoldanskimi sončnimi žarki hitro skopnel. Pomlad, ki smo njen astronomski pričetek imel: v torek, nas torei pozdravlja s prav zimskimi pozdravi, © Zapuščena mladina. V Ljubljani postaja čimdaljc bolj neznosna nadloga zapuščene mladine, ki berači, oziroma išče zaslužka na kakšen drug način, kakor z raznimi malimi prireditvami, godbo, artističnimi nastopi itd. Beraška mladina zna ozdrav, ki mu ga je izrekel prof. tavaj. Takoj nato grobna tišina. mojster je otvoril nu strani belih prvo igro, za njo drugo in potem gre naprej čisto mehanično, poteza za potezo. Sčasoma začenjajo dobivati posamezne partije zanimive obli- □ Občinski očetje bodo sejali. Redna seja mariborskega občinskega sveta se bo vršila prihodnji četrtek, dne 30. marca. Dnevni rod za to sejo je precej obširen. □ Mestni avtobusi pred praznikom. Jutri v petek 24. I. m. vozijo mestni avtobusi na proguh Maribor—Sv. Martin, Limbnš, Ruše, Selnica kakor ob sobotah. V soboto. 25. t. m. na praznik bodo vožnje kot ob nedeljah. CI Poročilu sto sc avtopodjetnik Ernest Cizcrl iz. Studencev in gdč. Irena Schick, kon-toristinja. Poroka se jc izvršila v Magdalenski cerkvi. Mlademu paru obilo sreče. □ Smrtnn žetev. V bolnišnici sta preminula: 33 letni delavec Rudolf Pečenih, ki ga bodo |K>-kopali danes popoldne ob pol 4. iz mestne mrtvašnice, in "3 letni čevljarski mojster Ivan Mur: pogreb bo danes ob 4. uri popoldne iz mestne mrtvašnico na Pobrežju. Blagima pokojnikoma večni mir in pokoj, žalujočim naše iskreno sožalje. □ Cene se znižujejo. Mali trg je bil včeraj srednje založen. Kakih 600 komadov perutnine, 4 vozovi jabolk, nekaj voz krompirja in čebule je oživljalo novi del Glavnega trga, na starem delu na je bilo zelenjave in kuhinjskih dobrot v obilici. Cene so še vedno znižujejo. Par piščancev se je dobil po 15—20 Din, kokoši 20—55, race. gosi in purani 50—60, krompir t—1.75, sala ta 8—10. kislo zelje 4, kisla repa 2, čebula t—5, češenj 8—10, ohrovt 1.50—2, jajca 0.50 do 0.75, jabolka t.50—5. V obilici je bilo mladega sadnega drevja komad po 2—10, trsi in rožne korenine 0.50—2 Din za komad. □ Propagatorji esperanta v Mariboru «o imeli te dni svoj občni zbor, ki se je vršil pod vodstvom predsednice društva ge. Lichten-vallncrjeve. Poročila posameznih odsekov so IKikazaln izvanredno živahno delo društva. Vodita se dva esoeraidska tečaju, ki bodeta obrodila obilo haska. Društvena knjižnica jc zelo obogatela za celo vrsto znanstvenih knjig. Glasilo naših esperantistov »La suda stello« ima v Mariboru častno število naročnikov in tudi za letošnji kongres v Belgradu so se priinvili skoro vsi člani krožka. Važno je dejstvo, da sodeluje mariborsko društvo pri izboru slovenskih _ del 7.a jugoslovansko ospernntsko antologijo, ki bo izšla z izbranimi literarnimi deli vseh treh narodov. Izbor je poverilo drutvo ravnatelju Študijske knjižnice J. Glaserju, ki nam je jamstvo, da bodo Slovenci zastopani! pred svetom z najboljšimi deli Pri volitvalrjc bil izvoljen zopet dosedanji odbor: nova člana sta šc gdč. škerget in ravnatelj inž. Tomšič. □ »Razvoj inlnde inteligence po vojni«. Drevi predava v dvorani Drl. zbornice o tej temi eand. prof. E. Boje v okviru mladinskeea cikla Zveze mladih inteligentov. Predavanje bo gotovo privabilo vse, ki se zanimajo za usmerjenost in stremljenje sodobne mladine. □ Ljudska univerza v Studencih. Drevi ob 19. predava na podlagi filma g. dr. Josip Vr-tovcc »o raku — največjem škodljivcu človeštva.« □ Pcriitninarji. Občili zbor -»Sel. zadruge ' za rejo perutnine v Mariboru« se vrši dne 26. marca t. 1. (v nedeljo) ob pol 10 dopoldne v Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Interesenti se vabijo k udeležbi! □ Afriške ture. Jutri v petek sc vrši svojc-č,:isno odpovedano predavanje dr. Reya. docenta ljubljanske univerze. Predaval bo o svojih afriških turah po visokem Atlasu. □ Društvo odvetniških in notarskih urad-! nikov vabi članstvo na zborovanje skupno z društvom zasebnih in avtonomnih nameščencev Kultur m obzornik Vital Vodušek: „Nedeljske misli" Lani smo sledili v »Slovencu« Voduškovim nedeljskim mislim, ki so bile sicer urejene po posameznih evangelijih tekom leta, vendar pa so se s toliko silo zajedale v rane sodobnega družabnega reda, zablod, nesoglasij, krivic itd., da so poslali li sestavki prav za prav nov evangelij današnjih dni. Te misli je Vital Vodušek zdaj povezal v knjigi v cerkvenoletno razmišljanje (dodal je seveda mnogo novih razmišljanj, pa tudi izišla je prelil v kristalne odlivke), tako da potuješ zdaj skozi globoke uvode v advent, božič, epifamijo, post, veliko noč in binkošti. Voduškove »Nedeljske misli« «o umetniška stvaritev, nič manj nenavadna in drzna v novem gledanju kakor Peter Lippert, ki je znal tako prisluhniti vsem iskanjem in dvomom mladega človeka, kakor še noben religiozen pisatelj. Vital Vodušek vidi danes prenovljenje, posvežitev katoli-štva lc v revoluciji duš, katere je treba zvihariti kakor morje, zakaj le tako se bo povrnilo prvo stoletje mladega krščanstva, ko se je ljubezen pretakala od človeka do človeka, ko jc gorečnost za plemenita dela plamenela po vseh hišah in kata-itombah, ko je vsak kristjan doživljal V svojem osrčju veličino in poslanstvo Kristusovega nauka. Posebno veje skozi vso knjigo topla ljubezen do delavskega razreda, ki je danes potisnjen ob zid kapitalizma; temu (in razkrajajočim se družinam) posveča največ misli v nizu zgoščenih nedeljskih razmišljanj. Knjiga jc pisana z blagodejno toplino, stilno bogato in polno in bo marsikoga razgibala iz trhlega brezčutja ter mu dala vzpona ia svežine v religijoznem življenju. Vezan izvod stane (broširanih izvodov ni) v knjigarnah 32 Din; kdor pa naroči knjigo pri avtorju (Vital Vodušek, kaplan, Loke pri Zagorju ob Savi), jo dobi za 28 Din + 1 Din poštnine. G. Mesečniki in revije »Naša zvezda«, št. 3, ki je povečini posvečena materi, prinaša med drugim zgoščen članek »Noš aktivizem in naše naloge«, v kaosu dni. — »Bogo-, I j u b« , št. 3., ki prinaša zmerom odgovarjajoče članke za široke ljudske plasti sc zlasti v članku »Naše družinske rane« (Jos. Vole) vtaplja v najbolj pereče vprašanje sodobnega družinskega razkrajanja. — »Kres«, list slovenskih fantov, ki se je z novim letom precej razgibal in pomladil zre med drugim v »Naše nove naloge« (Rudolf Smer-su), ki napovedujejo boj proti vsakemu polovičarstvu; potrebna je najprej reforma samega sebe, potem naj sc izvaja misel reforme družbe. — »C v e -t j e«, št, 3 premišlja o »Materi-vzgojiteljici« (P. Gvido), zakaj le njej pripadata skrbstvo in vzgoja otrok. — »Vrtec« in »Angel j ček«, lisla za šolsko mladino, 6la v tretji številki posvečena povečini materinemu spominu. Ljubek je prizor Janeza Jalna »Tri mamice«, a pretresljiv Ksaverja Meška: »Je pač mati«. — »Žar«, dijaški leposlovni list, št. 6. Že četrto leto se mladina klasične gimnazije močno kulturno giblje; ne le da prireja vselej koncem lela po eno klasično dramsko delo, marveč izdaja tudi svoj list, v katerem se oblikujejo mladi talenti ter komentirajo vse kulturno življenje s svojega zorišča. To bo menda edini veseli pojav sodobne študirajoče mladine, ki se mer.i za vse prej kot za duhovno kulturo. — »Lovec«, list za lov in kinologijo, št. 3. Zanimiv prispevek Šavlja Aintona: »Divja svinja v kočevskih pra-gozdih.« - »Planinski v c s t n i k«, št. 3, tehnično kakor vsebinsko odlično urejevan list. — »Ferijalac«, št. 2 prinaša pod naslovom »Na-pomena o književnom radu u XV. i XVI. veku« dokaze o velikem kulturnem delu menihov, duhovnov in svetnih ljudi tudi v teh dveh najtemnejših vekih srbske zgodovin«. Drobne Slovanska etnogralija. Doslej sta izšla dva j zvezka »Slovanske etnografije« (v založništvu ' »Atlas ) in sicer o Polabskili Slovanih in Lužiških Srbih. V načrtu pa so še zvezki o Čehih, Poljakih, Slovakih, Rusih, Malorusih, Belorusili, Hrvatih, Slovencih, Srbih in Bulgarili, tako bo izšlo skupuo dvanajst zvezkov. Zadnji zvezek bo obsegal splošno karakteristiko slovanske etnografije. Avtor slovanske etnografije je dr. Adam Fischer, znani etno-j grafski strokovnjak in profesor hvovskega vee-j učilišča. Illustrazione Vaticana, ilustrirana revija Vati-| kanskega mesta, je začela izhajati 1930 koncem le-■ ta, in siccr v italijanščini, ker jc bila namenjena | predvsem italijanskim katoličanom. Ker pa jc za-' nimanje za ta list po vsem svetu takoj močno vzraslo, se jc uprava odločila, da s 1. januarjem j 1932 začne list izhajati tudi v francoski in nemški izdaji. Z januarjem 1933 se je pa tema dvema pridružila ludi — nizozemska izdaja, kar jc za katoliško vnemo enega izmed najmanjših evropskih narodov pač pomembno, čc pomislimo, da niso no Angleži, nc Španci, nc Poljaki, številčno toliko | močnejši narodi, dosegli lega kakor Nizozcmci. »Poštansko štedionice«. V Poštni biblioteki, katero urejuje ravnatelj D. Milosavljevič, je izšla te dni knjiga »Poštanske Štcdionice«, ki je tiskana v dveh izdajali, v latinici in cirilici, V tej so v poljudnem slogu obravnavani: razvoj, naloga, organizacija itd. poštne hranilnice (centrale in podružnic), n ob koncu je dodan kratek statistični pregled vsega delovanja v teh denarnih zavodih. Knjiga se naroča v Zagrebu, Jurišičeva ul. 13. a stane 4i> Din. Slavnostne Wagnerjeve igre v Bayreuthu bodo trajale od 21. julija do 19. avgusta in bodo imele to leto posebno slovesen značaj, ker je vprav letos 120 letnica oz. 50let«ica smrti bay-reulskega mojstra — Richarda Wagncrja. Vprizoriti bodo Parsifala —» Mojstre pevcc in cclotcn ke. Okoli tukih igralcev se takoj zgrinjajo množice kibiccv, rudovedno in strokovnjaški spremljajoč in presojajoč vsako potezo Pa tudi nevarne in zapletene situueije nc zadržujejo mojstra dolgo. Mirno, z obbgatno svojo cigaro v ustih presodi skoro v trenutku položaj, napravi potezo in žc jc pri sosedu. Vmes najde, še časa za odgovor radovednemu reporterju: Šahovska turneja ga vodi iz Maribora v Celovec, Beljak, nato v Ljubljano, Zagreb, Sušak, Benetke in Italijo. Maribor sc mu izvanredno dopade. In takoj nadaljuje igro. Prve žrtve padajo, presenetljivo naglo izgube celo nekateri znani igrači. Drugi pa se trdovratno drže, zlasti oni. ki so pričnvali vse moči zo obrambo. Napetost ozračja se neprestano zgoščuje zlasti pri kibi-cih, le mojster ohrani popolno, skoro brezbrižno mirnost. Končno preostane lo še par igralcev. Pri nekaterih se mu šc posreči zmaga, mora po ludi kopitulirati. Ob četrt na eno po polnoči .sc zaključi zadnja igra. Končni rezultat: 2" dobljenih partij, štiri izgubljene iu ena remis Srečni dobitniki proti svetovnemu mojstru so: Poljanec, Radilovifi, Gujznik, remiziral jc Savli. Turnir jo vodil naš domači mojster Vasjo Pire. v Mariboru, ki sc vrši jutri zvečer ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Sodna ul. 9-11. Poročali bodo delegati Zveze Društev zasebnih nameščencev. Pokojninskega zavodu. Bolniško blagajne, Delavske zbornice itd. Polnoštevilna udeležba je obvezna! — Odbor. □ Smrtna posledica inotikc. Včeraj smo poročali o prevozu 26 letnega posestnika Ivana Merniku iz Loč pri Konjicah v mariborsko bolnišnico. Dobil jc udarec z inotiko po glavi, ki je bil smrtonosen. Mernik je včeraj na posledicah udarca preminul. Imel je strto lobanjo ter jc bila zdravniška pomoč brezuspešno. Danes bo truplo obducirauo: državno pravd-ništvo je odredilo preiskavo. □ Slabost v gostilni. Srčni napad ic dobila v neki gostilni 2! letna Marija Rajb ter se je zgrudila nezavestna. Reševalci so jo v avtomobilu nrenvliali nu dom. □ Usoden padec s podstrešja. Na Koroški cesti 172. je padla s strmih podstrešnih stopnic 73 letna Katarina Erhart. Pri padcu si je zvrnila levo roko. desno pa si ic zlomila. Ubogo staro ponosročenko so nreoeljali v bolnišnico. [~l Prsti v rezalniku. Pri popravilih v nekem tuk. hotelu se je ponesrečil monter Andrej Wahllg. rodom iz Stuttparta. Rczalnica mu jo zmečkala in odtrgala 4 prste na desni roki. Z reševalnim avtomobilom eo ga prepeljali v bolnišnico. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 23. marca: Zaprto. Petek, 24. marca: Zaprto. (Generalka.) Sobota 25. marca ob 20: ORPHEUS V PODZEMLJU. Premiera, Pfttf Mladinski pevski zbor državne meščanske, šole bo na svojem koncertu, ki sc vrši v petek 24. t. m. ob 20 v Glasbeni Matici, izvajal mladinske skladbe Adamiča, Hatza. dr. Žgauca Mirka in Drobniča. Na koncertu nastopita tudi violinistka Metka Metličarjeva in Kvrsanova. ki zapoje štiri pesmice solo. Zbore vodi učffHi petja in glasbe Drago Hasl, dvoglasne zbore in solotočke spremlja ga, Marija Lešnikova. Zbor meščanske šole šteje nad 100 pevcev. »Šola in dom.« Ker so pravila društva sšola in doni« potrjena, sc bo vršil v nedeljo 26. t. m. ob 9 na gimnaziji ustanovni občni zbor tega društva združen s pedagoškim predavanjem. Stariši udeležite sc! Znncten požar še pravočasno pogašen. Pri nekem posestniku v Mnjšpergu so kuhali žganje. Kakor po navadi se je zbralo ob tej priliki dokaj domačih fantov, med katerimi je bil tudi 28 letni koč. sin Matevž Žunier iz Stopnega. Radi zavžitega alkohola jc prišlo med fanti do prepira, ki sc jc končaj s tem, da so Žumra nabili ter ga odstranili iz žganjekuhe. Ta incident se je dogodil okoli 2. ure ponoči; pol ure pozneje na so ostali opazili, da za gospodarskim poslopjem šviga plamen kvišku. Prišedši na kraj ognja so našli kupe koruzne slame v ognju, plamen pa je zajemal tudi že streho gospodarskega poslooja in tamkaj spravljeno seno. Z velikim trudom se jc posrečilo ogenj pogasiti. Videlo se je takoj, da je bil ogenj podtaknjen in osumili so tega dejanja Matevža Žumra, ki so ga orožniki naslednjega dne prijeli. Spočetka je vse trdovratno taiil, kasneje pa jc pod težo dokazov priznal dejanje. »Športni klub Ptuj« bo imel svoj občni zbor v petek 24. t. m. ob 8. uri v prostorih Društvenega doma. Prstan Nibelungov (Rheingold — VCalkOre — Sieg-fried — in C-otterdemmerung). Parsifala in Mojstre pevce bo dirigiral Arturo Toscanini — Prstan pa Carl Blmendorff. Inscenator je: Heinz Tietjen. Šc en prevod Alberta Londresa. Dobrega pol leta je od tega, ko sem na tem mestu poročal o Londrcsovi duhoviti reportaži »Tcrre ~d'Ebene«, radi katere je bil toliko preganjan v Franciji, pa koncem koncev vendar spoštovan. To zadnje je prišlo do izraza zlasti po njegovi tragični smrti, sredi lanskega leta, ko jc z ladjo vred, na kateri se jc po časnikarski dolžnosti vozil iz daljnega vzhoda domov, zgorel. »Terre d'Ebene« (Dežela ebenovine«) je torej prvi naš prevod mnogo čita-nih Londresovih knjig (prevedel M. Bogdanovič, izdal »Nolil«), Pred dnevi pa so jc v založbi zagrobške »Epo-he« pojavil drugi prevod iz Londresa, in sicer knjige »Les comitadjis ou lc tcrrorisme dans les Bal-kans« (»T c r o r na Balkan u«). Na vsak način nas bo ta knjiga še bolj zanimala ko prva. To pa radi tega, ker nam ie po obdelanem materijalu bližja. Albert Londrcs je bil kralj francoskih časnikarjev. Mnogo jc romal po svetu. 2e 1. 1912., v balkanski vojni, je obiskal kot dopisnik francoskih listov naše kraje. Knjiga »Teror na Balkanu« jc zadnje Londresovo delo in jc v ccloti posvečeno organizaciji V. M. R. O. in njenemu revolucionarnemu delovanju. Delo jc pisano sila plastično, zajemljivo, v najboljšem pomenu časnikarsko. Vsak čas zahteva svoj stil. Albert Londrcs ga jc našel, onega, ki najbolj odgovarja po svetovni vojni razviharjeni Evropi. Dober prevod je oskrbel A. D. Betrinski. Tudi zunanja oprema knjige je čedna. T. P. Novi češki literarni časopis. Znana založnici Mclnntricvv bo izdajala nov književni list »Listv pro uručmi a kritiku«, ki gn bo urejeval posebni odbor. Vsekakor bo tn list izpopolnil pra znino. ki je nastala v češkem kulturnem življenju po prestanku literarnega tedniku »Književne noviccc Dnevna kronika Kaj pršite? Včasih so v Avstriji govorili, da kdor hii ne sna ali vsaj ne dosti, ta pride k železnici ali k poiti. Stvari so se po od tedaj zasukale in sedaj moraš znati ie nekaj, ie hočeš k poiti ali k železnici. Mesto železnice in pošte pa imamo po vojni vet institucij in uradov, v katere se radi zatekajo brodo-lomci iz uglednih družin tn iz tako zvone »boljše* družbe. Ne maramo prav s prstom pokazati, kam najraje, saj vsi verne, kje je ie vedno najbolj varno pristanišče teh brodolomcev. Le nekaj pa moramo ugotovili in posvariti pred pojavom, ki je škodljiv: manjka namreč tekme med zmožnimi in manj zmožnimi. Škodljivo je, da se službe oddajajo kar tako, po domače, pod roko. Fant, ki ga je priporo-tilomlo aH ono društvo, ta ali ona imenitna osebnost, ta ali oni sorodnik, dobi najprej službo dnev-iičarja, pogodbeno seveda, potem se mesto razpiše, i pogojem, da imajo prednost dosedanji pogodbeni nastavljena. Na ta način je varovan videz pravne pravilnosti in je lo res najkrajša pol iz Ljubljane ikoli Šmarne gore v Šiško. Bolj zmožni, bolj kvalificirani, ki ste upali, da morete pri javnem konti ur z u dostojno tekmovati s protežiranci, se pa obrišite pod nosom! Se drug, za nai čas zelo značilen pojav je, da se ustvarjajo pri nas pravi uradniški člani, prave družinske zajednice, ki preskrbujejo svojim članom primerna mesta. Koliko je pojavov, da je oče pre-skrbel svojemu sinu mesto, ki je celo njemu podrejeno, da je šel svak v pokoj in si zagotovil za naslednika moža svoje sestre itd. Za spričevala sc nihče ne briga, saj res niso važna, hujše pa jc, da tudi za zmožnosti nihče ne vpraša. Umevna je tragedija nekega visokega gospoda, ki se je zadnjič bridko razjokal: moral je v pokoj, pa nikjer nobenega naslednika, ker njegovemu sinu še ni niti 10 let. Ubogi mož: tako toplo gnezdo v javni službi, pa mora prepustiti tujim ljudem, da se lepo zanj, mesto da bi službica ostala lepo v familiji, kakor je v Ljubljani navada. Skoda, škoda! (Namreč za familijo in za nebogljenčka, ki zaradi svoje mladosti res ne more prevzeti imenitnega mesta!) Ni pa to škoda sa stvar, ker je službo enkrat res dobil zmožen človek. Da, včasih se pripeti tudi lako! Ampak redko. Vamski plaSči zadnje novosti Pred nn kupom plašča za pomlad si oglejte brezobvezno zalogo dunajskih, mode.ov po na/nižjih cenah pri „NOBLESE" Aleksandrova cesta štev. 4 Koledn* Četrtek, 23. marca: Jožef Oriol; Pclagija, mučcnica. Osebne vesli — Iz vojnške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za vršilca dolžnosti poveljnika 1. baterije 22. tonn. polka topn. poročnik Milorad ,1-Vujc; za vršilca dolžnosti poveljnika 2. čete poveljstva aerodroma 1. zrakoplovnega polka zrakoplovni poročnik Jurij Franješ; za upravitelja tehničnega skladišča 3. zrakoplovnega polka nižji voj. tehnični uradnik 11. razr. zrako-plovno-tehnične stroke Dragotin Hirš; za upravitelja skladišča materijala zrakoplovno-teh-ničnega zavoda nižji voj. telin. uradnik III. razr. zrakoplovno-tehnične stroke Anton Rudi; na službo v tehnični odsek telin. oddelka poveljstva zrakoplovstva vojske zrakoplovni inž. kap. I. razr. Dušan Lučič; za upravitelja tehn. materijala tehn. skladišča 6. zrakoplovnega polka nižji voj. tehn. uradnik IV. razr. zrakoplovno-tehnične stroke Mirko Čuden; za vršilca dolžnosti upravitelja tehn. materijala zrakoplov-ne šole za streljanje nižji voj. tehn. uradnik TTT. razr. zrakoplovno telin. stroke Viktor Do-kukin; za upravitelja skladišča izdelanega materijala zrakoplovno tehn. zavoda — oddelek v Žemunn zrakoplovni poročnik Viktor Gliha in za kniigovSlovencu«, da bi radi zamenjali vino za semenski krompir. Pripeljali so sode in krompirja. Povedo, da je bilo našim ljudem močno ustreženo. Morda prodp.jalec krompirja ni bil tako zadovoljen, toda v svojo zgubo tudi ni napravil. Laže bo prišel do denarja pri onih ljudeh, ki bodo spili kozarec vina, kak r pa bi pri naših, ki rabijo krompirja, a denarja ui pri hiši okroglega, niti ne prijatelja, ki bi ga posodil. Vina pa je velike, polne sode. Tistim, ki so skušali p'-; peljani ali naročeni krompir spraviti kar v denar, se je kupčija bolj revno obnesla — Korpulentni ljudje rroreio s skrbno rabo naravne »Franz-.Tcsef« grenčice doseči izdatno izpraznjeni^ crev brez napora. Številna strokovna poročila potrjujejo, da so z učinkom »Franz-Jose!« vode zelo zadovoljni tudi bolniki, ki jih muči bolezen na ledvicah, protin, revmatizem, kamena ali sladkorna bolezen. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ——————— — Most v Otcčah. Županstvo občine Ljubno poroča: Zadeva mostu čez Savo pri Otočah, ki je bil že nekaj let predmet različnih razprav, debat in kritik, je z odločbo kr. banake uprave v Ljubljani z dne 23. septembra 1932 končnoveljavno in tudi pravilno rešena. Most je dobila v oskrbo občina Ljubno ter bo na podlagi gornje odločbe pobirala mostni prispevek, ki se bo stekal v iond za vzdrževanje obstoječega mostu in pa napravo novega železobetonskega. Občina Ljuhno bo pobirala po najetem uslužbencu proti izdaji potrdila o vplačanem prispevku s kuponskim listkom predpisane prispevke in sicer od 1. aprila do 30. okto-bra vsakega leta. Predpisani prispevek, ki je razviden na izobešeni deski poleg mostu, plača vsak neposredni uporabnik, domačin in tujec. To v vednost vsem božjepotnikom na Brezje ter potujočemu občinstvu. — Zborovanje gostilničarjev v Slov. Bistrici. K včerajšnjemu poročilu pod tem naslovom naknadno dostavljamo, da se jc Zadruga gostilničarjev v Slovenski Bistrici soglasno priključila k novi Zvezi gostilničarskih zadrug za dravsko banovino v Ljubljani. — Praznoverajost spravila tri sestre v norišnico. Pred okrožnim sodiščem v Banialuki se je odigralo zadnje dejanje afere, ki se je začela v Zagrebu. 50 letna Terezija Longršek, doma iz Vukovarja, se je za svojega bivanja v Zagrebu pečala z vedeževanjem in kuhanjem ljubavrih pijač, katere je prodajala lahkovernemu ženskemu svetu, ki je iskal pri njej pomoči v svojih ljubavnih stiskah. Zagrebška policija je prišla Longršlrovi na sled in jo je izgnala iz mesta. Preselila se je nato v Banjaluko, kjer je nadaljevala svojo obrt. Tam je takoj sporočila ?enskemu svetu, da je zmožna napraviti vse, kar hoče. Tako so začele k njej dohajati ne samo mlada dekleta, marveč tudi starejše poročene žene in njen posel je naravnost cvetel. Med drugimi so prišle k njej tudi tri sestre Jožica, Albina in Anica Gajba. Čez nekaj dni so vse tri sestre začele kazati znake blaznosti, dokler niso popolnoma znorele in so jih morali poslati v blaz-nico. Na tožbo njihovega očeta je orožništvo aretiralo Longrškovo, ki je priznala, da ie napravila pijačo iz ubitih miši, stenic in druge golazni. Vse to je zmešala z raznimi travami in kuhala v vodi, v kateri je prej oprala človeške kosti, ki jih je nabrala na pokopališču. Pri sodni razpravi je bila Terezija Longršek obsojena na leto dni strogega zapora in na izgon v rodno mesto Vukovar, Tako milo kazen je prejela, ker so medtem vse tri sestre ozdravele in se vrnile iz blaznice domov. — Kako je Jurij postal eestar. Jurij Velaga iz vasi Janjile pri Petrovcu je zgodaj odšel iz svoje siromašne vasi v široki svet s trebuhom za kruhom. Delal je kot drvar po raznih mestih Slavonije, ko pa je zmanjkalo deia, se je vrnil domov. Tam ga je čakala revščina. Trd koruzni kruh Juriju ni več teknil. Po svetu se jc navadil boljše hrane in udobnejšega življenja. Premišlieval je Jurij, dokler sc ni zmislil, kako bi se rešil revščine. Vprašal je vaškega učitelja, kako bi dobil kakšno službo, magari najnižjo. Učitelj mu je dejal, da ne more dobiti nobene službe, ker ne zna pisati. In Jurij se je odločil za težko delo. Kupil si je knjigo in s pomočjo svojih prijateljev se jc kmalu naučil črk. Bil je srečen, ko jc prvič zapisal svoje ime. Ampak ta učenost Juriju ni nič pomagala, ker ni imel spričeval. Pa si je kmalu znal pomagati. Od svojega dobrega prijatelja Vida, ki je dovršil štiri razrede ljudske šole, je za 200 Din kupil spričevalo, katero je nesel s prošnjo vred tehnionemu oddelku v Bi-haču, da ga sprejme za cestarja. Na spričevalu je seveda izbrisal prijateljevo ime In zapisal svoje. Čez mesec dni je Jurij pre:el rešitev, da je sprejet v službo. Kdo :e bil bolj srečen kakor on! Prišla je tudi prva plača v znesku 697 Din. Sreča pa ni dolgo Irajala. Našel se je nekdo iz njegove vasi, Iti je vedel za vso reč, in je Jurija naznanil oblasti. In tako jc ubogi Jurij prišel s ceste pred sodile, ki ga jc obsodilo. Zapor sam bi Jurij šc lahko prenesel, ampak izgubil je imenitno službo ccslnrja in z njo mesečnih 697 Din Im tn je glavna — Do golega sc ie slekel. Dobro znani vlomilec Jakob Nižetič, ki je že precej let preživel v ječi, je v Splitu izvršil originalno tatvino. Zabaval se je z Matjažem Kropanjo, doma iz Ptuja, v neki gostilni. K ropanja se je popolnoma opijunil in je prosil Nižetiča, naj ga spravi domov. Ta je to tudi storil. Ko ga jc privede! do hišnih vrat, ga je pa do golega slekel in mu vzel vse, kar je le količkaj vrednega, in ga pustil tam ležati. Ko sc je kropanjn zjutraj streznil, je tatvino takoj prijavil policiji, ki je kmalu našla njegovega prijatelja in g« vtaknila v zapor. — Kako postreiete tvojim gostom. Vam pove knjiga »Naši gostje«, katero je priredila S. M. Deodata Kump, gospodinjska učiteljica. Ljubljana 1932. 63 strani besedila in (30 slik. Cena elegantno vezani knjigi je 45 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljaui. — To je po vojni prva slovenska knjiga, ki bo izpolnila veliko vrzel v literaturi vsake gospodinje, to je o strežbi (servi-ranju) pri mizi in predpripravah za razne pojedine, ki se prirejajo v domačem krogu med znanci in prijatelji ali izrednih družabnih slavnostib (čajanke, banketi itd.). — V posebnem delu obravnava pisateljica podrobneje naslednja poglavja: pogrinjanje mize, strežba pri zajtrku, pri mali ju-žini (malici, predjužniku), pri obedu (kosilu), po-po'lanski južini, večerji, routu. Posebej razpravlja o strežbi pri mizi sploh in o razvrstitvi prostorov pri mizi, o buffetu in o pikniku. — Knjigo priporočamo tudi kuharicam, gospodinjskim pomočnicam, bivšim učenkam gospodinjske šole in tečajev, ler natakaricam in natakarjem. Dr. Fran Kuilic: Šmarnire Marije Pomočnice. Prazno je človekovo prizadevanje brez božjega blagoslova brez božje pomoči, brez božjega sode- j lovanja. O tem jc bil don Bosko sam docela prepričan, zato 6e je imenoval le orodje v rokah božjih. Njega se jc Bog po svoji deviški mater: Mariji po.dužil, da je z njeno pomočjo ustvaril prav : iz nič toliko naprav, da so se čudili celo njegovi najbližji, O tem Marijinem sodelovanju in pre-mnogokrat prav čudežnem sodelovanju nam pripo- i vedujejo -Šmarnicr Marije Pomočnice«. Zanimive j so že radi tega, ker ni v njih golih, ampak eo te šmarnicc povite v šopek živih zgledov in čudovite ' Marijine pomoči. Prepričani smo, da jih !>o vsak ! z zanimanjem prebiral in se bo vnel v ljubezni do I vilike naše Pomočnice. Te pomočnice potrebujemo posebno danes, ko nastajajo tako viharni časi za našo sveto vero. — Marija je bila skozi stoletja pomočnica kristjanov in tako nam bo tudi zdaj ob teiki uri, ko se nam ne obeta nič dobrega. Sezite po knjigi, krepila vas bo v veri in zaupanju do Marije Pomočnice. — Stanejo pa Smar-nice Marije Pomočnice lepo broširane samo 12 dinarjev, lično vezane 18 Din. (Po poišti 1 Din več.) — Knjiga ima 260 strani. — A. Jobst, 9 lahkih mainih pesmi za mešani zbor, samozaložba. Cena partituri 11 Din, kdor več partitur vzame 10 Din, glasovi po 2.50. Pesmi se naročajo pri skladatelju Žiri, Dravska banovina, ali pri Jugosl. knjigarni v Ljubliani. Pesmi diči plemenita invencija, kontrapunktična vaja glasov, deloma sprememba mešanega zbora z moškim in ?-nskim, dovršena litografska tehnika. Pesmi so boljšim zborom zelo prikladne in se toplo priporočajo. — P. H. — Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Josefove« gren-čice, če ga popijete vsak dan zjutraj na ieiče, lagodno milo iztrebljanje črevesja. Belokranjski semenj slika razmer Metlika, 21. marca. Od zadnjega semnja je pokazalo na bolje. Cene pri živini gredo kvišku. Seveda cene Še niso dosegle prave višine. Boljša živina je dosegla komaj 3 50 Din za kilogram. Le redki so slučaji, da bi bilo kaj boljše. Krave pa pod 700 Din še ni bilo dobiti. Seveda — pomlad je tu. Kmalu bo kaj paše, mleka pa jc treba, zato si vsakdo želi priti do molzne kravice, ki jo je moral jeseni zaradi pomanjkanja krme prodati. Draigi pa so mladi prašički, ki so sploh ves čas vzdržali visoko ceno. Najcenejši so bili par po 500 Din. Tako kaze ta semenj, v primeri s prejšnjim, na boljše. Zadnji semenj v Črnomlju pa, so bilo cene celo boljše od teh, ki jih je pokazal jožefovski semenj v Metliki. Za kramo je bil ta semenj v Metliki prav slab. Ljudi je bilo, ljudi. To že. Saj je žo ob 2 popoldne pošel vsem pekom kruh. Pa kaj, ko jih pride na semenj prav mnogo, ki imajo denarja samo za majhue štruce kruha Za robo prinesejo le oči. Dosti je, da morejo vsaj videti, ko si kupiti nikakor ne morejo. Ta semenj je najvažnejši za semenje. Tega jc bilo veliko prinesenega in pripeljanega. Bilo jo precej tudi prodanega. Cene pa uiso bile tudi temu ne visoke, ker je bilo ponudb še veliko več kot pa vprašanj. Pri vsakem vremenu! PALMA GUMI PODPETNIKE iN PALMA GUMI USNJE ZA PODPLATE Prina/grŠem vremenu tuAc in fofife noge.Najveqa kdržftivoit in cene/ie vditinja. Ne aru,,. poči -pri tftaJtemr čeo^ar^kem- mopfrt rcu ■lUOOSl.IlDtltK. Celje i 5 •gr Materinski dan, ki ga priredi' na praznik Marijinega Oznanjenja ob pol 4 popoldne v velilri dvorani Ljudske posojilnice v Celju Marijanaka kongregacija, bo gotovo privabil vse, ki hočejo en dau v letu posvetiti našim materam. Na sporedu so pevsko iu glasbeno točke, govor in Meškova drama: >Matic. Da se omogoči obisk vsem slojem, zato jc v?topiiina za to prireditev izreduo nizka. Cene prostorom so: 4, 2 in 1 Din. Vstopnice se dobijo v predprodaji v upravi »Slovenca« na Cankarjevi cesti 4. -O" »Dva bregova«. Znamenito socialno dramo mnogo prerano umrlega in nadarjenega slovenskega pisatelja Antona Leskovca, vprizore člani Jugoslovanske strokovne zveze v Celju v nedeljo, dno 26. t. m. ob pol 4 popoldne v veliki dvorani Ljudskega doma v Celju. Med odmori bo igral društveni tamburaški zbor. Vstopnice se dobe v preprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. Cone so znižane. J3r Umrla sta v tukajšnji bolnišnici Kranjc Marija, 84-letna občinska reva s Teharij; na Zg. Hudinji je pa umrla Vodnik Rozika, 7 mesecev stara hči delavca. a Izpuščeni iz zaporov. Včeraj dopoldan so bili izpuščeni iz zaporov celjs!:ega okrožnega sodišča: gg. Deželak Ivan, Lešnik Alojzij, Klauder Franc, Jager Miha, Arlič Kari in Požlep Franc, vsi iz Laškega. a Pregledovanje mladeničev. Mestno načelstvo celjsko vabi v smislu § 20 začasnega pravilnika o rekrutovanju mladeničev, vse mladeniče, ki niso pristojni v občine ua ozemlju celjskega vojnega okruga in so stanujoči v mestu Celju ter žele biti pregledani v Celju, da vložijo zadevue prošnje do 15. aprila t. 1. pri tukajšnjem uradu. Prošnja mora biti kolkovana s kolkom za 5 Din. & Stavbna zadruga dri. uslužbencev v Celju sklicuje svoj redni občni zoor, ki eo bo vršil drevi ob pol 0 v restavracijskih prostorih Nabavljalno zadruge z običajnim dnevnim redom. & Gospodarsko društvo poštnih in brzojavnih nameščencev v Celju ima jutri, t. j. v petek ob pol 6 popoldne v sobi zn pismonoše, izredni občni zbor. Na dnevnem redu je določitev članskih deležev. •O" Pasji kontumac v občini Celje okolica, županstvo občiue Celje okolica naznanja, da jo pasji kontumac v celjski okoliški občini ukinjen po zakonito preteklem roku. Šoštanj Trbovlje Občinski proračun za 1. 1933. Dokla.ie se zvišajo, znižajo pa plače občinskim uslužbencem. Na proračunski seji je bil proračun v glavnem sprejet, kakor smo ga že objavili, nekatere postavke so zvišali, znižali pa skoro za isto svoto plače obč. namtščencem. Po proračunu bo vseh izdatkov 4,419.597 Din, dohodkov pa 4,421.407 Din. Dohodke bo črpala občina iz 111% doklade na vse neposredne davke in od trošarine po 1 Din od litra vina, 50 par od litra vinskega mošta, od litra piva 60 par, od hektolitr. stopnje žganja 5 Din in isto od likerja. Doklade na direktne davke so bile dosedaj 101%, so torej zvišane za 10 odstotkov. Tako visokih doklad zadnja leta ni bilo več in jih bo težko prenesti ob sedanji krizi, ki vedno huje pritiska. Občinskim nameščencem se je ukinila 13. plača, nadurne nagrade in še 10% od plače uradnikov in 5% od plače redarjev, tako, da so skupno znižani dohodki uslužbencev: uradnikom in zdravnikom 19—20%, redarjem 14 in drugim uslužbencem 9%. Z redukcijo teh plač se je pridobilo tričetrt odstotka na dokladah. Tako je n. pr. bila brez ugovora sprejeta postavka za drž. nameščence — učitelje stanarina 215,000, dasi ugotavlja njihov zastopnik v Jutru, da ni povsem še ugotovljeno, če jim tudi gre, ker dobivajo na razpolago stanovanje od rudnika. Zanimivo je ludi bilo, cla je seji prisostvoval g. Pavlin, ki je poslal »Slovencu« popravek, ko je ta poročal, da je svoj o«lstop preklical. Nepoiten vajenec. Trgovec Pavlin je zasačil svojega vajenca pri odpiianju blagajne. Fant jc priznal, da je večkrat odnesel večje svote. Imel je tudi lastne ključe od blagajne. Proden pa sta imela z gospodarjem natančnejši obračun, je fant zbežal skozi okno. Zgodaj je zašel na kriva pota. Pošljite naročnino! Materin dan. V soboto 25. in v nedeljo 26. I. m. ! ob treh popoldne se bo vršila v dvorani Slom. . ;.ia proslava Materinega dne. Spored: 1. Volarič: Pri zibeli (n.ešani zbor); 2. P. Krizostom: Materina pot (deklamacija); 3. R. Gobec: Moja m r. mira (alt solo); 4. Cv. Golar: Mati (pripoveduje šolar): 5. A. Kosi: Bogata mamica (dvoglasni otroški zbor); 6. J. Poiak: Otrokova prošnja (deklamacija); 7. gvikaršič: N'mav čez izaro (moški zbor); 8 Govor; 9. Ogrizovič: Hasanaginica (drama); 10. Ker-njak• Pojdnmo v Škof'če (moški kvintet). Med odmori igra tamburaški zbor. Vabljeni! Odbor Šolarsko kuhinjo vljudno naproša vse one, ki so ustmeno ali pismeno obljubili prispevke Šolarslri kuhinji v Šoštanju, da jih čimprej izročijo odboru. Podpora je sedaj kuhinji zelo potrebna, snj dobiva v njej hrano dnevno nad 200 otrok. Umrli so: Valentin Jure, Apolonija Vcrdnik, Ivanka Rožič, Roznlija Kovač, Pavel Dobnik, Marija Hrastnik, Jožefa Skornšek, Anion Jajčnik Jaka Forštner. N. v m. p. I Slo ven j gradeč Vombergarjeva »Voda« na starotržkem odru Čisto tiho in neopaženo klije žc nekaj časa sem v sosednjem Staremtrgu mlado življenje. In i o življenje se vedno bolj in bolj stopnjuje. Vzrastel je mlad prosvetno-dramalični pokret, ki s svojim mladim dramatičnim zborom, obstoječ iz samih kmečkih fantov in deklet, zadivlja s svojimi predstavami skoraj cclo Mislinjsko dolino. Celo vrsto lepo uspelih dramatičnih predstav je spravil ta zbor na svoj oder, med temi tudi .Slehernika«, ki je nn praznik Sv. Štefana bil vprizorjen ob nabito poln.i dvorani v občo zadovoljnoet in priznanje vseh gledalcev. In končno jc prišla sedaj na vrsto Vorn-I bergarjeva »Voda«, ki jo je zbor vprizoril v ne-i deljo 12 in ponovil 19. t. m. Igralci so s svojim I dovršenim nastopom ter sigurnostjo želi splošuo priznanje in pohvalo. Saj jc mnogokateri, ki je po končani predstavi odhajal domov", dejal: Res, takega užitka kakor danes, pa že dolgo nisem imel Kje neki so se vzeli v tem nekdaj zaspanem Sin-remlrgu ti igralsko tako talentirani, kor.ijžni fanlje in dekleta? se gotovo povprnšuje vsak meščan. — Začetek je že zdavnaj prebit. Samozavestno n ponosno naj bi objel kulturno-izobrnževnlni pokret in mladeniško-igralski ogenj Starotržanov vso Mislinjsko dolino, vse večje kraje, mesta In tri?e. Ir ne bomo stali več pred ostalimi doslej mrg.r agil nejšlmi slovenskimi dolinami kot zaspanci t »mrz lega Pohorja«, ampak kot resni, delavni prosved-tclji vsega misllnjskega tn pohorskega ljudstva sedaj enkrat še aamn v kulturseB, posnejo pa tudi v gospodarskem pogledu. Smrt na električnem stolu Italijanski anarhist Zangara, ki je nedavno izvršil napad na novega predsednika acneri-ških Združenih držav Roosevelta in je po nesreči smrtno ranil čikaškega župana Čermaka, je bil v nedeljo usmrčen, ker je bil obsojen na smrt. Usmrtitev se je izvršila na električnem stolu. Prisostvovalo je 12 prič. kakor določa zakon. Zamgara ni, sodeč po njegovem obnašanju. prav nič obžaloval svojega dejanja. Ostal je zakrknjen do zadnjega. Preden je stopil na električni stol, je pričel strahovito besneti nad svetovnim kapitalizmom. Od trenutka dalje, ko je bi.1 spuščen skozi telo električni tok, je Zan-gara živel samo še 30 sekund. Za usmrtitev je torej zadostovalo, da so spustili v električni stol samo enkrat električni tok, kar je pri usmrtitvah zelo redko. Usmrtitev na električnem stolu m tako nagla, kakor bi človek sodil. Zelo pogosto se zgodi, da se obsojenec še del j časa bori « smrtjo in da morajo krvniki spustiti električni tok večkrnt skozi njegovo telo. Novinar Raliph Stulger pretresljivo popisuje usmrtitev Francisa Crowleya, -kateri je sam prisostvoval v družbi z dopisnikom lista »Daily News« g. Johnom Smithom. Srečala sta se na tramvaju, ki vozi do ječe, kjer se nahaja električni stol in kjer je čakal na smrt Crowley. »Ali se peljete tudi vi k usmrtitvi Crovvle-ya?« je vprašal Sinith svojega tovariša. »Kar nič ee ne strašite, jaz sem že prisostoval 18 usmrtitvam...« Ravnatelj električnega stola Lawis Lewis je sprejel oba novinarja in druge, ki ao bili povabljeni k usmrtitvi, zelo prijaano. Tako se je nabralo 12 oseb v čakalnici. Čedalje bolj jih je objela nervoznost, ki so jo preganjali s kajenjem. Marsikdo se je skušal nasmehniti, da bi zakrili svoja notranja čustva in nekak strah, toda to ni šlo. Že po glasu se je vsakem d pozivalo, da se bliža nenavadna ura. Tedaj so se odprla vrata v svetlo sobo, ki so jo razsvetljevale nenavadno močne žarnice. Priče so stopile posamič druga za drugo, uradnik je primerjal svoje listine z izkaznicami novinarjev in drugih ter nato vsakega pustil noter. Svetloba se je ob belih stenah bodeče odbijala in na siteni je visela ura. Prav ta ura je bila odločilna za trenutek, v katerecn mora umreti obsojenec. Novinar pripoveduje, kako mu je bilo vedno tesneje in tesneje pri srcu, skoro glasu ni mogel dati več od sebe. Tedaj mu je tovariš ponudil whisky, naj se pokrepča. Ravnatelj Lawis Lcwis se je dvignil iin pozval navzoče, naj se vsedejo. Sedli so se v polkrogu okoli električnega stola. Tedaj so se odprla stranska vrata. Vstopil je obsojenec po-polnonna prost, ne morda v verigah Hodil je popolnoma neprisiljeno in tudi takoj sedel na električni stol. Za njim je prišel duhovnik. Za oljema pa mož v belem plašču Obsojenec je bil popolnoma miren. Že so tičale njegove noge in roke v objemu jeklenih vezi. Desno roko. ki je bila popolnoma gola. so mu dvignili visoko za ramo in jo tam privezali na svetlo kovino. V tistem trenutku je zginil mož v belem plašču. Neki gtlas je viprašal: »Ali je vse pripravljeno?« Drugi je odgovoril mrzlo: »Da!« V tistem hipu je padlo na glavo obsojenca jeklena čelada. Objel ga je električni tok. Svetloba žarnic se je tresla. Obsojenčevi prsti so se pričeli dvigati, žile na vrntu in na rokah so se na/pele. Zdelo se je. kakor da sc hoče Francis Crowley, kakor nenaraven junak dvigniti, da bi protestiral proti človeški justici. Strahovitemu boju je sledila tišina. Obsojence jc še živel. Vnovič so spustili tok. toda sinrt še ni nastopila in šele v tr.etjič je elektrika izvnšila morilno delo. Pruska državna kovnica je pričela izdelovati spominsko svetinjo, ki naj spominja na začetek tretjega kraljestva pod vodstvom Adolfa Hitlerja Osnutek je napravil monakovski slikar Kari Gfitz — Za idolatrijo, ki osvaja svet, odkar je človekova osebnost potlačena, je očividno potreben tudi idol. MacDonald v Rimu Prva izvirna slika o prihodu angleškega ministrskega predsednika v Rim. MacDonald je priletel v letalu, ki ga je vodil italijanski letalski minister general Balbo. Na sliki vidimo MacDonalda, generala Balba in Mussolinija po MacDonaldovem pristanku. Za popolno palico največji zlati rudnik na svetu Zanimiva je zgodba, ki nam pripoveduje, kako so Angleži prišli do tega zaklada, ki je toliko večje važnosti prav danes, ko je njihov denar toliko izgubil na svoji veljavi. Cecil Rhodes je zvedel, da i je dežela Matabele bogata na zakladu. S svojima dvema prijateljema Charlie Rudd in R. Maguiere se je podal na nevarno pot. Prav za prav je poslal vladarju te dežele Lobenguli samo svoja tovariša, da bi se pogodila z njim glede izkoriščanja zlatih rudnikov. Rudd in Maguiere sta se predstavila kralju kot revna popotnika in mu poklonila več daril, ki niso imele za izobraženega človeka nika-ke posebne vrednosti. To so bili stekleni izdelki, manufakturno blago in mnogo druge drobnarije, ki sta jo nakupila v neki ameriški trgovini. Lobenguli je posebno dopadla palica s slonovo kostjo. Vprav ta palica ga je premotila, da je podpisal listino, ki je vsebovala koncesijo za zlate rudnike. Rudd se je tedaj v spremstvu nekega domačina odpravil na pot nazaj, in sicer je tako hitel, da je njegov spremljevalec omagal in ostal na poti. Tudi Rudd je med potjo omagal in se že sprijaznil s smrtjo daleč od svojih znancev. Napel je svoje zadnje moči in zakopal dragoceno listino, ki je vsebovala dovoljenje za izkoriščanje rudnikov, v zemljo, in se onesvestil Drugi dan so ga našli črnci in mu pomagali k sebi. Rudd je listino zopet odkopal in jo potem srečno prinesel v Kimberley in jo pozneje izročil Rhodesu. Na ta način so Angleži prišli do koncesije za izkoriščanje tega največjega zaklada na svetu. Poslej so se morali Angleži še trikrat bojevati zanj, in sicer z orožjem. Samo eden izmed zlatih rovov je doslej dal Angležem zlata, ki je vredno 60 milijonov funtov. To je Moderfonteine, kjer dela še danes 2300 Ev-ropcev in 13.000 domačinov. Skoraj prav tako bogati na zlatu so rudniki na britanski Gvineji. Še lansko leto so našli nov rov, ki donaša za 200.000 funtov zlata letno. Nadalje se nahajajo zlati rudniki v Kanadi, kjer se je pridobivanje zlata v zadnjem letu podvojilo. Kadar se policija prenagli Mesto Kreuger ja so našli Francoza Upniki svetovno znanega sleparja Ivarja Kreu-gerja, kralja vžigalie, ki je pred nekaj meseci umrl v Parizu, se še vedno ne morejo sprijazniti z njegovo smrtjo. Prepričani so, da ienjjalni slepar še vedno živi in da je svojo smrt samo igral. Na ta način se je hotel umakniti pred svojimi upniki, da bi jih opeharil in sam dobro živel s prisleparjenim denarjem. Domnevo Kreugerjevih upnikov je še potrdila okolnost, da niso hotela švedska oblastva dovoliti, da bi se krsta, v katero so v Parizu položili samomorilca Kreugerja, ob prevozu na Švedsko odprla. Kreugerjevi upniki iščejo svojega dolžnika po vsem svetu in so zato porabili že milijone. Alarmirali so policijo vsega sveta. Posebno ameriški detektivi so takoj zgrabili za lepo priložnost, da se izkažejo. V zadnjem času vodijo z vso vnemo preiskavo v južno-ameriških državah. Nekdo je namreč »iz- dale, da se je Kreuger dva dni po samomoru v obleki bogatega Francoza odpeljal v Rio de Ja-neiro in se tam nastanil v neki vili blizu mesta. Podjetna policija je kmalu iztaknila to vilo in organizirala naskok nanjo, da bi Kreugerja živega dobila v svoje roke; knjti obstojala je nevarnost, da si Kreuger zopet ne vzame življenja. Nastopila je noč, ki je bila določena za naskok. Ameriški detektivi in domača policija so obkrožili vilo in ob danem znamenju vdrli vanjo. Aretirali so Kreu. gerja, ki se je izdajal za Francoz;! in ga kljub njegovim protestom s silo odgnali na policijo. Tam se je pokazalo, da je Ivar Kreuger samo bogat Francoz, ki mirno živi v okolici Rio de Janeira. Za vse to so seveda vedeli tudi podjetni novinarji in to lepo zgodbico opisali v svojih listih. Seveda ni bila zgodbe prav nič vesela domača policija. Nap«t prizor z nogometne tekme Francija : Nemčija v Berlinu, ki se je zaključila neodločeno. Pri- U- u t»L—; sksH ££>.000 Nsscs« •O JUJ. o jojl Poza bala lem, da ima* noge »a 01« Konservatorij na ulici Razen nesrečnih potujočih godcev in pevcev je poznal Pariz od nekdaj še zastopnike glasbenih založnikov, ki zvečer izvajajo Zadnje novice. Delijo zastonj lističe z notami. Pariška ainožica, ki je tega vajena, 7. vesoljem poenaga prepevati. Hreščcči koncerti sredi ulice pomenijo krst nove popevke. Zdaj je napodila revščina na ulice tndi dobre, strokovne glasbenike, Jirtve gramofonov in radio postaj. Izgubili so zaslužek po kavarnah, kinematografih in celo gledališčih. Pariška policija je dovolila tem brezposelnim predstave po križiščih in celo v podzemeljski železnici, kjer krajšajo čas potnikom. Po končani predstavi pobirajo tudi ti dobri godci in pevei, absolventi k onserva torija, drobiž v klobuke. A ves izkupiček dobiva strokovna Zveza ucnetmikov, ki ga razdeli dnevno zvečer cned brezposelne in bolne člane. Kakovost pariške ljudske glasbe se je nepričakovano izredno zvišala Beneški most Dne 20. februarja so izročili prometn nov most, ki veže Benetke s celino. Most jc 4 km dolg, 20 m širok in stoji na 225 obokih. Delo je trajalo samo eno leto in pol, ker so (»orabili za zgradbo nove tehnične načine. Nad 150 par-nikov je dovažnlo dnevno na stavhišče po 5(MX) ton peska, 100.000 kosov opeke, gramotz. cement itd. Uradno poročilo ugotavlja, dn so porabili za most 18.000 kb. m betona, 45.000 ton kamna in 20 milijonov kosov opeke. A stari Benečani ne marajo nove zgradbe. Pravijo, da pomeni začetek konca zgodovinske lepote Benetk. James M. Cox, ki ga je Roosevelt določil za poslanika v Berlinu. Stražnica oguijegascev v Longbeachu v Kaliforniji, ki jo je razdejal zadnji potre6. Število mrtvih znaša okoli 200. Kje je Belgrad? »Echo de Pariš« je nedavno prinesel to-le pismo nekega svojega naročnika: »Poslal sem služkinjo na pošto v 7. okraju z brzojavko za Belgrad. Na moje največje začudenje ni ničesar opravila in prišla povedat, da ne more pošta sprejeti brzojavke. Uradnik jc rekel služkinji, da ne ve, kjer se nahaja Belgrad, ker ni našel tega mesta v uradnem imeniku. Moral sem vnovič poslati služkinjo nazaj s pismom, kjer sein uradniku raiztolmačil vso zemljepisno in politično pomembnost Belgrada. Šele nato je sprejel brzojavko.« Da niso veliki narodi prav močni v zemljepisju, je /mana reč. Proti ženskim hlačam Najnovejše pariške modne revije prinašajo ne-navadne modele s hlačami za ženske. Posebno za kostum priporočajo hlače. Ženske naj bi ne rabile hlač samo za izlete, temveč tudi ob drugih priložnostih, posebno pa priporočajo hlače kot jutranje obleko. Tčj novi modi so se uprle Američanke. Igralka Mae West je sklicala v gledališču Waltdorf-Astoria protestno zborovanje. Sama je imela krepak govor, v katerem je ožigosala novo modo, češ, da ponižuje ženo. V zadnjih desetletjih je bila žena že itak dovolj ponižana. Dolžnost vseh poštenih žena je, da odločno zavrnejo novo modo. sicer se bodo žene pred svetom osmešile. Tako je govorila igralka Mae West. Predavanje o Visokih Tatrah Ljubljana, 22. marca. Drottv« prijateljev poljskega naroda je priredilo T torek zvečer v skromno počastitev poljskega narodnega praznika in njegovega sivolasega borca za svobodo, mariala Pilsudskega, lepo planinsko predavanje. Predaval |e znani planinec, g. nadzornik S t i -asny, ki sc kljub svojim sedmim križem upa kosati v planinski vztrajnosti tn pogumu z marsikaterim mladim planincem. Povedel nas je visoko gori v kraljestvo Visokih Tater in nanj s številnimi skioptičnimi slikami pokazal vso lepoto tega slikovitega, divjeromantičnega gorskega sveta. V spremstvu izkušenega vodnika *e je povzpel na najvišje vrhove in tako dokazal, kako neizčrpen rezervoar mladostnega zanosa in sile ima še vedno v sebi. Njegovo predavanie se je odlikovalo po nazornem, lahkotnem pripovedovanju, ki boža postušalčeva ušesa kakor žuborenje gorskega studenca in šumenje planinskih gozdov. Zato njegovo predavanje ni bilo nikoli dolgočasno, čeprav je trajalo dve debeli uri. Visoke Tatre privabljajo k sebi čedalje več ljubiteljev planin, ker jim nudijo nadvse krasen razgled. Zlasti privlačna točka za plezalce so zanimive grebenske ture, ki pa so mestoma združene z velikim naporom in nevarnostjo. Sploh se turi-stika med Pollaki in Čehi vedno lepše razvija. Njihovi planinski domovi »o znani po svojih idealnih legah in skrbni poutrežbi. Tudi zimski šport ima na Visokih Tatrah čedalje več privržencev. Glavno izhodišče za ture v Poljske Tatre so Zakopani, ki so se iz skromne vasice razvili v znamenito letovišče z nad 200 hoteli in 400 vilami. Odtod nas je tudi predavatelj povedel v kraljestvo Poljskih Tater. Najvišja gora Poljskih Tater je Swi-nica (2306 m), s katere j« najlepši razgled. Zanimiv je bil tudi predavateljev opis ture na Granate in Krzyžne, do katerih vodi dobro zgrajena in skrbno zavarovana pot. Najlepši pa je bil predavateljev opis ture na fantastični Mnich, katerega je ljudska duša obdala z bujno pravljično domišljijo o »mrzlem gorskem duhu«, ki kraljuje na njem. Na koncu svojega predavanja, ki bi pač zaslutilo večji obisk, je bil g. nadzornik Stiasny deležen iskrenega priznanja. htg. A. Podgornflr Travniki Šport TURNI SMUČARSKI TEČAJ V TRIGLAVSKEM POGORJU OD 2. DO 9. APRILA 1933. Udeležba v tečaju nudi priliko, da posetijo Triglavsko pogorje « smučmi tudi oni, kateri drugače nimajo prilike in zaupnega spremstva za tako turo. Več ali manj je pa iel|a vsakega smučarja preživeti spomladi nekaj lepih, brezskrbnih dni na smučeh visoko na planinah. Nepozabni so vtisi prelep« planinske okolice, drvnega smuka in toplega, pretoplega soLnca. Silen je kontrast med dnevom in nočjo, vročino in mrazom. Podnevi na solncu neusmiljeno pripeka, ponoči pa pade temperatura tudi na 15* C pod ničlo. Noči ob luni so svetle, tajimstvene in božanske v pravljičnem blesku. In ko drsijo smučke v vražjem tempu po kristalnem zrnovcu, neutrudljivo in nepričakovano iz kraja v kraj, z bežno naglico mineio grebeni in kotanje, tedaj vriska srce in v očeh je polno nepojmljivega ognja, večna neutešena želja po solncu, snegu in novih krajih. Sama čuda za novinca, a resnične sanje planinca-stnučarja. Tedaj je tam gori že spomlad, solnce jo prinaša akoravno leAi V6enaokoli debeJa snežna odeja. Tudi narava sama čaka na vstajenje, povsod prehiteva zimo, brsti in poganja življenje skozi sneg. Ob prvi zori, zunaj je še mraz in že vabi ruševeč; neumoTeai je, tja v pozno jutro pogrkava. Povsod na aaegu križa smučina eledi divjih koz, zajcev in drugih potepuhov. Da, tudi njim dela spomlad in •olnce komedije. Preveč je lepih doživetij, prekrasnih pogledov in naravnih prigod, da bi mogel smučar vse to vkleniti v spomin, Tak visokogorski izlet pusli smučarju le prelep spomin nanj in neutešeno domo-tožje po njem. Tako jc spomladi na smuSklh turah na plaini-nah. Sicer je pot do tja malce dolga, je pa trud potem bogato poplačan. V tem slučaju se nudi prilika neizkušenim smučarjem, da izpopolnijo svoje znanje tako v teh-nično-praktičnem smučanju, obenem pa »poznajo visokogorski svet pod Triglavom, kjer vladajo idealne snežne prilike do prvih dni poletja. Na vse eventualne nejasnosti daje pojasnila pisarna SPD v Ljubljani. Akad. smučarski izlet v Bohinj. Jugosl. akad. smučarska organizacija priredi v petek 24. marca tridnevni smučarski izlet v Bohinj. Ekskurzija, ki jo vodi tov. Cernič, se bo delila v dve skupini: prva gre na planino na Kraju, druga pa na Sedmera jezera. Odhod ekskurzije bo v petek ob 7.15, povratek pa v nedeljo zvečer. Vožnja bo četrtinska. Udeleženci ekskurzije se naj prijuvijo na univerzi, kjer je nabita tozadevna pola. SK Atletik, Celje in SK Amatcur, Gradce. Na praznik sv. Jožefa se je vršila ob 3 popoldne v Celju, na igrišču pri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med SK Atletik iz Celja in SK Amateur iz Gradca. Graški gostje so prispeli v Celje šele v nedeljo z avtobusom in so bili od dolge poti očividno utrujeni, kur lahko sklepamo iz vsega poteka igre. Celjani so bili v stalni premoči in šele po odmoru so se Gradčani našli v položaju. Rezultat je bil 5:0 (3:0). Dvomateh tahle-tenis med žel. klubom Her-mes, Ljubljana in SK Jugoslavijo iz Celja, ki se je vršil dne 19. t. ui. je izpadel 26:10 v korist prvega. Celjanom se je poznalo pomanjkanje treninga, sicer bi bil lahko rezultat mri(«go boljši, ako ne obraten. Nastopili sta dve moštvi s po 6 igralci. Najlepša igra dneva je bila med Celjanom Cehom Milanom in Hermežanom Drovenikoin, ki je po treh setlh izpadla v korist prvega. Oba sta najboljša igralca svojih klubov. Gledalcev je bilo zadovoljivo število. Ko lesarska dirka na progi Celje—Vojnik. — Klub slovenskih kolesarjev v Celju priredi v nedeljo, dne 9. aprila t I. kolesarsko dirko na progi Celje—Križevci—Vojnik za seniorje in na progi Celje—Vojnik za juniorje. Start ob 14.30 pred trgovino Gams v Gaberju, cilj okrog 16 pred trgovino Zottel v Vojniku. Stadion za berlinsko oliinpijado. Državni kancler I lit ler se je glede stadiona za bodočo olimpi-jado, ki se vrši leta 193(5. v Berlinu, izjavil, da so načrti za celotno predelavo berlinskega stadiona odobreni. Berlin bo s tem dobil stadion, kakršnega nima Evropa. Prostora bo imel za 80.000 gledalcev, in sicer 25.000 pokritih sedežev ter 55.000 stojišč na prostem. Borba zn svetovno prvenstvo v boksu med Sharke.v-jem in Carnero je končno tudi boks-ko-niisija New-yorka oficijelno potrdila. Omenjena mojstra v lej športni panogi se bosta udarila 1. junija 1933 v Ne\vvorku. n«da ta dolgotrajna eofo lani je povzročita veliko pomanjkanje sena za letoftnie zimsko krmljenje. Kljub tenmi, da so Okušali živinorejci uravnati to pomanjkanje sena z odprodajo živine aH z dokupom prinianjkujočih krmil, se vendar borijo I že celo ziino spomanjkanjem krmil, pred vsem dobrega sena. Te hude borbe vsled lanske suše še ni konec in bo trajala do onega časa, ko l>o zopet tukaj v obilici zelena krma in paša. Breadvomno je, da so najbolj trpeli zaradi suše oni travniki, ki so bili žo pred sušo nepravilno in slabo oskrbovani in so imeli že od poprej šibko in slabo rast. Posebno pa so trpeli zaradi suše talki travniki, ki so bili le slabo ali nič gnojeni. Vsi smo se lahko prepričali ob čii6ti suše, da so pravilno oskrbovani in pognojeni travniki najuspešnejše kljubovali suši, čeprav niso dali tako visokega pridelka sena kakor v normalnih nesušaih letih. Pridelek sena pa je bil še vedno izdatno višji v primeri s pridelkom sena na premalo ali nič gnojenih travnikih. Ker naši kraji tako pogostoma trpijo zaradi suše, je nujno potrebno, da zavarujemo pred njo naše travnike, kolikor je v naši moči. Saj je mogoče napraviti živinorejo, pred vsem govedorejo, dobičkanosno le, čo pridelamo v lastnem gospodarstvu za zimsko krmljenje dovolj dobrega in tečnega sena, Če-sar moramo prod vsptii z vi- Sati in zboljšati travniški pridelek. To pa je mogoče doseči pred vsem s pri-gnojenjem travnikov z gnojili, ki doprinašajo travniški zemlji primanjkujoče rastlinske hranilne snovi — kali j, fosforovo kislino, dušik in tudi apno. Leto za letom jemljemo z vsako košnjo, z vsakim travniškim pridelkom, travniški zemlji ogromne količino rastlinskih hranilnih snovi, vračamo jih pn na splošno v zelo pičli mori. Zato ni nič Čudnega, čc nam več ali manj izstradani travniki današnjo premalo eena in le manj vredno aeoo. Tndi Bi nobeno čudo, če ae v rnšuih letih takšni lačni travniki ne morejo dovolj upirati in najprej podleže jo suši. Travnike gnojimo z naravnimi ali domačimi guojili (hlevski gnoj, kompost, gnojnica) in umetnimi gnojili, Najbolj uspešno in donosno je menjalno gnojenje travnikov. Pri menjalnem gnojenju gnojimo travnike vaako drugo ali vsaj vsako tretje leto samo z domačimi gnojili, v prvem alf tudi v drugem letu pn samo z umetnimi gnojili. V kolikor nismo mogli pognojiti travnikov jeseni in tekom zime, jih lahko pognojimo p« v zgodnji sjtomladi, dokler ne pričnejo zeleneti. Ce nam primanjkujejo domača gnojila, ali če eo travniki tako oddaljeni ali v taki legi, da jih le težko ali sploh ne moremo gnojiti z domačimi gnojili, potem moramo poseči po umetnih gnojilih. V tem času lahko gnojimo že prej dobro pobranane in potreb!jene suhe travnike s 40odstotno kalijevo soljo, superfosfatom in dušikom. S 40 odstotno kalijevo soljo dovajamo v zemljo 'kalij, s superfoe-fatom fosforovo kislino in z apnenim dušikom, v katerem jc GO% apna, dušik in apno. Ker je potrebno, da pospešujemo na travnikih istočasmo rast trav in detelj, zato moramo skrbeti vedno za polno gnojenje travnikov. Kalijeva in foslorovokisla guo-jila pospešujejo zlasti rast detelj, dušicnata pa rast trav. Poleg tega napravlja kalijevo gnojilo trave bolj okusne in tečne. Za pognojen jo 1 ha travnika je potrebno .00 kg 40 odstotne kalijeve soli, 400 kg superfosfata in 200 kg apnenega dušika. Kalijevo sol in superfosfat lahko pomešamo in jih skupno trosimo. Apneni dušik pa pomešamo s suho zemljo in ga trosimo samega zase, ker ga s superfosfatom ne smemo mešati. Vsekakor pa je treba trositi apneni dušifc pred začetkom rašče na travniku. Zn trošenje je najugodnejše mimo vreme. Obrinsshl zbor V Kratim j j® 80v0r ° načinih ribarsfrva pri nas, tozadevni za- 1 konotlaji, o industriji za predelavo Itd. Znanstveno proučevanje morja je novejšega datuma. Dodatek knjige pa prinaša tudi nekaj materiala o organizaciji pospeševanja ribaratva. Knjiga je zlasti poučila zato, ker je bil pisec mnogo po svetu v študijske .svrhe (Skandinavija, Holandija itd.l Cena knjigi je 90 Din. Kranj. 18. marca. Združeno obrtništvo kranjskega okraja predstavlja s svojo močjo in s svojim številom toliko upoštevano in važno organizacijo, da je vsako obrtniško zborovanje v Kranju predmet povečanega zanimanja. Sicer jo res število članov padlo od 400, ki jih je bilo pred leti, na 247 v L 1932, to pa ne samo zaradi krize, ampak predvsem zaradi izstopa krojačev (ca. 100) in pekov (ca. 30), ki so v letu 1982 ustanovili lastno združenje. Mlinarji in Žagarji, ki bi v novo nastalem položaju prišli pod obrtno združenje, so zaprosili za samostojno zadrugo, ki jim bo zelo verjetno dovoljena. Preteklo nedeljo jo bila v dvorani Ljudskega doma redna letna skupščina skupnega združenja obrtnikov kranjskega okraja, katero je vodil načelnik g. Joža Bitenc. Od okrajnega načelstva se jc skupščine udeležil podnačelnik g. dr. Mahnit-, od Zbornice za TOI pa gi Fr. Žagar. Načelnik se je obširno pečal z novim obrtnim zakonom in prilagoditvijo po združenjih. Zaradi srfrožjih predpisov novega zakona je bilo na področju kranjskega združenja izdanih v letu 1932 samo 8 obrtnih listov. Ta strogost pa seveda obrtniškemu stanu ni v škodo. Podrobneje se je g. Bitenc pečal e >šušmar-stvomt, ki vedno bolj bujno poganja na ta način, da obrtniki vračajo obrtne liste, hkrati pa obrt šo naprej izvršujejo. Tako se je Število šušmarjev. ki je pred leti v naši hamovini znašalo 4 do 50C0 (ali približno eno petino legalnih obrtnikov) v zadnjih letih najmanj j>odvoii!o Govornik je bil mnenja, da se od oblasti dane narpdbe ne izvajajo zadostno strogo. Resnica je tudi, da je obrtništvo o pravilnem pojmovanju davčnih jiredpisov in zakonov premalo poučeno, kar mu je često v škodo, zato jo uprava združenja vedno podpirala pouk obrtništva v davčnih zadevah. Novost v obrtniško življenje bodo prinesli strokovni odseki v okviru združenja, od katerih nekateri že delujejo in jim bo zbornica za TOI sestavila primeren pravilnik. Število obrtništva se bo v bodoče povečalo tudi z onimi člani, ki izvršujejo obrt, katera bo sedaj pripadla pori združenje. Za g. Bitencom jo poročal delegat zbornice TOI g. Žagar. Povedal je mod drugim, da se je z 9. marcem t. 1. zaključila doba za izjavljanje o sestavu naših zbornic ter da so obrtniki sami odločili, da bodi zbornica za Slovenijo še nadalje skupna. Zbornica je dosegla, da so iz kmetskega moratorija izvzete terjatve obrtnikov. Pridobnina naj se določi pavšalno kot pri krošnjarjlh na 60 Din za mojstra in 30 Din za pomočnika. G. podnačelnik dr. Malinič je pojasnjeval težave boja pri zatiranju šušmarstva. Pnsobej je omenjal kot napisan zakon ukoreninjeno navado pri obrtnikih, da s 60 letom obrtni list odlože, obrt pa še izvršujejo. Akcijo mlinarjev in Žagarjev je gosp. podnačelnik toplo pozdravljal. K tej točki je gosp. Žagar pripomnil, da obrtno združenje s samostojno zadrugo mlinarjev in Žagarjev ne bo ničesar izgubilo, ker Be v ministrstvu pripravlja naredba! s katero bodo mlinarji uvrščeni med prosto obrt. Pod tretjo točko se je obravnavala izprememba pravil. Predvsem so bila mnenja deljena, kakšne pravice ostanejo obrtniku, Id Je obrt odložil. Gosp. podnačelnik je pojasnil dejstva, katera smatra politična oblast kot polrebna, da nastopi prestnnck obrti. G. Žagar je pa pojasnil, da je zakonodajalec zaradi težk;h časov predvideval začasno opustitev obrti in odločil za to potreosebnini ozirom na zakono- ! dajo v sladkih vodah. Največ prostora zavzema dru- ■ gi del o morskem ribarslvu pri nas in drugod. Tu ! Borza Dne 22. marca 1933. Denar Danes so na ljubljanski borzi popustili točaji Amsterdama, Bruslja, Londona in Pariza. Curib je ostal neizpremenjon, narasli pa so Berlin, New York, Praga in Trsi. Na ljubljanski borzi ni bilo prometa, na zagrebški polovica normalne količine. Avstrijski šiling je bil v Ljubljani zaključen go 9. v Zagrebu pa je padel na 8.53—8.63, zaključen je bil po 8.58 (10.000 šil.). V Belgradu je no-tiral 8.50 bi. — Grški boni so notirali v Zagrebu 35—35.50, v Belgradu 37—38. Ljubljana. Amsterdam 2314.85—2316.21, Berlin 1365.14—1375.94, Bruselj 801.91-SO,".85, London 196.36-197.90, Curih 1108.35-1113.85, New Y«rk 5723.53—5751.79, Pariz 225.54—226.66, Praga 170.67 do 171.53, Trst 2Uo.4G-297.86. Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 27.816 Din. Curih. Pariz 20.3525, London 17.72, New York 518.375, Bruselj 72.375, Milan 26.70, Madrid 43.90, Amsterdam 208.75, Berlin 123.35, Dunaj 72.91 (priv. 58.30), Stockholm 93.90, Oslo 90.90, Kope.nhagen 79. Sofija 3.70, Praga 15.40, Varšava 58, Atene 2.96, Carigrad 2.18, Bukarešta 3.08. Vrednostni papirji Vojna škoda se je danes ustalila, dočim so dolarski papirji tendiirali slabeje. Promet je bil na zagrebški borzi tako znaten kot že dolgo ne. Znašal je: vojna škoda 100 kom., 8% Bler 500 dol, 7% Bler 2000 dol. in 7% pos. DHB 1000 dol. Nadalje je bilo zaključenih 70 delnic Priv. agr. banke. Ljubljana. 1% inv. pos. 43—44, vojna škoda 182-184, &% Bler. pos. 37.50-39.50, 7% Bler. pos. 35—37, Trboveljska 140—150. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 43 den.. agrarji 23—21.50, vojna škoda 181—183 (181.50, 183), 4. 178-181, 6% begi. obv. 30 den., 7% Bler. jios. 34—35 (35), $% Bler. pos. 37—39 (37.30), 7% pos. DHB 39.50-42 (40). - Delnice: Narodna banka 3600 bi., Priv. agr. banka 221—223 (222 226), Šcčerana Osjek 90 -95 (90), Impeks 55 den., Trbovelje 125—130. Belgrad. Narodna banka 3350 do 3375 (3345, 3340), Priv. agr. banka 192—193 (193, 191), 7% inv. pos. 43-43.50 (42,50, 43), agrarji 23.50 bi, vojna škoda 180—181 (182, 179), 6% begi. obv. 31.25- 31.50 (31.50), 7% pos. DHB 42 bi. Dunaj. Don. sav. jadr. 55.90, Mundus 51, Alpi-ne 11.70, Trboveljska 15.90, Levkam 0.90. Žitni trg Novi Sad. Pšenica: bč. okol Novi Sad, bč. okol Sombor, gbč., sbč. potiska, sremaka 217.5—220, gor. bas. 215—217.5. - Fižol: bč'., srem. beli, brez vreč* 2/5 107.5—110. — Ostalo neizpremenjeno. Tendenca mirna. Promet: 38 vagonov. Chieago. Pšenica: maj 51.25, julij 51.75, eept. 52.75. Koruza: maj 27.75, julij 29.75, september 31.625. Oves: maj 18. Rž: maj 36.t>25 Winnipeg. Pšenica: maj 49.875, julij 51, oktober 52.625. Živina Živinski sejem r Kranju 20. marca. Prignali so 1 bika, 57 volov. 29 krav, 5 telic, 3 teleta in 14 prašičkov. Cene: voli 4, 3.50 in 3 P in; krave 2.50, 2 in 1.50 Din; lelice 4 in 3 Din; biki 2.50 Uim; teleta 5, 6 in 7 Din; prašiči pitani 6, 7, do 9 Din; prašički za rejo 300 Din par. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20. uri Četrtek, 23. marca: DAME Z ZELENIMf KLOBUKI. Red B. Petek, 24. marca: zaprto. Sobota, 25. marca: KROG S KREDO. Izven. Znižane cene. OPERA Začetek ob 20. uri. Četrtek. 23. marca: SAMSON IN DALILA. Pre-mijera. Red D. Petek, 24. marca: Zaprto. Sobota, 25. marca ob 15: PRI BELF.M KONJIČKU. Izven. Znižane cene. — Ob 20: PROSLAVA MATERINSKEGA DNE. Izvea. Nedelja, 26. marca: ERIKA. Izven. Znižane cene. Novo mesto OeebM vesti. UeHe*ica VrMc-Zure Valerija je premeščena is BotiCevfea v Zetaki banovini t BMno vaa pri Novem mestu. _ U VSi t,-tj Vizjak C«nl je premeičen iz Črnomlja v Prečno pri Novem mestu. — Na tukajtajo realno gimnazijo je imenovan goep. prof. Ferdo Kozak. Zborovanje novomeškega učiteljstva. Dne la t. m. je zborovalo v velikem številu novomeško trči-teljstvo na oenovni šoli. Pogovor se |e vršil o raznih strokovnih in stanovskih zadevah. Za vrtnarsko razstavo v Ljubljani in Mariboru so bili izvo-lieni v odbor: učitelj Dekval iz Dvora, Mrvar iz Žužemberka, Marinč iz Brusnic in Ivanetič iz Novega mesta. Šoliki upravitelj Marinč je predaval o tenn »Učitelj v službi pevske muze in kot gojitelj narodne pesmi«. Razvijal je zelo primerne in lcoc nush o gojitvi petja v šoli in med ljudstvom ter o zbiTanju narodnih pesmi. Z učiteljico Danico Ki-ferle je zapel nekaj zelo lepih manj znanih narod-nih pesmi. Nato je imel skioptično predavanje uči-tcli Ptrn»t o temi »Vzdolž Jadranske obale«. Primskovo pri Liliji Prav pomladansko vreme je že tu iu vse mrgoli na polju in v vinogradih. Dal Bog, da bi imeli šc , nekaj časa tako lepo vreme! _ Zlikovci so odnesli prejšnjii teden gospodu županu nekaj prekajenesa mesa. Poskušali so vdreti tudi v trgovino g. Zupančiča, pa jim ni bila sreča mila. Posetili so tudi zupnisce, kjer so odnesli ključ od kl«ti. Pa tudi šoli niso prizanesli, pa niso ničesar našli, ker ie bilo vredno odnesti. Bili eo najbrže domačini, ker le-ti poznajo dobro krajevne razmere. Najlepše na tej stvari pa Je, da baje vedo za zlikovce, pa se jih ne upajo naznaniti. Nekaterim so pač ljubši ne-poštem ljudje, kakor pošteni. - Tudi beraška nadloga postaja vsak dan predrznejša. Nič ne proeijo in molijo, temveč zahtevajo. Pa kako znajo kleti! Z nobenim darom niso zadovoljni. Mislim pa, da večina m potrebna, so to le delamržni ljudje, katerim sladko vinc« bolj diši kot pošteno delo. Ma&nanila ———cctjoi ■■■■■ii ii immn——t Pevcem »Ljubljane«! Drevi ob 8 redna vaja celotnega pevskega zl>ora. Ker smo tik pred nastopom, je dolžnost vseh pevk iu pevcev, da I »e vaje gotovo in točno udeleže. — Pevovodja. i stopino vsakomur. Pričetek ob t8. Sv. Krištof — Marijina družba: V nedeljo, j 26. t. m. ob pol 8 zvečer pretresljiva drama »Duše«. Pridite in prepričajte se! Predavanje v kemičnem seminarju. V pe-I tek, dne 24. t. m. bo predaval gospod dekan prof. dr. ing. A. Kral o predmetu: »Poznntki o «da-| stičnosti in trdnosti pri tehničnih preizkusih«. I Predavanje se bo vršilo v kemični predavalnici j drž realne gimnazije, Vegova ulica 4 in je do- Drcvi ob 20 se vrši deveto poljtidno/.nan-j stveno predavanje Prirodoznanstveiie. sekcije Muzejskega društva za Slovenijo v dvorani Dc-1 lavskc zbornice na Miklošičevi cesti. Predava g. dr. Oskar Reya: »Moje potovanje po fran-| coskem Maroku«. Predavanje, ki je zanimivo I z? širše sloje, bodo spremljale številne skiop-| tične slike. Sekcija vabi na čim številnejšo udeležbo. Vstopnina običajna (sedeži po Diii.Jk stojišča po Din 2). *** Prirodoznanstvena sekcija Muzejskega dn» : štva za Slovenijo priredi svoje četrto strokov«! j predavanje v petek, dne 24. t. m„ ob 18 nti ' drž. moškem učiteljišču (Resljeva c.) v fizikalni . dvorani v drutreiu nadstropju. Predaval bo g. i prof. Srečko Brodar o »Aipskem paleolitiku«. To predavanje bo zanimivo tudi za arheologe in zgodovinarje, dasi bo obravnavalo v prvi vrsti splošna vpraišanja stare kamene dobe v Alpah. Vabljeni so Mani in prijatelji sekcije. Vstop prost.« Na propretno-družabnem večeru »Krke« v petek 24. t. m. pri Mikliču bodo i »osebna atrakcija | barvasto sVioptične sliko k Cervantesovcmu Don | Kihotn, o katerem bo predaval g. Podbevšek. Za-i tem skioptične slike k Mitrovemu svetišču onstran ; Gorjancev. Končno godba. Obeta se zopet prav lep . večer. Brez vstopnine' Bivši mornarji vojne in trgovske mornarice! Pravilnik Mornarske sekcije Jadranske streže I je odobren. Sestanek se vrši dne 24. marca j (933 ob 20 pri »Sokolu« Udeležite se rndi vnž-i nosli vsi sestanka! — Krajevni odbor JS. Občni zbor Tujsko-promctnega društva v Kranju se vrši v četrtek, to je danes, dne 23-marca ob po! 20 in sicer v restavracijskih pro-I štorih Nnrodncgn doma in ne v knjižnični dvo-! rami, kakor je bilo pomotoma objavljeno. K ' polnoštevilni udeležbi vabi vpe interesente — j odbor. Zdrnžcnjc jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana im« svoj redni občni zbor v petek, dne 24. marca ob poj S zvečer v lastnem lokalu na Kongresnem trgu 1, L nadstropje (poslopje Kazine). Radio Programi Rr»(flo-LftthRrmo t Četrtek, 23. marca: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti, — 13 Čas, plošče, borza. — 17JO Salonski i kvintet. — 18.30 ItaUjanščina (dr. St. Leben). _ 19 ! Korist rastlinstva; Naše žitarice: Odkod so prišle? Kje bivajo? (prof. Pengovj, — 19.30 Pogovor s po-I slušalci (prof. Prezelj). — 20 Preno* z Dunaja: ; Bruekner: IX. simfonija, Bruckner. Tedeum. — 22 | Čas, poročila, plošče. Petek, 24. marca: 11.15 Šolska ura: Na meji ! treh držav (Viktor Pirnat). — 12.15 Plošče. — 12.45 ' Dnevne vesti. — 13 Čas. plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 V zapadno čeških kopališčih (Ivan Martelanc). — 19 Francoščina (prof. Prezelj). — 19,30 Starost zemlje in geološke letnice (A. Peterlin). — 20 Prenos iz Varšave. Simfonični koncert. — 22 Čas, poročila, plošče. Dragi programi i Petek, 24. marca. Zagreb: 20.15 Simfonični koncert. — Milan i 21 Simfonični koncert. — 23 Poročila. _ Barcelona! 21 Radio-orkester. — Londoo: 19.30 Pianinski , in vokaloi koncert. — 20 Koncert kvinteta — j Leipzig: 19.30 Koncert orkestra na pihala. — Bu . karešta: 20 Simfonični koncert. — Sutsse Romandc ; 20.30 Slovanske pesmi in balalajke. — 21.10 Val j čkov koncert. — Berlin: 21 »Lazarjevo obujenjc I dramat, oratorij. _ Belgrad: 20,15 Prenos iz Vn' šave. — Beromunster: 21.10 Valčkov koncert. I 21.40 Glasba v starem stilu. _ Praga: 20.0 n " sjjt) B 00 O « 01 jrS 2-S'?,-« » P. C. Wren: Lepi MItioel 69 »No, dobro, slednja dva vam ne bosta prizadela hudega,« sem ga tolažil, »saj nimate treh src... Povedali nuni boste vse ... Midva se bova pobrigala za vas ... Le opogumite se 9edaj,< sem ga pomirjal, kajti pričakoval sem, da ga bo vsak čas posilil jok. »Toda vi vendar ne boste privedli nikogar s seboj in nikomur rekli besedice — nobene besedice?!« je moledoval. »Ne žive duše in ne besedice,« sem odgovoril. »Počakajte na naju v skupini palm onstran vodnjaka,« sem mu rekel iu šel iskat Mihaela. Kakor hitro sem mogel nemoteno z njim govoriti, sem mu povedal vse o Bolidarju. Povrnila sva se k zelenici in ko sva prišla blizu studenca, sem žvižgal: »Avez-vous vu la casquette de Pfere Bougeaud?« Bolidar se je jel pomikati proti nama — trepetal je od bojazni in mrzlice. Sedli smo skriti za nekim visokim peščenim holmcem. Sprva je govoril pretrgano in nerazumljivo, toda kmalu nama je bilo jasno, da se je v svojem strahu in obupu zatekel k nama kot zadnjemu zatočišču. »Moja prijatelja,« je blebetal, »moram se vama izpovedati in vidva me morata oteti, ne morem tega dalje prenašati. Moja vest mi brani. Moja poštenost... Moja duša ... Moja hvaležnost... Tiste noči, ko so me lako surovo trpinčili, sta me vidva hotela rešili — čeprav sta morala meniti, da sem vaju hotel oropali. Smešno, seveda smešno!« In nervozno se je začel smejati. »Seveda docela smešno,« ga je tešil Mihael, »toda kaj nam imate prav za prav povedati?« »Vaš dijamantl Vaš dijamant!« je zašepetal Bolidar hripavo, zagrabil Mihaelovo zapestje in vznemirjen bolščal vanj. »Ah, moj dijamant, kaj je z njim?« je vprašal Mihael veselo. >I^jaune! I^ejaune ga hoče imeti,« je sikal Bolidar. »On me bo umoril! Umoril me bo! In če ne on, pa Sclnvartz ali Boldini!... Oh, kaj naj storim? Kaj naj storim?« je jadikoval. Mihael je potrepljal ubogega grešnika po ramenih. »Le pomirite se, uihče vas ne bo umoril,« ga je potolažil, ko da bi imel pred seboj preplašeno dete. »Povejte nama vse, da vidiva, kaj se da ukreniti... Pristopili boste k naši stranki in se vam ne bo nič zgodilo.« »Vaši stranki?« je vprašal Bolidar. »Kaj je to, Vaša stranka? In kaj hočete storiti?« »O, mi srno prava stranka — najboljši fantje vse posadke. ln mi bomo Lejaunea posvarili, ako Sclnvartz ne zavrže svojega merilnega načrta,« mu je pojasnjeval Mihael. »Kaj hočete storiti?« je vprašal Bolidar in osupel zijal v Mihaela. »Posvariti Lejaunea,« je ponovil Mihael. Bolidar je dvignil roke nad glavo in se brezumno smejal. »Toda on ve vse! — On vel — Ve vse! — On ve, kdo je pri stvari -— in kdaj se bo vršilo — in vsako besedo ve, ki so jo tukaj govorili!« je hreščal Bolidar s pretrgnnim, hripavim glasom. Mihael in jaz sva se zbegana spogledovala. »Kdo mu pa pove vse?« je vprašal Mihael. »Jaz!« je. bil ponosni odgovor tega nesramnega podleža. »In ko bo imel vaš dijamant, me bo umoril,« je stokal. Bil sem popolnoma zmeden. — Ce je Lejaune vse vedel, v kakem položaju smo se potem nahajali mi? »Zakaj Lejaune ničesar ne započne?« je vprašal Mihael. »Oh, on ne lenari,« je rekel Bolidar. »On bo Schvvar-tza prehitel za eno noč.« »Zakaj pa čaka?« sva vprašala sočasno. »Da bo videl, kaj storita vidva,« je odgovoril. »Ako se bosta pridružila Schwartzu, bosta umorjena z njim vred eno noč pred umorom, in jaz vam bom odvzel di- jamant. Če se pa Schwartzu ne priključita, vas bodo umorili v boju.« »Pdo me bo?« je vprašal Mihael. »Jaz,« je dejal Bolidar. »Ako potegnete s Schwar-tzoni, bom jaz ua strani predstojnikov in z Lejauneom in drugimi bom prišel ponoči v sobo, kjer spi moštvo. Medlem ko bomo s puškami krotili upornike, se bo moja sprožila in vas usmrtila... Ako pa ne boste s Schwar-tzom, bom jaz pri upornikih in ko boste z Lejauneom tn njegovimi pripadniki prišli ponoči v sobo, vas bom jaz ustrelil iz postelje... V vsakem slučaju morate umreti, in jaz sem čisto prepričan, da moram tudi jaz umreti... O Bog! O Jezus Kristus! O sveta Devica! O vsi svetniki božji I« je tarnal. »Postavimo pa, da se jaz branim dati Schvvartzu kakršenkoli odgovor in se zadržim po vsem nepristransko, kaj potlej?« je vprašal Mihael. »Potem moram jaz naščuvati upornike in jih pripraviti do tega, da vas umorijo, ker se ne udeležite upora, da ne bi bilo videti, ko da bi jaz osebno imel kako sovraštvo proti varn. In jaz naj se sam ponudim, da vam napravim konec... Poleni vam moram odvzeti dijamant in ga dati I>ejauneu. In Lejaune me bo ustrelil, ako mu dijamanta ne prinesem,« je tulil Portugalec pretresljivo. »Ali je Boldini soudeležen?« je vprašal Mihael »Mislim namreč, če sta z Lejauneom sporazumljena?« »Namreč, Boldini ve, da je I^ejauneu vse znano, se je glasil odgovor. »In ta dva bosta uporabila Dupreja, St. Andrčja, Cordierja, Marisa in vaju dva za to. da o polnoči odvedete razorožene upornike... Toda dvomim, da bi si Boldini in Lejaune dosti zaupala; Guantaio tesra ne veruje. Meni, da hoče Boldini sam dobiti dijamant in da Lejaune to sluti. Vsaj Guantaio mi je tako povedal, toda jaz mu ne verjamem ...« »Zares ne?« je dejal Mihael. »Ne, jaz nisem prepričan, da bi bil vseskozi pošten,« je menil Bolidar dvomeče. »Temu se čudim,« je odvrnil Mihael, »tak pro-palež!« Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel čet. Izdajatelj: Ivaa Bukovec. Urednik: Franc Kremžar.