stev. 2 ^ PTUJ, 18. januarja 1957 Letnik
Glasilo SZDL ptujskega oliraja — Uprava In uredništvo Ptuj, Lackova ulica 8 Telefon 156, N3 Ptuj žtev. 643-T-206 — Ure-
juje uredniški odbor — Odgovorni urednik Anton Bauman — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna —
Cena 10 din — liCtna naročnina 500 din. polletna 250 dinarjev
V ptujskem okraju?
potrošniki sveti, kot organi
družbenegti samoupravljanja v
trgovini, dobivajo v zadnjem ča-
su vse ve^ji pomen. V dnevnem
časopisju pogosto zasledimo po-
ročila o konkretnih uspehih, ki
jili je dosegel ta ali oni svet v
Ljubljani, Kranju, Maribor« in
tako naprej. Marsikdo se je že
vpra^l, zakaj ni nikoli ničesar
elišati o delu potrošniških sve-
tov v ptujskem okraju. Ali sploh
obstojajo?
Da, bili so izvoljeni toda le v
Ptuju in še to samo pri špece-
lijsMh trgovinah. Res je, da so
p«:>goji Za njihovo izvolitev sa-
mo he v Ormožu in Majšperku,
kjer imamo takozvane »drža\'Tie
trgovine«, toda tudi v teii dveh
krajih jih nimiajo. Bilo je sicer
nekaj poskusov, ki pa eo zaradi
premalo vneme propadli, organi-
zatorji pa so se zadovoljili z iiz-
Sovorom, da ljudje pa^č ne ka-
žejo nobenega zanimanja.
Ali se laiiko zadovoljimo s tem
izgo^-o^om? Najbrže ne, saj ni
vei-jetno, da bi potrošniki ostali
povsem ravnodušni od teh orga-
nov družbenega samoupravlja-
nja. če bi jim kdo podrobneje
obrazložil njihov pomen in \'Io-
go.
Čeprav je predpis o pravicah
311 dcltnostih potročniških sve-
tov zelo pomanjkljiv, imajo \'en-
darle vso pravico neposredno
vplivati na odpravo napak in
pomanjkljivosti v trgovinski
mreži. Od delavskega sveta sme-
jo zahte^/ati vpogled v finančno
stamje iposlovalnice tn o tem
razpravljati. Inoajo pravico vpli-
vati na razpolaganje z investi-
cijskimi in drugimi družbenimi
skladi v trgovsiki mreži itd. Naj-
važnejše pa je dejstvo, da lah-
ko potrošnl.ški sveti skupno z
ijudskim odtx>rom določijo od-
stotek, s katerim bo sleherni
potrošnik soudeležen pri dobič-
ku trgovske poslovalnice, v ka-
teri statoo kupuje. Ko se bo to
načelo uveljavilo, bodo potitjš-
niiki nenehoma pritiskali na
svoj svet, da bo skrbel za čim
boljše poslovanje, da bo vplival
na znižanje materialnih stroškov
itd., ter se tako resnično uve-
ljavil v svoji funkciji.
V Ptuju so potrošniški s\'et:
pri 12 špecerijskih poslovalni-
cah, v njih pa dela 110 članov.
Ne bi jim mogli cvčitati, da niso
storili pirav ničesar, toda pri no-
benem ni opaziti nekega glob-
ljega in načrtnesa dela, 7<>ra
o treba tudi vprašanje
nagrajevanj-a kmetijskih delav-
cev primerno rešiti, saj je že
dali ča«a pereče.
Tarifna politika v obrti ni v
skladu z industrijo
Obrtni sindikat v Ptuju je o
vprašanju spremembe tarifnih
pravilnikov razpravljal že minu-
li ponedeljek. Ugotx>vite\'. da ta-
rifna politika v obrtnih podjet-
jih ni v sliladu z industrijo ni
nova Tako ima na primer dela-
vec v obrtnem obratu vodovod-
ne instalacije za 15 odstotkov
manjšo plačo kakor bi jo imel
v ieti stroki v sklopu kakšne-
ga gradbenega podjetja. Zavo-
ljo tega nesorazmerja je vedno
več pojavov, ko strokovni de-
lavci zapuščajo obrtne obrate in
se zaposljujejo v industriji, kai
obrtno de.tavnost močno zavira.
Z^to bo nujno ustrezno zvišati
tarifne postavke tudi v obrti.
Na torlrovem posvetovanji;
sindikalnih delavcev pa so na-
čeli še vprašanje tarifnih pravil-
nikom' v uslužnostnih obrtnih
podjetjih, kjer se na račim zvi-
šanja tarifnih postavk razmišljs
o zvišanju cen storitev. Govo-
rili so tudi o hibah tarifnih pra-
vilnikov v trgovini, ki so
rel? in bo v njih treba spreme-
niti marsikatero pomanjkljivost
NujiK> je menjati tudi ecnike «
normah
Z ozirom na povečanje tarif-
ne postavke bo treba nujno me-
njati tudi cenike o normah, ki
so sestavni del pravilnika o nor-
mah. Norme nai bi se ustalile.
Prenehati bo treba z nenehnim
menjanjem norm. kakor je tc
primer v več i.x>djetjih, kjer de-
lavci skoraj nikoli ne vedo toč-
no za višino norme.
V starih tarifnih pravilnikih
So tudi nekatera določila glede
delitve dobička, dne\'nic za služ-
bena potovanja, premi i in do-
polnilnih plač, ki so preživela
in katera bo treba prav tako
spremeniti in vskladitl.
Čeprav se je razprava o izde-
la-vi tarifnih pravilnikov šele
pričela je vendar videti, da so
sindikalne organizacije in orga-
ni delavskega samoupravljanja
vzeli to ■vprašanje resno in da
kljub nekaterim nejasnostim za-
vzemajo v podjetjih pravilno
stališče, katerega tolmačijo tu-
di delovnim kolektivom. Pomoč
pri izdelavi tarifnih pravilnikov
bo tudi merilo zrelosti sindikal-
nih organizacij v posameznih
podjetjih, sai se morajo zave-
dati, da gre za resno in važno
vprašanje, katerega se morajo
lotiti z vso resnostjo. ' -r
VABILO NA SEJO
Sklicujem sejo Obč ljudskega
odbora Ptuj. ki bo v četrtek, dne
24. januarja 1957, ob 15. uri v
sejni dvorani Obč. ljudskega od-
bora.
Predsednik Obč- LO ptuj:
Janko Vogrinec L r.
I^^upimii rniprnuo
na občnem zboru SZDL Ormož
v prejšnjem tednu je bil re-
dni letni občni zbor članov
SZDL za mesto Ormož. V to
osno\Tio organizacijo je vklju-
čenih nad 800 članov ali 97%
\-pisanih volivcev. Organi-
zacija je ena izmed najmočnej-
ših po številu in verjetno tudi
politično najbolj aktivna na ob-
močju občine, V zadnjem ob-
dobju je organizacija obravna-
vale vsa aktualna politična in
gospodarska vprašanja z občin-
skega področja. Odbor je imel
13 rednih in eno sla^/nostno se-
jo. Prav tako je organizacija
skozi celo leto izvrševala sklepe
lanskoletnega občnega zbora in
izvedla več sestankov članstva,
na katerih ga je seznanjala z
vsemi političnimi in gospodar-
skimi problemi. Med član.s+vo
sta prišla zvezni in republiški
ljudski poslanec, večkrat pa tu-
di predsednik Okrajnega odbo-
ra SZDL Ptuj. Članstvo je ak-
tivno sodelovalo pri krajevnem
pra?.niku v Ormožu, ob vsakem
državnem prazniku je organiza-
cija prevzela vodstvo pri izved-
bi programa, pri katerem so so-
delovala razna dmštva in orga-
nizacije. Osno\T\a organizacija
skratka ni prezrla nobenega po-
litičnega niti gospodarskega pro-
blemi Na občnem zboru so čla-
ni o vseh teh stvareh na široko
in konstruktivno razpravljali ter
zahtevali od vodilnih funkcio-
narjev odgovore. Med drugim .so
•znesli vpi-ašanje plač delavcev
na Kmetijskem go&podarst\'u
C^rmož. Delavci tega gospodar-
.stva so zelo slabo plačani, s-aj
znaša plača od 21 do 27 dinar-
jev na uro. Polkvalificirani de-
lavec zasluži ob najboljših po-
gojih 5500 do 6000 dinarjev me-
sečno, nekvalificirani pa 4000
dinarjev mesečno Takšne plače
nazorno govore, da delovna sto-
rilnost ne more biti visoka.
Člani so razpravljali tudi o
družbenem upravljanju v trgo-
vini. 2e na lanskoletnem občnem
zboru so obravnavali \'prašanje
ustanovitve potrošniških svetov,
vendar doslej nobena trgovina
še ni poklicala svojih potrošni-
kov, da bi izvolili svoje organe
di-užbenega upravljanja, ki bi
priponK>gli trgovini k boljšemu
poslovanju in tudi k družbeni
kontroli nad ustvarjenim dobič-
kom. Prav tako ni ostalo izven
razprave stanovanjsko vpraša-
nje v mestu in okolici. Sredstva
stanovanjskega sklada, ki se
zbirajo pri občini bi lahko kaj
kmalu olajšala stanovanjsko
stisko. Občina je nameravala že
lani pričeti z gradnjo 4-stano-
vanjske hiše, za kar je poskr-
bela tudi že načrte, vendar že
občinski ljudski odbor odstopil
od te namere, ker ima v načrtu
za letošnje leto gradnjo 14-sta-
novanjskega bloka. Do talcšnega
sklepa je prišlo, ker se predvi-
deva, da bo eno stanovanje v
tem bloku 3-krat cenejše od
stanovanja v štiristanovanjski
hiši. V.sekakor je zamisel občin-
skega odbora dobra, ker se bo
s tem ublažila stanovanjska sti-
ska, odprto vprašanje pa je, v
katerem predelu Ormoža bi lah-
ko postavili tak blok, da zgrad-
ba ne bi škodila izgledu mesta.
Poleg tega je članstvo razprav-
ljalo o gradnji zimskega kopa-
lišča in letnega telovadišča ter
še o mnogih dr-^agih gospodar-
skih in komunalnih vprašanjih.
Z. M.
Ptuski akademsKi
kiuo na novi potf
Pred nekaj dnevi so se v
Ljubljani sestali študentje iz
ptujskega okraja na svoji redni
skupščini, na katero so povabili
predsednika OLO Ptuj tovariša
Tran-iška in pred-sednika sveta
za šolstvo tov. Bračiča. Prihod
omenjenih tovarišev so študent-
je navdušeno pozdravili. Po po-
zdravnem nagovoru predsedni-
ka kluba so študentje postav-
ljali vprašanja s področja go-
spodarstva in vprašanja v zvezi
8 kulturnim razvojem okraja.
Tovariša Tramšek in Bračič sta
v kratkih, a jedmatili odgovorih
pojasnila nekatere probleme
ptujskega oicraja, predvsem v
zvezi z razvojem kmetijstva in
industrije. Na koncu so študent-
je dobili tudi pojasnilo glede
štipendiranja v prihodnosti,
kajti vprašanje štipendij spada
m^ najvažnejše probleme štu-
dentov, predvsem tistih, ki dru-
gih sredstev za svoj študij ni-
majo. Študentje so bili zelo za-
dovol.ini z iz\'ajanji tovarišev
Trarru?ka in Bračiča in ju na
koncu tudi prisrčno pozdravili
v želji, da še prideta. Tov.
Tramšek je za svojo nesebično
pomoč khibu sprejel diplomo
častnega člana Ptujskega aka-
demskega kluba. Preko njega se
je članstvo zahvalilo OLO Ptuj
in vsem delovnim ljudem okra-
ja, ki so nudili klubu pomoč, ki
je omogočila obstoj in uspešno
delo. Program, ki so ga sestavili
za letošnje leto daje upanje, da
bo delo v klubu še uspešnejše
kot v preteklosti in da bo klub
z usrehom izvedel postavljene
naloge. -ko
Proga lomravso - Miilbor
skozi Maisi@rkl
Na množičnem zborovanju
SZDL 15. januarja t. 1. popol-
dne je bila v dvorani »Svobode«
v Majšperku izvoljena osem-
članska dele^^aeija, ki bo ooraz-
ložila v Ljubljani in Beogradu
merodajnim faktorjem, pred-
vsem pa predsedniku Ljudske
skupščine LRS tov. Mihi Ma-
rinku željo in prošn.io haloškega
prebivalstva, da bi tekel po-
dal.išek železniške proge Zacreb-
Kumrovcc-Maribor skozi Roga-
tec in Ma.lšperk na Pragersko,
ne pa iz Kumrovca proti Lipo-
glavu ali Poljčanam. Na zboro-
vanju so navzoči obljubili po-
magati pri graditvi proge skozi
Majšperk 100.000 delovnih ur,
kar predstavlja skoraj 3 dni na
vsakega dela zmožnega občana
občine Lešje. Na merodajna
mesta v Ljubljano in Beograd
so poslali tudi resolucijo z
obrazložitvijo, da je Halozam
železniška proga Kumrovec-
Majšperk-Pragersko nujno po-
trebna in enako koristna kot je
Zagorju in da si brez nje Ha-
loze ne morejo zamišljati raz-
voja in napredka. V delegaciji
sta tudi predsednik okraja Ptuj
in ljudski poslanec tov. Jože
Tramšek, sekretar OK ZKS in
ljudski poslanec tov. Nace Voljč,
predsednika občine Rogatec in
I./ešje t«r še štiri druge vidne
osebnosti iz Majšperka in Ljub-
ljane. Po vsej verjetnosti bo že
ta teden padla odločitev, ali
bodo Haloze dobile progo ali ne.
V dvorani Doma Svobode v
Majšperku se je v torek. 15. t
m. zbralo lepo število občanov
občine Lešje, saj so vedeli, da
gre za važno železniško promet-
no žilo Maribor—Zagreb preko
Majšperka. Govornik tov. An-
ton Kolenko. predsednik občine
Lešje, je navzočim pojasnil ka-
ko si občini Lešje in Rogatec
prizadevata, da bi ti predeli
Haloz dobili direktno povezavo
na progi Maribor—Novo mesto-
Reka, ki si jo želijo že od leta
1900 dalje. Razumljivo je, da
sta občini Rogatec in Lešje
enako zainteresirani, da bi bUa
tod speljana železnica, Rogatec
kot gospodarsko središče s to-
varno stekla in letovišče, ki bo
laže dosegljivo gostom direktno
iz Zagreba kot preko Grobel-
nega, Majšperk pa kot središče,
ki si prizadeva za zvezo po
železnici v Pragersko in Rogatec
že od prejšnje svetovne vojne
dalje, ko je nastala v Majšperku
vojaška tovarna tanina in od-
kar se je razvila v Majšperku
tovarna volnenih izdelkov.
Rogatec in Majšperk imata
tudi svojo zgodovino. Prvič se
omenja v zgodovini Rogatec kot
trg 1283. leta. Kakih 154 let po-
prej je bil zgrajen grad, na ka-
terem so gospodovali kot fevd-
mki krške škofije Rogaški go-»
spod je do 1296. leta. Celjski
gz-ofje so dobili ta grad 1441.
1476 so ga izropali Turki. 1805.
leta so ga dobili Attemsi. V gra-
du Rogatec je bil nekdaj sedež
deželskega sodišča. Močno ob-
zidje, ki je obdajalo grad, je
bilo odstranjeno šele 1867. Go-
spodarskih posebnosti sedanje-
ga Rogatca in njegove steklarne
v Straži pri Rogatcu, znanih
rogaških kamnolomov in brus-
nih kamnov ter drugih poseb-
nosti Rogatca ne bi posebej
omenjali. Razpadel pa je tudi
stari grad Majšperk, ki so ga
najprej posedovali gospodje
Majšperški, ki so prvič omenje-
ni v zgodovini 1168. leta. Po 14.
stoletju je grad prešel v last
Goriških grofov in za tem je še
večkrat menjal gospodarje. Raz-
padel je konec 19. stoletja. Po-
leg teh zgodovinskih zanimivo-
sti pa so važni ti kraji tudi po
lepih izletnih točkah na Boč in
Donačko goro (833 m). Iz Maj-
šperka ni daleč na Boč.
Kot je omenil predsednik ob-
čine Lešje tov. Anton Kolenko,
govorijo vse okoliščine za spe-
Ijavo železnice Kumrovec—Ma-
ribor čez Rogatec in Majšperk,
(Nadaljevanje na 2. strani)
Udeleženci zborovanja so napol nili dvorano
stran 2
PTCJ, 18. JANTARJA 1957
Fiaiančno stanie Okrafnega
zavoda za socialno
zavarovanje v Ptuiu
— naj vet j i proi3£6m
Da bi naši bralci pravilno ra-
zumeli problem finančnega sta-
nja Okrajnega zavoda za so-
cialno zavarovanje v Ptuju in
končno tndi bili seznanjeni,
kako se celoten prispevek za
socialno zavarovanje porazdeli
in uporablja, je nujno, da naj-
prej obrazložimo razdelitev te-
ga prispevka med okrajne za-
vode in Republiški zavod za
socialno zavarovanje.
Splošna stopnja prispevka za
socialno zavarovanje je vedno
določena v družbenem planu
FUU (za leto 1956 je bila v vi-
šini 40 %, v letu 1957 pa je do-
ločena v višini 38 % !)• V tej vi-
šini pobrani prispevek pa se
nato porazdeli med navedene
zavode in to 12 % gre okrajnim
zavodom, 0,10 % za izdatke
zveznega zavoda, dalje za
oskrbnine in ostale stroške po-
sredovalnicam za delo, brezpo-
selnim 0,18 %, ostalo pa ostane
republiškemu zavodu za kritje
tako imenovanih dolgoročnih
dajatev, to je za otroški doda-
tek in pokojnine ter invalidni-
r»e.
Po stanju 30. XI. 1956 je bilo
na območju okraja Ptcj do-
hodkov socialnega zavarovanja
skupaj 478,067.262 din, izdatkov
pa 586,377.658 din. Primanjkljaj
torej 2aiaša že po stanju 30. no-
vembra 1956 108,310.396 din sa-
mo v cdcraju Ptuj.
Po gornji razdelitvi prispevka
je imel Okrajni zavod za so-
cialno zavarovanje v Ptuju po
stanju 30. XI. 1956 skupaj do-
hodkov 168,264.288 din, izdatkov
pa 179,661,824 din, torej že ta-
krat za 11,397.536 din primanj-
kljaja, ki pa se bo do konca po-
slovnega leta 1956 še povišal.
Ta primanjkljaj je zavod delno
sam kril iz rezervnega sklada
prejšnjih let in to v znesku
10,093.736 din. Na ta način je
imel ta zavod po stanju 30. no-
vembra 1956 še nepokritih iz-
datkov nad dohodki 1,303.806 čHn
in predvideva, da se bo ta zne-
sek do kcoica poslcvnei^a leta
1956 povišal na 3 do 4 milijone
dinarjev.
Vzrok nenavadno visokih iz-
datkov Okrajnega zavoda za
socialno zavarovanje v Ptuju so
vsekakor stroški bolnic, saj ti
izdatki dosegajo 50 % vseh iz-
datkov t^a zavoda. Izdatki
denarnega nadomestila za čas
bolezni in bolehanja so pri tem
zavodu normalni in je stalež
bolnih povprečno nekaj nad
3 %, kar pomeni, da smo na
prvem mestu v Sloveniji. Kljub
temu pa zavod ni opustil kon-
trole nad bolniki in je po svo-
jem kontrolorju obiskal v tem
letu skupaj 448 bolnikov, od
katerih je bilo takoj po kon-
troli izločenih iz staleža 103,
ker so doma delali, 37 pa je
prejelo odločbe o začasni usta-
vitvi pravice do hranarine —
denarnega nadomestila. Zaradi
svoje nediscipline so ti zavaro-
vanci zgubili pravico do nado-
mestila za skupno 317 dni v
znesku 90.071 din. Iz tega je
jasno razvidno, da imamo med
za\'arovanci še precej takšnih,
ki jim delovna zavest ni pri
srcu in izkoriščajo fonde social-.
nega zavarovanja.
Zaradi velikega zaostanka na
prispevku za socialno zavarova-
nje zasebnih delodajalcev, ka-
teri svojih obveznosti do social-
nega zavarovanja niso izpol-
njevali in neefektnega izterje-
vanja tega prispevka od strani
merodajnih oblastvenih orga-
nov, je bil zavod primoran za-
prositi OLO Ptuj za pooblastilo,
po katerem ima sedaj pravico
samostojne prisilne izterjave
prispevka za socialno zavarova-
nje na območju OLO Ptuj pri
zasebnih delodajalcih.
Po energičnem posegu izter-
jevalnega organa zavoda v letu
1956 (posluje samo 6 mesecev)
je bilo doseženo, da se je pre-
težni del zaostanka že izterjal,
pa čeprav v nekaterih primerih
s prisilno prodajo premičnin.
Pripomniti moramo, da je sa-
mostojna prisilna izterjava pri
tem zavodu že dosegla lep re-
zultat ne samo v tem, da je
pretežni del zaostanka porav-
nan, temveč se je tudi mnogo
izboljšalo redno odvajanje tega
družbenega prispevka. Zato je
zavod sklenil, da bo to službo
še poostril in v vsakem primeru
dosledno zaračunaval 12-odst.
zamudne obresti.
Velike težave ima zavod sam
tudi pri svojem celotnem poslo-
vanju zaradi nezadostnih po-
slovnih prostorov. Ker so že
sedaj uslužbenci prenatrpani po
sobah, zavod ne more zaposliti
še 5 usltižbencev, ki mu po si-
stematizaciji in tudi po dejanski
potrebi manjkajo. Posledica te-
ga je, da ima zavod preko 15(X)
primerov nerešenih prošenj za
priznanje delovne dote po pred-
laganih pričah, uslužbenci pa
morajo delati v nadurnem času.
Med navedenimi primeri je
mnogo takih, ki čakajo na re-
šitev svoje prošnje že od 1.1954.
Iz navedenih razlogov je zavod
to delo popolnoma opustil do
preselitve v nove prostore (do
konca leta 1957?) in rešuje le
take primere, ko je delavec ali
uslužbenec zaradi te nepriznane
delovne dobe prikrajšan pri
svoji plači.
Zaradi nešteto ugotovljenih
primerov priznanja pokojnin
ljudem, ki so svojo pravico do-
kazovali po pričah, katere niso
govorile resnico in so bile pod-
kupljene, je bil zavod primoran
to službo poostriti. Zaradi tega
se je doba reševanja pokojnine
od predvidenih 2 do 3 mesecev
podaljšala na povprečno 4 me-
sece in zahteva nujno poveča-
nje števila uslužbencev, ki na
tem delajo. Poudariti moramo,
da nekateri ljudje kljub po-
ostrenemu postopku še vedno
skušajo po neupravičeni poti
priti do pokojnine na ta način,
da si pridobivajo priče, ki so
voljne tudi krivo pričati. Zavod
bo zaradi tega v vseh takih
primerih sleherno pričo prijavil
javnemu tožilstvu. S. A.
Pojasnilo k članku
„V Kidričevem imajo ZD"
v Zdravstveni postaji oziroma
v Zdravstvenem domu v Kidri-
čevem ordinirajo od 15. 11. 1956
enkrat tedensko spKjcialisti iz
Maribora. Te ordinacije niso na-
menjene samo Kidričevemu,
omp^ celotnemu okraju Ptuj.
Zdravs^tveni dom v Kidričevem
je pričel s temi ordinacijami
zaradi tega, ker ni organiziral
tako potrebne specialistične
službe Zdravstveni dom v Ptuju.
Uprava Zdravstvenega doma v
Kidričevem je prepričala specia-
liste iz Maribora, da je prikLad-
nejše, če ordinirajo v Ptuju, ter
jih dala na razpolago Zdravstve-
nemu domu Ptuj, Tako bodo isti
pričeli v kratkem času ordinira-
ti v Zdravstvenem domu Ptuj.
To Pojasnilo dajemo zaradi tega
ker bi ,sioer lahko iz članka kdo
razbral, da je Kidričevo hotelo
uvesti .specialistično ordinacijo
le za Ki-dričevo.
Uprava Zdravstvenega doma
Kidričevo
S prvEm marcem
nova tarifa na železn cl
Cene mes-ečnih vozovnic ostanejo nespremenjene .
Dne 1. marca bo zaoe^la na
jugoslovansfkih železnicah ve-
ljati nova tarifa za potnih
promet Osnovna cena za prevoz
potnikov sloni na dosedanjih
cenaih, tako da se do 300 km ce-
ne ne spreminjajo, nad 300 km
pa poistoiKona rastejo. 21a vožnjo
z brzimi in ekspresnimi vlaki,
bo treba plačati dodatek k
osaiovni vozni ceni. Dodatek za
vožnjo z brzim vlakom bo zna-
šal 300, za vožmjo z eikE.presaiim
pa 600 din. Po-taiiki, ki bodo
uporabliali olajšave pri ©.'snov-
ni vozni ceni, bodo imeli olajša-
ve v enakem odstotku tudi pri
dodatkih, ki jih je treba plačati
za ekspresaie in brze vlake.
Nova tarifa prav tako določa,
da je moč mcse3no le, če dela vsak po-
same^k tako, kot da je podjet-
je njegovo.
V letu 1957 so postavljene
pi-ed kolektiv težke naloge. Pro-
jektanti so glede na štednjo z
lesom prešili na projektiranje
2:graidb iz specialne opeke, kar
se je poka2ialo že sedaj, ob za-
ključevanju jKigodb z gradbeni-
mi podjetji. ,
Ptujska opekama je začela s
poizkusno proizvodnjo specialne
opeke že v letu 1956 ter se je
pokazalo, da bo kolektiv kljub
pomanjikUjivi mehanizaciji lahko
izdeloval te izdelke. Jasno pa je,
da bo treba podjetje rmehani-
zirati, da bo lahko tekmovalo s
konkuireničnimi podjetji. Naba-
viti bo moralo nove stroje za.
izdelavo votle opeke z Vacuum
agregati.
Podjetje bo v prvi fazi rekon-
strukcije gradilo novo sušilnico
za strešno opeko. Paralelno z
gradnjo sušilnice bodo gradili
tudi prepotrebne sanitarne pro-
store, ki so glede na težko in
umazano delo nujno potrebni.
Podjetje si je postavilo nalo-
go da bo i^roizvodni plan za
leto 1957 dosepjlo in preseglo do-
seženi plan v letu 1956.
O vinu in Icletarstvu
Vpliv tal, vremena ter nege in vzgoje vinograda na kakovost vina
Na kakovost vina vpliva kli-
ma, toplota, vlagia in zračni pri-
tisk. V toplih, južnih krajih, ra-
stejo vina z več aJkohoila, tanina
in barvil, imajo pa manj kisline
in zaradd tega niso talko osvežu-
joča. V sevemedšdih, venKter če
vedno sorazmerno toplih Kraj&
8 pravilno aračno vlago, rastejo
aramatična, osvežujoča kiselka-
sta vina.
Na epkišno rečeno so v južnih
fcra^ boljša rdeča, v sevemej-
žah pa plemenita bela vina.
Kakovost vinogradniške lege
je odvisna od sestaviine tal ter
od iaicoriiščanja sončne toplote.
Na slednje vpdiva nalklonski
kot, pod katerim padajo sončni
žarM na trto.
Toplota, propustna kamnita
in peščena tla pospešujejo zo-
renje grozdja, dajejo pa manj
ekstraktna vina z milo kislino.
madna, vlažna glinasta in
ilovnata tta zavlačujejo zorenje
grozdja — a ker so navadno bo-
gatejiša na hraniilndh snoveh da-
jejo ekstraktna in na ki^slini
bolj bogata vina.
Apnena tla dajejo dobra, mi-
la in barve bogata rdeča vina.
Vlažna hinnusna tla povzro-
čajo bujno rast in dajejo mošta
bogato grozdije, vendar je vino
slaifcǤe kvaliitete.
Nepropusrtna tla so razvoju
vinske trte Škodljiva.
Mnoigo dušika v zemlji po-
vzroča bulno rast, jagode so
ve'like, toda neodporne. Grozdje
kasneje dozoreva, mošt odnosno
vino vsebuje več beljakovin in
se teže čisti.
Fosfoma kiaLina in kalij po-
večate siadkor m ekstrakte v
groczdju.
Za osnovno gnojenoe vinogra-
dov je -potreben hievsfki gnoj, ki
ga dopolnjujemo z imietnimi
gnojili ter s i^ormo (z^feno
gnojenje). Zemlji pa so potrebne
tudi še malenkostne količine
tako imenovanah poživljajočih
prvin kot so ntangan, bor in
druge.
Cim nižja je vzigoja trsa, tem-
več dolbd grocčdje sončnih žarkov,
ki izžarevajo od tal. Na nizki
vzgoji dozoreva torej grozdje
mnogo bodj hitreje, vendar je
bo^j izpostavljeno zimsiki pozebi.
Ndsica va^oja je potrebna pred-
vsem torej tam, kjer je malo
snega in se morajo trte, da ne
bi pozeble, preko zime zagrniti
z zemljo.
V vmogradih podravskega vi-
norodnega okoliša je priporoč-
IjSva srednje v-isoika vzgoja, po
možnositi na žici.
Tudi dolždna rezi vpliva na
kalkovost. Cim daljiši je rodni
les, tem kasneje grozdje dozo-
reva.
Seveda odloča o kvaliteti vina
tudi pravilna razdalja trsja in
pa primerna nega vinograda.
Praviloma naj bo razdalja med
posameznimi trsi raje večja kot
manjša, če hočemo pridelovati
kakovostno purvovrstna vina.
Za pravilno dozorevanje
groBKija sta potrebni toplota in
pa vlaga tal.
Ce je zemlja preveč suha, je
grozdje manj sladko in soraz-
merno kislo, ker ne dotekajo
kalijeve snovi iz zemlje, ki bi
vez^e kislino. Pri hitrem zore-
nju trpi graditev aromatičnih
snovi zaradi velikih toplotnih
sprememib. Na kakovost vina
vpliva izredno ugodno jesenska
megla.
Za pravilno zorenje grozdja
je v avgustu potrebna s-rednja
dnevna temperatura 20 stopinj
Celzija, v septembru 16 stopinj,
v oiktobru pa 12 stopinj.
Trgatev naj bo ob lepem,
sončnem vremenu. Kvaliteta
mošta pade, če se trga po več-
jem deževju, v rosi ali dežju.
Več čuta odgovornosti pri
najemanju in odpuščanju
Posredovalnica za delo pri
OLO Ptuj beleži več primerov,
da possmiezna podjetja naje-
majo ali odpuščajo delovno silo
brez vednosti te ustanove. Ra-
zumljivo je, da s samovoljnim
najemanjem delovne sile ta ni
bila predhodno zdravniško pre-
gledana in zaradi tega marsi-
katero podjetje bremeni preve-
lik odstotek bolniških izostan-
kov. Ugotovljeno je namreč, da
nekatera podjetja niti ne jav-
ljajo podatkov o prostih delov-
nih mestih, čeprav so to po ob-
stoječih predpisih dolžna (glej
uredbo o spremembah in dopol-
nitvah uredbe o oskrbninah in
drugih pravicah delavcev in
uslužbencev, ki začasno niso v
delovnem razmerju — Uradni
list FLRJ, štev. 4-1/56 in navo-
dilo za izvajanje citirane ured-
be štev. 33-5/56). Ce bi potreb-
no delovno silo najemala pre-
ko posredovalnice za delo ozi-
roma preko pristojnih Obč. LO,
bi do teh napak ne moglo priti,
ker dobi vsak delavec, ki se za-
posli preko te ustanove, zraven
nakazila za delo tudi napotnico
za zdravniški pregled, ki je v
nekaterih primerih obvezen
(glej Ur. 1. LRS, štev. 151-43/55).
Glede tega je slišati razne pri-
pombe, češ »da posredovalnica
za delo nima v svoji evidenci
iskane delovne sile ali pa, da
ima takšno, ki je bila iz raznih
podjetij zaradi disciplinskih
prekrškov odpuščena«. Te pri-
pombe so morda v neki meri
upravičene, vendar ne smemo
pozabiti na to, da je naš okraj
skoraj brez industrije in da
prav iz našega okraja črpajo
rezervno delovno silo bolj raz-
viti industrijski okraji, ki jo
uporabljajo predvsem za razna
sezonska dela. Zabeleženi pa so
tudi primeri, da se nekatera
podjetja hočejo kar čez noč iz-
nebiti delovne sile, ki je zaradi
končane sezone ali iz kakršnih
koli razlogov postala odvišna in
zaradi tega obdolžujejo svoje
(Nadaljevanje na 4. strani^
OBVESTILO
Okrajna obrtna zbornica v Ptuju bo februarja 1937 pri-
čela * ■večmesečiiini
STROKOVNIM TECAJEM
aa mojstrske kandidate iz obrti in za industrijske visoko-
kvallficirane delavce.
Pismene prijave sprejema pisarna zbornice do 31. janu-
1957. Obrtna zbornica Ptuj
Tako kot povsod po svetu, se'
tudi pri nas vedno pogosteje po-
stavlja vprašanje, kako kriti
vedno večje potrebe ix) lesu.
Ker je to pomanjkanje lesa v
našem okraju posefcmo pereče,
ne bo odveč, če se seenanimo z
enim od načinov reševanja pro-
blema.
S pospeševanjem gojitve to-
polov lahko v kratkem času
močno povečamo pri,rastek lesa
in tako vplivamo na izi'avnanje
prirastka in potrošnje lesa, ne
da bi morali zmanjše\'Qiti po-
trošnjo. Znano je namreč, da
topoli zelo hitro rastejo in da-
jejo v kratkem času sposoben
tehnični les (hlodi za luSčenie,
hlod: za \'žigalice, hlodi az ža-
go. celulozni les) in da so edino
topoli spofsobni, da v kratkem
času po saditvi (15 do 20 let) že
začno dajati redne dohodke, ki
so na primernih tleh in ob pri-
merni negi lahko večji od ka-
terekoli druge poljedelske kul-
ture.
Kje naj sadimo topole. TopoH
najbolje uspevajo na globokih,
rahlih in s\'ež:h tleh. Zelo dobro
uspevajo ob tekočih vodah in
zato iih sadimo ob bregovih rek
in potokov. Tla morajo biti vlaž-
na, toda ne stalno 2iamo(čvirjena
B. L.
ali skoraj celo leto poplavljen.
Ker topoli na našem področju
niso redki, bo najbolje, da si
dobro ogledamo kraj in zemljo,
kjer le-ti že rastejo in smo se
sami prepričali, da lepo in hitro
rastejo. Vsaka vrsta topola zah-
teva nekoliko drugačno tlo in
druige prilike, zato pri morebit-
nem neuspehu s saditvijo ene
vrste topola pri naslednji sa-
ditvi uporabimo drugo vrsto.
Izbira je velika! Na vseh nasi-
pih in bregovih ob naših rekah
in potokih lahko brez dvomia v
uspeh posadimo topole, ki ne
bodo prav nič škodovali sosed-
nji njivi ali travniku.
Kako naj sadimo? Topole na-
vadno sadimo s potaknjenci. To
so odrezki enoletnih poganjkov,
ki so na obeh straneh odrezani,
dolgi 18 do 20 cm in debeli od
5 mm do 1 cm. Spodnji rez mo-
ra biti tik pod popkom, zgornji
pa tik nad njim. Režemo jih z
ostrimi škarjami navadno pozi-
mi. Do pomladi lih zakopljemo
v pesek in jih do 10 cm debelo
pokrijemo. Pozimi narezani po-
takn.ienci spomladi poženejo več
koreninic od tistih ki iih nare-
žemo spo:Tiladi. Potalcnjence sa-
dimo navadno le v drevesnice
ali pa na zeilo rahla, odkrita tla
tudi izven nje. Za pogozdova-
nje pa navadno uporabljamo v
drevesnici iz potaknjencev vzgo-
jene sadike in to enoletne. Le
na slabša zemljišča sadimo sa-
dike z dveletno korenino in
enoletnim poganjkom.
Ce zasajamo breg potoka ali
rob nasipa naj bodo sadike 5 do
'i m oddaljene druga od druge.
Tako bodo vsa dre\-esa dobila
dovolj svetlobe in ker so dre-
vesa redka, tudi njih senca ne
bo škodcKvala sosednji kulturi.
Drugje pa sadimo sadike vsaj
3 m narazen. Seveda moramo
pravočasno pričeti z redčenji, da
drevesa lahko neovirano raste-
jo.
Najboljši čas za sajenje je
zgodaj spomladi. Jame naj bodo
\-saj 50 cm globoke, prav toliko
I>a tudi dolge in široke. Cim
večje so sadike, ki jih sadimo,
tem globlja mora biti jama. Na
ze;lo mokrih tleh jih ne sadimo
v jame tem.več na kupčke, ven-
dar tako. da pride precejšen del
korenine v nenasuto zemljo. —
Medtem ko drugim sadikam
škoduje namakanje v vodi. to-
polove sadike pred sadit^^/i.jo
(največ 24 ur) lahko pustimo v
tekoči vodi. Sadika mora biti
ix>sajena za 20 an globlje kot je
rastla v drevesnici. Ranjene ^^U
predolge korenine lahko obre-
žemo z ostrim nožem. F»rav tako
lahko obrežemo debelejše veje
v krošnji, vedanr nikdar ne tik
ob debelcu, da je rana čim manj-
ša. Boljše pa je, da sadiko čim
manj obrezujemo, ker bo tako
hitreje in boljše rastla. Omeji-
mo se samo na poškodovane de-
le.
Kot pri vsaki saditvi, velja
tudi za topole, da na i se sadike
čimprej posadijo, ko so že izko-
pane. Veter, sonce, mraz škodu-
jejo vsaki sadiki in tako tuct
topolu. Jamico je treba dobro
zasuti, prst se mora dobro spri-
jeti z vsemi koreninami in ko-
reninicami, ki pa se pri tem me
smejo poškodovati.
Na našem področju ni treba
dosti izbirati primerna rastišča
Na stotine hektarov- bi lahko
posadili vsako leto in tako 1«)-
ristno updrabili mnoge površi-
ne. na katerih danes raste le
grmovje ali pa sploh nič. Ko se
boste prepričali na lastnih uspe-
hih. se vam tudi marsikaterega
travnika ne bo zdelo škoda. Ker
iz naših gozdnih drevesnic ne
moremo dobiti zadostnih koli-
čin sadik za povečane potrebe,
bi si posestniki lahko pomagali
sami. Logarji jim bodo pri tem
delu radi na pomoč.
Ves ta trud na bo že v 20 letih
obiLo poplačan.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Proga Kumroveč—Mari-
bor skozi Majšperk
zato menijo občani občine Ro-
gatec in Lešje da je njihova
dolžnost, da se zavzamejo za
to, da dobijo železniško zvezo
kraji, ki so doprinesli velike
žrtve v času NOB, ki tudi da-
nes veliko doprinašajo za raz-,
voj in napredek socialistične
Jugoslavije in ker menijo, da
imajo od socialistične skupno-
sti pravico tudi pričakovati
razumevanje za svoje utemelje-
ne gospodarske želje.
Na zborovanju so govorili še
drugi funkcionarji, ki so po-
udarili važnost železnice za go-
spodarski in kulturnoprosvetni
razvoj tega predela Haloz.
O tem vprašanju ne razprav-
ljajo samo v občinah Rogatec in
Lešje, temveč v vseh krajih in
naseljih v smeri Kumrovec—
Maribor in so prepričani, da je
sedaj prišel čas uresničitve dol-
goletnih sanj o progi Majšperk
—Rogatec—Zagreb, katere so se
tako močno veselili prebivalci
Haloz. Prebivalci Haloz so se-
daj zelo blizu te uresničitve in
upajmo, da bodo sčasoma ures-
ničene tudi želje prebivalstva
Slovenskih goric, da se bodo
lahko po najkrajši poti peljali
v Zagreb in Reko in si ogledali
delo in življenje v vseh delih
naše svobodne domovine. Pz.
Kmetovalce vabimo
na poučno filmsko
kmetijsko predavanje
Državni zavarovalni zavod bo
priredil v ptujskem okraju kme-
tijska predavanja s predvaja-
njem poučnih filmov iz kme-
tijstva. Predavali bodo kmetij-
ski strokovnjaki o naprednem
kmetijstvu, predvsem pa o živi-
noreji in o zavarovanju živali.
Predavanja bodo v naslednjih
krajih in dneh:
v nedeljo, 20. t. m., ob 8. uri
v Ormožu;
v nedeljo, 20. t. m., ob 14. uri
v Podgorcih;
v ponedeljek, 21. t. m., ob 8.
uri v Središču;
V ponedeljek, 21. t. m., ob 14.
uri v (Norišnici;
v torek, 22. t. m., ob 8. uri v
Domavi;
v torek, 22. t. m., ob 14. uri v
Rogoznici;
v sredo, 23. t m., ob 8. uri v
Hajdini;
v sredo, 23. t. m., ob 14. uri v
Staršah;
v četrtek, 24. t. m., ob 8, uri
v Lovrencu;
v četrtek. 24. t. m., ob 14. uri
v Cirkovcah.
PTUJ. 18, JANUARJA t9,7T
Si ran
POLJSKA PRED VOLITVAM
V nedeljo bodo na Poljsken
r>olili poslance v novi poljsk
parlament. Kolikor bi šlo zi
enostavno zamenjavo oseb, k
predstavljajo poljsko ljudstvo
bi te volitve ne bile posebnegc
pomena. Toda tokrat ne grt
samo za to, tokrat nre na Polj-
skem za mnogo več.
Znano je, kaf se je dogajale
na Poljskem v zadnjih mesecih
posebno pa i^e v preteklem ok-
tobrn. V tem mesecu je Poljske
pretrgala verige, s katerimi jt
bila či:>rsto povezana i-> vrsti sa-
telitov — vzhodnoevropskih
držati v tako imenovanem
vzhodnem bloku. Postala je. ne-
odvisna dežela, ki urejuje svoje
odnose z vsemi drugimi drža-
vami na enakopravni podlagi,
vendar dežela, ki je ohranila
socialistično notranjo ureditev.
Na Poljskem., pa so tudi sile.
ki bi rade to socialistično ure-
ditev menjale s staro prcdiioj-
no ureditvijo in prav na teh vo-
litvah se bo bil odločilen boj
noiiega s starim. Ne da bi se
spuščali v predvidevanja, kak-
šen bo nedeljski izid, pričaku-
jemo, da bo poljsko Ijudstiio
znalo ločiti svoje prave koristi
od koristi svojih združenih na-
sprotnikov.
Edena je zamenjal
Macmillan
Poročali smo že, da je britan-
ski premier Eden potem, ko so
se njegove pozicije zaradi ne-
uspehov njegove politike na
bližnjem Vzhodu tako močno
zamajale, bil prisiljen odstopiti.
Na njegovo mesto je stopil tudi
pristaš konservativne stranke
Macmillan, medtem ko je več
članov dosedanje vlade obdržalo
svoje položaje tudi v novi vla-
di. Opazovalci poudarjajo, da je
Eden kljub znanemu stanju
okrog njegove vlade odšel ne-
pričakovano.
Lahko bi rekli, da je ostalo
vse pri starem. Vendar v celoti
tudi to ne velja. Predvsem je
treba ugotoviti, kakor je bilo
opaziti iz reakcije na vladne
spremembe v Veliki Britaniji v
ZDA, da Velika Britanija po teh
dogodkih ni več tako osamlje-
na, kakor je bila po svojih po-
nesrečenih bližnjevzhodnih pu-
stolovščinah, ko so ji prenehale
nuditi podporo celo ZDA, če-
prav se je smatralo to skoraj
za nekaj nemogočega. Velika
I Britanija bo torej s to spre-
membo nedvomno zopet delež-
^ na razumevanja z one stran-
' oceana, glede na Macmillanovc
[ osebnost pa, ki je ^nan kot
^ prvi zagovornik sodelovanja
' Velike Britanije z zahodnoev-
' ropskimi državami, je pričako-
' vati mnogo večjega zanimanje
Britanije za evropske probleme
Zanimivo je, da je bila že prva
> seja nove britanske vlade po-
, svečena vključevanju Velike
Britanije v gospodarski sistem
Zahodne Evrope, ki ga neutrud-
' no kujejo zahodni državniki
ravno v zadnjem času in gh>de
katerega nameravajo v kratkem
podpisati tozadevno pogodbo.
Nova debata o razorožit v i
v političnem odboru Gene-
ralne skupščine je že desel,
let trajajoča razprava o splošni
razorožitvi prešla v novo fazo.
Ameriški zastopnik je namreč
predložil nov ameriški načrt
o razorožitvi, za katerega je
značilno to, da ZDA ne vztra-
jajo na absolutni jnednarodni
kontroli razoroževanja, ker je
temu absolutno nasprotovala
SZ, spodbudno za nadaljnjo
razpravo o razorožitvi pa je
tudi to, da je S Z pristala vsaj
delno na. ameriški predlog o
»inšpekciji iz zraka«, ki bi na'
zajela področje v širini SOO km
na obeh straneh črte, na kater,
stoje f>edaj sile Atlantskega ir
Varšavskega pakta.
Novi ameriški načrt predvi-
deva zatiranje težnje po nadalj-
njem kopičenju atomskega
orožja ter se zavzema za to, da
bi atomsko energijo postopomc
podvrgli mednarodni kontrol'
in mirnodobni uporabi.
Načrt dalje predvideva zava-
rovanje proti nenadnemu na-
padu ter soglaša s sovjetskim
predlogom o opazovalcih, ki bi
jih postavili na določenih me-
stih, zmanjšanju oboroževalnih
bremen in znižanju števila obo-
roženih sil na določeno višino
Zanimivo je, da je soi-'jetski
zastopnik v političnem odboru
izjavil, da zasluži novi ameri-
ški načrt vso pozornost in da
ga bo sovjetska vlada skrbno
proučila.
Nedvomno pomenijo zadnje
debate v političnem odboru
glede razorožitve določen na-
predek. V interesu vsega člove-
štva pa je, da ne bi ostalo sa-
mo pri doseženem
IDOBRA IN CENENA KNJiGA
Ob knjižni zbirki Prešernove
družbe za leto 1957)
Da naši ljudje radi bero, je
znano. Res pa je tudi, da knji-
ge danes niso ravno poceni in
si le s težavo utirajo pot do
bralca. Vsebinsko dobre, tehtne
knjige, napredne in obenem
umetniško močne pa smo po-
trebni kot vsakdanjega kruha.
Kako naj torej ustrežemo vsem
tem željam, zahtevam in po-
trebam današnjega časa? Po ka-
.eri in kakšni poti? Tako pot je
ubrala že pred leti Prešernova
družba, ki je v lanskem decem-
bru razposlala med ljudi že
svojo četrto redno knjižno zbir-
ko za leto 1957. Njeno geslo je:
množičnost in kvaliteta. Mno-
žičnost pa lahko dosežemo sa-
mo, če so knjige tudi cenene,
vendar ne na račun kvalitete.
Vsemu temu ustrezajo tudi le-
tošnje knjige Prešernove druž-
be. Ža 500 dinarjev sedem do-
brih knjig res ni pretirano.
Med njimi je že tradicionalni
koledar, sta dve povesti za od-
rasle (Iskra pod pepelom in
Mrtvo morje), je mladinska
knjiga (Kala), poljudnoznan-
stveni spis (Morja bogati zakla-
di) in za doplačilo še dve deli
praktično upoi-abne vsebine
(Otrok od spočetja do pubertete
in Praktični nasveti za dom).
Torej za vsakega nekaj, čeprav
je vsem težko ustreči. Knjige
Prešernove družbe so se že moč-
no razširile tudi v našem okra-
ju, čeprav s številom naročni-
kov še ne moremo biti povsem
zadovoljni. Naj tudi naš okraj-
ni tednik z naslednjimi vrsti-
cami vsaj nekoliko pripomore
k še večji popularizaciji izdaj
Prešernove družbe med delov-
nimi množicami našega okraja,
da bi tako te knjige prišle v
roke predvsem tistim, ki so jim
še prav posebno namenjene,
kmetom in delavcem.
Koledar Prešernove družbe za
leto 1957 je vsebinsko pester,
zanimiv in aktualen. Za običaj-
nim koledarskim delom sledi
vrsta člankov, ki obravnavajo
tehtna vprašanja našega druž-
benega življenja: Stane Kavčič
razpravlja o družbenem uprav-
ljanju, dr. Anton Vratuša o ju-
goslovanski zunanji politiki, inž.
Franjo Sevnik o gozdnem go-
spodarstvu, Vida Tomšičeva o
zakonski zvezi in družini v so-
cializmu, z našo sosedo. Ljud-
sko republiko Hrvatsko pa nas
seznanja Josip Pavičič. Da ne
bi ob vsem zanimanju za so-
dobna vprašanja pozabili na
dni, ko so se v borbi gradili te-
melji današnje družbe, je Josip
Ribičič izbral nekaj odlomkov
iz knjige »Se pomnite, tova-
riši«, v kateri je leta 1948 slo-
venska mladina zapisala svoje
spomine na leta okupacije in
borbe. Leposlovni del obsega
vezano in nevezano besedo,
predvsem domačo, nekaj pa je
tudi prevodov. Za humor sta
poskrbela Branislav Nušic? in
Fran Milčinski. V naslednjem
poljudnoznanstvenem razdelku
je dosti zanimivega gradiva za
vsakogar (o stari Ljubljani, No-
vem mestu nekdaj in danes, o
Kitajski in Ceylonu, o piranskih
ladjah in mornarjih, o maribor-
skih tovarnah, o rešenih in ne-
rešenih vprašanjih tehnike, o
- živalskih selitvah, ameriški
srednjih šolah, o mladini in fil
- mu in še kaj). Na koncu je či
D sto praktični, poučni del. Pose
- bej bi poudaril opremo letos
- njega koledarja, platnice in za
s glavja v koledarskem delu. I
? jih krase naše stare panjsk
- končnice (o njih govori tudi pc
J seben članek v koledarju); lep
. so tudi celostranske ilustracij
J v bakrotisku in podobe m.ed be
f sedilom.
Mnogi bralci si žele zgodovin
. skih povesti; njim je ustreg«
rt pisatelj France Bevk, ki je
J povesti »Iskra pod pepelom
i zajel v leposlovni obliki zani
mivo razdobje tolminskih pun
I tov, snov, ki jo poznamo že I
I del Ivana Preglja (Tolminc
J Štefan Golja in njegovi) te
, Alojzija Rem.ca (Veliki punt).
J nasprotju s tema dvema se j
J odločil za čas, ko so se tolmin
ski tlačani pripravljali na svo
I drugi, »veliki punt'. Iz zgodo
^ vinsko verne podobe tedanjeg
časa in ljudi se dviga lik Simn
Gol je, ki nas pretrese s svoj
J nepremagljivo upornostjo ii
trpko življenjsko usodo. V epi
logu nas pisatelj opozarja n:
I čas. ko se je iskra, ki je tlel;
pod pepelom, čez trinajst le
zopet razgorela ,v plamen, če
prav je moralo preteči dve st(
let in še precej več, »da je lep;
Tolminska, napoj ena z znoj en
in krvjo tlačanov, stresla s svo
jih pleč vse krivice in polno za
dihala v prostosti«.
Povsem drugačna, nova in so
dobna je druga leposlovna knji
ga letošnje zbirke »Mrtvo mor
je« Bena Zupančiča, v kater
nas pisatelj popelje v povojnen
času na jugoslovanski ladji
daljni svet. V tem okolju se za
pleta in razpleta nenavadnj
življenjska, ljubezenska usode
mlade Avstralke in nemškegč
vojnega ujetnika, bivšega pa-
dalca s Krete, kar vse omogoč?
avtorju, da nam prikaže C3l(
vrsto ljudi, ki potujejo s to lad-
jo. najrazličnejše človeške zna-
čaje in čas. ki je vse te ljudi p(
svoje izoblikoval. Nenavadne
je snov,, nenavaden je tudi pri-
jem, s katerim pisatelj to sno^
oblikuje. Nič pustolovskega n
v delu, kot bi si kdo prvi hip
mislil, pač pa mnogo razume-
vanja za sodobnega človeka ir
vere vanj. vere v toplo, iskrene
človečnost.
Povest Ivana Ribiča »Kala<-
je namenjena mlajšim bralcem
To je zgodba o ovčarki Kali
ki — kakor ljudje — živi mirne
kot dober varuh svoje črede \
odmaknjenem hribovskem oko-
lju, dokler surovi vojni čas nt
prebudi v njej volčje narave
po vojni pa se počasi spet umi-
ri in vrne v prejšnji način živ-
. Ijenja. Nič novega ni ta >-pasjE
zgodba«, podana sicer dovolj
spretno in zanimivo, važna pa
je njena osrednja ideja: obsod-
ba vojne, ki napravlja iz ljudi
in živali divje zveri. Zaradi te
ideje nam je ta povest še pose-
bej blizu.
Od ostalih treh knjig nam po-
ljudnoznanstvena knjiga »Mor-
ja bogati zakladi« dr. Mirosla-
va Zeia pripoveduje o morju
nekoč in danes, o tem, kako je
človek v preteklosti morje
osvajal in ga vedno bolje spo-
znaval, predvsem pa o njegovih
zakladih, rudninskih in žival-
skih (ribe), na koncu pa še po-
sebej poudari gospodarski po-
men in koristnost, ki bosta v
prihodnosti še neprimerno več-
ja.
V prvi doplačilni knjigi:
Otrok od spočetja do pubertete
najprej dr. Marij Avčin polju-
dno razpravlja o otroku in oko-
lju, nato pa še dr. Slava Luna-
ček o vplivu okolja na dorašča-
iočo mladino, druga: Praktični
nasveti na dan pa nam v pre-
gledni razvrstitvi nudi zdrav-
stvene nasvete, nasvete za
vzdrževanje doma, za razna či-
ščenja in vzdrževanja, nasvete
o obleki, prehrani in podobno.
Ce zaključim ta bežni pre-
gled, moram še enkrat poudariti,
da je družba kar lepo dosegla
svoj glavni smoter: dati ljudem
dobre, kvalitetne in poceni knji-
ge; podatki o članstvu na koncu
koledarja pa pričajo tudi o nje-
ni množičnosti.
Obeti za prihodnje leto pa
navajajo spet Koledar, najno-
vejše Kranjčevo delo y>Mecesni
nad dolino«, Bratkovo povest
»Temelji človeka«, za mladino
prevod povesti »Pred Adamom -
znanega pripovednika Jacka
Londona. poljudnoznanstveno
knjigo dr. Franca Dominka:
»Pogled v vesoljstvo«, za dopla-
čilo pa spet dve knjigi- ^Delo
in zdravje«, ki jo je napisal
dr. Stanko Lajevec in »Jedilni-
ke za vsak dan« Kakor niko-
mur ni bilo žal denarja za le-
tošnje knjige, mu prav gotovo
ne bo tudi za te. Dobra in ce-
nena knjiga naj resnično pri-
de v roke slehernega našega de-
lovnega človeka.
m DPD mm ilava K mu
19. t. m. bo koncertiral v Ptu-
ju 80-članski reprezentančni
moški zbor DPD Svoboda »Sla-
va Klavora«. Dirigent zbora je
profesor Jože Gregorc.
Spored koncerta zajema
skladbe od stilizirane narodne
pesmi fMarolt, De v, Bučar, Jože
Gregorc, Tome, Lipar) preko
partizanske (Kozina, Rijavec) in
umetnih (Bučar, Prelovec) do
najmodernejše umetne pesmi
(Simoniti, Pahor, Arnič). Od
umetnih posebej opozarjamo na
Kozino v Obroč, Simoni tijev
Križ, Pahorjev Oče naš, Hlapca
Jerneja in Arničevo Pesem o
delu. Zadnjo od omenjenih
skladb izvaja doslej edino zbor
»Slava Klavora«, saj so jo do
nedavnega smatrali za neizved-
ljivo; prav gotovo pa velja Pe-
sem o delu za najtežjo doslej
napisano pesem za moški zbor.
Koncert bo v Narodnem do-
mu (žal nimamo primerne dvo-
rane). Vstopnice so v predpro-
daji v gledališču dnevno od 10.
do 12. ure in od 15. do 17. ure
ali telefonsko rezerviranje na
štev. 71.
Skladatelja prof. Blaž Arnič
in prof. Karel Pahor sta v mi-
nuli sezoni obiskala pevsko va-
jo zbora. Karel Pahor piše v
reviji Sodobna pota štev. 4 med
drugim sledeče: Ze ob prvih
akordih sva s tovarišem Arni-
čem presenečena spoznala, da
imava opraviti z zborom nad-
povprečnih in neobičajnih kva-
litet. Cela truma kristalno čistih
tenorjev, ki z lahkoto zapojo
dvočrtani »B« in če treba tudi
visoki »C«, na drugi strani spet
cela vrsta nizkih, široko vibri-
rajočih basov, v sredini pa sku-
pini sonornih baritonov in meh-
kih drugih tenorjev. Zvočni
korpus, kakršnega po bivšem
Akademskem zboru pri nas še
nismo slišali! Med petjem sva
se s tov. Arničem prepričala,
da imava pred seboj zboV, ki bo
zastavljeni smoter v doglednem
času prav gotovo uresničil. Po-
rok za to je tudi dirigent prof.
Gregorc, ki se po svoji strokov-
ni sposobnosti, umetniški na-
darjenosti in ambiciji v vsem
približuje velikim in rekel Si
skoraj nenadkriljivim umetni-
škim kvalitetam pokojnega
Franceta Marolta. Vaja je po-
tekala ob najstrožji disciplini,
toda v čudovitem tovariškem
vzdušju. Gregorčevo razlaganje
je kratko in jedrnato, prepre-
ženo s kratkimi in duhovitimi
prispodobami, ki vnašajo v na-
peto stanj o od časa do časa
sproščeno razpoloženje. Resnost
in nasmeh se venomer menja-
vata na obrazih pevcev, ki vi-
soko cenijo svojega zborovodjo.
V takem vzdušju mine ura kot
bi pihnil in pevec zapušča vajo
z občutkom prijetnega doži-
vetja.
Naravnost očarana od tolikšne
zvočne lepote sva s tov. Arni-
čem veselega in nasmejanega
obraza zapuščala prostore ma-
riborskih ' kulturnih delavcev,
prepričana, da sva našla tisto,
kar sva si že dolgo želela sli-
šati in česar nisva niti zdaleč
pričakovala.
Andrej Kovač, bibliotekar:
Nadaljevanje
Ptuj in okolica v pesmi
in povesti
Leta 1880 je izšel v Gradcu
izbor pesmi na 353 straneh ma-
le osmerke z naslovom: »Štajer-
ska v nemšJii pesmi«. V tej
zbii-ki so opevani tudi nekateri
i^aji iz ptujskega območja, kjer
i>Drava vali svoje temne valove,
šumeč skozi gozda še lest proti
livadam.« »(Ob Dravi«.) Pesmi
je izdal Anton Schlossar (1849—
1942). nekdanji direktor gi-aske
univerzitetne knjižnice.
Anton Zupančič iz Ljubljane
(1788—1833), profesor zemljepisa
in zgodovine, nam v pripovedni
pesmi »Ustanovitev Velike Ne-
delje« govori o pogostih bojih
Za časa avstrijskih Babenbei-ža-
nov, deželnih knezov štajerske-
ga Podravja (1192—124G). Kot
poje naša pesem, So madžarsici
lahki konjeniki često napadali
staTe ptujske zidove in marsi-
katera hiša je postala žrtev pla-
menov, dežela pa je bila pogo-
sto opuštošena.
Friderik I. Ptujski (1160—1222)
je v teh nemirnih časih pogosto
gledal s svoje trdnjave po Ptuj-
skem polju in zaskrbljeno pri-
čakovali nove nesreče za deželo.
Kdo ve, če ne bo prišla šc da-
nes nova vojska in ropala po
ptujskem mestu. V tej stiski je
poslal sle k nemškim križnikom
s prošnjo za pomoč. Ti so sc
odzvali, nakar so vsi skupaj
odrinili na veliko noč s Fride-
rikom na čelu proti sovražniku.
Kakor se srečajo težki oblaki,
tako sta planili vojS>ki druga
proti drugi. Madžari so se mo-
ral; premagani umakniti, ime
kraja pa naj bi izviralo od dne-
va te zmage nad Ogri. Toda
zgodovinarji (Kovačič) nam po-
ročajo, da je gotovo samo to,
da je Friderik Ptujski prema-
gal Madžare okoli 1. 1200 in na-
selil po tej zmagi križnike pri
Veliki Nedelji, ki so prevzeli
obmejno obrambo proti Madža-
rom.
Naslednja pesem istega pe,sni-
ka opeva lepi razgled, ki se nu-
di s hriba Kogel pri Veliki Ne-
delji. Cd tu hiti pogled na stol-
pe nedeljskega gradu, ki je to-
likokrat kljuboval viharnian ča
som. Na vzhodti se brezkončno
širi ravnina, v bližini pa je vi-
deti tiho in malo mestece Or-
mož, toda gostoljubno in prisrč-
no. Proti severu se strmo vzdi-
gu.je venec gričev. Tam, kjer se
večerni oblaki škrlatno blešče,
pa leži staro rimsko mesto Ptuj.
Iz daljave zre resno Vurberk, za
njim pa se amfiteatralno in v
ponosni veličini vzdiguje Pohor-
je, čigar gozdovi se blešče v
siju večernega sonca. In spodaj
se vije Drava, ki jo veselo oživ-
ljajo splavi. Z drugega brega te
gostoljubno pozdravlja vinorod-
ni Zavrč, čigar žlahtna kapljica
kroži po vsej deželi in drugod
po svetu. Tudi Bori se blešči v
re.sni veličastnosti in zre mirno
na mirno tekočo reko. V dalja-
vi zazre oko veličastno Ptujsko
goro, Donačka gora pa štrli kvi-
šku brez oblaka in čista kot
večni kristal. Povsod rodovitna
pokrajina in dobri ljudje, ki se
vesele svoje sreče ...
Tudi naš Vurberk je oveko-
večiil Anton Zupančič v isto-
imenski pesmi. S spoštovanjem
pozdravlja pesnik resne dvora-
ne in trdni grad iz sivih časov-
Pesnika prevzame -boleče čust-
\'o minljivosti, v kateri je iz-
venelo že tisoč življenjskih pe-
smi. Številni spomeniki govore
o izumrlih narodih, le razvaline
kažejo na njihovo moč. Na graj-
skem dvorišču pa črpa krepčil-
no vodo veliko kolo iz neiznier-
nih globočin studenca.
Od starejših nemških avtor-
jev bi bil omembe vreden še
Edvard Damiš, ki tudi obra\ma-
va motive iz nekdanjega Ptuj'a,
in sicer v zgodov-inski povedi.
»Peter in njegova ljubezen« ter
»Ugrabljeno ptujsko dete« s
podnaslovom »Zdogovinska po-
vest iz 16. in 17. stol. po mest-
nih originalnih listinah«. Sled-
nja zgodba je izhajala kot pod-
listek v grašlci »Tagesiposti« v
letu 1859 in kasneje v »Pettaucr
Zeitung« leta 1914. Navedena
časnika pa sta težje dostopna,
ker jih naše knjižnice nimajo.
Ptujska Studijska knjižnica ima
sicer več letnikov omenjenih
časnikov, vendar ji manjkata
prav letnika, ki prinašata v na-
daljevanjih -Ugrabljeno ptuj-
sko dete«.
Iloliere? sfitoMmeo^
Letošnja sezona ptujskega
gledališča, ki je bila po »Ma-
tičku« zaradi tehničnih ovir
pretrgana, se nadaljuje. Obeti
te sezone se izpolnjujejo sicer
počasi, vendar dajejo uprizorit-
ve slutiti, da gledališče doživlja
svoj vzpon, ki je za občinstvo
razveseljiv. Po pravljični igri
»Janko in Metka« so uprizorili
MoUerovega »Tartuffa<.
Mojster komedije Moliere je
v svojih delih vedno vihtel bič
nad človeško izprijenostjo in
neumnostjo, njegovi odrski ju-
naki govore skozi smeh prav
žalostne resnice o življenju,
skratka z žarom genija komike
se je boril za boljšega človeka
in boljšo družbo — tako tudi v
»Tartuffu . Ostudna pošast v
osebi tega svetohlinca, ki izko-
rišča neumnost poglavarja neke
boljše hiše in ga za njegovo na-
ivno dobroto spravi ob vse, je
porog človeški izprijenosti in
družbi. Tudi nauk je, ki bo ob--
veljal za vse čase in zato ni
Moliere nikoli zastarel.
V režiji umetniškega vodje
ptujskega gledališča Hinka Ko-
šaka je »Tartuffe« zaživel tudi
na ptujskem odru. Gostovanje
Arnolda Tovornika, člana SNG
v Mariboru je dalo uprizoritvi
še poseben čar, saj je Tovornik
med ptujskim občinstvom že
znan in priljubljen igralec. V
vlogi Orgona je zopet pokazal
svoj izreden smisel za komiko,
ki občinstvo prevzame in osvoji.
Tudi nekateri domači igralci so
presenetili gledalce, čeprav so
tu in tam z verzi zapadali v
deklamatorstvo. Omeniti je do-
bro zamišljeno in tudi dobro
odigrano vlogo Tartuffa, kate-
rega je upodobil Franjo Gunžer
s precejšnjim uspehom. Ravno
tako bi lahko rekli za Vero Vi-
dečnikovo, ki je kot Dorina po-
kazala nedvomne kvalitete, ki
jih drugače pri njej ni bilo opa-
ziti v takšni meri: dinamiko v
kretnjah, neposrednost in ži-
vahnost v govoru ter tempera-
ment, ki je dal Dorini samo-
svojo noto. Kaze, da je Dorina
ena njenih najboljših vlog, ki
jih je odigrala na ptujskem
odi-u, izpričuje pa tudi igralski
napredek. V ostalih vlogah so
še nastopali: Ančka Ba j gotova,
Berta Ukrnarjeva, Marjan Ra-
don, 'Danica Senkinčeva, Boris
Kočevar, Adolf Anderle, Jože
Milkovič, Daniel Sugman in Na-
talija Cihalova. Rijavčeva scena
je bila domiselna in okusno iz-
delana, razsvetljava pa slaba,
kakor po navadi. Nemogoče je
na ptujskem odru sploh doseči
kaj boljšega, dokler ne bo svet-
lobni park in ostali tehnični
pripomočki na dostojni višini.
V to smer bi moralo gledališko
vodstvo vložiti na vsak način
del sredstev, ki ne bodo zaman.
Ptujski oder bi mogoče odgo-
varjal diletantom, ne more pa
poldicnemu gledališču. Ansam-
bel je že prerasel oder z zasta-
relo opremo in razsvetljavo. Od
predstave do predstave je to
bolj očitno. -ac
NOVA KNJIGA
Pooršinsiia
obdslauci iesa
Površinska obdelava lesa j<
za kakovost dokončnega izdelke
lesne industrije in obrti zel<
važna. Naša lesna industriji
inora v inozemstvu tekmovati >.
svojimi izdelki v ceni in kako-
i^ti. Pa tudi doma je prodaji
odvisna od teh dveh čini tel j ev
liakovostna obdelava pa zahte-
va od proizvajalca mnogo prak-
tičnega in še več teoretičnegi
znanja v stroki. Proizvajalec
mora dobro poznati vse delav-
niško in pomožno gradivo, ki gj
uporablja za svoje izdelke, ob-
enem pa mora dobro obvladat
ves delo\'ni postopek. Edino take
je mogoče doseči kakovost, traj-
no-s-t in lepoto lesnih izdelkov
Da pomaga našim proizvajal-
cem v lesni industriji in obrti
je izdala Založba »KmeCka knji-
ga« v Ljubljana knjigo. Površin-
ska obdelava lesa, ki jo je na-
pisal strokovnjak prof. inž. arh
Rado Kregar. Na 300 straneh
daje avtor napotke za sestave
in pripravo gradiva za površin-
sko oMelavo lesa. Slovenci sme
doslej imeli le malo takih stro-
ko\Tiih knjig in zaradi tega sku-
ša a-vtor v tej knjigi seznaniti
širši krog strokovnih proizva-
jalcev in naraščaja z gradivom,
njegovimi lastnostmi in načinom
uporabe. Ta snov je v knjigi ob-
de'iana v osmih poglavjih: Gra-
divo les — Učinek pomožnega
gradiva na las — Pri.prava lesne
ploskve za površinsko obdelavo
lesa — Barvanje lesa — Dovr-
šilna dela — Zaključna dela pri
površinski obdelavi le^a —
Tehnika do\TŠilnih del in obno-
dela. Knjigo, ki ima tu-
di '90 slik. zaključuje razlaga
strokovnih izrazov in tehničnih
pojmov. Cena vezani v r ilplat-
no ie 800 dinarjev.
Knjiga je nujno potrebna
vsem. ki dela^"o v lesni in po-
hišt^-end industriji ter obrti, ar-
hitektom in sploh vsem. ki ^ se
oečajo tudi s površinsko obdela-
vo lesa.
PTtrj, 11. JANUAIUA 1957
IZ NA$IH KRAJEV « IZ NAŠIH KRAJEV « IZ NAŠIH KRAJEV • IZ NAŠIH KRAJEV » IZ NAŠIH KRAJEV » IZ NAŠIH KRAJEV » IZ NAŠIH
Gasilsko društuo u Dornnui
gre prauiSno pot...
Ko je gasilsko društvo Doma-
v« to soboto dalo obračun svo-
jega dela za leto 1956, je bilo iz
njiJ»a razvidno, da to društvo
nikakor ni počivalo, temveč da
je doseglo ne le uspehe po ge-
slu: »Na pomoč!«, temveč tudi
napeht- ixa dmgih pvopriščih v
širšem družbenem smislu. Dru-
štvo povezuje enovito člane sta.
rejše generacije s člani vseh
vSto9x»j starosti. Zelo dobro se
UveJ javljata ženska eldpa in
fikipa mladink, ki dokazujeta,
da rjnore tudi ženska usposab-
ljali svoje sile za družbo in da
to hoče in da ji družba tudi
priamava'njen doprinos. Gasil-
siko društvo v Domavi se pvove-
2M|e v delu z vsemi organizaci-
jami. vsi njeni člani so obenem
aktivni čhani rajuiih vaških or-
ganizacij in društev. Prav v
tem pa je podčrtava ti pomemb-
nost in pravilnost dela tega
društva. Druga p)omembnost pa
je v tem, da člani z zdi"avo kri-
tiko udarijo tam, kjer je treba
udariti, pohvalijo, kar je vred-
no pohvaliti. Želeti je, da bi
društvo šlo svojo pravilno pot
naprej.
Dedek mraz na Poienšaku
Novo leto! Dedek IVLraz ni po-
zafcti rwa polenske pionirje.
Sta-flimia so^dstva mu niso do-
pttSč.Ja bogate obdairitve. Dobra
in obiaiia zalcuska. zvezki in
svinčnika — to so bila darila za
vsakogar. Dobri Dedok pa je
pionirjem prinesel nekidi skup-
nih daril. Srčno smo se vsi raz-
VBseilflli lepih pravljičnih loijig,
aank, dvojnih smuči, žoge in
mreže za igranje odbojke. Po-
cfenil nam je ogromen koš dobre
voije, katerega ne bomo mogli
n^aBJiiti do konca leta.
Za ves trud in sikrb smo pio-
ntrja dedku Mrazu toplo hvalež-
ai. Dolg in pester program, ki
smo ga imeli v lepo okrašeni
dvorani, je bila zahvala za Ded-
kovo naklonjenost. V bodoče se
bomo še bolj potrudili. Tudi de-
dek Mrajz je obljubil, da bodo
cferoSo leto bolj bogato natovor-
jene njegove sani. Upa, da mu
ho ObLO JuTšinci dvojno na-
klonjen, ker se je letos popol-
noma odrekel Dedikoviam proš-
njam in našim željam. -a
Avto-moto društvo v Ormožu
le imelo občni zbor
12. t. m. je bil v Ormožu obč-
ni zbor Avto-moto društva Or-
mož. Društvo obstaja že več let.
Ob ustanovitvi je sprejelo od
Avto-moto zveze Slovenije sta-
ro rabljeno motorno vozilo, za
katerega popravilo So člani vlo-
žili mnogo prostega ča&a in tudi
truda. Delo ni ostalo brez uspe-
ha in društvo je lahko že v pr-
vem letu svojega obstoja orga-
niziralo tečaj za voznike ama-
terje. Tudi pozneje je društvo
skoraj vsako leto izvedlo podob-
ne tečaje. V letu 1956 t>a to za-
radi tehničnih ovir ni bilo iz-
vedljivo, ker motorno vozilo ni
bik) uporabno. Ob koncu lan-
skega leta je društvu uspelo do-
biti drugo motorno vozilo, ki bo
vsekalvor dobro služilo svojemu
namenu.
Lani društvo kljub temu ni
ostalo brez dela, temveč je svo-
jo dejavnost usmerilo v popra-
vilo avtomobila in motornega
kolesa. Tako ima sedaj tri mo-
torna vozila.
•Občnemu zboru sta prisostvo-
vala predsednik in sekretar
Okrajnega odbora LT Ptuj. Na
zboru je bil sprejet sklep, da
bo društvo s 1. februarjem pri-
čelo s tečajem za voznike mo-
tornih vozil. Prvega tečaja se bo
udeležilo 14 mladincev, ki bodo
v kratkem poklicani na odslu-
žen je kadrovskega roka v jla.
Za tečaj se je prijavilo nad 30
kandidatov. Društvo je lani or-
ganiziralo več strokovnih pre-
davanj v osnovnih šolah, kjer
so predavatelji pionirjem govo-
rili predvsem o varnosti v cest-
nem prometu. Vsekakor je na
delo društva vplivalo tudi pri-
znanje AMZ Jugoslavije in AMZ
Slovenije, katerih odlikovanja
so prejeli aktivni člani ob nju-
ni desetletnici. Odlikovana sta
bila predsednik in tajnik dru-
štva, podpredsednik pa je pre-
jel priznanje za svoje aktivno
delo. Občni zbor je tudi sprejel
program dela za tekoče leto. V
društvo se je včlanilo več mla-
dincev iz LRH Z. M.
Ptu 3
t^lfpisilii . , ,
Janez Vilčnik iz Muretinc. roj
16. X. 1950. drugi otrok kTnela
je nedvomno najmlajši bralec
našega lista.
Janezek čita vse knjige in
Časnike kakor \'sak odrasel, ki
je že končal asnovno šolo. Tudi
piše že in pozna decimalni si-
stem.
... in njegov najstarejši
dopisnik
Tov. Kostanjevec Simon iz
Muretinc nedvomno sodi med
iiajstarejše (če že ni najstarejši)
dopipike našega lista. Kljub
svojim 71 letom se poleg dopi-
sovanja v naš list zanima za vse
dogajanje v svojem kraju in v
občini. Živahno se tudi udej-
stvuje v številnih organizacijah
in je predsednik Prostovoljnega
gasilskega društva, predsednik
nadzornega odbora KZ Muretin-
ci, predsednik obč gas zveze
občine Bori, odbornik Sociali-
stične zveze v Muretincih po-
verjenik za Prešernovo družbo
itd.
Najmlajšemu bralcu in naj-
starejšemu svojemu dopisniku
želi Ptujski tednik ob ?ačetku
novega leta še mnogo uspehov!
Zopet nož
8. januarja 1957 zvečer sta 2Sa-
kelšek Franc in Vtič Mirk« Iz
Grdine napadla na ce.sti Grdiiia-
Sitež z no«i Vlada Stojnška in
njegovega tovariša Franci a iz
Makol, ki sta nič hudega silu-
teč gnala kravo iz Zetal v Ma-
kole na dom Stojnška. Zakel-
.^k Franc je z nožem dal Stojn-
šku tak zabodljaj v desno stran
po rebra, da ga je bilo treba ta-
koj prepeljati v ptujsko bolniš-
nico.
Isti večer ie z nožem zabode'1
Daniel Valant iz Nadol Mirko
Kamenšek in Franca Mohorka
iz Siteža, da se oba zdravita v
majšperški ambulanti.
Proti navedenim bi morali
najstrože postopati, da bi še v
bodoče ne dogajali slični prime-
ri. kar bi bilo opozorilo drugim.
To ie mišljenje vseh tukajšnjih
ljudi. A F
Več čuta odgovornosti
pri najemanju in odpu-
ščanju
(Nadaljevanu- - i-ive ^trani>
delojemalce raznih disciplinskih
prestopkov, ki še zdaleč niso
utemeljeni in nimajo podlage
sa takojšen odpust. Ni malo
podjetij, ki ne ločijo odpusta od
suspenda in sploh ne vedo, kak-
šen je postopek pri redni odpo-
vedi. Zgodi se, da odgovorni
uslužbenec v podjetju v odpo-
vedno odločbo navede razne
disciplinske prestopke in redni
odpovedni rok. prizadetega pa
pouči, da se naj prijavi na po-
sredovalnici za delo, kjer bo za
čas nezaposlenosti prejemal 50-
odstotno plačo in otroški doda-
tek. Ali pa obratno, da je delo-
jemalec napravil že toliko disci-
plinskih prestopkov, da bi mo-
ral že zdavnaj dobiti odpust,
podjetje pa igra neko socialno
vlogo — da ne bi svojega delo-
jemalca prizadelo pri mesečnih
prejemkih in mu da odpoved z
rednim mesečnim odpovednim
rokom. V takih primerih seveda
ne zmanjka dela pristojni in-
špekciji dela, zadeva pa se vle-
če tudi na Vrhovno sodišče.
Vsekakor je treba poudarili, da
imajo prenekatera podjetja pri
odpuščanju ali najemanju de-
lovne sile premalo čuta odgo-
vornosti.
Posredovalnica za delo vodi v
evidenci nezaposlenih preko
70 delavcev in delavk raznih
poklicev. Samo za one osebe, ki
so bile socialno zavarovane, je
bOo izplačano za zdravstveno
zaščito v preteklem letu 1956
preko 2,500.000 dinarjev. Ta pri-
spevek pa je bil odveden samo
?a 2587 oseb. čeprav je število
nezaposlenih bilo zdaleč večje.
Zgornjo vsoto pa zdaleč prese-
gata zneska, ki sta bila med le-
tom izplačana oskrbovancem na
račun oskrbnin in otroških do-
klad. F, 2.
i^diii uril
Kakor vsako leto, smo tudi le-
tos postavili pri nas nad vse bo-
gato novoletno jelko. Šolska
mladina se je pripravila na bo-
gat in pester spored. Ves pro-
gram pa so še poživili naši stal-
ni vsakoletni gostje tamburaši
iz sosednje Hrvatske. Nabito
polna učilnica ljudi od blizu m.
daleč je navdušeno sledila toč-
kam sporeda in nagrajevala na-
stopajoče s ploskanjem. F*rav
zadovoljno so vsi preživeli ta
dan in novoletno veselje. Poseb-
no pa je bila tudi mladina ve-
sela darov dedka Mraza.
Tudi letos je v osebi dedka
Mraza nastopil tov. Vindiš Ja-
ka, ki nai.i je vse podarjene do-
brote prinesel iz ^line na naš
hrib.
Seveda pa ni pozabil tudi
odraslih. Le-tem je razdelil pa-
kete, ki so jih pripravili otroci
svojim domačim in je bil mar-
sikateri presenečen, a vsi sn?o
se nasmejali od srca iznajdlji-
vosti posameznikov.
Ker je bil na dan naše prire-
ditve zaposlen pri šolski deci
naš dedek Mraz, se obvezno ni
mogel udeležili kot lovec tega
dne velikega lova. Njegovi lov-
ski tovariši so ga hudomušno
kaznovali s tem. da je drugi
dan, češ da je vajen koša, moral
zanesti v Podlehnik 10 zajcev
ki jih je v niegovi odsotnosti
ustrelila lovska družina in pu-
stila v njegovi hiši. Smolo je
naš Jaka imel še to. da je Imei
na ta dan doma koline, ko jc
nosil zajce v dolino Tudi to no-
voletno lovsko šalo je lovec Ja-
ka ravnodušno prenesel.
Da je naša novoletna obdari-
tev še dobro uspela gre zahva
la sledečim:
Tovarni volnenih izdelkov
Majšperk, KZ Dolena, KG Pod-
lehnik in Društ%ai prijateljev
mladine v Ptuju
V.sem dobrotnikom najlepša
hvala za velikodušne novoletne
darove s prošnjo, da nas tudi v
bodoče ohranijo v svojem sezna
mu
Jožefa Letonjci
Zaflružno Sdine<š^«l(o cposp^flar^l^o
Li^merk se pr^ips-si^lla na no^o |i»oiiiiacl
Zadružno kmetijsko gospodar-
stvo Litmerk (ZKG Litmerk) pri
Ormožu že obstaja od leta 1945.
Prvotno je bila Vinogradniška
■ delovna zadruga, leta 1955 pa
jc ba£a preimenovana v ZKG, ki
ima okrog 90 ha zemlje, od tega
40 ha vinogradov. Je eno naj-
boljših kmetijskih gospodarstev
v okraju in se vzdržuje iz last-
nih dohodkov. Obnovili so 20 ha
vinogradov. Pridelujejo eno naj-
boljših žlahtnih vin, ki jih sami
vkletijo in tudi prodajajo po-
trošniikom brez posredovalcev.
S svo.j.ijhi 70 člani delovnega ko-
lektiva iin novega orodja obde-
lujejo zemljo. Njihov dne\mi
zaslužek je 380 do 400 din na
dan, prejemajo pa tudi razne
nagrade. Člani zadruge nimajo
ohišnic. temveč ima.jo zemljo v
najem od ZKG. Vsi eo socialno
zavarovani skupno s svojimi
družinami, in upravičenci preje-
majo otroški dodatek. Predelek
vinograda je zadovolliv; pride-
lajo 60—70 hI na ha. Novi vino-
gradi in nov način obdelave jim
obetajo lepo bodočnost. Delovni
kolektiv zasluži ..skupno s svo-
jim upravnikom tov. Ivanom
Majcenom vse priznanje in vso
pozornost kot zeledni sodaili-
stični kmetijski obrat.
Krvodajalska siužba
za ptujsko bolnišnico*
Kljub široki akciji Rdcoesa
križa in SZDL je bilo število
prostovoljnih krvodajalcev v
preteklem letu nezadostno, tako
da n&di bolnišnici nismo nto^li
xa«otoviti zadostne količine kr-
vi. ki jo i>otrebuie.
V preteklem letu je bilo od-
vieto krvi: ix mesta Ptuja 156,
na Širšem območju občine Ptuj
40. v občinah Podlehnik, Cirku-
lan«^. Rorl in r>estemik 626 kr-
vodajalcem.
V intcnu bolnikov se zahva-
l}u,|em<> vsem tistim, ki so s tem
plemenitim delom rešili mnoffa
živ1jen,ia ter ostalim pTii>OTnoff!i
k hilre,išemu okre^-anju. Pred-
vsem Rre naSa zahvala kolekti-
vu tovarne I>elta ter krvcda-ia-l-
cem rz Podlehnika in iK Cirku-
lan,
V novem letu porivamo v«e
zdrave držav!,iane k še večjemu
odKivu, ker le na ta način omo-
gočimo našim bolnikom pravo-
či-sno in izdatno pomoč.
Splošna bolnišnica Ptuj
postaja za transfuzijo krvi
Enoletni usnehi«
lovske družine
„BRESNICA"-Podgorci
Po enoletnem obstoju lovske
družine »Bresnica« se vidi
us.peh njenega delovanja. Druži-
na ima precej obsežno lovišče,
ker je vzhodna njena meja pri
Dravišiču, zapa^dna pa Hlaponci,
Kamenščak ter Bratislavci. Dru-
žina Si je izdelala družinslc
pravilnik, katerega se striktno
in dosledno pridržujejo vsi člia-
ni. Tudi po staležu divjadi lah-
ko sodimo, da napreduje, saj je
družina poleg sikromne površi-
ne poljskega lovišča letos lovi-
la žive zajce. Kritičen je le sta-
lež divjadi v predelih Kamen-
sčak-HIaponci — ter Bratislav-
ci. Omenjeni predeli so v pre-
cejišnji oddaljenosti od članov,
ter zaradi tega ni mogoče red-
no kontroliranje lovišča. Upati
je, da se bo ob prizadevanju
članov tudi v teh predelih dalo
stalež dviigniti. Treba pa je kri-
volovstvo in zankarstvo v kali
zatreti.
Letošnji lov je dal vsem lov-
cem in gostom obilen lovski
užitek. Vse brakade so bile
skrbno in načrtno pripravljene
Vladalo je pravilno lovsko ve-
denje, spoštovanje lovskih obi-
čajev in stroga lovska discipli-
na. Za zakljutek sezone je dru-
žina pripravila »Zadnji pogon«
— lovsko tovarišiko večerjo na
čast sedemdesetletniku tov. Vin-
Icu Top'aku. Zadnji pogon je bil
združen tudi z »lovskim krstom«
kjer s-ta zasedla »zatožno klop«-'
mlr,ia5nil, kako je
mogoče ta vprašanja drugače
reševati kakor to nakazuje
prednji predlog.
IZ PTUJA
Praznovanje Novoletne jelke
je za nami Letos je bilo zelo
pestro in veselo, saj so naši
malčki doživljali dedka Mraza
ix> terenih, v šolah in na prire-
ditvah organizacij, v katerih se
udejstvujejo. Poleg kulturnega
razvedrila, ki so ga pripravili
otrokom v tem tednu odrasli, so
bili vsi otroci tudi skromno po-
goščeni Sredstva za obdaritev
In pogostitev so pripravili tere-
ni sami, s prispevki pa jim je
priskočilo na pomoč DPM. ki je
prevzelo letos centralno zbiral-
no akcijo pri podjetjih in usta-
novah. Uspeh te akcije je hil
zadovoljiv
Večina delovnih kolektivov se
je prošnji DPM odzvala ter dru-
štvo v tej akciji podprla.
Obč, odbor DPM se vsem da-
rovalcem, ki so kakor koli pod-
prli praznovanje dedka Mraza v
imenu naših najmlajših, naj-
iskreneje zahvaljuje.
Upravni odbor DPM
Aeroklub Ptuj je zbral že do-
slej med delavsko, kmečko in
nameščensko mladino lepo šte-
vilo prijav za jadralni, pilotski
in padalski tečaj, ki bodo za-
čeli v Ptuju v januarju 1957.
Kot kaže po novih prijavah, je
zlasti med dečki veliko zanima-
nje za letalski šport in da deč-
kom pridno sledijo tudi dekleta,
ki jih je vedno več v vrsti mla-
dih letalcev Ptujska letalska
razstava v izložbi trgovine Mer-
kur v Murkovi ulici in številne
slike članstva ptujskega Aero-
kluba so bile predmet splošne
pozornosti in je sigurno, da bo
v prihodn em letu na letališču
Aerokluba Ptuj vsako lepo po-
poldne. zlasti pa ob nedeljah,
še bolj živahno, kot je bilo le-
tos.
Okrajni ljudski odbor v Ptu-
ju se bo kmalu posluževal nove
avtomatike telefonske centrale
izdelka Iskre Kranj, ki jo se-
daj montirajo v obnovljeni
zgradbi OLO PtUj In za katero
so že po mestu izkopani jarki
za napeljavo telefonskega kabla
do pošte Ptuj.
KOLIKO VRST 2IVALI
JE NA PLANETU
Pravzaprav točnega števila še
danes ne vemo. ker skoraj vsak
dan odkrijejo kako novo vrsto.
Vendar imamo približen pre-
gled. Tako je doslej znamiih okrog
20.000 vretenčarjev. Od tega je
5000 sesalcev. Kač poznamo
okrog 2500 vrst, ptic pa nad
15.000 tisoč. Se številnejši so
mehkužci, ki jih je nad 100.000.
medtem ko so na^jbolj zastopane
žuželke. Doslej so iih našteli in
registrirali že tri četrt milijo-
Posebni upravni odbor je pre-
vzel nalogo spomeniške zaščite
zgodovinskega spomenika —
cerkve na Ptujski gori, ker se
Svet za prosveto in kulturo kot
upravni organ te cerkve sam ne
more posebej ukvarjati s to na-
logo.
PTUJ. rs JANUARJA 1557
Stran ^
Kirurški
s rof
Uspehi kirurgje so tesno ve-
zana na iispehe indiistrije medi-
cinskih instrumentov in pribora.
Ta vrsta industrije je v Sovjet-
ski zvozi kolikor todiko dobro
razvita, sai imajo posebne znan-
stvene ustanove in konstruktor-
ske biroje, ki se ukvarjajo iz-
ključno s proučevanjem sodob-
ne medicine in zahtevami no-
ve? tehnike.
Pred nedavnim so v teh inšti-
tutih izdelali šivalni stroj za ši-
vanje pretrganega ali prerezane-
ga tkiva. Aparatu so vzdeli ime
»brzošavač«. Ta priprava je pre-
oei podobno nalivnemu peresu
in istočasno spaja vse dele pre-
rezanega tkiva in ga hitro in za-
nesljivo zašije. Neki delavki se
je pripetita nesreča, stroj ji je
zgrabil roko. Poškodba ni bila
lahlca: zdrobljene kosti, potrga-
ne žile in živcL Vsa roka je vi-
sele le še na košičiku koze. Pro-
fesor Andorosov ji je z opera-
cijo in z brzoišivačem rešil ro-
ko, »Ne čutim nobenih bolečin,«
je izjavila kmalu po operaciji
delavka, »in s svojo roko delam
ko poprej.«
O tem iTnjmu so se laskavo iz-
razili tudi tuji strokovnjaki. Ko
je bila skupina sovjetsikih zdrav,
nilkov na obisku v Veliki Brita-
niji in so jim na nekem prime-
ru pokazali svojo pripravo, je
profesor Ch. Robb rekel: »Nad
tem aparatom sem dobesedno
navdušen.«
Vinarstvo u nvstraliii
v zadnjem času so olimpijske
igre močno pritegnile pozornost
sveta na Avstralijo. Toda Av-
stralija je tudi vinski proizva-
jalec. Ker nam je ta ceCina pre-
cej neznana, naj sj^nji po-
datki služijo spoznanju te deže-
le tudi s te strani.
Avstralija pridela do 1,600.000
hI vina. Lanski pridelek je bil
zaradi vlage pod povprečjem in
so nabrali le 126.000 ton grozdja.
Pod povprečjem so obrodile poz-
ne sorte, medtem ko so zgodnje,
ki jih uporabljajo za proizvod-
njo suhih vin, zadovoljile. Pri-
delujejo bela, kakor tudi rdeča,
suha in sladka — desertna vina.
Potrošnja na enega prebival-
ca v Avstraliji se ceni na 18
litrov in se je od leta 1913 za
trikrat povečala, V letu 1953 je
Avstralija izvozila 53.000 hI vina
in je bila na 12. mestu v sve-
tovnem merilu izvoznikov, leta
1954 s 63.000 hI na 13. in leta
1955 z okoli 80.000 hI na 9. mestu.
Vina pridelujejo v Avstraliji
večinoma (80. odst.) na južnih
vinorodnih področjih.
Zanimivo je, da ima Avstra-
lija delno tudi starejše vinogra-
de, kakor so ^loh v Evropi, iz
časov pred nastopom silbksere.
Zaradi ozikega sodelovanja z
znanstvenimi ustanovami pa je
ta dežela visoko dvignila kako-
vost svojih vin, tako da se že
kosa z visoko kakovostnimi ev-
ropskimi vini.
Kot izvoznik se Avstralija
pojavlja predvsem v deželah, ki
so članice Britanske skupnosti
narodov, t. j. v Angliji, Škotski,
Kanadi in Novi z;elandiji. Po-
javljajo se avstralsika vina sicer
v manjših koHčinah tudi v
Franciji in Nemčiji; olimpijska
moštva Francije in Italije s se-
boj v Melboume niso pripeljala
svojih vin, pač pa so se odlo^la
za avstralska. Za udeležence
XVI. olimpijade-športnike, so
Avstralci dali na razpolago 10
tisoč isteklenic vina, računajoč
pri tem na propagandno-ko-
merdalni uspeh.
Komercialni prapaganidi svo-
jih vin pa posvečajo avstralski
trgovci veliko pozornost Od
vsaike tone prodanega vina po-
birajo po 6 šilingov (din 530) za
propagando vin v inozemstvu.
V letu 1956 so priredi'li v Ade-
laidi tudi poseli o vinsko raz-
stavo. Na teh razstavah odliku-
jejo najboljše vino z Robert
Bi^ce nagrado. Posebne vinske
pokušnje pa prirejajo stalno,
zlasti v Vel. Britaniji.
Da bi sloves svojih vin v ino-
zemstvu čimibolj utrdili, dovoli-
jo izvoeiti samo tista vina, ka-
terih kakovost odobri poseben
odbor strokovnjakov.
Leta 1955 je Avstralija Izvo-
ziilia 11.800 M vina v Kanado,
45.000 M v Vel. Britanijo in
3.100 M v Novo Zelandijo.
L. M.
Na kaf vse pridejo filatelisti
Ali veste, kje leži republika
Maluku. Nilkar je ne iščiite! Niti
v najnovejših političnih priroč-
nikih ni zabeležena, kajti repu-
blika Malviku je menda v zgo-
dovini človeštva prva državna
tvorba, ki je vzniknila brez re-
volucije, brez prelivanja krvi in
posredovanja OZN — porodila
se je namreč v glavi dr. K. Ni-
kijuluwa, trgovca z znamkami
iz New Yorl^ človeka z nad-
vse bujno fantazijo. Torej repu-
blika Maluku nd odkritje, tem-
več iznajdba.
Zanimalo vas bo, kako je pri-
šlo do ustanovitve te republike.
Šefu Filatelastične komisijske
hiše v New Vorku, največje fir-
me te vrste v ZDA, se je ne-
a davno tega predstavili dr. K N
ti kijuluw kot »opolnomočeni zč
stopnik republike Mialuku p
1- OZN« in naročil za maluško r(
^ publiko —reci in piši — 57 m
a lijonov pisemskih znamk, ra:
ličnih oblik in vrednosti. Pov<
n dal je, da leži omenjena repv
'd Nika vzhodno od Celebesa,
7 sestavi otokov Ambon, Bimi :
li Ceran, ki so se nedavno te^
- odcepili od republike Indonez
- ie. Pojasnil je še, da bodo znam
- ke veljavne le v notranjem prc
metu in da je finančna plat tc
- ga naročil« že urejena s sam
^ republiko Mailuku ...
e
Sef, ki je bil presenečen
_ tem obiskom, je v dobri veri, d
so v ozadju koristi cele repubH
ke — naročilo potrdil.
Takoj za tem je biilo naročil
posredovano avstrijski državr
tiskarni, ki tiska znamke ž
' dolga leta.
Zamislite sii veselje filateli
stov vsega sveta, Id so obogate
li svoje zbirke z novimi, pre
i krasnimi znamkami vseh mogo
. čih oblik, vrednosti in barv,
i vzorci eiksotičnih rib. pisania
> ptic in metuljev!
^ Ttodia prekmalu je bdCio kone
tega veselja. Nemškemu zoolo
, gu dr. W. B. Sachsu so se za
- zdele podobe na znamkah ma
• luške republike čudovito znane
1 Kje neki ie že videl vzorce tel
■ slik? Po temeljitem razmišlj'anji
se je spomnid na knjigo »Ekso
. tični akvarij rib«, ameriišik)eg,
i znanstvenika Willaama T. Irme
. sa, jo poiskal in našel: vsi vtsot
t ci na znamkah maluške repu
i bHke so bdili namreč kopirami i:
, omenjene knjige. Torej faHsifi'
[ kat!
< Jasno — vsakega filatelist;
► ponarejanje znamk zelo priza
■ dene. Dr. Sachs je vso zadev<
prijavil Združenju filateUsto«
— najvišji organizaciji te vfiU
. na svetu.
Medtem pa so se na tem ft>-
rumu zbirala obvestila raizaiil
zbiralcev znamk iz vsega sveta
da v nobenem polti čnem priroč-
niku ne najdejo repubUJke Ma-
hifcu, drugi zopet, da ta držav-
na tvorba eploh ne obstaja.
Tako so prištle skrivnostne
znamke — od katerih niti ena K
bila žigosana — v preiskavo
Isto usodo so doživeli podjetni-
ki Filaitelistične komisijsike hašc
v New Vorku in — ne nazadnje
— tudi trgovec z znamkami, iz-
najditelj in oče republike Ma-
lu^ — dr. K. Nikijuluw.
LETALO NOVE
VRSTE
Ze tako in tako bogat letaMd
besednjak je dobil še en pojem;
koleopter. Večino novotarij j«
rojenih v ZDA, tokrat je pa na-
re^la izjemo Francija. To zrač-
no prevozno sredstvo ni rnti
najmanj podobno dosedanjim
letalom. Namesto kriil ima okrog
trupa širok prstan. Zakaj? D®-
nes. ko je cSlli letalske tehnike
prekozvočna brzina, delajo kon-
strukcije kril inženirjem največ
preglavic. KriJa hočejo zmanj-
šati na minimum in tako so se
Francozi odločili za prstan. No-
vo letalo ne bo potrebovalo dol-
gega vzletišča, ker bo lahko pri-
stalo aili vzletel skoraj navpič-
no. Letailo je skonstruiral Hel-
muth Zborowsfci. To je eden ti-
stih specialistov, ki sO svoj 6as
delali za Hitlerja, pa so jih po
vojni angažiraill v svoji indu-
striji zahodni zavezniki.
KAKO DOLGE SO
KORENINE DREVESA?
Ce bi postavili vse korenine,
n. pr. nekega kostanja, po dol-
žini eno poleg druge, bi bila
vrsta tako dolga, da bi lahko šla
okrog sveta. Ce bi pa vse pore,
ki jih je v eni korenini več, po-
stavili eno poleg druge, bi več-
krat objele svet.
Procesi proti živalim
v srednlem veku
Mlade živailfi imajo mnogo so-
rodnega z otroci. Ce ste opatzo-
vaU, n. pr. troke in fiveili pri
igri, mi boste pritrdili. Tudi od-
rasle živali se rade igrajo. Pred-
stavite sd odraslega medveda,
kako se drsa po snegu, še bolj
»otročje« kot otrok. Pume se lo-
vijo kia'kor šoCarji. ko se gredo
skrivalnice. Rjavi medved vam
požene strah v kosti, ko ga gle-
date. celo ko imate puško na-
mef^no nanj. Toda, ko se igira
(najraje ima sneg), je nekake
tako 3»srčkan«, kot otrok. Potru-
di se ničkoldlkokrat zaporedoma
na še taiko visok vršiči, samo,
da se lahko spusti navzdol in
uživa v snegu. Večkrat se zako-
tali in prevrne. Neki gozdni ču-
vaj je opazoval medveda, ki ei
je nia' vse kriplje prizadeval, da
bd prevrnil puščen bencinski sod
in se z njian »pozabavljai«.
Volikx>vi radi mečejo v zrak
kepo listja in trave in jo potem
lovijo z gobd. Celo krvoločna
podlasica se prav rada z®bava
z drobnim kamenjem.
Ptiči uživajo v »koilektivni«
zabavi. Skupno se dvignejo na
določeno viišino stisnejo nato
peroti tesno k telesu in padejo
kot kamen navzdol, kjer tik ob
tleh razpro krila, da se lahko
ponovno dvignejo. To ponavlja-
jo neverjetno dolgo.
Za mlade živali je igra »e:otla
življenja«, toda včasih so odra-
sle živali prav tako. če ne še
boli 3i>otročje«. Neki afriški raz-
iskovalec je opazoval nekoč slo-
ne, kako so z rilcem vaiMi okro-
glo žogo (iz zemlje, pečene na
soncu) tudi po kilometer daleč.
Prav gotovo pa vse presegajo
opice, ki počenjajo vse mogo-
če akrobacije.
Živali ee torej vedejo včasih
prav tako kot ljudje. Z^to ni
čudno, 5e ravnajo nekateri na-
rodi (predvsem pa so nekoč rav-
nali) z njimi, kakor z ljudmi.
Leta 1442 so v Zurichu sodili
volka, ki je bil obtožen uboja
dveh otrok: bil je tam tožilec
in obtoženec zagovornik. Volk je
bil obsojen na smrt in obsodba
je bila izvršena med močnim
vpitjem množice.
Procesi proti živalim so bili
v srednjem veku vsakdanja
stvar. V enem siamem stoletju
jih je zapisanih nad dve sto.
Leta 1386 so sodiili prašiča, ki
je zadavil nekega novorojenčka.
Sodišče se je sogiLasno izreklo zja
smrt. Da so zadostfili pravici, so
oblekli otwojenca v človeško
obleko.
Sploh so bili med otosojenci,
posebno nied morilci otrok, naj-
večkrat prašiči. Klatili so se ne-
moteno po vaseh in mestih in
bili so neke vrste mestni čistil-
ci.
V Sevigonyju so 1547 sodili svi-
njo in njenih šest prašičkov, ki
naj bi bHi raztrgali ndcega otro-
ka> Zagovomk je dosegel, da so
sodili samo svinjo, mladiči pa
so bili oproščeni zaradi »mlado-
letnosti«, in pa, ker so dobfli od
matere grd zgled. Cez tri tedne
jih je izročil gospodair ponovno
sodišču, češ, da jih ne more pro-
dati, ker se kaže tudi v njih
materina kri.
Moissyjski mestni očetje so ob-
tožili vola, da je nabodel na ro-
gove nekega moža. ga zaprli v
zapor med ljudi-morilce in ob-
sodili na vešala. Dijonigko sodi-
šče je določiilo enako smrt ko-
nju, tudi obtoženemu uboja.
Ko bi morali 1499. leta soditi
medveda, ki je napadel več lju-
di, je zahteval zagovornik (živali
so imele vedno svojega zagovor-
nika). da sodi obtoženca med-
vedje sodišče. Proces se je za-
vlekel Jiad teden dni.
Toda v tej »enakopravnosti«
so šli še dlje. N^i človek, ol^
tožen umora v lastni hiši, je pri-
vlekel na so ugovarjale), je
bil oproščen.
Čeprav so bili ti procesi smež-
ni, so vendar izražali vso brotajl-
nost in grobost svojega časa.
Bo) proti viharjem
V naših krajdlh viharjev niti
ne poznamo ali jih vsaj ne mo-
remo primerjati s strahovitimi
tajfuni na Japonskem in torna-
di, ki pustošijo po ameriški ce-
lini in zahtevajo vsako leto mno-
go človeških žrtev, porušijo cela
mesta in opustošdjo ogromne
površino.
Letos so jam napovedali vojno
z najmodernejšimi tehničnimi
stredstvi — reaktivnimi lejtali,
radarji, raketami in elektronski-
mi možgani. Prvi namen teh
»operacij« je, da proučijo nasta-
nek in delovanje takšnih vihar-
jev. hkrati pa računajo, da bo-
do s temi ukrepi lahko pravo-
časno opozorili prebivalstvo na
ogroženem področju. Razen te-
ga upajo, da bodo lahko vplivali
na sam vihar in spremenili nje-
govo smer, ter ga tako odvrnili
stran od naseljenih mest.
Tornado bodo najprej posku-
sili fotografirati z višine okrog
80.000 m. kar bodo naredSli s po-
sebniimii raketami. Na ta način
bodo dobili sliko viharja v vsej
njegovi, velikosti. Obenem bo-
do tornado spremljala najihditrej-
ša reaktivna letala, ki bodo pa-
truljirala na razliiSnah višiinali
od 300 do 13.000 m. Vse podatke,
ki jih bodo na ta način zbraiM
bodo proučevali v posebnem
štaibu. odkoder bodo tudd sproti
izdajali navodila in opozorila
prebivaicem na področju, ki jih
bo predvidoma dosegel vihar.
Glavni namen vseh teh pri-
prav pa je pos'kus spremembe
smeri viharja. Najprej bodo to
poskusili doseči nad morjem,
kjer ni nevaimosti, da bi s tem
povzročili posebno škodo. Tor-
nado nameravajo obsuti s suhim
ledom in mu tako odvzeti na
enem njegovem delu del toplot-
ne energije, kar naj bi spreme-
nilo njegovo gibanje. To bi po-
menilo ogromen iiispeh, pa če-
prav bi spremeniili smer vihar-
ja le za nekaj kilometrov, saj
bi tako v določenih primerih re-
šili pred katra^trofo tisoče lju-
di.
Leteči geolog
v Veliki Britaniji so zgradili
pravi leteči laboratorij, ki je Po
vseh dosedan.iih poskusih sodeč
najbolja in učinkovita »palica
za odkrivanje rudnega boga-
stva«. To letalo D. C.-3, ki »ma
Vse priprave za odkrivanje slo-
jev niKija, DaKra, cmKa, zeie-
za, nafte, urana in titana. Med-
tem ko leti letalo kvečjemu ka-
kih 150 metrov nad zemljo, po-
šilja v zemljo signale, ki sežejo
do 90 metrov fflobine. Da ne bi
izgrubili tiste točke, kjer so kaj
odkrili, ves čas poleta snema
teren nad katerim letijo, filmska
kamera. Po vrnitvi na bazo vza-
mejo iz instrumentov zabele-
žene podatke. Zdaj se letijo de-
la geofiziki in vnašajo na kar-
to vse podatke in ugotovljajo
mesta, ki bi se jih splačalo iz-
koriščati.
Z enodnevnim poletom opravi
takšno letalo več dela. kakor pa
bi ga pred desetimi leti znan-
stvena ekspedicija, ki bi delala
na terenu mesec dni. Razen te-
ga pa lahko na ta način pregle-
dajo in geološko raziščejo tudi
težko dostopna področja.
atomska Žetev
Italijanskim učenjakom je
uspel poskus, ki bo verjetno že
v bližnji bodočnosti povzročU
revolucijo v kmetijstvu. Pšenič-
na zrna So izpostavili atomske-
mu žarčenju; pčenica je dozo-
rela v 64 dneh. Vendar pa to še
ni vse, tudi število zrn se je po-
večalo za 45 odst. Doslej ni še
nikomur uspelo priti do FKxiob-
nih zaključkov. Poskuse učenja-
ki še vedno nadaljujejo, da bi
potrdili dosedanje rezultate in
dobili še več podatkov.
Ena sama soba
Največji problem mladega za-
konskega pajia je danes navad-
no ta, kako si bosta urediila edi-
no sobo, ki jo imata, v udoben
dom. Ti nasveti Pa bodo morda
prišli prav tudi samcem, ker se
bodo prepričali, kako je mogo-
če z majhnimi izdatki neureje-
no sobo spremeniti v prijetno
bivališče.
Ce imamo gospodinjstvo, mo-
ramo na eni strani sobe pripra-
vili prostor Za kuhinjo in po-
mivanje ter pranje. Montaža te-
ga dela ni težka. Vzamemo pet
lesonitnih plošč 60 X 200 cm ter
jih zbijemo ob zid in na tla, ta-
ko da nam tvorijo nekako oma-
ro. Lahko jih tudi prebarvamo
in lakiramo, vsekaikor pa to
»omaro« zapremo z lepo pdsano
zaveso. V enem delu take ku-
hinje imamo prostor za obešanje
oblek, polico Za čevlje, omelo,
metlo, smetišnico, cunje itd. V
drugem delu pa imamo električ-
ni kuhalnik, pod njim in nad
njm pa je na poilicah ali v oma-
rici posoda in živilske potreb-
ščine. Imamo Pa še tretji del,
kjer je posoda za pomivanje in
umivanje in tam imamo sprav-
ljeno tudi umazano perilo. Ka-
kor vidite, vsak kotiček lahko
tako iizkoriščanK), da nam v
sami ne bo treba imeti vsako-
vrstne šare, ki nam kazi videz
že tako lepe in nove opreme.
Mogoče si boste težko omislili
vse naenkrat, toda postopoma in
z veliko dobre volje ter potrp-
ljenja boste lahko spremeniili svo-
jo sobo tako, da ne bo izgledala
kot skladišče vsakovrstnega bla-
ga, ampak bo prijeten in udo-
ben domek.
Cndež v grškem kmetijstvo
Skozi stoletja je b«la grasa
planota Anthilis puščava, na ka-
tero ie žgoče jjriipekalo sonce in
katere slana zemlje je bila po-
polnoma neplodna. Danes so na
i planoti prostrana riževa polja,
■ ki so izpremeniila grški primanj-
i kija j riža v izvozni presežek.
Ta metamoforza ima svojega
^ junaka. Sedemdesetletni agro-
nom Walter Packaird ima naj-
več zaslug pri tem čudovitem
delu, ki pomeni 3600 hektarjev
nove plodne zemlje. Se nedav-
no je Grčija uvažala letno za
okoli 5 millijonov dolarjev riža,
zdaj jia lahko za isti znesek iz-
vozi riža, za kar vse gre hvala
Anthilisu.
Packard je prišel v Grčijo
pred šestimi leti. Anthiliški
kmetje so na njegovo prigovar-
janje odstopili okoli 40 ha svoje
zemlje za njegov poskus. In
kmalu so kmetje videH prihajati
številne traktorje, s katerimi je
Packard odcepil vodo iz reke
Sperchios, ki jo je rabil, da
plakne alkalijeve soli iz zemlje
in kasneje za namakanje riže-
vih polj.
Packard in njegovi grški pri-
jatelji so skupno delali na ne-
plodnih tleh in izkopali omrež-
je jarkov, k: jih je namakala
voda iz reke. Nekaj tednov ka-
sneje so zeleni pogan ji rižnih
rastlin pogledali iz vode na po-
plavljenih poljih — in grški
kmetje so gledali na to kot na
čudež.
To je bilo pred šestimi leti.
Naslednje leto je še več kmetov
dalo svojo zemljo za ta po^cus
in tretje leto še več. In tako je
leta 1953 že na 1600 hektarjih
Ijovršine rastel riž. Podobno de-
lo je ameriška misija tehnične
pomoči opravila tudi drugje v
Grčiji in danes lahko Grčija pr-
vič v svoji zgodovini izvaža riž,
ki ga je prej morala stalno v
velikih količinah uvažati.
Packard je postal najpriljub-
Ijenejša oseba v prej revni vasi
in ljudje ga daleč naokrog na-
zivajo »papou« (stari očka). Glav-
no cesto, ki pelje iz AnthiUsa v
Atene, so njemu na čast ime-
novali »Packardovo cesto« in v
Anthilisu so mu postaviH spo-
menik.
Čebele merijo Cas
Čebele, ki so jih zdresirafji v
Parizu, da so hodile vsak dan
v določenem času po svoj obrok
sladkorja, so ponovUe to spo-
sobnost tudi v New Vorku.
Kljub časovni razliki (med Pa-
rizom in New Vorko mje 5 ur
časovne razlike) so hoddile čebe-
le po sladkor točno po pari-
škem času. Na temelju tega so
ugotovili, da imajo čebele neka-
ko »notranjo uro« oziroma orgah
za merjenje časa, ki ne zavisi
od zunanjih faktorjev (položaj
sonca), ker bi drugače prišle
čebele po sladkor ob isti uri po
newj-orišli^ času.
Sonce - pogonsko sredstvo
Premog in nafto bosta sčaso-
ma izpodrinili atomska in sonč-
na energija. Sonce je velikanski
vir energije, to vsi vemo. Nj^
govi plameni &o visoki 700 tisoč,
večlcrat i>a tudi do 2 miUjona
kilometrov, 27 kvadratnih me-
trov Zemljine površine prejme
od sonca prav taliko energije,
kolikršna je zmogljivost vsega
energetskega sistema ZDA. Do
pred kratkim nismo znali izko-
ristiti te toplote drugače, kot da
smo na njej sušili perilo. Zdaj
se ga je pa spomnila tudi teh-
nika. Eden izmed takih posku-
sov je tudi model avtomobila,
ki so ga pred kratkim patenti-
rali v ZDA. Njegova oblika se
ne razlkuje od običajnega avta,
posebnost je le njegova oprema
in njegov motor. Na strehi ima
12 fotocelic. ki pretvarja sonč-
no toploto v elektri'čno energi.io.
ta pa poganja elektromotor. To
je takorekoč vse. S tem avtomo-
bilom je hotel konstruktor na
najbolj otipljiv način oposKiriti
na nov, a vendarle najstarejši
vir energije.
lienauadne knlipe
Tudi med knjigami najdem*
posebnosti. Poglejmo nekatere
zanimive primere.
Najstarejša znana knjiga je
5300 let star zvezek papirusa,
ki so ga našli v neki stari egip-
tovski grobnici. Hranijo ga v
francosiki narodnul knjižnici v
Parizu.
Največja knjiga na svetu je
anatomski atlas, ki so ga nati-
snili pred 130 leti na Dunaju.
Njegove strani so široke 90 cm,
visoke pa 190 cm.
Njegovo nasprotje — najmanj-
šo knjigo so natisnili v Padovi.
Vsaka od njenih strani meri
komaj 60 kvadratnih milime-
trov'.
Medtem pa imajo najtežjo
knjigo Grki. To je Perga, zgo-
dovina nekega njihovega otoka.
Knjiga tehta 448 kilogramov.
Tudi Kitajci imajo svojevrstno
knjigo. To je njihov stari be-
sednjak. ki šteje 853.456 strani.
Doslej jih glede števila strani
od posekcU še nihče.
fCnfiga za gozdne delavce
z namenom, da prikaže gozd-
nim delavcem pravilno priprave
in ustrezne pripomočke za ročne
orodje in njegovo nego, je izda-
la Založba »Kmečka knjiga« v
Ljubljani knjigo »Ročno orodje
gozdnega delavca za obdelavo
lesa«, ki jo je napisal univ, doc.
inž. Zdravko Turk. Na 112 stra-
neh je pisec opisal vse, kar je
treba vedeti v zvezi z ročnim
orodjem. Celih 50 strani je po-
svečenih raznim vrstam žag, 35
strani raznim vrstam sekir, osta-
lo pa lupilnikom za lupljenje
skorje, klinom za žaganje in
cepljenje, dogarskim klavnicam,
rezilnikom, cepinom, obračal-
kam (mačkom), dolžinskim me-
ram tn ščitnikom za kolena
(nakolenkam). Med besedilom
je 120 slik, ki ga dobro pojas-
njujejo.
Izkušnje so pokazale, da bo
kljub mehanizaciji izdelave
gozdnih sortimentov ali posa-
meznih napomejših postopkov
ostalo ročno orodje še dolgo
glavno sredstvo izdelave v goz-
du. Dobra priprava orodja o'iaj-
šuje delo ter zvišuje učinek in
s tem tudi zaslužek delavcev, Z
boljšim orodjem dosežemo pra-
vibiejšo in lepšo izdelavo in s
tem višjo vrednost izdelkov ter
večji izkoristek lesne surovine.
Vendar najboljše orodje ne
ustreza, če ni pravilno priprav-
ljeno in negovano.
Na knjigo opozarjamo vse
gozdne delavce, ker jim je zelo
potrebna. Oni dobro vedo, da
pomeni dobro in skrbno nego-
vano orodje ob manjšem trudu
večji delovni učinek in večji za-
služek. Cena trdo broširani knji-
gi je 325 dinarjev.
Stran 6
PTT'.!. 18. JANUARJA 1957
DTV .»Pariizan" Markovci rabi
za svoje delo primerno
telovadnico
Na občnem zboru DTV Par-
tizan Markovci 13. januarja t. U,
so sklenili >>ovctati sedanjo pro-
svetno dvorano za telovadnico,
ki bo služila tudi osnovni šoli in
niž.ii gimnaziji. To je za DTV
Partizan Mariujvfi ena «d treh
n^ožiiooti za doseg« primerne te-
lovadnice. Sedanjo telovadnico
bi bilo težko cbnavljati, ker je
v pr laže odločiti
za delo v prosvetni dvorani in
tako omogočiti Partizanu, osnov-
ni šoli in gimnaziji do primer-
ne in nujno potrebne telovad-
nice.
V akrašeni dvorani Partizana
je bilo v nedeljo 13. t. m. za-
dovolijavo število udeležencev
zibora. Prišli so člani, zastoi^
niki množičnih organizacij iz
Markove in Ptuja ter iz vasi
Nova vas ;n Zabovci.
Dckazi večletnih usipeho\' v
DTV Partizan Markovci so šte-
vilne diplome v telovadnici, ki
so si jih priborili člani društva
med letom obstoja, nastopov in
prireditev. Lani je priredilo dru-
štvo telovadno akademijo v
Markovcih, se udeležilo okrajne
akademije v Ptuju ter tekmo-
valo v akademiskih sestavah s
prav dobrimi uspehi. Na Okraj-
nem prvenstvu mnogoboja so
bili v III. razredu drugi. Na
zonskem prvenstvu v Markovcih
.so se dobro odrezali pionirji.
Zasedli so tri prva mesta in eno
drugo. Okrajnega telovadnega
nastopna se je udeležilo 62 čla-
nov. Orodna vrsta članov in
mladincev se je udeležila štu-
dentskega festivala v Gorišnici.
Na Okrajni g'ospodarski razstavi
je nastopila folklorna skupina.
Med uspehe pa «e bi smeli
šteti samo nastopov članstva,
temveč predvsem dejstvo, da jc
v okraju v podeželskih centrih
kot so Markovci ma'lo tako šte-
\dlnih in agilnih DTV Partizan
kot ie ravno to društvo po za-
slugi vestnih in predanih' članov
in članic, ki enako cenijo du-
ševno razvedrilo kot svoje vsa-
kodnevno delo na polju, zato so
tudi po delu prihajali radi na
telovadiščc in se tam priprav-
ljali na nastope. Društvo si pri-
zadeva zllasti med šolsko mladi-
no pridobiti čimveč telovadcev,
ki bodo sčasoma po zgledu sta-
rejših članov prevzeli in nada-
ljevali delo na tem področju ter
prizadevali doseči še več
uspehov, zlasti ko bodo imeli
urejeno telovadnico in v zadruž-
nein domu prostor za večje na-
stope in prireditve.
Predsednik društva tov. Janez
Horv-^at je dobil na zboru pri-
znanje za lanskoiletno uspešno
delo društva, v novi odbor i>a
je prišlo tudi nekaj starejšili
članov, ki bodo v bo{a Sobota 2:1
v nedeljo, 13. I. 1957, je bil v
Murski Soboti odigran povratni
športni dvoboj med gimnazijski-
ma reprezentancama Ptuja in
Murske Sobote. Ti športni dvo-
boji so ix>stali že tradicionalni.
Rezultati so skoraj isti, kakor
so bili v jesenskem srečanju.
Dijaki iz Murske Sobote so vse-
liakor mnogo boljši v ko^:arki,
saj to tudi dokazuje rezultat te-
ga in vseh prejšnjih srečanj. Po
slabi igri so premagali ptiijske
dijake z rezultatom 136:36. V
naši gimnazijski telovadnici je
pač košarka redkokdaj na pro-
gramu, sicer pa že sama telo-
vadnica ne odgovarja treningu
tega športa.
V odbojki pa so zmagali
EHujčani z rezultatom 2:0 (15:8,
15:3). Tukaj je bila slika obrat-
na kot pri košarki. Odtojka je
ptujski gimnazijski šport štev. I
in to dokazujejo tudi rezultati,
ki jih v zadnjem času dosegajo.
Vendar tudi to srečanje ni bilo
posebno kvalitetno.
V zadnjem srečanju, namiz-
nem tenisu .so zopet zmagali na-
ši dijaki z rezultatom 6:3. To je
bila zagrizena borba, v kateri
je navdušil predvsem ptujski
osmošolec Maurič Ervin, ki je
zmagal v vseh treh srečanjih.
Na koncu je ravnatelj mur-
sko-soboške gimnazije izročil
ptujskim dijakom-športnikom
}>osebno pohvalo in priznanje
zaradi tradicionalnih športnih
dvobojev med tema dvema gim-
nazij a rAa.
-nč
Pred ustanovitvijo ptujsko-prek-
miirske rokometne podzveze
v nedeljo je imela v Ptuju
rokometna sekcija »Drave« svoj
redni letni občni zbor, katerega
se je udeležil tudi delegat iz
Murske Sobote in zastopnik
mariborske rokometne podzve-
ze. Predsednik društva tov. Sar-
man je obrazložil kvalitetno in
kvantitetno stanje članstva, go-
voril prav tako o uspehih in
neuspehih in nakazal obvezno-
sti novega odbora, da takoj v
spomladnih dnevih prične z iz-
gradnjo novega igrišča za mali
rokomet, ki bo prav tako slu-
žilo za igranje košarke in od-
bojke. Rokometni klub »Drava«
je v preteklem leti.x dosegel le-
pe uspehe. Moška ekipa je v
jesenskem delu postala prvak
vzhodne cone, ženska ekipa se
je pa plasirala v finale sloven-
skega kupa. Prav tako pi-\'ič
nastopajo pionirji, ki pa bodo
šele letos pokazali svoje zmož-
nosti na zelenem polju. Uspeh
velja predvsem za moške, kipa
se morajo spomladi še bolj po-
truditi, da bodo res postali
končno prvaki vzhodne cone in
se tako plasirali v finalno tek-
movanje ljubljanske cone. Se-
veda bo treba v bodoče veliko
več storiti za vzgojo mlajših
moči. Na občnem zboru se je
veliko debatiralo o ustanovitvi
ptujsko-prekmurske podzveze s
sedežem v Ptuju, ker bi tako
razširili rokometno aktivnost v
ostale kraje ptujskega in prek-
murskega okraja. Sekcija se je
vse leto borila z velikimi fi-
nančnimi težavami in pomoč
s strani matičnega društva ni
bila vedno zadostna. Za usta-
novitev rokometne podzveze v
Ptuju je najvažnejše vprašanje
strokovnega kadra, to je pred-
vsem inštruktorjev, trenerjev in
sodnikov. Novi odbor je dobil
nalogo, pregledati vse pogoje in
možnosti, da med letom ob pri-
mernih pogojih ustanovi pod-
zvezo. P. A.
QMm ztieri irn^- ii Pečitii^Jke
v prvi polovici januarja so
bili v Ptuju občni zbori družin
Počitniške zveze na gimnaziji
in na Vajenski šoli za razne
stroko. Iz referatov je bilo raz-
vidno, da je organizacija delala,
saj je priredila v počitnicah
več lepih in koristnih izletov in
potovanj.
Zelo delavna je bila družina
PZ na gimnaziji, saj je bila pre-
težno z njeno pomočjo organizi-
rana tombola, ki je omogočila
potovanja revnejšim dijakom.
Dve gimnazijski skupini sta po-
tovali po Jadranu, ena skupina
pa je prepotovala Gorenjsko in
se povzpela na nekatere višje
alpske vrhove.
Tudi na Vajenski šoli za raz-
ne stroko so organizirali nekaj
izletov. Letovali so v Biogradu
ter naredili nekaj kolesarskih
izletov v okolico. Na občnem
zboru so tudi izvolili novo, bolj-
še vodstvo, ki bo takoj pričelo
z delom in pripravami za po-
čitnice.
Lepi in koristni so izleti po
domovini, saj tako najlaže
spoznaš njena naravna boga-
stva in lepote. Težko pa je z va-
jensko mladino, ki mora v ve-
čini primerov delati v letni se-
zoni in tako ne more na te ko-
ristne izlete in potovanja. Dobro
bi bilo, če bi mojstri tudi na to
gledali z razumevanjem, saj bi
s tem njihovi vajenci marsikaj
pridobili. Spoznali bi domovino,
jo znali ceniti, spoznali bi nje-
na naravna bogastva, industrij-
ske objekte, rudnike, delavnice
in tovarne in vse to bi koristilo
samo njim. To je ena i zmed naj-
večjih težav organizacije PZ na
Vajen.ski šoU za razne stroke.
Na preteklih občnih zborih so
izvolili nova vodstva, ki bodo v
prihodnji sezoni organizirali no-
va in še lepša potovanja po na-
ši domovini.
30. januurja lOo/
6.00—7.00 Posiočne in domače melo-
dije za prijetno nedeljsko jutro — vmes
ob 6.05—6.10 Poročila in vremenska na-
poved. 7.00 Wapoved časa, poročila,
vremenska napoved in objava dnevnega
sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski ko-
ledar in prireditve dneva. 7.35 Zabavne
melodije (igrajo: orkester Andre Koste-
lanetz in George Melachrino, avstrijski
siinfonični orkester, p. v. Oskarja Straus-
sa, simfonični orkester dunajskega radia
p. v. Maxa Schonherrja). 8.30 Otroška
predstava — Friedrich Feld: Jezdec na
oblaku. 9.00 Slovenske narodne in umet-
ne pesmi. 9.45 Se pomnite tovariši...
Ivo porenta-Vojko: Zakon tovarištva.
10.15 Nedeljski simionični koncert,
dioacchino Rossir.i: Seviljski brivec, uver-
tura (Orkester Romanske Švice, dirigira
Victor Olof). W. A. Mozart: Koncertantna
simfonija v Es-duru (solistka Jelka Sta-
uičeva in Stefano Passaggio (violina) in
orkester Radia Ljubljana, dirigira Samo
Ilubad). Nikolaj Rimski-Korzakov: Car
Saltan, suita (Orkester londonske filhar-
monije, dirigira Issay Dobrowen). 11.15
Oddaja za Beneške Slovence. 11.35 Lahka
glasba.. 12.00 Pogovor s poslušalci.
12.10 Opoldanski glasbeni spored. 13.00
Napoved časa, poročila .vremenska na-
poved, pregled dnevnega sporeda in ob-
vestila. 13.15 Zabavna glasba, vmes re-
klame. 13.30 Za našo vas. 14.00—16.00
Želeli ste — poslušajte! — vmes ob
15.00—15.15 Napoved časa, poročila,
vremenska napoved in obvestila. 16.00
Preveč in premalo korajže (reportaža).
13.15 Isra zabavni orkester Huga Wi:i-
terhalterja, ooje zbor. 16.30 Glasbeni
mozaik. 17.30 Radijska igra — Saroyon:
Človeška komedija. 18.30 Melodije za
dobro voljo. 19.00 Radijski dnevnik.
19.30 Zabavna glasba, vmes reklame.
20.00 Radio-variete (posnetki javne za-
bavne glasbene oddaje Radia Zagreb).
21.00 Kulturni razgledi. 21.15 Nočni kon-
cert. (Skerjanc, Bjelinski). 22.00 Napo-
ved časa, poročila, vremenska napoved in
pregled sporeda za naslednji dan. 22.15
Zaplešimo. 22.55—23.00 Poročila. 22.15
—23.00 UKV program: Jazz cocktail.
23.00—24.00 Oddaja za tujino — na
valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba).
MESTNI KINO PTLJ predvaja
od 18. do 20. januarja italijan-
ski barvni film »KRUH, LJU-
BEZEN IN LJUBOSUMJE««,
in od 22. do 24. januarja ame-
riški film »SELINA«.
KINO SREDIŠČE predvaja 19
in 20. ja.nuarja j ugaslo vansko-
ncmšk: film »V0LCJ.\ NOC«.
KINO MURETINCI predvaja
19. in 20. januarja ameriški
film >.TAJNOST ZAPUŠČE-
NEGA ^KTA«.
POPRAVEK
v Ptujskem tedniku štev. 1 od
11. .ianaar.id 1957 na drugi stra-
ni pod naslovom: POZIV K
VLOŽITVI DAVČNIH PRIJAV
ZA ODMERO DOHODNINE IN
PROMETNEGA DAVKA ZA
LETO 1957 IN PAVŠALNO OD-
MERO DOHODNINE IN PRO-
METNEGA DAVKA ZA LETO
1957 se je vtisnila tiskovna na-
paka in sicer:
1. Naslov sam se mora pravil-
no glasiti: POZIV K VLOŽITVI
DAVČNIH PRIJAV ZA ODiMi:-
RO DOHODNINE IN PROMET-
NEGA «AVKA ZA LETO 195G
IN PAVŠALNO ODMERO DO-
HODNINE IN PROMETNEGA
DAVKA ZA LETO 1957.
2. Prvi odstavek noziva se
pravilno glasi: ROK ZA VIX)2I-
TEV DAVČNIH PRIJAV JE OD
1. JANUARJA DO VKLTUCNO
31, JANUARJA 1957,
Obrazci za prijavo se dobijo
pri Občinskem ljudskem cdboru
Ptuj.
Občinski ljudski odbor Ptuj
Uprava za dohodke
DISPANZER Z.\ ŽENE
V PTUJU VRŠI PREGLEDE:
1. Posvetovalnica za noseče žene
do 1. meseca ob torkih od 12.
do 14. ure;
2. Posvetovalnica za noseče žene
od 5. meseca do poroda ob
ponedeljkih in sredah od 12.
do 14. ure;
3. Posvetovalnica za žene po po-
rodu ob petkih od 12. do 14.
ure;
4. Ginekološka ambulanta za
preglede žena, ki niso noseče
vsak dan razen srede in so-
bote.
Pregledi v Dispanzerju za žene
so brezplačni; socialno zavaro-
vane žene pa naj prinesejo s se-
boj potrjeno zdravstveno knji-
žico.
Zci dom in družino
NADOMESTIMO VITAMIN-
SKE IZGUBE
Najbolje je seveda, da pogre-
tih jedi nikoli ne postavite na
mizo. Ce pa to že mora biti —
bodisi da je gospodinja zaposle-
na in skuha hrano že zjutraj,
bodisi, da družin^i člani ob
različnih urah prihajajo na kosi-
lo — lahko pogretim jedem na-
domestimo \'itamine. V taldh
primerih pa mora gospodinja
že vedeti, da skuhane jedi nikoli
ne pušča na štedilniku ali v pe-
čici, kjer je srednja temperatu-
ra vitaminom zelo škodljiva-
Skuhane jedi je najbolje shra-
niti v hladni shrambi in jih
sproti pregreti le toliko, koilkor
jih potrebujemo.
Večkrat se sliši med gospodi-
njami mnenje, da je, denimo
zelje sedemkrat pregreto naj-
bolje. Poizkusi pa So dokazali,
da znašajo izgube vitaminov C
l>o eni uri stanja 27, po dveh
urah 53, po treh 67 in po 8 urah
kar 87 odstotkov.
Kadar je nujno, da pride tudi
pogreta jed na mizo, nadomesti-
mo vitaminske izgube s šolalo
in sadjem. Ce to dovoljuje okus,
primešamo jedi precej seseklja-
nega zelenega petršilja, špinačni
jedi neliaj svežih sesekljanih
špnačnih listov, kislemu zelju
nekaj sesekljanega surovega ze-
lja itdč Le če bomo tako dopol-
njevali postane jedi, bomo dru-
žini nudili dovolj vitaminov.
RECEPTI
JABOLČNA PEČENKA
30 dkg starega belega kruha
namočimo v belem vinu. Četrt
kg naribanih jabolk posipamo s
sladkorjem po okusu, dodamo
pest opranih rozin in nekaj
orehov. V nizki ponvici razbeU-
nio nekoliko masla nanj naloži-
mo namočen kruh, potem ja-
bolčno zmes in končno še pre-
ostali kruh. V skodelici žvrkija-
mo 3 del mleka, rumenjak ter
žlico moke. Tekočino polijemo
po kruhu, ki ga večkrat prebo-
demo z vilicami, da le-ta prodre
do jabolk Jabolčno pečenko pe-
čemo v srednje vroči pečici pri-
bližno 30 minut, nakar jo z\-r-
nemo na krožnik in serviramo
ENOLONČNICA
En kg svinjske glave ali par-
kljev pol kg fižola, 1 in pol 1
vode, 2 do 3 korene, 2 drobni
čebuli, pop.er. majoran, .lovorov
list, sladka paprika strok česna,
5 dkg masti, 4 dkg moke, doma
či rezanci S temi pripomočki
skuhamo obed za veččlansko
družino.
Svinjsko glavo ali parklje
sveže ali prekajene. in čez noč
namočen fižol pristavimo v vo-
do. Dodamo narezano korenje in
čebulo Jed odišavimo ? poprom,
majaronom, lovorovim listO'-n in
začinimo s sladko papriko ter
strokom česna. Kuhamo približ-
no dve uri. Proti koncu dodamo
nekoliko svetlega prežgan j a, ki
pa ga moramo gladko razkuha-
ti. V jed zakuhamo še široke
rezance.
PIC^VE KROGLICE
Venec fig, I in pol žlice slad-
korja v prahu, 4 dkg zmletih
orehov, žlička pomarančnih lu-
pin, 1 beljak
Fige zmeljemo na mesnem
stroju ter jih zmešamo z ostali-
mi sesta\anami Iz zmesi obliku.
jemo kroglice, ki jih povaljamo
v kristalnem sladkorju.
Opomba: Vse sladkorčke, po-
sebno kroglice vlagamo v majh-
ne papu-nate skledice (kupimo
jih že narejene v papirnicah) in
pomešamo med drobno pecivo.
PRAKTIČNI
i I S ¥ E T I
JAJČNE LUPINE laliko ko-
ristno uporabimo za čiščenje
stekla in kristala. Zdrobljene
denemo v vodo, v kateri nato
omenjene predmete umijemo.
Steklo bo postalo hitro svetlo in
prozorno. Na enak način očisti-
mo tudi steklenice, ki se jim je
na dnu napravila obloga. Lupi-
ne pustimo v njih nekaj časa
stati namočene v vodi.
RJASTE MADEZE odstranLmo
z limoninim sokom, za tem pa
moramo tkanino šc nekaj časa
držati nad paro vrele vode.
MASTNE MADEŽE odstrani-
mo z žameta na ta način, da
umazano mesto zdrgnemo s pre-
rezano rdečo čebulo. Ko se bla-
go osuši, ga zilikamo z leve stra-
ni.
★
Star kruh lahko, osvežimo, če
ga hitro pomočimo v mrzlo vo-
do in ga potem denemo za pet
minut v zelo vročo peč.
★
Masten madež v knjigi boste
poskušale očistiti tako, da ga bo.
ste dale med dva pivnika in ta
pivnik polile z etrom. Uporab-
ljati pa morate popolnoma čist
pivnik.
•k
Ko šivate, postavite vse, kar
potrebujete za ta posel, desno
od sebe, na tla pa dajte košari-
co ali škatlo za odpadke. Tako
vam bo šlo delo bolje od rok.
. *
Parfumi navadno puščajo sle-
dove, zato je najbolje uporab.
Ijati jih na "takih delih obleke,
ki se ne vidijo, pod ovratnikom,
na notranji sti-ani vratnega iz-
reza. pod zavihkom na rokavu
in podobno.
Manuel Fanpio zmagovalec
.Jemporade''
Argentinec Fai\gio jc z avtom
Maserati zmagal na argentinski
»Temporadi«, prvi dirki sezone,
veljavni za svetovno prvenstvo.
To je bila že četrta zaporedna
zmaga Fangia na tej dirki. Pri-
hodnja dirka za svetovno prven-
stvo bo čez 4 mesece v Mona-
Poleg Fangia, ki je postavil
nov rekord proge, je odlično vo-
zil tudi Behra, ki se je do 90.
krega celo izmenjaval v vodst^Ti
s Fangiom ,a je bil končno dru-
gi. Italijansici dirkači so imeli
smolo. Mus&o iit Castellotti sta
morala zaradi okvar odstopiti,
prav tako Anglež I-Iawthom.
Drugi Anglež Moss je bil šele
deveti, dosegel pa .je najhitrejši
krog v času novega rekorda s
po^vprečno hitrostjo 134,532 km
na uro. Hitrost zmagovalca Fan-
gia na celotni progi je znašala
129,740 km na uiro.
OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ
Petek, dne 18. januarja 1957, ob
20. uri: Bojan Cebulj: »JAN-
KO IN METKA«. Red A in
izven.
Nedelja, dne 20. januarja 1957,
ob 15.30: Moliere: »TARTUF-
FE« gostovanje v Gorišnici.
- ZARADI NEPREVIDNE
VOŽNJE — SMRT
4. januarja letos je stopil pred sodni-
ke okrožnega sodišča v Mariboru avto-
prevoznik in šofer Marko Korošec iz
Ptuja. Obtoženi je 23. julija 1956 iz ma-
lomarnosti ogrožal javni promet s tem.
d.3 je neprevidno tn nepravilno prehite-
val motorista Joika \fariniča, ki je vo-
zil po cesti v smeri iz Ptuja proti Vur-
berku. Korošec se s svojim vozilom m
dovolj umaknil na levo stran cestišča,
kar je imelo za posledico, da se je mo-
torno kolo zadelo v desni del avtomobila,
Marinič pa je padel pod zadnje kolo av-
tomobila, ki mu je zmečkalo glavo, tako
da je bil na mestu mrtev, medtem ko je
njegov spremljevalec R. V dobil lažje
telesne poškodbe. Zaradi ogrožanja jav-
nega prometa je bil Korošec obsojen na
lO mesecev zapora in na povračilo stro-
škov kazenskega postopka, vendar pa so
mu izvršitev kazni odložili za dobo dreh
let
za kilogram, liter ali komad
v sredo, 16. januarja 1957
Čebula 80, česen 100, luščeni
fižol 50, hren 100, krompir 12,
peteršilj 60, rdeča pesa 30, so-
lata (endivija) 50, špinača 100,
zelje v glavah 25, zelena 50,
korenček 50, ohrovt 25—30, ko-
ruza 35, pšenica 35, koruzna
moka 40, ajdova moka 50. ko-
ruzni zdrob 50, ajdova kaša 130,
prosena kaša 90, surovo maslo
450, zaseka 300, mleko 30, sme-
tana 140—150, sir 80, koko.si
350—450, piščanci 280—500, ja-
bolka 25—30, jajca 20, kisla re-
pa 40, kislo zelje 60, motovileč
100, ječmenova kaša 90, mešano
suho sadje 50.
Slcopa^r&o slotno
nlaču.iemo po 8 dinarjev za kilogram — Imamo nap rodaj VECJE ŠTEVILO KOS.\R
IZ ZELENE VRBE z a krompir po 170 dinarjev
PLE l ARf^A X O. 1. P ^a^
OPOZORIIA) STARŠEM, VA-
RUHOM IN SKRBNIKOM
Družinski člani mladincev, ki
ži\'ijo v 5ikupnem gjcuš'ke vzgo-
je, so dolžni, da v loku od 8. do
15. dni od nastopa spremembe
prebivališča, smrti ali ne.stanek
mladinca prijavijo pristojnemu
občinskemu ljudskemu cxiboru
ali ki-ajevnemu uradu. Prav ta-
ko je prijaviti morebitno izdv-
ževanje kaiini za-pora, ki traja
več kot 30 dni.
Neprijavijanje nastalih spre-
memb in izguba knjižice prtd-
vojaške vzgoje, ki je Lstočisno
regrutni dokiiment, se smatra
kot neizvajanje zakn>nskih ob-
veznosti. Proti omenjenim ose-
bam se bo izvajal 145. 149 in
151. člen Zakona o Narodni
obrambi.
Ofkraj-ni odbor PVV
Ptuj
ROJSTVA, POKORE IN SMRTI
na ptu.)skem mestnem področ,tu
v preteklem tednu
ROJSTVA: Marija Ovčar, Ki-
dričevo 26 — hčerko; Terezija
Maroh. Zabovci 31 •— Matildo;
Neža Bombek, Markovci 33 —
Ii-eno; Terezija Soi-čič. Ločki
vrh 46 — Marijano; Katarina
Majcen, Kidinčevo 11 — Danico;
Beri^ Jager, I-ovrenc 31 — Pe-
tra; Ana Koren, Trniče 54 —
Miroljutca; Rozina Marinič, R:t-
merk 17 — Jožeta; Rozalija I>re-
venšek. Lovrenc 68 — Antona;
Marija Kolarič, Ormož — Ma-
rijo; Terezija Planjšek, Ptuj —
Romana; Agata Kozina, Ptuj —
Mai-ico.
SMRTI: Roza Kopič, Ptuj, roj.
1888, umrla 9. jan. 1957. Ven-
č.eslav Ovčar. Kidričevo 62, roj.
1953, unarl 10. jan. 1957. Jelen
LudATjk, Senčak 33. rojen 1916
umrl 8. jan. 1957. Ivan Bratu-
ša, rojen 1879, umrl 4. januar-
ja 1957.
POROKE: Alojz Stanjiek.
Ptuj, Vičava 13 — Marija Sko-
rovžč, Ptuj. Vičava 13.
OBJAVA
Bolniglci zavarovalni zavod
Slovenje v Mariiboru, Slomškov
trg 6 — sedai Bolniš^ sklad za
^^ajenmo pomoč skHcujc 1. obč-
ni zbor svojih članov dne 20.
januarja 1957 v Mariboru ob 8.
uri v dvorani na Slomškovem
trgu 6, s sledečim dnevnim re-
dom:
1. volitev delovnega predsed-
stva;
. 2. volitev komisij;
3. poročilo o delu;
4. razprava o delu sitlada;
5. voilitve upravnega in nad-
zornega odbora;
6. razno.
UPRAVA SKLADA
PRODAM gozd, vinograd, hišo z
vinsko kletjo in stiskalnico 20
minut od tovarne Majšperk.
Vprašati Pišek Roman, Breg
17, Majšperk.
PRODAM enosobno pohištvo z
malim štedilnikom. Naslov v
upravi.
PRODAM slioraj nov moški ši-
valni stroj »Westa«. Naslov v
upravi.
PRODAM stavbno parcelo z
gradbenim materialom na pe-
riferiji Ptuja ob Zagrebški ce-
sti. Poizvedbe pri Ceh, Prešer-
nova 24, Ptuj.
PRODAM hišo pri železniški po-
staji Hajdina z vrtom in okrog
60 a zemlje, primerno za upo-
kojenca ali malega obrtnika.
Ponudbe na Marijo Kozel, Sp.
Hajdina 145, p. Hajdina.
Kmetijska zadruga Hajdina
prodaja sledeče stroje:
1. MLATILNICO ZMAJ (640)
2. DVOVPREŽNI IROSILEC
ZA UMETNA GNOJILA,
3. TRAKTORSKA KROŽNA
BRANA (Ste;ver).
4. VPREŽNI ŽETVENI
STROJ,
5. DVE ŽlCNI BRANI,
6. DVA ELEKTROMOTORJA
(4 do 5 KS).
Vsi stroji so v uporabnem sta-
nju ter malo rabljeni. Prednost
pri nakupu ima zadnižni in dr-
žavni sektor in sicer do 10. febr.
1957. Po tem roku pa se bodo
stroji prodali tudi privatnemu
sektorju. Vse infoniiacije pjrej-
mete na upravi zadruge na Sp.
Hajdini štev. 17.
IZGUBILA se je mlada igvska
psička pasme »ptiča?« Kdor
kaj ve o njej, naj sporoči ali
jo vrne proti
nu Maru, Ptuj, Rogozniška 11.