stev. 2 ^ PTUJ, 18. januarja 1957 Letnik Glasilo SZDL ptujskega oliraja — Uprava In uredništvo Ptuj, Lackova ulica 8 Telefon 156, N3 Ptuj žtev. 643-T-206 — Ure- juje uredniški odbor — Odgovorni urednik Anton Bauman — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — liCtna naročnina 500 din. polletna 250 dinarjev V ptujskem okraju? potrošniki sveti, kot organi družbenegti samoupravljanja v trgovini, dobivajo v zadnjem ča- su vse ve^ji pomen. V dnevnem časopisju pogosto zasledimo po- ročila o konkretnih uspehih, ki jili je dosegel ta ali oni svet v Ljubljani, Kranju, Maribor« in tako naprej. Marsikdo se je že vpra^l, zakaj ni nikoli ničesar elišati o delu potrošniških sve- tov v ptujskem okraju. Ali sploh obstojajo? Da, bili so izvoljeni toda le v Ptuju in še to samo pri špece- lijsMh trgovinah. Res je, da so p«:>goji Za njihovo izvolitev sa- mo he v Ormožu in Majšperku, kjer imamo takozvane »drža\'Tie trgovine«, toda tudi v teii dveh krajih jih nimiajo. Bilo je sicer nekaj poskusov, ki pa eo zaradi premalo vneme propadli, organi- zatorji pa so se zadovoljili z iiz- Sovorom, da ljudje pa^č ne ka- žejo nobenega zanimanja. Ali se laiiko zadovoljimo s tem izgo^-o^om? Najbrže ne, saj ni vei-jetno, da bi potrošniki ostali povsem ravnodušni od teh orga- nov družbenega samoupravlja- nja. če bi jim kdo podrobneje obrazložil njihov pomen in \'Io- go. Čeprav je predpis o pravicah 311 dcltnostih potročniških sve- tov zelo pomanjkljiv, imajo \'en- darle vso pravico neposredno vplivati na odpravo napak in pomanjkljivosti v trgovinski mreži. Od delavskega sveta sme- jo zahte^/ati vpogled v finančno stamje iposlovalnice tn o tem razpravljati. Inoajo pravico vpli- vati na razpolaganje z investi- cijskimi in drugimi družbenimi skladi v trgovsiki mreži itd. Naj- važnejše pa je dejstvo, da lah- ko potrošnl.ški sveti skupno z ijudskim odtx>rom določijo od- stotek, s katerim bo sleherni potrošnik soudeležen pri dobič- ku trgovske poslovalnice, v ka- teri statoo kupuje. Ko se bo to načelo uveljavilo, bodo potitjš- niiki nenehoma pritiskali na svoj svet, da bo skrbel za čim boljše poslovanje, da bo vplival na znižanje materialnih stroškov itd., ter se tako resnično uve- ljavil v svoji funkciji. V Ptuju so potrošniški s\'et: pri 12 špecerijskih poslovalni- cah, v njih pa dela 110 članov. Ne bi jim mogli cvčitati, da niso storili pirav ničesar, toda pri no- benem ni opaziti nekega glob- ljega in načrtnesa dela, 7<>ra
  • o treba tudi vprašanje nagrajevanj-a kmetijskih delav- cev primerno rešiti, saj je že dali ča«a pereče. Tarifna politika v obrti ni v skladu z industrijo Obrtni sindikat v Ptuju je o vprašanju spremembe tarifnih pravilnikov razpravljal že minu- li ponedeljek. Ugotx>vite\'. da ta- rifna politika v obrtnih podjet- jih ni v sliladu z industrijo ni nova Tako ima na primer dela- vec v obrtnem obratu vodovod- ne instalacije za 15 odstotkov manjšo plačo kakor bi jo imel v ieti stroki v sklopu kakšne- ga gradbenega podjetja. Zavo- ljo tega nesorazmerja je vedno več pojavov, ko strokovni de- lavci zapuščajo obrtne obrate in se zaposljujejo v industriji, kai obrtno de.tavnost močno zavira. Z^to bo nujno ustrezno zvišati tarifne postavke tudi v obrti. Na torlrovem posvetovanji; sindikalnih delavcev pa so na- čeli še vprašanje tarifnih pravil- nikom' v uslužnostnih obrtnih podjetjih, kjer se na račim zvi- šanja tarifnih postavk razmišljs o zvišanju cen storitev. Govo- rili so tudi o hibah tarifnih pra- vilnikov v trgovini, ki so rel? in bo v njih treba spreme- niti marsikatero pomanjkljivost NujiK> je menjati tudi ecnike « normah Z ozirom na povečanje tarif- ne postavke bo treba nujno me- njati tudi cenike o normah, ki so sestavni del pravilnika o nor- mah. Norme nai bi se ustalile. Prenehati bo treba z nenehnim menjanjem norm. kakor je tc primer v več i.x>djetjih, kjer de- lavci skoraj nikoli ne vedo toč- no za višino norme. V starih tarifnih pravilnikih So tudi nekatera določila glede delitve dobička, dne\'nic za služ- bena potovanja, premi i in do- polnilnih plač, ki so preživela in katera bo treba prav tako spremeniti in vskladitl. Čeprav se je razprava o izde- la-vi tarifnih pravilnikov šele pričela je vendar videti, da so sindikalne organizacije in orga- ni delavskega samoupravljanja vzeli to ■vprašanje resno in da kljub nekaterim nejasnostim za- vzemajo v podjetjih pravilno stališče, katerega tolmačijo tu- di delovnim kolektivom. Pomoč pri izdelavi tarifnih pravilnikov bo tudi merilo zrelosti sindikal- nih organizacij v posameznih podjetjih, sai se morajo zave- dati, da gre za resno in važno vprašanje, katerega se morajo lotiti z vso resnostjo. ' -r VABILO NA SEJO Sklicujem sejo Obč ljudskega odbora Ptuj. ki bo v četrtek, dne 24. januarja 1957, ob 15. uri v sejni dvorani Obč. ljudskega od- bora. Predsednik Obč- LO ptuj: Janko Vogrinec L r. I^^upimii rniprnuo na občnem zboru SZDL Ormož v prejšnjem tednu je bil re- dni letni občni zbor članov SZDL za mesto Ormož. V to osno\Tio organizacijo je vklju- čenih nad 800 članov ali 97% \-pisanih volivcev. Organi- zacija je ena izmed najmočnej- ših po številu in verjetno tudi politično najbolj aktivna na ob- močju občine, V zadnjem ob- dobju je organizacija obravna- vale vsa aktualna politična in gospodarska vprašanja z občin- skega področja. Odbor je imel 13 rednih in eno sla^/nostno se- jo. Prav tako je organizacija skozi celo leto izvrševala sklepe lanskoletnega občnega zbora in izvedla več sestankov članstva, na katerih ga je seznanjala z vsemi političnimi in gospodar- skimi problemi. Med član.s+vo sta prišla zvezni in republiški ljudski poslanec, večkrat pa tu- di predsednik Okrajnega odbo- ra SZDL Ptuj. Članstvo je ak- tivno sodelovalo pri krajevnem pra?.niku v Ormožu, ob vsakem državnem prazniku je organiza- cija prevzela vodstvo pri izved- bi programa, pri katerem so so- delovala razna dmštva in orga- nizacije. Osno\T\a organizacija skratka ni prezrla nobenega po- litičnega niti gospodarskega pro- blemi Na občnem zboru so čla- ni o vseh teh stvareh na široko in konstruktivno razpravljali ter zahtevali od vodilnih funkcio- narjev odgovore. Med drugim .so •znesli vpi-ašanje plač delavcev na Kmetijskem go&podarst\'u C^rmož. Delavci tega gospodar- .stva so zelo slabo plačani, s-aj znaša plača od 21 do 27 dinar- jev na uro. Polkvalificirani de- lavec zasluži ob najboljših po- gojih 5500 do 6000 dinarjev me- sečno, nekvalificirani pa 4000 dinarjev mesečno Takšne plače nazorno govore, da delovna sto- rilnost ne more biti visoka. Člani so razpravljali tudi o družbenem upravljanju v trgo- vini. 2e na lanskoletnem občnem zboru so obravnavali \'prašanje ustanovitve potrošniških svetov, vendar doslej nobena trgovina še ni poklicala svojih potrošni- kov, da bi izvolili svoje organe di-užbenega upravljanja, ki bi priponK>gli trgovini k boljšemu poslovanju in tudi k družbeni kontroli nad ustvarjenim dobič- kom. Prav tako ni ostalo izven razprave stanovanjsko vpraša- nje v mestu in okolici. Sredstva stanovanjskega sklada, ki se zbirajo pri občini bi lahko kaj kmalu olajšala stanovanjsko stisko. Občina je nameravala že lani pričeti z gradnjo 4-stano- vanjske hiše, za kar je poskr- bela tudi že načrte, vendar že občinski ljudski odbor odstopil od te namere, ker ima v načrtu za letošnje leto gradnjo 14-sta- novanjskega bloka. Do talcšnega sklepa je prišlo, ker se predvi- deva, da bo eno stanovanje v tem bloku 3-krat cenejše od stanovanja v štiristanovanjski hiši. V.sekakor je zamisel občin- skega odbora dobra, ker se bo s tem ublažila stanovanjska sti- ska, odprto vprašanje pa je, v katerem predelu Ormoža bi lah- ko postavili tak blok, da zgrad- ba ne bi škodila izgledu mesta. Poleg tega je članstvo razprav- ljalo o gradnji zimskega kopa- lišča in letnega telovadišča ter še o mnogih dr-^agih gospodar- skih in komunalnih vprašanjih. Z. M. Ptuski akademsKi kiuo na novi potf Pred nekaj dnevi so se v Ljubljani sestali študentje iz ptujskega okraja na svoji redni skupščini, na katero so povabili predsednika OLO Ptuj tovariša Tran-iška in pred-sednika sveta za šolstvo tov. Bračiča. Prihod omenjenih tovarišev so študent- je navdušeno pozdravili. Po po- zdravnem nagovoru predsedni- ka kluba so študentje postav- ljali vprašanja s področja go- spodarstva in vprašanja v zvezi 8 kulturnim razvojem okraja. Tovariša Tramšek in Bračič sta v kratkih, a jedmatili odgovorih pojasnila nekatere probleme ptujskega oicraja, predvsem v zvezi z razvojem kmetijstva in industrije. Na koncu so študent- je dobili tudi pojasnilo glede štipendiranja v prihodnosti, kajti vprašanje štipendij spada m^ najvažnejše probleme štu- dentov, predvsem tistih, ki dru- gih sredstev za svoj študij ni- majo. Študentje so bili zelo za- dovol.ini z iz\'ajanji tovarišev Trarru?ka in Bračiča in ju na koncu tudi prisrčno pozdravili v želji, da še prideta. Tov. Tramšek je za svojo nesebično pomoč khibu sprejel diplomo častnega člana Ptujskega aka- demskega kluba. Preko njega se je članstvo zahvalilo OLO Ptuj in vsem delovnim ljudem okra- ja, ki so nudili klubu pomoč, ki je omogočila obstoj in uspešno delo. Program, ki so ga sestavili za letošnje leto daje upanje, da bo delo v klubu še uspešnejše kot v preteklosti in da bo klub z usrehom izvedel postavljene naloge. -ko Proga lomravso - Miilbor skozi Maisi@rkl Na množičnem zborovanju SZDL 15. januarja t. 1. popol- dne je bila v dvorani »Svobode« v Majšperku izvoljena osem- članska dele^^aeija, ki bo ooraz- ložila v Ljubljani in Beogradu merodajnim faktorjem, pred- vsem pa predsedniku Ljudske skupščine LRS tov. Mihi Ma- rinku željo in prošn.io haloškega prebivalstva, da bi tekel po- dal.išek železniške proge Zacreb- Kumrovcc-Maribor skozi Roga- tec in Ma.lšperk na Pragersko, ne pa iz Kumrovca proti Lipo- glavu ali Poljčanam. Na zboro- vanju so navzoči obljubili po- magati pri graditvi proge skozi Majšperk 100.000 delovnih ur, kar predstavlja skoraj 3 dni na vsakega dela zmožnega občana občine Lešje. Na merodajna mesta v Ljubljano in Beograd so poslali tudi resolucijo z obrazložitvijo, da je Halozam železniška proga Kumrovec- Majšperk-Pragersko nujno po- trebna in enako koristna kot je Zagorju in da si brez nje Ha- loze ne morejo zamišljati raz- voja in napredka. V delegaciji sta tudi predsednik okraja Ptuj in ljudski poslanec tov. Jože Tramšek, sekretar OK ZKS in ljudski poslanec tov. Nace Voljč, predsednika občine Rogatec in I./ešje t«r še štiri druge vidne osebnosti iz Majšperka in Ljub- ljane. Po vsej verjetnosti bo že ta teden padla odločitev, ali bodo Haloze dobile progo ali ne. V dvorani Doma Svobode v Majšperku se je v torek. 15. t m. zbralo lepo število občanov občine Lešje, saj so vedeli, da gre za važno železniško promet- no žilo Maribor—Zagreb preko Majšperka. Govornik tov. An- ton Kolenko. predsednik občine Lešje, je navzočim pojasnil ka- ko si občini Lešje in Rogatec prizadevata, da bi ti predeli Haloz dobili direktno povezavo na progi Maribor—Novo mesto- Reka, ki si jo želijo že od leta 1900 dalje. Razumljivo je, da sta občini Rogatec in Lešje enako zainteresirani, da bi bUa tod speljana železnica, Rogatec kot gospodarsko središče s to- varno stekla in letovišče, ki bo laže dosegljivo gostom direktno iz Zagreba kot preko Grobel- nega, Majšperk pa kot središče, ki si prizadeva za zvezo po železnici v Pragersko in Rogatec že od prejšnje svetovne vojne dalje, ko je nastala v Majšperku vojaška tovarna tanina in od- kar se je razvila v Majšperku tovarna volnenih izdelkov. Rogatec in Majšperk imata tudi svojo zgodovino. Prvič se omenja v zgodovini Rogatec kot trg 1283. leta. Kakih 154 let po- prej je bil zgrajen grad, na ka- terem so gospodovali kot fevd- mki krške škofije Rogaški go-» spod je do 1296. leta. Celjski gz-ofje so dobili ta grad 1441. 1476 so ga izropali Turki. 1805. leta so ga dobili Attemsi. V gra- du Rogatec je bil nekdaj sedež deželskega sodišča. Močno ob- zidje, ki je obdajalo grad, je bilo odstranjeno šele 1867. Go- spodarskih posebnosti sedanje- ga Rogatca in njegove steklarne v Straži pri Rogatcu, znanih rogaških kamnolomov in brus- nih kamnov ter drugih poseb- nosti Rogatca ne bi posebej omenjali. Razpadel pa je tudi stari grad Majšperk, ki so ga najprej posedovali gospodje Majšperški, ki so prvič omenje- ni v zgodovini 1168. leta. Po 14. stoletju je grad prešel v last Goriških grofov in za tem je še večkrat menjal gospodarje. Raz- padel je konec 19. stoletja. Po- leg teh zgodovinskih zanimivo- sti pa so važni ti kraji tudi po lepih izletnih točkah na Boč in Donačko goro (833 m). Iz Maj- šperka ni daleč na Boč. Kot je omenil predsednik ob- čine Lešje tov. Anton Kolenko, govorijo vse okoliščine za spe- Ijavo železnice Kumrovec—Ma- ribor čez Rogatec in Majšperk, (Nadaljevanje na 2. strani) Udeleženci zborovanja so napol nili dvorano stran 2 PTCJ, 18. JANTARJA 1957 Fiaiančno stanie Okrafnega zavoda za socialno zavarovanje v Ptuiu — naj vet j i proi3£6m Da bi naši bralci pravilno ra- zumeli problem finančnega sta- nja Okrajnega zavoda za so- cialno zavarovanje v Ptuju in končno tndi bili seznanjeni, kako se celoten prispevek za socialno zavarovanje porazdeli in uporablja, je nujno, da naj- prej obrazložimo razdelitev te- ga prispevka med okrajne za- vode in Republiški zavod za socialno zavarovanje. Splošna stopnja prispevka za socialno zavarovanje je vedno določena v družbenem planu FUU (za leto 1956 je bila v vi- šini 40 %, v letu 1957 pa je do- ločena v višini 38 % !)• V tej vi- šini pobrani prispevek pa se nato porazdeli med navedene zavode in to 12 % gre okrajnim zavodom, 0,10 % za izdatke zveznega zavoda, dalje za oskrbnine in ostale stroške po- sredovalnicam za delo, brezpo- selnim 0,18 %, ostalo pa ostane republiškemu zavodu za kritje tako imenovanih dolgoročnih dajatev, to je za otroški doda- tek in pokojnine ter invalidni- r»e. Po stanju 30. XI. 1956 je bilo na območju okraja Ptcj do- hodkov socialnega zavarovanja skupaj 478,067.262 din, izdatkov pa 586,377.658 din. Primanjkljaj torej 2aiaša že po stanju 30. no- vembra 1956 108,310.396 din sa- mo v cdcraju Ptuj. Po gornji razdelitvi prispevka je imel Okrajni zavod za so- cialno zavarovanje v Ptuju po stanju 30. XI. 1956 skupaj do- hodkov 168,264.288 din, izdatkov pa 179,661,824 din, torej že ta- krat za 11,397.536 din primanj- kljaja, ki pa se bo do konca po- slovnega leta 1956 še povišal. Ta primanjkljaj je zavod delno sam kril iz rezervnega sklada prejšnjih let in to v znesku 10,093.736 din. Na ta način je imel ta zavod po stanju 30. no- vembra 1956 še nepokritih iz- datkov nad dohodki 1,303.806 čHn in predvideva, da se bo ta zne- sek do kcoica poslcvnei^a leta 1956 povišal na 3 do 4 milijone dinarjev. Vzrok nenavadno visokih iz- datkov Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Ptuju so vsekakor stroški bolnic, saj ti izdatki dosegajo 50 % vseh iz- datkov t^a zavoda. Izdatki denarnega nadomestila za čas bolezni in bolehanja so pri tem zavodu normalni in je stalež bolnih povprečno nekaj nad 3 %, kar pomeni, da smo na prvem mestu v Sloveniji. Kljub temu pa zavod ni opustil kon- trole nad bolniki in je po svo- jem kontrolorju obiskal v tem letu skupaj 448 bolnikov, od katerih je bilo takoj po kon- troli izločenih iz staleža 103, ker so doma delali, 37 pa je prejelo odločbe o začasni usta- vitvi pravice do hranarine — denarnega nadomestila. Zaradi svoje nediscipline so ti zavaro- vanci zgubili pravico do nado- mestila za skupno 317 dni v znesku 90.071 din. Iz tega je jasno razvidno, da imamo med za\'arovanci še precej takšnih, ki jim delovna zavest ni pri srcu in izkoriščajo fonde social-. nega zavarovanja. Zaradi velikega zaostanka na prispevku za socialno zavarova- nje zasebnih delodajalcev, ka- teri svojih obveznosti do social- nega zavarovanja niso izpol- njevali in neefektnega izterje- vanja tega prispevka od strani merodajnih oblastvenih orga- nov, je bil zavod primoran za- prositi OLO Ptuj za pooblastilo, po katerem ima sedaj pravico samostojne prisilne izterjave prispevka za socialno zavarova- nje na območju OLO Ptuj pri zasebnih delodajalcih. Po energičnem posegu izter- jevalnega organa zavoda v letu 1956 (posluje samo 6 mesecev) je bilo doseženo, da se je pre- težni del zaostanka že izterjal, pa čeprav v nekaterih primerih s prisilno prodajo premičnin. Pripomniti moramo, da je sa- mostojna prisilna izterjava pri tem zavodu že dosegla lep re- zultat ne samo v tem, da je pretežni del zaostanka porav- nan, temveč se je tudi mnogo izboljšalo redno odvajanje tega družbenega prispevka. Zato je zavod sklenil, da bo to službo še poostril in v vsakem primeru dosledno zaračunaval 12-odst. zamudne obresti. Velike težave ima zavod sam tudi pri svojem celotnem poslo- vanju zaradi nezadostnih po- slovnih prostorov. Ker so že sedaj uslužbenci prenatrpani po sobah, zavod ne more zaposliti še 5 usltižbencev, ki mu po si- stematizaciji in tudi po dejanski potrebi manjkajo. Posledica te- ga je, da ima zavod preko 15(X) primerov nerešenih prošenj za priznanje delovne dote po pred- laganih pričah, uslužbenci pa morajo delati v nadurnem času. Med navedenimi primeri je mnogo takih, ki čakajo na re- šitev svoje prošnje že od 1.1954. Iz navedenih razlogov je zavod to delo popolnoma opustil do preselitve v nove prostore (do konca leta 1957?) in rešuje le take primere, ko je delavec ali uslužbenec zaradi te nepriznane delovne dobe prikrajšan pri svoji plači. Zaradi nešteto ugotovljenih primerov priznanja pokojnin ljudem, ki so svojo pravico do- kazovali po pričah, katere niso govorile resnico in so bile pod- kupljene, je bil zavod primoran to službo poostriti. Zaradi tega se je doba reševanja pokojnine od predvidenih 2 do 3 mesecev podaljšala na povprečno 4 me- sece in zahteva nujno poveča- nje števila uslužbencev, ki na tem delajo. Poudariti moramo, da nekateri ljudje kljub po- ostrenemu postopku še vedno skušajo po neupravičeni poti priti do pokojnine na ta način, da si pridobivajo priče, ki so voljne tudi krivo pričati. Zavod bo zaradi tega v vseh takih primerih sleherno pričo prijavil javnemu tožilstvu. S. A. Pojasnilo k članku „V Kidričevem imajo ZD" v Zdravstveni postaji oziroma v Zdravstvenem domu v Kidri- čevem ordinirajo od 15. 11. 1956 enkrat tedensko spKjcialisti iz Maribora. Te ordinacije niso na- menjene samo Kidričevemu, omp^ celotnemu okraju Ptuj. Zdravs^tveni dom v Kidričevem je pričel s temi ordinacijami zaradi tega, ker ni organiziral tako potrebne specialistične službe Zdravstveni dom v Ptuju. Uprava Zdravstvenega doma v Kidričevem je prepričala specia- liste iz Maribora, da je prikLad- nejše, če ordinirajo v Ptuju, ter jih dala na razpolago Zdravstve- nemu domu Ptuj, Tako bodo isti pričeli v kratkem času ordinira- ti v Zdravstvenem domu Ptuj. To Pojasnilo dajemo zaradi tega ker bi ,sioer lahko iz članka kdo razbral, da je Kidričevo hotelo uvesti .specialistično ordinacijo le za Ki-dričevo. Uprava Zdravstvenega doma Kidričevo S prvEm marcem nova tarifa na železn cl Cene mes-ečnih vozovnic ostanejo nespremenjene . Dne 1. marca bo zaoe^la na jugoslovansfkih železnicah ve- ljati nova tarifa za potnih promet Osnovna cena za prevoz potnikov sloni na dosedanjih cenaih, tako da se do 300 km ce- ne ne spreminjajo, nad 300 km pa poistoiKona rastejo. 21a vožnjo z brzimi in ekspresnimi vlaki, bo treba plačati dodatek k osaiovni vozni ceni. Dodatek za vožnjo z brzim vlakom bo zna- šal 300, za vožmjo z eikE.presaiim pa 600 din. Po-taiiki, ki bodo uporabliali olajšave pri ©.'snov- ni vozni ceni, bodo imeli olajša- ve v enakem odstotku tudi pri dodatkih, ki jih je treba plačati za ekspresaie in brze vlake. Nova tarifa prav tako določa, da je moč mcse3no le, če dela vsak po- same^k tako, kot da je podjet- je njegovo. V letu 1957 so postavljene pi-ed kolektiv težke naloge. Pro- jektanti so glede na štednjo z lesom prešili na projektiranje 2:graidb iz specialne opeke, kar se je poka2ialo že sedaj, ob za- ključevanju jKigodb z gradbeni- mi podjetji. , Ptujska opekama je začela s poizkusno proizvodnjo specialne opeke že v letu 1956 ter se je pokazalo, da bo kolektiv kljub pomanjikUjivi mehanizaciji lahko izdeloval te izdelke. Jasno pa je, da bo treba podjetje rmehani- zirati, da bo lahko tekmovalo s konkuireničnimi podjetji. Naba- viti bo moralo nove stroje za. izdelavo votle opeke z Vacuum agregati. Podjetje bo v prvi fazi rekon- strukcije gradilo novo sušilnico za strešno opeko. Paralelno z gradnjo sušilnice bodo gradili tudi prepotrebne sanitarne pro- store, ki so glede na težko in umazano delo nujno potrebni. Podjetje si je postavilo nalo- go da bo i^roizvodni plan za leto 1957 dosepjlo in preseglo do- seženi plan v letu 1956. O vinu in Icletarstvu Vpliv tal, vremena ter nege in vzgoje vinograda na kakovost vina Na kakovost vina vpliva kli- ma, toplota, vlagia in zračni pri- tisk. V toplih, južnih krajih, ra- stejo vina z več aJkohoila, tanina in barvil, imajo pa manj kisline in zaradd tega niso talko osvežu- joča. V sevemedšdih, venKter če vedno sorazmerno toplih Kraj& 8 pravilno aračno vlago, rastejo aramatična, osvežujoča kiselka- sta vina. Na epkišno rečeno so v južnih fcra^ boljša rdeča, v sevemej- žah pa plemenita bela vina. Kakovost vinogradniške lege je odvisna od sestaviine tal ter od iaicoriiščanja sončne toplote. Na slednje vpdiva nalklonski kot, pod katerim padajo sončni žarM na trto. Toplota, propustna kamnita in peščena tla pospešujejo zo- renje grozdja, dajejo pa manj ekstraktna vina z milo kislino. madna, vlažna glinasta in ilovnata tta zavlačujejo zorenje grozdja — a ker so navadno bo- gatejiša na hraniilndh snoveh da- jejo ekstraktna in na ki^slini bolj bogata vina. Apnena tla dajejo dobra, mi- la in barve bogata rdeča vina. Vlažna hinnusna tla povzro- čajo bujno rast in dajejo mošta bogato grozdije, vendar je vino slaifc«§e kvaliitete. Nepropusrtna tla so razvoju vinske trte Škodljiva. Mnoigo dušika v zemlji po- vzroča bulno rast, jagode so ve'like, toda neodporne. Grozdje kasneje dozoreva, mošt odnosno vino vsebuje več beljakovin in se teže čisti. Fosfoma kiaLina in kalij po- večate siadkor m ekstrakte v groczdju. Za osnovno gnojenoe vinogra- dov je -potreben hievsfki gnoj, ki ga dopolnjujemo z imietnimi gnojili ter s i^ormo (z^feno gnojenje). Zemlji pa so potrebne tudi še malenkostne količine tako imenovanah poživljajočih prvin kot so ntangan, bor in druge. Cim nižja je vzigoja trsa, tem- več dolbd grocčdje sončnih žarkov, ki izžarevajo od tal. Na nizki vzgoji dozoreva torej grozdje mnogo bodj hitreje, vendar je bo^j izpostavljeno zimsiki pozebi. Ndsica va^oja je potrebna pred- vsem torej tam, kjer je malo snega in se morajo trte, da ne bi pozeble, preko zime zagrniti z zemljo. V vmogradih podravskega vi- norodnega okoliša je priporoč- IjSva srednje v-isoika vzgoja, po možnositi na žici. Tudi dolždna rezi vpliva na kalkovost. Cim daljiši je rodni les, tem kasneje grozdje dozo- reva. Seveda odloča o kvaliteti vina tudi pravilna razdalja trsja in pa primerna nega vinograda. Praviloma naj bo razdalja med posameznimi trsi raje večja kot manjša, če hočemo pridelovati kakovostno purvovrstna vina. Za pravilno dozorevanje groBKija sta potrebni toplota in pa vlaga tal. Ce je zemlja preveč suha, je grozdje manj sladko in soraz- merno kislo, ker ne dotekajo kalijeve snovi iz zemlje, ki bi vez^e kislino. Pri hitrem zore- nju trpi graditev aromatičnih snovi zaradi velikih toplotnih sprememib. Na kakovost vina vpliva izredno ugodno jesenska megla. Za pravilno zorenje grozdja je v avgustu potrebna s-rednja dnevna temperatura 20 stopinj Celzija, v septembru 16 stopinj, v oiktobru pa 12 stopinj. Trgatev naj bo ob lepem, sončnem vremenu. Kvaliteta mošta pade, če se trga po več- jem deževju, v rosi ali dežju. Več čuta odgovornosti pri najemanju in odpuščanju Posredovalnica za delo pri OLO Ptuj beleži več primerov, da possmiezna podjetja naje- majo ali odpuščajo delovno silo brez vednosti te ustanove. Ra- zumljivo je, da s samovoljnim najemanjem delovne sile ta ni bila predhodno zdravniško pre- gledana in zaradi tega marsi- katero podjetje bremeni preve- lik odstotek bolniških izostan- kov. Ugotovljeno je namreč, da nekatera podjetja niti ne jav- ljajo podatkov o prostih delov- nih mestih, čeprav so to po ob- stoječih predpisih dolžna (glej uredbo o spremembah in dopol- nitvah uredbe o oskrbninah in drugih pravicah delavcev in uslužbencev, ki začasno niso v delovnem razmerju — Uradni list FLRJ, štev. 4-1/56 in navo- dilo za izvajanje citirane ured- be štev. 33-5/56). Ce bi potreb- no delovno silo najemala pre- ko posredovalnice za delo ozi- roma preko pristojnih Obč. LO, bi do teh napak ne moglo priti, ker dobi vsak delavec, ki se za- posli preko te ustanove, zraven nakazila za delo tudi napotnico za zdravniški pregled, ki je v nekaterih primerih obvezen (glej Ur. 1. LRS, štev. 151-43/55). Glede tega je slišati razne pri- pombe, češ »da posredovalnica za delo nima v svoji evidenci iskane delovne sile ali pa, da ima takšno, ki je bila iz raznih podjetij zaradi disciplinskih prekrškov odpuščena«. Te pri- pombe so morda v neki meri upravičene, vendar ne smemo pozabiti na to, da je naš okraj skoraj brez industrije in da prav iz našega okraja črpajo rezervno delovno silo bolj raz- viti industrijski okraji, ki jo uporabljajo predvsem za razna sezonska dela. Zabeleženi pa so tudi primeri, da se nekatera podjetja hočejo kar čez noč iz- nebiti delovne sile, ki je zaradi končane sezone ali iz kakršnih koli razlogov postala odvišna in zaradi tega obdolžujejo svoje (Nadaljevanje na 4. strani^ OBVESTILO Okrajna obrtna zbornica v Ptuju bo februarja 1937 pri- čela * ■večmesečiiini STROKOVNIM TECAJEM aa mojstrske kandidate iz obrti in za industrijske visoko- kvallficirane delavce. Pismene prijave sprejema pisarna zbornice do 31. janu- 1957. Obrtna zbornica Ptuj Tako kot povsod po svetu, se' tudi pri nas vedno pogosteje po- stavlja vprašanje, kako kriti vedno večje potrebe ix) lesu. Ker je to pomanjkanje lesa v našem okraju posefcmo pereče, ne bo odveč, če se seenanimo z enim od načinov reševanja pro- blema. S pospeševanjem gojitve to- polov lahko v kratkem času močno povečamo pri,rastek lesa in tako vplivamo na izi'avnanje prirastka in potrošnje lesa, ne da bi morali zmanjše\'Qiti po- trošnjo. Znano je namreč, da topoli zelo hitro rastejo in da- jejo v kratkem času sposoben tehnični les (hlodi za luSčenie, hlod: za \'žigalice, hlodi az ža- go. celulozni les) in da so edino topoli spofsobni, da v kratkem času po saditvi (15 do 20 let) že začno dajati redne dohodke, ki so na primernih tleh in ob pri- merni negi lahko večji od ka- terekoli druge poljedelske kul- ture. Kje naj sadimo topole. TopoH najbolje uspevajo na globokih, rahlih in s\'ež:h tleh. Zelo dobro uspevajo ob tekočih vodah in zato iih sadimo ob bregovih rek in potokov. Tla morajo biti vlaž- na, toda ne stalno 2iamo(čvirjena B. L. ali skoraj celo leto poplavljen. Ker topoli na našem področju niso redki, bo najbolje, da si dobro ogledamo kraj in zemljo, kjer le-ti že rastejo in smo se sami prepričali, da lepo in hitro rastejo. Vsaka vrsta topola zah- teva nekoliko drugačno tlo in druige prilike, zato pri morebit- nem neuspehu s saditvijo ene vrste topola pri naslednji sa- ditvi uporabimo drugo vrsto. Izbira je velika! Na vseh nasi- pih in bregovih ob naših rekah in potokih lahko brez dvomia v uspeh posadimo topole, ki ne bodo prav nič škodovali sosed- nji njivi ali travniku. Kako naj sadimo? Topole na- vadno sadimo s potaknjenci. To so odrezki enoletnih poganjkov, ki so na obeh straneh odrezani, dolgi 18 do 20 cm in debeli od 5 mm do 1 cm. Spodnji rez mo- ra biti tik pod popkom, zgornji pa tik nad njim. Režemo jih z ostrimi škarjami navadno pozi- mi. Do pomladi lih zakopljemo v pesek in jih do 10 cm debelo pokrijemo. Pozimi narezani po- takn.ienci spomladi poženejo več koreninic od tistih ki iih nare- žemo spo:Tiladi. Potalcnjence sa- dimo navadno le v drevesnice ali pa na zeilo rahla, odkrita tla tudi izven nje. Za pogozdova- nje pa navadno uporabljamo v drevesnici iz potaknjencev vzgo- jene sadike in to enoletne. Le na slabša zemljišča sadimo sa- dike z dveletno korenino in enoletnim poganjkom. Ce zasajamo breg potoka ali rob nasipa naj bodo sadike 5 do 'i m oddaljene druga od druge. Tako bodo vsa dre\-esa dobila dovolj svetlobe in ker so dre- vesa redka, tudi njih senca ne bo škodcKvala sosednji kulturi. Drugje pa sadimo sadike vsaj 3 m narazen. Seveda moramo pravočasno pričeti z redčenji, da drevesa lahko neovirano raste- jo. Najboljši čas za sajenje je zgodaj spomladi. Jame naj bodo \-saj 50 cm globoke, prav toliko I>a tudi dolge in široke. Cim večje so sadike, ki jih sadimo, tem globlja mora biti jama. Na ze;lo mokrih tleh jih ne sadimo v jame tem.več na kupčke, ven- dar tako. da pride precejšen del korenine v nenasuto zemljo. — Medtem ko drugim sadikam škoduje namakanje v vodi. to- polove sadike pred sadit^^/i.jo (največ 24 ur) lahko pustimo v tekoči vodi. Sadika mora biti ix>sajena za 20 an globlje kot je rastla v drevesnici. Ranjene ^^U predolge korenine lahko obre- žemo z ostrim nožem. F»rav tako lahko obrežemo debelejše veje v krošnji, vedanr nikdar ne tik ob debelcu, da je rana čim manj- ša. Boljše pa je, da sadiko čim manj obrezujemo, ker bo tako hitreje in boljše rastla. Omeji- mo se samo na poškodovane de- le. Kot pri vsaki saditvi, velja tudi za topole, da na i se sadike čimprej posadijo, ko so že izko- pane. Veter, sonce, mraz škodu- jejo vsaki sadiki in tako tuct topolu. Jamico je treba dobro zasuti, prst se mora dobro spri- jeti z vsemi koreninami in ko- reninicami, ki pa se pri tem me smejo poškodovati. Na našem področju ni treba dosti izbirati primerna rastišča Na stotine hektarov- bi lahko posadili vsako leto in tako 1«)- ristno updrabili mnoge površi- ne. na katerih danes raste le grmovje ali pa sploh nič. Ko se boste prepričali na lastnih uspe- hih. se vam tudi marsikaterega travnika ne bo zdelo škoda. Ker iz naših gozdnih drevesnic ne moremo dobiti zadostnih koli- čin sadik za povečane potrebe, bi si posestniki lahko pomagali sami. Logarji jim bodo pri tem delu radi na pomoč. Ves ta trud na bo že v 20 letih obiLo poplačan. (Nadaljevanje s 1. strani) Proga Kumroveč—Mari- bor skozi Majšperk zato menijo občani občine Ro- gatec in Lešje da je njihova dolžnost, da se zavzamejo za to, da dobijo železniško zvezo kraji, ki so doprinesli velike žrtve v času NOB, ki tudi da- nes veliko doprinašajo za raz-, voj in napredek socialistične Jugoslavije in ker menijo, da imajo od socialistične skupno- sti pravico tudi pričakovati razumevanje za svoje utemelje- ne gospodarske želje. Na zborovanju so govorili še drugi funkcionarji, ki so po- udarili važnost železnice za go- spodarski in kulturnoprosvetni razvoj tega predela Haloz. O tem vprašanju ne razprav- ljajo samo v občinah Rogatec in Lešje, temveč v vseh krajih in naseljih v smeri Kumrovec— Maribor in so prepričani, da je sedaj prišel čas uresničitve dol- goletnih sanj o progi Majšperk —Rogatec—Zagreb, katere so se tako močno veselili prebivalci Haloz. Prebivalci Haloz so se- daj zelo blizu te uresničitve in upajmo, da bodo sčasoma ures- ničene tudi želje prebivalstva Slovenskih goric, da se bodo lahko po najkrajši poti peljali v Zagreb in Reko in si ogledali delo in življenje v vseh delih naše svobodne domovine. Pz. Kmetovalce vabimo na poučno filmsko kmetijsko predavanje Državni zavarovalni zavod bo priredil v ptujskem okraju kme- tijska predavanja s predvaja- njem poučnih filmov iz kme- tijstva. Predavali bodo kmetij- ski strokovnjaki o naprednem kmetijstvu, predvsem pa o živi- noreji in o zavarovanju živali. Predavanja bodo v naslednjih krajih in dneh: v nedeljo, 20. t. m., ob 8. uri v Ormožu; v nedeljo, 20. t. m., ob 14. uri v Podgorcih; v ponedeljek, 21. t. m., ob 8. uri v Središču; V ponedeljek, 21. t. m., ob 14. uri v (Norišnici; v torek, 22. t. m., ob 8. uri v Domavi; v torek, 22. t. m., ob 14. uri v Rogoznici; v sredo, 23. t m., ob 8. uri v Hajdini; v sredo, 23. t. m., ob 14. uri v Staršah; v četrtek, 24. t. m., ob 8, uri v Lovrencu; v četrtek. 24. t. m., ob 14. uri v Cirkovcah. PTUJ. 18, JANUARJA t9,7T Si ran POLJSKA PRED VOLITVAM V nedeljo bodo na Poljsken r>olili poslance v novi poljsk parlament. Kolikor bi šlo zi enostavno zamenjavo oseb, k predstavljajo poljsko ljudstvo bi te volitve ne bile posebnegc pomena. Toda tokrat ne grt samo za to, tokrat nre na Polj- skem za mnogo več. Znano je, kaf se je dogajale na Poljskem v zadnjih mesecih posebno pa i^e v preteklem ok- tobrn. V tem mesecu je Poljske pretrgala verige, s katerimi jt bila či:>rsto povezana i-> vrsti sa- telitov — vzhodnoevropskih držati v tako imenovanem vzhodnem bloku. Postala je. ne- odvisna dežela, ki urejuje svoje odnose z vsemi drugimi drža- vami na enakopravni podlagi, vendar dežela, ki je ohranila socialistično notranjo ureditev. Na Poljskem., pa so tudi sile. ki bi rade to socialistično ure- ditev menjale s staro prcdiioj- no ureditvijo in prav na teh vo- litvah se bo bil odločilen boj noiiega s starim. Ne da bi se spuščali v predvidevanja, kak- šen bo nedeljski izid, pričaku- jemo, da bo poljsko Ijudstiio znalo ločiti svoje prave koristi od koristi svojih združenih na- sprotnikov. Edena je zamenjal Macmillan Poročali smo že, da je britan- ski premier Eden potem, ko so se njegove pozicije zaradi ne- uspehov njegove politike na bližnjem Vzhodu tako močno zamajale, bil prisiljen odstopiti. Na njegovo mesto je stopil tudi pristaš konservativne stranke Macmillan, medtem ko je več članov dosedanje vlade obdržalo svoje položaje tudi v novi vla- di. Opazovalci poudarjajo, da je Eden kljub znanemu stanju okrog njegove vlade odšel ne- pričakovano. Lahko bi rekli, da je ostalo vse pri starem. Vendar v celoti tudi to ne velja. Predvsem je treba ugotoviti, kakor je bilo opaziti iz reakcije na vladne spremembe v Veliki Britaniji v ZDA, da Velika Britanija po teh dogodkih ni več tako osamlje- na, kakor je bila po svojih po- nesrečenih bližnjevzhodnih pu- stolovščinah, ko so ji prenehale nuditi podporo celo ZDA, če- prav se je smatralo to skoraj za nekaj nemogočega. Velika I Britanija bo torej s to spre- membo nedvomno zopet delež- ^ na razumevanja z one stran- ' oceana, glede na Macmillanovc [ osebnost pa, ki je ^nan kot ^ prvi zagovornik sodelovanja ' Velike Britanije z zahodnoev- ' ropskimi državami, je pričako- ' vati mnogo večjega zanimanje Britanije za evropske probleme Zanimivo je, da je bila že prva > seja nove britanske vlade po- , svečena vključevanju Velike Britanije v gospodarski sistem Zahodne Evrope, ki ga neutrud- ' no kujejo zahodni državniki ravno v zadnjem času in gh>de katerega nameravajo v kratkem podpisati tozadevno pogodbo. Nova debata o razorožit v i v političnem odboru Gene- ralne skupščine je že desel, let trajajoča razprava o splošni razorožitvi prešla v novo fazo. Ameriški zastopnik je namreč predložil nov ameriški načrt o razorožitvi, za katerega je značilno to, da ZDA ne vztra- jajo na absolutni jnednarodni kontroli razoroževanja, ker je temu absolutno nasprotovala SZ, spodbudno za nadaljnjo razpravo o razorožitvi pa je tudi to, da je S Z pristala vsaj delno na. ameriški predlog o »inšpekciji iz zraka«, ki bi na' zajela področje v širini SOO km na obeh straneh črte, na kater, stoje f>edaj sile Atlantskega ir Varšavskega pakta. Novi ameriški načrt predvi- deva zatiranje težnje po nadalj- njem kopičenju atomskega orožja ter se zavzema za to, da bi atomsko energijo postopomc podvrgli mednarodni kontrol' in mirnodobni uporabi. Načrt dalje predvideva zava- rovanje proti nenadnemu na- padu ter soglaša s sovjetskim predlogom o opazovalcih, ki bi jih postavili na določenih me- stih, zmanjšanju oboroževalnih bremen in znižanju števila obo- roženih sil na določeno višino Zanimivo je, da je soi-'jetski zastopnik v političnem odboru izjavil, da zasluži novi ameri- ški načrt vso pozornost in da ga bo sovjetska vlada skrbno proučila. Nedvomno pomenijo zadnje debate v političnem odboru glede razorožitve določen na- predek. V interesu vsega člove- štva pa je, da ne bi ostalo sa- mo pri doseženem IDOBRA IN CENENA KNJiGA Ob knjižni zbirki Prešernove družbe za leto 1957) Da naši ljudje radi bero, je znano. Res pa je tudi, da knji- ge danes niso ravno poceni in si le s težavo utirajo pot do bralca. Vsebinsko dobre, tehtne knjige, napredne in obenem umetniško močne pa smo po- trebni kot vsakdanjega kruha. Kako naj torej ustrežemo vsem tem željam, zahtevam in po- trebam današnjega časa? Po ka- .eri in kakšni poti? Tako pot je ubrala že pred leti Prešernova družba, ki je v lanskem decem- bru razposlala med ljudi že svojo četrto redno knjižno zbir- ko za leto 1957. Njeno geslo je: množičnost in kvaliteta. Mno- žičnost pa lahko dosežemo sa- mo, če so knjige tudi cenene, vendar ne na račun kvalitete. Vsemu temu ustrezajo tudi le- tošnje knjige Prešernove druž- be. Ža 500 dinarjev sedem do- brih knjig res ni pretirano. Med njimi je že tradicionalni koledar, sta dve povesti za od- rasle (Iskra pod pepelom in Mrtvo morje), je mladinska knjiga (Kala), poljudnoznan- stveni spis (Morja bogati zakla- di) in za doplačilo še dve deli praktično upoi-abne vsebine (Otrok od spočetja do pubertete in Praktični nasveti za dom). Torej za vsakega nekaj, čeprav je vsem težko ustreči. Knjige Prešernove družbe so se že moč- no razširile tudi v našem okra- ju, čeprav s številom naročni- kov še ne moremo biti povsem zadovoljni. Naj tudi naš okraj- ni tednik z naslednjimi vrsti- cami vsaj nekoliko pripomore k še večji popularizaciji izdaj Prešernove družbe med delov- nimi množicami našega okraja, da bi tako te knjige prišle v roke predvsem tistim, ki so jim še prav posebno namenjene, kmetom in delavcem. Koledar Prešernove družbe za leto 1957 je vsebinsko pester, zanimiv in aktualen. Za običaj- nim koledarskim delom sledi vrsta člankov, ki obravnavajo tehtna vprašanja našega druž- benega življenja: Stane Kavčič razpravlja o družbenem uprav- ljanju, dr. Anton Vratuša o ju- goslovanski zunanji politiki, inž. Franjo Sevnik o gozdnem go- spodarstvu, Vida Tomšičeva o zakonski zvezi in družini v so- cializmu, z našo sosedo. Ljud- sko republiko Hrvatsko pa nas seznanja Josip Pavičič. Da ne bi ob vsem zanimanju za so- dobna vprašanja pozabili na dni, ko so se v borbi gradili te- melji današnje družbe, je Josip Ribičič izbral nekaj odlomkov iz knjige »Se pomnite, tova- riši«, v kateri je leta 1948 slo- venska mladina zapisala svoje spomine na leta okupacije in borbe. Leposlovni del obsega vezano in nevezano besedo, predvsem domačo, nekaj pa je tudi prevodov. Za humor sta poskrbela Branislav Nušic? in Fran Milčinski. V naslednjem poljudnoznanstvenem razdelku je dosti zanimivega gradiva za vsakogar (o stari Ljubljani, No- vem mestu nekdaj in danes, o Kitajski in Ceylonu, o piranskih ladjah in mornarjih, o maribor- skih tovarnah, o rešenih in ne- rešenih vprašanjih tehnike, o - živalskih selitvah, ameriški srednjih šolah, o mladini in fil - mu in še kaj). Na koncu je či D sto praktični, poučni del. Pose - bej bi poudaril opremo letos - njega koledarja, platnice in za s glavja v koledarskem delu. I ? jih krase naše stare panjsk - končnice (o njih govori tudi pc J seben članek v koledarju); lep . so tudi celostranske ilustracij J v bakrotisku in podobe m.ed be f sedilom. Mnogi bralci si žele zgodovin . skih povesti; njim je ustreg« rt pisatelj France Bevk, ki je J povesti »Iskra pod pepelom i zajel v leposlovni obliki zani mivo razdobje tolminskih pun I tov, snov, ki jo poznamo že I I del Ivana Preglja (Tolminc J Štefan Golja in njegovi) te , Alojzija Rem.ca (Veliki punt). J nasprotju s tema dvema se j J odločil za čas, ko so se tolmin ski tlačani pripravljali na svo I drugi, »veliki punt'. Iz zgodo ^ vinsko verne podobe tedanjeg časa in ljudi se dviga lik Simn Gol je, ki nas pretrese s svoj J nepremagljivo upornostjo ii trpko življenjsko usodo. V epi logu nas pisatelj opozarja n: I čas. ko se je iskra, ki je tlel; pod pepelom, čez trinajst le zopet razgorela ,v plamen, če prav je moralo preteči dve st( let in še precej več, »da je lep; Tolminska, napoj ena z znoj en in krvjo tlačanov, stresla s svo jih pleč vse krivice in polno za dihala v prostosti«. Povsem drugačna, nova in so dobna je druga leposlovna knji ga letošnje zbirke »Mrtvo mor je« Bena Zupančiča, v kater nas pisatelj popelje v povojnen času na jugoslovanski ladji daljni svet. V tem okolju se za pleta in razpleta nenavadnj življenjska, ljubezenska usode mlade Avstralke in nemškegč vojnega ujetnika, bivšega pa- dalca s Krete, kar vse omogoč? avtorju, da nam prikaže C3l( vrsto ljudi, ki potujejo s to lad- jo. najrazličnejše človeške zna- čaje in čas. ki je vse te ljudi p( svoje izoblikoval. Nenavadne je snov,, nenavaden je tudi pri- jem, s katerim pisatelj to sno^ oblikuje. Nič pustolovskega n v delu, kot bi si kdo prvi hip mislil, pač pa mnogo razume- vanja za sodobnega človeka ir vere vanj. vere v toplo, iskrene človečnost. Povest Ivana Ribiča »Kala<- je namenjena mlajšim bralcem To je zgodba o ovčarki Kali ki — kakor ljudje — živi mirne kot dober varuh svoje črede \ odmaknjenem hribovskem oko- lju, dokler surovi vojni čas nt prebudi v njej volčje narave po vojni pa se počasi spet umi- ri in vrne v prejšnji način živ- . Ijenja. Nič novega ni ta >-pasjE zgodba«, podana sicer dovolj spretno in zanimivo, važna pa je njena osrednja ideja: obsod- ba vojne, ki napravlja iz ljudi in živali divje zveri. Zaradi te ideje nam je ta povest še pose- bej blizu. Od ostalih treh knjig nam po- ljudnoznanstvena knjiga »Mor- ja bogati zakladi« dr. Mirosla- va Zeia pripoveduje o morju nekoč in danes, o tem, kako je človek v preteklosti morje osvajal in ga vedno bolje spo- znaval, predvsem pa o njegovih zakladih, rudninskih in žival- skih (ribe), na koncu pa še po- sebej poudari gospodarski po- men in koristnost, ki bosta v prihodnosti še neprimerno več- ja. V prvi doplačilni knjigi: Otrok od spočetja do pubertete najprej dr. Marij Avčin polju- dno razpravlja o otroku in oko- lju, nato pa še dr. Slava Luna- ček o vplivu okolja na dorašča- iočo mladino, druga: Praktični nasveti na dan pa nam v pre- gledni razvrstitvi nudi zdrav- stvene nasvete, nasvete za vzdrževanje doma, za razna či- ščenja in vzdrževanja, nasvete o obleki, prehrani in podobno. Ce zaključim ta bežni pre- gled, moram še enkrat poudariti, da je družba kar lepo dosegla svoj glavni smoter: dati ljudem dobre, kvalitetne in poceni knji- ge; podatki o članstvu na koncu koledarja pa pričajo tudi o nje- ni množičnosti. Obeti za prihodnje leto pa navajajo spet Koledar, najno- vejše Kranjčevo delo y>Mecesni nad dolino«, Bratkovo povest »Temelji človeka«, za mladino prevod povesti »Pred Adamom - znanega pripovednika Jacka Londona. poljudnoznanstveno knjigo dr. Franca Dominka: »Pogled v vesoljstvo«, za dopla- čilo pa spet dve knjigi- ^Delo in zdravje«, ki jo je napisal dr. Stanko Lajevec in »Jedilni- ke za vsak dan« Kakor niko- mur ni bilo žal denarja za le- tošnje knjige, mu prav gotovo ne bo tudi za te. Dobra in ce- nena knjiga naj resnično pri- de v roke slehernega našega de- lovnega človeka. m DPD mm ilava K mu 19. t. m. bo koncertiral v Ptu- ju 80-članski reprezentančni moški zbor DPD Svoboda »Sla- va Klavora«. Dirigent zbora je profesor Jože Gregorc. Spored koncerta zajema skladbe od stilizirane narodne pesmi fMarolt, De v, Bučar, Jože Gregorc, Tome, Lipar) preko partizanske (Kozina, Rijavec) in umetnih (Bučar, Prelovec) do najmodernejše umetne pesmi (Simoniti, Pahor, Arnič). Od umetnih posebej opozarjamo na Kozino v Obroč, Simoni tijev Križ, Pahorjev Oče naš, Hlapca Jerneja in Arničevo Pesem o delu. Zadnjo od omenjenih skladb izvaja doslej edino zbor »Slava Klavora«, saj so jo do nedavnega smatrali za neizved- ljivo; prav gotovo pa velja Pe- sem o delu za najtežjo doslej napisano pesem za moški zbor. Koncert bo v Narodnem do- mu (žal nimamo primerne dvo- rane). Vstopnice so v predpro- daji v gledališču dnevno od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ali telefonsko rezerviranje na štev. 71. Skladatelja prof. Blaž Arnič in prof. Karel Pahor sta v mi- nuli sezoni obiskala pevsko va- jo zbora. Karel Pahor piše v reviji Sodobna pota štev. 4 med drugim sledeče: Ze ob prvih akordih sva s tovarišem Arni- čem presenečena spoznala, da imava opraviti z zborom nad- povprečnih in neobičajnih kva- litet. Cela truma kristalno čistih tenorjev, ki z lahkoto zapojo dvočrtani »B« in če treba tudi visoki »C«, na drugi strani spet cela vrsta nizkih, široko vibri- rajočih basov, v sredini pa sku- pini sonornih baritonov in meh- kih drugih tenorjev. Zvočni korpus, kakršnega po bivšem Akademskem zboru pri nas še nismo slišali! Med petjem sva se s tov. Arničem prepričala, da imava pred seboj zboV, ki bo zastavljeni smoter v doglednem času prav gotovo uresničil. Po- rok za to je tudi dirigent prof. Gregorc, ki se po svoji strokov- ni sposobnosti, umetniški na- darjenosti in ambiciji v vsem približuje velikim in rekel Si skoraj nenadkriljivim umetni- škim kvalitetam pokojnega Franceta Marolta. Vaja je po- tekala ob najstrožji disciplini, toda v čudovitem tovariškem vzdušju. Gregorčevo razlaganje je kratko in jedrnato, prepre- ženo s kratkimi in duhovitimi prispodobami, ki vnašajo v na- peto stanj o od časa do časa sproščeno razpoloženje. Resnost in nasmeh se venomer menja- vata na obrazih pevcev, ki vi- soko cenijo svojega zborovodjo. V takem vzdušju mine ura kot bi pihnil in pevec zapušča vajo z občutkom prijetnega doži- vetja. Naravnost očarana od tolikšne zvočne lepote sva s tov. Arni- čem veselega in nasmejanega obraza zapuščala prostore ma- riborskih ' kulturnih delavcev, prepričana, da sva našla tisto, kar sva si že dolgo želela sli- šati in česar nisva niti zdaleč pričakovala. Andrej Kovač, bibliotekar: Nadaljevanje Ptuj in okolica v pesmi in povesti Leta 1880 je izšel v Gradcu izbor pesmi na 353 straneh ma- le osmerke z naslovom: »Štajer- ska v nemšJii pesmi«. V tej zbii-ki so opevani tudi nekateri i^aji iz ptujskega območja, kjer i>Drava vali svoje temne valove, šumeč skozi gozda še lest proti livadam.« »(Ob Dravi«.) Pesmi je izdal Anton Schlossar (1849— 1942). nekdanji direktor gi-aske univerzitetne knjižnice. Anton Zupančič iz Ljubljane (1788—1833), profesor zemljepisa in zgodovine, nam v pripovedni pesmi »Ustanovitev Velike Ne- delje« govori o pogostih bojih Za časa avstrijskih Babenbei-ža- nov, deželnih knezov štajerske- ga Podravja (1192—124G). Kot poje naša pesem, So madžarsici lahki konjeniki često napadali staTe ptujske zidove in marsi- katera hiša je postala žrtev pla- menov, dežela pa je bila pogo- sto opuštošena. Friderik I. Ptujski (1160—1222) je v teh nemirnih časih pogosto gledal s svoje trdnjave po Ptuj- skem polju in zaskrbljeno pri- čakovali nove nesreče za deželo. Kdo ve, če ne bo prišla šc da- nes nova vojska in ropala po ptujskem mestu. V tej stiski je poslal sle k nemškim križnikom s prošnjo za pomoč. Ti so sc odzvali, nakar so vsi skupaj odrinili na veliko noč s Fride- rikom na čelu proti sovražniku. Kakor se srečajo težki oblaki, tako sta planili vojS>ki druga proti drugi. Madžari so se mo- ral; premagani umakniti, ime kraja pa naj bi izviralo od dne- va te zmage nad Ogri. Toda zgodovinarji (Kovačič) nam po- ročajo, da je gotovo samo to, da je Friderik Ptujski prema- gal Madžare okoli 1. 1200 in na- selil po tej zmagi križnike pri Veliki Nedelji, ki so prevzeli obmejno obrambo proti Madža- rom. Naslednja pesem istega pe,sni- ka opeva lepi razgled, ki se nu- di s hriba Kogel pri Veliki Ne- delji. Cd tu hiti pogled na stol- pe nedeljskega gradu, ki je to- likokrat kljuboval viharnian ča som. Na vzhodti se brezkončno širi ravnina, v bližini pa je vi- deti tiho in malo mestece Or- mož, toda gostoljubno in prisrč- no. Proti severu se strmo vzdi- gu.je venec gričev. Tam, kjer se večerni oblaki škrlatno blešče, pa leži staro rimsko mesto Ptuj. Iz daljave zre resno Vurberk, za njim pa se amfiteatralno in v ponosni veličini vzdiguje Pohor- je, čigar gozdovi se blešče v siju večernega sonca. In spodaj se vije Drava, ki jo veselo oživ- ljajo splavi. Z drugega brega te gostoljubno pozdravlja vinorod- ni Zavrč, čigar žlahtna kapljica kroži po vsej deželi in drugod po svetu. Tudi Bori se blešči v re.sni veličastnosti in zre mirno na mirno tekočo reko. V dalja- vi zazre oko veličastno Ptujsko goro, Donačka gora pa štrli kvi- šku brez oblaka in čista kot večni kristal. Povsod rodovitna pokrajina in dobri ljudje, ki se vesele svoje sreče ... Tudi naš Vurberk je oveko- večiil Anton Zupančič v isto- imenski pesmi. S spoštovanjem pozdravlja pesnik resne dvora- ne in trdni grad iz sivih časov- Pesnika prevzame -boleče čust- \'o minljivosti, v kateri je iz- venelo že tisoč življenjskih pe- smi. Številni spomeniki govore o izumrlih narodih, le razvaline kažejo na njihovo moč. Na graj- skem dvorišču pa črpa krepčil- no vodo veliko kolo iz neiznier- nih globočin studenca. Od starejših nemških avtor- jev bi bil omembe vreden še Edvard Damiš, ki tudi obra\ma- va motive iz nekdanjega Ptuj'a, in sicer v zgodov-inski povedi. »Peter in njegova ljubezen« ter »Ugrabljeno ptujsko dete« s podnaslovom »Zdogovinska po- vest iz 16. in 17. stol. po mest- nih originalnih listinah«. Sled- nja zgodba je izhajala kot pod- listek v grašlci »Tagesiposti« v letu 1859 in kasneje v »Pettaucr Zeitung« leta 1914. Navedena časnika pa sta težje dostopna, ker jih naše knjižnice nimajo. Ptujska Studijska knjižnica ima sicer več letnikov omenjenih časnikov, vendar ji manjkata prav letnika, ki prinašata v na- daljevanjih -Ugrabljeno ptuj- sko dete«. Iloliere? sfitoMmeo^ Letošnja sezona ptujskega gledališča, ki je bila po »Ma- tičku« zaradi tehničnih ovir pretrgana, se nadaljuje. Obeti te sezone se izpolnjujejo sicer počasi, vendar dajejo uprizorit- ve slutiti, da gledališče doživlja svoj vzpon, ki je za občinstvo razveseljiv. Po pravljični igri »Janko in Metka« so uprizorili MoUerovega »Tartuffa<. Mojster komedije Moliere je v svojih delih vedno vihtel bič nad človeško izprijenostjo in neumnostjo, njegovi odrski ju- naki govore skozi smeh prav žalostne resnice o življenju, skratka z žarom genija komike se je boril za boljšega človeka in boljšo družbo — tako tudi v »Tartuffu . Ostudna pošast v osebi tega svetohlinca, ki izko- rišča neumnost poglavarja neke boljše hiše in ga za njegovo na- ivno dobroto spravi ob vse, je porog človeški izprijenosti in družbi. Tudi nauk je, ki bo ob-- veljal za vse čase in zato ni Moliere nikoli zastarel. V režiji umetniškega vodje ptujskega gledališča Hinka Ko- šaka je »Tartuffe« zaživel tudi na ptujskem odru. Gostovanje Arnolda Tovornika, člana SNG v Mariboru je dalo uprizoritvi še poseben čar, saj je Tovornik med ptujskim občinstvom že znan in priljubljen igralec. V vlogi Orgona je zopet pokazal svoj izreden smisel za komiko, ki občinstvo prevzame in osvoji. Tudi nekateri domači igralci so presenetili gledalce, čeprav so tu in tam z verzi zapadali v deklamatorstvo. Omeniti je do- bro zamišljeno in tudi dobro odigrano vlogo Tartuffa, kate- rega je upodobil Franjo Gunžer s precejšnjim uspehom. Ravno tako bi lahko rekli za Vero Vi- dečnikovo, ki je kot Dorina po- kazala nedvomne kvalitete, ki jih drugače pri njej ni bilo opa- ziti v takšni meri: dinamiko v kretnjah, neposrednost in ži- vahnost v govoru ter tempera- ment, ki je dal Dorini samo- svojo noto. Kaze, da je Dorina ena njenih najboljših vlog, ki jih je odigrala na ptujskem odi-u, izpričuje pa tudi igralski napredek. V ostalih vlogah so še nastopali: Ančka Ba j gotova, Berta Ukrnarjeva, Marjan Ra- don, 'Danica Senkinčeva, Boris Kočevar, Adolf Anderle, Jože Milkovič, Daniel Sugman in Na- talija Cihalova. Rijavčeva scena je bila domiselna in okusno iz- delana, razsvetljava pa slaba, kakor po navadi. Nemogoče je na ptujskem odru sploh doseči kaj boljšega, dokler ne bo svet- lobni park in ostali tehnični pripomočki na dostojni višini. V to smer bi moralo gledališko vodstvo vložiti na vsak način del sredstev, ki ne bodo zaman. Ptujski oder bi mogoče odgo- varjal diletantom, ne more pa poldicnemu gledališču. Ansam- bel je že prerasel oder z zasta- relo opremo in razsvetljavo. Od predstave do predstave je to bolj očitno. -ac NOVA KNJIGA Pooršinsiia obdslauci iesa Površinska obdelava lesa j< za kakovost dokončnega izdelke lesne industrije in obrti zel< važna. Naša lesna industriji inora v inozemstvu tekmovati >. svojimi izdelki v ceni in kako- i^ti. Pa tudi doma je prodaji odvisna od teh dveh čini tel j ev liakovostna obdelava pa zahte- va od proizvajalca mnogo prak- tičnega in še več teoretičnegi znanja v stroki. Proizvajalec mora dobro poznati vse delav- niško in pomožno gradivo, ki gj uporablja za svoje izdelke, ob- enem pa mora dobro obvladat ves delo\'ni postopek. Edino take je mogoče doseči kakovost, traj- no-s-t in lepoto lesnih izdelkov Da pomaga našim proizvajal- cem v lesni industriji in obrti je izdala Založba »KmeCka knji- ga« v Ljubljana knjigo. Površin- ska obdelava lesa, ki jo je na- pisal strokovnjak prof. inž. arh Rado Kregar. Na 300 straneh daje avtor napotke za sestave in pripravo gradiva za površin- sko oMelavo lesa. Slovenci sme doslej imeli le malo takih stro- ko\Tiih knjig in zaradi tega sku- ša a-vtor v tej knjigi seznaniti širši krog strokovnih proizva- jalcev in naraščaja z gradivom, njegovimi lastnostmi in načinom uporabe. Ta snov je v knjigi ob- de'iana v osmih poglavjih: Gra- divo les — Učinek pomožnega gradiva na las — Pri.prava lesne ploskve za površinsko obdelavo lesa — Barvanje lesa — Dovr- šilna dela — Zaključna dela pri površinski obdelavi le^a — Tehnika do\TŠilnih del in obno- dela. Knjigo, ki ima tu- di '90 slik. zaključuje razlaga strokovnih izrazov in tehničnih pojmov. Cena vezani v r ilplat- no ie 800 dinarjev. Knjiga je nujno potrebna vsem. ki dela^"o v lesni in po- hišt^-end industriji ter obrti, ar- hitektom in sploh vsem. ki ^ se oečajo tudi s površinsko obdela- vo lesa. PTtrj, 11. JANUAIUA 1957 IZ NA$IH KRAJEV « IZ NAŠIH KRAJEV « IZ NAŠIH KRAJEV • IZ NAŠIH KRAJEV » IZ NAŠIH KRAJEV » IZ NAŠIH KRAJEV » IZ NAŠIH Gasilsko društuo u Dornnui gre prauiSno pot... Ko je gasilsko društvo Doma- v« to soboto dalo obračun svo- jega dela za leto 1956, je bilo iz njiJ»a razvidno, da to društvo nikakor ni počivalo, temveč da je doseglo ne le uspehe po ge- slu: »Na pomoč!«, temveč tudi napeht- ixa dmgih pvopriščih v širšem družbenem smislu. Dru- štvo povezuje enovito člane sta. rejše generacije s člani vseh vSto9x»j starosti. Zelo dobro se UveJ javljata ženska eldpa in fikipa mladink, ki dokazujeta, da rjnore tudi ženska usposab- ljali svoje sile za družbo in da to hoče in da ji družba tudi priamava'njen doprinos. Gasil- siko društvo v Domavi se pvove- 2M|e v delu z vsemi organizaci- jami. vsi njeni člani so obenem aktivni čhani rajuiih vaških or- ganizacij in društev. Prav v tem pa je podčrtava ti pomemb- nost in pravilnost dela tega društva. Druga p)omembnost pa je v tem, da člani z zdi"avo kri- tiko udarijo tam, kjer je treba udariti, pohvalijo, kar je vred- no pohvaliti. Želeti je, da bi društvo šlo svojo pravilno pot naprej. Dedek mraz na Poienšaku Novo leto! Dedek IVLraz ni po- zafcti rwa polenske pionirje. Sta-flimia so^dstva mu niso do- pttSč.Ja bogate obdairitve. Dobra in obiaiia zalcuska. zvezki in svinčnika — to so bila darila za vsakogar. Dobri Dedok pa je pionirjem prinesel nekidi skup- nih daril. Srčno smo se vsi raz- VBseilflli lepih pravljičnih loijig, aank, dvojnih smuči, žoge in mreže za igranje odbojke. Po- cfenil nam je ogromen koš dobre voije, katerega ne bomo mogli n^aBJiiti do konca leta. Za ves trud in sikrb smo pio- ntrja dedku Mrazu toplo hvalež- ai. Dolg in pester program, ki smo ga imeli v lepo okrašeni dvorani, je bila zahvala za Ded- kovo naklonjenost. V bodoče se bomo še bolj potrudili. Tudi de- dek Mrajz je obljubil, da bodo cferoSo leto bolj bogato natovor- jene njegove sani. Upa, da mu ho ObLO JuTšinci dvojno na- klonjen, ker se je letos popol- noma odrekel Dedikoviam proš- njam in našim željam. -a Avto-moto društvo v Ormožu le imelo občni zbor 12. t. m. je bil v Ormožu obč- ni zbor Avto-moto društva Or- mož. Društvo obstaja že več let. Ob ustanovitvi je sprejelo od Avto-moto zveze Slovenije sta- ro rabljeno motorno vozilo, za katerega popravilo So člani vlo- žili mnogo prostega ča&a in tudi truda. Delo ni ostalo brez uspe- ha in društvo je lahko že v pr- vem letu svojega obstoja orga- niziralo tečaj za voznike ama- terje. Tudi pozneje je društvo skoraj vsako leto izvedlo podob- ne tečaje. V letu 1956 t>a to za- radi tehničnih ovir ni bilo iz- vedljivo, ker motorno vozilo ni bik) uporabno. Ob koncu lan- skega leta je društvu uspelo do- biti drugo motorno vozilo, ki bo vsekalvor dobro služilo svojemu namenu. Lani društvo kljub temu ni ostalo brez dela, temveč je svo- jo dejavnost usmerilo v popra- vilo avtomobila in motornega kolesa. Tako ima sedaj tri mo- torna vozila. •Občnemu zboru sta prisostvo- vala predsednik in sekretar Okrajnega odbora LT Ptuj. Na zboru je bil sprejet sklep, da bo društvo s 1. februarjem pri- čelo s tečajem za voznike mo- tornih vozil. Prvega tečaja se bo udeležilo 14 mladincev, ki bodo v kratkem poklicani na odslu- žen je kadrovskega roka v jla. Za tečaj se je prijavilo nad 30 kandidatov. Društvo je lani or- ganiziralo več strokovnih pre- davanj v osnovnih šolah, kjer so predavatelji pionirjem govo- rili predvsem o varnosti v cest- nem prometu. Vsekakor je na delo društva vplivalo tudi pri- znanje AMZ Jugoslavije in AMZ Slovenije, katerih odlikovanja so prejeli aktivni člani ob nju- ni desetletnici. Odlikovana sta bila predsednik in tajnik dru- štva, podpredsednik pa je pre- jel priznanje za svoje aktivno delo. Občni zbor je tudi sprejel program dela za tekoče leto. V društvo se je včlanilo več mla- dincev iz LRH Z. M. Ptu 3 t^lfpisilii . , , Janez Vilčnik iz Muretinc. roj 16. X. 1950. drugi otrok kTnela je nedvomno najmlajši bralec našega lista. Janezek čita vse knjige in Časnike kakor \'sak odrasel, ki je že končal asnovno šolo. Tudi piše že in pozna decimalni si- stem. ... in njegov najstarejši dopisnik Tov. Kostanjevec Simon iz Muretinc nedvomno sodi med iiajstarejše (če že ni najstarejši) dopipike našega lista. Kljub svojim 71 letom se poleg dopi- sovanja v naš list zanima za vse dogajanje v svojem kraju in v občini. Živahno se tudi udej- stvuje v številnih organizacijah in je predsednik Prostovoljnega gasilskega društva, predsednik nadzornega odbora KZ Muretin- ci, predsednik obč gas zveze občine Bori, odbornik Sociali- stične zveze v Muretincih po- verjenik za Prešernovo družbo itd. Najmlajšemu bralcu in naj- starejšemu svojemu dopisniku želi Ptujski tednik ob ?ačetku novega leta še mnogo uspehov! Zopet nož 8. januarja 1957 zvečer sta 2Sa- kelšek Franc in Vtič Mirk« Iz Grdine napadla na ce.sti Grdiiia- Sitež z no«i Vlada Stojnška in njegovega tovariša Franci a iz Makol, ki sta nič hudega silu- teč gnala kravo iz Zetal v Ma- kole na dom Stojnška. Zakel- .^k Franc je z nožem dal Stojn- šku tak zabodljaj v desno stran po rebra, da ga je bilo treba ta- koj prepeljati v ptujsko bolniš- nico. Isti večer ie z nožem zabode'1 Daniel Valant iz Nadol Mirko Kamenšek in Franca Mohorka iz Siteža, da se oba zdravita v majšperški ambulanti. Proti navedenim bi morali najstrože postopati, da bi še v bodoče ne dogajali slični prime- ri. kar bi bilo opozorilo drugim. To ie mišljenje vseh tukajšnjih ljudi. A F Več čuta odgovornosti pri najemanju in odpu- ščanju (Nadaljevanu- - i-ive ^trani> delojemalce raznih disciplinskih prestopkov, ki še zdaleč niso utemeljeni in nimajo podlage sa takojšen odpust. Ni malo podjetij, ki ne ločijo odpusta od suspenda in sploh ne vedo, kak- šen je postopek pri redni odpo- vedi. Zgodi se, da odgovorni uslužbenec v podjetju v odpo- vedno odločbo navede razne disciplinske prestopke in redni odpovedni rok. prizadetega pa pouči, da se naj prijavi na po- sredovalnici za delo, kjer bo za čas nezaposlenosti prejemal 50- odstotno plačo in otroški doda- tek. Ali pa obratno, da je delo- jemalec napravil že toliko disci- plinskih prestopkov, da bi mo- ral že zdavnaj dobiti odpust, podjetje pa igra neko socialno vlogo — da ne bi svojega delo- jemalca prizadelo pri mesečnih prejemkih in mu da odpoved z rednim mesečnim odpovednim rokom. V takih primerih seveda ne zmanjka dela pristojni in- špekciji dela, zadeva pa se vle- če tudi na Vrhovno sodišče. Vsekakor je treba poudarili, da imajo prenekatera podjetja pri odpuščanju ali najemanju de- lovne sile premalo čuta odgo- vornosti. Posredovalnica za delo vodi v evidenci nezaposlenih preko 70 delavcev in delavk raznih poklicev. Samo za one osebe, ki so bile socialno zavarovane, je bOo izplačano za zdravstveno zaščito v preteklem letu 1956 preko 2,500.000 dinarjev. Ta pri- spevek pa je bil odveden samo ?a 2587 oseb. čeprav je število nezaposlenih bilo zdaleč večje. Zgornjo vsoto pa zdaleč prese- gata zneska, ki sta bila med le- tom izplačana oskrbovancem na račun oskrbnin in otroških do- klad. F, 2. i^diii uril Kakor vsako leto, smo tudi le- tos postavili pri nas nad vse bo- gato novoletno jelko. Šolska mladina se je pripravila na bo- gat in pester spored. Ves pro- gram pa so še poživili naši stal- ni vsakoletni gostje tamburaši iz sosednje Hrvatske. Nabito polna učilnica ljudi od blizu m. daleč je navdušeno sledila toč- kam sporeda in nagrajevala na- stopajoče s ploskanjem. F*rav zadovoljno so vsi preživeli ta dan in novoletno veselje. Poseb- no pa je bila tudi mladina ve- sela darov dedka Mraza. Tudi letos je v osebi dedka Mraza nastopil tov. Vindiš Ja- ka, ki nai.i je vse podarjene do- brote prinesel iz ^line na naš hrib. Seveda pa ni pozabil tudi odraslih. Le-tem je razdelil pa- kete, ki so jih pripravili otroci svojim domačim in je bil mar- sikateri presenečen, a vsi sn?o se nasmejali od srca iznajdlji- vosti posameznikov. Ker je bil na dan naše prire- ditve zaposlen pri šolski deci naš dedek Mraz, se obvezno ni mogel udeležili kot lovec tega dne velikega lova. Njegovi lov- ski tovariši so ga hudomušno kaznovali s tem. da je drugi dan, češ da je vajen koša, moral zanesti v Podlehnik 10 zajcev ki jih je v niegovi odsotnosti ustrelila lovska družina in pu- stila v njegovi hiši. Smolo je naš Jaka imel še to. da je Imei na ta dan doma koline, ko jc nosil zajce v dolino Tudi to no- voletno lovsko šalo je lovec Ja- ka ravnodušno prenesel. Da je naša novoletna obdari- tev še dobro uspela gre zahva la sledečim: Tovarni volnenih izdelkov Majšperk, KZ Dolena, KG Pod- lehnik in Društ%ai prijateljev mladine v Ptuju V.sem dobrotnikom najlepša hvala za velikodušne novoletne darove s prošnjo, da nas tudi v bodoče ohranijo v svojem sezna mu Jožefa Letonjci Zaflružno Sdine<š^«l(o cposp^flar^l^o Li^merk se pr^ips-si^lla na no^o |i»oiiiiacl Zadružno kmetijsko gospodar- stvo Litmerk (ZKG Litmerk) pri Ormožu že obstaja od leta 1945. Prvotno je bila Vinogradniška ■ delovna zadruga, leta 1955 pa jc ba£a preimenovana v ZKG, ki ima okrog 90 ha zemlje, od tega 40 ha vinogradov. Je eno naj- boljših kmetijskih gospodarstev v okraju in se vzdržuje iz last- nih dohodkov. Obnovili so 20 ha vinogradov. Pridelujejo eno naj- boljših žlahtnih vin, ki jih sami vkletijo in tudi prodajajo po- trošniikom brez posredovalcev. S svo.j.ijhi 70 člani delovnega ko- lektiva iin novega orodja obde- lujejo zemljo. Njihov dne\mi zaslužek je 380 do 400 din na dan, prejemajo pa tudi razne nagrade. Člani zadruge nimajo ohišnic. temveč ima.jo zemljo v najem od ZKG. Vsi eo socialno zavarovani skupno s svojimi družinami, in upravičenci preje- majo otroški dodatek. Predelek vinograda je zadovolliv; pride- lajo 60—70 hI na ha. Novi vino- gradi in nov način obdelave jim obetajo lepo bodočnost. Delovni kolektiv zasluži ..skupno s svo- jim upravnikom tov. Ivanom Majcenom vse priznanje in vso pozornost kot zeledni sodaili- stični kmetijski obrat. Krvodajalska siužba za ptujsko bolnišnico* Kljub široki akciji Rdcoesa križa in SZDL je bilo število prostovoljnih krvodajalcev v preteklem letu nezadostno, tako da n&di bolnišnici nismo nto^li xa«otoviti zadostne količine kr- vi. ki jo i>otrebuie. V preteklem letu je bilo od- vieto krvi: ix mesta Ptuja 156, na Širšem območju občine Ptuj 40. v občinah Podlehnik, Cirku- lan«^. Rorl in r>estemik 626 kr- vodajalcem. V intcnu bolnikov se zahva- l}u,|em<> vsem tistim, ki so s tem plemenitim delom rešili mnoffa živ1jen,ia ter ostalim pTii>OTnoff!i k hilre,išemu okre^-anju. Pred- vsem Rre naSa zahvala kolekti- vu tovarne I>elta ter krvcda-ia-l- cem rz Podlehnika in iK Cirku- lan, V novem letu porivamo v«e zdrave držav!,iane k še večjemu odKivu, ker le na ta način omo- gočimo našim bolnikom pravo- či-sno in izdatno pomoč. Splošna bolnišnica Ptuj postaja za transfuzijo krvi Enoletni usnehi« lovske družine „BRESNICA"-Podgorci Po enoletnem obstoju lovske družine »Bresnica« se vidi us.peh njenega delovanja. Druži- na ima precej obsežno lovišče, ker je vzhodna njena meja pri Dravišiču, zapa^dna pa Hlaponci, Kamenščak ter Bratislavci. Dru- žina Si je izdelala družinslc pravilnik, katerega se striktno in dosledno pridržujejo vsi člia- ni. Tudi po staležu divjadi lah- ko sodimo, da napreduje, saj je družina poleg sikromne površi- ne poljskega lovišča letos lovi- la žive zajce. Kritičen je le sta- lež divjadi v predelih Kamen- sčak-HIaponci — ter Bratislav- ci. Omenjeni predeli so v pre- cejišnji oddaljenosti od članov, ter zaradi tega ni mogoče red- no kontroliranje lovišča. Upati je, da se bo ob prizadevanju članov tudi v teh predelih dalo stalež dviigniti. Treba pa je kri- volovstvo in zankarstvo v kali zatreti. Letošnji lov je dal vsem lov- cem in gostom obilen lovski užitek. Vse brakade so bile skrbno in načrtno pripravljene Vladalo je pravilno lovsko ve- denje, spoštovanje lovskih obi- čajev in stroga lovska discipli- na. Za zakljutek sezone je dru- žina pripravila »Zadnji pogon« — lovsko tovarišiko večerjo na čast sedemdesetletniku tov. Vin- Icu Top'aku. Zadnji pogon je bil združen tudi z »lovskim krstom« kjer s-ta zasedla »zatožno klop«-' mlr,ia5nil, kako je mogoče ta vprašanja drugače reševati kakor to nakazuje prednji predlog. IZ PTUJA Praznovanje Novoletne jelke je za nami Letos je bilo zelo pestro in veselo, saj so naši malčki doživljali dedka Mraza ix> terenih, v šolah in na prire- ditvah organizacij, v katerih se udejstvujejo. Poleg kulturnega razvedrila, ki so ga pripravili otrokom v tem tednu odrasli, so bili vsi otroci tudi skromno po- goščeni Sredstva za obdaritev In pogostitev so pripravili tere- ni sami, s prispevki pa jim je priskočilo na pomoč DPM. ki je prevzelo letos centralno zbiral- no akcijo pri podjetjih in usta- novah. Uspeh te akcije je hil zadovoljiv Večina delovnih kolektivov se je prošnji DPM odzvala ter dru- štvo v tej akciji podprla. Obč, odbor DPM se vsem da- rovalcem, ki so kakor koli pod- prli praznovanje dedka Mraza v imenu naših najmlajših, naj- iskreneje zahvaljuje. Upravni odbor DPM Aeroklub Ptuj je zbral že do- slej med delavsko, kmečko in nameščensko mladino lepo šte- vilo prijav za jadralni, pilotski in padalski tečaj, ki bodo za- čeli v Ptuju v januarju 1957. Kot kaže po novih prijavah, je zlasti med dečki veliko zanima- nje za letalski šport in da deč- kom pridno sledijo tudi dekleta, ki jih je vedno več v vrsti mla- dih letalcev Ptujska letalska razstava v izložbi trgovine Mer- kur v Murkovi ulici in številne slike članstva ptujskega Aero- kluba so bile predmet splošne pozornosti in je sigurno, da bo v prihodn em letu na letališču Aerokluba Ptuj vsako lepo po- poldne. zlasti pa ob nedeljah, še bolj živahno, kot je bilo le- tos. Okrajni ljudski odbor v Ptu- ju se bo kmalu posluževal nove avtomatike telefonske centrale izdelka Iskre Kranj, ki jo se- daj montirajo v obnovljeni zgradbi OLO PtUj In za katero so že po mestu izkopani jarki za napeljavo telefonskega kabla do pošte Ptuj. KOLIKO VRST 2IVALI JE NA PLANETU Pravzaprav točnega števila še danes ne vemo. ker skoraj vsak dan odkrijejo kako novo vrsto. Vendar imamo približen pre- gled. Tako je doslej znamiih okrog 20.000 vretenčarjev. Od tega je 5000 sesalcev. Kač poznamo okrog 2500 vrst, ptic pa nad 15.000 tisoč. Se številnejši so mehkužci, ki jih je nad 100.000. medtem ko so na^jbolj zastopane žuželke. Doslej so iih našteli in registrirali že tri četrt milijo- Posebni upravni odbor je pre- vzel nalogo spomeniške zaščite zgodovinskega spomenika — cerkve na Ptujski gori, ker se Svet za prosveto in kulturo kot upravni organ te cerkve sam ne more posebej ukvarjati s to na- logo. PTUJ. rs JANUARJA 1557 Stran ^ Kirurški s rof Uspehi kirurgje so tesno ve- zana na iispehe indiistrije medi- cinskih instrumentov in pribora. Ta vrsta industrije je v Sovjet- ski zvozi kolikor todiko dobro razvita, sai imajo posebne znan- stvene ustanove in konstruktor- ske biroje, ki se ukvarjajo iz- ključno s proučevanjem sodob- ne medicine in zahtevami no- ve? tehnike. Pred nedavnim so v teh inšti- tutih izdelali šivalni stroj za ši- vanje pretrganega ali prerezane- ga tkiva. Aparatu so vzdeli ime »brzošavač«. Ta priprava je pre- oei podobno nalivnemu peresu in istočasno spaja vse dele pre- rezanega tkiva in ga hitro in za- nesljivo zašije. Neki delavki se je pripetita nesreča, stroj ji je zgrabil roko. Poškodba ni bila lahlca: zdrobljene kosti, potrga- ne žile in živcL Vsa roka je vi- sele le še na košičiku koze. Pro- fesor Andorosov ji je z opera- cijo in z brzoišivačem rešil ro- ko, »Ne čutim nobenih bolečin,« je izjavila kmalu po operaciji delavka, »in s svojo roko delam ko poprej.« O tem iTnjmu so se laskavo iz- razili tudi tuji strokovnjaki. Ko je bila skupina sovjetsikih zdrav, nilkov na obisku v Veliki Brita- niji in so jim na nekem prime- ru pokazali svojo pripravo, je profesor Ch. Robb rekel: »Nad tem aparatom sem dobesedno navdušen.« Vinarstvo u nvstraliii v zadnjem času so olimpijske igre močno pritegnile pozornost sveta na Avstralijo. Toda Av- stralija je tudi vinski proizva- jalec. Ker nam je ta ceCina pre- cej neznana, naj sj^nji po- datki služijo spoznanju te deže- le tudi s te strani. Avstralija pridela do 1,600.000 hI vina. Lanski pridelek je bil zaradi vlage pod povprečjem in so nabrali le 126.000 ton grozdja. Pod povprečjem so obrodile poz- ne sorte, medtem ko so zgodnje, ki jih uporabljajo za proizvod- njo suhih vin, zadovoljile. Pri- delujejo bela, kakor tudi rdeča, suha in sladka — desertna vina. Potrošnja na enega prebival- ca v Avstraliji se ceni na 18 litrov in se je od leta 1913 za trikrat povečala, V letu 1953 je Avstralija izvozila 53.000 hI vina in je bila na 12. mestu v sve- tovnem merilu izvoznikov, leta 1954 s 63.000 hI na 13. in leta 1955 z okoli 80.000 hI na 9. mestu. Vina pridelujejo v Avstraliji večinoma (80. odst.) na južnih vinorodnih področjih. Zanimivo je, da ima Avstra- lija delno tudi starejše vinogra- de, kakor so ^loh v Evropi, iz časov pred nastopom silbksere. Zaradi ozikega sodelovanja z znanstvenimi ustanovami pa je ta dežela visoko dvignila kako- vost svojih vin, tako da se že kosa z visoko kakovostnimi ev- ropskimi vini. Kot izvoznik se Avstralija pojavlja predvsem v deželah, ki so članice Britanske skupnosti narodov, t. j. v Angliji, Škotski, Kanadi in Novi z;elandiji. Po- javljajo se avstralsika vina sicer v manjših koHčinah tudi v Franciji in Nemčiji; olimpijska moštva Francije in Italije s se- boj v Melboume niso pripeljala svojih vin, pač pa so se odlo^la za avstralska. Za udeležence XVI. olimpijade-športnike, so Avstralci dali na razpolago 10 tisoč isteklenic vina, računajoč pri tem na propagandno-ko- merdalni uspeh. Komercialni prapaganidi svo- jih vin pa posvečajo avstralski trgovci veliko pozornost Od vsaike tone prodanega vina po- birajo po 6 šilingov (din 530) za propagando vin v inozemstvu. V letu 1956 so priredi'li v Ade- laidi tudi poseli o vinsko raz- stavo. Na teh razstavah odliku- jejo najboljše vino z Robert Bi^ce nagrado. Posebne vinske pokušnje pa prirejajo stalno, zlasti v Vel. Britaniji. Da bi sloves svojih vin v ino- zemstvu čimibolj utrdili, dovoli- jo izvoeiti samo tista vina, ka- terih kakovost odobri poseben odbor strokovnjakov. Leta 1955 je Avstralija Izvo- ziilia 11.800 M vina v Kanado, 45.000 M v Vel. Britanijo in 3.100 M v Novo Zelandijo. L. M. Na kaf vse pridejo filatelisti Ali veste, kje leži republika Maluku. Nilkar je ne iščiite! Niti v najnovejših političnih priroč- nikih ni zabeležena, kajti repu- blika Malviku je menda v zgo- dovini človeštva prva državna tvorba, ki je vzniknila brez re- volucije, brez prelivanja krvi in posredovanja OZN — porodila se je namreč v glavi dr. K. Ni- kijuluwa, trgovca z znamkami iz New Yorl^ človeka z nad- vse bujno fantazijo. Torej repu- blika Maluku nd odkritje, tem- več iznajdba. Zanimalo vas bo, kako je pri- šlo do ustanovitve te republike. Šefu Filatelastične komisijske hiše v New Vorku, največje fir- me te vrste v ZDA, se je ne- a davno tega predstavili dr. K N ti kijuluw kot »opolnomočeni zč stopnik republike Mialuku p 1- OZN« in naročil za maluško r( ^ publiko —reci in piši — 57 m a lijonov pisemskih znamk, ra: ličnih oblik in vrednosti. Pov< n dal je, da leži omenjena repv 'd Nika vzhodno od Celebesa, 7 sestavi otokov Ambon, Bimi : li Ceran, ki so se nedavno te^ - odcepili od republike Indonez - ie. Pojasnil je še, da bodo znam - ke veljavne le v notranjem prc metu in da je finančna plat tc - ga naročil« že urejena s sam ^ republiko Mailuku ... e Sef, ki je bil presenečen _ tem obiskom, je v dobri veri, d so v ozadju koristi cele repubH ke — naročilo potrdil. Takoj za tem je biilo naročil posredovano avstrijski državr tiskarni, ki tiska znamke ž ' dolga leta. Zamislite sii veselje filateli stov vsega sveta, Id so obogate li svoje zbirke z novimi, pre i krasnimi znamkami vseh mogo . čih oblik, vrednosti in barv, i vzorci eiksotičnih rib. pisania > ptic in metuljev! ^ Ttodia prekmalu je bdCio kone tega veselja. Nemškemu zoolo , gu dr. W. B. Sachsu so se za - zdele podobe na znamkah ma • luške republike čudovito znane 1 Kje neki ie že videl vzorce tel ■ slik? Po temeljitem razmišlj'anji se je spomnid na knjigo »Ekso . tični akvarij rib«, ameriišik)eg, i znanstvenika Willaama T. Irme . sa, jo poiskal in našel: vsi vtsot t ci na znamkah maluške repu i bHke so bdili namreč kopirami i: , omenjene knjige. Torej faHsifi' [ kat! < Jasno — vsakega filatelist; ► ponarejanje znamk zelo priza ■ dene. Dr. Sachs je vso zadev< prijavil Združenju filateUsto« — najvišji organizaciji te vfiU . na svetu. Medtem pa so se na tem ft>- rumu zbirala obvestila raizaiil zbiralcev znamk iz vsega sveta da v nobenem polti čnem priroč- niku ne najdejo repubUJke Ma- hifcu, drugi zopet, da ta držav- na tvorba eploh ne obstaja. Tako so prištle skrivnostne znamke — od katerih niti ena K bila žigosana — v preiskavo Isto usodo so doživeli podjetni- ki Filaitelistične komisijsike hašc v New Vorku in — ne nazadnje — tudi trgovec z znamkami, iz- najditelj in oče republike Ma- lu^ — dr. K. Nikijuluw. LETALO NOVE VRSTE Ze tako in tako bogat letaMd besednjak je dobil še en pojem; koleopter. Večino novotarij j« rojenih v ZDA, tokrat je pa na- re^la izjemo Francija. To zrač- no prevozno sredstvo ni rnti najmanj podobno dosedanjim letalom. Namesto kriil ima okrog trupa širok prstan. Zakaj? D®- nes. ko je cSlli letalske tehnike prekozvočna brzina, delajo kon- strukcije kril inženirjem največ preglavic. KriJa hočejo zmanj- šati na minimum in tako so se Francozi odločili za prstan. No- vo letalo ne bo potrebovalo dol- gega vzletišča, ker bo lahko pri- stalo aili vzletel skoraj navpič- no. Letailo je skonstruiral Hel- muth Zborowsfci. To je eden ti- stih specialistov, ki sO svoj 6as delali za Hitlerja, pa so jih po vojni angažiraill v svoji indu- striji zahodni zavezniki. KAKO DOLGE SO KORENINE DREVESA? Ce bi postavili vse korenine, n. pr. nekega kostanja, po dol- žini eno poleg druge, bi bila vrsta tako dolga, da bi lahko šla okrog sveta. Ce bi pa vse pore, ki jih je v eni korenini več, po- stavili eno poleg druge, bi več- krat objele svet. Procesi proti živalim v srednlem veku Mlade živailfi imajo mnogo so- rodnega z otroci. Ce ste opatzo- vaU, n. pr. troke in fiveili pri igri, mi boste pritrdili. Tudi od- rasle živali se rade igrajo. Pred- stavite sd odraslega medveda, kako se drsa po snegu, še bolj »otročje« kot otrok. Pume se lo- vijo kia'kor šoCarji. ko se gredo skrivalnice. Rjavi medved vam požene strah v kosti, ko ga gle- date. celo ko imate puško na- mef^no nanj. Toda, ko se igira (najraje ima sneg), je nekake tako 3»srčkan«, kot otrok. Potru- di se ničkoldlkokrat zaporedoma na še taiko visok vršiči, samo, da se lahko spusti navzdol in uživa v snegu. Večkrat se zako- tali in prevrne. Neki gozdni ču- vaj je opazoval medveda, ki ei je nia' vse kriplje prizadeval, da bd prevrnil puščen bencinski sod in se z njian »pozabavljai«. Volikx>vi radi mečejo v zrak kepo listja in trave in jo potem lovijo z gobd. Celo krvoločna podlasica se prav rada z®bava z drobnim kamenjem. Ptiči uživajo v »koilektivni« zabavi. Skupno se dvignejo na določeno viišino stisnejo nato peroti tesno k telesu in padejo kot kamen navzdol, kjer tik ob tleh razpro krila, da se lahko ponovno dvignejo. To ponavlja- jo neverjetno dolgo. Za mlade živali je igra »e:otla življenja«, toda včasih so odra- sle živali prav tako. če ne še boli 3i>otročje«. Neki afriški raz- iskovalec je opazoval nekoč slo- ne, kako so z rilcem vaiMi okro- glo žogo (iz zemlje, pečene na soncu) tudi po kilometer daleč. Prav gotovo pa vse presegajo opice, ki počenjajo vse mogo- če akrobacije. Živali ee torej vedejo včasih prav tako kot ljudje. Z^to ni čudno, 5e ravnajo nekateri na- rodi (predvsem pa so nekoč rav- nali) z njimi, kakor z ljudmi. Leta 1442 so v Zurichu sodili volka, ki je bil obtožen uboja dveh otrok: bil je tam tožilec in obtoženec zagovornik. Volk je bil obsojen na smrt in obsodba je bila izvršena med močnim vpitjem množice. Procesi proti živalim so bili v srednjem veku vsakdanja stvar. V enem siamem stoletju jih je zapisanih nad dve sto. Leta 1386 so sodiili prašiča, ki je zadavil nekega novorojenčka. Sodišče se je sogiLasno izreklo zja smrt. Da so zadostfili pravici, so oblekli otwojenca v človeško obleko. Sploh so bili med otosojenci, posebno nied morilci otrok, naj- večkrat prašiči. Klatili so se ne- moteno po vaseh in mestih in bili so neke vrste mestni čistil- ci. V Sevigonyju so 1547 sodili svi- njo in njenih šest prašičkov, ki naj bi bHi raztrgali ndcega otro- ka> Zagovomk je dosegel, da so sodili samo svinjo, mladiči pa so bili oproščeni zaradi »mlado- letnosti«, in pa, ker so dobfli od matere grd zgled. Cez tri tedne jih je izročil gospodair ponovno sodišču, češ, da jih ne more pro- dati, ker se kaže tudi v njih materina kri. Moissyjski mestni očetje so ob- tožili vola, da je nabodel na ro- gove nekega moža. ga zaprli v zapor med ljudi-morilce in ob- sodili na vešala. Dijonigko sodi- šče je določiilo enako smrt ko- nju, tudi obtoženemu uboja. Ko bi morali 1499. leta soditi medveda, ki je napadel več lju- di, je zahteval zagovornik (živali so imele vedno svojega zagovor- nika). da sodi obtoženca med- vedje sodišče. Proces se je za- vlekel Jiad teden dni. Toda v tej »enakopravnosti« so šli še dlje. N^i človek, ol^ tožen umora v lastni hiši, je pri- vlekel na so ugovarjale), je bil oproščen. Čeprav so bili ti procesi smež- ni, so vendar izražali vso brotajl- nost in grobost svojega časa. Bo) proti viharjem V naših krajdlh viharjev niti ne poznamo ali jih vsaj ne mo- remo primerjati s strahovitimi tajfuni na Japonskem in torna- di, ki pustošijo po ameriški ce- lini in zahtevajo vsako leto mno- go človeških žrtev, porušijo cela mesta in opustošdjo ogromne površino. Letos so jam napovedali vojno z najmodernejšimi tehničnimi stredstvi — reaktivnimi lejtali, radarji, raketami in elektronski- mi možgani. Prvi namen teh »operacij« je, da proučijo nasta- nek in delovanje takšnih vihar- jev. hkrati pa računajo, da bo- do s temi ukrepi lahko pravo- časno opozorili prebivalstvo na ogroženem področju. Razen te- ga upajo, da bodo lahko vplivali na sam vihar in spremenili nje- govo smer, ter ga tako odvrnili stran od naseljenih mest. Tornado bodo najprej posku- sili fotografirati z višine okrog 80.000 m. kar bodo naredSli s po- sebniimii raketami. Na ta način bodo dobili sliko viharja v vsej njegovi, velikosti. Obenem bo- do tornado spremljala najihditrej- ša reaktivna letala, ki bodo pa- truljirala na razliiSnah višiinali od 300 do 13.000 m. Vse podatke, ki jih bodo na ta način zbraiM bodo proučevali v posebnem štaibu. odkoder bodo tudd sproti izdajali navodila in opozorila prebivaicem na področju, ki jih bo predvidoma dosegel vihar. Glavni namen vseh teh pri- prav pa je pos'kus spremembe smeri viharja. Najprej bodo to poskusili doseči nad morjem, kjer ni nevaimosti, da bi s tem povzročili posebno škodo. Tor- nado nameravajo obsuti s suhim ledom in mu tako odvzeti na enem njegovem delu del toplot- ne energije, kar naj bi spreme- nilo njegovo gibanje. To bi po- menilo ogromen iiispeh, pa če- prav bi spremeniili smer vihar- ja le za nekaj kilometrov, saj bi tako v določenih primerih re- šili pred katra^trofo tisoče lju- di. Leteči geolog v Veliki Britaniji so zgradili pravi leteči laboratorij, ki je Po vseh dosedan.iih poskusih sodeč najbolja in učinkovita »palica za odkrivanje rudnega boga- stva«. To letalo D. C.-3, ki »ma Vse priprave za odkrivanje slo- jev niKija, DaKra, cmKa, zeie- za, nafte, urana in titana. Med- tem ko leti letalo kvečjemu ka- kih 150 metrov nad zemljo, po- šilja v zemljo signale, ki sežejo do 90 metrov fflobine. Da ne bi izgrubili tiste točke, kjer so kaj odkrili, ves čas poleta snema teren nad katerim letijo, filmska kamera. Po vrnitvi na bazo vza- mejo iz instrumentov zabele- žene podatke. Zdaj se letijo de- la geofiziki in vnašajo na kar- to vse podatke in ugotovljajo mesta, ki bi se jih splačalo iz- koriščati. Z enodnevnim poletom opravi takšno letalo več dela. kakor pa bi ga pred desetimi leti znan- stvena ekspedicija, ki bi delala na terenu mesec dni. Razen te- ga pa lahko na ta način pregle- dajo in geološko raziščejo tudi težko dostopna področja. atomska Žetev Italijanskim učenjakom je uspel poskus, ki bo verjetno že v bližnji bodočnosti povzročU revolucijo v kmetijstvu. Pšenič- na zrna So izpostavili atomske- mu žarčenju; pčenica je dozo- rela v 64 dneh. Vendar pa to še ni vse, tudi število zrn se je po- večalo za 45 odst. Doslej ni še nikomur uspelo priti do FKxiob- nih zaključkov. Poskuse učenja- ki še vedno nadaljujejo, da bi potrdili dosedanje rezultate in dobili še več podatkov. Ena sama soba Največji problem mladega za- konskega pajia je danes navad- no ta, kako si bosta urediila edi- no sobo, ki jo imata, v udoben dom. Ti nasveti Pa bodo morda prišli prav tudi samcem, ker se bodo prepričali, kako je mogo- če z majhnimi izdatki neureje- no sobo spremeniti v prijetno bivališče. Ce imamo gospodinjstvo, mo- ramo na eni strani sobe pripra- vili prostor Za kuhinjo in po- mivanje ter pranje. Montaža te- ga dela ni težka. Vzamemo pet lesonitnih plošč 60 X 200 cm ter jih zbijemo ob zid in na tla, ta- ko da nam tvorijo nekako oma- ro. Lahko jih tudi prebarvamo in lakiramo, vsekaikor pa to »omaro« zapremo z lepo pdsano zaveso. V enem delu take ku- hinje imamo prostor za obešanje oblek, polico Za čevlje, omelo, metlo, smetišnico, cunje itd. V drugem delu pa imamo električ- ni kuhalnik, pod njim in nad njm pa je na poilicah ali v oma- rici posoda in živilske potreb- ščine. Imamo Pa še tretji del, kjer je posoda za pomivanje in umivanje in tam imamo sprav- ljeno tudi umazano perilo. Ka- kor vidite, vsak kotiček lahko tako iizkoriščanK), da nam v sami ne bo treba imeti vsako- vrstne šare, ki nam kazi videz že tako lepe in nove opreme. Mogoče si boste težko omislili vse naenkrat, toda postopoma in z veliko dobre volje ter potrp- ljenja boste lahko spremeniili svo- jo sobo tako, da ne bo izgledala kot skladišče vsakovrstnega bla- ga, ampak bo prijeten in udo- ben domek. Cndež v grškem kmetijstvo Skozi stoletja je b«la grasa planota Anthilis puščava, na ka- tero ie žgoče jjriipekalo sonce in katere slana zemlje je bila po- polnoma neplodna. Danes so na i planoti prostrana riževa polja, ■ ki so izpremeniila grški primanj- i kija j riža v izvozni presežek. Ta metamoforza ima svojega ^ junaka. Sedemdesetletni agro- nom Walter Packaird ima naj- več zaslug pri tem čudovitem delu, ki pomeni 3600 hektarjev nove plodne zemlje. Se nedav- no je Grčija uvažala letno za okoli 5 millijonov dolarjev riža, zdaj jia lahko za isti znesek iz- vozi riža, za kar vse gre hvala Anthilisu. Packard je prišel v Grčijo pred šestimi leti. Anthiliški kmetje so na njegovo prigovar- janje odstopili okoli 40 ha svoje zemlje za njegov poskus. In kmalu so kmetje videH prihajati številne traktorje, s katerimi je Packard odcepil vodo iz reke Sperchios, ki jo je rabil, da plakne alkalijeve soli iz zemlje in kasneje za namakanje riže- vih polj. Packard in njegovi grški pri- jatelji so skupno delali na ne- plodnih tleh in izkopali omrež- je jarkov, k: jih je namakala voda iz reke. Nekaj tednov ka- sneje so zeleni pogan ji rižnih rastlin pogledali iz vode na po- plavljenih poljih — in grški kmetje so gledali na to kot na čudež. To je bilo pred šestimi leti. Naslednje leto je še več kmetov dalo svojo zemljo za ta po^cus in tretje leto še več. In tako je leta 1953 že na 1600 hektarjih Ijovršine rastel riž. Podobno de- lo je ameriška misija tehnične pomoči opravila tudi drugje v Grčiji in danes lahko Grčija pr- vič v svoji zgodovini izvaža riž, ki ga je prej morala stalno v velikih količinah uvažati. Packard je postal najpriljub- Ijenejša oseba v prej revni vasi in ljudje ga daleč naokrog na- zivajo »papou« (stari očka). Glav- no cesto, ki pelje iz AnthiUsa v Atene, so njemu na čast ime- novali »Packardovo cesto« in v Anthilisu so mu postaviH spo- menik. Čebele merijo Cas Čebele, ki so jih zdresirafji v Parizu, da so hodile vsak dan v določenem času po svoj obrok sladkorja, so ponovUe to spo- sobnost tudi v New Vorku. Kljub časovni razliki (med Pa- rizom in New Vorko mje 5 ur časovne razlike) so hoddile čebe- le po sladkor točno po pari- škem času. Na temelju tega so ugotovili, da imajo čebele neka- ko »notranjo uro« oziroma orgah za merjenje časa, ki ne zavisi od zunanjih faktorjev (položaj sonca), ker bi drugače prišle čebele po sladkor ob isti uri po newj-orišli^ času. Sonce - pogonsko sredstvo Premog in nafto bosta sčaso- ma izpodrinili atomska in sonč- na energija. Sonce je velikanski vir energije, to vsi vemo. Nj^ govi plameni &o visoki 700 tisoč, večlcrat i>a tudi do 2 miUjona kilometrov, 27 kvadratnih me- trov Zemljine površine prejme od sonca prav taliko energije, kolikršna je zmogljivost vsega energetskega sistema ZDA. Do pred kratkim nismo znali izko- ristiti te toplote drugače, kot da smo na njej sušili perilo. Zdaj se ga je pa spomnila tudi teh- nika. Eden izmed takih posku- sov je tudi model avtomobila, ki so ga pred kratkim patenti- rali v ZDA. Njegova oblika se ne razlkuje od običajnega avta, posebnost je le njegova oprema in njegov motor. Na strehi ima 12 fotocelic. ki pretvarja sonč- no toploto v elektri'čno energi.io. ta pa poganja elektromotor. To je takorekoč vse. S tem avtomo- bilom je hotel konstruktor na najbolj otipljiv način oposKiriti na nov, a vendarle najstarejši vir energije. lienauadne knlipe Tudi med knjigami najdem* posebnosti. Poglejmo nekatere zanimive primere. Najstarejša znana knjiga je 5300 let star zvezek papirusa, ki so ga našli v neki stari egip- tovski grobnici. Hranijo ga v francosiki narodnul knjižnici v Parizu. Največja knjiga na svetu je anatomski atlas, ki so ga nati- snili pred 130 leti na Dunaju. Njegove strani so široke 90 cm, visoke pa 190 cm. Njegovo nasprotje — najmanj- šo knjigo so natisnili v Padovi. Vsaka od njenih strani meri komaj 60 kvadratnih milime- trov'. Medtem pa imajo najtežjo knjigo Grki. To je Perga, zgo- dovina nekega njihovega otoka. Knjiga tehta 448 kilogramov. Tudi Kitajci imajo svojevrstno knjigo. To je njihov stari be- sednjak. ki šteje 853.456 strani. Doslej jih glede števila strani od posekcU še nihče. fCnfiga za gozdne delavce z namenom, da prikaže gozd- nim delavcem pravilno priprave in ustrezne pripomočke za ročne orodje in njegovo nego, je izda- la Založba »Kmečka knjiga« v Ljubljani knjigo »Ročno orodje gozdnega delavca za obdelavo lesa«, ki jo je napisal univ, doc. inž. Zdravko Turk. Na 112 stra- neh je pisec opisal vse, kar je treba vedeti v zvezi z ročnim orodjem. Celih 50 strani je po- svečenih raznim vrstam žag, 35 strani raznim vrstam sekir, osta- lo pa lupilnikom za lupljenje skorje, klinom za žaganje in cepljenje, dogarskim klavnicam, rezilnikom, cepinom, obračal- kam (mačkom), dolžinskim me- ram tn ščitnikom za kolena (nakolenkam). Med besedilom je 120 slik, ki ga dobro pojas- njujejo. Izkušnje so pokazale, da bo kljub mehanizaciji izdelave gozdnih sortimentov ali posa- meznih napomejših postopkov ostalo ročno orodje še dolgo glavno sredstvo izdelave v goz- du. Dobra priprava orodja o'iaj- šuje delo ter zvišuje učinek in s tem tudi zaslužek delavcev, Z boljšim orodjem dosežemo pra- vibiejšo in lepšo izdelavo in s tem višjo vrednost izdelkov ter večji izkoristek lesne surovine. Vendar najboljše orodje ne ustreza, če ni pravilno priprav- ljeno in negovano. Na knjigo opozarjamo vse gozdne delavce, ker jim je zelo potrebna. Oni dobro vedo, da pomeni dobro in skrbno nego- vano orodje ob manjšem trudu večji delovni učinek in večji za- služek. Cena trdo broširani knji- gi je 325 dinarjev. Stran 6 PTT'.!. 18. JANUARJA 1957 DTV .»Pariizan" Markovci rabi za svoje delo primerno telovadnico Na občnem zboru DTV Par- tizan Markovci 13. januarja t. U, so sklenili >>ovctati sedanjo pro- svetno dvorano za telovadnico, ki bo služila tudi osnovni šoli in niž.ii gimnaziji. To je za DTV Partizan Mariujvfi ena «d treh n^ožiiooti za doseg« primerne te- lovadnice. Sedanjo telovadnico bi bilo težko cbnavljati, ker je v pr laže odločiti za delo v prosvetni dvorani in tako omogočiti Partizanu, osnov- ni šoli in gimnaziji do primer- ne in nujno potrebne telovad- nice. V akrašeni dvorani Partizana je bilo v nedeljo 13. t. m. za- dovolijavo število udeležencev zibora. Prišli so člani, zastoi^ niki množičnih organizacij iz Markove in Ptuja ter iz vasi Nova vas ;n Zabovci. Dckazi večletnih usipeho\' v DTV Partizan Markovci so šte- vilne diplome v telovadnici, ki so si jih priborili člani društva med letom obstoja, nastopov in prireditev. Lani je priredilo dru- štvo telovadno akademijo v Markovcih, se udeležilo okrajne akademije v Ptuju ter tekmo- valo v akademiskih sestavah s prav dobrimi uspehi. Na Okraj- nem prvenstvu mnogoboja so bili v III. razredu drugi. Na zonskem prvenstvu v Markovcih .so se dobro odrezali pionirji. Zasedli so tri prva mesta in eno drugo. Okrajnega telovadnega nastopna se je udeležilo 62 čla- nov. Orodna vrsta članov in mladincev se je udeležila štu- dentskega festivala v Gorišnici. Na Okrajni g'ospodarski razstavi je nastopila folklorna skupina. Med uspehe pa «e bi smeli šteti samo nastopov članstva, temveč predvsem dejstvo, da jc v okraju v podeželskih centrih kot so Markovci ma'lo tako šte- \dlnih in agilnih DTV Partizan kot ie ravno to društvo po za- slugi vestnih in predanih' članov in članic, ki enako cenijo du- ševno razvedrilo kot svoje vsa- kodnevno delo na polju, zato so tudi po delu prihajali radi na telovadiščc in se tam priprav- ljali na nastope. Društvo si pri- zadeva zllasti med šolsko mladi- no pridobiti čimveč telovadcev, ki bodo sčasoma po zgledu sta- rejših članov prevzeli in nada- ljevali delo na tem področju ter prizadevali doseči še več uspehov, zlasti ko bodo imeli urejeno telovadnico in v zadruž- nein domu prostor za večje na- stope in prireditve. Predsednik društva tov. Janez Horv-^at je dobil na zboru pri- znanje za lanskoiletno uspešno delo društva, v novi odbor i>a je prišlo tudi nekaj starejšili članov, ki bodo v bo{a Sobota 2:1 v nedeljo, 13. I. 1957, je bil v Murski Soboti odigran povratni športni dvoboj med gimnazijski- ma reprezentancama Ptuja in Murske Sobote. Ti športni dvo- boji so ix>stali že tradicionalni. Rezultati so skoraj isti, kakor so bili v jesenskem srečanju. Dijaki iz Murske Sobote so vse- liakor mnogo boljši v ko^:arki, saj to tudi dokazuje rezultat te- ga in vseh prejšnjih srečanj. Po slabi igri so premagali ptiijske dijake z rezultatom 136:36. V naši gimnazijski telovadnici je pač košarka redkokdaj na pro- gramu, sicer pa že sama telo- vadnica ne odgovarja treningu tega športa. V odbojki pa so zmagali EHujčani z rezultatom 2:0 (15:8, 15:3). Tukaj je bila slika obrat- na kot pri košarki. Odtojka je ptujski gimnazijski šport štev. I in to dokazujejo tudi rezultati, ki jih v zadnjem času dosegajo. Vendar tudi to srečanje ni bilo posebno kvalitetno. V zadnjem srečanju, namiz- nem tenisu .so zopet zmagali na- ši dijaki z rezultatom 6:3. To je bila zagrizena borba, v kateri je navdušil predvsem ptujski osmošolec Maurič Ervin, ki je zmagal v vseh treh srečanjih. Na koncu je ravnatelj mur- sko-soboške gimnazije izročil ptujskim dijakom-športnikom }>osebno pohvalo in priznanje zaradi tradicionalnih športnih dvobojev med tema dvema gim- nazij a rAa. -nč Pred ustanovitvijo ptujsko-prek- miirske rokometne podzveze v nedeljo je imela v Ptuju rokometna sekcija »Drave« svoj redni letni občni zbor, katerega se je udeležil tudi delegat iz Murske Sobote in zastopnik mariborske rokometne podzve- ze. Predsednik društva tov. Sar- man je obrazložil kvalitetno in kvantitetno stanje članstva, go- voril prav tako o uspehih in neuspehih in nakazal obvezno- sti novega odbora, da takoj v spomladnih dnevih prične z iz- gradnjo novega igrišča za mali rokomet, ki bo prav tako slu- žilo za igranje košarke in od- bojke. Rokometni klub »Drava« je v preteklem leti.x dosegel le- pe uspehe. Moška ekipa je v jesenskem delu postala prvak vzhodne cone, ženska ekipa se je pa plasirala v finale sloven- skega kupa. Prav tako pi-\'ič nastopajo pionirji, ki pa bodo šele letos pokazali svoje zmož- nosti na zelenem polju. Uspeh velja predvsem za moške, kipa se morajo spomladi še bolj po- truditi, da bodo res postali končno prvaki vzhodne cone in se tako plasirali v finalno tek- movanje ljubljanske cone. Se- veda bo treba v bodoče veliko več storiti za vzgojo mlajših moči. Na občnem zboru se je veliko debatiralo o ustanovitvi ptujsko-prekmurske podzveze s sedežem v Ptuju, ker bi tako razširili rokometno aktivnost v ostale kraje ptujskega in prek- murskega okraja. Sekcija se je vse leto borila z velikimi fi- nančnimi težavami in pomoč s strani matičnega društva ni bila vedno zadostna. Za usta- novitev rokometne podzveze v Ptuju je najvažnejše vprašanje strokovnega kadra, to je pred- vsem inštruktorjev, trenerjev in sodnikov. Novi odbor je dobil nalogo, pregledati vse pogoje in možnosti, da med letom ob pri- mernih pogojih ustanovi pod- zvezo. P. A. QMm ztieri irn^- ii Pečitii^Jke v prvi polovici januarja so bili v Ptuju občni zbori družin Počitniške zveze na gimnaziji in na Vajenski šoli za razne stroko. Iz referatov je bilo raz- vidno, da je organizacija delala, saj je priredila v počitnicah več lepih in koristnih izletov in potovanj. Zelo delavna je bila družina PZ na gimnaziji, saj je bila pre- težno z njeno pomočjo organizi- rana tombola, ki je omogočila potovanja revnejšim dijakom. Dve gimnazijski skupini sta po- tovali po Jadranu, ena skupina pa je prepotovala Gorenjsko in se povzpela na nekatere višje alpske vrhove. Tudi na Vajenski šoli za raz- ne stroko so organizirali nekaj izletov. Letovali so v Biogradu ter naredili nekaj kolesarskih izletov v okolico. Na občnem zboru so tudi izvolili novo, bolj- še vodstvo, ki bo takoj pričelo z delom in pripravami za po- čitnice. Lepi in koristni so izleti po domovini, saj tako najlaže spoznaš njena naravna boga- stva in lepote. Težko pa je z va- jensko mladino, ki mora v ve- čini primerov delati v letni se- zoni in tako ne more na te ko- ristne izlete in potovanja. Dobro bi bilo, če bi mojstri tudi na to gledali z razumevanjem, saj bi s tem njihovi vajenci marsikaj pridobili. Spoznali bi domovino, jo znali ceniti, spoznali bi nje- na naravna bogastva, industrij- ske objekte, rudnike, delavnice in tovarne in vse to bi koristilo samo njim. To je ena i zmed naj- večjih težav organizacije PZ na Vajen.ski šoU za razne stroke. Na preteklih občnih zborih so izvolili nova vodstva, ki bodo v prihodnji sezoni organizirali no- va in še lepša potovanja po na- ši domovini. 30. januurja lOo/ 6.00—7.00 Posiočne in domače melo- dije za prijetno nedeljsko jutro — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in vremenska na- poved. 7.00 Wapoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski ko- ledar in prireditve dneva. 7.35 Zabavne melodije (igrajo: orkester Andre Koste- lanetz in George Melachrino, avstrijski siinfonični orkester, p. v. Oskarja Straus- sa, simfonični orkester dunajskega radia p. v. Maxa Schonherrja). 8.30 Otroška predstava — Friedrich Feld: Jezdec na oblaku. 9.00 Slovenske narodne in umet- ne pesmi. 9.45 Se pomnite tovariši... Ivo porenta-Vojko: Zakon tovarištva. 10.15 Nedeljski simionični koncert, dioacchino Rossir.i: Seviljski brivec, uver- tura (Orkester Romanske Švice, dirigira Victor Olof). W. A. Mozart: Koncertantna simfonija v Es-duru (solistka Jelka Sta- uičeva in Stefano Passaggio (violina) in orkester Radia Ljubljana, dirigira Samo Ilubad). Nikolaj Rimski-Korzakov: Car Saltan, suita (Orkester londonske filhar- monije, dirigira Issay Dobrowen). 11.15 Oddaja za Beneške Slovence. 11.35 Lahka glasba.. 12.00 Pogovor s poslušalci. 12.10 Opoldanski glasbeni spored. 13.00 Napoved časa, poročila .vremenska na- poved, pregled dnevnega sporeda in ob- vestila. 13.15 Zabavna glasba, vmes re- klame. 13.30 Za našo vas. 14.00—16.00 Želeli ste — poslušajte! — vmes ob 15.00—15.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila. 16.00 Preveč in premalo korajže (reportaža). 13.15 Isra zabavni orkester Huga Wi:i- terhalterja, ooje zbor. 16.30 Glasbeni mozaik. 17.30 Radijska igra — Saroyon: Človeška komedija. 18.30 Melodije za dobro voljo. 19.00 Radijski dnevnik. 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame. 20.00 Radio-variete (posnetki javne za- bavne glasbene oddaje Radia Zagreb). 21.00 Kulturni razgledi. 21.15 Nočni kon- cert. (Skerjanc, Bjelinski). 22.00 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Zaplešimo. 22.55—23.00 Poročila. 22.15 —23.00 UKV program: Jazz cocktail. 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba). MESTNI KINO PTLJ predvaja od 18. do 20. januarja italijan- ski barvni film »KRUH, LJU- BEZEN IN LJUBOSUMJE««, in od 22. do 24. januarja ame- riški film »SELINA«. KINO SREDIŠČE predvaja 19 in 20. ja.nuarja j ugaslo vansko- ncmšk: film »V0LCJ.\ NOC«. KINO MURETINCI predvaja 19. in 20. januarja ameriški film >.TAJNOST ZAPUŠČE- NEGA ^KTA«. POPRAVEK v Ptujskem tedniku štev. 1 od 11. .ianaar.id 1957 na drugi stra- ni pod naslovom: POZIV K VLOŽITVI DAVČNIH PRIJAV ZA ODMERO DOHODNINE IN PROMETNEGA DAVKA ZA LETO 1957 IN PAVŠALNO OD- MERO DOHODNINE IN PRO- METNEGA DAVKA ZA LETO 1957 se je vtisnila tiskovna na- paka in sicer: 1. Naslov sam se mora pravil- no glasiti: POZIV K VLOŽITVI DAVČNIH PRIJAV ZA ODiMi:- RO DOHODNINE IN PROMET- NEGA «AVKA ZA LETO 195G IN PAVŠALNO ODMERO DO- HODNINE IN PROMETNEGA DAVKA ZA LETO 1957. 2. Prvi odstavek noziva se pravilno glasi: ROK ZA VIX)2I- TEV DAVČNIH PRIJAV JE OD 1. JANUARJA DO VKLTUCNO 31, JANUARJA 1957, Obrazci za prijavo se dobijo pri Občinskem ljudskem cdboru Ptuj. Občinski ljudski odbor Ptuj Uprava za dohodke DISPANZER Z.\ ŽENE V PTUJU VRŠI PREGLEDE: 1. Posvetovalnica za noseče žene do 1. meseca ob torkih od 12. do 14. ure; 2. Posvetovalnica za noseče žene od 5. meseca do poroda ob ponedeljkih in sredah od 12. do 14. ure; 3. Posvetovalnica za žene po po- rodu ob petkih od 12. do 14. ure; 4. Ginekološka ambulanta za preglede žena, ki niso noseče vsak dan razen srede in so- bote. Pregledi v Dispanzerju za žene so brezplačni; socialno zavaro- vane žene pa naj prinesejo s se- boj potrjeno zdravstveno knji- žico. Zci dom in družino NADOMESTIMO VITAMIN- SKE IZGUBE Najbolje je seveda, da pogre- tih jedi nikoli ne postavite na mizo. Ce pa to že mora biti — bodisi da je gospodinja zaposle- na in skuha hrano že zjutraj, bodisi, da družin^i člani ob različnih urah prihajajo na kosi- lo — lahko pogretim jedem na- domestimo \'itamine. V taldh primerih pa mora gospodinja že vedeti, da skuhane jedi nikoli ne pušča na štedilniku ali v pe- čici, kjer je srednja temperatu- ra vitaminom zelo škodljiva- Skuhane jedi je najbolje shra- niti v hladni shrambi in jih sproti pregreti le toliko, koilkor jih potrebujemo. Večkrat se sliši med gospodi- njami mnenje, da je, denimo zelje sedemkrat pregreto naj- bolje. Poizkusi pa So dokazali, da znašajo izgube vitaminov C l>o eni uri stanja 27, po dveh urah 53, po treh 67 in po 8 urah kar 87 odstotkov. Kadar je nujno, da pride tudi pogreta jed na mizo, nadomesti- mo vitaminske izgube s šolalo in sadjem. Ce to dovoljuje okus, primešamo jedi precej seseklja- nega zelenega petršilja, špinačni jedi neliaj svežih sesekljanih špnačnih listov, kislemu zelju nekaj sesekljanega surovega ze- lja itdč Le če bomo tako dopol- njevali postane jedi, bomo dru- žini nudili dovolj vitaminov. RECEPTI JABOLČNA PEČENKA 30 dkg starega belega kruha namočimo v belem vinu. Četrt kg naribanih jabolk posipamo s sladkorjem po okusu, dodamo pest opranih rozin in nekaj orehov. V nizki ponvici razbeU- nio nekoliko masla nanj naloži- mo namočen kruh, potem ja- bolčno zmes in končno še pre- ostali kruh. V skodelici žvrkija- mo 3 del mleka, rumenjak ter žlico moke. Tekočino polijemo po kruhu, ki ga večkrat prebo- demo z vilicami, da le-ta prodre do jabolk Jabolčno pečenko pe- čemo v srednje vroči pečici pri- bližno 30 minut, nakar jo z\-r- nemo na krožnik in serviramo ENOLONČNICA En kg svinjske glave ali par- kljev pol kg fižola, 1 in pol 1 vode, 2 do 3 korene, 2 drobni čebuli, pop.er. majoran, .lovorov list, sladka paprika strok česna, 5 dkg masti, 4 dkg moke, doma či rezanci S temi pripomočki skuhamo obed za veččlansko družino. Svinjsko glavo ali parklje sveže ali prekajene. in čez noč namočen fižol pristavimo v vo- do. Dodamo narezano korenje in čebulo Jed odišavimo ? poprom, majaronom, lovorovim listO'-n in začinimo s sladko papriko ter strokom česna. Kuhamo približ- no dve uri. Proti koncu dodamo nekoliko svetlega prežgan j a, ki pa ga moramo gladko razkuha- ti. V jed zakuhamo še široke rezance. PIC^VE KROGLICE Venec fig, I in pol žlice slad- korja v prahu, 4 dkg zmletih orehov, žlička pomarančnih lu- pin, 1 beljak Fige zmeljemo na mesnem stroju ter jih zmešamo z ostali- mi sesta\anami Iz zmesi obliku. jemo kroglice, ki jih povaljamo v kristalnem sladkorju. Opomba: Vse sladkorčke, po- sebno kroglice vlagamo v majh- ne papu-nate skledice (kupimo jih že narejene v papirnicah) in pomešamo med drobno pecivo. PRAKTIČNI i I S ¥ E T I JAJČNE LUPINE laliko ko- ristno uporabimo za čiščenje stekla in kristala. Zdrobljene denemo v vodo, v kateri nato omenjene predmete umijemo. Steklo bo postalo hitro svetlo in prozorno. Na enak način očisti- mo tudi steklenice, ki se jim je na dnu napravila obloga. Lupi- ne pustimo v njih nekaj časa stati namočene v vodi. RJASTE MADEZE odstranLmo z limoninim sokom, za tem pa moramo tkanino šc nekaj časa držati nad paro vrele vode. MASTNE MADEŽE odstrani- mo z žameta na ta način, da umazano mesto zdrgnemo s pre- rezano rdečo čebulo. Ko se bla- go osuši, ga zilikamo z leve stra- ni. ★ Star kruh lahko, osvežimo, če ga hitro pomočimo v mrzlo vo- do in ga potem denemo za pet minut v zelo vročo peč. ★ Masten madež v knjigi boste poskušale očistiti tako, da ga bo. ste dale med dva pivnika in ta pivnik polile z etrom. Uporab- ljati pa morate popolnoma čist pivnik. •k Ko šivate, postavite vse, kar potrebujete za ta posel, desno od sebe, na tla pa dajte košari- co ali škatlo za odpadke. Tako vam bo šlo delo bolje od rok. . * Parfumi navadno puščajo sle- dove, zato je najbolje uporab. Ijati jih na "takih delih obleke, ki se ne vidijo, pod ovratnikom, na notranji sti-ani vratnega iz- reza. pod zavihkom na rokavu in podobno. Manuel Fanpio zmagovalec .Jemporade'' Argentinec Fai\gio jc z avtom Maserati zmagal na argentinski »Temporadi«, prvi dirki sezone, veljavni za svetovno prvenstvo. To je bila že četrta zaporedna zmaga Fangia na tej dirki. Pri- hodnja dirka za svetovno prven- stvo bo čez 4 mesece v Mona- Poleg Fangia, ki je postavil nov rekord proge, je odlično vo- zil tudi Behra, ki se je do 90. krega celo izmenjaval v vodst^Ti s Fangiom ,a je bil končno dru- gi. Italijansici dirkači so imeli smolo. Mus&o iit Castellotti sta morala zaradi okvar odstopiti, prav tako Anglež I-Iawthom. Drugi Anglež Moss je bil šele deveti, dosegel pa .je najhitrejši krog v času novega rekorda s po^vprečno hitrostjo 134,532 km na uro. Hitrost zmagovalca Fan- gia na celotni progi je znašala 129,740 km na uiro. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Petek, dne 18. januarja 1957, ob 20. uri: Bojan Cebulj: »JAN- KO IN METKA«. Red A in izven. Nedelja, dne 20. januarja 1957, ob 15.30: Moliere: »TARTUF- FE« gostovanje v Gorišnici. - ZARADI NEPREVIDNE VOŽNJE — SMRT 4. januarja letos je stopil pred sodni- ke okrožnega sodišča v Mariboru avto- prevoznik in šofer Marko Korošec iz Ptuja. Obtoženi je 23. julija 1956 iz ma- lomarnosti ogrožal javni promet s tem. d.3 je neprevidno tn nepravilno prehite- val motorista Joika \fariniča, ki je vo- zil po cesti v smeri iz Ptuja proti Vur- berku. Korošec se s svojim vozilom m dovolj umaknil na levo stran cestišča, kar je imelo za posledico, da se je mo- torno kolo zadelo v desni del avtomobila, Marinič pa je padel pod zadnje kolo av- tomobila, ki mu je zmečkalo glavo, tako da je bil na mestu mrtev, medtem ko je njegov spremljevalec R. V dobil lažje telesne poškodbe. Zaradi ogrožanja jav- nega prometa je bil Korošec obsojen na lO mesecev zapora in na povračilo stro- škov kazenskega postopka, vendar pa so mu izvršitev kazni odložili za dobo dreh let za kilogram, liter ali komad v sredo, 16. januarja 1957 Čebula 80, česen 100, luščeni fižol 50, hren 100, krompir 12, peteršilj 60, rdeča pesa 30, so- lata (endivija) 50, špinača 100, zelje v glavah 25, zelena 50, korenček 50, ohrovt 25—30, ko- ruza 35, pšenica 35, koruzna moka 40, ajdova moka 50. ko- ruzni zdrob 50, ajdova kaša 130, prosena kaša 90, surovo maslo 450, zaseka 300, mleko 30, sme- tana 140—150, sir 80, koko.si 350—450, piščanci 280—500, ja- bolka 25—30, jajca 20, kisla re- pa 40, kislo zelje 60, motovileč 100, ječmenova kaša 90, mešano suho sadje 50. Slcopa^r&o slotno nlaču.iemo po 8 dinarjev za kilogram — Imamo nap rodaj VECJE ŠTEVILO KOS.\R IZ ZELENE VRBE z a krompir po 170 dinarjev PLE l ARf^A X O. 1. P ^a^ OPOZORIIA) STARŠEM, VA- RUHOM IN SKRBNIKOM Družinski člani mladincev, ki ži\'ijo v 5ikupnem gjcuš'ke vzgo- je, so dolžni, da v loku od 8. do 15. dni od nastopa spremembe prebivališča, smrti ali ne.stanek mladinca prijavijo pristojnemu občinskemu ljudskemu cxiboru ali ki-ajevnemu uradu. Prav ta- ko je prijaviti morebitno izdv- ževanje kaiini za-pora, ki traja več kot 30 dni. Neprijavijanje nastalih spre- memb in izguba knjižice prtd- vojaške vzgoje, ki je Lstočisno regrutni dokiiment, se smatra kot neizvajanje zakn>nskih ob- veznosti. Proti omenjenim ose- bam se bo izvajal 145. 149 in 151. člen Zakona o Narodni obrambi. Ofkraj-ni odbor PVV Ptuj ROJSTVA, POKORE IN SMRTI na ptu.)skem mestnem področ,tu v preteklem tednu ROJSTVA: Marija Ovčar, Ki- dričevo 26 — hčerko; Terezija Maroh. Zabovci 31 •— Matildo; Neža Bombek, Markovci 33 — Ii-eno; Terezija Soi-čič. Ločki vrh 46 — Marijano; Katarina Majcen, Kidinčevo 11 — Danico; Beri^ Jager, I-ovrenc 31 — Pe- tra; Ana Koren, Trniče 54 — Miroljutca; Rozina Marinič, R:t- merk 17 — Jožeta; Rozalija I>re- venšek. Lovrenc 68 — Antona; Marija Kolarič, Ormož — Ma- rijo; Terezija Planjšek, Ptuj — Romana; Agata Kozina, Ptuj — Mai-ico. SMRTI: Roza Kopič, Ptuj, roj. 1888, umrla 9. jan. 1957. Ven- č.eslav Ovčar. Kidričevo 62, roj. 1953, unarl 10. jan. 1957. Jelen LudATjk, Senčak 33. rojen 1916 umrl 8. jan. 1957. Ivan Bratu- ša, rojen 1879, umrl 4. januar- ja 1957. POROKE: Alojz Stanjiek. Ptuj, Vičava 13 — Marija Sko- rovžč, Ptuj. Vičava 13. OBJAVA Bolniglci zavarovalni zavod Slovenje v Mariiboru, Slomškov trg 6 — sedai Bolniš^ sklad za ^^ajenmo pomoč skHcujc 1. obč- ni zbor svojih članov dne 20. januarja 1957 v Mariboru ob 8. uri v dvorani na Slomškovem trgu 6, s sledečim dnevnim re- dom: 1. volitev delovnega predsed- stva; . 2. volitev komisij; 3. poročilo o delu; 4. razprava o delu sitlada; 5. voilitve upravnega in nad- zornega odbora; 6. razno. UPRAVA SKLADA PRODAM gozd, vinograd, hišo z vinsko kletjo in stiskalnico 20 minut od tovarne Majšperk. Vprašati Pišek Roman, Breg 17, Majšperk. PRODAM enosobno pohištvo z malim štedilnikom. Naslov v upravi. PRODAM slioraj nov moški ši- valni stroj »Westa«. Naslov v upravi. PRODAM stavbno parcelo z gradbenim materialom na pe- riferiji Ptuja ob Zagrebški ce- sti. Poizvedbe pri Ceh, Prešer- nova 24, Ptuj. PRODAM hišo pri železniški po- staji Hajdina z vrtom in okrog 60 a zemlje, primerno za upo- kojenca ali malega obrtnika. Ponudbe na Marijo Kozel, Sp. Hajdina 145, p. Hajdina. Kmetijska zadruga Hajdina prodaja sledeče stroje: 1. MLATILNICO ZMAJ (640) 2. DVOVPREŽNI IROSILEC ZA UMETNA GNOJILA, 3. TRAKTORSKA KROŽNA BRANA (Ste;ver). 4. VPREŽNI ŽETVENI STROJ, 5. DVE ŽlCNI BRANI, 6. DVA ELEKTROMOTORJA (4 do 5 KS). Vsi stroji so v uporabnem sta- nju ter malo rabljeni. Prednost pri nakupu ima zadnižni in dr- žavni sektor in sicer do 10. febr. 1957. Po tem roku pa se bodo stroji prodali tudi privatnemu sektorju. Vse infoniiacije pjrej- mete na upravi zadruge na Sp. Hajdini štev. 17. IZGUBILA se je mlada igvska psička pasme »ptiča?« Kdor kaj ve o njej, naj sporoči ali jo vrne proti nu Maru, Ptuj, Rogozniška 11.