9 številka. Ljubljana, v petek 12. jannvarja. XXVII. leto, 1894. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan ivcier, izimli nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatr o-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. _ Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCnna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za taje dežele toliko veC, kolikor poštnina znafia. Za osna ni 1 a plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. —I Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Opravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Deželni zbor kranjski. (III. seja dne 12. januvarja 1894.) Ob '/aH- uri otvori deželni glavar sejo, kun-statujoč Bklepčuoat zbornice. Prečita se zapsnik po-slednje seje in potrdi brez ugovora. Došle prodaje izroče Me dotičnim odsekom v poročanje. Pual. Hribar in tovariši stavijo naBtopao interpelacijo do deželnega predsednika: Ces. kr. železnično prometno ravnateljstvo v Beljaku razpisalo je dvoje tehničnih uradniških h I u ž e b , za kateri so prošnje pri imenovanem prometnem ravoateljstvu vložiti najkasneje do 15 t. m. Zi doklade k prošnjam zahtevajo se mej ostalim ad d): „Documente, vrelche die Absol-virung der Studten an einer technischen H ichschule mit deutscher Uuterricbtssprache nactvveiaen". Od železničnih prog, katerih uprava je pri-deljena c. kr. železničoemu prometnemu ravnateljstvu v Beljaku, teče jih največji del po ozemlji, na katerem stanujejo Slovenci in Hrvatje; gotovo ni torej napaka, temveč caeteris paribus velika prednost, ako je prosilec za katero v obvodu tega c. kr. prometnega ravnateljstva razpisanih služeb zmožen kacega slovanskega jezika. Ako se hoče že zadostiti faktič nemu — b čemer pa Se ni rečeno, da tudi: pravičnemu — stanju Btvarij, tedaj bi se bilo v razpisu zamoglo zahtevati, da prosilec dokaže popolno znanje nemškega kot notranjega uradnega jezika. Način, kako se razpisuje v začetku navedenih dvoje služeb, pa priča, da c. kr. prometnemu ravnateljstvu Beljaš« kemu tu ne gre za dokaz znanja nemškega jezika; temveč opravičena je bojazen, da se bode pri podeljevanji teh služeb oziralo pred vaem na nemško narodnost proailčevo. To pa je ravno skrajno krivično, kajti v bistvu stvari je utemeljena zahteva, da se ne sme nobenemu državljanu zapirati pot do alužeb pri državnih podjetjih. Glede" javnih služeb določa to izrecno zakon s dne 21. decembra 1867, čegar člen 3. prva ali neja se glasi: „Javne službe so vsem državljanom Starčevi spomini. (Spisal Bolu slav Borut.) (Dalje.) Ko sem ga zagotovil, da me zanima zvedeti njegovo zgodovino in da me gotovo toliko pozna, da za srčne bolesti drugih nimam zasmehovanja, poda mi roko in pravi: .Verjamem vam". .Torej čujte," začne z mehkim glasom, »čujte spominu onemoglega starca. Kakor vam je mogoče znano, bil sem profesor; služil sem na več šolah In konečno v najlepši dobi svojega življenja, star krog trideset let, prišel sem v to mesto. Skusil in uiil sem do tedaj obilo sveta in reči smem, da mi sedaj ni žal, a ljubil do tiste dobe nisem, čudili se bodete morebiti, a moje srce, polno najvišjih in najlepših misli) o lepšem spolu ni našlo ženskega bitja, za katero bi se unelo. Ustvaril sem si v srcu nekak uzor, po katerem sem hrepenel — a zastonj. Udal sem se že popolnoma m sli, da mi ne bode dano uživati srečo pri ljubljeni soprogi, uživati zakonsko srečo, katere sem si želel vedno. Vedel sem, kaj tirja od posameznika domovina in človeštvo in hotel sem vsem zadostiti. A kakor rečeno, v tej stvari sgubil sem skoro vse upanje. Tukaj šele, v tam mestu sem ljubil, prti- in tadojikrat.* jednako pristopne". Res, da se službe pri ces. kr. državnih železnicah ne smatrajo za javne službe; vendar je to le formalna stvar. Faktično so to službe ravno tako državne, kakor so državne vse javne službe. Tem manje opravičljiva pa je stvar, zlasti še zato, ker tu c. kr. urad izključuje iz služeb pri c. kr. podjetjih celo vrsto sposobni b in morebiti celo najsposobnejših reflektantov samo zato, ker so svoje nauke dovršili na kakej — in naj si bode tudi c. kr. — tebničnej velikej šoli z nenemškim — na pr. češkim ali poljskim — učnim jezikom. Ker je tako ravnanje c. kr. železničnega prometnega ravnateljstva v Beljaku v stanu obuditi opravičeno skrb vseh nenemških narodov te državne polovice, vprašamo preblagorodnega gospoda zastopnika vlade : 1. Ali mu je znan omenjeni razpis c. kr. železničnega prometnega ravnateljstva v Beljaku in če mu je znan 2. ali ne nahaja, da se protivi duhu državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867 in 3. ali hoče na pristojnem mestu neutegoma storiti potrebne korake, da se ta razpis razveljavi. Hribar, dr. Tavčar, V iš ni kar, Svetec, Lenarčič, dr. Vošnjak, Šuklje, dr. vitez Bleivveis, Murni k. Posl. Hribar in tovariši stavijo nastopni samostalni predlog o dodatnih naredbah g led 6 nedeljskega posvečevanja. Visoki deželni zbor naj sklene: Visoka c kr. deželna vlada se pozivlje izpoalovati na pristojnem mestu k § 2. lit. B. točka 10. minister ske naredbe z dud 27. maja 1885, drž. zak. št. 83, dodatek, vsled katerega bode prodajalcem špecerijskega, kolonijalnega blaga ia delikates v vsem obsegu Vojvodine Kraojske zapovedano, da ob nedeljah zapirajo svoje prodajalnice opoludne. Hribar, dr. Tavčar. V iš ni kar, Šuklje, Svetec, Lenarčič, dr. Vošnjak, dr. vitez Bleiweis. Tresal se je starcu glas, ko je zgovoril besedo: ljubil, in zamislil se je; zopet so ga prevla dali spomini. „Da, ljubil in kako ljubil. Našel sem uzor, po katerem sem hrepenel. Spoznal sem tukaj ženo, lepo in blago, kakor sem si jo slikal v svoji domišljiji. Svananil Bero se Ž njo in jel jo ljubiti, kakor ljubi le tisti, ki ljubi prvikrat s zrelim moškim srcem. Ia ljubila me je tudi Evelina, tako ji je bilo ime. O prijatelj, nimam besedij, da bi vam vsaj v splošnih besedah naslikal tisti trenutek, ko je prvikrat rekla: ljubim te. In potem, ko je slonela na meni, ko sem prvikrat okušal slast njenih polnih usten, ko so se dan na dan vrstili srečni trenotki, sladke ure, ko sem ji tisočkrat in tisočkrat pravtl, kako jo ljubim, ko me je ona vsakokrat s mehkima rokama objela krog vratu in svojo lepo glavo naslonila mi na prsi, potem, potem ---oh I Bilo je prelepo, da, prelepo, ni moglo in ni smelo trpeti dolgo." — — — Ustal je in hodil po sobi. Oči so se mu iskrile mladeniškega ognja, prsa so ae mu burno vzdigo-vala in roko je tiščal na srce. Videlo se mu je, da je zopet prežil one srečne čase, ko plavajoč v opojnih valovih ljubezni ni pomislil, da ga morejo leti valovi pogoltniti ali pa treščiti ob skalo. Stopil je k pisalni misi, vzel ključ is lepa, odprl predal in vzel is njega zavitek. Odvil je papir in zavito stvar gledal dolgo ta molčal. Naposled Utemeljevanje predloga se stavi na dnevni red prihodnje seje. Posl. Šuklje in tovariši stavijo samostalni predlog: Slavni deželni zbor naj sklene: Razmotrivati vprašanje, je-li način, po katerem namerava vladna predloga o direktnih persoualnih davkih (državnozborska priloga 380) urediti dotične deleže posameznih dežel (§ 271) primeren za vojvodino Kranjsko ter ugoden deželnim financam? Šuklje, Vi Sni k ar, Hribar, Svetec, dr. Ivan Tavčar, dr. vitez Bleivveis-Trsteniški. Tudi utemeljevanje tega predloga se stavi na dnevni red bodoče seje. Posl. Povše utemeljuje svoj in tovarišev samostalni predlog glede izvrševanja gozdnega zakona, glaseč se: Visoki deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča, da pri visoki c. kr. vladi izposluje tako izvrševanje gozdnega zakona, da bo do gozdne paše opravičenim živinorejcem osobito po Gorenjskem omogočeno, to pravico tudi res uspešno izvrševati. Mnogi kmetovalci so «e pritoževali, skoro vsi slovenski časniki bo pisali o nedostatkih pri izvrševanji gozdnega zakona in to je napotilo govornika govoriti o pomanjkljivosti gozdnega zakona, da se odpravijo oČ.tai nedostatki, da se zopet povrne mir mej razburjeno prebivalstvo. Istinito je, da ae opravičencem nagaja in da se gozdni zakon krivo tolmači, ki je že itak jednostransko narejen in se ne ozira dovolj nt interese kmetskega prebivalstva. Citira izrek barona Kalaya o gozdnih razmerah v Bosni, ko ga je neki delegat vprašal o njih. Popolnoma primerne so našim razmeram, kakor da je baron Kalay poznal našo Gorenjsko in veljajo tudi za njo. Kruto in trdo se postopa proti kmetskomu prebivalstvu zarad pregreškov, ako živina prestopi prepovedani „zaklinčam" prostor, ki je mnogokrat pri potih. Že gola ovadba gozdnih čuvajev zadostuje, da ae kmeta kaznuje prav občutno. Ljudje se raz- Btopi k meni, poda mi stvar in reče: Jo je b Ia ona, Evelina." Osupel sem zrl na sliko. Gledal sem ženo krasno ko angelj, kakoršne še nisem videl v svojem življenji. V lepem obrazu svetilo je dvoje milih in polnih očij, iz katerih je sijal mili ogenj pobožne in osrečujoče ljubezni, na bisernih ustnih je plaval dobrodejen nasmeh, krog čistega čela so se vili svileni lasci. Da, tako žensko bitje ljubiti ni težko. Gledal sem si ko in gledal in pozabil, da nisem sam. Konečno me vzdramijo starčevi korak', položil sem »liko na mizo in zdelo ue mi je, da sem iz nebeških višin padel mej prozajični svet. Starec pa je hodil in hodil po Bobi. Konečno se umiri, prisede zopet k mizi in mirnejim glasom nadaljuje: bO nesrečni spomini I Menil sem, da sem dovolj star, da je prebolelo moje srce bolečino, a vidim, da sem tak, kot sem bil tedaj. Pač si zarisala usoda s železno močjo neizbrisne spomine v mojo du8o in rešila me jih bode šele zaželjena smrt. Toda dalje! Nekdaj bi se sramoval praviti komu vse to, a danes in vam ne. Ne tožim vam m tudi nočem milovanje, le utešiti si hočem svoje srce. Ljubila sva se torej, strastno ljubila. N sva si prisegala večne ljubezni, ne združenja pred oltarjem — a v najinih očeh si čital vse to. Menil sem tudi tedaj, ds bode tako, a ni mi bilo usojeno." (Konec prlb.) burjajo ia nevolja Siri se v dalnje kroge. Vlada naj naroči svojim organom, da se gozdni zakon tolmači tako, da ne bode na kvar interesom kmetskoga prebivalstva. Navaja razne izglede in Številke, ki govore jasno, kako nazaduje živinoreja veled teh nedostat-kov posebno v Radovljiškem okraji, ki propada v svojem blagostanja Socijalno vprašanje trka na duri, kdor ni gluh in slep, vidi to. Skrbimo da ohranimo kmetsko ljudstvo zadovoljno, ker ono je najbolja za slomba naši narodnosti in državi. (Dobro klici.) Predlog naj se izroči upravnemu odseku, ali po barona Šveglja predlogu združenemu fin. in upravnemu odseku. Poslednje se vzprejme. (Konec prih.) Govor poslanca dra. Laginje v 255. seji drž. zbora dne 15. decembra 1893. Visoka zbornica! Z največjim veseljem morem izjaviti, da moj današnji govor ne bo dolg. Ni treba, da bi bil dolg, ker so zame in za prebivalstvo, katero imam čast zastopati v tej zbornci, Že dovolj povedali častita gospoda dr. Ferjančič in Oregorec. če jima je pri imenovanji obeh narodov služilo ge-ografično ime namesto narodnega, če sta govorila o Jugoslovanih in o jugoslovanskih poslancih, morem le izjaviti, da jaz kot poslanec hrvatske narodnosti, ki zastopa tako Hrvate kakor Slovence, v tem imenovanji ne vidim nikakega razločevanja. Mislim gospo la moja, da je ravno danes dve leti, kar sem govoril o nekem pešanju domovine, in izrekel kot svoje mnenje načelo, da se primerijo vojne, v katerih ne pomrjo vsi, da pa vlada časih tudi mir, v katerem ne morejo vsi živeti. Ta moja izjava obudila je tačas pri mojih rojakih, sedečih v klubu kouservativcev, deloma veselje, deloma ogorčenost. Danes sem v prijetnem položaju, da morem konstatovati, da je tudi novi prijatelj dr. Ferjančič svoj govor tudi s tem začel, da je konstatoval neko pelanje. Ta okret proti levi strani in vendar ne na levo Btran, nego le na levo stran do skrajne meje desnice je za uaše parlamentarne razmere velevažen. Secesijo iz kluba konservativcev cenimo jako visoko in ji prisvajamo velik pomen. Mislimo pa, da visoka vlada tej secesiji neče in ne sme prisojati manjšega pomena, nego smo ga jej prisodili mi in z nami naš narod. Ddoes gre za to, Blišati mnenja poslancev raznih narodov te države kot odgovor na vprašanje visoke vlade, Če hočejo in pod katerimi pogoji hočejo privoliti, da vodi državni stroj, ali če njeno vodstvo odločno odklanjajo. Besede, s katerimi je ministerski predsednik otvoril razpravo, bo bile res viteške in javno mnenje jib je brez dvoma tako tolmačilo, da bo je z njimi precizno pozvalo narodove zastopnike, naj povedd, ali zaupajo vladi in novi parlamentarni konstelaciji, ali ne. Na svoje obžalovanje moram sedaj govoriti z dvojnega stališča. Kot sin iu kot poslanec hrvatskega naroda moram izreči svoje opombe, potem pa se moram postaviti na stališče, na katero v sedanjem položaju ne morem priti in najbrž še dolgo ne bom prišel, na stališče avstrijske vlade. Kot Hrvat vidim, da nam je plačevati v Ziigreb, v Zadar, v Trst, v Budimpešto, na Dunaj, da nam je vrh tega nositi še izvestne druge treske, vem pa, da smo preairo-masen narod, da bi mogli zalagati toliko blagajnic. Tu imamo opraviti z vlado, ki gospodari le delu našega naroda. Mi tega nismo krivi, ker po našem prepričanji in po naših potrebščinah smo vedno želeli, želimo in bodemo želeli združitev vseb dežel, spadajočib diplomatično in državnopravno h kraljeviui in h kroni hrvatski, in to v okviru monarhije. (Dobro!) Da Hino podrejeni raznim vladam, tega sami nismo kar nič krivi; tega so krivi drugi faktorji, namreč tiste večine te visoke zbornice, ki so 1. 1867 in 18G8 sklenile pogodbo z Madjari, pri katerem sklepanju ni imel hrvatski narod kot tak nobenega glasu. S tega stališča je torej vsakemu našemu rojaku v naprej zabranjeno, dovoliti tej vladi, da vodi državno upravo, ali jej dovoliti budget. A če se tudi postavimo na stališču sedanjih razmer, tako mi Hrvati v Dalmaciji in na Primorskem ter Slovenci v slovenskih deželah absolutno in tudi ne za nekaj časa ne moremo privoliti, da vodi ta vlada državno upravo. Nikakor se ne sme reči: Res je in lepo in dobro, a vender segate predaleč; vlada ima imeti sredstva, da vodi državni stroj naprej. To ni resnično. Ako ne dovolimo indemnitete ali celega budgeta, tako b tem še ni rečeno, da se borimo zoper obstanek te države in zoper obstanek monarhije. To so povsem različne reči. ča mi in denimo večina zbornice vladi ne dovolimo proračuna, tako ima to naravno konstitucijooalno posledico, da se imenuje druga vlada, (Tako je!) ki se bo tako izjavila in razvila tak program, da bo dobila nas ia večino zbornice na svojo stran. GospOla moja! O razmerah v slovenskih deželah, na Primorskem in v Dalmaciji se je skoro dan na dan govorilo. V resolucijah, interpelacijah, govorih in predlogih, da, celo v privatnih spomenicah, izročenih poesiaiezoim ministerstvom, nagomilali smo toliko pritožeb, da bi po mojem mnenju, če se vse to zbere, nastala dosti debelejša knjiga, nego so znana gravamina rumunskega naroda na Oger-skem. Tožili smo, kako se vodi pri nas politična uprava, kako vse zavlačuje, kako je lena. Zastopniki prizadetih narodov tožijo že leta iu leta in vender se ni še nič na bolje premenilo. Naravnost sramotno je za cesarsko avstrijsko vlado, da stoji na čelu politične uprave na Primorskem mož, ki ne zna jezika velike večine prebivalstva. Mož more biti rodoljub, če boče to trditi — o tem nečem razpravljati; — morda je dober političen uradnik — jaz mu odrekam sposobnost; — morda je pošten in dobrega srca — ali za upravo Primorske ni sposobea. To vam dokažem s praktično vsakdasjo primero. Mož je bit primoran potovati zadnji čas po deželi. Vsled občevanja z italijanskimi sodeželani in vsled navigacije znajo naši ljudje ponekod nekoliko italijanski. C. kr. namestnik pride, recimo, v Istro. Prebivalstvo ga hoče in ga mora pozdraviti kot nositelja in reprezentanta največje državne oblasti. Ia k čemu se sili? Nemški seveda ne znajo in tudi niso dolžni pozdraviti ga v nemškem jeziku, on pa ne zna hrvatski ali slovenski. Primorani bo torej pozdraviti ga v italijanskem jeziku. V tem jeziku morajo navesti svoja gravamina in tako dobi sploh cela dežela oficijelni karakter italijanske dežele. (Tako je!) Omejil se bom za danes samo na to navedbo, pričakuje in nadeje se, da Njega ekBceleoca grof Fran Coronini v tem ne bo našel nikakega sumni-čenja druge narodnosti na Primorskem. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 12. januvarja. Deželni zbor koroški. V prvi seji deželnega zbora koroškega vršile so se volitve v posatnne odseke. Nemci volili so samo posl. Murija in sicer v gospodarski odsek, sicer pa ni v nobenem odseku slovenskega poslanca. Češke vesti. Klub moravskih čeških poslancev, v katerem so združeni tako Mladočehi kakor Staročehi, se je re dni posvetoval o novem položaju in sklenil resolucijo, s katero izjavlja, da se drži neomahljivo starega svojega programa in da boče vladi delati naj-odločoejšo opozicijo. MlaMoCeSkim članom je klub dovolil, da zahtevajo v dež. zboru s posebnimi predlogi, naj se razveljavijo izjemne naredbe za Prago, naj se za dežele češke krone ustanovi v Pragi posebno najvišja sodišče in uaj se za deželni zbor uvede spiošna volilna pravica — Moravski Čehi so se torej vender odločili za odločnejše postopanje. Uplivalo je nanje gotovo približevanje čeških veleposestnikov k levičarjem. Kaže se, da sklenejo fevdalni in nemški veleposestniki res nekak kompromis. Kak utis je to naredilo na češki narod, si je lahko misliti. Mladočehi niso presenečeui, ker so nekaj takega pričakovali. Združitev fevdalcev, ki niso češko-narodni, z Nemci, je logična in naravna posledica politike, katero je češko plemstvo tiralo sadnja leta. Doslej se je prikrito borilo zoper češki narod, odslej pa se bo odkrito borilo, to je res razloček. Najbolj poraženi so Staročehi. Ti so doslej veleposestnikom hlapčevali in naredili s tem narodu svojemu veliko škodo. Zdaj se pa jedina njih zaslomba, veleposestniki, od njih odvračajo in pripravljajo aa prestop v nasprotni tabor. Kaj čuda, da so postali klaveroi. Vidi se to iz njihovih listov. .Politik" piše: Češko plemstvo je postalo mogočno in znamenito, ker je imelo narod na svoji strani. To je bil fundament njegove velikosti, to mu je dalo zgodovinski prćstige. Plemstvo je bilo tako mogočno, da je velik državnik imenoval Avstrijo oligarhijo, katero vlada 70 ali 80 plemiških rodovin. V tistem hipu, ko se odreče svoji državno-pravni in narodni tradiciji, ni žrtvovalo samo Blavno svojo preteklost na altarju nemških liberalcev, ampak tudi svojo bodočnost, zakaj brez pomoči češkega naroda ali celo zoper češki narod bi postalo češko plemstvo kmalu tako uplivoo in važao, kakor štajersko sli bukovinsko plemstvo. —, „H!as Naroda' je še bolj potrt in pravi •eveda, da so tega koraka veleposestnikov krivi — Mladočehi! Poljaki in koalicija. Poljski državni poslanci so sicer z obema nogama stopili v koalicijski tabor, a$ aato še ne gre trditi, da so gališki Poljaki že dobljeni za svezo z Nemci in soper Čehe in S'ovence. D* je ras tako, avedoči volilski shod, kateri je bil sklical poslanec Rutovr*ki v Tarnovu, kjer je nastal pravi pravcati škandal samo zaradi pristopa napake delegacije v koalicijski tabor. Takisto so se tudi volilci v Prze-myalu in v raznih drugih krajih izrekli zoper koalicijo. Glasila koalicijskih strank molče) o teh dogod-bali populuoma in pišejo načeloma tale, kakor da so vsi gališki Poljaki in njih poslanci uneti in navdušeni za koalicijo. Kako neosnovano je to, se je pokazalo te dni pri otvoritvi dež zbora gališkega. Treba je bilo skrbeti za obsežne varnostne priprave, ker so Lvovski volilci nameravali prirediti veliko demonstracijo zoper poBl. S«czepauowskega, ker je bil v državnem zboru govoril za izjemne naredbe. Z neke strani se je celo govorilo, da se je pripravljal ateutat. Deželni maršal knez Sauguszko ni v svojem govoru niti z beBed>co omenil koalicijo in sicer zategadelj, ker je večina deželnega zbora odločno nasprotna koalciji. Nemci so zaradi tega precej poparjeni. V nanje h imela je komaj okoli 30 udov, gotovo jako pičlo število, ako pomislimo, da je imelo »podporno društvo za slov. visokošolce na Dunaju" v preteklem letu v Mariboru 29 udov, in da ima čitalnica veliko več kakor dvakrat toliko udov. Vender pa se je podružnica prej še tu pa tam oglasila. Ziaj pa je že minilo več let, odkar smo imeli zadnji občni zbor, od onega časa ni duha ni sluha od naše podružnice. Skoro neverjetno pa vender resnično je, da marsikateri sicer iskren Slovenec, ki so je še le v zadnjih dveh ali treh letih preselil v Maribor, še ne ve, da ima Maribor svojo podružnico, Marsikateri bi rad in redno plačeval svoj donesek, pa nikjer nikogar ni, ki bi doneske pobiral; tako zgubi družba sv. Cirila in Metuda vsako leto lepo podporo, katero bi si sicer prav iz lahka pridobila. Pa tudi v drugem oziru je podružnica za Maribor jako potrebna. V čitalnici združuje se samo slovenska inteligenca, priprosto slovensko ljudstvo pa nima svojega društva, in vender imamo veliko priprostih Slovencev, ki so si v svesti, da jih je rodila slovenska mati. Za te kroge bi bila podružnica velike važnosti; pri podružničnih shodih bi se veselili pri domačem petju, radi bi poslušali govore slovenskih govornikov, in marsikateri bi bil pripravljen, tudi nekaj žrtvovati za narodno stvar. Na ta način bi so slovensko mišljenje v mestu bolj ia bolj razširilo in Slovenci bi, Če tudi še le po dolgem trudu, počasi vender dosegli isti upliv in ono moč v mestu, ki jim gre po njihovem številu. Tudi v okolici bi zamogla družba sv. Cirila in Metoda veliko koristiti. Mariborska okolica tiči še hudo v nemškutariji; v okrajnem zastopu so sami Nemci oziroma nemškutarji, kmet voli, kakor mu mestni mogotci velevajo. Tu treba poučevati z živo besedo, kar bi se vsaj v početku najlaglje zgodilo na podružničnih shodih; pozneje bi se dala ustanoviti posebna bralna društva za posamezne fare in občine. Počasi se bodo kmetom odprle oči, da bodo spo znali, kdo jim je v resnici naklonjen, in kdo jih hoče samo izkoristiti za svoje sebične namene. Koliko taki shodi koristijo, vidimo na Koroškem. Na shodih in veselicah, prirejenih po podružnicah, razveseljuje se ljudstvo, ob jednem pa se tudi navzema narodnega duba in ljubezni do materinščine. Tako prodira na Koroškem narodna ideja vedno bolj in bolj. Kar pa je v toli ponemčenem Korotanu mogoče, tudi pri nas ne more in ne smo biti nemogoče. Zatorej bodemo z veseljem pozdravili, ako se bo Mariborska podružnica vzdramila is dolgega spanja. Bivši predsednik preselil se je iz Maribora, njemu torej ni mogoče delovati v tem oziru*, pa saj je še več odbornikov; ta ali oni bode vender našel toliko prostega časa, da bode za mogel stvar vzeti v roke. Naj se skliče čim prej občni zbor, naj se voli delaven odbor, ki bo marljivo doneske pobiral iu prirejat shode. Upajmo, da te besede ne bodo glas vpijočega v puščavi, in da bodemo v kratkem imeli priliko poročati o novem življenji in uspeš no m delovanji podružnice sv. Cirila in Metoda v Mariboru. I. Domače stvari. — (Deželni sbor kranjski.) Razun interpelacije posl. Hribarja, katero prinašamo na drugem mestu, bila je posebno zanimiva v današnji seji precej živahna in dolga debata, ki se je vnela pri proračunu normaluo-šolskega zaklada. Govorili bo poleg poročevalca poslanca K I u n a še posl. dr. Tavčar, ki je s perečo besedo ožigosal najnovejša koalicijska prizadevanja v naši zbornici in stavil primerno resolucijo, dalje dež. predsednik baron H e i n , posl. S u k I j e , P o v š e , dr. vitez B I e i w e i s , baron S c h w e g e 1 , ces. svetnik M u r n i k , nekateri po večkrat. Seja je vsled te akoro dve uri trajajoče debate končala šele ob 3. uri. Prihodnja seja bode v torek dne 16. t. m. — (Osebne vesti) Davčni kontrolor gosp. M ha Lešnik premeščen je »Ptuja v Kaittelfeld, davčni pristav gosp. Iv. Mesner v Ptuj in davčni praktikant gosp. Ant. Pa u se h a s Ptuja v Brežice. Davkar gosp. S po tka premeščen je v Sitarje pri Jelšah in davkar gosp. Ferd. Pichler v Brežice. — (Slovensko gledališče.) „Premogai", izviren igrokaz s petjem iz peresa g. dr. Vodnjaka se bode uprizoril, kakor smo že naznani1 i, jutri dne 13 t. m. Deželni odbor dal je uprav za njo napraviti nove dekoracije; isto tako je preskrbelo dramatično društvo nove kostume, mnogo nove oprave itd, tako, da se bode ta predstava tudi bc*-nično odlikovala. — Ni torej dvomiti, da b>do jutrišnja predstava privabila mnogo odličnega občinstva, naj ji je vender poglavitni namen, da pokažemo, kako napreduje ne samo slovensko gledališče, temveč tudi slovensko dramatično slovstvo. — („Sokolova" maš kar ada.) Kakor je bilo že naznanjeno, priredi se letos maškarada pod geslom „Komarjeva nedelja v Šški*. Odbor naročil je v to svrho za veliko dvorano lepe dekoracije, katere bodo predstavljale obiskovalcem pristno Šiško. Občinstvo se že naprej opozarja na to, da naj obiskovalci, če tudi niso maskirani, pridejo v navadnih poletnih potnih oblekah. Frak in Balonska obleka naj za ta večer kolikor mogoče izgi nets, da bode vtis komarjeve nedelje popolna resnična slika narodnega življenja isti dan. Opozarjamo posebno one, kateri bodo prišli maskirani, da naj se drže večinoma narodnih noš in naj predstavljajo tipe, kakoršni se pri takej priliki resnično nahajajo. Ako želi kdo posebnih informacij, izvoli naj bo obrniti do odbora, kateri mu bo radovoljno postregel s potrebnimi navodili. — (Še nt Jak obsko-Trnovski ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda) so darovali kot oprostilo od novoletnih voščil: Neimenovana 4 krone; po 2 kroni gospe: Ivana Gut-nik, M. Pregl iz Sežane, Neimenovana, Marija Ka-divec. Gospodične: Antonija Pavlic, Aotouija Kadi-vec; po 1 krono gospe: Josipina KoŠiČek, T. Ž., Marija Hlavka, Marija Klarman. Gospodične: Mmka Marovt, Ivana Praprotnik, Anica Praprotnik, Frančiška Suhadolnik, gospodična Ivanka Počkar 40 vinarjev. Skupaj 24 kron 40 vinarjev. — (V mestni klavnici) zaklalo se je v preteklem letu 25 821 glav živine in sicer: 3903 goveje živine, 7941 prašičev, 8652 telet, 2118 kozlov in koštrunov in 3207 kozličkov. Poleg tega je bilo vpeljanega in v klavnici pregledanega svežega mesa 11 717 kilog. Konfhkovalo in uničilo se je 28 prašičev, meso jedne krave in jedne telice in večje število jetr in pljuč. — (Zdravstveno stanje.) V nekaterih občinah Logaškega okraja pojavila se je hripa v toliki meri, kakor še nikdar doslej. V občini Hote-deršice je bilo 4 30 slučajev, to je zbolela je skoro polovica prebivalcev, v občini Črni vrh, ki šteje 1970 duš, zbolelo je okolu 600 oseb, v občini Planina 200, v Ztrth 100, v Gorenjem Logatcu 30, v Dolenjem Logatcu 40, v Idriji pa okolu 100 oseb. Na srečo bolezen ni tako huda, kakor je bila leta 1890. in 1891. Umrl je dozdaj le jeden 62 leten mož. — V Črnomeljskem okraji je ileo-legar nekoliko ponehal in je v dveh občinah še 48 bolnikov. — (O neki čudni dogodbi) poroča Be-ljaška „D Allg. Ztg.", rekoč, da je vedno pripravljena jamčiti za nje resničnost. Posestnik Andrej Čem i k po domače Adamič v Vabnji vesi, pošta Tinje, je bil obsojen pri okr. glavarstvu v Celovcu na 5 gld. globe ali 24 ur zapora. Dne" 9. avgusta lanskega leta malo pred poludnevom prišel je Černik k okr. glavarstvu in je srečal na stopnjicah okr. tajnika g. Klimo ter mu naznanil, da bi rad plačal svojo globo. Uradnik se je prijazno vrnil v pisarno in vzprejel denar ter izročil ČJeroiku potrdilo, da je plačal. Črnik ni več mislil na to, ko pride pred kakimi tremi tedni žandarin iz Grab-fitajna ter javi osupnenemu Cerniku, da ga mora na povelje okr. glavarja barona Mac Nevina odvesti v zapor, da nastopi kazen. Ker k nesreči kmet ni mogel takoj najti pobotnice, moral je z žandarmom. Strah žene in osmero otrok si je lahko misliti, ko so videli, da žandarm žene očeta, kakor kacega zločinca. U Grabštajna odpeljal je drug žandarm čer-nika v Celovec, kjer je noč prebil v zaporu okr. sodišča. Drugo jutro, ko je prišel Cernik pred okr. glavarja, se je pokazalo, da je res plačal svojo globo, da je bil torej popolnoma protizakonito nadlego van in v zapor odveden. Seveda so ga morali takoj izpustiti. Ko bo je mož malo okrepčal v gostilni, ker 24 ur ni ničesar zaužil, vrnil se je in izjavil, da se bode pritožil. Gosp. okr. glavar je dal potem kmetu plačanih 5 gld. globe in 2 gld. za hrano in za zamudo časa! S tem je bila ta čudna zadeva končana. Opravičeno vpraša list, kateremu smo povzeli to vest, je li take dogodbe pospešujejo pravni čut mej narodom ter pravi, da je vsaka opomba glede na prejšnje slučaje odveč. — Tako poroča nam nasprotni list o delovanju barona Mac Nevina. — (Iz Gorice) se poroča, da je bila tudi tam poslednje dni Bilna burja in tak mraz, kakor ga Že več nego deset let ni bilo. Po mestu tekoči potok bil je ob krajih zamrznil, kar se zgodi prav redko. Prebivalci pretrpeli so mnogo, ker hiše niso zidane tako, da bi se dalo v njih uspeŠoo kuriti. — (Samomor.) V Trstu našli so v .bosco dei pini" elegantno oblečenega moškega s prestreljeno glavo. Mrtveca so odvedli v mrtvašuico k sv. Juatu. Iz pisem, katera je zapustil samomorilec, so upoznali višjega finančnega uradnika, da se je zaradi tega usmrtil, ker je bil premeščen v neko drugo m 'sto (Opavo). Bil je melanholične naravi in je bržkone v duševni zmedenosti segel po revolverju. — (Hrvatski umetnik v tujini.) Hrvatski rojak gosp. Ljudevit SveČenski, član Kneiselovega kvarteta, ki je slavno znan tudi izvan Amerike, uživa preko morja prav lep umetn šk glas. Nedavno izvedel je ta kvartet novo simfonijo Dvofa-kovo. Skladatelj sam, ki je ravnatelj na konserva-toriji v Novem Jorku bil je navzoč pri koncertu in je bil ves navdušen o izvedbi. Listi, kakor „New-York-Hurald" in ostali izražajo se najpovoljneje o uspehu. — (Čuden g ob t v kavarni.) T '„8. url zvečer. ~*nj Štev. 36. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr. pr.564 V soboto, dne 13. januvarja 1894. Frvlkrut: Igrokaz s petjem v Štirih deJAOjih. Spisal dr. J. Vosnjak. Zbora Rudarjev bojni kilo" in „Rudarjeva molitev" zložil dr. Benjamin Ipavic. Režiser g. Igu. Borštnik. Novi kofltoml. — Nove dekoracije v premogov! JHiui priredil Kledaliakl mojster k- A. Blttner. Začetek točno ob 'jt&. uri, konec po 10. uri zvečer. XDrca,m.3.tlčn.o društvo. Pri predstavi svira orkester slavnega pespolka Leopold II., kralj Belgijcev St. V7. TJHtopilIllll s Parterni sedeži od I. do III. vrsto 90 kr., od IV. do VIII. vrste 60 kr.. od IX. do XI. vrste 60 kr. — Balkonski sedeži I. vrste 60 kr., II. vrate 50 kr., III. vrate 40 kr. — Galerijski sedeži 30 kr. — Ust op ni nt* v lože 60 kr. — Parterna stojišča 40 kr. — Dijaške in vojaške ustopnice 30 kr. — Galerijska stojišča 20 kr. Sedeži, ložo in ustopn ce ae dobivajo v stari čitalnični trafiki v Šeleuburgovih ulicah in na večer predstave pri blagajnici. V abonement na sedeže se ustopi lahko vsak dan. Blagajnloa se odpre ob 7. url zvečer. Prihodnja predstava bode v četrtek, dne 18. januvarja 1894. „LJUBLJANSKI ZVOH" •ton sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Tujci: 11. januvarja. Pri IffMllel: Geiringer, VVagner, Eger, Singer z Dunaja. — Pick is Budimpešte. — Brsnne iz Kočevja. — Pl. Scula iz Beljaka. — Boilon iz Bleda. Pri Mlonu x L acb, Boskovits, VValter, Rosanis, Ver-bai či£ z Dunaja. — Hifuer iz Zagorja. — Perko iz Lvova. — Križaj iz Št Petra. Pri bavarskem dvorni Bizjak iz Most. Pri (uineiii kolodvora* Kol eaen iz Kočevja. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. a =8 »—t 7. zjutraj 52. popol. 9. zvečer V4»> f) mm. 741 6 ni! 747'6 mm. —5 2° C — 2 7« C —82' C i s), vzh. obl. si. vzb. jasno si. vzb. jasno 1 0 00 mm Srednja temperatura —5'4°, za 8*8* pod normalom. nDijL23.a,j33£3i borza dne 12 januvarja t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. Skupni državni dolg v srebrn .... 97 „ Avstrijska zlaU renta....... 119 , Avstrijska kronska renta 4"/„..... 96 , Ogerska zlata renta 4°/0...... lili , Ogerska kronska renta 4°/0..... 94 „ Avstro-ogerske bančne delnice .... 1037 „ Kreditne delnice......... 854 „ London vista. . . ,....... 124 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 61 , 20 mark............ 12 , 20 frankov . . . ,....... 9 „ Italijanski bankovci........ 43 „ C. kr. cekini .. ........ 5 „ kr. I);.e 11. januvarja t. 470 državne srečke iz 1. 1H!>4 po 250 gld. Državne srečke iz I. 1H64 po 100 k Id Dunava reg. srečke f>° '„ po 100 gld. . . 128 Zemlj. obč. avstr. 4'/,0/o zlati zast. listi . 121 Kreditne srečke po 100 gld...... 195 Ljubljanske srečke........ 28 Rudolfove srećke po 10 gld...... 28 Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 154 Tramway d mM. velj. 170 gld. a. v. . . . 274 Papirnati rubelj......... 1 145 gld. 196 . 15 90 20 70 70 65 60 m 02 Vi . 10 . tO«/, n 50 „ 87 . 50 kr. 2Š ; W - 50 ; 60 ! 60 u 33 ! Zahvala. Za mnogobrojne povodom smrti naše iskreno ljubljene nepozabne hčere, oziroma sestre, gospodične Emilije VVitschl učiteljico mestne nemške dekliške šole v Ljubljani nam od blizu in daleč ustroeno in pismeno došle, našo bolest olajšujoče dokaze odkritosrčnega pravega sočutju, — za vse dragi ranjki od znancev, prijateljic, od častitih součiteljio iz Novega Mesta in okolico in od gospodov deželnega stavbinskega urada podarjene vence, — za jako mnogobrojno mleležitev pri sprevodu umrle k zadnjemu počitku, četudi je bilo vreme neugodno, in za sveto mašo zadušnico, katera bo je 10. t. m v stolni cerkvi v Ljubljani vsled ukrepa slavnega učiteljskega zbora mestno nemško dekliške šole v Ljubljani brala v spomin sedaj v Gospoda počivajoče ko leginje, — izreka svojo najglobokejšo zahvalo (69) rodbina Witschl. VLjubljani-Srehruičah (na MarofuJ pri Novem Mostu, dnč 12. januvarja 1894. C. tf. glavno ravnateljstvo avstr. drž, mm Izvod iz Toznega reda veljavnega od 3.. olctoloro. 1893. Nastopno omenjani prihajalnl in odhsjalnl časi označeni ,o v trertnjrerr<>i>*kr»n čast*. Srednjeevropski čaa je krujnemu Ćaau t Izubijani mm 9 minuti naprej. Odhod U LJubljane (juž. kol.). Ob 1». uri a min. po nori oaebni vlak t Trbiš, Pontabel, Beljak, Celovec, Fraiiieiinfestn, Ljubno, Dunaj, tem Helsthal r Auiih, Iiohl, Omunden, Solnograd, Lend-Oaatein, Zeli na jeseru, Sterr, Lino, Bu-ilojevlce, 1'lzeuj, Marijino vare, K^er, Kranoove vare, Karlove vara, Prago, Draidane, Dunaj via Amatettan. Ob 7. uri OO min. tjutr^f osebni vlak v Trhli. Pontabel, Bidjak, Celovec, Franaenifeate, Ljubno, Dunaj, čoa Belsthal v Solnograd, Dunaj via Anuitet ten. Ob 11. Mri SO min. dopoludne osnimi vlak v Trbla, Pontabel, Holjak, Celovec, Franiansfeate, Lijubt.o, Dunaj. 06 4. uri 3tO min. popoiudne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Dend-Oaateiu, Zeli na jeaeru, Inomoat, Bregnic, Ourib, Oenavo, Pariš, Lino, Ischl, Budejevice, Plsenj, Marijine vare, Eger, Fraucuve vare, Karlove vare, Prago, Draidane, Dunaj vla Amatetten, Prihod v Iajubljano (juž. kol.). Ob B. uri 85 min. mf\ttr»§ oaebni vlak a Dunaja vla Arnitetten, Oras-dan, Prage, Franoovih »arov, Karlovih varov, Bgra, Marijinih varov, Plznja, Budejovio, Solnograda, Llnoa, Stejrra, Iachla, Omundena, Zella na jeaeru, Land-Gaateina, Ljubnoga, Beljaka, Celovca, Franaenafeate, Trbiia. Ob 11. uri »f min. dopotudnm oaebni vlak a Dunaja via Amatetten, Draidan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Bgra, Marijinih varov, Plznja, Hud oje vic, Solnograda, Iachla, Omundena, Llnca, Stejrra, Pavrisa, Oeueve, Curiha, Bregnice, Zella na jeaeru, Dend-Oaateina, Ino-mosta, Idabnega, Celovca, Pontabla, Trbiaa. Ob 4. uri 83 min. jtopolttoln« osebni vlak a Dunaja, Ljuhnega, Beljaka, Celovca, Vransenafeate, Pontabla, Trbiia. Ob 0. uri »7 min. mvermr oaebni vlak a Dunaja, Ioutmoga, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiaa. _____ Odhod Is LJubljane cjuž. kol). Ob 0. uri HB min. a>m(r^V^; . (^'2)M.idlinf.D««J. nah. >*fi» ™ \ ""»»en samo, če imata oavod in S oblii varstveno ZHtunko in podpis, ki je tu zraven; torej naj se pazi in zavrne vso manj vredne ponaredbe. Priatm-fra i mu jo v I. |ul>-l.fanl J. Svvoboda, IJ. pl. Trnkrtczy. G. Picpoli, L. GreAel; TKudolfovem S. pl. Sludovič, F. II stik a ; \ Kisni u I Iv u ,J MoCnik *, v C«lovol A. EfTffur, W. Tburmwald, J. Uiruba-cber; v II resah A. Aich-ingor; v Tr«u (na Koroškem) C Menner; ▼/ lt«*l|taku F. Sch.ilz, Dr. E. Kumpf; v Oorlel G. li. Pontoni; v Wolfa* h«>rf(ii A. Iluttt; v Krta-n|l K Savnik; v Kssđ-Konl C. E. Andrien; v Idriji Josip Warto; v Hndovl|lvl A. Roblek; v Celji J. KuuferHcbmid. HluJ.ba Razpis službe. Frl deželnem kis)i^<»vo