OGLASNIK.
"J*
V. o/.irom na 1", «I;i se inu mw» knjiSovnn podjetje Imi-ili v. mtmlnimi toi  ' Za Bvolovnli s«« mini na-i  prijalo.lji,  da bi porabili pQ dve aH U*i ptftuli platnic sear
l-.iiil.."!      tr     ilC'llii     lipiriilli.
Cona oglasov znaša s kr. ai väiko üouparoil-vrsWcoj vbčkral po prt <3L0-
„Goriška   tiskarn a",
Andrej   Gabršček
v Gosposki ulici fil'. 0. izdaja i tsiipiji; „Sut ta gld. 4'^üj *!'!'i rfiôret" gld. 0*80, „Slovanska knjižnicah gld. Î'GO iili pu \-l ki*. snu[! î, „I 1 Kin n o vam on to* gld. ;V—, SK nj ižn Ich za mladino" (trdo-" vezana po 0 poj) gld. 1*80 ali po lo kr. snopič.
\ao tiskovino za cerkveno nnicto. solo^ ZnjianHlyn, po-*ifi, sudi-»";!, za trgovce in Obrtnike.— rosotnice v elbgantnili šaluljah.'
Ani. J er eli é,
v Semeniški ulici in v.n vojnai
V   Obeli   prodajalnk-ali   VBel] livl>-imi'  '/a   pisarno. Vole  Ili Uladt /a rrlanje.   —  K iijign vo/n l'/diditVahiiia .-.olskili  in družili ki
Alliez, Do-Au-
¦.  Ivan Dekleva.l Ko-
voleli-ix'i: v. viii"iu. luni v svojih  Ui'teli   vsuh  vrstijuil-in istrska v.na. Cono /invnie.       ,,\x l(
i'    ill
i0
».

'dini
40
m                         .    ¦ ¦
-,
'li Snopič. 28.      Y Gorici, 24. okt. 1894.      Cena 15 kr.
CjiaBHHCK»H
BnoJiioToftä.
JJOVAJÎS^
%'
KNJIŽNICA.
*
Urejuje in izdaja -
Andr. Gabršček.
Fetd-GsotlctniGa
rojstva
ča.
' 1844. - 15.' Dhto&ia — 1B94.
¦
Tiska in zalaga .Goriška tiskarna" A. Gabršček v Gorici, Gosposka ulica štev. 9
tiskarni" A. Gabršček v Gorici vsakih 11-pnl. (lena  posamičnemu  snopiču je 12 kr.
•1'nij
v za mo-
izhaja   v   „Gorišk
snopičih od 3 de
naročnike pa po [tO kr.   Naročnino je pošiljali naprej  in če le
goče najmanj za 110 šnopičev skupaj. Doslej so izšli sledeči snopiči :
Snopič I. Obse)TI na 80. str. zgodovinsko povesi „It a I. ni j r" : češki spisal Jan Vivra, poslovenil Petrovič. Dodan je¦/,._¦,,-dovinski spis o dobi, ko se je vršila .la povest.
Snopič 2. Slranij (it. I. „Pojdimo za Njim", povesi. II,'j A n-gclj", slika iz poljskega življenja. Spisal Henrik Sien kiewiez, prvo poslovenil Petrovič, drugo j Fran Sestrin - lil. Dodana je krasna hrvaška pesem „Stanku Vrazu'% spjevar August Še no a.
Snopič 3.  Slranij 08.  I   „Slučajno",   povesi:   ruski   spisal
Polevoj.  Poslovenil J. Kogej.                                            . SiL>-^
II. „Amerikaner," povest; spisal 1. 1. Jasinski, poslovenil .1 Kogej. — Dodan je pisek o pisatelju Polevem.
Snopič 4. „Prolivja". povest iz slovaškega življenja; spisala ,jnd-mila Po d,/a v o r i nsk;'i, poslovenil An on y m. - Doda!ek o Slovakih in pisateljici, — Azbuka za Slovence, Srhe in Ruse. ¦- Gregorčičevi pesmi „Domovini" in „Pri m r-I vaš k e ni odru"  v azlmki.
Snopič 5. 1.  „Ces a rja je bil šel gleda l". Humoreska.    . II. „Pravda".  Humoreska.  —   [II.  „P r e v ž i t k a r".   PuycsL Vse   lii   iz  lužiškega jezika  poslovenil Simon Gregorčič in|. _ IV. Članek: „O baltiških Slovanih in Lužičauili". (Spisal  Simun Gregorčič ml.
Snopič 6. in 7. — I. „Stara R oni a n k a". Povest. Pojjski spisala E. Orzeszkova; preložil Vekoslav Ben kovic'.
Snopič 8.       I. „Mali Zlalko". Češki spisal Jos. D.   Konn„| : preložil  Vekoslav Denkovič. —   II.   „Pogumnim   Bog m a tr a". Božična pripovedka.   Ruski   spisal  P.  K.   Pole' preložil  J.   J.   Kogoj. — III. a. „Materne solze".  PeL
po-
sem. Ituski zložil Nekrasov.  b.   „Pesem   obsojencev".   Pisem istega pesnika. Ohé preložil Iv.  Vesel-Vesnin. c. „Slovanjs m». Češka, tudi Slovencem dobro znana pesem. Snopič 9. — I. „Žalostna svatba". Povesi iz življenja poljskega naroda. Spisala  Valerija   Mor/.kowska.   Poslov.   Polinr Kj-i II. „Kako sem izpove d oval T j r k e". Češki spisal Jos Holeček.  Poslovenil t Pran Geslrin. Snopič 10.   — „O s v e l a". Povesi o razmerah v človeški  dl|rjLbj XV. stoletja.  Češki ^lisaTDriigolin  Sabina.  Poslovenil Radfsl;lv Knallič. —  „S t rie M a r l i li e k". Obrazek s Slovaškega, tieški spisala tlahrijcla,'PieissoMi.  Poslovenil t Fran Geslrin. Snopič   11. 12. 13xftn i*. -  Odiseja. Fovcsl slovcuf ki mlarfjm Prosi o po Rinifiju spisal Ar.diej Kragelj.

„SLOVANSKA KNJIŽNICA".
Snopié 28.      V Gorici, 24. okt. 1894.     Cena 15 kr.
petdesetletnica
rojstnega   dné   slavnega   pesnika
Sim ona   9 re gorčica
1844. - 15. oktobra - 1894.
z dodano tzbirko
domoljubnih njegOTih pcsmij.
Tisk. in zal. „GoriJku tiskarna" A. GrtnîSefc

Gregorčičeva pctdesofleinica rojstnega dne.
Dné 15. t, m. je dovršil naš slavni pesnik Simon G-r e go t i č petdeseto leto svojega življenja, Ob tej priliki se je narod hvaležno spominjal slo-večega samotarja na gradiškem holino pri Renčali in iz dna najplememtejših slovenskih src so puhtele proti nebu vroče prošnje, naj bi ga Bog ohranil do pozne starosti zdravega in čvrstega na duhu in telesu.
Slovensko časopisje se je spomnilo tega dneva in v prav presrčnih besedah je izražalo narodova čuvstva pri tej priliki. Tudi „Slovanska knjižnica" se pridružuje Gregorčičevim častilcem s tem, da je posvetila ves današnji pomnoženi snopič slavnemu pesniku.
Goriška „Soča" od 12. oktobra je prva na kratko naznanila to petdesetletnico, takoj drugi dan pa sta se obširneje bavila ž njo ljubljanski „Slovenski Narod" in tržaška „Ed i nostJ, za njima pa več ali manj ostali slovenski in razni drugi slovanski listi.
„Slov. Narod" je priobčil jako toplo pisan uvodni članek, v podlistku pa krasno pesem dičnega učenca slavljenčevega gospoda Antona Fun-
1*
— 4 —
tek-a. O tej pesmi pravi ,,S 1. N ar o d", da se naslanja tesno na G r e gorči če ve poezije in da nekateri slavljenčevi verzi so sprejeti vedoma in nalašč vanjo.
Nase pero je preslabo, da bi mogli dostojno povedati iskrena čuvstva vsakega zavednega rodoljuba ob priliki, ko je dopolnil ta sloveči Slovenec petdeseto leto svojega blagoslovljenega življenja. Zató zberemo na tem mestu razne glasove v slovenskem časopisju, ki naj pvedočijo našim čitate-Ijem, kak duševni velikan satmije na gradiskem griču poleg leno vijoče se Vipave.
„Slovenski Narod" z rine 13. oktobra piše v uvodnem članku mej drugim :
Z juteršnjim dnem završi petdesetletnico mož, kateri je v p r e r e d k e m številu onih, ki so vredni, da se jim narod slovenski vsaj ob tako imenitni priliki globoko, globoko pokloni.
Pesnik X. bo praznoval 15. t. m. jubilej svojega rojstva! Ali se še spominjamo, kako se je Slovencem godilo z našim ljubljencem X-oni!'' Sicer ni še dolgo tega, ko je ta, tacaš se brezimni „poet svoje vazslresene ude zbral"; ali ker je dandanes svet ves zatopljen v materijalne krubolcvine in politiške skrbi in zategadelj pozabljiv in silno kratkega spomini. ne bode morda odveč, ako si z dvema, tremi besedami pokličemo v spomin Liste čase (1. 1882.) — Z nepopisno oduševlj en ostjo so sprejeli Slovenci „Poezije S. Gregorčiča". Kot „z 1 a t o knjigo" jih je pozdravil   „Ljubljanski Zvon",   a
— 5 —
pokojne „Zore" kritika, ki je bila nekoliko zlo voljna in nergajoča, je našla ogorčen odpor. O razprodaji „Zlate knjige" se je zvršila imenitna stava, ki je povzročila, da se je po bliskovo razprodalo Čez tisoč i z ti sov, v nas Slovencih nezaslišano število. Vse to nam stopa, pišočim te vrstice, tako živo pred oči, kakor bi bilo včeraj".
„Gregorčič ni samo velik pesnik in zategadelj velik dobrotnik narodov, ampak je tudi narodni trpin in m h č e n i k. Že spričo tega torej zasluži, da ga slavimo na tem odličnem m e slu. ki je sicer prihranjeno političnemu razmišljevanju in političnim borbam.   Sodi   pa   semkaj   tudi   kot          političen
pesnik! „Političen pesnik?" se zavzemó naši citateci; aH ni to degradacija in profanacija našega vzorov polnega ljubljenca? Nikakor ne ! Poznamo tisto kritikovsko strujo, ki priznava trajno klasično vrednost le onim slovstvenim proizvodom, ki so vzvišeni nad vsakdanje potrebe, nad politična in druga neizogibna vprašanja, ki nam jih šiloma zastavlja sedanjost. Toda obsojamo to strujo. O pesniku pravijo svetožalci, da nosi v sebi „al' pekel al' nebo", da čuti gorje vsega trpečega človeštva itd. Ne vemo, ali je tako preabstraktno, premeglo-vito sožalje človeku, če tudi pesniku mogoče. To je pa neovržna resnica, da so najboljši možje vseh Časov in vseh narodov preživo čutili svojega na roda srečo in nesrečo, bedo in sramoto, ter so bili največji p a t r i j o t j e. T a k p a t r i j o t je tudi
— 6 -
Çrregoreifi; in pesni, v katerih objokuje potuj-čeno zemljo ali pa nas liki Tirteju ali Solonu bodri na odpor, so res napojene s srčno njegovo krvjo. Nas slavljënec pa se tudi sam zaveda te visoke politiške misije, kar nam bi lahko potrdil marsikdo, ki je imel čast in radost biti v družbi njegovi. Ne moremo boljše završiu te nedostatne eastitke pesniku - prvaku, nego da izrečemo željo : naj se mu skoro posreči popolnoma zaceliti dušne iti telesne rane, ki mu jih je zasekal hudobni svet; naj se spomni spet svojega vzvišenega zvanja, vzkliknivši s Preširnom:
„Vendar peti jaz ne jenjam!"
Božjega solnca žarki, ki se tako radodarno usipljejo na sedanji Gregorčičev dom, na rajski holmec, ter rode ognjevito vipavsko kapljico, naj v obilici prodirajo pesniku globoko v srce, naj jih srka njegova duša, prav kakor tisti zlati žarki, o katerih nam poje on sam v „Primuli". Oni solnčni prah. ki se zarije v prst in zavije v mah, obrodi spomladi bogato — trobentice :
Stotisoč tam trobentîc piska Glasan pozdrav domu v nebo.
Iz pesnikovega srca pa naj nam vzniknejo iz zavžitega solnčnega prahu — zlate pesmi :
„In pesmic stotisoč prisineje
Se tam, kjer mrl je soinčni prah!"
— 7 —
Prej omenjena   Funktova   pesem   pa siasi*) :
Simonu Gregorčiču
ob petdesetletnici njegovega rojstva dné 15 oktobra 1894.
V  delavnico sem Tvojo zrl, Kjer genij Tvoj nam jasne vzore Presnavljal je v umetne tvore,-
V  njih žiješ, v njih ne boš umrl ! Utrujen se mi zdiš kipar,
Ki po stvarjanji vsega dneva, Ko že večerni seva čar In k miru zvon iz lin odmeva, Umetni dom je svoj zaprl, Utrujen pač, a strt nikdar! Večerni žar na Tebe seva, In vse nebeške slike tiste, Ki jih strmečiin si očem Razgrinjal Ti, kot solnce čiste
V  večernem soji gledam tem . . . Kdo ve, morda na praznik Svoj Kot v sanjah sam jih gledaš tudi ! Dej, ali se okó ne čudi,
Ko prédte stopajo nocoj Podobe mile, ljubeznive,
*} Iskrena  hvala   odličnemu   pesniku, da nam je volil ponatis. Ur e tin.
— 8 —
Ne mrtve, nego bodre, žive,
Ko stopajo, kot da nikdar
Ob njih razsajal ni vihar,
Ki ves jim hotel kras je sneti,
Še več: razbiti jih in streti P — —
Ko delavnico si zaprl,
Vihar teh slik ni> Tvojih stri :
Branili smo jih zdušuo sami,
Da žile bi na vek med nami . . .
Kakó njih zbor v spomin Ti sili,
Kako je živ, kakó se mili,
Med njimi Ti stojiš molče,
Molče oziraš se na njé ! . .
In tesna soba se odklepa,-
Iz neme cele v živi svet
Strmiš zamaknjen in zavzet —
Glej, tam je zemlja širna, lepa,
Tam božja se iskri priroda,
Ki dala Ti je zlatih sanj;
Tam zunaj z jasnega si svoda
Pozival zvezdo srečnih dnij
Na rod, ki živel si le zanj ! . . ,
Krasan je pač nebeški sij,
Ko v zlatem snu sveta odkletev
Uzrl strrnečih si očij,
A strah, ko mrak nebo zastre,"
Da kmetu bi uničil setev,
Da nadeje konča mu vse!
Prizor si gledal tak mračan,
- y -
Brezupnega si videl kmeta, Ki molil, prosil je zaman — Tam oljčina mladika sveta Pregnala je vihar strašan ! . . . Pred sabo snežno Kres ravan, Po nji se jasen bliska dan, Tam raj planinski se prostira,
V  njem skate mlad, vesel pastir In peva, peva v rajski mir . . . Srce ti gine in umira !
In ondu, glej ves božji vrt Pred tabo jo kot v snu odprt,
V  njem tajnih gledaš sil stvarjanje, Iz bitja v bitje presnavlJanje,
Vse to budi Ti svete sanje . . . Priplula je pomlad z neba, Na senčni veji ptiček poje —-Kakó Te mami pesem ta, A bol prešinja srce Tvoje; Ob Tebi klije sto cvetlic, StotisoC tam trombentic piska, Domov v nebó zveni njih klic, Od radosti srce Ti vriska ; Tam zreš cvetice na gomili, Spomin ob njih Te žal posili : Morda so le izraz kesanja, In roka, ki jih zdaj sadi, Sadila njemu, ki tu spi, Le trnje je nekdanje dni — —
—  10 —
Na grobu rajši naj poganja
Ta črni trn, ëegar osti
Zadirajo se  v trudno nogo,
Da trepeta srce ubogo ! . . .
A Tebi ne ! Dull silni Tvoj
Trpi brez tožbe vsako togo,
Ponosni duh se Tvoj ne klanja.
Saj streti ni ore ga vihar,
Podreti pa nikdar, nikdar!
A ko trpiš v brezglasni boli,
Ne vživaš sreče sam nikoli:
Srcé odpiraš in roke,
Ua lajšaš bratovsko gorje I
Ni Tebi žitje praznik lé,
Ne, delaven je žitje dan,
In ne le, kar zahteva stan,
Kar more, to je rnož dolžan
Storiti bratu, domovini,
Ki ves jo svet tepta z nogó,
Kateri s slavo in častjo
Ovij glavo Bog trojedini,
Ne s krono, trnjevo tako ! . . .
Na polji znamenje stoji,
Podoba krasna v njem žari :
To znamenje srce je vneto,
V tej sliki Kres očino sveto. — —
Prispel na solfino si ravan,
Kjer tuji Ti zvene glasovi ;
Kakó strmiš na njo mračan —
— 11 —
V nji naši so samó grobovi! A tu ! Rod Kije tu svetnik, Ki stiska-ga ohola moč; Za narod ta mogočni vzklik Zveni Ti v pepel nično noč : Le vstani, rod ob tla teptan — Prišel ti je vstajenja dan ! Kako na bregu bistre Soče Kipi srce Ti v prsih vroče : Ta voda bodra v tok strašan Narasi, kadar tujec z juga Prišel bi na to plodno plan, Da rod bi naš bil tujcu sluga In tujcu last ta  krasni svet! Za rodni svet spe roj neštet Po cesti beli v boj krvavi ; Tja sred sovražnih plane čet, Da bo le dom, naš dom otet ! Kak bil vihar je na planjavi ! Srce, roke cesarju vsak Za vojsko je podal junak, Oboje pa na vek dekletu, Ki zanj molilo je v trepetu ! Kakó jih zopet zreš nocoj Dekliške slike Svoje žive, Takó lepe in ljubeznive . . . Kakó li pogled bistri Tvoj Zataplja se v očesee milo. Kjer se nebo je odklenilo,
-   1Ü  -
Nekdanje srete Tvojo raj : En sam pogled sreč užge, Da plameni nam vekomaj ! . . . Pod góro gré mladó dekle, Gré v sveti noci, da uzre V potoku dni prihodnje vse, Ki jih nebó ji prisodilo; Tam vene cvet dekliški  mlad, Po vrtci vzetem mré brez nad ; Tam čez ograjo  vrtno gleda, Željno mladenka gleda bleda, Ker njega od nikoder ni ! Prizor se spet ni i drug odkriva : Tam romarica ; glej, hiti Čez hribe, čez doline tri Na žalni grič, kjer v smrti snîva Vojak udan le nji, le nji . , , In vidiš li, kako si venec Nevesta devlje okrog senec Da gré k poroki, ko nebo BlesleCih hode zvezd polno — Tam čaka jo srcé zvesto ! In glej mi na zeleni gôri TjEsarje tri v jutranji zori . . . Tja dojde dekle, mlad tesar Pa stese mi precudno stvar, Ki rakev pač mrtvaška ni — Ne, postelj se mi pirna zdi ! Na trgu žid je liSp razstavil —
— 13 —
Nikar ga, dekle, ne kupuj ! Kaj lisp ti bode taksen tuj : Bog sam je lepšega pripravil, Dui na život ga viLki tebi, Najlepša sama si na sebi ! Zamaknjeno nevesta tam Po majki, ljubci se ozira ; Srce drhti ji od nemira, Ko skoro gré odtod drugam, Kjer žena bode kraljevala In srečna dom osrečevala. Blesti obroček se drohim Na prstu ji, lepó skovan — Pomembe poln je to simbol, Spremnik je skoz radost in bol ! Bog te varuj, da ves tvoj cvet Med d eco pomladi se spet  — — Oil, vidiš li, kakó se klanja Nad zibelko, kjer mirno sanja Nje angeljček . . . tisoč prošnja Hiti v nebo ji do Bog;i ! Daj Bog, da se ne zgrudi kdaj Ob smrtnem odru. kjer mrtvo Počiva dete ji bledo — Takó ji sreče ne končaj ! — — — Kaj vidim ? . . . Sredi belih rož
Na črne ni odru spa va mož-------
Mrlič mi znan, znan ta obraz  — Bolest srce mi izprehaja-------
— 14 -
Pobegni, jadni mi prikaz ! Ob tem prizoru meni vstaja Le jeden glas, in z mano grudi V molitvi se ves narod tudi .• Ti, ki si naš proslavili sin, Kot malo nam nebo jih dalo, Ti naš ponos, ki sto Trli« Te venda v našo Cast in hvalo, Oh, žij nam sredi sreee rož, Žij bodro nam še dolce dni, A Bog nam daj še mnogo mož, .    Mož plemenitih, kot si — Ti !
A. Funtek.
* *    *
„Edinost" z dne 15. oktobra je objavila podlistek „Na Gregorčičevem domu" iz peresa znanega potopisca Prostoslava Kre t anove g a. Zanimivo nam pripoveduje svoj poset Gregorčičevega rojstnega doma na Vršnem začetkom julija 1. 1882., kakó je zagledal Gregorčičev „slap grmeči" in ogledoval vrsensko planoto, kjer je pesnik „cede očetove pasei" in mu je z onkraj slapa „drug odpeval". Potem pa opisuje poset v pesnikovi rojstni hiši, kjer se je bila zbrala še druga družba : ondi je Kretanov napil Gregorčičevi rodbini, v prvi vrsti pesnikovi materi, in konečno zaklicali „Blagoslovljena hiša, v kateri se nam je rodil pesnik po milosti božji".
— 15 —
Ko pripravljamo za tisek prvo polo, nimamo se na razpolago časnikarskih glasov drugih slovanskih narodov. Le „A g r a m e r T a g b 1 a 11" od 15 t. in. nam je došel še v zadnjem hipu v roke. Ta nemški pisani list naših bratov onkraj Sotle se je že mnogo bavil z našim slovečim slavljencem. Objavil je več feljtonov in kritiških študij iz peresa znanega leposlovca g. S e 1 a k a, ki je kaj spretno preložil tudi nekatere Gregorčičeve pesmi. V prej omenjeni številki je pa priobčil članek, ki v imenu naroda hrvaškega toplo pozdravlja našega pesnika ob njegovi petdesetletnici, izrekajoč natio, da dokazi narodove hvaležnosti zopet o bude veliko pesnikovo dušo iz one otrpnosti, katero so zakrivili znani nesrečni pojavi na Slovenskem, o katerih si je vsak razumen Slovenec že davno napravil povsem jasno sodbo. Dal Bog, da bi se uresničila ta želja, katero goji, kakor se vidi, z nami Slovenci tudi naš mili bratski sosed, ki dokazuje ob vsaki možni priliki, da krv ni voda in da smo Slovenci in Hrvatje tesno združeni v veselih in žalostnih dneh.
Morebitne druge časnikarske glasove, kateri bi se nam zdeli posebne važnosti, kakor tudi brzojavne častitke, ki so došlc slavi jene o ob tej priliki in katere smo si izprosili za objavo, priobčimo v dodatku,
Za Veliko noe 1. 188:2. je Gregorčič ravveseli] slovanski svet s prvim zvezkom svojih poezij. Kdo Slovencev ni takrat z oduševljenjem govoril o tej znameniti prikazni na polju slovenskega pesništva?! Kar trgali smo se za Gregorčičeve poezije, da je v pol leta bila razprodana zaloga 1800 iztisov ; kmalu poleni je izšla druga izdaja pri Kleinmayerju iti Bainbergn v Ljubljani. Kaj takega se ne prigodi kmalu kaki drugi slovenski knjigi !
„Tj j u 1) i j a n s k i Z v o n" je pozdravil prvi zvezek s sledečim člankom :
Zlata knjiga.
foe z'\ j e.   Zložil S.  G.r e g o t di 6.   J. Založil Ig. (Ji untar ;
liskala Klein in Kovač v Ljubljani  I88l2, S",  1Ô8 str.
Cena po  1  <di.l.
1.
Sedel sem nekega zimskega večera 1. 1870. poleg Črne kave v Tropperjevi kavarni na Dunaji ter čakal urednika bas tiste tedne novo porojenega ,Zvona\
„Kaj je novega?" vprašam g. Stritarja, ko vstopivši sede k moji mizi.
„Pesnika sem našel !"  pravi nekako vesel.
Ker sem znal strogo njegovo sodbo v takih stvareh ter spominal se večkratnih najinih poprej-
— 17 —
srijîh pogovorov o tedanji liriški suši slovenski, moral sem se nejeverno posmehniti.
„Ne verjamete'? — Res! Post nnbila Phoebus! Ta mož nekaj obeta !"
Vprašam ga, kdo je, kaj je; a Stritar se izgovarja z uredniško tajnostjo ter daljni razgovor pretrga rekoč: „Kmalu bosto brali in sami lahko sodili, imam li prav, ali neV"
Iti kmalu srno brali v „Zvonu" kopo kratkih, otožno-donečih, krasnih pesnij, kažočih izreden li-rišk talent. Ugibali smo, kdo bi mogel ta „R. G". ali „Gorski" biti, ter naposled s pomočjo goriškili svojih rojakov na Dunaja pogodili, da ta neznani pesnik slovenski je najbrž —Simon Gregorčič, tedaj kaplan v Kobaridu. . . .
Minulo je nekoliko let. G. Stritar je znova začel izdavati svoj „Zvon" in znova se je oglasil v njem s svojimi pesnimi naš neznani znanec. A kako se je izpremenil v teh potih letih! Kako se mu je razširil njegov duševni obzor, kako so se uglobili filozofiski njegovi nazori o svetu in o Človeštvu in kako je v tem času napredoval v obliki ! Ta čudovita dikcija, kako ti seza v dušo; ti polni verzi, kako ti pretresajo srce, in ti doneči stihi, kako ti polneč uho objemajo vse tvoje čuvstvo! Ni čuda tedaj, da je naš pesnik, naj se je že imenoval „X." ali „Bojan", v kratkem osvojil si vse omikano občinstvo slovensko, katero mu bode gotovo  iz   vsega srca   hvaležno,   da mu je to dni v
— 18 —
lepi   knjigi   podal    prvi    zvezek    divnih    svojih poezij.
Ako skromni naš pesnik   v   „Uvodu"   pravi, da je
„Poet, le malo komu znan", nikakor ne more to veljati o pesnili njegovih, ki so že pred skupnim izdatijem postale prava narodova svojina, nego te besede se morejo ozirati samo na vrtanje življenje njegovo. Ker pa vem, kako rad vsakdo duševnega svojega ljubljenca tudi po lici pozna, zatorej mislim, da ustreženi čitateljcm „Ljubljanskega Zvona*, ako jim najprej, predno o njegovih poezijah izpregovorim kako besedo, podani kratek obris tihega, a ploclcvitega njegovega življenja. Kar tukaj pripovedujem, zvedel sem največ od čestitega gospoda F r. Smrekarj a, vikarja na Libušnjem, prijatelja in sošolca našemu pesniku. Simon Gregorčič je bil porojen 15. oktobra 1844. leta na Vršnem h. šl. 17., pol ure nad Libušnjem, v prijazni pogorski vasi, ležeči pod starini sivim Krnom na levem bregu bistre Soče. Lep je ta planinski svet med Kobaridom in Tolminom, med Krnom in Matajurjem in lepo ga opeva naš pesnik v najkrasnejših pesnih svojih:
„Oj pašniki solnčni, lesovje temno, Vi viri, potoki studeni, Ti slap moj grmeči, ti selo mirno, Pri srci ko nekdaj ste meni!"
— 19 —
Tudi zdaj, ko živi v solnčni vinorodni planjavi goriški, sili mu srce „nazaj v planinski raj". Ne mikajo ga vinorodne gorice, niti južni cvet in sad, kajti mladostnih dnij spomin ga vleče na planine, nanje mu omedleva srcé, nanje obrača oko :
Saj jaz planin sem sin!
Našemu pesniku oče Jarnej Gregorčič gospodaril je srednje velikemu posestvu; a bil je razumen, občespoštovan mož. Dokler je Vršno spadalo k tolminskemu županstvu, bil je Jarnej Gregorčič dolgo vrsto let zaporedoma Vrsenski starešina in občinski zastopnik pri županstvu v Tolminu, kjer so ga vsi njegovi tovariši zaradi njegove odločnosti in bistroumnosti jako spoštovali in se dandanes se Vrsenci o vseh važnejših občinskih stvareh posvetujejo ž njim ter ga vselej volijo za svojega pooblaščenca, kadar je treba pri uradih ali kje drugje zagovarjati občinsko stvar.
Jarnej Gregorčič je imel več otrok; zatorej pošlje svojega drugorojenega sina Simona, ko ga je bil domači kaplan g. Anton Gregorčič (sedanji vikar v Št. Florjanu v Brdih) naučil nekoliko brati in pisati, v Gorico v nemške šole, iz katerih prestopi na gimnazijo, kjer leta 1L57. z izvrstnim vspehom dovrši prvo latinsko šolo. Slovenščina takrat v tem razredu še ni bila učni predmet.
Sreča je hotela, da je Gregorčič v drugem razredu dobil za učitelja moža.  po  svojem  znanji
— 20 —
odličnega, po svojem značaji vzglednega Ivana Šolarja, sedaj c. kr. dež. šolskega nadzornika v Zaclru. Solar svojih učencev ni samo temeljito «eil, ampak tudi korenito jih vzgajal ter po očetovsko vodil in pripravljal za ozbiijno življenje. „Glejte, da boste prvaki v vseh predmetih I Pridno se učite, da boste možje mogli pomagati svojemu narodu, kajti brez znanja vam ne bode mogoče koristiti svoji domovini !" Kako so se taki in jed-naki nauki prijeli rahločutnega. Gregorčiča, o tem na več mestih pričajo njegove pesni. Osobito pa Gregorčič pripoveduje svojim prijateljem, da mu je Solar odkril čudovito lepoto jezika slovenskega ter pokazal mu bogastvo njegovo, poleg tega pa iodi vcepil mu ljubezen do starih klasikov grških in latinskih.
V tretji šoli prišel je Gregorčič v tedaj osnovano malo semenišče ter ondu poteg več drugih vrlili dijakov našel tudi duhovitega in plemenitega Ivana Stresa. Kaj mu je bil ta zdaj že pokojni prijatelj, pripoveduje Gregorčič sam v „Grobnem spomeniku" {103):
„Ti bil mi nisi brat po krvi, A več si bil mi tisočkrat: Bil meni si prijatelj prvi, Po srci in po duhu brat".
Ž njim in drugimi jednakomisleeimi prijatelji   . vadil se je Gregorčič v slovenskem spisovanji, učil
— 21 __
se srbskega in Češkega jezika, navduševal se je za klasične pesnike raznih narodov, a osobito prebiral Preši r na. V tistih letih začel je zlagati svoju prve pesni in prvenci njegove Muze nalisneni so v Janežičevem „Glasniku". Tako je prišlo leto 1S64. in ž njim matura, katero je izvrstno prebil.
Fo dovršenih latinskih solali šel je v semenišče. In kakor na gimnaziji prof. Ooiarja, tako je tukaj Čislal blagega doktorja H rast a, vodjo osrednjemu semenišču goriškemu. „V velikem semenišči" — piše mi e. gosp. vikar Smrekar— „smo Gregorčiča ljubili vsi: Vlahi, Hrvatje in Slovenci; vsem se je prikupil irj vsak je' želel ž njim občevati. Bil je vselej čistega, možatega značaja; vsako reč je znal s svojim bistrim umom dobro presoditi ter v vsakem slučaji pravo pogoditi". Jednako izvrstno kakor gimnazijo dokončal je tudi bogoslovske študije. Posvečen je bil 20. oktobra 1867. leta. Novo mašo je pel pri sv. Duhu na Libušnjem 27. oktobra 1867., a potem ostal še jedno leto v semenišči.
Prva služba mu je bila v Kobaridu. „Prestrašil se je sicer velike cerkv; in težavnega kate-kizovanja v dverazredni soli, toda uda! se je ter bil v Kobaridu prav zadovoljen, Kobarid ci pa ž njim Še bolj. Bodisi v cerkvi, bodisi zunaj cerkve, pokazal se je tam pravega moža na pravem mestu. Slišali so ljudje taca s v cerkvi krasne govore njegove. Sam ga sicer nikoli nisem Cul,   a pravile so
__ 22 __
mi druge verjetne in razumne priče, kako poetično prldiguje. Za izvrstnega govornika pohvalil ga je sam nadškof, ko je 1. J 872, v Kobaridu birmoval ter slišal Gregorčiča pridigujoč. Kako je bil in je še v tukajšnjih krajih priljubljen govornik in duhovnik, dokazuje tudi to, da v Kobarid zahajajo ljudje k službi božji iz vsi-h bližnjih duhovnij vsega Kota. Kadarkoli je v kateri teh duhovnij izpraznjena duhovniška služba, takoj si ljudje želijo g. Gregorčiča. — hi kaj je hil on Kobaridu v narodnem oziru ! Bil mu je buditelj narodne zavednosti in osno-vatelj narodne čitalnice, katera ga je nedavno iz hvaležnosti imenovala za častnega člana svojega. Pod njegovim vodstvom prirejala je ta čitalnica krasne besede za priprosto ljudstvo. Večkrat je sam prevzel kakšen šaljiv ali poučen govor. Sam ima dober pevsk sluh in prijeten bariton, a izuril je tudi pri proste pevce, da so dobro peli. Pri teh besedah se je ljudstvo res kaj naučilo.
Vzpomladi 1. 1873. pride za kaplana v prijazni Ritenberg v vinorodni vipavski dolini, Iger občeljubljen in spoštovan ostane do lanjskega Božiča, tedaj nad osem let. Slabotno zdravje prisililo ga je začasno iti v pokoj ; a hvala Bogu, kmalu se mu je spet toliko ukrepilo, da je mogel prevzeti lahko službo, vikar i j at v neznatnem Gradišči poleg Prvačine. .Ginljivo je bilo slovo od Rifenberga prve dni aprila meseca. Ves RICenberg je bil na nogah, eolska mladina in odrastli ljudje in marsikateremu
-  23 —
se je solza utrinjaJa v očesu, ko je videl odhajajočega predragega mu gospoda. Starešinstvo izvolilo ga je o tej priliki za častnega svojega občana in župan Robič z vsemi občinskimi svetovalci in mnogimi odličnimi možmi spremil ga je do Dorn-berga, kjer so novega svojega vikarja slovesno vz-prejeli Gradiscane.
V drugem spisu je „Ljubljanski Zvon" razpravljal o poezijah. Prvi spis smo ponatisnili doslovno toliko raje, ker obsega veren životopis pesnikov. K temu imamo dostaviti le se toliko, da od 1. 18H7. ni več v službi, marveč živi v svoji hiši na prijaznem gracliškein holmcu; poleg hiše ima vinograd in nekaj polja: to ga živi!
Tam gori sainuje nas Gregorčič: po cele tedne ne vidi razumnika pri sebi, da bi se mogel ž njim Človeški pogovoriti. Ali še kaj dela? — to je splošno uprašaiije, kedar pride pogovor nanj. Upajmo, da — délai!
*     *
Pa tudi drogi slovanski narodi so radostno pozdravili Gregorčičeve poezije. Bratje Cehi imajo prvi zvezek v popolnem prevodu, ki se po večini kaj lepó čita. Pa tudi na ruski jezik so preložene nekatere pesni njegove.
Posebno oduševljeno so sprejeli prvi zvezek naši najbližji bratje Hrvatje. Vsi časopisi so se obširno bavili z „Zlato knjigo", posebno pa tedanja leposlovna lista   „V i e n a c"   in   „H r v a t-
__ «4 __
ska Vila". — Obširen spis v zadnjem listu imamo pred očmi, ko pišemo te vrstice. Tu je obširno popisano Gregorčičevo življenje, morda bolj obširno nego v kateremkoli slovenskem listu; potem sledi pregled njegovih v glavnem domoljubnih pesnij i p konča t a kó-le :
Pjesnikovo srce pnno je ljubavi : do zavičaja, planina, roditelja, rodbine, prijatelja, naroda mu-čenika, domovine rnajke sirota, al ono znade i za mržnju. Kad bude bjesnio uajžešči boj medju našim narodom i neprijatelji mu, tad neka Soča — na-ruča njoj pjesnik vrače — nabere sve vode u o-blaeili svojega neba, po planinah, na ravninah ; nek naraste, nek uzkipi u strašan veletok, nek izadje iz s voga korita ; te tu d j in ce, zemlje — giacine, utopi na dno uzburkanih valova.
Pjesme se natječu Ij epoto m i pleme ni toščtl. Za slovenski narod težko da kuca koje srce žirije nego Gregorčičevo. A ipak. . . ipak se je našlo med Slovenci ljudi, koji su ga odsudili pošto su mu pjesme u knjižici izašle. Ti ljudi, su mu prigovori! i, da kvari mladje, da jim napnnja srca z dvoj-nošču, da škodi domovini.
To je upravo razdražilo ogromnu večin u Slo-venaca. I svečenika, u irne kojih su prigovorioci tobož govorili, i svjelovnjaka, odgovorilo je odlučno, ostro, gnjevno, na prigovore. Odgovaraju po Gori čkoj obdržavane zabave, kod kojih se deklamuje
— 25 —
pokoja Gregorčičeva pjesan; školske knjige, v koje su njegove pjesni uvedene ; prevodi pojedinih tih pjesni na češki i slovački jezik.
Sam pjesnik napisao je „obrambu", tiskarni u „narorlnoj liskari" u Ljubljani god. 1SS2., a za-loženu po založitelju „poezija". Sve pjesmom od-govara na pojedine prigovore, dostojanstveno, razložilo, jasno. Prigovori ga bole, ljuto bole, obzirom na domovinu, zvone mu kao ostra odsuda. Bridko i težko mu je pri srcu. Srce i glavu posvetio je domovini, Iskao je ne svoju, več domovine korist; ne svoju, ver naroda svoga slavu.
Oli, misel, da domu Škodljiv je moj trud, Ta mojemu srtu je vdarec prehud, Pau hujši na sveti Bi mene nikoli m: mogel zadeli.
Uvjeren, da je nekriv, do naroda svoj prijavlja priziv. Sudac niedju prigovorioci i njim — budi narod.
A narod 'i — Upravo je razgrabio njegove pjesni, tiskane u 18Ü0 iztisaka, i raduje se, Sto je na „zlatnoj knjiži" ¦¦- tako zove čuveni pisac Gregorčičeve „poezije" — rimski broj L, pak da če još bar H. svozak dobiti, i čezoe za njim, žetoii pjesniku čim bolje z d ra vije, čim d ulj i život.
Bjesnet-oj oluji suvražne sudbine nek njegov ponosni duh i ria dalje junački odoljeva, opetujuei joj rieči, izrečene na oliali uzburkanoga mora :
Ti streti me moreš, potreti nikdar.
I
— -2G —
*
*     *
Na svrsi još ovo. Tz Gregorčičevih pjesama provire neka nutarnja vlastita bol. A ta bol mu je malenkost prema boli, koju čuti rad nesreče naroda. Satu veli u spomenutoj obrani : Drugih nesreča dira me u srce. Obča nesreča potresa mi srcem jače, nego malenkostno viaslito zlo.
Če hočete ini odvzeti gorje, Freslvarite svet mi, ali — srce!
¦ Te boli ne opaža se kod njega, kad obči s ljudmi. U družLvu je on veseo, smije se; šali se i rad govori. Gostoljuben je: i lialju za sebe skinuo bi za drugoga. Pošten je i čist kao angjeo, blag i čutljiV' kao djevojeica, a pri torn kremen - značaj. Plemenit. Svoje zvanične dužnosti vrši točno, sav-jestno: sve mu se divi. Naše življenje — veli prijatelju na svetčan mu dan — nije blagdan, več radin dan. Od zore do mraka mora čovjek raditi, da olakša ljudske jade i nevolje.
Dolžan ni samo, kar veleva mu stan. Kar more, to mož je storili dolžan!
A što prijatelju kaže, toga se sam strogo držiš
Dobar pastier, jer Sto kaže inom, I sam svojiem potvrdjuje činom.
Predpostavlja, da ima svaki čovjek vršiti svoje zvanične dužnosti. Izvrši v te, mora toliko raditi, koliko može : za narod, za domovino, za čovječantvo.
Izbrane pesmi
Simona Gregorčiča.
{JHP- Ponatis sia nam blago dušno dovolila slovenski nieten gospod Josip G o rn p na Reki, ti je kupil literarno lastnino treh zvezkov, in jrg, K1 e i n m a y r ut Bamberg v I^jubrjaDi, ki sta izdala drugi pomnoženi natis I. zvezka. Pesmi, ki so v „Kazalu" zaznamovane z zvezdico, so vzete iz 1. zvezka, — Imenovanim gospodom iskrena hvala za to dovoljenje. Narod slovenski jim ho gotovo tudi hvaležen, ker tako pridejo Gregorčičeve domoljubne pesmi v najširSe ljudske vrste.
Naša zvezda,
Zvezda mila je migljala Iti naš rod vodila je :
Lepše nam ta zvezda zala Nego vse, svetila je.
Toda, oh, za göro vtone, Skrije se za temni gaj ;
PraSam svitle milijone : Vrne - li se še kedaj?
A molče zvezdice jasne, Odgovora ne vedo,
Dol 7, neba višave krasne Nemo na prašalea zro.
Pridi, zvezda naša, pridi, Jasne v nas upri oči,
Naj moj dom te zopet vidi, Zlata zvezda srečnih dni!
Mojo srčno kri škropite!
Mojo srčno kri škropite Po planinskih solnčnih tléh,
Kakor séme jo vrzite Po doleh in po bregéh.
— 30 —
Pomlad iz krvi rodila Cvetke tisočere bo,
Ter prijazno mi gojila Svoje nežne hčere bo.
Deve zorne, dečki zali Brali bodo rože té,
V kite bódo jih spravljali, Dovali jih na srcé,
In srce jim bo ogrelo Cvetje vzrasto iz krvi,
Da za rod in dom planitelo Bode jim do konca dni.
X
Na sveti večer.
Pod goro gre dekletce mlado, Ko svet obhaja sveto noč,
Spoznalo bi v potoku rado, Kaj višnja jej namenja moč.
Na valih lunin svit trepeče, Trepeee v deklici srce,
Želeče pa in koperneče Očesci vpre na dno vodé.
— 31 —
lu, filej, iz dtia valov pozdravi Jo znan, krasan in ljub obraz,
Ki jej z nasmeliom sladkim pravi, Da tu je njiju združbe čas!
K potoku vleče tudi mene, ICo sveto noč proslavlja svet,
Tam morda tema se razžene, Ki v njó nebâ je sklep odel.
Primignil bódem se nad vôdo, Prisluskal, kaj bo val šumljal ;
Ne svoje, naroda osódo
V proročnib valih bom iskal.
Kdaj srečno moje bo domovje?
Rešitve njemu le še ni? Kaj ini razkrilo boš, valovje ?
Nadja srce se in — boji!
X
Zvencem tem ovenčam Slavo!
Zlate zvezde se bliščijo
Jasno z nočnega neba, Želje moje k njim kipijo
Iz gorečega srca :
Slednjo noč med vami plava,
Svetle luči, to okó, Žar vaš zlati občudava,
Ki takó krasi nebo.
- 32 —
Dol stopite, jasni sviti, Kar najlepše vas planiti,
Dajte v venec se poviti, Kot fra svet se videl ni.
Z vencem tem ovijem glavo Devi, ki sem zanjo vnet,
Z vencem tem ovenčam Slavo, Njo najlepšo vseh deklet.
Eno devo le bom. ljubil.
Eno devo le bom ljubil,
Eni vedno zvest ostal, Druge nikdar ne bom snubil,
Nikdar drugi srca dal.
Lepše ni v okrógu zemlje,
Milil, ljuba je takó, Da jo zlati zor objémlje,
Da smehlja se ji nebó.
Čistost bela jo odéva In zvestoba pas je njen,
Blago srčece ogreva
Ji ljubezni svet, plamen.
Njó le bom ves Cas življenja
Ljubil iz srcâ globin : Ljuba môja je — Slovenja,
Jaz pa Slave zvest sem sin !
- 33 —
V eno, oh, se ne druže !
Solnee mavvieo divôtno Pne čez neba vshôdno stran,
Sedem boj se v nji enotno Strinja v prizor prekrasen.
Oj kakó žari se knisno,
Svod iztočni veiičii.j6e ; Jaz pa kličem tožnoglasno, Divno to prikazen zroč:
„Večno Solnee, ti si vstvâril
Slavo, mavrico krasno, Sedem ji hčera podaril,
In iztok ovenčal z njó.
Krasne pač te hčere njene !
Vendar kaj me skli v srcé? Boje mavrice so ene,
V eno pa se ne druže !"
Ti osrečiti jo noti !
Dlan nam krepka v dar je dana,
Srce blago dar nam drag, To le znači ti Slovana,
Da je vedno jak in blag.
Zvestim vrača on zvestobo,
Izdajalcem srd in smrt, Črti vraga, njega zlobo,
Ljubi srna čut odprl. —                     3
— 34 —
Jugoslavija prihaja
Zdaj pred té, naâ svetli car, Róko in srcé podaja
S prošnjo srčno tebi v dar !
Ti osréeiti jo boti,
Bodi ôCe ji skrbeč, In ob miru biser bo ti, In ob vojski krepek meč !
Bratje, v kôlo se vstopimo!
Bratje, v kôlo se vstopimo.
Róke. srca k zvezi zdaj In pri Slavi prisezimo
Ljubav si na vekomaj !
Ena mati nas rodila,
Ena mati nas redi, Da, Slovenja, mamka mila,
Vse v ljubezni nas goji.
Naj je Soča nas zibala,
Dravski ali Savski tok, Vendar le v Slovenji stala
Zibka vseh je nje otrok !
Torej v kôlo se vstopimo,
Róke, srca k zvezi zdaj ! Glasno tu si prisezimo
Ljubav bratsko vekomaj !
— 35 —
Človeka nikâr!
V  delavnico sem tvojo zrl, Ki bitij si rodil brez brüja ! Skrivnostno snuje roku tvoja:. Nikjer je stalne ni stvari,
A prah noben se ne zgubi.
V  delavnico sem tvojo 'zrl, In videl vedno sem  vrtenje, Prelivajoče se življenje, Prerojevanje, prenavljanje,
Iz bitja v bitje presnovijanje, A smrti nisem vzrl nikjer ! Brezumni svét plakaje toži, Ko pade cvet duhteči roži, Ko izmej dragih mu kater Duha okove v grob položi, Češ; rodni brat mu je umrl! In — smrti ni!
V  delavnico sem božjo zrl; Tam prestvarjanje sem stvari, A smrti nisem vzrl ! . . , . Začetnik moj, ki si me vstvtiril, Duha si iskro mi rax žari 1,
V  oklep prsteni jo zaprl, — Zakaj ? Ves ti ! —
Ko ilnato boš ječo stri,
Ne bom umrl !
No duhu poze no peroti,
Ki jih iz dola dol in zmot
Razvije na skrivnštuo pot,  —
Kam? Tebi hitel bo naproti,
Da enkrat tvoj obraz bi zrl,
Da zrl bi solncnojasno lice,
Obraz ljubezni in resnice! ....      3*
— 36 -
To prst pa prsti izroče
In svét ob noč pozabi kraj
Krijoč ostanke té.
In ni mi žal ! Svét žabi naj !
Ti ga ne zabiš!
Za novo stvar moj prâh porabiš,—
Za kako? Jaz ne vém,
Ti sam si gospodar !
A eno te prositi smem :
Iz praha vzgoji Ü "cvetico,
Podari lógu pevko- ptico,
Katerkoli stvari vstvar;
Kedór bi pa ko jaz na sveti,
Imei Čutiti in trpeti.
Mej dvorni, zmotami viseti —
Človeka — vst.variti nikâr !
V
Lastovkam.
„Lastovke, oj Bog vas sprimi, Ko po dolgi, ostri zimi Priletele ste nazaj V mirni naš planinski raj l Ve pomladi sle znaniike, Dobre sreče    ste nosilke, Kjer svoj dom postavite, Piagosi tja pripravite. Gostoljuben strop je moj : Gnezda svoja nanj pripnite,
— 37 —
Tu valite, tüi gojite Sreeonôsni zârod svoj. Skrbno jaz vam branil bom Nežni rod in mali dom. Tu nikdó se vas ne takne, In mladičev vam nikdó Z róko kruto ne izmakne, — Čuval jaz jih bom zvesto", A zastonj je ves moj klic, Ne privabi srečnih ptic. Razkropi se vse krdelo Čez prijazno gorsko selo, Razdeli se v pare trop Slednji par izbere strop, Kjer obési tnehko gnezdo; Prazen je le moj, edin, Ker nesreče jaz sem sin, Rojen pod nezgodno zvezdo!
V
Življenje ni praznik.
Cvetočega lica, cvetočih še let
Zdaj prve korake aamerjaš mej svet, —¦
Nastlali na stezo so pisan ti cvet.
Po poljskih cveticah te žive cvelice
Spremljajo, kol ženina mlade družice.
In svatov prijateljskih nidosten trop
Praznuje tvoj prvi v življenje ustop.
In tebe — pač moti te cvetje na poti —
To občno veselje se indi poloti!
— 38 —
Ne čutiš  — naj srca ne vara te Cut ! — Da vhod le v življenje je s cvetjem posut? Ne slutiš, eia cvetje, na stezo nastlano, Le trnje zakriva, da zvene ti rano? Prijatelj, ne hódes za zlo pač mi vzel Resnobne besede na praznik vesel : Ni praznik, predragi mi; nase življenje, Življenje naj bode ti delaven dan! Od zora do mraka rosan in potan Ti lajšaj in siajšaj človeško trpljenje ! Ne plaši se znoja, ne straši sf boja, Saj moško dejanje krepčuje moža, A pokoj mu zdrave moči pokonča Dejanje ti ljubi, a boj se pokoja ! Dolžan ni samó, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti dolžan! Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, A délo in truci ti nebó blagoslovi !
Kmetski hiši.
Mogočna nisi, ne prostorna In stavil te umetnik ni,
Bolj kot bogata si imorna, Preprosta selška hiša ti!
In vendar ne palač ogromnih In njih blesku ne bom slavil;
A tebi, dom seljakov skromnih, Nesmrten venec rad bi zvil.
- 30 -
Pač res uba* si, mai, neznaten ;
A dasi mal in ne slovit, Kakó ti nam si blagodaten,
Kakó za nas si znamenit !
Pomnik le redek še se dvigu, Ki davnih nam je dni glasnik,
Ti nasa si najstarša knjiga, Pravečen, živ nam spomenik.
Pravljice, zgodbe praviš davne, Ti v rekih Čuvaš pramodróst,
Pradede nani opevaš slavne, In src radost in njih bridkost.
Ti šege stare si ohranil,
Deduje jih po oči sin ; Le ti naš jezik si obranil,
Da ni zatrl nam ga tujčin,
Kar čas nam dal je davna leta, Največ občuval nam si ti ;
Kar zdaj nam daje in obeta, Pod streho kmetsko nain zori.
Ta hiša nam je mati krušna, Domovju steber je Častit,
Iz kmetskih hiš nam hrana dušna, Iz kmetskih hiš omike svit!
Ne v hiš mogočnih jasnem sevi, Ki marmornat jih krije krov, —
Pod nizko streho, v skrajni revi Rojen rešnik je vseh rodov.
In ne v dvoranah bogatinov,
Kjer blesk zakladov te slepi, ~
Kjer dom seljaških je trpinov, Piešitve zor se nam žari.
— 40 —
Kar mož nebesa so poslala, Da večnih nas otmó grobóv,
Vse mati kmetska je zibala, Iz kmetskih so -izšli domov,
Od tam nam misleci globoki, Od tam klicarji k nebu nam,
Od tam nam pesni ki-pro roki, Za dom boriici vsi od tam !
In vem, da to jim srečno vspeje, Da spone vse nam razdrobé,
Da dni nam pribore jasneje, Ter naše proslave ime.....
Zató ti slava peta bodi, Oj zibe! naših boljših dni,
Nebó ti tisoč sreč prisodi, Ves blagoslov na té razlij.
Naj vedno mirno bi živela, Noben ne vzburjaj te vihar,
Ogiblji se gromov te strela, Zanašaj grozni ti požar.
Da srečno v vek si bivališče Krepostnih žen, poštenih mož ;
Daj Bog, ti slavnih mož rodišče, Da zibel še slavnejših boš !
— 41 —
Pastir.
Tam gori, tam gôri za tretjo goro Planina' dviguje v nebó se, Iz dalje sreč omedleva na njó, Obrača na njó mi okó se.
Razmakni predgorja se temnega zid, Zavesa meglena izgini, Naj svobodno zopet se pase mi vid Po moji, po môji planini.
Oj, pašniki solnčni, lesóvje temno, Vi viri. potôki studeni, Ti slap moj grmeči, ti selo mirno, Pri srci ko nekdaj ste meni !
Željno, kakor ded naš v izgubljeni raj, Jaz gledam na trate planinske, Solzeč se oziram na mesta nazaj, Kjer sanjal sem sanje detinske.
Tam, srečen pasliruek, sem, glasno pojoč, Veselje srca razodeval, Poslušal je potnik, po dolu gredoč, Moj drug mi je z onkraj odpéval.
Bridkosti in boli tam nisem poznal, Pijoč le sladkosti sem rasel; — Da bil bi pač vedno tam gôri ostai, In cede očetove pasel!
A vrgla osoda nemila me je Od doma  že v rosni mladosti, In s kupo modrosti pojila me je, Še bolj me je s kupo bridkosti.
— -i-2 —
Postal sem mej svétom drugačen pastii* In Cedo zdaj'Čuvani slovečo; A vsuhnil veselja je prejšnjega vir, Izgubil ži vije i] ja sem sreCo.
Onemel je petj.-j veselega glas, Srcé mi teró bolečine; Zakaj sem zapustil te, rojstvena vas, Zakaj sem vas pustil, planine !
Soči.
Krasna si, bistra hči planin, Brdka v prirodni si lepoti, Ko ti prozornili globočin Nevihte temne srd ne moti, — Krasna si, hči planin ! Tvoj tek je živ in je legak, Ko hod deklet s .planine; In jasna si ko gorski zrak, In glasna si, kot spev krepak Planinske je mladine, — Krasna si, hči planin! Rad gledam ti v valove bôdre, Valove te zeleno-modre: Temna zelen planinskih trav In vedra vignjevost višav Lepó se v njih je zlila; Na rosah sinjega neb;i, Na rosah zelenili gora Lepoto to si pila, —
- 43 —
Krasna si, hči planih!
Ti meni si predraga znanka!
Ko z gorskih prišumis dobrav,
Od doma se mi zdiä poslanka,
Nesoča mnóg mi ljub pozdrav, —
Bog sprimi te tu sréd planjav! . . .
Kakó glasno, ljubo sumljas,
Kakó e vrsto, krepko skakljaš,
Ko sred gora še pót imaš!
A ko prideres na ravnine,
Zakaj te živa radost mine?
Kaj trudno ležeš in počasi,
Zakaj so tožni tvoji glasi?
Težko se lotiš od hribov,
Zibelke tvojega valóvja?
Mar veš, da tečeš tik grobov,
Grobov slovenskega domóvja?
Obojno bol pač tu trpiš!
V tej boli tožna in počasna,
Ogromna sóba se mi zdiš,
A še kot solza — krasna !
Krasna si, bistra hči planin,
B i'd k a v prirodni si lepoti,
Ko ti prozornih globočin
Nevihte divje srd ne rilóti !
Pa. oh, siroti tebi žuga
Vihar groztin, vihar strašan ;
Prihrümel z gorskega bo juga,
Divjal čez plodno bo ravan,
Ki tvoja jo napaja struga —
Gorje, da daleč ni ta dan!
Nad tabo jasen bo oblok.
Króg tebe pa svinčena toča,
In dež krvav in solz potok,
In blisk in grom, — ob. bitva vroča!
_ 44 —
Tod selcia bridka bodo jekla, In ti mi bos krvava tekla. Kri naša te pojila bo, Sovražna te kalila bo ! Takrat se spomni, bistra Soča, Kar gorko ti srce naroča: Kar bóde shranjenih vodâ V oblakih tvojega neba, Kar vode v tvojIli bo planinah, Kar bóde v cvetnih je ravninah, Tačas prod rvi vse na dan, Narasti, vskipi v tok strašan ! Ne stiskaj v meje se bregov, Srdita čez branove stopi, Ter tujce, zemlje-lačne, vlopi Na dnu razpenjenih valov!
Na potujöeni zemlji.
Pozdravljam solnčna te ravan, Ki pred menoj si razprostrta ! Ti lépa si kot sen krasan, Podoba rajskega si vrta.
Kedó bi pač se ne zavzel O Caroviti tej lepoti? Kako naj duše čut vesel O čndu tem se ne poloti ?
In vendar, rajska ti ravan, Ko nâ-te potnik se oziram, Moj duh teman je in tnračan In solze iz oči otiram.
— 45 —
Naš bil nekdaj je ves ta raj, Očetom našim domovina ; Tuj narod tód se širi zdaj, Naš raj je tujcev zdaj lastnina.
Dobi se vcasi pergamén : Nanj pesmi krasne, modre reke Napisal hil je mož učen, — O vredne, da žive na veke!
A list jp tujcu v last prišel, On stara slôva je izbrisal, Ker njih modrosti ni ume), Ter. črte svoje je narisa].
Tak list prostran si ti ravan !. Naš dëd tu pisal svoja dela, Naš govor čul si prek poljan, Tu pesem naša je živela.
A zdaj zatrt je tód naš glas, In tuji króg' zvene glasovi. Tuj trg in grad, tuj ves je kras,. Ob naši so samó — grobovi !
Zatorej, solnčnata ravan, Ko mi-te moj pogled se vpira, Teman mi duh je in mfačan, In srce tuge mi mnira !
X
- 40 —
Domovini.
O  vdova tožna, z;ipti-čeiiat Ti mati toliko sirot, S krvjo, solzami napojena, Ki bol poznaš le, nič dobrot, Oj mati vdanega ti sina, Oj, zlata mati — domovina ! Ti krasna si. krasnejše ni, Kar jih obseva zarja dneva; Krepostna si, vsa vredna ti, Da krona venca te kraljeva. A trnjev le tvoj vénec je, In rod tvoj rod-mučenec je; Sovražni svét te le prezira, Prezira te in te zatira! Kdaj to gorje pač mine ti? Kdaj se okó ti vjasni kiUno ? Kdaj slečeš to obleko žalno, Kdaj solnem zlato sine ti ? O, da z močjo in srečo, slavo, Ne s krono tnijevo, nebo Ovilo bi ti sveto glavo, — Kakó bi ljubil te srčno. Kakó bi jaz ti pél glasno ! A ker nikdó ne šteje te, Ker ves te svet tepta z nogami, Jaz ljubim tem srčneje te, Jaz ljubim tem zvesteje ti?, A ljubim te — s solzami! Oj mati môja domovina, Ljubezen moja ti edina, Ti moja skrb in bolečina, Bog čuvaj dobrotljivi te, Bog živi te, Bog živi te!
m
— 47 —
Naš narodni dom.
(Zedinjena Slovenija).
Naš sveti dom bil- s(rt je v prah,
Vsi kaniti i razmetani ; Oh, raslo trnje, rasel mah
Po groblji je teptani. ¦ Plah lazil preko razvalin Je — tujcem rob ! — domači sin,
In lil solzé je vroče,
Solze v nebovpijoee. Zdaj solze stran! Orodje v dlan!
Dom znova vstati mora, Oj dom krasim, takó prostran,
Da bo zn vse prostora: Za brate naše rodne vse, Zapadne in pa vzhodne vse,
In s severa in joga —
To krasna bo zadruga ! Dovolj nam kamnov je pobral
Sovrâg za svoje hrame; Odslej pa z naših svetili tal
Ne enega ne vzame. Naš kamen slednji nam je svet In Čuval bo Sloven ga vnet ;
Naš dom naj z njim  se viga,
Ne vragov naših hiša ! Pač bo zagnal sovražnik brum ;
A kaj nam srd sovraga ! Razum naš, bratje, in pogum
So vrage vse premaga. Orodje v desni, v levi meč, Svoj dom gradimo, se borec,
Napad ni k mora pasti,
Naš sveti dom pa varasti !
— 48 —
Ne bo nas več tujčin teptal,
Ne tlačil nas krvavo ; Naš rod bo tu gospodoval,
Naš jezik, naše pravo! Pod streho našo tuji vod Naj gost nam bo, a ne gospod;
Mi tu smo gospodarji,  .
In Bog in naši carji !
Dom skupno bo ognjišče nam
In skupno delališče, On skupen bo nam božji hram,
In skupno ho bran išče ! Le vkup, le vkup kamnarji zdaj, Na delo vsi zidarji zdaj,
Imé si proslavite,
Dom skupni nam zgradite !
Ufiakal rad bi srečni dan, Dan našega združenja,
Bi zrl kakó en krov prostran Cez dom se ves razpenja.
Naš prapor hi na krov pripel,
Doni blagoslovil bi vesel : „Bog živi vse Slovene Pod streho hiše ene !"
y
Hajdukova oporoka.
Zastava strta, skrhan meč, Končan je boj strašno besneč, Bolgarska tožna prosta ni, Zastonj si tekla, draga kri !
— 4',) —
Ob gozdu tam, na hrast oprt, Sloni junak — na lici smrt, ¦— Junak bledeči, blag Bolgar, Hajduški četi- je glavar.
Hajduk se smrti ne boji, Umreti pa še ne teli : Izpolnil ni prisege še. Smrt ne. to stiska mu srce.
Od budili ran že ves šibak Še zadnjo zbere moč junak : Krog njega Četica stoji, Hajduk pa četi govori :
„Otrok jaz nimam, bratov ne, Vi bratje mi in deca ste ; Vam torej, predno v smrt zaspim, Poslednjo voljo izročim.
Rad pustil bi vam kaj v spomin, A kaj ? ko vse je vzel Turchi : Turčin mi je blago pobral, Turčin mi biso je požgal.
Imetje moje — puška ta, Handžar in samokresa dva ; Moj dom ¦— Balkana vrli visok, In streba mi — neba oblok.
Pa, — naj si brez zakladov sem,
Skleniti oporoko hčem,
Da pozni čudil bo še vnuk,
Kakó zapuščal je hajduk,                          4
— 50 —
Poglejte, bratje, to zemljo, Ravnine glejte pod sebo, Po njih lepó poljé rodi, Blišče se mesta in vasi.
Da, krasna je dežela ta In narod čvrst je tod domu ; Pa, oh, te zemlje gospodar, Zatiran, suženj je — Bolgar !
Za Turka to  poljé rodi,
Za Turka se  tržan poti,
Turčin uživa  sad in cvet
In polja sad  in cvet — deklet!
Moj dom je lep, moj rod krepak, Za robstvo ni  rojen junak; Pae lepših, slavniših osód Je vreden rod. ki biva tod.
„Prost mora biti, prost moj rod, Na svoji zemlji svoj gospod!" Takó sem se Bogu zaklel, Svet dolg s prisego sem prevzel !
Za to sem živel, se boril, Veokrat za to že kri sein lil,' Trpljenja, ran se nisem bal, Da ie prostost bi domu dal,
A zdaj me zgrabi mrzla smrt, Prečrta dragi mi načrt; Umreti, bratje, težko ni, Pustiti nade — to boli!
— 51 —
Junaci vrli, vi zmenoj Ste bili mnog junaški boj, Pustili niste me nikdar, Bil Četi zvesti sem glavar.
Otrok jaz nimam, bratov zie, Vi dediči po meni ste : Bolgarsko v last vam izročim, Nje svobodi vas posvetim!   ¦
Kar jaz prisegel sem nekdaj, Spolniti vsak prisezi zdaj : Za vero, za prostost domu. Živite, mrite brez strahu.
To nado vzamem naj s sebo,
Zdaj ko pod črno grem zemljo,
Da v zemlji prosti ležal bom,
Da prost moj rod bo, prost moj dom".
Na tla se vkione sto kolen, Sto rok zavzdigne nož jeklen, Sto grl zedini glasov sto : „Prisegamo ti vsi na to !"
Izza oblaka jasni Sčip Na četo ist posije hip, Glavar vesel se v njo ozre, Nasmehne se — oči zapre.
Na glas zaplakal ni nikdó,
Skrivaj pa jim rosi okó,
Molč-1 žaluje zvesti trop,
Molče se spravlja na pokop.                    4*
Štir hlode da. jim bližnji log, Mladik grmovje tam okrog, Nosila naglo naredé, Mrliča nanja polože.
Že nema, gluha noč povsod ! Kam pojde sprevod od ondód ? Po strmi stezi stopa, glej, Duhovna ni, da šel bi sprej !
Pogrebna pesem ne zveni, Le veter skozi gozcl ječi ; Ne sveti luč pokopnih sveč, Gori pa zvédic svit brleč.
Pri vrhu so, zdaj obstoje, — Lopate votlo zazvené, — Kopati euješ — to bo grob! — Spet tiho vse ! — končan pokop !
Kot drugi ni bil ta junak, Ni drugim grobom grob enak: Glej — vrh Balkana rob strmân, Nad njim hajduk je zakopan.
Ki ljubil ga je žive dni, Na grobu sveti križ stoji, Ni rezan kamen, tesan les ; En meč navpik. handžar počez !
Tam spi hajduk — on mirno spi, A duh njegov živi, budi : Množe borilcev se vrste, Gorje ti bo, Turchi, gorjé !
— 53 —
V pepelnični noči'
Polnočni zvón z visokih lin
Krepko zaklenkal je! Potihnil glas je vijoliti,
Struna r obrenkal je !
Plesišča in gledišča se
Povsod zapirajo, V odprta pa svetišča se
Zemljani zbirajo.
Glej, božji hram tam sred poljan
Dviguje se v nebo, Oj božji hram tako prostran
In pa krasen takó !
Kot réke  v  morje vanj  nocoj
Krdela silna vró, Svetišče polno je takoj —
In duri se zapró.
Tu v bagru ino v svili vse
Nocoj košati se, Diši ti po kadili vse
In sveti v zlati se.
Več biserjev ko v dnu morja
Pred tabo se iskri, In več ko zvézd je vrh neba
Tu jasnih je oči.
Tu gibki udje, vzorna rast,
Tu lét in lica cvét, Tu zemlje slast, bogastvo, čast
O, ti presrečni svet!  —
- 54 —
A čuj ! . . . Nék duh zakliče mi: „Kar zreš jih pred sebój,
Zapisi mej mrliče mi S pepelom lem nocoj!"
lu stopil sem pred žrtvenik,
Kot bi duhovnik bil, Pepel iz oljčnih je mladik
Nanj dei cerkovnik bil.
Pepela zdaj na lerne sem
Najprvo sébi vsul, Vtopil se misli neme sem,
Le Bog je sam jih Cul.
Pozval na to krdela sem
In prišla so hrumeč, Zaznamoval jim čela sem
Preteč in pa svareč:
„Oj, grešniki maziljenr,
Proč króno in škriat, Saj boste vsi prisiljeni
Vkloniti smrti vrat.
Sedaj vi narodom ste strah, Strah tudi vas bo zmel,
To žezlo prah, prestol bo prah, Vi boste prah, pepel !
Vi, ki zaklade zbirate
Iz bližnjikov krvi, Ki reveže zatirate —
Prah boste tudi vi!
-- 55 —
Ti roj, ki noč in dan prežiš, Da brata v past bi vjél,
Ti smrti v zanjke so vloviš, Prah bodeš in pepe) !
In Ü, ki z umom, cvetom let
Zdaj bahaš se veséî, Glej, .prédno ti odpade cvet,
Prah bodeš in pepel!"
Prišel še mnog, še mnog je trop,
Mar se bo kak otél ? Ne ! Vsem podpisal sem pokop :
„Prah boste in pepel !"
Na zadnje roj še priskuklja,
Neskrbnih, jasnih lic,  ' Čist, kakor angelji neba,
In lepši od cvetic.
Zapkkal nad tem krasom sem,
Češ: tudi ta bo strt! Se té . . . tresočim glasom sem
Zaznamoval za smrt . . .
Končano! — Ne! — Čuj, duri tam
Ječe zaškripljejo, In nove trume v. božji hram
Skoz'njé se vsipljejo.
Na teh ni srebra ne zlata,
In blesk jim je neznan, Na licih tožnili se pozna
Le sled solza in ran.
— 56 —
To pač je siromakov rod,
Molče je zunaj stal, In mimo čakal, da gospod
Prostora bi mu dal.
Sedaj, ko prost mu je pristop, Korak približa svoj, .
Jaz pa zpoznâm trpinov trop, Oh, bil je — narod moj !
Odložil sem tedaj pepel,
V klečeče vprl okó, Za blagoslov sem róke vspel,
Ter kliknil sem krepko :
Le vstani, vbôrni nârod moj, Do danes v prah teptan,
Pepelni dan ni dan več tvoj, Tvoj je — vstajenja dan ! .
X
Prijateljem.
Dokler kraljuje  v  evetji zemlja mlada, Dokler jo je greje jasni šolnini soj,
In zelen gozd je, njiva in livada, — Prijazno nam popeva tičev roj ;
Ko pa hladna jesen pri nas zavlada, Ko zemlji pestri rujavi zavoj, —
Na južne tički vsi zbeže poljane,
Tu v grmih golih redek le ostane.
— 57 —
S prijatelji enako je na sveti !
Njih roj se zvest ti zdi in srčnovdan, Dokler je sreča tvoja v polnem cvetij
Dokler si slavljen in poviševali ; A ko te sreče solnce neha greti,
Ko strt si v prah, od vseh strani teptan, — Zbeži ta .roj, ko lički lahkokrili, U sreči zvest, ni zvest ti v časov sili.
Vi taki niste ! Kot ste bili zvesti,
Mi v radosti in sreče jasnih dneh, Ostali v temnih ste mi dneh bolesti,
, Ko pahnen sem protivniku v zasméh ; Spremljali ste me prej po gladki cesti, Spremljate zdaj po ostrih me poteh, Ostali z mano ste o dobi burni, Ko me tepó viharji hudourni.
Zahrula name je „nevihta s Krasa", Kako morilen, groben dih je njen !
Uboge cvetke mojega Parnasa Vije, drohi in klesti bič leden ;
Oropal jih vihar je vsega krasa,
Na njé natrosil gosto prah strupen, —
Na vso to kvar pa še dolži vrtnarja,
Češ : „cvet otroven narodu podarja !"
Boga celo iz rož mi hoče vkrasti ;
In vendar tudi te so božji dar : On dal jim kliti je krepko in rasti,
In grel njegove luči jih je žar ; In dßbro vem, da niso mu k nečasti,
Čeprav za cerkev niso in oltar, — Saj kaže vendar sleherna njih črta. Da seme njih iz božjega je vrta !
Krivica ta je v dno rne duše spekia, Saj Človek sem in rahel čut imam ;
A naj me peče, sólza ne bo tekla, Naj tare me, vpogniti se ne dam ;
Stal bom ji v bran ko da !>i bil iz jekla, Stal lern Lrdnej vedoč, da nisem sam i
Da v borbi bridki duh bi mi ne klonil,
Na vas se, srca zvesta, bnm naslonil.
Kedor je sam, lehkó ga vsak zatira, Ce sam je, pasti mora še junak;
A kogar broj tovarišev podpira, Pogum mu rase, dasi je šibak,
Stoterna muč takó se v slednjem zbira, Iz čete vse za vse močan je vsak :
Takó moj duh od vas moči dobiva,
Ves vaš pogum se v dušo mojo zliva.
Zató z veseljem nove spet cvetove Zasajal bom od vas krepko podprt,
Gojil skrbno vse žive bom jih dnove, Pri delu naj me najde bleda smrt !
A Bog sovražne kroti mi vetrove In blagoslovi moj samotni vrt,
Da cvetje krepko mi rodi in zdravo.
Prijatlom na radost, domovju v slavo,
A vi, prijatli, ki ostali zvesti
Ste mi celo v nesreče temne dneh, Ko nežni cvet nevihte srd mi klesti
In steije ga brez milosti po tleh, — Vi vsi, kar vas živi mi v slednjem mesti.
Kar vas živi mi v trgib in vaséb, Ohranite vselej srcé mi verno,
A Bog zvestobo plati vam stoterno !
— 59 —
Nazaj v pianiski raj !
Pod trto bivam zdaj V dežel! rajskomili, Srcé pa gor mi sili Nazaj v planinski raj ; — Zakaj nazaj 'i Nazaj v planinski raj!
Tu zelen dol in brég, Tu 'cvetje vže budi se, Tu ptičji spev glasi se, Gore še krije sneg, — Zakaj nazaj ? Nazaj v planinski raj!
Glej ta dolinski svet, Te zlate vinske griče, Te nič, te nič ne miče Njih južni sad in cvét? Zakaj nazaj? Nazaj v planinski raj !
In to ti nič ni mar, Da dragi srčnovdani, Ti kličejo:  „ostani, Nikar od tod, nikar!" Zakaj nazaj ? Ne pnišajte zakaj !
O, zlatih dni spomin Me vleče na planine, Po njih srcé mi gine, Saj jaz planin sem sin ! Tedaj nazaj, Nazaj v pianiski raj !
- 60 —
Mojim slavileem,
( V spomin   večera   12.   mwcija   lSfi/5],
Čez gore iti dole na krilih lahkotnih Priplaval iz dalje moj duh je med vas;
In kar vas pri slavnDsti ti je prisotnih, Objémljem, poljubljam zdaj duhoma jaz:
Pozdravljeni srčno mi bratje udani,
Prijazno srcé naj mi slednji ohrani !
A slavlje, ki krasno nocoj ga slavite, Naj, bratje, le delo m a meni velja,
Na sploh naj bo slavlje stvari plemenite, Za ktero gorimo rni vsi iz srca :
Ljubezen do doma in narodno delo
Naj slavnost sijajno nocoj bi imelo !
Vi tudi za dom ste se možki borili, In njemu žrtvujete svoje moči,
In z nami so drugi se vrlo trudili — Bog večni naj vas in pa one živi :
Prijatli ! vsem delavcem narodnim : slava !
Hvaležna jim bode na vek očetujava !
A tudi v bodoče se hrabro bojujmo Za narod teptani in njega obstoj,
Z besedo in z deli krepko pospešujmo Blaginjo njegovo in splošni razvoj ;
Za naroda slavo, korist in prosveto
Delujmo vsi skupaj z ljubeznijo vneto.
Kar storiš za sé, to že s tabo izgine, Kar storiš za narod, ostane vselej;
Donesi le kamen za -vzgradbo očine, A rasla naprej na podlagi bo tej:
Pomogel si s tem ji k višavi, k lepoti,
In del tvoj ostane v poslopja celoti!
Na delo tedaj !... a do konca značajni, Namenov poštenih, a bolj še dejanj,
U borbi za dom neustrašeni, vstrajni, Do zadnjega diha trudeči se zanj,
Za narod goreči, živeči, trpeči,
A sluge nikomur kot narodni sreči !
In žarki iz uma se ognja rodeči,
In Zar, kijev prsih nam živ in ognjen, —
Ti vragom naj bodo bliskóvi preteči, A rodnim nam bratom — ljubezni plamen i
On stezo rešitve nczmotno jim kaži
In grej jih, pa v ne maj in bistri in blaži !
A, bratje, združimo vsi dušna svetila Ter dajmo jih domu na sveti 'oltar,
Da v kres veličasten še bodo strnila, Ki segal do neba bo jasni mu žar :
Ta domu prepodi morilne temine,
Osvetli, oslavi v očeh ga tujine !
Oljki.
Drevo, rastoče v vinskem bregu,. Lepó zeleno v belem snegu, Oj drago oljkovo drevo, Pozdravljam te srčno, srčno ! Ko travnat otok u puščavi Prijazno tukaj zeleniš; Vojiik ponosen se mi z die Stoječ po bitvi na planjavi:
- 02 —
Le njega bojni grom ni stri, Tovariše je vse podrl. Comü je tebi smrtna sila Življenja moč in kras pustila? Da živ nagroben spomenik Iz mrtvih tal štrliš navpik ? Nikakor! Marveč to zelenje Oznanja novo nam življenje, Ko spet se bo pomladil svet, Ko nov razvil se bo nam Cvet. Na té iz golih tam griničev Zletava roj nam zvestih ptičev, In glasno v vejah žvrgoli Meneč, da svet se vže mladi. In, oj, kakó mudi rado Na tebi moje se okô ! — Prijazno oljkovo drevo, Pomnik nekdanjih dni cvetočih, Prorok krasnejših dni bodočih,
Pozdravljam te,
Proslavljam te ! Ti v rane vlivaš nam zdravila, Svetóstna nam rodiš mazila, Oživljaš nam telesno moč, Proganjaš z lučjo temno noč. —
Proslavljam te ! — Mirü podoba ljuba ti Ljudem si vže iz davnih dni. Naš rod se ves je bil pokvaril, In modri Bog se je kesal, Da je človeško bitje vstvaril. ZaLó pa vse ljudi končal V pregröznem, splošnem je potopu, Zanesel malemu le tropu. Ves rešeni človeški rod
— 63 -
Tedaj en sam je nosil brod, Kdo ve, če ta vbeži pokopu ? Nad njim mračno, temno nebo, In krog in krop; brezdanja voda, A resnega nikjeri proda, —
Strašno, strašno ! Kdaj ta brezbrežna voda spiatine ? Kdaj srd neba se vpokoji ? Mar Bog na veke se jezi ? O ne! Dih božji toplo dahne In voda ghie, pada, sahne, Kakor pred sólncem sneg kopni. In, glej, iz vode se sušeče Drevo priraste zeleneče, Golobček bel se nanj spusti, Na dréVLi kljuva, kljuva, pika, In ko z drevesa odleti,
V  rudečem kljunu zeleni Mu oljkova mladika. Kakó je pač brodâr vesél Goloba z vejico vsprijel ! To vejo z oljčnega drevesa So do človeškega rodu Poslala vblažena nebesa
V  poroštvo sprave in miru. — Mini simbol si tudi nam! — Glej, prišla oljčna je nedelja, Iti polne srCnega veselja Vt'vijo trume v božji hniin, Odrasle zreš in otročiče Nesoče oljkove snopiče,
Če ne, mladike oljčne vsaj, Svetišče zdi se oljkov gaj. Skoz okna sólnce božje lije
V  ta gaj svoj zlati žaf z nebes,
— 64 —
A bolj še sreče solnce sije .
OUokoiii z lic in iz očes
Skoz senco oljkovih peres.
Pristopi st;treck sivolas,
In blagoslov nebeški kliče
Njegov srčnomoleči glas
Na oljčne veje in snopiče.
O, naj te oljke, kjer bi bile,
Bi blagoslov in mir delile !
Da, oljkove mladike té
Mir bodo in blagóst rodile,
Ko hiše, vrte m polje
Blagoslavljaje pokropé,
Glej po kropljenji njivo, trato,
Kako razvija njih se kras !
Kakó se ziblje žito zlato,
Kako je poln pšenični klas,
Pod srp vže sili, sili v pas, —
In drevje to — kakó bogato !
O, srečni kmetje, srečna vas !
Pa, oh, — kaj se temni nebo ?
Pod njim se megle tetnnosive
Vale čez vrte, trate, njive
Gronieč grozno, preteč strašno.
Pred selško koeieo kleče
Otroci, starčki in žene,
Z bojécnim, sólznatim očesom
K oblačnim, mračnim zró nebesom
Glasno i h teč,
K Bogd moleč. A hiše skrbni gospodar Mladike oljkove sežiga, Da vmiril grozni bi vihar : In sveti dim se k nebu dviga, In, glej, preteči prej oblak
-  65 —
Na polja vii je dež krotäk. -~-
0, da bi ti, mladika mila,
Nevihto tudi vtolažila,
Ki burno hruje mej ljudmi,
Ki v srci strastno nam besni,
Da meni vsaj bi jo v mirila !
Srcé mi pravi, da jo boš,
('le prej ne, ko me boš kropila !
Pred duhom vidim nizko sobo,
A v sobi bledo sveč svitlobo ;
Mej svečami pa spava mož,
Bled mož, ogrnen s plaščem črnim.
Ki s trakom je našit srebernim,
On trdno spi, nevzdramno spi:
Strndila ga je težka hoja.
Moža pamnožica' ljudi
Z mladiko oljkovo kropi
Želeč mu večnega pokoja.
Oj, bratje, ko se to zgodi,
Tedaj končana pot bo mója
In konec bo težav in boja,
Tedaj potihne za vsekdnr
Srcâ mi in sveti vihar-!
Znamenje.
Na polji znamenje stoji,
Podoba krasna v njem žari,
Ni slika blažene Device,
Svetnika ne in ne svetnice.                     5
— 66' —
Čeprav obraz svetnika ni, Čeprav svetnice slika ni, Podoba ta je meni sveta, Časti jo moja duša vneta.
Pred njo presvetlo luč gojim, Lepó, zvesto za njo skrbim, Naj sveti solnce, zvezde jasne, Pred sliko moja luč ne vgasne.
In cvetek, ki lepó cvetó, S pobožno berem jej rokó, Pred njó prekrasne vence devam In zraven glasne pesmi pevam. —
Ni znamenje na polji to, To rnoje je srce gorkó, In ta obraz prepoln miline Je slika moje domovine
Ta svetla luč —, moj srčni žar, Le njej planiti in bo vsekdar, In z duše cvetjem plemenitim Njo kiti! bom kot zdaj jo ki tiru.
Njo prvi spev je moj slavil, Poslednji njej se bo glasil, In zadnji glasi ti mi bójo : Bog čuvaj domovino môjo !
X
— 67 —
Velikonočna.
Stoletja je trpel veliki trpin
In težki ga žulil je jarem : Kedaj pac izteče mu čas bolečin,
Bo večno li trpel po starani ?
Evropi bil živ, nerazrušen je zid,
Ki divje odbil je barbarstvo, Stal  (sebi  v  pogubo, sovražniku  v prid) Omiki je, svobodi v varstvo.
Od vekov človeštvu dobrotnik je bil,
In zdaj je še svetu dobrotnik; A svet mu  za   to le  nasprotnik je  bil,
In še mu zaklet je nasprotnik.
On dober in blag je, krotak in mirun, —
Čemu pač ta srd nad orjakom V Prevelik je, torej je tujcem strašim,
Bogat je, roj tujcev pa —¦ lakom !
Zató pa je sklenil sovražni njih svet :
„Raz zemljo orjaka zatrimo, Da mine nas groza in večni trepet,
Da svét si njegov razdelimo ! *
Združili vso moč so, ves divji svoj gnev,
In trli junaka krvavo, In njemu, ki venec zasluži  kraljev.
Nabili so trnje na glavo.
Zadali so tisoč molilnih mu ran, Pač moral bo izkrvaveli !
A krepek, a s i 1 e n je ta velikim
In hitro jim neče umreti.                          5*
- 08 —
Še živega torej pod črno zemljo
Zagrebejo z roko sovražno, S pečatom in kamnom gomilo zaprô,
In s Ceto obdajo jo stražno.
Zdaj dih jim je prost in Ichkó jim srcé,
Zdaj bati ne bode se treba : Zdaj (Seta, pri grobu veselo sede,
Za Kemije pokôpanca žreba ....
A groza pogrebcem! Cuj, silen potres!
Odpirajo "davni se grobi, —¦ Razdrl velikan naš mrtvaško je véz,
In dviga se v jasni svetlobi.
Kdo on je, ki vstaja čez veke na dan?
Kdo ta je junak velikanski? Poglejte v obraz mu, obraz vam je znan:
To narod je, — narod slovanski !
Kal varijo svojo naš rod je imel
In dneve prebridke trpljenja, A zdaj mu rešitve je zor zažarel,
Napočil mu dan je vstajenja !
Da, vstaja, resnično, mogočen, častit,
Uničil naklepe je črne ; Grozi naj, hrumi naj sovražnik srdit,
Slovan se mu v grob več ne vrne !
On, kteri ga vzbudil iz grobnih je tmin, Za dela ga slavna je vzbudil,
In svet se svetlobi njegovih vrlin in delom velikim bo čudil.
Kal varijo svojo naš rod je imel,
Zdaj rtišnje raduje se zore ; A dan še slavneji mu bode prišel :
Dan oljske prišel mu bo gore.
— 69 —
Kot z oljske se gore je vzdignil Gospod
V  nadzemeljske jasne višave, Povzdigniti mora se krepki naš rod
V  višave moc'i in pa slave!
Mi, bratje, pa z d e 1 o-m pripravljajmo zdaj
To silno slovansko mogočnost, In z duhom preroškim nazdravljaj m o zdaj:
Na slavno slovansko bodočnost!
X
Velegrajska kuga.*)
Kakó neizmerno skrbite za nas, Kot mamke za drobne dojence !
Pozabiti nečem pač večni vam čas Te srečne skrbi za Slovence.
Pod rame vodilni nam devate pas,
Da ravne učite nas hoje ; Da vzrastel po vaši bi volji nam stas,
Nas vezete v ozke povoje.
Naš jezik „otročji je in tiebogat",
Zamenjati z vašim ga. treba ; M i kruha preveč bi si vzeli nakral,
V i torej nam režete hleba !
*) Ko so šli Slovenci 1. 1S8Ü. v zlato slovansko Pragu, nameravali so, ustavili se mimo creile tudi na s Uro slavnem Velegradu. Ali vlada je prepovedala poset na Velejrradu, ker so časopisi raznesli novico, da okrog Vele^rrada razsaja — kuga. Pesnik Gregorčič, ki je bil med izletniki, je na to zložil to pesem, katero je govori] pri slavnostnem obedu v Pragi. Navdušenje izzval je velikansko. Takoj so jo Cehi preložili na svoj jezik.
— 70 —
Ko zvečer najprvi razgrinja se mrak,
Nas naglo v zibelko podite ; Ko višje nevolje zazna se oblak,
Nas križati čelo učite.
Potok za va?jo je neskončno globok, Oh, voda —-do člena na peti :
Zato tja ne srne vaš prisrčni otrok, — Da vtono , ... ste v groznem trepeti.
Če kreniti hčemo k sosedom korak,
Pregledate skrbno vse pote, Kotiček skrbljivo preiščete vsak, Braneč nas nesreče in zmote.
In ko smo želeli na Velegrad,
(Kdo vaso popiše zaslugo !) Tja smeli mi nismo z domačih livad,
Ker tam zasledili ste — kugo!
Brezkončno vi ros skrbite za nas, Skrb vaso Bog večni vam plati !
A čnjte, gospoda, kaj pravim vam jaz : Za nas se ni treba vam bati !
Oil ras I i smo, ni nam več treba pasov,
Za druge shranite povoje: Jeziku ni treba več tujih glasov,
Najlepše nam teče po — svoje!
Kar tiče se kuge, imate pa prav:
Okrog in okrog Velegrada Res zrak je nečist, in brezmejno nezdrav,
Tam kuga morilna vlada.
— 71  -
Ta kuga nevarna pa vam je, ne nam Krivicam je vašim strašanska, —
Kako je irne ji V na k nani m ga vam : Ta mor je — vzajemnost slovanska !
A nas so ta mor je že davno prijel, In vendar Se srečno živimo ;
Kdor ima to kugo, jo zdrav in vesói, Le več si te kuge želimo !
Zaprli na Velegrad ste nam pot,
A v Prago ga niste zaprli ; Zató pa so zemelj slovenskih povsod
Sem v Prago smo zhito pridili.
Tu v Ceh,h te „kuge" je silni Izvor, Tu njeno je pravo središče:
Vzajemnost slovanska, ki vam.se zdi mor, Tu stalno ima bivališče,
Te kuge napiti se hčenio takó, Da duh in telo nam prosi ne :
In kedar prosine nam duh in telo, Se vrnemo do domovine.
Po domu jo širili bomo vselej, D;i ves bo naš narod  „okužen",
In „kužiti* ga ne prenehamo prej, Da v ti uh u k Slovani ho združen !
X
— 72 —
Blago vestni kom.
LuC naša, bratje, od izhoda !
Od lam nam solute nosi zlati dan ;
Omike žar spod jutrovskega svoda
Razširil do zapadnih se je stran ;
In ljudstev svit, vir zemeljskega preporoda,
Ni bil li tam ljudem z neba poslan f
Omike, vere luč nam od izhoda,
On dal nam tudi je Girila in Metoda!
Nosili vére svit so nam i drugi, Na severu (Termali, Roman na jugi ; A dedom davnim dar njihov Bolj kletev je rodil kot blagoslov. Se srcem tujim tuji utoni ki Učili dede v tujem so jeziki, Ta glas jim pač je bi! na sluh, A cui in ii mei ni ga d uh.
Pač vrgli so malike z žrtveirikov,
Iz src izruli niso jim malikov,
In, dasi krščen že, Slovan
Ostal po duhu je — pagan:
Bil uk je tuj, bil krst je — mrtev;
A dasi krst je mrtev bil,
Od prednikov je tajal živo žrtev:
Duh narodni in jezik je moril!
Tako krstili naš so rod,
Smikij, smihij se mu, Gospod ! —
In spel!^ Cuj, bojni rog, Konj rezgetanje, Hrumenje silnih Cet In jekel žvenketanje —¦
— 73 —
Oh, to je boja bog !
„O ne, se spremstvom množnih vrst
Slovanom nesemo le krst!1*
In prišli so, krstiti jih žeieč,
V  levici križ, a v desni meč ! In dede naše so krstili
Sred dednih, širnih njih planjav;
A ko so krst zvrsili
Naš dom je bil in tuji met krvav, —
A križ ? Nanj dedov so prostost pribili!
Takó nas krstil rod je tuj,
Gospod, Gospod, oh pomiluj !
Vidva drugače,
Ciril in pa Metod!
Pustila mesto sta domaČe
O bregu sinjih morskih vod,
Šla sta v Slovanov širno domovino,
Preganjat z vére kiujo zmot temino,
Nosili drugi s križem robstva so verige,
Vidva — ljubezni svete vez,
V  desnici križ, "v levici knjige Navdihnene z nebes. Prinesla y glasih sta slovenskih,
V  izvornih znamenjih pismenskih Pradedom pismo od Bog;i,  —
Oj to jim šlo je do srca!
Pač srcu le domači glas
Mehkó se in sladko prilega,
On srcu pravi vé izraz
In spet mogočno k srcu sega, —
Domači glas le nosi spas !
Kakó pradedje so veseli
V  domačih glasih uk sprejeli ! Ko Culi božja so veličja,
•   — 74 —
Možem celo solzó svetié Gostó kapljale so z obličja, — Oj rajske radosti solze ! Kot hrasti vsled sekir udarjev ilaliki na glasove té Grmé so padali z oltarjev, Ležali strti v prahi so, Iz src bežali plam' so, In src iti pa svetišč oltar Zavzel vesoljstva je vladar. Kakó so dedje ga častili, Kakó hvalili in slavili !
V  domačih glasih zdaj so brali Slovani pismo iz neba,
V  domačih glasih pošiljali So prošnje srčne do Boga. Domače pesmi iz svetišča Odmevale so do zvezdišča, Njih glas je k Večnemu letel In fiul ga Bog je in — urnel!
V  domačih glasih vse molitve,
V  domačih glasih njih daritve,
V  domačih glasih vsak obred, In srečen bil je zdaj naš ded!
Ne mrtvi krst, ne krst krvavi, Ta krst je bil edino pravi! Bil krst duhu je, krst življenja, Krst prenovljenja, prerpjenja, Omiko z vero vred noseč. Z obema narodnost družeč!
Oj hvala vama iz srca, Solunska sveta brata dva. Ki delo to sta izvršila,
Ki dede sta takó krstila, Ki jezik naš branila sta, Naš jezik posvetila   sta! Oj hvala vama h srca, Solunska sveta brata dva !
Prebiral sem „pratko".
Prebiral sem veliko „pratko",
Svetnikov sem bral imenik, Tam bilo ime pri imeni,
Tam stal pri svetniku svetnik.
Veliki so bili in mali,
Ta firn, a tam oni v ud e fi; Ta bil že za živa je skromen
A ni že nekdaj sloveč.
Dolg sprevod se vil je pred mano
Najrazniših let in stanov, Zastopniki raznih jezikov,
Zastopniki raznih rodov,
Zastopan bi! narod je slednji.
Med njimi še črni murin : Le ti, o moj narod, moj narod,
Bil nisi zastopan edin!
Mar tebî, kot zemeljska sreča,
Zaprto je tudi nebo? Saj vendar ti, ljudstvo nesrečno,
Najboljše si vedno bi io !
— 76 —
A če ne proslavlja te „pratka",
Naj to te ne žali nikar; Če svet te je zabil in cerkev,
Ni zabil te neba vladar.
Od ceci in od pluga tisoči
Ti Večni je k sebi pozval, In gori v najvišjih nebesih
Najlepše jim stole odbral.
Več tvojih na nebu pač biva No z drugih rodóv in plemen ;
Jaz slavo pa javljam ti eno, Ki narod je nima noben:
Če drugi imajo svetnike, Ti si pa narod-svetnik,
lJreganjan, zatiran od vekov —
Največji   svetnik — muCenik!
Naš čolnlč otmimo!
Po skalnati strugi divjal je potok, Voda je v njem bila po plohi narasla; Potok bil deroč je, globok in širok, Tostran je stal deček, se skoro otrok, Onstran so se jagnjeta pasla. Valovje le rase, že vspenja se val Cez hrbte po strugi navaljenih skal, Oj, čuvaj se, deček, tako še mal ! A deček ne vpraša Če voda naraša : „Saj dan že nagiblje se, bliža se mrak,
- 77 —
Po nebu podi se viharen oblak, Zvér divja se včasi tu zglasa, In čedica, ona je — naša!" Od skale do skale zaganja se v skok, In, drzno skakaje, tez  burni potok Pastirček, glej, janjčke prenaša.  — Planinski clom in planinski mir Zapustil je rano ta mladi pastir ; Med svet ga je gnalo kopu e nje srca Iskat učenosti in sreče sveta. A zabil pastirček sred daljne ravnine — Nikoli ni zabil domače planine. Tja k reki tekoči s predragih planin Zahajal pogosto planinski je sin. ¦ Ko kopal se v reke je bistrem valovji, -Pri srci mu bilo tako je mehko, Kot se bi v planinskem prebival domovji, Kot sanjal bi mamki v naročji sladko. Ko k reki prišel spet neki je dan, Ta bila narasla je v tok strasan. Tok sabo cel gozd, cel guzd je valil, Ki nekdaj planine je senčil, krasil : Podrl, razklal ga je gorsk bogatin, Plavil ga je v mesto na sredi ravnin: A reka, srdita zbog gorskih goljav, Ves gozd pač odnese do morskih planjav. — Ne žrtve le té, no žrtev Se drugo Glej, reka zahteva v preplavljeno strugo: Iz trume, ki gleda s pobrežnih skal, Omahne v valovje, oh, deCek mal In naglo pogrezne V valove se jezne.
lied trumo gledalcev bolesten vsklik ! Kdo dečku pač bo iz valovja resnik?
— 7S —
Ne mož, ne mladenič noben se ne gane !
Le prejšnji pastirček, le mladi planinec
Drzno za njim plane —
Dve žrtvi pogoltne pač besni vrtinec! . . ,
Ne, ne! Glej z urno rokó
Planinec mi reže srdito vodó, —
Spremlja na obrežji ga množica plaha ; —
A deček za reke se žrtvo podi,
Že z vali in bremenom, glej, se bori, —¦
Zdaj konec bo straha,
Še enkrat že trudne posili moči,
In trumi izroči pol mrtvega   — Laha . . ..
Res, materi tuji je sina otél,
A danes Se tega je čina vesel.
Pri morji pastir nekedanji stoji, Na morji nevihta razsaja, Mal čolnič odnaša od kraja — Kdo ve, kdo vé, kaj ž njim se zgodi! Valovje se dviga, hrumijo viharji; A vstavljajo krepko se vrli veslarji, Da zmogli viharjev naval bi preteči, Da čoln bi privedli do varnih obal, Da Čoln bi pripeli do trdnih skal, — Daj Bog, da se to jim posreči! . . . Ta mali, a krepko boreči se brod, Naš mili je dom, v njem vrli naš rod; Zaganja Vanj silno se morje .tujine, Požreti ga v svoje želi globočine.
Bog čuvaj ta brod,
Bog čuvaj naš rod! — Brodarji upirajo jezni se vodi; A on, ki stoji kot gledalec na prodi, Mar čoln bo prepustil pogubni osodi ? „Č!e otrok ni gorskega zbal se potoka,
— 79 —
Da j a g n j e t bi Cedo očetu otéî ;
Ce   dečka ni vstrašila reka globoka,
No vanjo zagnal se je srčen, vesel,
Da rešil bi materi tuji otroka, —
Mar mož se bo vstrašil penečih valov,
Mar gledal brezčutno bo s trdnih bregov,
Da v morji sovražnem tujine
Ta čolni č izgine,
Ta čolnič, kinarodič   nosi   njegov
Nikdar in nîkdâr !
Jaz vržem se v morje, naj tuli vihar,
Za mano, za mano, kedór. je plavar,
Brodarjem pomoči nesimo,
Naš čolnič pogube otmimo !
Bratom Čehom
o prihodu na Slovensko,
„Pozdravljen, .slavni rod Libuše, Pozdravljen, Ceha hrabri rod!"
Iz dna vam kličem polne duše Za vašega prihoda god.
I jaz sem bil pri vas, pri bratih, Zavzet sem gledal češki svet ;
Še snivam o teh dnevih zlatih In snival bom do konca let.
Kakó lepo ste nas vsprejeli,
Kakó sijajno in srčno, Kakó ste k srcu nas priželi,
Le brata more brat takó.
— 80 —
Nebó je pač pri vas hladneje.
A srce vaše hladno ni : Za dom vam mili silno vreje,
Za brate rodne plameni,
Ta ogenj vaš smo mi fiutili, Saj grél nas vaših src je žar,
Navdušenje pri vas smo pili. Za domovinsko sveto stvar.
Sladko nam duše je napajal
Besed in pesmi vaših glas, Značaj nas vaših mož je bajai,
in vaših žen in divek kras.
Mest vaših gledali smo čuda.
In videli vaš sveti boj, Plod vašega smo zrli truda :
Razcvet vaš krasni in razvoj.
Vaš grad smo videli kraljevi,
Kjer kralj je mnog med .vami žil,
Pred nami vstajali so dnevi.
Ko Čeli je silen, srečen bil!            /
Tisoč smo zrli spomenikov h burnih, (oda slavnih dni, —
Spominjali se bojevnikov, Ki za vas dom so lili kri.
O bojih davnih, davni slavi Vaš hrib in dol pomnik je vsak,
Da, vsak vaš kamen glasno pravi, Da Ceh je vedno bil junak.
— 81  -
Iz tistih   dob še slavne   meče,
Še čepe   trdne  hranite, Še   d e ti o v   hrabra   kri   v   vas teče,
Da   dom   kot   dedje-branite!
A treba ni za doma slavo,
Da kri zdaj srčno Ujele, No boj jiinaäk za  staro  pravo
Zdaj zuma   m e e e m   b i j e t e.
In lepše, blažje lovorike
Iz del p r o sv e t e zvivate, In večno krasne spomenike
Duševne zdaj si zlivate.
Svetovne zmage že odnaša
Zdaj češki u m in češka d 1 a n, Povsod zmaguje godba vaša,
Povsod vaš s p e v je slavnoznan!
Daj Bog, da tudi staro pravo
Zmagalno priborite si, Da davno, nevenečo slavo
Zdaj z novo pomnožite si.
Za to, oj slavni rod Libuše
Nebeški čuvaj te Gospod, Bog živi vas, oj bratske duše,
Bog živi ves vaš hrabri rod!
Svarilo.
Stara mati kara me:
„Hčerka, hčerka mila, Slabo sem te, žalibog,
Slabo izredila !                                           6
— Üi —
Kjer so fantje, kjer je ples.
Tja zahajaš rada, Božja služba, božji liram —
To ti ne dopada,
Le sosedovo poglej,
Ta v izgled Ü bodi, Pridno ona dan na dan
K božji službi bodi.
Kot zamaknena kleči
Doli v prvem stoli, Na oltar ti vpre oui In pobožno moli".
Skrbna mati dan na dan
Svoj pouk ponavlja, Ter mi hčer sosedovo
Za izgled poslavlja.
Jaz se pa smehljam, ker vem,
Da soseda mlada Mladega cerkovnika
Gleda srčno rada.  —
X
Njega nI!
Kože je na vrtu pléla, Pela pesenco glasno, Živo v lice zarudéla, Ko je stopil on pred njo.
— 83 —
„Daj mi cvetko, dete zalo, Da na prsi jo pripnerii. Za spomin cvetico malo, Prédno v tuje kraje spetti".
Kito cvetja mu je dala, S cvetjem dala mu srcé, Sama v vrtu je ostala, On po svetu šel od njé.
Rože je na vrtu plela, Pésmi pela je giasnó, — Kaj da vrta vec ne dela, Kaj "ne poje več takó?
.Deklica {.davo povésa, Vene öbraz, prej cvetoč, Nekaj nje srce pogreša, Solz jej potok lije vroč,
Cez ograjo vrtno gleda, —-Mnogo mimo vre ljudi : — Deva bleda, deva bleda, Njega od nikoder ni !
Romarica.
„Cenni se ti takó mudi
Oj romansko ttekle ? Saj k samostanu daleč ni
In k cerkvi vrh gore !                    6*
— 84 —
Težka je pót in hrib strman, Počivaj tu z menój, "i    '#i
Lehkó, lehkó še v samostan Dospuš, dekle, nocoj!"
„„Da, romar i ca sem, gospod, A ne gor k cerkvi tej,
Odtod se d alee gre moj hod, Modi se mi naprej.
Gore še tri, doline tri
Mi prehoditi je, Deroče globocinc tri Mi prebroditi JeZa brodom tretjim bel je prod,
Za prodom svet zelen, Tja romarica spem od tod
Na griček osamljen.
Na gričku cerkev ne stoji,
Ne miren sa mostriti, K molitvi romarskih ljudi
Ne vabi zvon giasan.
Id križ ne katnnat ne lesen
Ne dviga se mivpik, Prosilcem milosti noben
Tam ne deli svetnik.
Pa če nikdo tja ne hiti
Pobožnih čutil vnet, ("le cerkve tam ne križa ni, —
Ta kraj je meni svet !
- S5 —
Na griček nizki ta srčno-Jaz pokleknila bom,
In gôrko, kakor prej nikdó, Solzeč molila bom.
Saj griček drugim ni enak,
To je nagroben grič, • Pod njim počiva mlad vojak, Oh, meni drag mrlič.
Zapustil bil zastavo je, Saj vem po kom kopneč!
A plačal željo z glavo je, Plačuje jo trohnec.
Na tuji zemlji zdaj leži
Neznan, nemilovin, Ne križ ne kamen ne stoji,
Kjer on je zakopan.
Gomila posvečena ni.
Kropil ni mašnik je, Ni s trnjem ograjena ni,
Oh, Cedi v pašnik je! . . .
Pač ostra in nemila si, Oj sodba svetna ti !
Ko kri za dolg prelila si, Ni-Ii dovolj ta kri ?
Ni kazni ti zadosti smrt.
Nje muke in nje strali ? Še v grob celo tvoj séga črt,
Še mrl vi skrumš prah ? I
— 8ti —
In to vesti ne peče ti, Da gróbni prah skruneč,
V nekrive in ljubeče ti Strupen zadiraS meč? . .
A zdaj naprej, na grob njegov,
Po sodbi svetni klét, Od svetili izobčen grobov,
A duši moji svet !
Na grobu tem se naselim.
Grob meni ni strasan, Skrbno okrog ga ogradim,
Da več ne bo teptan.
In ker pomnika ni grobnik Postavil na nasip, Jaz živ mu bódem spomenik, Trpeč ljubezni kip.
Tam naj kedaj se moj pepel Počiva, kjer njegov, —
A bo-li skupni prah prejel Mrtvaški blagoslov?""
Na se m nji.
Žid si na trgu je šotor napravil, Lišp raznoter je na prodaj postavil: Zlate verižice, krasne uhane, Prstane, igle umetno kovane. To se ti bliska, oj to se ieskeče, Meče po izbici iskre žareče!
— 87 —
Tropa gledalek krog zida se zbira,-
Željno v zlató in srebro se ozira.
Lišpa kupavajo vsakoršne vrste,
V lase in uha, na vrat in na prste.
Z lispom na róci, na vratu, na glavi
Pojdejo v cerkvo v nedeljo ¦— k  razstavi.
Tebi, dekle, pa ni treba  krasila,
Krasa dovolj si od neba dobila:
Ustne so ti nad korale rodeče.
Tvoje okó se nad biser leskeče ;
Rože rastoče sred lilij obličja
Rajske brez tujega so lepotičja:
Kodri, ki venčajo umno glavico,
Krasijo bolj te kot krona kraljico :
Snežno beloto deviškega vrata
Le zatemnila bi vrvica zlata!
Lepa, najlepša si sama ob sebi,
Lišpa ni treba oj deklica tehi !
Nevesti.
Trepeče ti venec porotni v laseh, In srce ti v prsih trepeče ;
Krog usten rudečih igra ti nasmeh, A solza v očeh ti leskeče.
Stotere se misli ti v duši bore,
Srcé se ti krči in sii-i, In čuti kot vali po njeni se drve
Ti v sladkoholestnem nemiri,
1
— 88 —
O zlata prostost, oj iieskrbna mladost,
Kakô te je težko pustiti ! Oj prave ljubezni nebeška sladkost,
Kdo pač se ti more vbraniti !
Na majki sedaj ti počiva okó,
Zdaj k ženinu vhaja ljubeče : Od mamke srcé se ti trže težko,
A k ljubemu sili kopneče.
Daj majki poljub, zaročencu rokó,
On z desno ti v desno naj seže, Bog srci z nebeško je zvezal vezjo,
Duhoven še róki naj zveze.
Le srčno z izvoljencem zdaj pred oltar,
Odtam pa na romanje skupno; Željno se nazaj ne oziraj nikar,
No gledi naprej mi zaupno!
Pač bo zapustila te zlata prostost,
A vez te bo sladka objela ; Pač nehala Lode neskrbna radost,
A začne se skrbnost vesela.
Ljubezen dolžnosti sladila ti bo,
Množila ti srečo družinsko, In duša zamaknena pila ti bo
Neskončno radost materinsko.
Ti srečna ves dom osrecavala boš
Nevtrudna po hiši in brami. Med sini, hčerami kraljavala boš
Kot luna svetla med zvezdami.
Kdor sani do večera potuje skoz svet,
Izgine se zarjo večerno ; A ti ne zamres, ne iznikne tvoj cvet,
Pomlajen bo v deci čveterno !
- 89 —
Dekletova molitev.
Pred tabo klečim, Izvoljena deva, Ihtini in drhtim Objokana reva. Saj tebi odprto Je moje stče, Saj tebi je znano Vse moje gorje. Okusila sem U zorni mladosti Ljubezni sladkost In,  oh,  nje bridkosti. Kot solnčece Cist Moj srčni je žar, Ne bo me ga sram Pred tabo nikdar. In vendar zakaj Ta čisti plamen Podžiga sedaj Mi pekel ognjen? Trepeče, oh, revi Mi sleherna žila Kol listje na drevi, Ko bliža se sila, Drhtim, oh, dri i tini Sirota uboga, Da v boji zgubim, Ki ljubim takó ga. Ko padel bi on — Kakó bi na sveti Sirota potem Še mogla živeti?
42
— 90 —
To vbogo srcé, To drobno srce, kako  lii  nosilo Brezmejno gorje? O euj, o tuj, Devica presveta, Prošnje in solze Sirote-dekleta: Ko smrt bo kosila, Cez bojno ravan, Ti čuvaj ljubljenca Udarcev, ran. Ti skrhaj nad njim Preteče jeklenke, Odvrni od njega Morilne svinčenke. Ti mene in njega Obrani bolesti, Ti ženina vrni Ljubeči nevósti!
Tri lipe.
Na vrhu zelene gore Tri lipe ponosno stoje, Zvečer so še stale na gôri, Kdo ve, če pa bodo ob zori?
Tesarji trijé Se pred dnem Napravljajo k lipam se trem, In vsak teb tesarjev na rame Sekiro nabnišeno vzame.
— 91 —
Čuj ! Glasi vže mah se na mah In lipe se zvrnejo v prah, Mej delom tesar pa tesarja Zaupno takó nagovarja:
Dé prvi, mladenit vesel : „Te dni bom nevesto si vzči, Za sé in nevesto mi zorno Zdaj posteljo stesem prostorno".
Dé drugi :  „Prinesle nocoj
So tri rojenice s seboj
Mi hčerko v naročji cvetočem —
Zibelko stesati jej hočem".
A tretji: „Jaz Demani žene,
Otrok ne, ne ljube zveste, Ni tréba mi postelje pirne, Ni treba zibelke nemirne.
Umrlo je meni srce, Umrle so nade sladke, Umrla ljubezen goreča, Uni ria življenja je sreča.
Zdaj rake v bom stesal temno In ložil bom nadeje v njó, K njim kmalu Se mene denite, Pa v črno zemljo zakopljite".
Dekletce po gori ^redé Pogovore čuje le-té, Pri delavcih mladih se vstayi, Tesarju pa tretjem« pravi:
„Kaj pravim ti. mladi drvar, Ne tesi si rakve nikar; Gei il l'i - li bi hotel umreti, Ko lice ti v prvem je cvéti?
O, Skoda teh lepih oči, Če smrt jih prerano vgasi, In krasnega Skoda života, •Ue grobna obda ga temôta!
Oj mladi, oj lepi tesar, Na rakev ne misli nikar! Ko tebi zares bi zvonilo, Še meni okó bi rosilo !" Izgine dekle za goró, Tesar se ozira za njó, Po glavi pa misli rojé mu, Iz misli dekletce ne gre mu. Sekire tesarske zvene In trske od debel lete, — Dva prva sta delo konöala, Ear mislila,  to sta stesala. Ko teše pa tretji tesar, Primeri se čudna mu stvar: Glej, rakev se siri in širi, In nöge je] vzrâstejo štiri. To rakev mrtvaška pač ni, To postelja pirna se zdi, . . '. Ko dvajseti dan je napočil, Tesar se je ¦— tretji poročil. Ob letu spet pojde v goró, A tesal — zibelko tam bo, O rakvali mu sodba je taka: Za rakev naj lipa še čaka!
Pozabljenim.
Vseh mrtvih dan!
Na tisto, .tiho domovanje,
Kjer mnogi spé nevzdramno spanje,
Kjer kmalu, kmalu dom bo moj
— 9ä —
In — tvoj,
Nocoj  se vsul je roj močan,
Saj jutri ho vseh mrtvih dan.
Vseh  mrtvih dan !
Bledo trepcče nad grobovi
Tisoč svetil,
In križe, kamne vrh mogi]
Jesenski venčajo cvetovi —
Vseh mrtvih dan!
Kjer dragi spe jim po pokôpir
Kleče, solze živočih tropi,
Oh, dušo tré- jim žal in bol :
Pod zemljo pol, na nebu pol
Nocoj jim je srcé :
Na grob lijó grenke solze,
V nebó gorké prošnje!
O, le klečite, le molite,
Po nepozabnih vam solzite,
Da bode grob od solz rosan,
Saj jutri bo vseh mrtviti dan,.
Vseh mrtvili dan !
Solzite,
Molite!...
In jaz ?
Ko misli vsakedó na svoje,
Koga, koga pa srce moje
Spomina se taeas ?
Vas, zahljeni grobovi,
Kjer križ ne kamen ne stoji,
Ki niste v en čani s cvetovi,
Kjer luč nobena ne brli.
O, če nikdti
Nocoj se vas ne    spomni,
Pozabil ni vas pevec skromni
In pa — nebo !
Josip G o ru p.
L. 1888. nas je iznenadil sloveči mecen slovenskega  naroda  g.  Josip   G o r u p   na
Reki s svojimi velikanskimi ustanovami, kakoršnim Slovenci doslej nismo bili vajeni. Pri tisti priliki je pisala goriška ....Soča*: „Ta mož ima v resnici na sebi vse znake najboljšega in najčistejšega rodoljuba, naj-plemenitnejšega sina matere Slovenije. Krepko telo in bister um. delavna dlan in sreča junaška nasula sta mu v naročje zlata in srebra, da je lahko meri. ne šteje. Kot bogatinu odprta so mu vrata med vse narode in visoka društva, kakeršnih ne nahajamo med Slovenci, katera so že marsikoga zapeljala, da je pozabil svoj rod ter prištel se kot vcepljenee tujemu narodu. Pri Josipu Gornpu pa ni tako. Vedno je os la I uepogašen in nepomanjšan ogenj ljubezni do naroda in do domovine v njegovem srcu. lu ko je dospel   mož   na   vriumee   sreče,   veljave  in
—  *>ö   —
moči, priznava se v svojem lesku in v svoji družini kot vernega Slovenca ter je položil na oltar domovine dar. kakeršnega Slovenci nismo še videli. In da hi se pokazal v vsem popolnega Slovenca, podelil je ta dar v spomin štirdeselletnega vladanja pre-svitlega Frana Josipa L, da javno spricuje, kako je s čistim rocloljubjem v Slovencih združena naj zveste] ša udanost do vladarja lu do avstrijske države. Josip GrOFUp je ponos slovenskega naroda; a oh enem pričevalec, da narod si mora pomagati iz sehe, ter učitelj, kako naj se to godi. Svoje moči in svoje imetje naj vsakdo rabi ne le za se. temveč tudi za narod v tisti meri, ki je mogoča, in tedaj se rešimo bede, nevednosti. odvisnosti, služnosti ter homo prost narod po mišljenju in življenju pod krili dvo-glavega avstrijskega orla.
Slava možu. ki čisla in ljubi svoj narod, dasi je po svojem imetju vzvišen nad naše kroge. Slava dobrotniku, ki je od velikega premoženja podaril velik, kraljevski dar svojim bednim bratom. Slava in večen spomin uzoru vztrajnega, delavnega in vnetega rodoljuba. Slava in hvala pa tudi vsem njegovim posnemalcem!'"'
Tudi nasproti pesniku Gregorčiču vedel se je g.   G o i' u p   kol  pravi   mecen.   Kupit
je za odlično svoto, kakoršne v Slovencih. ni prejel še noben pesnik ali pisatelj, literarno lastnino prvih treh zvezkov Gregorčičevih poezij. Simon Gregorčič je zložil v proslavo tega velikega rodoljuba sledečo pesem:
Josipu Gorupu
v zahvalo za velikanske ustanove.
In blagoslov in kletev spava v zlati, Zli duh in dobri v njem ima svo stan,
Zdaj ta, zdaj oni zna iz njega vstati, Ko se človeška ga dotakne dlan;
Ce v roki zli zakladi so bogati, Le zlo iz njih se porodi na dan,
A v roki plemeniti zlata ruda
Nebeška dobrodejstva vstvarja čuda.
*
Proslavljen mož, ki je srce čuteče ¦ In roka blaga vzvišen kras njegov, Ki s trudov plodom zlatim, z ddri sreče
Nad brate bedne siplje blagoslov, Ki skrbno rane jim celi skeleče,
Do lepših dni odpira pot jim nov, Ki jim prosvete solnčni svit prižiga, Iz praha jih na mesta častna dviga!
Tak mož si Ti! Ti silno res veliko
Položil si domovju na oltar, Neštelim krasno si podal priliko.
Da duh prosine j i ni pros veto žar: S tem širiš sam med narodom  omiko
Ter dvigaš sveto domovinsko stvar, Oj, blagoslovljena Ti roka zlata, KÎ k luči, k sreči nam odklepa vrata!
* Zgubi pač mnogo kaj se v časov tiri,
A velik, blagi Čin živi vselej, Iz roda v rod se plod množi  mu, širi,
Iz roda v rod deli dobrot brez mej ; Dobrote té pa novim spet so viri,
Ki več in večjih porode poznej : A kdor je bil dobroti prvej oče, Ta vstvâri] je posredno vse bodoče,
Tako Tvoj čin brezmejne res zasluge Iz veka v vek bo žil in se množil,
Kot rekam s potjo širijo se struge, Blagóst bo vedno v širše kroge lil ;
Ti, ki vzgojiš j ili Ti, vzgoje pa druge, Gojitelj prvi vsem pa ti si bil, —
In plodov teb ves rod bo  naš deležen ! —
Kako naš rod naj Ti ne bo hvaležen?!
— 98 —
Navdušenje ves narod naš prešinja
In src stotisoč kliče Ti naprot: „O srefcna bódi slednja Ti stopinja,
Povsod nebeški čuvaj To  Gospod, Na Té naj slednja vsiplje se blaginja,.
Ki rodu toliko delia dobrot, Nad domom Tvojim angelj sreče  bivaj, Na Te, na Tvoje blagoslov  razlivaj!"
* In ta moj spev?.. Le v glasili  skromno slika,
Kar cuti roda vsak hvaležni sin, On ne prisvaja slave si glasnika,
Ki naj bi vvekovitil Tvoj spomin: Glasnika treba ni Ti,   ne pomnika,
Pomnik Ti večen bo — Tvoj slavni tini Na vek ostane Tvoje blago delo, Na veke bode Ti i m e slovelo !
Lovorika na grob možu.
(Fr. Erjavcu v spomin).
Umrl je — m o ž ! Kje tak je še med nami, Kot on, ki spi v prezgodnji groba jami, Posuti v zimi z venci, s šopki rož V
Umrl je mož !
Umrl je mož pravice iti resnica :
Te božje hčerke, rajske (e device
Po svetu tavajo plačoc,
Izgnane iz palač in koč ;
A njim, ki jih iztirili svet je,-
Odprl on tôplo je zavetje,
Sprejel je v svoje jih srcé
Goječ do zadnjega jih dne. Naprej, tožniki,
Naprej, vi bratovske časti grobnitd.
Jezike zdaj nabriisite ostre :
Komu le trôho storil je krivice ?
Resnici kdaj je ponarejal lice? Tj m i če j o se vsi molče !
Da, v čednosti njegovih lovoriki Ta dvojni list nikdar ne bo zvenel :
Krivice storil ni in ne želel,
Najraje v srci jezik je imel, Ko zinil je, pa srce na jeziki. Umrl je poštenjak ! Umrl je učenjak, Podrl se domu steber je krepak. Obraz in um pač bil tuu je hladan, A v prsih nosil je srcé ognjeno ; Saj tudi zemlje b>e v zimi je ledeno, A v nje osrčji plani je silen vžgan. Kakó za drago gorel je družino ! Kakó plamtel za tožno domovino! Ti bil je sin iskrenovdati, Ti bil ljubitelj je strasten. Saj pač dovolj ognjena Ljuba v do doma ni nobena,
Ki strastna ni ! A ne iz cenili besedi,                   7*
1
— 100 —
Iz del se javljaj žar strasti!
In delal on je neumorno
Za domovino naso borno.
Po vede rudniku bogatem
Prekrasnih dragotin je bral,
In brušene,  v kovanji zlatem,
Je v častni dar jih domu dal.
Tem dragim kamnom, zlati rudi                      ,
Zdaj dom se čudi.
Umrl plamteč je narodnjak,
Podrl se domu steber je krepak, ,
"Umrl je mož značajen,
Načel jeklenih, neomajen,
Otajal ni ga solncni žar,
Noben ga* zmajal ni vihar,
Pač padali so trdni hrasti ;
On žalujoč jih zrl je pasti,
A sam viharja ni se zhal,
Za dom, za rod je trdno stal.
In skusil je notranje boli,
Notranj je čutil mnog vihar ;
A tožil, plakal ni nikoli,
Sprejel je možki slednji vdar.
Če tožil je kedaj, o svojih bolih ni,
O krivdah tožil je, ki jih nas rod trpi!
Stal vedno neupognen je junak,
Le nji se uklonil je, ki mora se ji vsak
A i morilki ti s koso mrtvaško
V obraz je zrl junaško.
Umrl je m o ž ! Kje tak je še med nami, Kot on, ki spi v prezgodnji groba jami, Posuti v zimi z venci, s šopki rož?
Iskal po svetu sem mož;i
Po vzorih svojega srca.
— 101 —
Ko njega sem spoznal, kako  vesela, Zanj duša vsa- se mi je vnela,
Njega se oklenila je,
Z njegovo se- stopila je! In tega, oh, je smrt požela ! Kakó naj duše mi ne stresa bol Ko vlrgalo se srca mi je pol?! Pač rad bi vstavil solze v duši, A šiloma clero na dan, Kot tok, ki jez in bran razruši, Z močjo se vii je na ravan.
A naj tekó solze srca.
Naj le tekó  v spomin možii, Saj vreden pač najblažjih je solza . . . Umrl je mož ! — Ne ni umrl ! Oči le časne je zaprl, Da se po trudu in po boji Oddahne v blaženem pokoji,'
Ne ni umrl ! Še duh njegov živi meri nami Na delo nas budi in drami.
Umrl on ni, . V nesmrtnih delih mož živi ! Živi in večno živel bode Od Vil proslavljen in Modric. Njega, slavitelja prirode, Opeva roj krilatih tic, Slave ga prebivalci vode, Kar zemlja lira ni jih in zrak, Njegov spomin obuja vsak,  — Da, kamen slednji, slednja travca Proslavlja nam ime Erjavca, Priroda vsa, ki vrl ji bil glasnik, Mu vel i k a n s k j e večen spomenik!------
-  102 -
A mi ? Pomnik postavimo ran tak, Da slednji skuša biti mu enak !
Jurčiču v spomin.
Ob cesti jablana je stala, Cvetela vsako je pomlad,
In pisali cvet okrog je stlala, Dajala hlad in zlat je sad.
Na čudodelnem ten* drevesi Pa biva] je skrivnosten du Ji,
Ko ta zigraval je s peresi.
Šepet nam rajsk je polnil sluh.
Kakó Sunil j al o je zgovorno Od ure rane v pozni inrak    .
Tedaj to listje tu dot vorn o, Bil jezik glasen list je vsak.
Čarobne pravilo pravljice.
Povesti krasne io drevo, In med pravljice drobne ptice
So vbirale svoj spev glasno.
Obs lai je pridni ki ne l pri fieli, Strmeč ubo nastavljal je,
In potnik mnog na cesti beli Vesel drevo pozdravljal je.
Pod njim je vsakdo rad počival,
Pojil srce, pojil uhó. In spev in hlad in sati je užival
Ter blagoslavljal je drevo.
—  103 —
Pa, oh, nebó zastrejo tmine, Oblak se pripodi strašan,
Iz njega smrtna strela šine, In strta je na tleh jablan!
Ta jablan ti si, drug moj mili, Ki zgodnji grob te skriva mi ;
Potok solza v okó mi sili, Bridkost srce zaliva mi.
Oh, kolike duha zaklade
S teboj je temni grob požrl,
Načrte tvoje, naše nade, Udarce smrtni vse je stri !
Okó mi hoče prekipeti . . .
A proč solze in proč tožbe 1 Le slavo tvojo hočem peti,
Leti čez dol naj in gore!
Plodnejsega nikdar duhova Rodil še ni slovenski svet,
In Bog ve, kdaj nam pride znova, Ki tak zoril bo sad in cvet?
Ti spis na spis si nain podava],
Za sliko sliko dcroval : Ko narod jih je občudaval,
Strmeč je sebe v njih spoznal.
Ti branil si nam sveto pravo Z dnhâ orožjem žive dni,
TÎ Slavi si ovenčal glavo, . . . Zató ves dom te zdaj slavi!
Postavlja domovina cela Na grob ti spomenik karanen:
Pomnik   tvoj   p r v i   t v o j a   d Ki   vek   ne   v n i č i j i h   n o b <
— 104 —
Kot solnee se žari nevgasno In svet oživlja z yisoüin,
Svit tvojih del sijal bo jasno In nam pomlajal tvoj spomin.
Pretke naj grot) ti gosta trava, Nad njim naj kamen se idrobi ;
A v vek ne m rak ne tvoja sJava, Tvoj dull med nami v vek živi !
Slovó in naročilo.*)
Le pojdi torej, duša draga, Čeprav težko mi je slovo ; Kaj meni lece solzna sraga, Pa drugim boš vedri I okó.
Mej tujce ne, ti greš mej brate, Da za-uje trudiš dan se vsak, Da vzore ini vresničiš  zlate Kot narodnjak in  poštenjak.
Hudobnež je podoben slani, Ki padla v mrzli noči je : Kar ta je vrtu in poljani, Kreposti on cvetoči je.
A mož pošten je ¦— sólnce zlato KÎ razsvetljuje, greje svet, Ki v pisan cvet ogrinja trato, Ki vrt iri gaj odéva v cvet.
21
105 —
Visoko Čislani učenjaka, Ki nam proganja temo zmot, A bolj še cenim poštenjaka, Ki ve in hodi pravo pot.
Ti učenost s krepostjo združi, Kot sólnce strinja lue in moč, S tern domovini zvesto služi, Nevtfuden za-njo dan in noč.
Značajen sam še v ljudstva značaj Oživljaj, goji in krepčaj, Na to mi prvo skrb obračaj, To naša je naloga zdaj !
U srca ljubljenih rojakov Séj seme plemenitih rož, Da bómo narod poštenjakov, Da bomo narod vrlih mož.
Kar sanjala v trenutkih zlatih Sva sanj za narod naš keddj, Ti vse vresniči zdaj pri bratih, Življenje zdaj uzôrom daj !
Le pojdi torej, duša blaga, Srčno na delo sveto tó ; Naj teče meni grenka sraga, Oliraj drugim jih skrbno!
*) Prijatelj pesnikov iz mladih lei, zdaj notar v Ribnici nti Dolenjskem. On je založil prvo izdajo prvega zvezka. katerega je hvaležni narod pokupi) t SOU izlisov v pol leta.
Častitke.
Pesnik je dobil ob priliki svoje petdesetletnice veliko častitk v pismih in po brzojavu. Prosili smo ga, eia bi nam prepustil vse te dokaze ljubezni in globokega spoštovanja, a skromni gospod ni uslišal nage prošnje. Izročil nam je le brzojavke, katere ponatisnemo v tem dodatku. Dve pismeni Eastitki sta nam izročila častilca sama. Častitke so naslednje:
Reka. — Srčne čestitke k denašnjemu dnevu.
Gorup. Boleč,   —¦  Svojemu  častnemu   članu  poklanjajoč   se Cestita  Vam k  denasnjemu prazniku  s  presrčnimi :  Na   mnogaja Ijeta !
Eolska Čitalnica.
Boleč. — 0 Bog sovražne kroti Vam vetrove In blagoslovi Vas samotni vrt, Da cvetje krepko Vam rodi in zdravo, Prijateljem na radost, domovju v slavo !
Ob petdesetletnici : Dr. Anton Povšič. Milia Štrukelj, vikar, Fran Klopčič, kapelan. Boleč; —  Castitamo   in   voščimo:   Mnogaja ljeta !
Pečenko, Sorč, Bratina, Komac. Gradec. — Pesniku  po   milosti božji kličejo ob  petdesetletnici   iz   dna  src :   Na mnogaja Ijeta !
Graški Slovenci. L j u b 1 j a n a.  — Uzornemu svojemu častnemu članu ob petdesetletnici želi mno-
—  107 —
gaja ijeta in lepšo prihodnost : Pevsko društvo ..Slavec". Lju.bljana.   — „Bog Čuvaj dobrotljivi Te, Bog živi Te, Bog živi Te!" Ljubljenemu pesniku ob njegovi
petdesetletnici — slovenske čefrloletniee ljubljanskega učiteljišča.
Šmarje pri Ljubljani.
Bog Vas živi nmogo let, K petju Vas oživi spet.
Medved,  ZakrajSek,   Babšek, Ničman, soprogi Babšeka in Ničmana. Ljubljana.   —   Prvaku   lirskega   pesništva, možu,   ki   že   toliko let  diči s svojimi krasnimi proizvodi književnost slovensko, kličejo ljubljanski  učiteljiščniki ob petdesetletnici njegovega rojstva: ', „Nebes vladar, daj, zjasni mu bodoče dnove".
L j u bij a n a. — Slava ! Pogled na udani narod okrepi Te in ponosno vzpni se zopet slavec naš ! Spoštujemo Te, obožujemo Te ! Tebi „zlati zvezdi prejšnjih dnij" klanja se slovensko dijaštvo. Ljubljana. — Slava našemu uzoni !
Ljubljanski osmošolci.
Ljubljana: —
Tebi, ki si plamen   najsvetejši V naših  prsih  vžgal, Domovine cvetnemu  Parnasi!
— 108 —
Plemeniti kralj
Narod kliče ves hvaležen, vnet:
Bog Te živi mnogo, mnogo let!
(Ljubljanski slovenski realci.) Ljubljana. —
Bog Čuvaj te še toliko tet, Da srečen zreš" slovenski svet, Da srečno slavno in jedino Predrago vidiš domovino. Vaši eostilci: Krsnik, Krželj, Verovšek, bratje Vernik, bratje Dmberger, Rozman Rant, Peterko vit. Ljubljana. — Povodom petdesetletnice kličejo difinemu sinu in slavnemu pesniku slovenskega naroda gro-movito : Slava !
Gestilci: Boltancin, Ferlič, Go-gala,  Mally,   Mrak, Musiu,  Jerman,   JeroVec,   Josin   Jug, Ko-blar, Kosem, Kostanjevee,   Koželj,   F.  Rozman,   K.   Rozman, Peliani, Premk, Petrovčič, Štam-cnr, Tauses, R. Vesel, Vojvoda, Vrabec, Wmdiseh-er. Litija. — Dika ti naroda slovenskega sprejmi izvor čutil naše vroče ljubezni in spoštovanja, Veličastni Tvoj duh navdaja danes naša srca in v praznik si šteje slovenski narod današnji dan.
Ivan Gregorčič, Frančišek Slank, Hugo Turk. 'Iv, Ljubljane. —   Diki našega   naroda   in nmčeniku  izreka   najudaneje častitke    „S ava",    kličoč: M noga ja Ijeta !
— 109 —
Vladimir R a v n i h a r,
predsednik lerijalnega akademiškega
društva „Sava".
Sv. Rupreht  (Dolenjsko).   —   Ohrani  Bog slovenskemu narodu še mnogo let ljubljenega pesnika ! Sark, Peterlin, Akar(?) učiteljice. Dunaj.   —   Srdačno   čestitamo   petdesetgo-dišnjiei,
S p i nčie, L a g'i n j a Dunaj.   —    Pesniku   iskrenega   domoljubja, čegar pesmi   so   polne   čntov o zatiranju naroda, čestitajo k petdesetletnici danes   na   prvi   seji   zbrani   državni poslanci: Ferjaučič,  Alfred Coronini, Kusar, Gregorcc, Nabergoj, Gregorčič, Pfeifer  t-   živo   čuteč odrivanje naroda od vživanja pristojnih mu pravic. Mozirje  (Staj.) — Našemu milemu pesniku kličejo krepek : Živio !
Mozirski dijaki. Mozirje. — Srcem in dušoj z Varni kličemo k petdesetletnici ljubljencu slovenskega naroda
Mozirke.
Velenje na Štajerskem. (Posla! nam častitelj t                 sam.)   Velečestiti   gospod   prijatelj !
Da sedaš na stol, kamor sodiš, to bi bil danes za Tvoje pedesetletnice okrog Tebe šumeč roj blestečih če-stilcev — to bi bilo ropota, fraz in zavitih očij ! —
— 110 —
Kam — bi niti prostora ne bilo ! — Ker pa nosiš ponosom trnjevo krono narodnega raučeniatva, ne bode danes pod Tvojo oskromno streho farizejev io štreberjev; pač pa pridejo možje k celemu „uzor-možu" proseč, da bi nam Vsemogočni še mnogo let čuval in ohranil Tebe našega velikega narodnega apostola starim in mladini za vzgled, krepilo in tolažbo pri težavnem narodnem delu. Bog in narod !
Ivan Nep. Resman.
Iz Benetk. {V pismu :   za natis   poslal čas-titelj sam,)
Simonu Gregorčiču.
Polstoletja si preživel Ter učakal Abrahama, Ob senčen si že osivel — Duša ti postaja sama ; Prekoračil si življenja Tesnoméjno polovico, Naužil si se trpljenja In sveta spoznal resnico : V miru Ti odslej uživaj Blažene jesenske dneve, Po naporih odpočivaj, Vtopljen v zlatih dnij odmeve.
V Benetk-a h. 14. oktobra 1894.
Prostoslav Kretanov.
X
•
Obseg.
Stran,
Gregorčičeva petdesetletnica  rojstnega  d né    .      3
(Funtkova pesem v njeno proslavo    .    .      7
(„Zlata knjiga": ponatis iz „Ljublj-Zvona1,     16
(Odlomek ocene  iz   ,Hrvatske Ville")    .    24
Izbrane pesmi :
*Naša zvezda    ...,.....,.,    29
*Mojo srčno kri škropite.......    29
Na sveti večer...........    30
Z vencem  te ovenčam  Slavo......    31
Eno devo le bom ljubil........    32
V eno oh se ne združe........    33
Ti osrečiti jo hoti .;..•...'.-...    33
Bratje, v kolo se vstopnimo......    34
* Človeka nikar...........    35
* Lastovkam............    36
* Življenje ni praznik.........    37
Kmetski hiši............    38
* Pastir..............    41
*Soči..............    42
*Na  potujčeni  zemlji.......   ...    44
¦Domovini............    46
Naš narodni doni..........    47
Hajdnkova oporoka.........    48
*V pepelnični noči.........    53
Prijateljem............    56
¦Nazaj v planinski raj........    59
Mojim siavilcem..........    60
* Oljki..............    ül
* Znamenje............ "65
* Velikonočna...........    07
Velegrajska kuga..........    09
Blagovestnikom       ..........    72
Prebiral sem „Pratko"........    75
Naš čolnič otmimo!.........    76
Bratom Cehom      ......,    ...    79
Svarilo.............    SI
* Njega ni!    . ',......'...-,.    82
* Romanca    .    ,..........    S3
Na semnji..........,    .    S6
Nevesti.............    87
^Dekletova molitev     .  *........    S9
*Tri lipe.............    90
* Pozabljenim     .-..........    92
J o s i p G o r u p........    94
Josipu Gorupn v zahvalo za velikanske ustanove     90
Lovorika na grob možu........    98
Jurčiču v spomin..........  102
Slovo in naročilo..........  104
Castitke.....».    .......  100
Snopič 15. — „Kjer je ljubezen, lain j-' Bog*. Ruski spisal grof Leo Tolstoj; poslovenil Ad. Pnhor. „R a k v a r" iiiro-hovšrik). Ruski spisal A. S. Puškin; poslovenil I. K-j- „Boži'Da'-. Resnična povesi; iz veščine preložil lim'.
Snopič 16.        ,Tn r o ji olj s k i i ii p'. Povest.       HrvaŠki spisal
August Si'.....i: poslovenil Peter MedveSček.   -     «Dvoboj- Iz
zapiskov prijateljevih. Spisal Svalnpluk (Veh : poslovenil J. M. Franknvski.
Snopič   17.          Izbrani    spisi    Variava    K.isinaka.   I.
I.   .Kako  šilin   si  je izmislil   Jakob  za  hudobno Teklo". Poslovenil I. M.   Frankov« k i.  -    i. .Hah i re".  Obrazek na liri' in narobe.   -     Poslovenil  lin v.         :!   ,11 e rari".  —•
PosliiV. I! fi y.
Snopič 10.        Izbrani spisi Variava Kositiuka II.    -  Oli-
se}ta obraze iz „Kukalka': 1 Lovski lai. - 1. ilospod Svarc na deželi. ::. Kakó se v pošteni občini krupalovski popravljajo vraliea pri čednikovi bajti. (Vse tri poslovenil Jan. rjedej.) i.  Pus)  V  ini'sli'1'ii.  Poslovenil  liny.
Snopič 19.        „Pošasti'.  Povesi,   lî.'ski   spisal   V.  lieiieš - Tio-
bizskj. Poslovenil '/.. '/.. Trbojski.
Snopič 20.-23.       ,7. a o b I j ti b a". Povesi.  Hrvaški spisal  Perd.
Rečic: poslovenil Pel. Mudvoščuk.         V zadnjem  snopiču ludi
povesi  „Siili il n i",  liiiski spisal  V. M. (laršiii.
Snopič 24. „(1 a r h v n i r a-. Novela. - Srbski spisal Velja M. Miljkovir: poslovenil Ivan Hiver. „Tri s m r I i". Piipovedkn grofa I,. N. 1'nlslega: iz ruščine poslovenil Podravski.
Snopič 25. Narodne pripovedke v Soških planinah. „Iz naroda /.a narod" zbral in napisal A. ii.
Snopič  26.        Lot arij k a.   Hrvaški spisal  Vočesluv  .Novak.
Izgubljeni   s i n.   Iz srbskega „1'ulnika" I. lMi-_'.         Mrt-
vaška srajca. Iz¦ srbščine po V. Oberkneževičn v „Pulnikii" I.   |Nli-J.     -  Vse  Ili poslovenil Simon (iregnrčir ml.
Snopič 27.       „Ireskiišnja in rešilev"  ali  .Huma  najbolje-.   Češki
spisal X. (lokal, [„.lan Uralkv v Kuliloriui"] : poslovenil Simon il re i: n r r i e ml.
Snopič 28. Petdesetletnica Simona tiregorčiia     Sir.  11-2,
94
61
Dodatek k častitkam.
— 7. Dunaja smoprejeli zadnji lllp poročilo, ila so vsourilišriiiki v društvu „Tat ran" poslali Gregorčiču sledečo brzojavko: ,1'iki našega uarod«, iniljencn slo-venskega dijaStva, svnjemii uzorniku najsrčnejše castilke! Slovenski  srseučijiščuiki  v „Talraiur.
OGLASNIK.
/   ....    i:                              ...                                   ..ili/   |Lniolllitlli   li'.'uv.illr.
sVôlovuli ¦-"  nam   ili^i   prijuliilji,   'l;i l'i povabili pu ilvu ali Iri slrain   platnic   /.: (i    • !i «ivoiluv 11.                   m- In' unni   prijiuinnKlu l>  lioljfluinü   iluniifouiiiu   bbiniu v
h kiiii.nir.- -.ni"', Tiibii 'i'.'l.i ludi BMuti(ai -l'iv.in~k:i-, ki jo * vsem |mv—. iiak.i n.i^i -S!. kiii.~. Kit nn.i -SI. kni.- veliko čititfuljov -ir'-m paše ici"- slm'ouâ movimi in si' sii'U'iri shranjujejo.   nv |»;i zavržejo, kakor. 'Ini;                       utsuoh lakilr
i»v koiiknr le in"/ii" ni/mltni.
I!"li.i i»L:l;t-"V vna-a S kr. '/.a  w-akn  n " ll p :t !'»• i I - vrstil ,i :  vefkral   pu [ituîtmlii,
„Goriška  tiskarna",
Andrej   Gabraiek
v lM..s|in.-ki Ulici -I. 'k xdnjii Fusoulso   „Sofn" glil. -I'l'i.  .1'rini or.-i- girl. »'SO, „Slovimskii k«ji2-
ii i i-.-i- e/lil. Ji.li :i!i |i" I-' kr. -iii'i'i-,  „il Riunii '. .i i: I Pilo" ;.M. ¦>'-- . -K li j ¦ /li ini
/ .1    111  l.i il I lui"       ili-I"      Vi-.MM.i      pn     l'i     pnl) .r.   SnopiC-, \  -l'  il>k"', lih'    /..   '-'Tk\ l'In-   lllil'i'',    -"!'¦,
županstva,   |'<i-li-,   -,,.li-,:...   /¦..   trgovce in ohrtniko. — Pusulnii e v ¦ - i. - ¦_¦ -111 ti i ili -aluljnli.
Hausner & Lokar,
finsposka ulica šL '.i v Gorici, zalaga   usnja   i/,  laslnc  lovariie v Mii-iiu.        \ -.' polrebsKne za Cov-tjarjo.
An L. Jeretié.
V   5; Ululili i:i   t'1    ¦   lil   Zli   -   :   i   M:   ...
\   ..'n.-ii  pradujahiii'iil]  vseji  vrst   pri-
trnll&hli    '.i   pisalm-,   -nI''   in iil.i.lr.  /.avi.,1
zii i' i-1 ii ii i i'.  — K ni i K '¦ v i- / n 11- n.  —
!<i;i'!iiv.iiinYii  -""l.-kili  in (iritKlh  '. iiii.i'.
Ivan D 9 k 1 e v a,
'llll'lll.
ima   v -. \ " j i 11   klotoll   v-, "ii   l l-l .((llll.lr.l
in islrsk.i vin... Cene /.....riio;
Jernej Kopač Solkanska cesia ši. 9.      Gosposka
Ulica   šl.   11.   V   Hnrici.
Tovarna zu vošupiie sveče. Vsrli vrsi medeno pecivo.       Priporoča so slav. cerkvenim   oskrb-
IlislVi'lil.
Iščemo razproil^akevza „Slov. knjižnico"
Tobakarnarji so najbolj |ujwjftni 2ttž?afc poael.  Daji...... â0°/a popusta.