POLJUDNI ČLANEK NA SELITVI Z BELIMI ŠTORKLJAMI / / Anja Cigan BELA ŠTORKLJA (Ciconia ciconia) foto: Alen Ploj Svet ptic 03, september 2022 6 10 SLOVENSKIH BELIH ŠTORKELJ NA POTI Bela štorklja je vrsta, ki je svojo številčnost v zadnjih letih v Sloveniji povečala. Globalno gledano jo v času gnezditve najdemo na severni polobli v Evropi, med prezimovanjem pa na južni polobli v Afriki. Evropsko populacijo lahko razdelimo na zahodno in vzhodno subpopulacijo, ki se med seboj razlikujeta po izbiri selitvenih poti. Zahodna selitvena pot vodi skozi Gibraltar, vzhodna pa skozi Bospor. Med selivskimi vrstami prav bela štorklja velja za modelno vrsto raziskovanja tega množičnega, usmerjenega in usklajenega premika organizmov. Razlog je v tem, da svoje gnezdo splete v neposredni bližini človeka, zaradi velikosti pa jo je lahko opazovati. Tako so ljudje že v preteklosti zlahka opazovali navade belih štorkelj, metode spremljanja selitve ptic pa so sčasoma postale vse bolj sofisticirane. Danes vedno pogosteje za ta namen z GPS-sledilnimi napravami opremljajo mladiče, še preden ti zapustijo gnezdo. Z namenom raziskave selitvenih vzorcev belih štorkelj je tudi DOPPS v zadnjih letih s takšnimi napravami opremil 10 mladih belih štorkelj. Od- dajniki delujejo na sončno energijo, kar omogoča daljše oz. večletno spremljanje premikanja osebkov ter s tem kakovosten vpogled v njihovo življenje. Za belo štorkljo (Ciconia ciconia) bi lahko zagotovo trdili, da je ena izmed najbolj poznanih vrst ptic v Sloveniji. Ljudje jo povezujemo z rojstvom otrok in prihodom poletja. Je tudi simbol severovzhodne Slovenije. Le malokdo pa se zaveda, na kakšno izjemno popotovanje se vsako leto odpravljajo te črno-bele pernate prebivalke odprte kulturne krajine. Izbrani so bili oddajniki, izdelani posebej za belo štorkljo, saj njihova masa ne presega 3 % telesne mase posameznega osebka, tako da pticam, ki jih nosijo, niso v breme in jih praviloma ne ovirajo. KATERO POT IZBRATI Ko govorimo o selitvah ptic, se nam verjetno najprej zastavi vprašanje, zakaj se ptice sploh selijo. Razlog za selitev je v pomanjkanju primerne hrane zaradi nizkih temperatur v zimskem času na severni polobli. Selitve ptic so tako ponavljajoči se premiki med gnezdiščem in prezimovališčem ob približno enakem času vsako leto, spomladi in jeseni. Vrste kot je bela štorklja, ki v času selitve preletijo tudi več tisoč kilometrov, imenujemo selivke na dolge razdalje. Slovenske bele štorklje v povprečju na poti do prezimovališča preletijo okoli 7000 km. Populacijo slovenskih belih štorkelj, ki je del vzhodne subpopulacije, selitvena pot vodi prek Balkanskega polotoka, Bosporja in Turčije do severne Afrike, le izjemoma kje drugje. Selitvena pot vzhodne subpopulacije je energetsko opti- malna, saj velike vodne površine, kot so morja, ptice prečkajo po najkrajši razdalji. Bela štorklja namreč spretno izkorišča dviganje toplega zraka oz. termične vzgornike za dviganje in jadranje, tako da leti večinoma brez aktivnega zamahovanja Z namenom raziskave SELITVENIH VZORCEV BELIH ŠTORKELJ je DOPPS v zadnjih letih z GPS-sledilnimi napravami opremil 10 mladih belih štorkelj. foto: arhiv DOPPS Svet ptic 03, september 2022 7 s perutmi. Vzgorniki nastanejo zaradi neenako- mernega segrevanje zraka nad kopnim. Zrak nad kopnim z manj vegetacije se segreva hitreje kot območja z več vegetacije (npr. gozdovi) ali vodna telesa. Z jadranjem lahko štorklje tudi do 30-krat znižajo porabo energije, kar je za premagova- nje tako dolge poti izrednega pomena. Značilno vzhodno selitveno pot je ubralo 9 od 10 osebkov, opremljenih z oddajniki. Eden od njih, poimeno- van Srečko, pa je izbral malce drugačno pot in se v Afriko odpravil prek Italije. Za doseg črne celine je tako v primerjavi z drugimi osebki večji del poti preletel nad morjem. PREIZKUŠNJE NA SELITVI Ta izjemna in dolga pot za ptice pomeni veliko pre- izkušnjo. Problematična je predvsem prva selitev, ko mladiči zapustijo gnezdišče in se prvič odpravijo v Afriko. Takrat so namreč še zelo neizkušeni. Pri prvi jesenski selitvi se mlade bele štorklje pridru- žijo večjim jatam in se na poti do prezimovališča zanašajo na bolj izkušene osebke. To je zanje velika prednost, saj so selitvene poti, ki jih izbirajo odrasli, varnejše. Štorklje se na svoji dolgi poti ustavljajo na t. i. po- stojankah (ang. stopover). Na teh točkah si ptice »napolnijo baterije« za preostanek poti. Tako za selivke niso pomembne le razmere na gnezdišču in prezimovališču, marveč tudi na postojankah vzdolž selitvenih poti. Žal pa se v zadnjih letih selivke spoprijemajo z izgubo in degradacijo ha- bitatov na selitvenih poteh, predvsem na račun izsuševanja mokrotnih habitatov in bliskovitega širjenja intenzivnega kmetijstva. Te spremembe lahko negativno vplivajo tudi na populacijo bele štorklje v Sloveniji. Izguba habitatov na selitvenih poteh namreč pomeni, da ptice nimajo možnosti, da bi se ustavljale na primernih mestih, kjer bi se prehranjevale in tako obnovile rezerve energije. S tem se poveča možnost prekomerne izčrpanosti in nezmožnosti nadaljevanja poti in v najslabšem primeru celo pogin štorkelj. V zadnjih letih se selivke spoprijemajo z izgubo in degradacijo habitatov na njihovih selitvenih poteh, predvsem na račun izsuševanja mokrotnih habitatov in bliskovitega širjenja intenzivnega kmetijstva. PROBLEMATIČNA JE PREDVSEM PRVA SELITEV, ko mladiči zapustijo gnezdišče in se prvič odpravijo v Afriko. foto: Alen Ploj Svet ptic 03, september 2022 8 Degradacija in izginjanje primernih habitatov na selitvenih poteh pa še zdaleč ni edina grožnja pticam med selitvijo. Glavni vzroki za pogin belih štorkelj na selitvi so izčrpanost in bolezni, lov ter smrt zaradi električnega udara. Predvsem v zadnjih desetletjih je zaradi razširjanja elektroenerget- ske infrastrukture narasla smrtnost bele štorklje zaradi trkov v električne žice in električnih udarov. Takšne antropogene strukture so zanje med letom težko premagljiva ovira, na katero evolucijsko niso prilagojene. Ko z mislimi prepotujemo pot, ki jo štorklje dvakrat letno dejansko preletijo, jih lahko pri tem izjemnem dosežku le občudujemo in si predstavljamo, KAKŠNE OSUPLJIVE ZGODBE NOSIJO S SEBOJ. foto: Samo Jerele V Tuniziji se bele štorklje prehranjujejo na smetiščih, kjer jim grozi ZASTRUPITEV Z RAZLIČNIMI ODPADKI ter nevarnost zaužitja večje količine plastike, ki leži med odpadki. foto: Alen Ploj PRVA SELITVENA POT desetih slovenskih mladih belih štorkelj foto: Anja Cigan V zadnjih letih se je povečal tudi lov nanje. Iz- črpane ptice, ki se na poti ustavijo z namenom počitka in nabiranja energije, so za lovce lahek plen. V Afriki jih lovijo bodisi za prehrano bodisi zaradi športnega lova, ki lahko poteka z različnimi bodali, kamni, bumerangi ter celo golimi rokami, saj izčrpane ptice pogosto niso zmožne pravočas- no odleteti. Nikakor pa ne smemo zanemariti niti lova na evropskih tleh na območju Balkanskega polotoka, kjer je pritisk divjega lova na selivke še vedno zelo velik. Svet ptic 03, september 2022 9 ANJA CIGAN je po izobrazbi ekologinja naravovarstvenica, ki zaključuje magistrski študij biologije in ekologije. V svoji magistrski nalogi se ukvarja s selitvenimi vzorci mladih belih štorkelj iz Slovenije. Zaposlena je na Zavodu RS za varstvo narave, na projektu, katerega ciljno območje je Čezmejno biosferno območje Mura- Drava-Donava. Prav k reki Muri pa se tudi sama najraje odpravi na opazovanje ptic. foto: osebni arhiv VIRI – Berthold , P., van den Bossche , W., Fiedler , W., Kaatz , C., Kaatz , M., Leshem , Y., Nowak , E., Querner , U. (2001): Detection of a new important staging and wintering area of the white stork Ciconia ciconia by satellite tracking. – Ibis 143: 450-455. – Berthold , P., Kaatz , M., Querner , U. (2004): Long- term satellite tracking of white stork (Ciconia ciconia) migration: constancy versus variability. – Journal of Ornithology 145: 356-359. – Cheng , Y., Fiedler , W., Wikelski , M., Flack , A. (2019): »Closer to-home« strategy benefits juvenile survival in a long-distance migratory bird. – Ecology and Evolution 9 (16): 8945-8952. – Denac et al. (2019): Bela štorklja. str. 154-155. v: Mihelič T., Kmecl P. , Denac K., Koce U., Vrezec A., Denac D. (2019): Atlas ptic Slovenije. Popis gnezdilk 2002–2017. DOPPS, Ljubljana. – Flack , A. et al. (2016): Costs of migratory decisions: A comparison across eight white stork populations. – Science Advances 2(1). Od desetih v Sloveniji z oddajniki opremljenih štor- kelj so poginili trije osebki, pri čemer so bili razlogi za smrt lov, prometna infrastruktura ter zaplet v plastično vrečko in posledično izstradanje. Srečkov primer, ki so ga DOPPS-ovi ornitologi kar sami raziskali v Tuniziji, nakazuje tudi na problematiko prehranjevanja štorkelj na smetiščih, kjer pticam grozi zastrupitev z različnimi odpadki in možnost zaužitja večje količine plastike, ki leži med odpadki. Za štiri opremljene bele štorklje so vzroki za prene- hanje prejemanja podatkov s sledilnih naprav ostali neznani – morda so naprave prenehale delovati, ali pa so osebki iz nam neznanega vzroka poginili. Pri beli štorklji je sicer splošno znano, da je smrtnost med mladimi osebki v primerjavi z odraslimi zelo visoka: do 10 % mladih osebkov pogine že pred prvo selitvijo, nato pa med selitvijo dodatno še do 20 %. Podatek priča o tem, kako velika preizkušnja za ptice je selitev. NEGOTOVA PRIHODNOST Bele štorklje do spolne zrelosti, ki nastopi pri starosti približno treh let, ostanejo na prezimova- lišču. V šali lahko rečemo, da je prva selitev tako naporna, da mlade štorklje potrebujejo nekaj let, da se ponovno odpravijo nanjo. V vsaki šali pa je tudi nekaj resnice. Tako se naši trije preostali osebki, Bela, Kiki in Riki, še niso vrnili na gnezdišča. Bela je v letošnji sezoni že prestopila prag Evrope in je poletje preživela v evropskem delu Turčije. Kiki in Riki, ki sta mlajša od Bele, pa se zadržujeta na območju Bližnjega vzhoda. Že naslednje leto pa lahko pričakujemo, da se bo Bela vrnila v Slovenijo in se lotila spletanja svojega prvega gnezda, kar bomo zagotovo vsi z zanimanjem spremljali. Raziskave zadnjih let nakazujejo še na eno zani- mivost: novo optimalno selitveno strategijo, pri kateri bele štorklje prezimujejo v Evropi oz. skraj- šajo svojo selitveno pot. A te raziskave so bile v veliki meri opravljene na zahodni subpopulaciji, ki v primerjavi z vzhodno zaradi ugodnih klimatskih razmer na Iberskem polotoku v večji meri prezimu- je na območju Evrope. Trend prezimujočih osebkov bele štorklje pa narašča po celotni Evropi, zato bo v prihodnosti temu pojavu brez dvoma treba name- niti večjo pozornost. Ko z mislimi prepotujemo pot, ki jo štorklje dvakrat letno dejansko preletijo, jih lahko pri tem izje- mnem dosežku le občudujemo in si predstavljamo, kakšne osupljive zgodbe nosijo s seboj. Žal pa spre- membe, takšne in drugačne, dosežejo prav vsako vrsto. Tiste, ki se selijo, jih zaradi svoje komple- ksne ekologije spremembe občutijo še hitreje. Na selitvene vzorce imajo vpliv predvsem podnebne spremembe, različni antropološki vplivi ter degra- dacija habitatov. Človek si je naravo podredil in jo iz dneva v dan spreminja po svoji volji, s tem pa se spreminjajo tudi habitati prostoživečih vrst. Zato je na nas ljudeh, da ohranjamo vrste, s katerimi si delimo planet, med drugimi tudi našo izjemno belo štorkljo. Glavni vzroki za pogin belih štorkelj na selitvi so izčrpanost, bolezni, lov ter smrt zaradi električnega udara. foto: Alen Ploj Svet ptic 03, september 2022 10