Poštnina plačana v gotovini
Maribor, sobota 29, septembra 1934
Stev. 221
MARIBORSKI
Leffl VIII. 'XV/)
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In uprava: Maribor, Gospoaka ul. 11 / Talefon uredništva 2440, uprava 2468 Izhaja razen nedelje In praznikov vaak dan ob 16. url / Velja meteino prejeman v upravi ali po poStl 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglasa sprejema tudi oglaanl oddelek „Jutra- v Ljubljani / PoStnl čekovni račun »t. 11.40S
99
JUTRA
99
PoBont ideie univerzalne zveze
Ako pogledamo danes na evropski Politični položaj, potem moramo že prvi trenutek ugotoviti, da je tako zapleten, kakor ni bil še nikoli. Ono, kar je bilo pred svetovno vojno 1. 1914., ni bilo nič napram sedanji zmedi, dasi takrat ite ni bilo Društva narodov in drugih velikih mednarodnih institucij, kakor tudi ne najrazličnejših, vse prepletajočih pogodb. Da se kljub temu obupnemu položaju še ni zgodilo nič hujšega, je treba pripisati edino dejstvu, da se vsi brez izjeme zavedamo, kaj bi pomenil eventuelni oboroženi spopad. Med tem ko je namreč 1. 1914. vsakdo vsaj kolikor toliko vedel, kakšna je razdelitev Evrope, ne ve danes tega nihče. Po neštetih konferencah, zasedanjih Društva narodov, sklepanjih vseh mogočih kolektivnih in bilateralnih prijateljskih, zavezniških, nenapadalnih in drugih pogodb, smo dospeli naposled srečno tako daleč, da smo skregani drug z drugim in prav Za prav niti ne vemo več določno, kdo ie komu prijatelj in zaveznik ali sovražnik in nasprotnik!
Ustvaritelji miru po veliki svetovni Vojni so hoteli postaviti mednarodne odnošaje na čisto nove temelje. Nano-Vcdali so neizprosni b o j politiki meddržavnih nasprotujočih si blokov, ki so bili nekoč temelji mednarodnega ravno-[ težja in miru, obenem pa seveda — dasi zveni to morda paradoksalno — tudi elementi bodočih vojnih nevarnosti, ki so se iz njih tudi zares izcimile in vodile do naj večje in najstrahotnejše vseh Vojen človeške zgodovine. Hoteli so, Daj se nad narodi in njihovimi interesi Postavi višja skupnost. Ta skupnost naj bi bilo Društvo narodov s svojimi statuti in sankcijami. Države naj ne bi več sklepale dvostranskih ali večstranskih ?Vez za vojno in mir, ampak naj bi se •družile vse v eni sami veliki zvezi, ki bi vojno kot sredstvo mednarodnega razsodišča izločila in zato tudi reševala in razsojala vse mednarodne spo-'e iti nesoglasja. Toda praksa je v sedanjih šestnajstih letih pokazala, da je la velika zveza ostala le v Društvu narodov, to samo pa se ie izkazalo kot instanca brez nujno potrebne avtoritete, kar je še bolj usodno, brez možnosti eksekucije in sankcij. Tudi ako bi Društvo narodov danes sklenilo nekaj važnega, nima žal prav nobenih sredstev, ki bi 11111 pomagala do uresničenja njegovega sklepa in uveljavljenja njegove vo|je. Prav zaradi te zavesti je pa tudi vsak skici), ki bi kaj pomenil, teoretično 'n praktično nemogoč. Društvo narodov °bide težje probleme s tem, da o njih "'česar ne sklene.
Tako se je torej zgodilo, da se nova ‘l0tcnja s svojimi teorijami porušila sjta-r°. niso pa na mesto tega postavila nič n°vega. kar bi bilo prejšnjemu adekvat-"0< Ir. danes moremo že dokončno reči, t,£l ie bil, je in bo vsaj za sedanje gene-Racije zaman vsak trud ustvariti uresničuje zamisli mednarodne organizacije temelju vse obsegajoče zveze. Ta j^niisel je p r o p a d 1 a, in diplomati, k! se še vedno trudijo, da bi svet ukle-v njene kalupe, so podobni pravljičnimi Sisifu. Komaj prlvale skalo napo-r°v do vrha in oznanjajo zmagoslavno Svoj »epohalni « uspeh, že se Jim spet iz-""'zue iz r<>k. in zdrevl v še večjo glo-
Zgodovinske konference v Sofili
Manifestacija volje vsega bolgarskega naroda — Sestanki suverenov in državnikov — Navdušeni članki bolgarskih listov
SOFIJA, 29. septembra. Bivanje Jugoslovanskega kralja in kraljice v prestolnici Bolgarije se je spremenilo v slavje, ki se ga udeležuje z najglobljimi čustvi ves bolgarski narod, ki kaže ob vsakem trenutku svojo neomajno voljo po bratskem sodelovanju vseh dvajsetih milijonov južnih Slovanov. Manifestacije teh dni niso nikaka vljudnost ali zgolj for-melnost, temveč resnično in globoko čustvovanje.
Tekom včerajšnjega dneva sta kralj Aleksander in kralj Boris ponovno razpravljala o vseh aktualnih vprašanjih ki se tičejo obeh držav in bila deležna
ponovnih dokazov ljubezni in vdanosti s strani prebivalstva, kjerkoli sta se pojavila. Sprejela sta tudi v avdijenco državnike obeh bratskih držav in na večerji v dvorcu izmenjala zdravice. Istočasno se vrše posvetovanja med bolgarskim zunanjim ministrom Batolovim in jugoslovanskim zunanjim ministrom Jevtičem. Včerajšnjih pogajanj so se nekaj ča sa udeleževali tudi ministrski predsednik Georgijev, jugoslovanski poslanik v Sofiji Cincar-Markovič in bolgarski poslanik v Beogradu Kiuseivanov.
Ves bolgarski tisk piše še vedno navdušene članke o sodelovanju Bolgarije
In Jugoslavije. »Kambana« prinaša uvodnik z naslovom »Nazaj ni več mogoče!« v katerem pravi, da je povratek v preteklost nemogoč in morajo upravniki o-beh držav zdaj izpolniti svojo dolžnost napram svojim narodom, pravici, zgodovini in bodočim pokolenjem. Dvajset milijonov ljudi je uprlo svoje poglede v Sofijo in čaka od tod novih pobud. Kdor lil razočaral te upe, bi mnogo tvegal. Njihovo uresničenje pa bo rodilo veliko radost. Enako pišejo tudi »Nove vreme«, »Dnevnik«, »Mir«, »Utro« In drugi Usti.
ViMhMfl izjaoa m Hostrifo
BREZ VELIKEGA SPORAZUMA, KI BI RES POMENIL REŠITEV. MENTARJI PARIŠKEGA TISKA.
KO
ŽENEVA, 29. septembra. Včeraj je bil končno dosežen sporazum med Anglijo, Francijo in Italijo, ki so v nekoliko podčrtani obliki obnovile svojo februarsko deklaracijo o avstrijski neodvisnosti. Komentarji o tem so zelo različni; dočim smatrajo nekateri, da se je iz velikega potresa rodila skromna miška, pišejo drugi o pomembnih uspehih. Zlasti francoski tisk smatra to deklaracijo za uspeh, dasi stvarno prav za prav ničesar ne spre minja, ker ostanejo še nadalje nespremenjena vsa podonavska nesoglasja. Pariški tisk, ki komentira ta sporazum,
posveča zato še vedno veliko pažnjo nasprotjem med Italijo in malo antanto. »Echo de Pariš«, organ francoske ga generalnega štaba, pa celo ugotavlja, da tudi v sami mali antanti ni soglasja. Pertinaux opozarja malo antanto na veliko nevarnost njene protiitalijanske politike v Podonavju. Pol službeni »Petit Parisien« pa se obrača na Nemčijo l,n pravi, da bo odslej direktni ali indirektni napad na neodvisnost Avstrije naletel na skupni od per Francije, Anglije in Italije, ki niso same, ampak stoji za njimi vsak dan boli tudi Rusija.
Glaone točke polfshega odgovora
NE BREZ NEMČIJE. NOBENE OBV EZNOSTI GLEDE LITVE IN ČSR. — NE PROTI PODONAVSKIM DRŽAVAM.
obveznosti glede Češkoslovaške in se ne more obvezati, da bi morala nastopiti proti katerikoli izmed podonavskih držav. Samo na teh temeljih je Poljska skupno z Nemčijo pripravljena priključiti se vzhodnemu paktu. V političnih krogih se sedaj naglasa, da je spričo teh zahtev Poljske uresničenje vzhodnega pakta popolnoma nemogoče.
Češkoslovaška in Avstrija
DUNAJ, 29. septembra. Tukajšnji listi poročajo, da Je že popolnoma zagotovljeno Beneševo potovanje v Rim, ki se bo izvršilo istočasno z Barthou-jevlin. Beneš bo odpotoval v Rim izključno le v imenu ČSR, malo antanto pa bo zastopal pozneje Titulescu. tako pa tudi ne more prevzeti nobene I Beneševo potovanje bo v zvezi z rim
mmmmmmmmmmmmmmamsmmmmmsmmmmm
PARIZ, 29. septembra. Objavljajo se glavne točke vsebine poljskega odgovora na noto o vzhodnem paktu. Odgovor vsebuje glavne zahteve: Poljska meni, da vzhodni pakt ne more imeti nobene vrednosti, ako pri njem ne sodeluje Nemčija. Poljska bo zaradi tega stopila v stik z Berlinom in svojo končno odločitev podredila sporazumu z Nemčijo. Nadalje smatra Poljska, da more imeti vzhodni pakt polno vrednost samo tedaj, ako se nem ško-poljski pakt v celoti priključi kot sestavni del vzhodnemu paktu. Nem-ško-poljski pakt je temeljni del zunanje politike Nemčije In Poljske in se Poljska njegovi politiki ne more odreči. Končno Poljska ne more prevzeti nobene obveznosti glede Litve. Prav
diplomati že zdavnaj zamudili, in sicer prav ob koncu vojne. Kajti od takrat izvira vse sedanje zlo. Danes psihološke pripravljenosti r.i nikjer več ali vsaj umira že v svojih zadnjih preostalih delcih. Z metodami, s katerimi so diplomati hoteli ustvariti večni mir, so ustvarili v resnici obupni kaos, ki vodi v še usodnejšo pogubo.
Iz tega obupnega kaosa je sedaj le še en sam i/.hod: vrnitev k predvojnim metodam, vrnitev k mednarodnemu ravnotežju na podlagi dvostranskih ali večstranskih, nikakor |»a ne univerzalnih
^no, Cas, ko bi sc hita za uresničenje j /vez. Prav polom načrta vzhodnega pak-:c ''misij Sc dala Izkoristiti ugodna psi- ta bi moral biti v tem oziru glasen mc-°lo§ka pripravljenost vseh narodov, soj m en to! Kdor sanja še po tem polomu
o nadomestilu v takozvamem južnovzhod nem ali sredozemskem paktu, je le u t o-p i s t. Ako ni bil mogoč prvi, tudi drugi ne 1)0. Ogenj in voda se ne dasta pomešati! Zato ju razdelimo! Toda tudi za vrnitev k praksi zvez za mednarodno mirovno ravnotežje je že dvanajsta ura. če diplomati zamude zadnji termin, nam ostane za ohranitev miru Ie še — molite v. Položaj je zares tak, dasi se pri tem prav dobro zavedamo, da bi bila tudi taka rešitev le začasna, morda, celo le kratkotrajna, toda tudi v primeru vojne — ako je že neizogibna — Jo ven-darle bolje, da je vojna med dvoma skupinama,*1 kakor pa vojna nejasnega kaosa!	;	-r.
skim paktom in pristopom ČSR. Po vrnitvi dr. Beneša iz Rima, se bodo takoj nadaljevala češkoslovaško-av-strijska trgovinska pogajanja. Te dni pa bo prispela na Dunaj posebna zasebna delegacija češkoslovaških gospodarstvenikov, ki se bo pogajala z avstrijskimi za čim tesnejše gospodarsko s^ elovanje med obema dr-žavama.
Nevarnost spopada med Ka-1 lonci in Španci
MADRID, 29. septembra. Spor med osrednjo špansko in avtonomno katalonsko vlado se vedno bolj poostruje. Katalonska vlada zahteva popolno notranjo avtonomijo in ne dovoljuje madridski vladi nobenega vmešavanja. Notranji minister je z ozirom na to izjavil, da more tako postopanje Kataloniji ogroziti edin-stvo države in bodo zato potrebni nagli in energični ukrepi. Iz Barcelone pa prihajajo vesti, da bo katalonska vlada, ako bo potrebno, pripravljena z orožjem v roki nastopiti proti osrednji španski vladi. Verjetno je torej, da bi mogli še doživeti vojno med Katalonijo in Španijo.
KONEC DELA V ŽENEVI.
ŽENEVA, 29. septembra. Včeraj do* ooldne je bil v Društvo narodov sprejet Ekvdor. Ker so se važnejši razgovori med diplomati že zaključili, zapuščajo delegati Ženevo in sta Barthou in dr. Beneš odpotovala že včeraj, prvi v Pariz, drugi pa v Prago.
PREBIVALSTVO ITALIJE.
RIM. 29. septembra. Uradno objavljajo. da je število prebivalstva Italije 'ia-raslo do 31. avgusta letos na 42,934.000.
OBOROŽEVANJE RUSIJE.
RIM, 29. septembra. »Oricnte« poroča o silnem oboroževanju sovjetske Rusije in pravi, da je uvoz vojnega ma teriala iz Anglije v Rusijo narastel v letošnjem letu za 27 odstotkov napram lanskemu letu. Sovjetska Rusija plačuje ta uvoz z devizami, s katerimi razpolaga v Franciji in na Švedskem.
Kot v nebesih
počuti se,
Kdor j£.f£
bonbone je.
_____________
PROIZVOD: ,,UNION". ZAGR n>B
Dnevne vesti
uradih navadno samo dopoldne. Nedelje'
NAŠIM NAROČNIKOM! Današnji številki »Večernika« smo priložili položnice za vse zunanje naročnike ter jih prav vljudno prosimo, da nam naročnino za mesec oktober nakažejo. Tudi one naročnike, ki so v morebitnem zaostanku prosimo, da svoj dolg poravnajo takoj prve dni v mesecu. Uprava »Večernika«.
Smrt slovenskega novinarja. Včeraj zjutraj je umrl v Šlajmerjevem sanatoriju v Ljubljani v starosti 32. let urednik »Slo venčeve« kulturne rubrike g. Lojze Golobič. Pokopali ga bodo v ponedeljek 1. oktobra ob 15. na pokopališču pri Sv. Križu. Pokojni Golobič se je že kot dijak pričel baviti z novinarstvom in je po kon čani filozofski fakulteti na zagrebški univerzi vstopil v »Slovenčevo« redakcijo. Bi! je dobra in blaga duša, ki ga bodo težko pogrešali njegovi stanovski tovariši, zlasti pa globoko užaloščena žena in hčerkica. Bodi mu ohranjen med nami lep in časten spomin!
Iz okrajnega tajništva JNS. Okrajno tajništvo JNS za Maribor mesto opozarja svoje člane in somišljenike, da so članske legitimacije že prispele. Ker blagajnikom krajevnih organizacij JNS zaradi zaposlenosti ni mogoče zlasti ob delavnikih določiti uradnih ur, vabimo vse člane in somišljenike, ki žele imeti članske legitimacije, poravnati članarino ali na novo pristopiti v organizacijo JNS, naj se zgla-se v pisarni okrajnega tajništva JNS, Cankarjeva ulica 1 v pritličju. Uradne ure pri okrajnem tajništvu so ob delavnikih od 8. do 12. in od 15. do 18., ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. Opozarjamo vse, zlasti tiste, ki jim zaradi zaposlenosti ob delavnikih ni mogoče priti, naj se zglase v pisarni okrajnega tajništva ob nedeljah in praznikih dopoldne.
Več takta! Od iiovodošlega gospoda an gleške narodnosti, ki se je baje za stalno naselil v jugoslovanskem Mariboru in ki očividno računa tudi na učence slovenske narodnosti, bi pričakova1;, da bi poleg nemško pisanega priporočila, ki visi na nekem izložbenem oknu v Gosposki ulici, stavil vsaj slovenski prevod tega priporočila, tako da bomo vsaj zaznali za odlike tega gospoda. S tem bi pokazal, da zna ceniti gostoljubnost, ki mu jo nudimo in bi tako tudi upravičil iskrene simpatije in občudovanje, ki jih Jugoslovani sicer gojimo do Anglije. — Več opa-zovalccev.
»Mestno poglavarstvo mesta Maribor«. Ta jezikovna spaka je prav taka, kakor če bi kdo dejal ali napisal »klobuk gospoda Ribar«, kajti v slovenščini se mora sklanjati vsak samostalnik. Pravilno je torej samo Mestno poglavarstvo mesta Maribora«, ako že ne zadostuje »Mestno poglavarstvo Maribora« ali še bolje »Poglavarstvo mesta Maribora«. Ako niti naslov naše občine ne bo jezikovno pravilen, kako naj potem zahtevamo boljšo slovenščino na napisih trgovcev in obrtnikov?
Deljeno uradovanje in naši uradniki.
Naši državni pa tudi samoupravni uradniki ter njihove stanovske organizacije si iže leta in leta prizadevajo, da bi se po državnih in samoupravnih uradih uvedlo vse leto nedeljeno uradovanje. Praksa je pokazala, da deljeno uradovanje ni v korist državni upravi, pa tudi ne posameznim uradnikom. Uradnik ima pri nedeljeni službi dovolj časa za odpočitek, prihaja v urad svež in spočit in dela zato z veseljem in uspehom. Pri nedeljenem uradovanju mu je tudi olajšana skrb za življenje. Uradniki, ki so navezani samo na svoje prejemke, žive težko, zlasti še če morajo preživljati veliko družino. Zaradi štednje si mora najeti uradnik cenejše stanovanje, in to po navadi na periferiji, daleč od svojega urada. Mnogo pa je uradnikov, ki stanujejo izven mesta, ker so tam stanovanjske prilike
no uradovanje pa bi bilo v veliko korist tudi državnim blagajnam.
Za dvig slovenske stenografije. V Lo-
garevcili pri Ljutomeru se je vršila v ponedeljek 10. t. m. lepa slovesnost, ki je sijajno uspela. Odlični gostje iz Zagreba in Ljubljane so priredili to slavje na čast pokojnemu profesorju Franju Magdiču, ustanovitelju hrvatske in slovenske stenografije, na čigar podlagi se je la pisemska umetnost krasno razvijala do vrha. Na rojstni hiši slavljenčevi se je odkrila lepa spominska plošča. V navdušenih besedah so razni odlični zastop niki stenografije slavili zasluge pokojnega profesorja. To slavje pa je bilo tudi v drugem oziru zelo pomembno, Hrvat-ski gostje, stenografi in prijatelji stenografije, so v veseli prijateljski družbi spo znali slovenske tovariše in osnovali ter kovali načrte za dvig naše stenografije.
V ta namen se bo v Ljubljani ustanovilo Društvo slovenskih stenografov in v Mariboru odsek tega društva. Zanimanje za slovensko stenografijo se opazuje v zadnji dobi tudi pri mladini v srednjih šolah in trgovskih tečajih. Neobhodno potrebno pa je, da dosledno izobražujemo tudi odraslo mladino in uslužbence v raznih pisarnah v naši stroki. Ni dovolj, da znajo rabiti korespondenčno pismo, morajo tudi docela obvladati debetno pismo. Šele tedaj so dovršili uspešno pouk v stenografiji, šele tedaj so popolnoma izobraženi stenografi. V ta namen priredi letos od ministrstva odobreni Rud. Legatov trgovski tečaj za nadaljnjo izobrazbo v stenografiji učni tečaj, kjer se bo poučevalo debatno pismo in kjer bodo obiskovalci imeli dovelj prilike, po mnogih vajah si pridobiti končno uspešno izobrazbo.
Kazni zaradi neplačevanja računske takse. Finančno ministrstvo objavlja: Da se zagotovi pravilno izvajanje določbe glede takse na račune brez izjem in da se zaščitijo državni interesi, je dav čni odelek finančnega ministrstva izdal davčnim oblastem najstrožji nalog, naj glede tega izvajajo najpodrobnejše nadzorstvo in naj vse prestopke kar najnujnejše rešujejo. Izterjanje glob zaradi pre stopkov se bo izvršilo takoj in brez odlašanja. Ker predstavlja neplačanje te takse zločin, v teh primerih ne gre za davčne dolgove, marveč za utajitev takse, ki je postala last države v trenutku, ko je bila kupoprodaja izvršena. Imena vseh kaznovanih oseb bodo objavljena v listih. Razen tega bodo izdani ukrepi, da državni nameščenci ne bodo kupovali pri takih nekorektnih obvezancih.
Ugodnost na brzih vlakih. Da se potujočemu občinstvu omogoči potovanje z brzimi vlaki tudi na krajših progah, je generalno ravnateljstvo državnih železnic s 1. novembrom ukinilo določbo, po kateri je bilo treba doslej pri potovanju na brzih vlakih plačati voznino za najmanj 50 km. Od 1. novembra dalje bodo potniki lahko tudi na progah izpod 50 km potovali po ceni, ki predstavlja dejansko prepotovano relacijo.
Za zaposlitev domačih inženjerjev. Od bor za zaposlitev domačih inženjerjev v Beogradu opozarja brezposelne tovariše, da so pripravljeni formularji za prijave brezposelnih inženjerjev. Formularji se dobe v pisarni združenja JI A, Kralja Fcr dinanda ulica 10 v Beogradu. Brezposelni inženjerji iz drugih krajev naj pošljejo svoje naslove odboru, ki jim bo poslal formularje.
Zborovanje vojnih dobrovoljcev. V Novem Sadu bo 14. oktobra kongres voj nih dobrovoljcev, katerega se lahko u-deleže tudi njihovi sorodniki in prijatelji. Udeležencem kongresa je prometni minister dovolil četrtinsko vožnjo na žc-I leznicah.
Azilni sklad PTL je dosegel v mesecu
Angležinja miss Edith Oxley, naša priljubljena in uspešna učiteljica angleškega jezika, je zopet prispela v Maribor in pričela s poukom. (Krekova ul. 18).
Kurz bolgarskega jezika se otvori v Mariboru okrog 8. oktobra. Čak ase še na dovoljenje pristojne oblasti. Učnina znaša mesečno 32 Din. Pouk se bo vršil po dogovoru v večernih urah in sicer samo za odrastle po možnosti v skupinah za ljudi enake predizobrazbe, starosti in stanu. Za sorazmerno zvišano učnino se ustanove tudi skupine za 2—4 interesente. Ker vlada za bolgarski jezik izredno zanimanje, se naj prijavijo interesenti čim prj z dopsnico g. profesorju Janu Šedivy. klasična gimnazija, da je mogoče pravočasno preskrbeti potrebne prostore.
Lastniki akvarijev, pozor! Dne 21. septembra t. 1. so se sestali nekateri lastniki akvarijev in sklenili prirejati v bodoče stalne diskusijske večere v namenu podpiranja svojih skupnih interesov. Ker domnevajo, da žive v našem mestu še mnogi, ki se zanimajo za to, so se odločili vse lastnike akvarijev najprisrčneje povabiti k skupnemu sestanku v gostilno »Pri grozdu« v sredo 3. oktobra ob 8.30 zvečer. Nameravajo v začetku potom slu čajnih sestankov, kasneje pri zadostni u-deležbi po ustanovitvi društva, po medsebojnem stiku, predavanjih, skupni nabavi vodnih rastlin in ribic kakor tudi menjav, posameznikom iti na roke. Sestanek 3. oktobra naj služi v prvi vrsti za ugotovitev povprečnega števila interesentov ter ciljev posameznikov. Zaradi tega prosimo za obilen obisk vseh mariborskih akvaristov!
Specijalist za notranje bolezni
D' STANE LUT HAN
je otvoril prakso v Trubarjevi ulici 5 (bivša ordinacija doc. dr. Matka).
Ordlnira od 13 do 15.
ROENTGEN — PNEUMATORAKS
Pred gradnjo novega zavetišča na Pohorju. Sokolsko društvo Maribor Matica si je nadelo nalogo postaviti do pričetka zime smučarsko zavetišče na Pohorju. Nova postojanka bo nedvomno pospešila razvoj soiučarstva na Pohorju in bo tako neposredno mnogo koristila nadaljnjemu razvoju tujskega prometa, ki je eden najvažnejših čir.i tel je v našega narodnega gospodarstva. Nova postojanka bo služila poleti kot počitniška kolonija za otro ke, predvsem onih slojev, ki ne morejo privoščiti letovišča svojim otrokom. Večtedensko taborcnje bo dobro nadomestilo draga letovišča. Stroške za realizacijo tega obče koristnega načrta pa društvo ni zmoglo samo in so mu priskočili na pomoč številni prijatelji z večjimi in manj širni zneski in podporami.
Sprememba posesti. Kakor smo že bežno javili, je kupil od pivovarne »Union« hišo, v kateri je bila znana restavracija Halbwidl. g. Josip Povodnik, priznani strokovnjak v gostilničarski stroki. Zvest svojemu mišljenju je dal svojemu podjetju novo ime »N o v i s v c t«, naslov, ki pač jasno simbolizira dejstvo, da je to shajališče naših Nemcev prekrščeno v neutralno zbirališče. Vsekakor v narodnostnem pogledu pridobitev, katero ves nacijonalni Maribor pozdravlja! Več v oglasnem delu lista!
ZOBOZDRAVNICA dr. med. dent. Bo-siijka Krajnovic se je vrnila s potovanja in zopet redno ordinira od 9.—12. in 15. —18. ure. Glavni trg 22 (Osetova hiša).
Grajski kino. Do vključno ponedeljka »Zvoki mladosti«, sijajno filmsko velede-lo, v katerem poje pevski fenomen J. Schmid. Poleg njega igrata glavno vlogo Liliane Dietz in Szoke Szakall. Pripravlja se veliki orientalski velefilm »Tisoč in druga noč« v glavni vlogi slavni ruski igralec Možuhin.
Kino Union. Od danes sobote najnovejša senzacija »Miki in Sili«. Čarobna revija, devet zvočnih in govorečih filmov v krasnih koloriranih slikah. Novost za vsakega, užitek za staro in mlado.________
Pri obledeli sivorumenkasti barvi kože,
motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijetc nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josefo-ye« grenčice.
Narodno gledališče
REPERTOAR.
Torek, 2. oktobra ob 20. uri »Hamlet«.
Izven. Premijera.
Sreda, 3. oktobra. Zaprto.
Četrtek, 4. oktobra ob 20. uri »Hlapci«.
Letošnja otvoritvena predstava bo v torek 2. oktobra. Uprizore delo, ki predstavlja vrhunec svetovne dramske literature Shakespearjevega »Hamleta« v sijajnem prevodu mojstra O. Župančiča. Priljubljeni igralec in režiser VI. Skrbinšek slavi lOletnico svojega gledališkega delovanja in igra ob enem naslovno vlogo. Predstava, ki pri njej sodeluje ves j ansambl in številna komparzerija, bo brezdvomno dostojen začetek nove sezone. Prodaja vstopnic pri gled. blagajni (tel. 23-82).
Le še do 1. oktobra sprejema sled. blagajna abonma. Zato pohitite, da dobite še dober sedež! Abonirajte se v abonmanu D, ki je v njem na razpolago še dokaj mest, zlasti lož, dočim jih v drugih abon- j manih ni več. Ponovno opozarjamo na J zmotno n a zi ran je občinstva, da sta, ozir. j bosta red C in D zapostavljena. Pribije- j mo, da gled. uprava ne -zapostavlja nobenega abonmana in bosta abonma C in D sprejela ravno tako prve reprize in pozneje premiere, kot drugi abonmani.
Dramatska šola. Vsi, ki so se vpisali v dramatsiko šolo, naj s javijo v nedeljo 30. trn. ob 10. uri v gledališču. Pri tej priliki se bodo sprejemali tudi novi priglašenci.
Pri boleznih ledvic, seči, mehurja In
danke omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Sv. Marjeta ob Pesnici. Zaradi splošne trgatve sc nastop tukajšnje Sokolske čete preloži na 7. oktobra 1934, v primeru slabega vremena pa na 14. 10. 1934. — Vabimo vsa bratska društva in prijatelje Sokolstva, da nas v velikem številu počaste s svojo navzočnostjo. Zdravo! -Odbor. _______________________________    {
Glasbena šola »Drave«. Prihodnji teden se začne s poukom na pevski (pripravljal ni) šoli. Priglasc, kakor naknadne vpise za instrumentalni pouk, sprejema vsaki dan od 10.—12. artist, vodja prof. H. Druzovič (Krekova u. 14^II) ter od 3,-6. D. Or banic v šolski pisarni (stara kolonijska šola).
»Putnikovi« izleti z avtokarom. Maria Zeli 5.-6. okt., vozna cena 210 Din. Bu-dapest-Blatno jezero 6., 7. in 8. okt., vozna cena z vizumom 400 Din. Ptuj-Halo-ze 14. oktobra, cena izleta z obedom in večerjo 72 Din. »Putnik«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. int. 21-22.
Večerni tečaji za stenografijo in strojepisje sc otvorijo dne 4. oktobra na Lega-tovi šoli. Natančneje v šolski pisarni, Maribor, Vrazova ul. 4.
Plesni zavod Pečnik otvarja plesni pouk 16. oktobra. Vpisovanje vsak dan. — Kralja Petra trg 4, pritličje.
»Velika kavarna« od ponedeljka Slad-kov ruski pevski in balalajski zbor in popolnoma nov spored.
Gostilna »Weber«, Pobrežje, v nedeljo trgatvena veselica.
Grajska klet v soboto in nedeljo Jazz-band koncert.
Sv. Martin pri Vurbergu. V nedeljo 30 9. 1934 popoldan vinska trgatev z veselico in pojedino puranov, rac in piščancev v gostilni Kostanjšek.
Kavarna »Promenada« danes in jutri koncert. Prvovrstna godba!
Jutri koncert s plesom v gostilni Mras. Studenci.
Za nov rešilni avto so darovali: Na-
bavljalna zadruga državnih uslužbencev 500 Din, pisarna odvetnika dr. Lipolda in družba »Unio« vsak po 200 Din, elektrarna Fala, Kreditni zavod. Celjska posojilnica in podružnica Ljubljanske kreditne banke po 100 Din, hotel »Orel«, Afiuerija zlata, dr. Dernjač, dr. Janko Pihler, dr. Frank, dr. Škapin, dr. Slokar, dr. Šorh. dr. Ašič, trgovec Murko, trgovec Po& Golež in .Ussair po 50 Din. Rosnemajtc!
duejše. Pri dolgi 4-kratni vsakodnev-ioji v urad izgubi uradnik mnogo ča-negledc na škodo, ki jo utrpi na :ki, posebno pa na obuvalu. Zaradi ' umikanja časa pa se tudi ne more potiti vzgoji svojih otrok, kar bi kot pen oče moral, saj je to edina dota.' io svojim otrokom more dati. So pa tudi drugi razlogi, ki govore za ne- . ieno uradovanje. Praksa je pokazala, opravljajo stranke svoje posle po
septembru t. 1. znesek 127.165 Din. Proti tuberkulozna liga v Mariboru se tem potom najiskrcneje zahvaljuje vsem darovalcem, hišnim posestnikom in stanovanj skim najemnikom ter prosi, da jo v tem stremljenju šc naprej podpirajo.
Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Konigova lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Aleksandrovi cesti.
prepreči
i ODOL Zobno pasto,
obarvanje Zob in
neprijeten vonj iz ust
s
m
■ -
ODOL
zobna pasta ima veliko čistilno moč zaradi svojih obilnih koloidnih sestavin. Zobovje očisti temeljito ter odpravi vsak neprijeten vonj, vsa barvila in vso nesnago.
Jagode in hrošči v jeseni. Prijatelj našega lista, čevljarski dojster g. Ivan Pirc
z Betnavske ceste 1 je prinesel davi v naše uredništvo šopek zrelih in sladkih jagod. Upokojenec g. Tinta pa nam je Prinesel majskega hrošča. Tako bomo imeli v našem uredništvu počasi lepo zbirko »igre narave«, ki pa jo bo prav žotovo pomorila jesenska slana.
Nov list. V Novem Sadu je pričel izhajati nov mesečnik pod naslovom »Glas Pik avtobusnih podjetij kraljevine Jugoslavije«. Glasnik je tiskan v slovenščini in srbohrvaščini. Izdaja ga Zveza avtobusnih podjetij, urejuje pa ga urednik Gaja Gračanin. Prvo številko »Glasnika« ie uprava poslala vsem avtobusnim podjetjem.
Tujsko - prometno društvo v Kranjski
gori prireja na jesen 1934 s pomočjo banske uprave šesttedenski kuharski tečaj, zvezan z enotedenskimi tečaji za vse dru ge panoge delavnosti obratov in oseb, ki žive od tujcev. Tečaj prične dne 22. okt. in traja do 2. decembra. Poučevale se bodo vse panoge kuharstva, razen tega pa trdi serviranje, garniranje, . sestavljanje obedov, razkosavanje itd. Vpisnina za ves tečaj znaša 800 Din. V tej vsoti je vključena hrana in učnina. Prijave sprejema Tujsko-prometno društvo v Kranjski gori do 15. oktobra 1934. Vse nadaljnje informacije pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. int. 21-22.
Močno kajenje povzroča rumeno, rjavo ali črno prevlako zob. Za kadilce in kadilke je.zaradi tega neobhodno potrebna redna dnevna večkratna nega zob z »Odolom«. »Odo!« osnaži zobe, ne da bi prizadel zobno sklenino. »Odolova« pasta pa odstrani budi vso nesnago, neprijetne vonje in vsa barvila, ki so se z jedjo in kajenjem nabrala na zobeh. »Odol« pobeli zobe ter daje prijeten vonj.
Zopet kontrola koles. Davi so bili naši kolesarji ponovno neprijetno iznenadeni, ko so opazili, da sta postavljeni danes kar dve kontroli, ki pregledujeta potrdila
o	plačanem davku od koles. Tudi danes je kontrola zaplenila kolesa takim kolesarjem, ki se niso mogli izkazati z omenjenim potrdilom. Kolesarji in kolesarke, spravite svoje stvari v red, pa se vam ne ho treba bati kontrol!
Ponesrečen kolesar. Ko se je vozil v.če raj popoldne na kolesu 44!etni poslovodja Ivan Trošt, se mu je pripetila huda nezgoda. Zavozil je v kamen in padel s ko-
V	torek 2. oktobra bo v naslovni ulogi otvoritvene predstav: letošnje sezone na šega gledališča, v nesmrtnem Shakespeare je vem »Hamletu« slavil desetletnico gledališkega udejstvovanja naš igralec in I režiser Vladimir Skrbinšek. Proslava te-Bga njegovega jubileja je obenem tudi važ-ua proslava razvoja našega slovenskega Poklicnega odra sploh, saj je jubilant prav Pri nas v Mariboru stopil prvič na usodne deske z resno namero, posvetiti jim delo svojega življenja. Obenem je pa našemu odru dal tudi največ svojih stvariteljskih sil kot igralec in kot režiser. Tu je končno našel svoj dozoreli obraz in Postal eden onih stebrov, brez katerih bi >si našo dalijo težko predstavljali.
Izšel je Vladimir Skrbinšek iz igralske družine, ne igralske po prednikih, pač pa Po svojem bratu, ljubljanskem igralcu in režiserju Milanu Skrbinšku in svoji sestri ki je sedaj poročena v Zagrebu z igralcem in režiserjem Griinhutom. Rojen v Ljubljani 2. oktobra 1. 1902., je študiral in dokončal tamkajšnjo realko ter se nato Vpisal na tehniko, ki je pa ni dovršil in ic zato poiskal prvo življenjsko zatočišče
v	železniški uradniški službi. Toda usoda mu ni namenila takega obstanka, strast do gledališča, ki je sprva v njem še spala in se mu je prebudila razmeroma šele pozno, proti koncu študentovskih 'et, ga je speljala na pot, po kateri hodi sedaj in bo hodil, dokler ne odigra zadnje življenjske tragikomedije.
Nastopal ic najprej na dijaških diletantskih odrih in je ob Cankarjevi »Lepi Vidi«, kakor .Savel novo vero, odkril nenadoma v sebi igralsko strast, la strast,
lesa tako nesrečno, da si je zlomil desno ključnico. Mariborski reševalci so ga pre peljali v bolnišnico.
Nezgoda pri igri. V Ceršaku se‘je igrala predvčerajšnjim 5-letna posestnikova hčerka Anica Kebričeva v gospodarskem poslopju.in skakala okrog vozov in raznih strojev. Pri tem je padla z voza in si hudo poškodovala levo roko in nogo. Zdra-
vi	se v mariborski bolnišnici.
Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 30. t. m.: Ob 7.30: Hej trnbači (vojaška godba na ploščah); 7.45:	telovadba	8.15:
poročila; 8.25: jazz-orkestri iz raznih dežel na ploščah; 8.55: harmonika solo; 9.40: versko predavanje; 10.00: prenos cerkvene glasbe iz stolnice.; 11.00: samospevi ge. Bernot-Golobove, vmes radijski orkester; 11.40: otroška ura; 12.; čas, radijski orkester; 16.00: desintekcija kot obrambno sredstvo proti nalezljivim kužnim boleznim; 16.30: »Rako.se je ženil Smuk Vrban«, šaljivi prizori; 20.00: »Svoji k svojim«; 20.20: violinski koncert gdč. Francke Ornikove; 21.00: radijski orkester, vmes čas, poročila in jedilni list.
V	ponedeljek 1. oktobra: Ob 12.15: »Z otoka zlatih sanj«, koncert havajskih kitar na ploščah; 12.50: poročila; 13.00 čas, Josefina Bakerjeva na ploščah; 18.00: »Ob 601etnici Fr. Ks. Meška«; 18.20: radijski orkester; 19.30: narodno gospodarstvo v oktobru; 19.50: čas, jedilni list, program za torek; 20.00: zdravniška ura; 20.20: uvod v opero; 20.30: prenos opere iz Beograda, v odmoru čas in poročila.
Mariborčanka Francka Ornikova bo i-
grala v nedeljo 30. t. m. ob 20’. uri v Ljubljanskem radiu. Zaigrala nam bo veliko Griegovo G-dur sonato, nadalje skladbe Debussya, Veinbergerja im Smetane.
Današnji živilski trg je bil dobro založen. Slanina rji so pripeljali 17 voz zaklanih prašičev, kmetje pa 38 voz z zeljnimi glavami, krompirjem, čebulo in česnom ter 15 voz sadja. Kupčija je bila precej živahna. Prodajali so svinjino in slanino po 8 do 14 Din kg, kokoši po 20 do .30, piščance po 9 do 15 Din, krompir po 50 do 75 par, jabolka po 1 do 4, hruške 3 do 6, grozdje po 3 do 6, kostanje pa po 1.50 Din kg.
Konfekcijske trgovine in izdelovanje oblek po naročilu. Trgovinski minister je poslal na vse upravne oblasti odlok, po katerem je prepovedano konfekcijskim trgovinam izdelovati obleke po naročilu.
brez katere ni umetniškega ustvarjanja, ga je naposled pripeljala do debuta v Mariboru, kjer je igral Imotskega kadija v »Hasanaginici«, nato pa v Ljubljani kolesarja v komediji »2 X 2 = 5«, Poklicno igralsko pot je nastopil tako v Mariboru in jo nadaljeval v »Intimnem teatru« Branka TepaVca v Varaždinu, Zagrebu, Levakovi potujoči igralski družbi, Splitu, kjer se je prvič srečal z režiserjem Radom Pregarcem, in naposled zopet v Mariboru. Kot član potujoče Le-vakove skupine je napravil turnejo po Bosni, Hercegovini, Dalmaciji, Črni go-gi in celo Albaniji, kjer je igral tudi v Tirani na dvoru sedanjega kralja Ahmeda Zoga, tedaj še predsednika albansko republike.
Prehodil je tedaj pot velike in trde šole, ki ga je morala močno oblikovati. V galeriji njegovih učiteljev so Milan Skrbinšek, Tepavac, Levak, Rade Pre Kare, Gavella in drugi, ki so. mu pomagali iskati zunanjega izraza, dočim se je moral do notranjega dokopati sam s svojimi vzori in boji. Seveda se je v teh desetih lotili v njem marsikaj obrusilo; izginilo je prvotno naivno entuziastično gledanje na gledališče in njegovo umetnost; zamenjalo ga je zrelo spoznanje umetnika, ki je naposled srečno našel samega sebe, toda ne da bi sc ob tem cilju odpočil in napihnil, ampak da bi se oblikoval in čistil še dalje.
Dolga, zelo dolga je že v teh desetih letih galerija likov v tragediji, komediji, operi in opereti, ki jim je Vladimir Skrbinšek z večjo ali manjšo popolnostjo vdahnil življenje. Mnogi izmed njih so
Trgovine tudi ne smejo jemati mere in so jim dovoljena le malenkostna popravila oblek.
Zavarovanje delavcev in nameščencev v juliju. V juliju je bilo pri okrožnih uradih (SUZOR) Zavarovanih 555.920 delavcev in nameščencev. V primeri z junijem je padlo število zavarovancev za 12.721, v primeri z junijem lanskega leta je pa poskočilo za 34.743. V primeri z julijem lanskega 1. kaže največji absolutni porast zaposlitve okrožni urad v Beogradu, in sicer za 7441. OUZD v Ljubljani za 44C13. v Zagrebu za- 4378, v Osijeku za 3425. Večje nazadovanje zaposlitve izkazujeta, okrožna urada v Skoplju za 3425 in v Dubrovniku ža 1084. Privatna društvena bolniška blagajna »Merkur« v Zagrebu izkazuje nazadovanje za 299, ostali dve privatni bolniški blagajni pa izkazujeta porast. Povprečna zavarovalna mezda je
nam ostali globoko vtisnjeni v spomin; dokaz, da niso bili brez umetniške krvi! Mnogo je pa tudi del, ki jih je postavil na oder kot režiser in dosegel večinoma lepe in celo visoke uspehe ter postal tako igralsko in režisersko eden glavnih naših gledaliških ustvarjalcev. Zato smo trdno prepričani, da bo našel pravi izraz tudi v svojem jubilejnem višku, v velikem »Hamletu«, ki je pač največja želja vsakega po zmagi hrepenečega dramskega igralca. Tako bo ta njegova kreacija nekakšna bilanca desetletne igralske poti kvišku do jasnih izraževal-nih ciljev. Naj bi se ta pot tudi še poslej vzpenjala k naj višjim zasanjanim idealom!	-r*
Šola za telesno kulturo in igralsko izobrazbo. V Zagrebu se je ustanovila letos pod vodstvom ge. Mirjane Dragane Janezkove prva jugoslovanska šola za telesno kulturo in igralsko izobrazbo, ki smo jo v Jugoslaviji že dolgo pogrešali. Šola bo obsegala dramsko, operno, operetno, koreografsko in filmsko disciplino. Predmeti posameznih disciplin bodo pri telesni kulturi:	ritmika in ples, balet,
gimnastika, sabljanje, igre in protne discipline, lahka atletika, mehanizem in tehnika dihanja, anatomija, fiziologija in higiena telovadbe, vaje ob spremljavi glasovirja itd; pri igralski izobrazbi: mehanizem in tehnika dihanja itd., retorika, drama, splošna teorija glasbe, petja, mimika, operne partije, igranje v operi in opereti, ansamblski študij, fiziognomija in maskiranje, scenografija,- seminar za režijo, tehnika govora in petja pred mikrofonom, načrti kostumov; pri obeh skupaj pa še predavanja o zgodovini u-metnosti, zgodovini glasbe s posebnim o-zirom na opero, zgodovini svetovne književnosti, družbeni kulturi in o drugih predmetih, ki so s tem v zvezi, nadalje jeziki: angleški, francoski, nemški in italijanski ter vedra umetnost, družbeni ples
znašala 22.27 Din in se je v primeri z lan skirn letom znižala za 80 par. Celokupna zavarovana mezda je znašala .3O9.051.OCd Din, lani pa 300,000.000.
Naše zastopstvo v mednarodnem uradu dela. Pri volitvah v upravni odbor mednarodnega urada dela je postala Češkoslovaška članica, naša država pa njena namestnica. Za predstavnika naše države v upravnem odboru mednarodnega dela je imenovan Dušan Jeremič, načelnik ministrstva za socialno politiko in na rodno zdravje.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke pstaje. Davi ob 7. je kazal toplomer 17 stopinj C nad ničlo, minimalna temperatura je znašala 13.4 stopinj, ba-Irometer je kazal pri 18 stopinjah 746, reduciran na ničlo pa 743; relativna vlaga 90, vreme je tiho in jasno; vremenska prognoza: še več lepih jesenskih dni.
in akrobacije. Gojenci si pa seveda izberejo iz tega programa le one predmete, ki ustrezajo namenom njihovega študija. Poučevali bodo: prof. dr. N. Andric, Charles Apegitos, dr. S. Batu-šič, dr. N. Batušič, Božena Be-govičeva, D. Bogunovie, Karl Drevvs, prof. Nada Eder-Bertičeva, arh. A. Freu-denreich, S. Glumač, A. Griff, Marta Griff-Pospešilova, 2. Hiršler, člani Francoskega instituta, R. J. Ivanovič, M. D. Janečkova, dr. M. Karpati, 2. Klinčič, E. Krajačeva, J. Krameršek, dr. K. Krene-dič, dr. B. Lvadič-Viesner, H. Lowen-stein, M. Majcen, prof. D. Maloš-Strže-šewska, dr. L. Marakovič, J. Mechura, Hinko Nučič, J. Pavič, člani zavoda »Po-lyhymnia« dr. N. Radingerjeva, R. Riffler, prof. M. Reizer, J. Rožička, M. Rodoffijeva, člani Športne posvetovalnice, L. Safranek-Kavič, dr. V. Safranek, dr. B. Širola, N. Sirova, F. Tirelli, Dju-ka Trbiihovič, prof. dr. Uhl in prof. L. Vrbanič. šola je odobrena po državi in ima svoje lokale v Zagrebu, Iliča 12. Šola že posluje, a je vpisovanje še vedno mogoče.
Hinko Nučič ravnatelj zagrebške drame. Zagrebška drama je bila več časa brez ravnatelja, sedaj je pa imenovan za vršilca njegovih poslov dosedanji režiser in igralec g. Hinko Nučič. Nas Mariborčane veseli to imenovanje odličnega slovenskega gledališkega strokovnjaka za ravnatelja zagrebške drame še tem bolj, ker je bil Hinko Nučič ustanovitelj in prvi intendant našega mariborskega Narodnega gledališča, ki sloni še sedaj glavno na temeljih, ki jih jc on postavil. Lani je novi ravnatelj slavil petdesetletnico svojega bogatega življenja, vendar še ves poln smele želje po delu. Zato mislimo, da bo tudi kot ravnatelj mogel razviti vse svoje velike sposobnosti in zlasti uporabiti svoje praktične izkušnje za razvoj in procvit bratske hrvaške osrednje drame.
Bgw.gr>:" — I Ul III——ny . BB—
£Cu!fiurne vesti
Desetletnica gledališkega udejstvovanja Vladimirja Skrbinška
Revija napredka našega kmetijstva
Slovesna otvoritev velike kmetijske razstave, združene z velikim jesenskim sejmom Kratek ogled razstave in sejma — Zastopane so vse panogo našega kmetijstva
Danes dopoldne je bila v prostorih .»Uniona« slovesno otvorjena velika kmetijska razstava »Maribor v jeseni«. K o-tvoritvi so se zbrali številni predstavniki mestnega in okoliškega javnega življenja. Po prihodu podbana g. dr. Pirkmajerja so se navzoči podali v dvorano, kjer je okrajni kmetijski referent in tehnični vodja razstave g. Kuret najprej pozdravil podbana g. dr. Pirkmajerja, zastopnika naše vojske polkovnika g. Putnikoviča, predstavnika cerkvene oblasti stolnega župnika g. Um ek a, oba okrajna glavarja gg. dr. Senekoviča in Mlakarja, mestnega župana gosp. dr. Lipolda, nadalje ravnatelje mariborskih srednjih šol, člane banovinskega sveta, narodne poslance in druge. Nato se je zahvalil banski upravi in obema okrajnima kmetijskima odboroma za podporo, posebno zahvalo pa je izrekel v imemu> razstavnega odbora mestnemu županu g. dr. L i-p o 1 d u, ki je šel odboru zelo na roko. Nadalje se je zahvalil tudi vsem razstav-ljalcem in posameznim podeželskim županom, ki so pokazali veliko zanimanje in razumevanje za razstavo. Nato je pre-čital pozdravno brzojavko načelnika kme tijskega oddelka pri banski upravi inž. Zidanška. V nadalnjih izvajanjih pa je o-risal položaj našega kmetovalca in letošnje letine. Za njim je spregovoril pod-ban ig. dr. Pirkmajer, ki je v izbranih besedah orisal pomen razstave ter stremljenje banske uprave za čimvečji napredek našega kmetijstva. Čestital je odboru in se zahvalil vsem, ki so pripomogli, da nudi razstava toliko lepega in zanimivega ter se ob zaključku svojega govora v toplih besedah spomnil tudi našega vladarja in kraljevskega doma. ki so mu navizoči zaklicali trikratni »Živio!« Ob tej priliki je bila poslana našemu kralju vdanostna brzojavka. Nato je čestital razstavnemu odboru in razstavljalcem mestni župan g. dr. L‘ipo'1 d, ki je izrazil nad lepo in okusno aranžirano razstavo svoje veselje. (Naglasil je v svojem nagovoru tudi važnost in koristi čim tesnejših stikov mesta in okolice ter izrazil željo, da bi ti stiki pomatgali meščanom in oko ličanom iz hude današnje stiske.
Sledil je nato oficielni ogled razstave, za katero je bilo tudi v mestu že več dni živahno zanimanje. Razstava in sejem sta nameščena v veliki unionski dvorani in na verandi. Obiskovalo« nazorno prikazuje uspehe našega umnega kmetovalca, sadjarja, čebelarja, vrtnarja, perutninarja in vinogradnika. Razstavljeni so vsi pridelki, ki so glavni vir dohodkov našega kmeta. Vse hvale vreden pa je sejem, na katerem prodajajo naši kmetje samo kvalitetno blago in nudi zlasti meščanu najlepšo priliko, da se preskrbi za zimo s te*i in onim. Naj bi se meščani preskrbeli za zimo zlasti s sadjem, ki ga naši kmetje niso mogli spraviti letos na tuja tržišča. Razstava pa bo veliko koristila tudi našim kmetovalcem, kor bodo imeli priliko spoznati in videti marsikaj poučnega in koristnega. Odbor, ki je aranžiral razstavo, zasluži za svoj trud in veliko prizadevanje vso pohvalo in priznanje.
Sadjarstvo. Najveeji oddelek zavzema na razstavi sadjarstvo. Nad 1100 zabojev najrazličnejšega sadja je razstavljenih na verandi. Najmočnejše je zastopana šent-peterska sadjarska podružnica. Razstavljena so prvovrstna jabolka po sadnem izboru, ki ga je predpisala banovina za oba mariborska okraja. Vabljivo za oko in okus je žlahtno sadje, katerega vonj še širi daleč naokrog. Poglavje zase pa tvori lepo aranžiran oddelek banovinske vinarske in sadjairske šole, ki prikazuje vse načine konzerviranja sadja. Razstavljeno sadje jc na prodaj in želeti bi bilo, da bi meščani in obiskovalci čim bolj pridno segali po njem.
Vrtnarstvo in cvetličarstvo. Obiskovalcu razstave sc pokaže najprej oddelek za vrtnarstvo in cvetličarstvo. Pet mariborskih vrtnarjev: Jemec, Požar, Fortenšlager, Mcjovšck in Kranjc, je razstavilo vse mogoče v njihovo panogo spadajoče kulture. Pozornost vzbuja krasno jesensko cvetje, razne sobne cvetice in z veščo vrtnarjevo roko gri-
delana zelenjava in sočivje. Pohvalo pa zasluži zlasti požrtvovalni vrtnar Jemec, ki je okusno okrasil ves razstavni prostor z zelenimi girlandami in drugim cvetjem.
Perutninarstvo. Veselo kikirikanje štajerskih petelinov opozori obiskovalca razstave na perutninarski oddelek, ki je nameščen v verandi. V 52 kletkah je razstavilo 38 umnih rejcev kokoši, nad 400 lepih eksemplarjev rjave, bele in grahaste štajerske kokoši. Do tako lepega efekta je nedvomno pripomogla zadruga za rejo perutnine, ki je bila v Ma* riboru ustanovljena pred 4 leti na prizadevanje in po zaslugi upokojenega veterinarskega nadsvetnika g. Pirnata. Razstava perutnine ima namen prikazati našim kmetovalcem, kako zboljšati domačo grudno kokoš. Ugotovljeno je, da je za našega kmeta najprimernejša štajerska kokoš, ker ima izborno meso in pridno nese jajca. Mimo tega pa je tudi zelo koristna, ker pokonča na vrtovih in v sadovnjakih ter travnikih mnogo mrčesa. Izborna so tudi jajca štajerske kokoši, ki slove po vsej Evropi. Tipični znaki štajerske kokoši so: bela ušesa, pokončni in ne previsok greben, za grebenom čopka, od kolen pa ima rdečkaste gladke noge s štirimi prsti. Med kokošmi in petelini je razstavljenih tudi več lepih štajerskih kapunov, ki imajo prav tako renome izven mej naše države. Na zidu pa so razvrščene tabele, ki prikazujejo posamezne kokošje pasme v naši državi, nadalje načrti modernih kurnikov ter tabele oblik teles dobrih in slabih jajčaric, kakor tudi razne nazorne slike
o	kokošjih boleznih.
Travništvo. V tem oddelku so razstavljene vse trave, ki rasejo v obeh mariborskih okrajih. Oddelek krase tudi razne slike o pravilni negi travnikov s posebnim ozirom na gnojenje. Trave so razstavili razni umni kmetovalci, ki se poslužujejo za gojenje travnikov raznih umetnih gnojil. Razstavljene so razne sladke in kisle vrste, ki rasejo v raznih legah in na raznih terenih.
Poljedelstvo. Oddelek poljedelstva zavzema precej prostora in se deli na pododdelka: žita in okopavine. Razstavljeni so lepi eksemplarji rži, pšenice, ječmena in ovsa v snopičih in v zrnju. Razstavljena je tudi 'koruza-v bilkah s storži. Obiskovalcu padejo v oči zlasti veliki svežni koruznih storžev in pa koruza, ki jo naši kmetovalci sejejo za ensilažo, kar je posebno važno za zimsko prehrano živine. Med okopavinami pa se najbolj postavijo debele buče iz Slovenskih goric. Lep jc tudi razstavljeni krompir raznih sort, nadalje velike glave zelja, rone, korenja, repe in dragih oko-pavin.
Čebelarstvo. Čebelarska podružnica za Maribor in okolico je zelo okusno
V	veliki unionski dvorani, v kateri ie v glavnem razstavljen poučni del kmetijske razstave, pada v oči efektno urejen razstavni objekt »Tvornice za dušik d. d, Ruše«.
Visok »Eifelnov stolp«, podprt s štirimi stebri, ki predstavljajo štiri izdelke te tvornice:	apneni dušik, nitrofoskai,
apnena sečnina in 40°/» sečnina, nosi na svojem vrhu velik snop žita z obilnim in lepo razvitim klasjem, ovitim v državno trobojnico. Balkon stolpa jc obložen z živopisanim sadjem in grozdjem. Levo in desno tvorijo špalir visoki lončki, zasajeni z raznimi kmetijskimi kulturami, ki predočujejo uspeh gnojenja z umetnimi gnojili. Pod stolpom pa se razprostira »relief« lepe ruške vasi pod vznožjem zelenega Pohorja, med bogatimi sadonos-niki, njivami in zadnjimi obronki sloveu-sko-goriškega vinogorja. Ruše so namreč zadnji kraj na severno zapadnem Poliur-iu, ki ima vinograde in kjer uspeva dobra vinska kapljica kat »pekrčan«.
opremila čebelarski oddelek. Razstavljeni so razni sistemi panjev s satovjem, nadalje najrazličnejši moderni in praktični pripomočki za čebelarenje. Naše gospodinje in kuharice pa bo zanimal zlasti razstavljeni med raznih vrst in vosek ter jih opozarjamo, naj se preskrbe za zimo s sladkim pristnim medom.
Lesna obrt. Tu je razstavljena vsa suha roba, ti služi našemu kmetu za vsakdanjo uporabo v gospodinjstvu. Razstavljeni so nadalje najrazličnejši zaboji za pakovanje sadja in grozdja.
Poljedelski stroji. Razne mariborske tvrdke so razstavile najrazličnejše in najmodernejše poljedelske stroje. Tako so razstavljene razne motorne brizgalne za škropljenje sadja, motorne škropilnice za grozdje, motorni plugi, razni specialni stroji za mletje sadja in grozdja, stroji' za čiščenje žita, mali motorni plugi ter drugi praktični pripomočki, ki služijo našemu kmetu pri njegovem težkem delu.
Poučni oddelek sta aranžirali mariborska banovinska vinarska in sadjarska šola ter nižja državna gozdarska šola. Namen oddelka je prikazati vse ne-dostatke kmetijskega gospodarstva ter obenem nazorno pokazati, kako naj naš kmet umno in pravilno prideluje razne poljske in gozdne pridelke. Zanimiva je zlasti praktična demonstracija konzerviranja raznega sočivja in drugih pridelkov. Naše kmetovalce bo prav gotovo zelo zanimala serija škodljivcev in bolezni raznih kultur. V miniaturi so razstavljeni tudi razni poljedelski stroji in pripomočki. Kmetijska kontrolna postaja
v	Mariborm pa .ie razstavila razne kulture ter tla ta način nazorno prikazala razne načine umetnega gnojenja.
Poskušnja vin. V tem oddelku je razstavljenih nad 100 vrst raznih vin iz vinorodnih Slovenskih goric in drugih zna menitih štajerskih vinorodnih krajev. Žlahtna kaplica v buteljkah ima izredno privlačno moč in ie zato za ta odelek veliko zanimanje. Obiskovalec razstave se nikakor ne sme najprej ustaviti v tem od delku in se prepričati o žlahtnosti vinske kaplje, sicer ne bo videl ostalih zanimivosti velike kmetijske razstave!
Posebno pozornost pa vzbuja na razstavi tudi velik Eifflov stolp, ki ga je razstavila Ruška tvornica za dušik. Stolp je obložen z vsemi kmetskimi pridelki in raznim krasnim sadjem ter sladkim grozdjem, obkrožen pa je z raznimi kulturami v lončkih. Pod stolpom je relief Ruš in okolice z novo Pohorsko cesto v merilu 1:1440, ki ga je mojstrsko izdelal domačin Rušan g. Pohlin. Na relief opozarjamo zlasti kraje, ki jim je do razvoja tujskega prometa ter jim že na tem mestu priporočamo, naj zaupajo lepote svojega kraja mojstrski Pohlinovi roki.
že mo njegovo gospodarsko in ekonomsko vrednost za naše narodno gospodarstvo. Letna produkcija od 12.000 vagonov gnojila je po letu 1929., ko jc nastopila gospodarska in s tem v zvezi tudi kmetijska kriza, padla v ruški tovarni na eno tretjino. Največji del svoje produkcije še danes izvaža ruška tovarna v tujino, le skromen del svoje produkcije umetnih gnojil oddaja jugoslovanskemu kmetovalcu. Vzrok, da sc pri nas uporablja tako malo umetnih gnojil, teži pred vsem v tem, ker naš kmetovalec ne prejme za svoje kmetijske pridelke, odkar jc nastopila takozvana »kriza«, ono ceno, ki bi ni u omogočala razne gospodarske in kulturne investicije. Le prepogosto se slišijo obupni klici, »da kmet nima denarja niti za sol niti za davke.«
Da pa ve naš kmctovalec dobro cenili koristnost uporabe umetnih gnojil, naj služi v dokaz potrošnje umetnega gnojila pri vseh onih poljskih kulturah, ki imajo kolikor toliko še dobro ceno, kot
kmetijskih pridelkov, raste tudi potrošnja umetnih gnojil za gnojenje dotične rastline. Sadjarji, ki imajo svoje sadonos-nike tako urejene, da sadne sorte ustrezajo sadnemu izboru, sposobnemu za izvoz, se že dobro zavedajo, da lahko samo s pravilnim gnojenjem pridelajo debelejši, živobarvnejši in zdrav sad.
Vinogradniki, ki v zadnjih letih vinske krize niso zanemarjali svojih vinogradov in so jih redno obdelovali in gnojili, vidijo letos blagodejen upliv pravilnega it* harmoničnega gnojenja vinske trte. Samo oni vinogradniki, ki so vsa leta dobro obdelovali svoje vinograde, jih gnojili m škropili, imajo letos obilen nastavek in zdravo grozdje, zanemarjeni vinogradi pa so goli in prazni.
Enaka slika se je lahko opazila v hmeljiščih leta 19,32/33. Tudi naša polja in travniki kažejo povsem drugačno sliko, če so dobro obdelani in gnojeni. Pravilna prehrana rastlin omogoča krepek razvoj kulturnih rastlin, ki so zaradi tega odpornejše proti raznim boleznim in škod Ijivcem, rodijo obilnejši in okusnejši sad, ki se tudi delj časa in boljše drži v shram bi. Za pravilno prehrano gospodarskega rastlinstva pa je v vsakem kmetijskem obratu, ki prideluje za trg, uporaba umetnih gnojil potrebna. Kajti z odprodajo kmetijskih pridelkov odproda kmetovalec tudi precejšnjo množino rudninskih sno-
vi	svoje zemlje, ki jih mora zaradi tega v drugi obliki svoji rodni grudi vrniti, če noče, da mu zemlja postane nerodovitna.
Iz svetovne kmetijske statistike je razvidno, da države, ki uživajo glas, da so gospodarsko in kulturno napredne, uporabljajo velike množine umetnih gnojil in se pri takšnih prilikah vedno podčrtava važnost industrije, ki proizvaja umetna gnojila, za povzdigo kmetijstva v pogledu izboljšanja višine in kakovosti pridelkov.
Če iz teh vidikov in na podlagi naših statističnih podatkov o žetvi in uporabi umetnih gnojil pregledamo stanje v dravski banovini, vidimo, da imamo tudi pri nas boljše in večje pridelke tam, kjer se razpeča največ umetnega gnojila. Po teh podatkih uporabljajo največ umetnega gnojila kmetovalci okolice Ljubljane, Maribora, Celja, Gorenjske iu Savinjske doline. V teh krajih pa so tudi pridelki največji. Intenzivnost kmetijske proizvodnje se krije z intenzivnostjo uporabe umetnih gnojil!
Tvornica za dušik v Rušah vrši zaradi tega s svojo strokovno propagando veliko gospodarsko in kulturno delo za povzdigo našega kmetijstva, četudi v današnjih časih za eno kot za drugo stran ni lahko spraviti v sklad koristnost uporabe umetnih gnojil z denarnimi sredstvi, s katerimi naš kmet razpolaga. To vprašanje pa se ne da rešiti v tem ozkem okviru in spada nesorazmerje cen knic-tiiskih in industrijskih proizvodov v kompleks svetovno-gospodarskih vprašanj za omiljenje gospodarske krize.
Kmetijska razstava v unionski dvorani nam jasno kaže, da jc medsebojno sodelovanje kmetijske proizvodnje in kmetijske industrije samo v korist narodnemu gospodarstvu in da je napredek mogoč samo v takšnem harmoničnem sodelovanju.
iiiMin' mgn-B«—bmmi—
Konjice
Velik športni dan. Novoosnovani SK Slovenske Konjice, ki mu načeljuje narodni poslanec g. Karol Gajšek, priredi jutri, v nedeljo .30. t. m. svoj prvi športni dan s pestrim sporedom. Ob 14. bo kolesarska tekma, in sicer s startom in ciljem pred državno pošto. Ob 15.30 sprejem gostov pred pošto. Nato sledi bazenska tekma za državno prvenstvo med družinami SK Ilirije iz Ljubljane in SjK Ptuja. Po bazenski tekmi bo nogometna tekma med SK Slovenske Konjice in SK Bočem iz Poljčan. Po tekmah bo družabni sestanek vseh športnikov in razdelitev nagrad. Vabijo sc vsi športniki okraja Slovenske Konjiec. da se udeležijo tega prvega športnega dneva SK Slovenske Konjice!
Očetova modrost.
»Papa, iz česa je sestavljena voda? "Iz kapljic.
>lz česa so pa kapljice?«-»JU mte,*
Na tem mestu si hočemo bližje ogleda-.n. pr. brneli, konoplja, južno sadje itd. ti to nase industrijsko podjetje, da poka-1 Takoj, ko ie 4ft£nejQ bsljšaJU cene Q-gauu
Ruška tovarna za umetna gnojila na mariborski kmetijski razstavi
M a ri fi it r u. (Jri£ 29. IX 103-1
Mariborski »V,e.5;er n ik« Julrs.
—BW—■! i m la—ng-iai
Stran
Za naš obrtniški naraščaj
ANZETA O POKLICNI POSVETOVAL NICI IN VAJENIŠKEM DOMU.
Pretekli četrtek je bila v niagistratni dvorani anketa o poklicni posvetovalnici in posredovalnici ter Vajeniškem domu. Anketo je sklical in vodi! mestni župan S. dr. Lipold. Povabljeni so bili zastopnik; vseh mariborskih zainteresiranih šol in korporacij, ki so se udeležili ankete v zelo častnem številu. Uvodoma je g. župan dr. Lipold objasnil pomen in namen ankete ter nato dal besedo prvemu referentu podžupanu .g. Golouhu.
Iz referata podžupana g. Golouha posnemamo, da si obmejni Maribor že več let prizadeva uresničiti načrt poklicne posvetovalnice in posredovalnice za vajence. Taka posvetovalnica bi bila nujno potrebna, ker imamo v naših krajih, zlasti pa v Mariboru, ogromno število obrtnega naraščaja, ki pa sc po navadi izbira poklice, ki st. že itak prenapolnjeni. Mimo tega pa sc v teh poklicih ne vrši nobena izbira po sposobnostih vajencev. Zato je tudi kvaliteta našega delavstva češče nezadostna, ker jih je med njimi le 20 odst., ki so si izbrali pravi poklic. Prvenstvena naloga take poklicne posvetovalnice je. določiti vajencu njegov poklic in ga obenem napotiti v tako branžo, flo katere ima veselje in sposobnosti, ker ie le tedaj pričakovati, da bo pri ekonomski strukturi mogel najti zaposlitev v življenju.
Zamisel takih ustanov je vznikla najprej v Ameriki iti Nemčiji in se nato razširila po vsem zapadu. V naši državi imamo že take institucije in je le pri mariborski borzi dela obstojal embrionalno poseben oddelek za izbiro poklicev Pod vodstvom podžupana in šefa borze dela g. Golouha. Za današnji čas pa je to vse premalo in se mora zamisel poklicnih posvetovalnic razširiti na vse ozemlje dravske banovine in tudi na vso državo. Pred kratkim so napravili v Beogradu neki poizkus znanstvene preiskave vajenca in njega zaposlitve v določenem poklicu, ki je uspel nad vse pričakovanje. Naglasiti moramo, da ie prepolni Beograd pa tudi Zagreb temu vprašanju posvečal veliko večjo paznio.
1	ar>i imamo moderno opremljene Vajeniške domove, kakor >Mladina in ;>Ra-disa , v katerih najdejo vajenci potrebno zatočišče in zaščito.
1'a hi se tudi pri nas uresničila zamisel po poklicnih posvetovalnicah v takem obsegu, da hi ustrezala vsem najnujnejšim potrebam takih institucij, je g. Golouh kol banovinski svetovalec ze ha zadnjih zasedanjih opozoril na važnost tega vprašanja. Banovina je upoštevala njegov predlog in }e bil že drugo leto vnesen v banovinski proračun po seben znesek v ta namen. Po nekoliko anketah, ki so bile v Mariboru, je bila banska uprava ponovno opozorjena na Potrebo organizacije poklicnih posvetovalnic na vsem njenem področju. Referent ig. Golouh, ki se je z vso vnemo lotil tc akcije, je ponovno opozoril bansko upravo na potrebo večjih finančnih dotacij ne samo s strani banovine, marveč tudi s strani gospodarskih, delavskih in raznih socialnih institucij.
Letos sredi poletja jc sklicala banska uprava anketo, ki jo je vodil predsednik g. dr. Marn in so se je udeležili zastopniki Zbornice TOI, Delavske zbornice, OUZD. Borze dela. mestne občine mariborske, šolstva itd. Anketa jc bila skrbno pripravljena in so na njej sklenili ustanoviti poklicno posvetovalnico na področju dravske banovine s sedežem v Ljubljani, ki bo začasno dodeljena osmemu referentu banske uprave, ki bo dal na razpolago pisarniške prostore, ves in-strumenta-rij in vse osebje. Obenem pa sc bo ustanovila poklicna posvetovalnica tudi v Mariboru. Obe ustanovi bosta v svojem delokrogu v neki meri avtonomni, opravljali pa bosta to delo po enotnih vidikih, ki jih lak posel zahteva. Zastopniki Zbornice za TOI in Delavske zbornico so izjavili v imenu svojih ustanov, tla so pripravljeni finančno podpreti poklicne posvetovdlnice.
Izvoljen jc bil na ljubljanski anketi tudi ožji odbor, v katerem je med drugimi mariborski podžupan in šef borze dela g. Golouh. Ožji očlbor jc že izdelal Pravilnik in poslovnik za poklicne posvetovalnice. Pri raznih korporacijah pa sc bodo ustanovili posebni odbori, ki bo-
do pomagali poklicnim posvetovalnicam v njihovih poslih. Posvetovalnica v Mariboru se bo morala prideliti okrajnemu glavarstvu ali mestni občini. Pravilnik take posvetovalnice pa bo določal, da bo moral delodajalec vzeti v uk le takega vajenca, ki je bil pri posvetovalnici psi-hotelinično in zdravstveno preiskan.
V	Mariboru pa še vedno ostane nerešeno vprašanje prepotrebnega vajeniškega doma. To vprašanje bo moral v prvi vrsti rešiti Maribor sam. kakor ga je rešila Ljubljana, ki ima že svoj vajeniški dom. V tem domu bodo našli vajenci potrebno zatočišče in vso zaščito, ki je danes nimajo. Naš obrtni naraščaj je izročen na milost in nemilost raznim mojstrom, ki izkoriščajo te mlade moči
do skrajnosti. Podrobneje o akciji za vajeniški dom je referiral obrtno-zadruz-ni nadzornik g. Založnik.
Po končanih referatih se je razvila dolgotrajna in zelo zanimiva debata, v kateri se je oglasilo k besedi več govornikov. Sprožena so bila številna obče-koristna vprašanja. Sklenjeno je bilo. da mora odbor za gradnjo vajeniškega doma. oživotvoriti akcijo in najti denarna sredstva za realizacijo tega načrta. V imenu mestne občine je obljubil vso pomoč tudi župan g. dr. Lipold. Sprejet je bil končno še pravilnik o poklicni posvetovalnici in jc bil odboru, ki mu na-čeljuje podžunan g. Golouh, dodeljen še obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik.
Ob 19. uri je župan g. dr. Lipold zaključil anketo z željo, da hi se oba načrta poklicne posvetovalnice in vajeniškega doma čim prej realizirala.
Sosedje Krčev‘ncl za priključitev
k mestu
NEKOLIKO PRIPOMB K SPOME NICI OKOLIŠKIH OBČIN.
S spomenico, ki je bila sprejeta te dni na nekem sestanku na Pobrežju in v kateri se »merodajni činitelji« ogrevajo za še nadaljnji samostojni obstoj okoliških občin, se ne strinjamo prebivalci bivša krčevinske občine in smo trdno prepričani. da jc tudi na Pobrežju in v Studencih mnogo takih, ki bi te spomenice nikdar ne podpisali. Omenjena spomenica je sestavljena z vidika, da bi bile okoliške občine s priključitvijo k mestu hudo prizadete ter bi bila priključitev okoliškemu prebivalstvu le na škodo. Da v spomenici navedeni argumenti ne držijo in da si uvidevnejši okoličani obetajo od priključitve mnoge koristi, naj bi bil dokaz, da je občinski odbor nekdaj samostojne občine Krčevina po stvarnih takratnih in daljših posvetovanjih že leta 1927. sklenil priključitev Krčevine k mestu. Ker pa so se nekateri posamezniki upirali temu sklepu, je takratno županstvo odredilo ljudsko glasovanje, pri katerem se je sma tral vsah občan, ki se je glasovanja vzdr žal, da je s sklepom občinskega odbora zadovoljen. Nasprotniki priključitve so si mnogo prizadevali, da bi ovrgli sklep občinskega odbora in so celo z avtomobili prevažali svoje somišljenike na dan plebiscita v pisarno takratnega župana Škofa, kjer je biio glasovanje. Od 553 volilnih upravičencev jih je glasovalo za priključitev 410 in je opozicija pogorela s svojimi 143 glasovi. 2e pred 7. leti jc torej absolutna večina prebivalcev Krčevine čutila nujno potrebo priključitve k mestni občini mariborski! Pa tudi občinski očetje so bili pripravljeni na korist svojih občanov odpovedati se svojim stolčkom, upoštevajoč voljo in želje absolutne večine.
Razlogi, ki so bili pred sedmimi leti za priključitev in ki so takrat dozoreli do sklepa »za-, so še danes isti. Eden prvih razlogov jc menda voda. Mestna vodarna preskrbuje Krčevino z zdravo pitno vodo in še »vodr.o« vprašanje danes ni rešeno. Mestna občina mariborska zaračunava vodo okoličanom dražje kakor svojim meščanom. Kaj hi prebivalci Krčevine počeli, če bi jim mestna občina zaprla vodo? Pri priključitvi bi bilo to vprašanje takoj rešeno in bi za vodo plačevali le tisti majhen odstotek, ki ga plačujejo meščani. Tu bi bil precejšen prihranek na dajatvah. Drugo zelo pereče vprašanje pa jc šolstvo. Okoliške občine imajo sicer za svoje otroke potrebno osnovne sole, nimajo pa nobene meščanske ne strokovne in ne srednje šole. Kako bi si pomagala okolica, če bi mestna občina lepega dne izjavila, da »e sprejme v mestne šole nobenega otroka iz okolice. Nadaljnje važno vprašanje ie uporaba plina, ki se dandanes vedno boli uveljavlja v našem gospodinjstvu. Vcč^a dobrota kakor plin pa jc za prebivalstvo mestna klavnica. Človeku sc ni treba bati. da hi si pokvaril zdravje s slabim me som, zlasti v poletnih vročih mesecih. Zelo važno poglavje jc tudi vzdrževanje cest in kanalizacije, nadalje varnostne službe itd. Pa tudi v nacionalnem, socialnem in političnem pogledu bi bila priključitev okolice k mestu velika dobrota. Vse te in še rrmoge druge razloge so ime-
li krčevinski odborniki pred očmi takrat, ko so sklenili, naj se priključi Krčevina mestu, kar se pa pozneje iz zakulisnih razlogov, ni zgodilo.
Prebivalci Krčevine priznamo, da bi prišle na naše rame po priključitvi večje dajatve in večja bremena. Uvidimo pa, da bi te dajatve odtehtale ugodnosti, k; bi jih uživali kot meščani. Zavedamo-se. ! če bi bili vsi ljudje in vsikdar tako ozkosrčni, da bi zgolj iz osebnih koristi, v našem primeru zlastiše zaradi nekaterih posameznikov odklanjali vsako združenje sosednih krajev, potem bi na svetu sploh ne imeli nobenega velikega mesta. Iz malega pa rase veliko, lak je naravni zakon, ki bo danes ali jutri vklenil v svoje paragrafe vse sosede obmejnega Maribora. Tudi cesarski Dunaj je imel pred približno 50 leti samo devet okrajev. Danes pa jih ima. če se ne motimo 22, ker so se mu priključila predmestja na obeli straneh Donave. Zlata Praga jc pred tem, da postane milijonsko mesto. Naši listi poročajo o veliki Ljubljani in o velikem Celju. Tudi naši bratje Srbi in Hrvati imajo svoj veliki Beograd in veliki Zagreb. Le naši okoličani so zaverovani sami v sebe ir. v svoje samostojne občine, ki iili je itak novi zakon o mestnih občinah obsodil na smrt.
Piuj
Aleksandrovo nabrežje v Ptuju
GLAS IZ VRST PTUJSKEGA MEŠČANSTVA.
Pred kakimi 25 leti je dal zgraditi takratni mestni župan ob Dravi pri mestnem parku krasno promenadno pot, kateri se je dalo i>o prevratu ponosno ime »Aleksandrovo nabrežje«. To pot je dal sedanji župan — vsa čast niti v tem oziru — podaljšati za četrt kilometra in je ta nabrežna promenada najlepša v celi Sloveniji, ako že ne v celi državi, zlasti ker ima izrazito južno lego tik ob deroči, široki Dravi. Vsak tujce se divi tej napravi, obžaluje pa obenem, v kakem zanikrnem stanju jc sedaj. Kaj bi napravilo vsako druigo mesto iz take sijajne nabrežne promenade, ako bi jo imelo! Kaj bi zlasti moral napraviti Ptuj, ki je vštet med letoviščne kraje!
Ob tem nabrežju se jc napravilo pred kakimi 25. leti deset plinovih svetiljk, ki s0 razsvetljevale to promenado zvečer, ko se jc zatekel od dnevnih poslov utrujen ptujski meščan na sprehod ob Dravi, ker drugega sprehoda za zvečer v Ptuju itak ni. Ko je dobil Ptuj električno razsvetljavo pred 10 leti — torej v času, ko je stremelo vse po napredku kaj se jc zgodilo? Blagovolilo sc jc vklopiti električno strujo samo v vsako drugo svetiljko, prištedilo pa sc jih jc pet to se pravi »pri vžigalicah« štediti! Ali jc to štcdcnjc kaj pomagalo mestnim financam? In sedaj smo »napredovali« celo tako daleč, da ne gori sploh nobena luč več ob omenjenem nabrežju! Ne bi rekel nič, ako bi se to spregledalo, a pfrav v zadnjem času čitamo pritožbe po časopisih, a se merodajni za to sploh ne zmenijo.
PRAVI DOMAČI IZDELEK
Pred okoli 25 leti in pozneje do prevrata se je posipavalo omenjeno nabrežje z apnencem, ki veže in se zaradi tega ne praši, sedaj pa itnamo posut tam dravski pesek, ki niti za podeželske ceste ni primeren in sposoben in se zaradi tega praši in je pot v takem stanju, da si kvari človek boljšo obutev, zlasti dame. Vse to kriči po ureditvi, zlasti ker deset svetiljk in kaka dva vagona apnenca pri obremenitvi mestnih financ sploh ne pride v poštev!
Davkoplačevalci in meščani pa zahtevamo v tem pogledu le svoje pravice
— v čast mestu!
Računski zaključek ptujske občine. Iz
objavljenega računskega .sklepa za uprav no leto 1933 mestne občine ptujske posnemamo sledeče podatke: Promet mestne imovine v letu 19.13 je proti 1. 1932 le za 163.359 Din manjši, dočim je znašal izpadek med leti 1931 in 1932 3,591.810 Din. Izkaz izpadka na davščinah, ki daje Din 1,571.964 po proračunu predvidenih dohodkov, od katerih se je pa prejelo !e Din 1,329.657. torej za Din 242.307 manj. Ta izjiadek v letu 1933 je proti letu 1932, ki je znašal 87.808. za Din 154.499 večji.
— Seznam dolžnikov obstoja iz okroglo 240 postavk, največja postavka .ie auto-podjetje z zneskom Din 252.075. kateri se naj v lOletnih obrokih odpiše. Dubijoz se je odpisalo za Din 73. — Način izterjevanja po inkasantih je dosti uspešnejši kot prejšnji s položnicami. Stanič dolgov, ki znašaio Din 3,153.106 je sledeče: pri Mestni hranilnici v Ptuj.u 2,366.186 Din, pri Mestni hranilnici v Ljubljani Din 786.920. Posestva, gradbe in inventar imajo bilančno vrednost Din 5,528.627, celotni mestni zaklad pa znaša 6,795.359 Din. Mestna podjetja so povečini pasivna in le mestna klavnica jc dala 14.911 Din čistih dohodkov pri 156.886 Din bruto dohodkih. Gornji računski zaključek je občinski svet v svoji zadnji seji 20. tm. po daljši debati soglasno odobril.
Nezgode. Nevarno se je ponesrečila Terezija Horvatova, posestnica v Orešju Pri Ptuju. Pri vožnji buč z njive so se splašili konji, pri čemur jc padla pod voz in se nevarno poškodovala po vsem telesu in si zlomila tudi obe nogi. — Pri igri si' je 131cfni Slavko Mlakar, dijak ptujske gimnazije, zlomil levo nogo. Oba ponesrečenca so prepeljali v ptujsko bolnišnico.
Kino. V soboto 29. ob 20. uri in v nedeljo 30. t. m. ob 18.30 in 20.30 sc predvaja film »Iglu« iz življenja Eskimov. Film »Pripovedke gdč. Hoffmannove». ki je bil na programu, odpade.
Oče in sin.
V	družbi, kjer je bil tudi slavni nemški pisatelj Iljomas Mami, se jc govorilo o Clausu Mannu. Pri tej priliki jc nekdo vprašal Thomasa Manna, kako sodi o literarni nadarjenosti svojega sina. In oi> jc odgovoril:
»Njegovih romanov ne čitam. Lahko vas pa zagotovim, da jc kot sin izredno napet.«
f Domini alte ge CMD
Za naše vinogradnike
NAPRAVA VINSKE TROPINŠČNICE.
Mnogi vinski kraji letos nimajo sadja in bodo zategadelj brez sadjevca, ako nimajo še starih zalog te osvežujoče in zdrave pijače za delovne ljudi. Pa tudi gorice prav preveč-ne obetajo. Zato je gospodarsko tem bolj upravičeno, da kme tovalci vinarji uporabijo vinske tropine za napravo kar mogoče dobre in stanovitne tropinščnice za dom. Pri tem je treba upoštevati zadevne določbe zakona o vinu in pravilnika k temu zakonu. (Glej novo knjigo pisca »Vinski zakon in kletarski vedež« v drugi izdaji!)
Po § 9. zakona in členu 28. pravilnika smejo kmečki vinarji pridelovalci priprav Ijati tropinščnico le za svojo domačo rabo tako, da dodamo tropinam samo čiste vode: PfeP°vedano pa je dajati vinsko tropinščnico v promet ali jo v to svrho mešati z vinom ali s sadjevcem. Vinski trgovci in vsi tisti, ki imajo točilno pravico, čeprav so hkrati! vinarji pridelo-vaJc!’ J!e. sme^° napravljati in prodajati tropinščnice in je sploh ne smejo hraniti v svojih prostorih.
Kmet vinar sme torej trošiti tropinščni-co samo doma, ne sme pa je niti poklanjati niti kakorkoli predelavati.
Iropinščnico je treba razlikovati od petiota, ki ga dobiš, če razen vode daš na vinske tropine ali pozneje v dotični preševec še sladkorja. Napravo petiota (petiotiziranje) naš vinski zakon vobče zabranjuje.
Tropinščnice ne smemo hraniti v vinski kleti; ako pa vinar nima ustrezajočih oddeljenih prostorov zanjo, jo sme pustiti tudi v vinski kleti, toda v posebnem koncil kleti, na sod s tropinščnico pa mora napisati besede: »Tropinščnica   ni
za prodajo«.
Mimogrede bodi omenjena določba člena 32. pravilnika, ki med drugim veli, da mošt samorodnic ne sme prevreti na tropinah od domačih (žlahtnih) vrst vinske trte.
O napravi dobre vinske tropinščnice imamo oddavna navodila in izkustva, ki so ustrezala takratnim zakonitim zahtevam; sedanji način naprave tropinščnico pa je treba prilagoditi predpisom novega zakona o vinu.
Predvsem je paziti, da rabimo samo presne, še zelene tropine od zdravega m pecljanega ali robkanega grozdja, ki smo ga naglo obdelali, ne premočno, samo enkrat ali kvečjemu dvakrat iztisnili, m da tropine sploh čim manj premetavamo; kajti tropine se v zraku hitro iznre-menijo, porjavijo, ciknejo. splesnijo ali se drugač skvarijo. Prav do zadnje kapljice, tako rekoč do suhega izprešan trop pa tudi ne more več dati soka, ki je potreben za napravo tropinščnice. Le-ta se namreč tudi sicer kaj rada navzame neugodnega okusa in duha po tropinah, se lahko skisa, povre nepopolno in postane tako kmalu neužitna.
Važno je Vedeti, kako naj določimo odmerek vode za namakanje, odnosno iz-luzenje tropin. Na 100 litrov grozdnega mošta odpade približno 30 kg tropin, pa lahko tudi precej več, morda 40 kg, če namreč nismo tropa preveč iztisnili’ ali je bilo grozdje sploh malo sočno zbog suše, nedozorelosti, kvare po toči in slično.
V splošnem lahko cenimo, da kaže odmeriti vode za eno tretjino (K) dobljenega mošta, več pa samo tedaj, če so tropine še prav sočne, torej od malo izpre-sanega grozdja. Za tropine od enega po-,0Saka (°koli 300 1) mosta odmerimo 'akih 100 litrov vode, vselej po lastnem izkustvu za svoje razmere. Upoštevaj pravilo: cim boljše Je bilo grozdje in čim manj si Ka izprešal, tem večji sme biti de ez vode za napravo tropinščnice!
Jdmerjeno vodo vlijemo na že zdrobljene tropine v kadi, ali pa tropine - seve takoj iz preše — nadrobimo narav-nos,. v ki smo jo že prej odmerili in vlili v kad, poslednji način priprave za namakanje in izluženje tropin je boljši ker tako preprečimo, da bi zrak nanje predolgo neugodno vplival.
V vodi je dobro razstopitl nekaj kemično čistega kalijevega metabisulfita, in sicer okoli 10 gramov na 100 litrovod-merjene vode. S takim žveplanjem — raba navedenega pripravka je prav za prav žveplaiiiie, sanjo d# ga lahko obavi-
mo tudi brez pretakanja — preprečimo med drugim neljubo porjavenje, ob viSii toplini pa tudi vrenje in skisanje tropin-ske drozge že pred prešanjem.
Tropine . potlačimo, potopimo, pokrijemo vsaj s čednimi, deščicami, ki jih ob-težino, da so tropine malce z vodo pokrite. Tropine se napijejo vode, tem bolj, čim bolj smo jih izprešall, in narobe. Voda jih izluži. Iz nič ni nič. Zato odsvetujemo premočno izžemanje grozdnega tropa; kajti razredčenega soka, odnosno tropinske prešnine ne smemo »popravljati« z umetnim slajenjem, ker je, da ponovimo. petiotiziranje, torej raba sladkorja pri tem zakonito strogo zabranjena in kazniva.
Med namakanjem moramo tropinščLio (tropinsko drozgo) nekajkrat premešati z leseno mešalnico, vendar vselej tako, da tropin ne spravljamo preveč v zrak. Čez kakih 10 ur, najpozneje čez 24 ur. vsekdar pa, preden začne tropinščina vreti, jo je treba naglo izprešati.
Dodatek .100 do 200 gramov, le pri ma-lokislih letnikih morda nekaj več vinske kisline, ki jo prej raztopimo v manjši količini tropinskega preševca, na 100 litrov tekočine takoj po prešanju jc radi izboljšanja okusa in stanovitnosti pijače priporočljiv. V bolj kislih vinskih letinah zadostuje vobče manjša količina vinske kisline. Tropine od kislega grozdja dado namreč glede na to že same po sebi boljšo tropinščnico.
Tropinščnica naj v sodu povre do kraja. Vrenje pospešimo, ako prilijemo na 100 litrov tropinščnice dobrega pol litra zdravega kipečega vinskega mošta in skr bimo za ugodno vrelno toplino. Kvasni-ce, ki obavljajo vretje v. razredčenem tropir.skem prešniku, nimajo vselej dovolj hrane, ki je jim pa lahko nudimo n. pr. z dodatkom do 20 gramov kemično čistega salmiaka (= amonijev klorid, NH« Cl) na 100 litrov tropinščnice.
Po odvretju je 'treba tropinščnico redno zapolnjevati, kmalu — po vsaj delnerii izčiščenju — pretočiti v prav lahno žvep-
lan .sod, potem pa spet pridno zapolnjevati in sod vselej čvrsto zavesiti.
Pred uporabo, proti spomladi pijačo raztočimo v manjše sode, da ni predolgo na pipi. pa se ne pokvari izlahka. Ako pa naglo teče radi večje redne porabe, nastavljamo lahko večje sode drugega za drugim.
Za polirano tropinščnice služi prav dobro zdrava vinska posoda, ki je v njej še kaj nepokvarjenega vinskega kamna. Zato je tropinščnica-iz tropin črnine navadno boljšega okusa kot tropinščnica iz tropin beline. V tropinah od črnine je namreč tudi nekaj vinskega kamna, ki napravi pijačo prijetno rezko.
Tropinščnico izboljšamo, ako ji primešamo presnih vinskih drožiz novine od popolnoma zdravega grozdja ob prvem pretoku. Temu mora slediti o pravem času pretok tropinščnice.
Že davno so učili strokovnjaki in si je treba zapomniti:
1. tropin ne smemo dolgo prešafi niti ne ponovno drobiti že zategadelj, da pridejo čim manj v zrak;
2. tropine naj takoj po prešanju namočimo;
3. pospeševati je treba vrenje, zato imej že tropinščina (tropinska drozga) 17 do 20 stopinj C; ' ■
4. voda ne sme biti vroča, marveč samo topla, kvečjemu do 25 stopinj C, da dosežemo ob namakanju hladnejših tropin prej navedeno ugodno vrelno toplino;
5. tropine od gnilega ali nepecljanega grozdja in plesnive tropine dajo kalno, rjavo pijačo ogabnega okusa;
6. tropinščnica rada cikne, zato skušajmo kolikor mogoče preprečiti škodljiv vplive zraka že na tropine tudi s tem, da jih pri namakanju hitro potopimo z obteženjem.
Način priprave in obdelave tropinšči ne ter ustrezajoča uravnava in pravilna voditev vretja tropinskega prešnika vplivajo seve odločilno na kakovost proizvoda. Kot pri obdelavi grozdja, je tudi pri napravi dobre tropinščnice med drugim osobito važno nagib in čedno delo.
Andrej Žmavc.
Šport
Razpis nagradnega tekmovanja
SODELUJE LAHKO VSAK ČITATELJ »VEČERNIKA«. - LEPA IN PRAKTIČNA DARILA. — POZOR NA KUPON!
Uredništvo športne rubrike v »Večer-niku« se je odločilo, da za ves čas pod-zveznega prvenstvenega nogometnega tekmovanja prireja nagradno tekmovanje. Tekmovanje bo obstojalo v Čim pravilnejših napovedih rezultatov vsakonedelj-skih prvenstvenih tekem. Tekmoval bo lahko vsak čitatelj »Večej-nika«, ki bo na posebnem kuponu poslal uredništvu do vsake sobote zvečer napoved rezultatov prv. tekem, ki se bodo odigrale v nedeljo. — Prvo tako tekmovanje bo razpisano za prihodnjo nedeljo in bomo objavili zadevni kupon v eni izmed številk prihod njega tedna.
Kot že omenjeno, se bodo izpolnjeni kuponi sprejemali samo do vsake sobote
zvečer. Trije izmed tekmovalcev, ki bodo najpravilneje (oz, najbližje doseženim rezultatom) pogodili rezultate nedeljskih tekem, bodo nagrajeni z lepimi darili, ki
so jih v ta namen darovale razne ugledne mariborske tvrdke. Med darili jih je pretežna večina praktične vrednosti. Za primer, da bi več interesentov enako pogodilo rezultate, bo odločil žreb. Izid vsa kokratnega tekmovanja bomo objavili v »Večerniku«. Tekmujejo lahko tudi čita-telji izven Maribora.
Ponovno opozarjamo Čitatclje. naj dobro pazijo, v kateri številki prihodnjega tedna bo objavljen kupon o h'■'""n’ ? razpisom daril!
do 3. oktobra 1934 do 12. ure na naslov: F. Kramberger, Maribor, Slomškov trg 11. Poznejše prijave se sprejemajo le pro ti prijavnini. Nagrade: prvoplasirana po-edinca (lahki atlet in zimski športnik) prejmeta častile plakete; ako'siarta manj, kot 5 tekačev, prejme drugoplasirani tekač častno diplomo, pri večjem številu startujoČih prejme tudi tretje plasirani častno diplomo. Noben atlet ne more-prejeti dveh nagrad. Prvoplasirano moštvo (sestoječe iz treh tekačev) prejme častno diplomo. Razdelitev nagrad zmagovalcem po končanem teku v Pohorskem domu. — Športni klub »Maraton«. Mari-bor.
Kazenski družini SK Ilirije in SK Piu-ja v Poljčanah. Športni dogodek, kot še nikoli bo v nedeljo v Poljčanah. Tu se namreč snideta sloviti bazenski družini SK Ilirija (Ljubljana) in SK Ptuja ter odigrata med seboj na igrišču tukajšnjega SK Boča ob pol 11. propagandno hazen-sko tekmo. Razumljivo da vlada zanjo veliko zanimanje. Popoldne priredite pro pagandno tekmo v Sl. Konjica-h. Po hazenski tekmi se vrši tam še propagandna nogometna tekma med novoosnovanim SK Slov. Konjice in poljčanskim SK Bočem.
Mariborska zimsko-sportna podzveza.
Službeno. MZSP je začela zopet redno poslovati. Pozivajo se vsi člani, da čini preje sporočijo podzvezi termine svojih prireditev zaradi'sestave skupnega zim-sko-sportnega programa. Zaradi lažje do ločitve prireditvenih dnevov navajamo dneve, ki so že zasedeni od podzVeze. C. jan 1935, mednarodna skakalna tekma za prvenstvo podzveze na skakalnici v Bet-iiavi. V primeril neugodnih snežnih razmer bo isti dan skakalna tekma za prvenstvo podzveze v Sv. Lovrencu na Poh. 13. jan. je določen za klubski dan. 20. jan. priredi Mariborski smučarski klub 50 km. tekmo na Pohorju. 10. feb. 18 km. tekma na daljavo za prvenstvo podzveze v neposredni bližini Maribora. 24. feb. tekma v smuku za prvenstvo pod . zveze. Damsko podzvezno prvenstvo je poverjeno SK Ptuju, podzvezno prvenstvo v slalomu SPD Celju. Oba kluba naj takoj sporočita 'termine! Pozivajo se vsi člani naj takoj poravnajo članarino in event. dolgove. Pregledajo naj verifikacije svojih članov in naj še pred pričetkom sezone predlagajo nove člane v verifikacijo. MZSP namerava prirediti tečaj za tekmovalce in tečaj za savezne smuške učitelje. Klubi naj do 15. oktobra t. L ; javijo tekmovalce in smučarje, ki bi se ■udeležili teh tečajev. Prav tako naj prijavijo kandidate za sodniške izpite do gornjega termina. Vsi dopisi naj se naslovijo: MZSP Maribor, Jurčičeva ul. 8 (Trgovina Stoječ-Vetrih). Tajnik.
%
Teniški turnir v Ptuju.
V	nedeljo, dne 30. tm. se spoprimejo v PtUju juniorji Slovenskega teniškega kluba in I. Slov. Športnega kluba Maribora. ISSK Maribor bodo zastopali: Sergij Senekovič, Jaka Šneberger, Tomo Neralič, Ernest Vampi, Marko Dernovšek, Stevo Tončič in Božo Gajšek, a $TK Ptuj: Kveder, Sevnik in Šalamun. Tuhiir je revati-ža.za’ nedavni poraz Ptuja v razmerju 6:2. Tekmovanje bo ob 8. uri zjutraj na igriščih STK Pbtija. Odhod iz Maribora ob 5. uri trideset.
SK Železničar :SK Rapld. Jutri, v nedeljo 30. tm. sc bo na novem igrišču SK Železničar ob Tržaški cesti odigrala v Mariboru druga tekma v jesenskem tekmovanju za prvenstvo LNP, in sicer med SK Železničarjem in SK Rapidom. Tekma se bo pričela ob 16. Sodil bo g. Deržaj iz Ljubljane.
Lahkoatletski dvomateh Maribor-Cel}e ws vrši! Poverjeništvo JLAS v Mariboru,
nedeljo 30. tm. dopoldne v Celju. Obenem je poverjeništvo JLAS izdalo naslednjo službeno poročilo: Za miting imenovani atleti naj se javijo jutri ob 5. mri zjutraj potnemu spremljevalcu g. Fišerju na glavnem kolodvoru. Atleti naj prinesejo s seboj kompletno opremo (črne hlačke in bele majce). Za kapetana reprezentance je določen g. .Ven,uii. Kot smo, se informirali bo mariborska reprezentanca sestavljena iz aUeto.v SK Železničarja in SK Rapida in bo potovalo v Celje skupno 15 atletov. Sicer reprezentanca ni sestav Ijena iz vseh najboljših atletov Maribora, ker so mnogi odsotni ali zadržani, vendar upamo, da bo častno zastopala barve mesta Maribora.
Razpis IH. Pohorskega teka (za moštva m poedince), ki bo 7. oktobra 1934 na okoli 4.500 m dolgi progi Ruška koča Pohorski dom. Start ob 10.30 uri. Pravico do tekmovanja imajo verificirani in neverificirani člani klubov (lahki atleti in
ki je včeraj dvomateh odpovedalo, nam je | zimski športniki). Tek bo po pravilih in danes sporočilo, da bo lahkoatletski med pravilnikih Jugoslovanske lahko-atletske mfistoi dvamatoh Maribor-Celje jutri, v I zveze. Prijave bres prijavnine -je poslati
Sokolska deca društev in čet Sokolskega okrožja Maribor, desni breg, za-djučuje letošnjo sezono zunanjega dela s svojimi tekmami, ki se bodo vršile za celo okrožje v nedeljo 30. 9. Deca tekmuje v petih skupinah, in sicer: v R u-š a h za društva Ruše, Limbuš in Sv. Lovrenc na Pohorju; pri Sok. dr. Maribor I. pa društva in čete Studenci, Vlaribor L, Maribor II.Tezno in Radva-n;ej v- Hočah tekmujejo Hoče, Slivnica in četa Razvanje; v Račah Rače, Fram.
| Pragersko ih Št. Janž na Dr. p., in v Slov Bistrici pa Bistrica s četami. Tekme se pridno povsod ob 15. mri popoldne. Tekmujejo v višjem in nižjem oddelku v troboju ter posebej v izmenskem teku 4x60 m. Ta dan bo na naših telovadiščih zbranih čez 300 najmanjših tekmoval cev, katere bo pa spremilo v boj najmanj še okoli 600 njihovih bratcev. — Bratje in sestro, obiščite pri lepem in ple menitem tekmovanju naše najmlajše! —* Zdravo! Okrožno načelstvo.
lelovadba zone ni namenjena samo mladini, temveč je potrebna in koristna m Za t*oras'° Pri Sokolu Maribor Matica obstoja že več let tudi oddelek starejših članic, ki sicer dobro uspeva, a vendar čaka še na marsikatero članico, ki bi ji v našem krogu gotovo prijalo. V oddelku se goji predvsem ritmična gimnastika, v zadnjem času na godbo, in igre. Vabimo vse starejše članice Sokola Matice (nad 20 let), ki imajo veselje do telovadbe, da pridejo in se prijavijo ob telovadnih -urah, ki so ob pondeljkih in čfctrtk-ih od 7. do 8. zvečer v gimnazijski telovadnici v K^roš^vi .uiiVli
V Maribor u, 'Sne ?9. IX. 1934.
'	  v,X723EBB
MaritJorski »V e e er n i k« Jutra.
Slran 7
■i«rwMy*Baw
POSOJILKICfl R. Z. Z 0. P. HIBI, HHR0DNI DOffi
1
USTANOVLJENA LETA 1882
Stanje hranilnih ylog 60 milijonov dinarjev
Rezervni zaklad 9,668.000 Din
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
Pustolovščina kralja Pausola.
Te dni ,ie bilo na morju v okolici Nizze vse na nogah. Neki Quyo, ki se je nastanil v najeleijantnejšein hotelu, je mobiliziral vse lepe ženske na revieri. Mož Je razširil vest, da prispe v kratkem v Nizžo znani filmski režiser Granovski, ki bo izdelal novo verzijo kralja Pausola. Mnogo lepotic se je zglasilo pri Quyu. Kralj Pausol je imel 365 žen, toda Kandidatk je bilo mnogo več. In vse so deiilirale pred dozdevnim manažerjem v Evinem kostumu ... Zadeva se je zaključila s škandalom. Manažer je izginil, ne da bi poravnal račun v hotelu, ,365 žen kralja Pausola je pa prepustil njihovi usodi. Ko so Granovskemu sporočili, kaj se je zgodilo, je skomignil z rameni, češ,
■da ni imel nikoli namena izdelati novo verzijo Pausola. Podjetni slepar je izkoristil njegovo ime, da se je seznanil z vsemi lepimi ženskami francoske revi-ere.
V ognju škodoželjnosti.
Pravim vam, da si sosedovi izposojajo vse. Celo srebrni pribor so si morali za hčerkino poroko izposoditi.
Kaj poveste! Jaz sem pa vedno mislila, da je njihov.
Kaj še, saj smo si ga tudi mi izposodili za srebrno poroko.
VINSKA TRGATEV
i 20. septembra v gostilni Špu-! rej, Studenci.	4090
S GOSTILNO »ROTOVŽ«
Maribor, oddam v najem. — Vicel, Gosposka 5	4127
Posest
KUPUJEMO JABOLKA.
Kmetijska družba, skladišče, Maribor. Tel. 2083.	4058
Prodam
! vsake
KUPIM
i enodružinsko hišo z vrtom v | okolici Maribora. Plačam v ! gotovini. Ponudbe na Franjo Ferk, Slavenigradec. 40t>7
NOVO,
tristanovanjsko hišo, tik postaje Rače 44 prodam. 4072
4.IR S.OktOMf sla oreil eId
V najkrajšem času bo zopet žrebanje državne rcaSPSdne loterij!©. Kdor še nima srečk se naj cimprej posluži velike izbire srečk v pooblaščeni prodajalnici razredne loterije
v franki P&sSovatoici BEZ3AK, MARIBOR, Gosposka ulica 25
Istotam tudi prodaja ln nakup valut, kontrola srečk in vrednostnih papirjev, inkaso, lombardni posli in sprejemanje vlog na tekoči račun po najugodnejšem obrestovanju	4112
NOVA HIŠA,
dve sobi, kuhinja, klet, vrt, naprodaj za 42.000 Din. Vprašati Studenci, gostilna »Novi svet«._____________________ 4073
HIŠICA Z VRTOM
na Pobrežju na prodaj. Cena 26.000 Din. Hipoteka 12.000 Din. Naslov v upravi »Večernika«.	4087
»SINGER«
pogrezljiv šivalni stroj poceni naprodaj. Sidar Roza. Po-brežka cesta 9.	4080
»SINGER« ŠIVALNI STROJ
in moško kolo proda poceni inehanikar Draksler, Vetrinjska ul. 11.	4100
LEPA. ČISTA OPREMLJENA SOBA
se odda. Maistrova ul. 18/1, desno..	41	os
SOBO.
elegantno opremljeno, z uporabo kopalnice, oddam v vili blizu parka. Naslov v upravi lista.	4123
Dijaška stan.
Razno
TKANINE
za prevlačcnje pohištva, gradi za madrace. zavese*, pregrinja la za divane, flanelaste odeje, kupite najceneje pri F. Novaku, Koroška c. 8, Vetrinjska ulica 7.	4065
A2UR1RANJE
in entlanjc izvršuje ceneno tvrdka Biidefeldt, Gosposka ulica 4.__________________4076
JOS. TICHV IN DRUG.
Konces. elektrotehnnično podjetje. Maribor, Stoveriska ul. 16, tel. 37—56, izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga do kon-kurecnih cenah_______________
SPALNICE
Politirane najmodernejši vzor ci, iz rnehkega in trdega lesa tei...razno ^rugo pohištvo po znižani r-“nl prodam. Priporočam se za vsa mizarska in Pohištvepa naročila. Mizarsko podjetje Rudolf Kompara, Aleksandrova cesta 48. 1641
PREDELAVO ŽIMNIC
»a domu prevzame najceneje Ferdo Kuhar, Vetrinjska ulica 26-	1934
V SOBOTO IN NEDELJO VRTNI KONCERT
v gostilni »Novi svet« (pri studenškem gozdu). 3474
VABILO
na koncert, ki bo v nedeljo, dne 30. septembra v gostilni Kekec, Meljski iirib 6. Svira priljubljena godba Bcno-jazz.
4083
Soišdni
elegantni
okusni
v naj večji izberi
•1092
klobuki
Maribor.
Ulica 10. oktobra
VZAMEM
gostilno na račun takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Mala družina« na upravo 'Veternika«._____________________4071
DIJAŠKE LEGITIMACIJE
znižane cene, Foto-Japelj, Gosposka ulica 28.	4089
OFICIRSKI DOM V MARIBORU
išče s 16- oktobrom za oficirsko menažo v kasarni Vojvode Putnika najemnika. Pogoji:	Reilektant	mora	biti
naš državljan, s primerno izo brazbo, kvalificiran za ta posel, dobro situiran iii zdrav. Reflektant dobi vse potrebne podatke pri blagajniku 32. art- polka v kasarni Voivcda Putnika. Prošnje pravilno ko-lekovane naj se naslovijo na predsednika Oficirskega doma v Mariboru, kasarna Vojvode Putnika. Prošnje se sprejemajo do 8. oktobra t. 1.
4124
ZA DIN 22S.000.—
knjižic mariborskih hranilnic ali delno hipoteko, Din 70.000 gotovine prodam lepo vilo z verando, teraso. Ponudbe pod »Tomšičev drevored« na upra vo »Večernika«.	1093
NOVO HIŠO~
z 700 m2 vrta prodam za Din !>000. Fr. Pristovnik. Zg. Rad vanje št. 30.	4117
NOVOZGRADBA,
soba, kuhinja, vrt Din 14.000. — Novozgradba. 2 stanovanji j 48.000. — Hiša v sredini mesta, 6 sob, kopalnica, kuhi-' uja, 140-000. — Krasen vinograd, 14 oralov, ?. hiši, pri mestu 200.000. — Lepa stavbena parcela, tik mesta 3000' j m5 poceni, kakor trgovine,1 I gostilne, tovarne. Posredo-' | vainica »Rapid«, Gosposka 1 ; 28.	4119.
HIŠA
s prav dobro vpeljano gostil-I 110 v Mariboru z. vsem inven-I tarienl poceni naprodaj. Po-1 lovica v gotovini druga po-, lovica knjižice. Dopise pod »Dobra kupčija 500« na upravo »Večernika«.	4096
Kupim
GROZDJE IZABELA
»a trti na prodaj Linhartova ul. 16.	4105
Zaso
polncjermenico,
krožno in stroj za rezanje re-meloov v dobrem stanju proda radi opustitve Franc Majdič-mlin,Vir, p. Dob priDomžalah.
Lokal
MESNICA.
dobroidoča na prometni točki, tik državne mcie se odda takoj. Reflektant mora imeti obrtni list. Ponudbe na upravo lista pod »Sijajna cksistence«.	4125
Stanovanše
DIJAKINJA IZ DOBRE ROD-BINE
se sprejme na stanovanje in hrano. Naslov v upravi »Večernika«.	3802
Hrano odda
SPREJMEM ABONENTE
na dobro in tečno hrano. Se priporoča restavracija *Na-rodni dom«.	4027
PAR ABONENTOV
sprejmem na dobro domačo hrano. Frančiškanska ul. 21, pritličje, desno.	4109
DVA GOSPODA
sprejmem na hrano in stanovanje. Istotam se odda v najem prostor za hlev. Fran-kopanova ul 41.	4118
Pouk
SOLIDNEGA GOSPODA
sprejmem na stanovanje. Vr-baiiova ulica 6. I. nadstropje, levo.	4074
STANOVANJA ~
z vrtovi na deželi: štirisobno 350 Din, trisobno 250 Din, dvo sobno 200 Din. Vprašati Lam-po, Aleksandrova cesta Sl. ali Zeilhofer, Poljčane: 4075
DVOSOBNA
stanovanja oddam. Maribor, Smetanova ulica 59.	4082
i OBNOŠENE OBLEKE
I od močnih dam kupim. Po-1 nudbe pod »Ceno« na upravo! I »Večernika«.	4070
ZLATO.
! zlatnike in platino kupuje po j najvišjih dnevnih cenah Mari-1 borska afineriia zlata. Orožnova ulica 8	2642
ŠIVALNE STROJE
nove »Feniks« zamenjam za suhi les, nov« pohištvo ali vino. Aleksandrova cesta 48, Maribor.	4095
Franc in Marija Toplak, Pekre, nista
PLAČNIKA DOLGOV njunega sina Alojzija Toplaka.	4103
vseh denarnih zavodov dravske banovine
prodajamo in kupugemo
po najugodn<Jč'h cenah. Interesenti, blagovolite se obrniti direktno na
Bančno kom komerc. zavod. Maribor
Aleksandrova centa 40 - Za odgovor Din 3*— v mamkah. 4104
BOLJŠEGA
delavca sprejmem v vso oskr bo. Tedensko 100 Din. Istotam se odda gospodični oprem ljcna soba. Mlinska ulica 3. __________________ _	4084
DVA GOSPODA
se sprejmeta na stanovanje. Maribor, Pobrežka c. 9a. ____________4098
OPREMLJENI DVE SOBI IN KUHINJO
oddam. Frankopanova ulica 10/1,	_ __ _ 4099
DVA BOLJŠA DELAVCA
vzamem na hrano in stanovanje. .lože-Vošnjakova ulica 19.	4110
Sobo odda
SOBA ZA SOLIDNEGA GOSPODA.
mirna, sončna in zračna, z u-porabo kopalnice, se takoj odda. StroBmajerjeva ul. 28, II. nadstr.. vrata 9-	3463
SOLNČNO SOBO
z novim pohištvom, posebnim vhodom oddani gospodu- — Cveti ičifa ul. 13/!	4107
MISS EDITH OXLEY
diplomirana v Cambridge in Parisu, daje angleški in;francoski pouk, Krekova ul. 18-11, od 1. oktobra dalje. 3614
V 6 mesecih tekoče slovenski. nemški, francoski ali laški! Individualna metoda. Zajamčen uspeh celo pri" jezikovno nenadarjenih! Naslov v upravi.	4050
SLOVENŠČINA, NEMŠČINA,
francoščina, italijanščina po najboljši preizkušeni metodi. Naslov v upravi.	4064
Službo dobi
MEDICARSKEGA UČENCA
sprejmem. Vprašati pri Francu Gertu, Gosposka ulica 13. Maribor.______________4068
VINIČARJA
s 4 delovnimi močmi sprejmem. Zenkovič, Razvanje-Pi-vola št. 6.__________ 4069
TAPETNIŠKEGA VAJENCA
sprejmem. Vprašati F. No-vak. Koroška cesta 8.	4094
POSTREŽNICO
čisto in zdravo, ki zna tudi kuhati, iščem za pol dneva. Naslov v upravi »Večernika« ___________________   4097
IŠČEM SLUŽKINJO,
ne mlado, k dvema otrokoma mora znati kuhati Maribor, Koroščeva 2/1, desno. 410(>
Zgublieno
ZGUBIL
se je od sobote na nedeljo med Ruško kočo in Sv. tremi kralji kratki rumenkastosivi dežni plašč (NVIndjacke.) Najditelja sc naproša, da ga odda v Cirilovi.tiskarni g. Dvoršaku.	4056
Opravilna številka IX I 2277/34-7
Dražbeni ohlic
Dne 19. novembra 19,34 oh 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga Raec vi. št. 623 Cenilna vrednost:	Din	1,805.381.71)
Vrednost pritikline: Din 948.433.50, ki je že všteta v cenilni vrednosti.
Najmanjši pontidek: Din 902.690.85.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX.,
dne 13. septembra 1934.
Opravilna številka IX 1 1468/34-10
Dražbeni oklic
Dne 7. novembra 1934 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin
Zemljiška knjiga Zg. Duplek vi. št. 252 Cenilna vrednost:	Din'24.510.—
Najmanjši ponudek: Din 16.340.—
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na
I
uradni deski sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX
*	dne	5.	septembra 1934.
Stran 8
Mariborski »V e £ e r n i k« Jutra
V	Mariboru, dne 29. IX. 1934.
ZA JESEN
NA NOVO DOSPELO
Blago za kostume in pla&e
v moderni vezavi
Volneno blago in barhant
za obleke, v novih vzorcih
Flaneli
v veliki izbiri, za perilo, spalne jopiče in pižame
Zameti, pliši in blago za podlogo
Nizke cene, kljub dobri kvaliteti Vam olajšajo nakup
Prosimo oglejte si naše izložbe!
MOJII HELIJ
preje F. MIHELITSCH
Maribor - Gosposka ul. 14
Nobenih skrbi več za zimo!
Karbopakefe, trboveljski premog, bukova drva, suhe kolobarje
dobavlja po najnižjih dnevnih cenah in še tudi
svetli premog 100 kg
37 Din z dostavo na dom
I. Waigand nasl. H KOSI
Frančiškanska ulica 11
la
sim pni za i'
VEKA ■ Maribor
Spomnite se CMD
Citaite „Večernik“
ZAHVALA.
obstoječe iz stavbene parcele in iz stanovanjske hiše, cenjeno na Din 43.000’-, se bo prodalo na javni dražbi dne 3. oktobra 1.1. ob 10. uri v sobi št. 11 Sreskega sodišča v Mariboru. Najnižji ponudek Din 29.000'—. Zelo ugoden nakup za kakšnega upokojenca 4066 ali nameščenca v Mariboru. - Pojasnila v pisarni odvetnika dr. Miloša Vauhnika, Maribor, Aleksandrova c. 3
Javna zahvala.
Zahvaljujem se gospodu dr. Benjaminu Ipavcu, da me je ozdravil in rešil gotove smrti.	4115
Jožefa Kolmančič, Taborska ul. 9.
Za mnogostransko izkazano nam sočutje povodom težke izgube, ki nas ie zadela s smrtjo našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, strica, svaka, gospoda
FRANJO KRISTL-ft
za poklonjeno cvetje in vence ter nadvse številno spremstvo na njegovi zadnji poti, se vsem tem potom prav iskreno zahvaljujemo. Posebej smo dolžni zahvaliti se čč. duhovščini, g. Bačnik-u za poslovilni govor, pevskemu društvu »Drava« in železniški godbi »Drava« za presunljive žalostinke.
Maribor, 29. IX. 1934.
ŽALUJOČI OSTALI.
BBBaSrE.TaUSS**
99
ZEPHIR
neobhodno so potrebne povsod, kjer se želi kuriti z drvmi
pocesiL hSgiiensko in udobno«
Proizvod Tvornice peci, wP|,| štedilnikov in emajla
»»
lil
Zahtevajte uiezplatne piospsktu
SAMOPRODAJA
za	aribor:	Pinfer & Lenaitf
za	Celja:	i Rakhscb
za	Ljubljano:	VenceMav Breznih.
’40o3	Sbiiaijova elita	l
a
Iskreno se zahvaljujoč vsem svojim lenj. gostom in odjemalcem za dosedanjo naklonjenost, javljam cenj. občinstvu, da sem se preselit iz Rotovškega trga 8 v Juičičevo ulico 7, kjer sem prevzel in pteu.edil hotel in restavracijo ,,N O VI S VE1“ (pieje Halbwidl). Točil bom prvorazredna dalmatinska in izvrstna štajerska vina, sveže pivo iz sodčka ter ostale alkoholne in brezalkoholne pijače. — Odlično urejena kuhinja bo nudila prvovislna jedila, vedno sveže morske ribe ter druge špecijaiitete po solidnih cenah. Tujcem so na razpolago hotelske sobe« - Z jamstvom za zadovoljivo postrežbo vabim na obilen obisk:
JOSIP POVODNIK
lastnik hotela in restavracije ,,Novi svet“
•»1186
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih!
ALFRED MARINI
Maribor, Tržaška cesta 16
j0Swr/Šl Olitijelnu delaviica Siscb popravil
SERVICE
39S4	z	najmodernejšimi	preizkusnimi	aparati!
Pogodbena delavnica tvrdke General Motor
Opravilna številka IX I 2698/34-5
Dražbeni oklic
Dne 19. nov. 1934 ob 11 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Sp. Radvanje I. del vi. št. 22 a	Sp. Radvanje I. del vi. št. 361
Cenilna vrednost ad 1) Din 82.390’— ad 2) Din 8.462’—
Vrednost pritikline: Din 2.930’—
Najmanjši ponudek ad 1) in 2) Din 60.568’—
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklid*, ki je nabit na
uradni deski sodišča v Mariboru.
Sresko sodišče v Mariboru. odd« IX.,
dne 12. septembra 1934.
Opravilna številka IX I 2129/34-7
Dražbeni oklic
Dne 21. novembra 1934. ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
|	Zemljiška	knjiga	Selnica	ob	Muri	vi.	št.	106 in 410
Cenilna vrednost Din 19.66175 Najmanjši ponudek Din 13.107’82
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX.,
dne 13. septembra 1934.
Opravilna številka IX I 2168,34
Dražbeni oklic
Dne 26. novembra 1934 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 11 dražba nepremičnin
Zemljiška knjiga Sv. Lovrenc na Poh. vi. št. 16.
Cenilna vrednost Din 6.539’—
Najmanjši ponudek Din 3.270’—
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na | uradni deski sodišča v Mariboru.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. 9X.
dne 19. septembra 1934.
mm
Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske ulite
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
K
MaJbofJ whw naložba denar/a. kmr /amil xa vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s telim svojim premoženjem in z vso svojo davtno močjo — — Hranllnita I * v r i u I e vsa v denarno stroko spadajole posle točno In k u I a n t n o
S d r e 1 e m a Wo*e ,n na raiun Podružnica: CELJE ju%nošriaiirska°hfJniinuar£
r r 1 c 1 c 111 ° p0 nalugodnelšem obrestovanlu   ——
izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
&TANICO DjETfiLA X Mariboru.