Izhaja vsaki četrtek ib B. uri popoldne' Rokopisi se ne vranjo. Nelrankovjiia oisroa se ne spre-limajo.
Cena listu znaSa ta celo leto 4 krone, a pol leta 2 kroni. 1x manj premožne ra celo leto 3 krone, :a pol leta K 150. Za Nemčijo |e cena iitu 5 K, ta druge dežele izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema ,.Narodna Tiskarn;1 • v Oorid, ulica Vel-o
in na-msnila s p r 'e j e m a ipravništvo v Gorici, Scmeniška ul. št 16.
M
x slovensko
m
jiavepo.tlorrl cosar
XIX. letnik.
V Gorici, 2 novembra 1911.
Posamezne Ste v. Vilke se propajajo v tobakarnali v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pelllco, v ul. Ponte Niiovo 9, v Kapuciliski ulici 1, v SemeniŠki ul. 12, , v prodajalni »Kat. tiskov, društva« Se-meniška 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču naspjot) mestnem vrtu, po 8 v.
Oglasi ir. poslanice sc /ačunijo jio petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 11 »., dvakrat 12 v., trikrat 1U v. Večkrat po pogodbi.
44. številka.
Shod
,,Slovensk<>ga katoliškega Idglavskeia društva" v Gorici Ibo v nedeljo dne 5. novembra t.
ob 10>/, predp. v veliki dvorani LCENTRAIA Vspored bo jako za-[nimiv. Govoril bo tudi g. poslanec [FON. Pridite vsi! ODBOR.
Novi časi.
Vsakdo laliko spozna, da so se ra-Izmere v človeški družbi korenito pre-Imenile. Tisti činitelji, ki so nekdaj imeli Ina ljudi moč, je nimajo več. Vidno ■bolj pa se kaže, da je činitelj, |k i v sedanjih p r e m e n-Ijenilt razmerah vse ukazuje in Ivse vodi - časopisje. Nastopili so novi ■časi. V ljudstvu se je pojavilo tako nag-Inenje po časopisju, da hoče vsakdo bra-
lo	časopis. Brez časopisov ne moremo luiti živeti. Duh časa je zdaj tak, da je Itieba s časopisjem računati tudi glede I« z n a n j e v a n j a božje besed e. lUčeni Škot dr. Mahnič je pisal svoj Ičas: »K o bi prišel s v. Pavel d a-li e s na svet. začel bi prav g o-lt o v o izdajati č a s o p i s.« Toda ta-|kih mož, ki bi tako mislili, kakor škof dr. Mahnič, je v katoliških vrstah še [vedno premalo. Po pravici toži rimski jiapež Pij X., da noče niti ljudstvo niti duhovstvo razumeti velikega pomena Časopisja.
Zato je katoliško časopisje — daleč bostalo za liberalnim, socijalističnim
in brezverskim. Po statističnih poročilih znaša v Avstriji število v nemškem jeziku pisanih protikrščanskih časopisov 360, dočim je katoliških le 90 t. j. ena četrtina. Naročnikov imajo liberalni časopisi 1,810.000, katoliški pa le 466,000 t. j. spet približno eno četrtino. Slovensko časopisje je skoraj v istem razmerju. — Povodenj liberalnega časopisja je torej zelo velika. Ta povodenj spodmi-ka tla krščanstvu, podira cerkve in al-tarje in jemlje ljudstvu pravo omiko.
Ali bomo še mirno gledali in držali roke križem? Postaviti moramo brano-ve katoliško časopisje. Razmere so se tako premenile, da je postalo delovanje v cerkvi nezadostno in da je za raz-širjcvanjc sv. vere nujno potrebno časopisje.
Ako pa hočemo, da bo naše časopisje dobilo moč, moramo skrbeti, da bo dobro. V ta namen sc morajo časopisju posvetiti naše najboljše m oči. — Vsa katoliška inteligencija, svetna in duhovska, mora obrniti pozornost na časopisje. Naši listi morajo v vsakem oziru postati boljši ko liberalni in soeijalistični.
V	ta namen je potrebna požrtvovalnost v dopisovanju, agitaciji in v denarju! Kritikov je na vseh koncili dovolj! Ne strašimo sc dela. ker nas zove sam Gospod, ki je rekel: »Pojdi t e i n u č i t e v s e narod e.«
Storimo vsi sveto dolžnost, da bo »Primorski list« popolnoma vstrezal na j novejšemu č a s u in da bo podajal najnovejšo slik o vsega našega krščansko-socijalnega. društvenega, gospodarskega in političnega delovanja.
Ljudsko štetje v Goric:.
(PiSe državni poslanec Josip Fon).
Pred seboj imatno podatke ljudskega štetja i/. leta 1890, 1900 in 1910. Uradne podatke seve, to se pravi številke, katere je našel goriški magistrat.
V	pojasnjenje moram povedati, da ne štejem rubrike »navzoče prebivalstvo«. V to rubriko spadajo namreč vsi ljudje, ki so bili 31. decembra v Gorici, bodisi stalno, bodisi samo začasno, morda samo za en dan, in tako tudi ino-zemci n .pr. italijanski, ogrski, nemški državni podaniki.
Za nas je važna druga rubrika, namreč domače avstrijsko prebivalstvo«.
Kakor se pa vštejejo v prvo rubriko vsi navzoči ljudje, tako se n e vštejejo v drugo rubriko oni, tudi stalni prebivalci Gorice, ki so bili slučajno odsotni d. 31. decembra.
odmo iz te ruo. :ke se da toraj posneti razmerje prebivalstva glede tako-zvanega »občevalnega jezika«.
Uradni podatki v š t e v š i vojake, kažejo te-le številke:
Leta 1890:
Navzoče prebivalstvo 23.586 ljudi, Nemcev (ti so povsod prvi	na	vrsti!)
2618. SI o v e n c e v 4060,	Italijanov
14.928.
Izpustil sem neznatno število prebivalcev drugih narodnosti.
Leta 190 0:
Navzoče prebivalstvo: 25.432 ljudi; Nemcev 2760, Slovencev 4.754, Italijanov 16.112.
Leta 1910:
Navzoče prebivalstvo: 29.282 ljudi; Nemcev 3275. Slovencev 7.624, Italijanov 17.948.
Ako se te številke primerja je značilno malenkostno naraščanje Nemcev od leta 1890- 1900 za 142 ljudi in potem v letu 1910 nerazumljivo majhen prirastek za 495 prebivalcev.
Nadalje je poudarjati jako počasno naraščanje Italijanov (leta 1900 za 1184 in leta 1910 za 1836 ljudi).
Slovenci pa konstantno napredujemo: 406(1. 4754, 7624.
Kdor je več let stalno bival v Gorici, ni mogel biti v dvomu, da je bilo število Slovencev vedno, ob vsakem štetju potvorjeno. Ravno tako tudi Nemcev, samo v drugem pogledu.
Ako se namreč pomisli, koliko Nemcev je priraslo vslcd otvoritve nove železnice, bi se moralo domnevati, da jih je mnogo več kakor jih je bilo naštetih.
Saj si tega pojava ne moremo drugače tolmačiti, kakor da so magistra-tovci v prejšnjih letih stisnili kolikor mogoče Slovencev med Nemce, samo da je bilo manj Slovencev. Ko so pa videli, da to n j i m prav za prav nič ne koristi, ker vkljub efektivnemu naraščanju pcrcentualno nazadujejo, so se letos premislili in so Slovence raje sebi pripisali, nego bi jih darovali Nemcem.
Trdno prepričanje, da se povodom ljudskega štetja godijo falzifikaciie na debelo, je porodilo srečno misel, da se je sestavil med goriškimi Slovenci poseben o d b o r, ki naj bi skrbel zato, da se izvede ljudsko štetje čisto
Ispreobrnjeni demokrat.
(Dalje.)
Po Ilammersleinu: Te Šimi r G.
Herder pravi: »Ko bi ubogi ljubili pridnost in zmernost, in bi bili bogatini pravični, bi svet ne videl več stiskalih.«
Kaj pa če tvorničarji nočejo očetov ski skrbeti za delavce? Potem jih pe treba pač siliti v to.«
Kdo pa naj jih sili!
»Nu, država.«
»Prav! Zboljšanje delavskih raz-[nier namerujejo n. pr. krščanski sociali — malo podobno ime naj vas ne loti, treba demokrate z enakim orožarn pobijati — in to na podlagi sv. cepi. Pristopite k tem... In glede države omagajte in delujte nato, da bodo ljudje volili — kolikor mogoče — prav go. peče katoliške poslance v deželni in ikžavni zbor. Le ti morejo marsikakšno pobro postavo vpeljati in slabo ovira-|i. skušajo n. pr. vpeljati starostno zavarovanje itd. »Vse je vaše, vi pa
Kristusovi! (1. Kor. 3, 22.) Ni res, da katoličani kažejo le od daleč nebesa; mi hočemo tudi tu na svetu priti i z osoje na s o 1 n č n o stran!
»E, le premalo skrbijo za to. Ko bi prišli demokrati na krmilo, bi menda bilo bolje. Po tem bi država odvzela pravico do premoženja in vse bi vladala država in potlej bi delila zaslužek in pridobitek po zasluženju in pravici.«
»No, to bi bilo- pravo gospodarstvo. Saj sem vam vendar že nekaj govoril
o	tem. Država bi bila velik suženjski gospodar, in vsi podložniki sužnji.
»Ali mislite? Naši demokrati pa znajo tako lepo obljubovati.«
Obijubovati! To pa že to!
Vem, kako pravijo demokrati: edino korenito sredstvo zoper splošno ob-ubožanje da je demokratski socializem. Ali njih bodoča država bi bila le velika ječa. ali surova hiša — prisilna delavnica. Vse izdelovanje bi imela država; prosti delavec bi moral jesti državni kruh. piti državno pivo, stanovati v državnih hišah, nositi državno obleko, opravljati državno službo, brati držav-
ne časnike, imel bi državno vzgojo, državno vero. to je brezboštvo. Potem bo občudoval lahko držav, umetnost, srebal državne vednosti, pa puhal državni tobak. \ lada bo dekretovala in državljan bo slušal. Tista tako slavljena prostost bo v rokah onih. ki bodo na krmilu, prostost delavčeva bo popolnoma uničena: verska,govorniška, tiskarska. prosta selitev. Država bo oče, mati. dojnica, gospodar in trinog!
Novo dobna sužnost bo to in ne prostost. To bodo pravi angelji brez vere. Vere ne bo; kajti že Bebci pravi: Krščanstvo in socializem si nasprotujeta kot ogenj in voda. Treba pa bo. da bi bili angelji - a ne po duhu, ker bo potreba trdo delati, pač pa po nagnjenju: da se ne boste srdili in kovali maščevalnih misli nad višjimi, dasi boste morali delati kot črna živina v moderni egipčanski sužnosti!...
Vere ne bo treba. 2e zdaj ne morejo slišati o njej. niti o duhovnikih. Ni čudo. Opica ima štiri roke, pa jih vendar nikdar ne dviga k molitvi. Ze zdaj hočejo rešiti bližnjega le s tenu da za-
bavljajo zoper vero in verske zastopnike. Torej, ko bo tvoj otrok bolan, stopiš kar k sosedu ki ti je storil že mnogo dobrega pa ga začneš zmerjati in psovati, pa bo pomagano. Ko boš ti bolan, pa vržeš drugemu kaj v glavo in bolezen mine... O svet...
»Ali ne pretiravate, da bo nekaka sužnost?«
Seveda bo. In kako armado uradnikov bi potrebovali. Le pomislite, kako bi bilo za vas. Zdaj imate hišo in živite z družino o kovaštvu in sicer neodvisno. Potem hi vam vzeli hišo ter bi vas državni pandurji komandirali v fabriko več ur daleč od tu. Morda bi dobili nekaj dnine več, morda tudi m a n j.
Kam pa bi šel ves denar? Saj bo moralo biti vendar več dohodkov, ko bi ne spravljali bogati tvorničarji toliko v žepe?«
»Kaj menite, da bi delavci in armada Pandurjev in uradnikov ne imela žepov.
• Pa to bi bila tatvina in goljufija, ko bi obdržali več, nego jim gre.
(Dalje pride.)
in pošten o, tako da pridemo enkrat do pravi ln e K a rezultata.
Odbor je delal neumorno skozi mesece in mesece; skoraj vsaki teden je imel sejo in njegovo delovanje je bilo vseskozi plodonosno.
Ker sem bil predsednik temu odboru, bi se zdelo, kakor da uganjam samohvalo; ako pa pokažem na dva vsake mu vidna vspelia: privatno štetje Slovencev in v zvezi s tem uradna revizija magistratovske-ga ljudskega štet j a,bo moral vsakdo priznati, da zasluži omenjeni odbor vso polivalo goriških Slovencev.
ln ne v zadnji vrsti za to, da je mogočno vzdramil med Slovenci n a-rodno zaves t.
Pa ne samo odbor, vsi Slovenci so storili svojo dolžnost.
Ponosni smemo biti na naše ljudi: povabljeni ali ne povabljeni, trumoma so hiteli na glavarstvo, da so se prepričali, ali so bili vpisani od magistrata za Slovence.
Nad vse zanimivo je vedenje Italijanov v tej stvari. Ko je magistrat po svoje dovršil štetje, je poslal vse števne pole naravnost centralni statistični komisiji na Du-n a j namesto, kakor je predpisano, namestništvu v Trst. Gospodje so si mislili, da na tak način preprečijo, da bi namestništvo, ki pozna naše razmere, upogledalo pole in staknilo na prvi pogled ogromne falsifikacije.
Naravnost otročje!
Seveda so potem velike kište tega papirja romale z Dunaja v Trst.
Ko je bila odrejena revizija po glavarstvu. so se delali nekaj časa, kakor da o tem nič ne vedo.
V mestnem starešinstvu se niso tipali o reviziji ničesar črhniti.
In vendar so v prejšnjih časih gro-meli proti Slovencem in proti vladi že za prav malenkostne stvari.
Da! Slaba vest!
»Corriere Friulano« pa je te dni prinesel kar dva prav nesramna članka.
V prvem poživlja Italijane, naj gredo na glavarstvo se prepričat, da-li so vpisani kakor Italijani.
Ne bodimo šalobarde! Namen je preveč prozoren: Italijani naj gredo pogledat. ne kako so o n i vpisani, ampak kako so vpisani njihovi h J a p c i, d e-k 1 e i. t. d.
Drugi članek pa ostudno blati slovenske dekle; primerja jih s trogloditi fto so bili ljudje, ki so še stanovali v luknjah po skalah); odreka jim razuiv in pravi, da so zgolj le stroj, ali recimo živina; poživlja nadalje ital. gospodinje. naj jih odslove.
Bojkot toraj?!
Rad l'i kaj nato odgovoril, toda ne; saj se pošteni m goriškim Italijanom taka pisava tudi gnjusi.
Revizija ljudskega štetja je sedaj končana. Naši listi poročajo, da se je na glavarstvu naštelo črez 3000 Slovencev več kakor na magistratu.
Ako je to res, potem znaša število ljudi, ki »občujejo slovenski«, v Gorici
okolu 11.000.
To uradno število pomeni nič matije kakor, da je Italijanov prav malo črez polovico domačega prebivalstva; sodim, da je Italijanov 537«, Slovencev in Nemcev pa 47%.
Ako pa vpoštevamo, da imamo še vedno nezavednih ali pa odvisnih in za to bojazljivih Slovencev, ki »občujejo« italijanski ali nemški, potem lahko trdimo z gotovostjo, da v Gorici ni niti polovica italijanske narodnosti, marveč, da r a v n o Slovenci tvorijo črez polovico vsega prebivalstva.
Italijani (seveda samo na rnunici-piju) se bodo še nadalje slepili s trditvijo. da je Gorica popolnoma italijanska.
To dokažejo tako- le:
1. Gorica je popolnoma italijanska;
2. vsled tega mora vsakdo, ki hoče. da se ga razume, govoriti italijansko, in
.1. vsled tega imajo vsi goriški prebivalci napovedati, da je njihov občevalni jezik italijanski, er go
4. je Gorica popolnoma italijanska.
Bog žegnaj!
Toda revizija ljudskega štetja je napravila črez ta »logičen« sklep z a vselej debel križ.
Gospodinjska šola v Tomaju
je edini zavod na Primorskem, ki je namenjen izobrazbi in pouku kmetskega ženstva in ki deluje že tri leta v korist istega.
Slovenski posestniki na Primorskem so kmalu spoznali koristi, ki bi jim jih lahko donašala ta šola, zato so bili že tri tečaji dobro obiskani. Da je ta zavod za razvoj kmetijstva v naši deželici velike važnosti, pripoznala sta tudi vlada in deželni zbor, zato ga tudi gmotno podpirata.
Prve dni novembra t. 1. se otvori na tej šoli četrti tečaj, ki bo trajal 12 mesecev.
Gojenke morajo bivati v zavodu, ki je pod vodstvom šolskih sester. Pouk je slovenski ter poučuje se poleg vero-nauka, vzgojeslovja, zdravjeslovja, o ravnanju z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki se jih mora učiti dobra gospodinja. Zlasti se poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju, pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v ravnanju z bolniki in bolno živino.
Vsak zaveden slovenski posestnik, ki ima hčer, koja je dovršila 16. leto starosti, naj jo vpiše v ta zavod, kajti v teku.enega leta sc gojenka nauči, toliko, kolikor potrebuje dobra gospodinja.
Natančna pojasnila dajejo šolske sestre v Tomaju, pošta Dutovlje.
Razslave goveje živine.
f) R j z s t a v a v Gorici.
Za razstavo v Gorici je bilo proglašeno letos izredno veliko število goveje živine, a istinito je bilo na razstavi le nekaj nad 100 repov. Vsekako kaže to dejstvo, da raste zanimanje za te razstave, torej tudi zanimanje za zboljšanje živinoreje. Razstave so dosegle svoj namen.
Živina, ki je bila prignana na razstavo, je bila lepa, vendar pa je še marsikaj pomanjkljivega, kar se pa ne da odpraviti čez noč. Večina prignane živine je bila iz goriške okolice, mesto je dalo letos le mali kontingent živine. Kakor rečeno, zanimanje za napredek v živinoreji je intenzivno tudi v sodnem okraju »Goriška okolica", in živinorejci v tem okraju so lahko ponosni na ta napredek.
Tu sledi še seznam onih živinorejcev, ki so dobili za njihove živali ali darila ali nagrade.
I. razred.
Za bike in bikce:
Špacapan Anton iz Ozeljana 49 I. darilo K 40; Komel Jakob, Kronberg II. darilo K 30; Koglot Ivan, Dol. Vrtojba 15. remuneracija K 20; Cian Andrej, Bilje 54, remuneracija K 20; Remec Josip, Vitovlje 96 remuneracija K 20; Tomšič Ivan, Sovodnje II. remuneracija K 10; Faganelli Ivan. Dol. Vrtojba 80, remune-racija K 10; Drašček Jakob, Solkan remuneracija K 5; Budin Ivan, Kronberg remuneracija K 5; Kofol Štefan, Čepo-van remuneracja K lu.
II. razred.
I.	vrsta: za krave:
Culot Anton iz Gorice I. darilo K 40; Nemec 1'rančišek, Oreh ovije 34,
II.	darilo K 30; Doljak Ivan, Št, Maver 35, remuneracija K 20; Blažiča Josip, Šempeter 25. remuneracija K 20 ; Gorkič Frančišek, Vrtojba gor. 4, remuneracija K 20; Gorkič Frančišek, Vrtojba gor. 4, remuneracija K 10; Mervič Anton, Prva-čina remuneracija K 10.
II. vrsta: za junice z dvema
stalnima z o b o in a :
Cotič Ivan, Bilje I. darilo K 60; Cotič Ivan, Bilje II. darilo K 50; Primožič Josip, Prvačina remuneracija K 20 Nardin Vincenc, Gor. Vrtojba remunera-cija K 20; Gorjan Alojz, Sovodnje 88, remuneracija K 20; Rusjan Andrej, Miren remuneracija K 20; Plahuta Anton, Gorica remuneracija K 10; Kogelj Ivan, Rupa remuneracija K 10; Cotič Ivan, Bilje remuneracija K 10.
III. vrsta: za junice brez stal-
nih zob:
Seppenhofer vdv. Lucija, Gorica I. darilo K 40; Ferfolja Peter, Miren 105,
II.	darilo K 30; Rijavec Alojz, Št. Mihel 30, remuneracija K 20; Furlan Ivan, Šempeter remuneracija 20. Skupni iz datki za darila in remuneracije K 590; delavcem K 10. Skupni troški K 600.
Politični pregled.
Državni zbor.
V sobotni seji poslanske zbornice je nastopil kot prvi govornik finančni minister M a y e r. Odgovarjal je v obširnem govoru na kritike finančne u-prave. Branil je finančno upravo le s finančno-tehničnega stališča. Naznanil je zbornici, da vlada predloži v kratkem zbornici nove davčne predloge in sicer: davek na žganje, na pivo, na vino, davek na avtomobile in monopol na vžigalice. Pobijal jc trditve posl. Redli-cha, da so v celoti napačne številke proračuna. Branil jc nato svoje nameravane ukrepe za zboljšanje položaja uradništva in predlogo za pokritje iz tega nastajajočih večjih izdatkov. Davčne predloge, ki so predložene v. svrho pokritja plač, je sedaj vzel iz celotnega finančnega načrta in jih predložil, da sc rešijo še to leto v svrho, da bo mogoče uvesti povišanje uradniških plač že s 1. jami varjeni 1912, kot je to že nameravano. Govoreč o proračunskem provizoriju je povdarjal, da se brez proračunskega provizorija ne bo dalo postavno urediti finančno gospodarstvo prihodnjega leta. Upa pa, da se mu bo posrečilo v odseku dokazati, da ne zahteva od zbornice nič nepravega, in prosi zbornico, naj sprejme proračun in posebno proračunski provizorij.
Maloruski posl. L e w y c k i je zanikal govorico o poljsko-ruski spravi.
Češki agrarec posl. S e d 1 a k je v značilnih besedah poudarjal, da se Čehi ne boje nobenih groženj in da se čutijo bolj močne, kakor pa si mislijo in žele gotovi gospodje. Njegova izvajanja so izzvala odobravanje.
Posl. M a n d ič je kot predsednik draginjskega odseka na koncu seje izjavil, da je odsek že izdelal poročilo o uvozu mesa in o sladkornem kartelu in da je bo predložil zbornici v eni prihodnjih sej.
Posl. K r a m a r je stavil predlog glede uvedbe ženske državnozborske volilne pravice.
Prihodnja seja bode v ponedeljek, dne 6. novembra.
Ministerska kriza.
V torek se je vršil ministerski svet, v katerem se je sklenilo, da poda celo ministerstvo svojo ostavko. — Baron Gautsch je popoludne cesarju o tem poročal ter mu izročil ostavko celega mi-nisterstva. Cesar je to ostavko sprejel ter poveril sestavo novega ministerstva dosedanjemu naučnemu ministru grofu Stiirghu. Novo ministerstvo bode sesto-jalo iz samih uradnikov in bode imelo
provizoričen značaj. V ministerstvo $e pokličeta tudi dva Čeha, kakor jc na, mcraval to storiti tudi baron Gautsch, Sicer je bil baron Gautsch, ki je nasve. toval cesarju, naj imenuje za njegovej;] naslednika grofa Stiirgha, ki ima glede smeri, katero naj zavzame "aša notra. nja politika baje iste nazo kakoršm je imel baron Gautsch. Kako bode se. stavljeno novo ministerstvo, ni še po. polnoma znano. Imenujejo se razm imena. To so pa le kombinacija. Takt piše n. pr. »Neuc Freic Presse«, da bod; sestavljeno novo ministerstvo na slede, či način in sicer:	Prcdsedništvo grsf
Stiirgh; notranje ministerstvo bar« Heinolt pl. Udynski, sedaj moravslj namestnik; trgovinsko ministerst. sel cijski načelnik v zunanjem ministerstii Rossler; javna dela sekcijski načelniki istem ministerstvu Trnka; finančno ni nisterstvo dosedanji minister Meyei; pravosodje dosedanji minister Hoclien burger; naučno ministerstvo sekcijsl načelnik dr. Hussarek pl. Heitilein; k-lezniško ministerstvo sekcijski načelni baron Forster; domobranski ministei Georgi; gališki minister Zaleski. Gledt poljedelskega ministerstva se baje vrš pogajanja s profesorjem Brafom. — No. vo ministerstvo bi bilo že v nedeljo zapriseženo in bi se že v pondeljek pred stavilo poslanski zbornici. Nemci bi bi v novem ministerstvu zastopani p Rosslerju, Hochcnburgerju in Forsterju krščanski socialci po Hussareku; Čet po Trnku in Brafu; Poljaki po Zaleski ju. Heinoht in Meyer veljata za neutralK na ministra.	I
Srbija okupira sandžak, Novi pazar.li Turška nasilstva.
»Budapesti Hirlap« prinaša vesi, da namerava Srbija okupirati sandžai Novi pazar. Po sandžaku vlada veli kansko razburjenje. Muzlimani se oho rožujejo in mestoma je prišlo di krvavih spopadov. Zlasti vznemiril vest, da pošilja Avstro-Ogrska na pro gi Sarajevo-Višegrad vojaštvo na m-jo. Mohamedaiici so na več krajih izgn* li ali pa umorili vse Srbe v vasi Brov nica in izgnali prebivalstvo iz vasi K1) sovo polje, Vojsali in Sopotnica. V bi toljskem vilajetu so napadli vasi Porel in Topolnica ter oropali prebivalce. Turške oblasti so popolnoma brez vsi ke avtoritete.
Italijansko-turška vojska.
Z bojnega polja prihajajo vesti, I: so za Italijane vedno bolj neugodne. -Danes še nikdo ne ve, kaj je prav i\ prav resničnega na teli vesteh. Sklep: sc pa celo iz pisave italijanskih listo\ da se Italijanom trda godi in da je po stal njih položaj skrajno kritičen. Go tovo je, da so vesti, ki prihajajo o do godkili v Tripolisu bodisi od turške al pa tudi od italijanske strani pretirane da se bode šele čez nekaj dni dozna resnica. Tako n. pr. krožijo po razni listih vesti o porazu, ki so ga doživt Italijani dne 23. m. m. pred Tripolisoii Italijani da so izgubili 5000 mrtvih ranjenih, 7000 ujetih, 9 poljskih topo.
37 mitraljez, 1500 krogelj za topove ' 3500 zabojev municije.
Seveda so te številke pretirane < tieba torej pričakovati uradnega pot • dila.
A toliko je že gotovo, da so bili Italijani prav pošteno tepeni. Italijanski list »Lavoro« javlja, da je njegovem dopisniku neki italijanski stotnik izjavil da se je od treh stotnij bersaglierov, k je vsaka štela po 225 mož, rešilo le 1-mož in od vseh stotnij pešcev le t1 mož. Vsi drugi so mrtvi in ranjeni. R) čuna se, da je 100 ujetih.
Turško vojno ministerstvo je pr občilo sledečo brzojavko tripoliškeJ poveljnika: V noči od 26. okt. so če* in dobrovoljci naskočili italijanske i'1 stojanke, pri čemer so na posamiču1 mestih predrli obrambno črto ItaliJ nov. Del naših čet je skozi nastale p J
Priloga »Primorskemu iisfu“ št. 44. z dne 2. novembra I9II.
ziiine prodrl do mesta. Tudi naše desno Krilo je po več luidili naskokih predrlo obrambne črte sovražnika, ki je bil potisnjen do meje stanovanj. Sovražnik se ni mogel ubraniti napadom.
Stud Mušni in Stani, se je umaknil i/. t tov in zbežal. Cete in dobrovoljci so /.7edli pozicije in so pregnali sovražni-,;l Sovražnik je na to iz svojili utrjenih [postojank začel streljati z brzostrelnimi lopovi in mitralježami. Pri tem ga je podpirala pehota v utrdbah. Turške četi so pokazale velik pogum, in so si le is streljanjem iz pušk osvojile utrjena mesta, kjer so razobesile turško zastavo. Zgube sovražnika niso znane. I urki [so imeli 40 do 50 mrtvih in 100 ranjenih.
V	Carigradu se trdovratno vzdrža-iva vest, da so Turki zopet osvojili studence Bu Meliano. 'i'i studenci so neiz-ogihuo potrebni za Tripolis, ker oskrbujejo mesto z vodo. Oskrbovanje vode iz Italije ne bi moglo nikdar kriti potrebščin tolikih tisočev italijanskih vojakov v Tripolisu, brez ozira na težavno tskrbovanje z vodo potom ladij. Ako iz turških virov izvirajoča vest odgovarja resnici, je položaj Italijanov že sedaj več nego neprijeten.
»Tanin« objavlja o polunoči došlo brzojavko poslanca Rahni beja, ki se nahaja v Tripolisu, da so se Italijani, ki sc niso mogli braniti pred naskoki Turkov, umaknili v mesto in sc tam zava-ovali z okopi. Pri tem je padlo Turkom / roke več topov, pušk, streljiva in ži-; il. Utrdbe v bližini mesta so Turki baje vzeli. Samo še tri utrdbe se nahajajo
rokah Italijanov. Arabci se bore z velikim pogumom na strani Turkov, ki se nadejajo z vso gotovostjo, da zopet jsvoje Tripolis.
Tripoliški poslanec Nadi je dobil ’(). okt. iz Smirne brzojavko tja do-šlili turških begunov iz Tripolisa, da so Italijani izgubili pozicijo pri Sagarcžu n Hami ter se potem umaknili v mesto.
G.ozno postopanje Lahov z Arabci.
Iz Milana sc poroča: »Stampa« ob-avlja strašno poročilo o grozodejstvih aliov nasproti Arabcem ob vstaji dne 23. oktobra v Tripolisu. Starčke, ženske in otroke so Lahi zvezali neoblečene skupaj, jih gonili po mestu in jih vrgli v kleti, iz katerih se jc čulo njih kriča-ije. Laški vojaki so zdivjali, ker so imeli tako velike izgube. Od treh stotnij bersaglierov je ostalo le še 125 mož, xl dveh pehotnih stotnij pa zgolj 60. iersaglierski stotnik Puchio, ki so ga Molili Arabci, se jc ustrelil, da ga niso mogli Arabci vjeti.
Darovi.
Jubilejni darovi za »S I o-vensko S i r o t i š č e.
Veleč. g. Ivan Sedej, vikar H) K; Školariš Anton Vipolže 2 K; Kristijan -ozar, Vrtovin I K; Janez Izabela 60 vin; v nabiralniku v gostilni g. Josipa iorjanc 50 vin; Nekdo iz Orehovelj 40 vin; Franc Primožič 10 vin; Prane Dornik, mladenič. St. Ferjan 40 vin; Alojzij iabrijelčič zidar Orslik 20 vin; Izidor iii/aj, mladenič Pol. Cerovo 20 vin; Iv O/bot Rupa 40 vin; Nekdo iz Dol. Ne-kova 20 vin; Gorkič Jožefa 50 vin; Nekdo v Brdih 40 vin; P. n. gg. N. N. I K; Skupiček za neko kazen 80 vin. iMons. Josip Skočir, upokojeni dekan v Kevinu 20 K.
Bog plačaj stotero! Vse v o I j š o bodočnost slovenskega laroda naroda pod slavno vi a
1	o N j e K a Veličanstva c t' s a r j a "ran ca Je ). e f a I.!
Domače in razne vesti
Imenovanje. Nj. v. cesar je imeno-
il	g. Ivana K o r š i č a, c. i. k. kurata ‘ »jne mornarice za župnika vojne mor-uirice v Pulju.
V	pokoj je stopil radi bolezni c. kr. višji mornarični kurat v Pulju preč. g. Ant. Pipan in sc je naselil v Gradcu.
Naši liberalni učitelji so spet enkrat udarili s konjskim kopitom proti naši stranki. Znano je, da kjer le morejo posebno pa na raznih njih zborovanjih izzivajo na ostuden način one učitelje, ki ne trobijo v njih rog. Minuli torek jc imelo učiteljstvo goriškega okra-jo svojo konferenco, na kateri se jc oglasil k besedi tudi učitelj Balič in predlagal, naj si društvo naroči »Slovenski učitelj«. Kakor posnemljemo iz »Sočinega« poročila je Baličev predlog provzročil mnogo smeha in ga je učiteljstvo energično odbilo. Ni nam znano, kaj je na tem resnice, a sodeč po »Sočiui« pisavi je uže moglo biti tako. Baličev predlog jih jc tako spekel, kakor bi jih gad pičil. I.c tako dalje, gospodje liberalni učitelji! Bomo uže poskrbeli. da ne zrastejo vaša drevesa do neba! Kakor vi kljubujete nam, tako bomo tudi mi vam. Satansko sovraštvo do vsega našega so pokazali liberalni učitelji s smešenjem Baličnega predloga. Katoliškega stanovskega lista nočejo v svoje društvo! Ali veste pa, liberalni učitelji, da vas plačuje in redi naše katoliško ljudstvo, ki je že neštetokrat povedalo, da ne mara liberalizma in širiteljev istega! Seveda,framasonski in brezverski listi dobijo prostor v vašem društvu, katoliški ne! Vse, kar jc katoliško vam smrdi, le kronice katoliškega ljudstva vam dišijo! Pride še čas, ko bodete spet moledovali in zahtevali, naj se naložijo novi davki na zemljišča našega katoliškega ljudstva, da »lakote ne poginete«! Takrat pa se pripravite na to, da bo naše ljudstvo ta predlog energično odbilo! Vi ste postavljeni za to, da vzgajate otroke v versko nravnem duhu, a v versko - nravnem dului pisanega stanovskega lista nočete v svoje društvo! Kakor vi nam, tako mi vam! Bomo videli, kdo bo zadovoljnejši!
Deželnih zavarovalnic za govejo živino je sedaj ustanovljenih na Gori-ško-Gradiščanskem 100.
Dopolnilna deželno^borska volitev
v	Ljubljani. Pri dopolnilni dcželnozbor-ski volitvi, ki se jc vršili' v torek v Ljubljani, je bil izvoljen za poslanca liberalni kandidat tržni komisar Adolf Ribnikar, ki je dobil 1719, glasov, kandidat S. L. S. Anton Rojina pa 770 glasov.
Poslednje ure dr. Josipa Vošnjaka.
O	tem poroča mariborska »Straža«; Dr. Vošnjak se je že dalje časa popolnoma mirno pripravljal na smrt. Določil si je celo obleko, v kateri se naj ga pokoplje. Malo pred smrtjo je še rekel: »Rad umrjem! Cernu sploii še živim?« Zaspal je mirno brez vsakega boja. — Dan pred svojo smrtjo, dne 20. t. m., o polnoči jc zapisal v svoj dnevnik naslednje zanimive stavke: »O večni Bog, bodi milostljiv duši moji! Ne sodi je preostro! Blagoslovi moj ubogi slovenski narod, da bo združen z drugimi Slovani dosegel vzvišeni cilj, ki si mu ga v svoji neskončni modrosti določil v zgodovini človeštva!« — Besede, vredne njegove visokomiselnc plemenite duše!
Občinske volitve v Kamniku. Pri
občinskih volitvah v Kamniku je zmagala S. L. S. v vseli treh razredih.
Kako sc brigajo na Dunaju za ljudstvo. V četrtek je imel draginjski odsek poslanske zbornice glasovati o raznih predlogih raznih poslancev, a se je moralo odgoditi glasovanje, ker ni bilo zakonitega števila poslancev pri seji. Tu se vidi, kako se nekateri komodni in siti gospodje brigajo za najvažnejše vprašanje, ki preveva celo Evropo, kako jim je mar ljudstvo, kateremu pa so se znali pri volitvah hliniti in obljubljati nebesa. Sedaj se pa niti ne zavzamejo
za vsakdanji kruli, ki je njihovim volilnem letos posebno tako slabo odmerjen.
Prva stotina žrtev avijatikc. Zadnjič umrli nemški letalec Daclis je dopolnil prvo stotino žrtev aviatike. Dc-sparinent, ki jc umrl v Rcimsu, je že stoinprvi. Prva žrtev je bil nemški inženir Oto Lilienthal, katerega imenujejo očeta moderne avijatikc. Ubil se je I. 1896. Med 1500 letalci, ki jih je imel svet in od katerih je bilo skoraj 700 Francozov, je izterjala aviatika svoje žrtve od vseh narodov. Francija jih ima 33; Nemčija in Zedinjene države po 17; Anglija in Italija po 9; Španska 3; Avstrija 2 (eden je bil Slovenec Rusjan); Peru, Švica in Holandija po eno. Tudi ena ženska je med ono stotino: gospa Denise Moore, ki je umrla v Et mipesu.
Interesantna operacija sc jc vršila v tržaški bolnišnici na dninarju Arturju Trevisanu. ki jc bil tako bedast, da je 15. t. m. vslod stave požrl petkronski Srebrnjak. Prerezali so mu trebuh. Operacija jc vspela tako srečno, da je Tre-visan izven nevarnosti.
Opozarjamo vse, ki so bolni na ušesih, na inserat: Ušesno olje, ki sc vspešno uporablja že 30 let. Dobiva sc skoraj v vseli lekarnah, v Gorici pa v lekarni O. Christofoletti-ja na Travniku.
Svarilo pred zakotnimi razstavami.
Kakor se je stalni avstrijski razstavni komisiji na Dunaju vnovič naznanilo, skušajo razstavni agenti na Dunaju pridobivati tvrdke, da razstavijo na dvomljivih razstavah v inozemstvu. Komisija porablja to priliko, da ponovno opozarja na to, da jc v interesu razstavljal-cev, udeležiti se razstavnih podjetij le tedaj, ako so se pri svojih pristojnih industrijskih ali trgovskih korporacijah prepričali o solidnosti dotičnih podjetij.
Iz šaic krvava istina. V Turnju pri Biogradu v Dalmaciji sta sc v nedeljo zvečer iz šale začela prerekati dva oženjena kmeta; iz šale je kmalo nastal resen prepir; nato pretep in poboj s kamenjem in noži. Drug drugega sta tako zdelala, da je eden na mestu umrl, drugega so pa smrtno ranjenega prinesli domu. Oba zapuščata številni nepreskrbljeni družini.
Katoliško vseučilišče v Solnogra-
du. Neka dunajska korespondenca poroča, da otvorijo na katoliškem vseučilišču v Solnogradu I. 1912 pravno in državno - znanstveno fakulteto, I. 1913 filozofično in leta 1915 pa medicinsko fakulteto.
Sreča mesarskega vajenca. Na
Dunaju jc nedavno soproga nekega mesarja poslala vajenca v loterijo, naj sta-
vi	na tri gotove številke pet kron. Deček pa je izgubil listek z napisanimi številkami ter jc stavi! tri poljubne številke na prihodnje praško srečkanjc. Ko jc prišel domov, ga je mojstrova žena seveda pošteno ozmerjala, poslala ga še enkrat s svojimi številkami v loterijo, iiiii dala vnovič pet kron in rekla, da prejšni riskonto lahko obdrži zase ter da mu bo pet kron odtrgala od njegovih prihrankov. Vajenec se je vsled tega počutil seveda zelo nesrečnega.
I	aliko si pa predstavljamo njegovo veselje, ko je pozneje zvedel, da so njegove številke prišle in da je dobil kron 19.994 iu 88 vin. Da je imela mesarica zelo duhovit obraz, ko je izvedela o va juičcvi sreči, si lahko mislimo.
Maščevanje soproge. — Moža je hotela živega sežgati. Posestnik Franc Bruncc v breški okolici na Štajerskem je živel že dalj časa s svojo soprogo v prepiru. Mož jc tudi večkrat z ženo grdo ravnal. Dne 20. oktobra se je podal Bruncc s svojo ženo k počitku. Komaj jc zaspal, je začela njegova postelja goreti. Vsled močnega dima se je mož prebudil in zadušil ogenj, kateri bi znal biti usodepoln. Zažgala je žena in s tem ho-
tela maščevati nad možem. Ivana Bru-nec je pobegnila in se skrila.
Opozarjamo na oglas v današnji številki z naslovom: »Tatu v cerkvi«.
Listnica uprave. G. Prane Kocman. Zagrajec 34: Naročnina plačana do 31. dec. 1911. Anton I eban. krojač. Liibini 30: Plačano do konca t. I. 1911. Andrej Leban, Zabič 10: List stane do novega leta 50 vin.
Mesine novice.
Na goriškem pokopališču je te dni
jako živahno. Grobovi so se krasili s cvetjem, nasajale so sc cvetlice in postavljali se novi nagrobni spomeniki. Posebno danes popoludne drdra kočija za kočijo proti kraju miru in počitka. Zvonovi so peli ter nas spominjali, da tudi mi, ki še hodimo po svetu, se preselimo s površja zemlje v zemljo, iz katere smo izšli. Blagor onim, ki v miru počivajo!
Društvo »Skaluica« je imelo v nedeljo v dvorani »Central« dobro obiskan shod. Govorila sta predsednica go-spica M. Podgornik in duh. voditelj dr. Pavlica. Društvo priredi v kratkem lepo veselico.
»Gorzer-Zeitung«. Nemci v Gorici bodo izdajali od meseca novembra naprej svoj list: »Gorzer-Zeitung«. V t e m listu b o d o b r e z dvoj b c n a p a d a I c i naše ljudi t c r j i h o v a j a I i navzgor. Naj nihče izmed Slovencev ne sprejme tega lista!
m Družba sv. Mohorja. Se naznanja. da so došle knjige družbe sv. Moharja za goriško mesto. Naprošeni so častiti društveniki, da pridejo prej ko prej ponje in ob tej priložnosti da plačajo udnino za prihodnje leto.
Za supi^nta na tukajšnjo gimnazijo je imenovan gosp. Josip Čadež, ki je služboval dosedaj v Ljubljani.
Nesreča. (4 letni Anton Bizjak iz Bajnšice je padel, ko se je vozil s svojim očetom v Gorico,z voza ter se liri tem tako poškodoval, da je moral v tukajšnjo bolnišnico.
Državni uradniki so zborovali minuli teden v Gorici in protestovali proti neznosni draginji.
Razstava izdelkov vajencev se j^
otvorila minulo nedeljo v veliki Franc Jožefovi galeriji goriške trgovske iu obrtne zbornice. Na razstavi so dela slovenskih vajencev dobro zastopana. Razstava bo odprta do nedelje. Vstop jc prost.
Zaprisega novincev. Kakor vsako leto so se zaprisegli včeraj v naši monarhiji vojaki novinci. Včeraj je imela v to svrho goriška vojaška posadka v cerkvi sv. Ignacija na Travniku slavnostno sv. mašo. Po sv. maši so sc podali vojaki v svoje vojašnice, kjer so prisegli zvestobo cesarju.
Vojaške vesti. Poveljnik tukajšnjega pešpolka grof Beck št. 47 polkovnik K a I s e r pl. M a n n s f c I d je z jutraj-šnjim dnem imenovan za poveljnika 12 gorske brigade v Banjaluki. Podpolkovnik Rihard M a y e r pešpolka štev. 7 je premeščen k tukajšnjemu pešpolku št. 47 ter postane njegov novi poveljnik.
m Samomor delavca. V sredo zvečer se je vrgel z mosta, ki pelje čez Koreni v ulici sv. Klare, delavec Mihael Meljavee, doma iz Kronberga. To seje zgodilo po in. uri zvečer. Seveda je ostal na licu mesta mrtev, in prišedši zdravnik dr. Pitamitz ni imel drugega posla kakor da je konstatiral smrt. Meljavee je bil znan alkoholik in je iz-\ i š i samomor \ pijanosti. Truplo so prepeljali v mrtvaško kapelo na gori-škem pokopališču.
l/pred sodišča. IHkajšnje okrožno kot kazensko sodišče je obsodilo 39 letnega Ivana Topiikar iz Šempasa na se-
dem mesecev težke ječe, ker je na cvetno nedeljo med sv. mašo pokril slavo s klobukom ter pljunil na tla pred slavnim oltarjem izrekši Inido kletvino. Ko je prišel domov in mn je oče ta dejanja očital, je začel očeta pretepati. Za vsa ta dejanja je bil obsojen na goreome-njeno kazen.
Mesarji v Gorici bodo imeli od I. novembra t. I. mesnice odprte do 6. ure zvečer. Ob sobotah bodo mesnice odprte do lb. ure ponoči. Ob nedeljah in praznikih pa bodo mesnice cel dan zaprte.
Iz goriške okolice.
Dornberg. V nedeljo 5. novembra, prične pri nas cerkvena slovesnost z delitvijo sv. birme ob 9. uri. Ob S'k se pripelje prevzvišeni knezonadškof. To v znanje birmancem iz drugih občin.
g Župansko zvezo za goriško okolico so hoteli liberalni župani spraviti na dan po vzgledu one na Krasu. Opozarjamo naše gg. župane, naj ne gredo na ta liberalni lini. Imeni županov Križnič in Saunig nam pravite, kaj bo iz te moke. Pozor!
g Bilje. »Kat. slov. izobr. društvo« v Biljah uprizori žaloigro v petih dejanjih »Mlinar in njegova hči« v nedeljo dne 5. novembra ob d. uri pop. v dvorani pri Sclerju. Vstopnina: sedeži bO v, stojišča 30 v, udje 20 v. K obilni udeležbi uljudno vabi	Odbor.
g Podgorski župan Anton Klančič
bo praznoval te dni 40-letnieo županovanja. Župan Klančič je bil dolgo vrsto let naš pristaš in deželni poslanec. Si-renski glasovi nasprotnikov in njih kričavost ga je odvrnila od naše stranke in je pristopil k liberalni. Kako se počuti sedaj na stara leta v liberalni družbi, ne vemo. Toliko vemo, da v sedanji Klančičevi osebi ne vidimo več nekdanjega Klančiča.
70 letna zastrupljevalka. »Gorica« je poročala, da so v petek v Pr-vačini aretirali neko ženo, ker je zamesila kruh z vodo, v kateri je bila raztopljena modra galica. Sedaj sc pa do-znaje, da je dotičnica 70 letna Neža Zorn. Storila je to, da zastrupi lastnega sina in njegovo ženo.
Ojačimo narodno mejo! Bliža se sv. Martin in marsikdo premišljuje, kje naj si za prihodnjost poišče novi dom. Vsem, ki jih take skrbi mučijo, pa tudi drugim, ki bi radi kupili lastno domov-je, svetujemo, da se nasele v Ločniku. Tukaj je kakšnih 100 hiš na prodaj, pa so tudi razna zemljišča. Za 700 kron že dobiš hišico, poleg nje hlevček in še kos dvorišča. Seveda, za več denarja dobiš lepše in večje; imaš pač na izbero.
Da je tu toliko poslopij na prodaj, prihaja v prvi vrsti od tod, ker je tukajšnje ljudstvo silno potratno. Ples, zabava, moda, to je zanje, seveda v njih pogubo. Ko je pa vse zapravljeno, hajd v Ameriko.
Prosimo pa, da se nasele v Ločnik le zavedni Slovenci, ne pa taki, ki sc mislijo prodajati Lahonom. Omahljivcev, narodnih strahopetcev sem ne maramo; taki neznačajneži nam narede več škode in sramote kakor Lahi sami. Torej le zavedni kmetje, obrtniki, rokodelci. delavci nam bodete dobro došli. Ločniški Slovenci vas z veseljem sprejmejo v svoje vrste. Za potrebne poizvedbe blagovolite se obrniti na uredništvo »Gorice« ali pa na Jožefa Pintar, posestnika Ločnik hšt. 212.
VečSlovencev.
Iz ajdovskega okraj: .
Občinske volitve v Rihenbergu. —
Pri občinskih volitvah v Rihenbergu, ki so se vršile od torka do včeraj, so zmagali v II. in 111. razredu liberalci v I. razredu pa pristaši S. L. S. Proti volitvam bode vložen skoro gotovo rekurz.
Riiienberg. (Tatovi). V noči od sobote na nedeljo so zopet vlomili v župnišče v Rihenbergu. Odnesli so 18 K kuhinjskega denarja in 92 kosov namiznega orodja ter več podrobnosti, v skupni vrednosti 120 K. — Vdrli so skozi dve okni, ker je bila kub. izba zaklenjena in niso mogli iz nje v jedilno sobo. Škode pri oknih so napravili 2 do 300 kron. V tej noči je bil g. župnik pri delu pri mizi v uradni sobi do a/4 na I popolnoči. V nedeljo smo imeli namreč slovesnost vednega Ceščenja. Vlom se je izvršil ob lih, kar je dekla slišala, a je mislila, da župnik česa v jedilnici išče. Da pa g. župnik ni vloma slišal, jest var tako-lc. Koj po II. uri sliši izredno glasno fantovsko petje bolje kričanje v onih melodijah kot navadno od Go-verna do Lična in nazaj se večkrat ponavljati. To ga je privabilo na okno, ktero je imel ves čas odprto. Ko pa gre tolpa proti cerkvi kričaje in do župnišča je bil prepričan, da hočejo demonstrirati slovesnosti. In v tem času se je izvršil vlom. Kričeča tolpa se je ob ‘/G odstranila na drugo smer in obmolknila. Ni dvoma, da je bilo vse to v zvezi. S kričanjem so hoteli župnikovo pozornost obrniti na-sc in zaprečiti, da bi slišal vlom, ki se mu je izvršil za hrbtom. To se jim je tudi posrečilo.'
Podzemska jama v vinogradu.
V	Branici je peljal dne 27. t. m. Franc Kobol voz gnoja v svoj vinograd vrh griča nad spomenikom. Ko je dospel do ravnice pod vinogradom in v hipu, ko je zvrnil voz, je zapazil, da konjema zmankuje tal pod nogami. Pogreznila sta se v globino 3 metrov. Doznavši za to, so vaščani prihiteli na lice nesreče, kjer se jim je kazal strašen prizor, kako sta se konja tri metre globoko borila za življenje. Nihče ni mislil, da bo možno konja rešiti. Ali vendar so po dveur-nem napornem delovanju oba konja, povezana z verigami in vrvmi,privlekli na površje. Sreča je bila, da je jama ob globočini 3 metrov vsled nekega kamna postala ozka, sicer bi se bila konja pogreznila najmanj še deset metrov globje.
Iz kanalskega okraja.
ki Kanal, 31. oktobra 1911. Marijina dekleta so v nedeljo napravila jako lepo veselico. V vsakem oziru je lepa zabava uspela? Ljudstva je bilo toliko, da je sicer obširen prostor bil premajhen. Točno ob 3 in pol je zvonček zapel, dekleta pa so krepko, veselo, neustrašeno zapela pozdravno pesem. In potem se je vršila točka za točko, precizno, natančno, nekatere pesmi je bilo treba ponavljati. Kanalci so v tem pogledu izbirčni, vendar je vsak zadovoljen šel od veselice domov. Vsa zabava je končala pred nočjo, tako da ob ave Mariji je že bilo vse mirno. To je bila prva veselica, katero so napravile preproste kanalske mladenke, in vendar je šlo. Veselje nad lepim vspehom je splošno.
ki Kal na Kanalskem. Prosim, gosp. urednik, da sprejmete ta le dopis v Vaš cenj. list. Letošnja suša nas je tako oškodovala, da ne vemo, kako se preživi mo. Cas je prišel, da hi kmetič prodal kak rep iz hleva ali prešiča. Cena goveji živini je padla, prešičev pa se ne more zlahka prodati. Treba jih bo poklati. Fksekutor je n že na vratih. Kako se preživimo. Krompirja smo pridelali malo, repe nič, korenja nič, pese nič, ajde nič. niti za seme. Z eno besedo: jesenskih pridelkov ni pri nas! Edino se-
no je letos obrodifo, a kaj pomaga, ko pa nismo otave nič pridelali in tudi paše je bilo jako malo. Zima se bliža in gospodinje se povprašujejo, kaj bodo po zimi nosile na mizo. Moka je tako draga, da ne pamtijo stari ljudje tako visokih cen. Kaj pa sladkor, olje, kava itd. In vino? Nič ne bomo pili! No, če ne bomo vina pili, ni še tako velik" gorje, a če ne bomo moke imeli, to bo še najhujše! Čudno se nam zdi, da je meso goveje in svinjsko tako drago. Mi pa imamo do 400 prašičev, katerih ne moremo prodati po nobeni ceni!
Beda na Kanalskem. Letos je na Kanalskem veliko pomanjkanje in beda preti. Ljudstvo obupuje. Vsak krajcar, ki ga dobi za seno ga stiska kolikor more. Kake muke pa ima ljudstvo, pre-dno spravi drva ali seno v denar, to ve le tisti, ki pozna naše kraje. Prosimo pomoči ali pa vsaj prilika naj se nam da, da zaslužimo kak krajcar pri gradbi kakega javnega dela.
kICesta po Banjški planji. Želeti je. da bi sc ta cesta letos gradila nele v dolgosti 3 kilometre, ampak tudi dalje. Delavcev je sedaj mnogo doma in bi delali z veseljem, kar bi bilo podjetniku in njim v korist.
k tolminskega okraja.
t Iz hribov. Tudi jaz sem se namenil oglasiti k dopisu iz tolminskih hribov v »Prim. Listu«, kajti resnično je, da nekateri naši mladeniči niti domov ne marajo priti po zimi, ker nimajo doma dela in le zapravljajo. Pri nas je velika draginja, razni naši trgovci pa ljudstvo tako obirajo, da je kaj. Ce n. pr. poskoči cena sladkorju za 2 vinarja pri kilogramu, poskoči pri naših trgovcih za 8 vinarjev. In tako je pri vsem blagu. Gostilničarji komaj čakajo naše fante, da pridejo domov s polnimi mošnjami. Saj dobro vedo, da lep del teh polnih mošenj preide v njih žepe. Gramofoni in orkestrijoni po gostilnah bodo tudi pulili iz žepov naše mladine denarce. Prilike mnogo za zapraviti, za zaslužiti pa ne toliko. Zato se pridružujem tudi jaz dopisnikovi želji, izraženi v zadnji številki, da bi se poskrbelo, da bi sc začelo s kakim večjim javnim delom, pri katerem bi naši fantje kako kronico zaslužili.
»Kat. slov. izob. društvo« Podbrdo ponovi v nedeljo 5. novembra ob 3, uri popoldne igro »Tri sestre«. Brez posebnih vabil vljudno vabi	Odbor.
Iz komenskega okraja.
km Kobljeglava. V pondeljek pop. je umrl v Kobljeglavi previden s sv. sa-kramenti za umirajoče g. Maks P i p an P. d. Zančcv v najboljši starosti. Imel je namreč šele 33 let, zapustivši udovo s tremi nedoraslimi otroci. Pokojnik je bil skozi in skozi blaga duša, zaveden rodoljub in zvest pristaš naše stranke. Bil je jako spreten in umen kmetovalec in gospodar ter v pravem smislu besede napreden človek kar se tiče dobrega in koristnega. Pred par leti, ko je nastala v naši vasi huda vinska kriza, dogovoril se je s par drugimi posestniki, ki so zložili potreben kapital, da so otvorili v Pragi vinotoč, ki je imel namen razprodajati tam pristna vipavska in Kraška vina. Sam pa se je podal v Prago, da je tam vodil omenjeni vinotoč in sicer s prav dobrim vspehom. In podjetje bi danes gotovo obrodilo obilen sad, da ni pokojnika napadla huda bolezen, namreč sušica, ter ga prisilila, da se je temu podjetju odpovedal ter se vrnil z družino nazaj domov, kjer mu je po dolgi in mučni bolezni pretrgala bolezen nit življenja na žalost vseli onih. ki so ga poznali ter znali ceniti njegove lepe lastnosti in ki so videli v njem, ako bi ostal zdrav in živ, moža, ki bi s
svojim bistroumom in vsled prirojene mu vnetosti za vse dobro in koristno mnogo dobrega storil nele zase ampak tudi za svojo domačo okolico. Naj počiva v miru! Spoštovani žalujoči družini naše najiskrenejše sožalje.
Iz korminskega okraja.
kr Kožbana, 30. oktobra. — Iz naše občine pa res malo poročate, g. urednik! Ja — porečete - zakaj pa nihče ne piše, kaj je novega pri nas? Prav imate, pa tudi mi nimamo prav, da nič ne pišemo_____
Ali naj poročamo v svet, da nimamo cest? — Kolikrat se je že o teni govorilo in pisalo in delalo obljube od vseh strani pa ceste v naše kraje le še ni. Vojaki so sicer cesto že zmerili, pa menda ostane le zmerjena, ker so Lahi šli — v Tripolis ...
Ali naj povemo, da nimamo vode? — Že 10 let se »dela« vodovod za Kož-bano, pa voda le noče še priteči. Je pač težko, dvigniti vodo iz Trsta — skozi Gradiško — do županstva v Skrlje-vem; in kaj to, če bomo še dalje pili — gnojnico...
Ali naj vzamete na znanje, da pri nas š t r a j k a j o —orgije? Doli ž njimi, če nočejo peti! — Na uho pa Vam povem, g. urednik: če veste kje za kakega organista, ki bi rad orgljal in pel za »božji Ion«, prosim, povejte mu, naj pride k nam ...
Glejte, g. urednik, koliko »novic« bi lahko spravili v »Pr. List« — pa nihče noče Vam pisati! Ja, niti tega Vam nočejo sporočiti, da imamo letos v Kož-bani izvrstno rebulo — kakih 600 hi na prodaj: to vino ne vleče na »ccbedin«, kakor je svoj čas pisal neki nepridiprav v nekem (sicer jako dobrem) listu, ampak naše vino je sladko in močno in finega okusa. Kdor ne verjame, naj ga pride pokusit -- ga damo radi kozarec brez daca in plačila...
hi tako sklenem za enkrat svoje pisanje, in želim Vam g. urednik, da bi imeli tudi od naše »obmejne straže« več dopisov — pa bolj veselili in lepih, kakor je ta ...
Ali naj oznanimo svetu, da bodo — po preteku 4 suhih let zopet volitve v občinski zbor? - Čemu? Naj bo župan kdorkoli in naj ukaže karkoli: če Občinarji ne ubogajo čemu je tu župan in občinski zbor?
Zdravi!
Gospodarske vesli.
Kaj s travniki po suši? Suša je zapustila žalostne sledove povsod: na travnikih, poljih iu vinogradih. Posledice bomo čutili še v prihodnjem letu. Ponekod so travniki tako ožgani, da so celo korenine poginile, drugod so pa zopet tako slabe, da komaj žive. 'Trebi bo torej nekaj ukreniti in ne prepuščati vsega naravi.
Najprej bo treba izpraznjene in posušene prostore z novimi travnimi mešanicami posejati iu nato ves travnik dobro pognojiti. S tem omogočimo, da poženejo iz novega semena mlade in močne rastline; oslabele korenine pa z gnojenjem prebudimo zopet k novemu krepkemu življenju. Da nam zato služi najbolje domači hlevski gnoj, pač ni ticba posebej naglašati. Ker je pa v obče znano, da ga porabi skoro vs^k kmetovalec že za svoja polja in mu ga včasih celo tukaj zmanjkuje, se malokdaj pripeti, da se prikaže gnojni voz tudi na travnikih.
'Torej ne kaže drugače, kakor vzeti umetna gnojila. Če pa rabimo ta. moramo biti previdni in ne kupiti kakršno si bodi robo, če se ji le pravi umeten gnoj. Kupujmo umetna gnojila le od domačih, dobro znanih trgovcev. Opozarja se tukaj tudi, da ne zadostuje, ako sc gnoji .s Toniasovo žlindro; četudi je ta prav izvrstno gnojilo, toda za popol-
no gnojenje je premalo, ker dobi zemlja i njo le fosforno kislino. Manjka še potim kalija in dušika in če teli dveli ni, potem se rastline ne morejo popolnoma razviti. Zato naj vzame vsakdo na 1 oral travnika sledeča gnojila:
120- 150 kg 40% kalijeve soli.
35(1 400 kg Tomasove žlindre (ali 3110 kg superfosfata) v spomladi in
75 100 kg čilskega solitra.
Kalijeva sol se lahko pomeša s To-niasovo žlindro (ali s superfosfatom) in potrosi najbolje že v jeseni; čilski soliter pa v spomladi in sicer polovico hitro, ko sneg skopni, drugo polovico pa I mesec pozneje. Zelo priporočljivo je potrositi vrli tega še po prvi košnji nekoliko čilskega solitra.
Mnogo kmetovalcev že rabi splošno umetna gnojila; najbolje kupujejo za travnike kalijevo sol in Tomasovo žlindro. Kdor je to letos storil, je imel gotovo veliko sena, otave pa vkljub gnojenju prav malo ali pa tudi nič in sicer \sled suše. Ker se pa hranilne snovi u-metnili gnojil v zemlji ne morejo izgubiti, čc jih rastline niso porabile, ampak ostanejo v zemlji za drugo leto, storijo oni, ki so gnojili letos s kalijevo soljo in Tomasovo žlindro ali superfosfatom pametno, če potrosijo na prihodnjo spomlad na one prostore nekoliko čilskega solitra (približno 75 kg. na 1 oral). S tem se rastline znatno okrepčajo in s pomočjo še v zemlji zaostalih hranilnih snovi more trava zelo bujno rasti. Kot takšno okrepčilo je čilski soliter najbolj priporočljiv, ker deluje hitro in z gotovim uspehom.	«Km.	Pr.«
Knjževnosf.
Krščanski vojak. — Tako je naslov prav koristni knjižici, ki jo je priredil p. n. Val. Rozman, c. in kr. vojaški kurat, v pouk slovenskim mladeničem, ki so poklicani v vojaško službo. Naroča se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Cena le 80 vinarjev, poštnina 10 vin. Priporočamo!
Za naše matere, žene in dekleta.
Ravnokar je izšla v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani knjiga: »Gospodinjstvo. Navodila za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila«. Sestavila S. M. Lidvina Purgaj, prednica šolskih sester in voditeljica gospodinjske šole v Ljubljani«.
Knjiga je sestavljena na podlagi najzanesljivejših teoretičnih in praktičnih izkušenj, kajti izšla je iz krogo/, ki so vzor veščega gospodinjstva. Pisateljica, dolgoletna upraviteljica velikega zavoda z obsežno ekonomijo in istočasno učiteljica in voditeljica gospodinjske šole, ima za sabo preobilo teoretičnih in praktičnih izkušenj, ki jo skozi in skozi usposobljajo za sestavo te prepotrebne strokovne knjige.
Knjiga obravnava izključno vse panoge, kjer mora biti dobra gospodinja doma, kakor n. pr. živinorejo, sadjarstvo, mlekarstvo, vzgojo otrok, šivanje in urezovanje oblek, vrtnarstvo, perutninarstvo itd. ter je opremljena tudi z mnogimi nazornimi slikami. Knjiga ima tudi dodatek, ki se tiče zdravilstva in postrežbe bolnikov; ta dodatek je spisal dr Fran Dolšak, praktični zdravnik v Ljubljani.
Knjiga je vsestransko tako dovršena, da si dobre, v vsakem oziru izvedene gospodinje brez nje kar misliti ne
moremo, kajti na podlagi dolgoletnih izkušenj napisana navodila bodo slovensko gospodinjo rešila iz vsake zadrege in knjiga ji bo ob kočljivih ter važnih prilikah pomagala kot izkušen, zaupen svetovalec.
Pred natisom se je knjiga predložila deželnemu odboru in pregledali so jo najveščejši strokovnjaki, ki so podpirali pisateljico s svojimi izkušnjami in nasveti in jo vzpodbujali k vztrajnemu delu.
Deželni odbor Kranjski je dovolil za izdajo te knjige tudi izdatno podporo ter na ta način omogočil, da je založništvo nastavilo obširni knjigi zelo nizko ceno, ki znaša samo 2 K 20 vin. za broširan in 2 K 80 vin. za vezan izvod. Po pošti velja knjiga 30 vinarjev več. Knjiga je izšla v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani.
Za kratek čas.
Janez: Grozen poraz! Italijani so imeli velikanske izgube. Nad 3000 se jih je......
Peter: Kaj, zopet padlo? Jejš, jejš, jejš! Kje? Pri Tripolisu?
Janez: A, bejž, bejž! Tam le na Travniku zad za tistim velikim zelenim
grmom vjetih ' Slovencev zopet
rešilo.
Peter: Aaaaaaa!
Tatu v cerkvi z vso gotovostjo sc lahko zasači, ako se da cerkev oziroma najvažnejši del iste zavarovati. Poštena, solidna in dobro znana slovenska tvrdka v Gorici prevzema taka dela po zelo ugodnih cenah. Cerkvena oskrbni-štva, katera si žele oskrbeti take naprave, naj sporoče njih naslov upravni-štvu »Prim. Lista«.
Loterijske številke,
28. oktobra
Dunaj	75	6	35	44	24
Gradec	49	15	59	89	30
Prva Nlovenska trgovina i. Jedil- f nlm blagom	\
Anton Kuštrin, $
v (JOŽICI Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilne ja in kolonialnega blagi.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blagu dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
OO-O-O-O"
Odlikovana pekarija ^	4	iu sladCIčariia ^
• K. Draščik f
v Gorici na Kornu
♦
♦
♦
♦
(v lastni hlll)
Uvriuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmanoe in poroke, pince Itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Priporoča se sl. občinstvu Cene Jako nizke.
♦
♦
♦
♦
♦
Štev. 2383 Op.
Razglas.
Naznanja se, da
javna dražba
zastauil III. četrtletja, 1.1. mesecev
lilija, avpsta in septembra
začne v
ponedeljek, i dec. 1911,
ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer Četrtke in pon-deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po-poludne.
Dne 6., 9., 13., 16. in 20. dec. bodo v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi, od 10. do 12. predpoludne in od 3. do 4. pop.
V Gorici, 24. oktobra 1911.
Oj imateljstva zastavljalnice.
Razglas!
Na Lokvah je na prodaj premoženje Fr. Kolenc h. št. 23 t j. poslopje pole# ceste pri cerkvi in zemljišče okoli hiše. Kdor misli vkupiti naj si ogleda na licu mesta, kjer bo tudi poizvedel za prodajno ceno.
Ušesno olje
višjega štabnega zdravnika in fizika dr. O. Schmidta odstrani kmalu in popolnoma časno gluhoto, ušesni tok, ušesno brenčanje In nagluho.
Cena steklenice S 4 z navodilom vred Dobiva se v lekarni G. GRISTOFOLETTI v GORICI.
f—‘iT-.Vh*
Odlikovana mizarska delavnloa s Strojevim obratom
NT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška til. št- 18.
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna dela za stavbe.
Krojaška delavnica.
Priporočam svojo delavnico veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Izvršuje točno in pošteno po najnovejših vzorcih. Pričakujem obilnih naročil in bilježim z odličnim spoštovanjem
IVAN ŠULIGOJ,
krojaški mojster Gorica, ulica sv. Antona 12.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Raštelj 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. NSročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje.
Podpisani naznanjam svojim in drugim odjemalcem, da sem preselil svojo krojaško delavnico iz Križne ulice nasproti „ Šolskega Doma" V ulico sv. Antona na dvorišče štov. 7 v hišo g. J. Kopača, svečarja v Gorici.
Priporočam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno veleč. gg. duhovnikom svojo izvrstno delavnico za izdelovanje talarjev in drugih spadajočih oblek. Z odličnim spoštovanjem udani
Josip Smet,
krojaški mojster v Gorici.
Jakob Šuligoj
urar c. kr. državne železnice Gosposka ulica štev. 25
 v Gorici.
Priporoča svojo zalogo vsakovrstnih zlatih, srebrnih, in stenskih ur, budilk itd. Zaloga zlatnine in srebrnine.
Vse po riizkl ceni.
Anten Potatzky
naslednik JOSIP TERPIN.
v Gorld, na sredi Raftala hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje !iui>ovalisčo nirnberikega in drobnega blagater tkanin, proje in nitij.
Potrebščino
z« plasma, kadllco In popotnike.
Najboljša šivanke in šivalno stroje.
Potrebščine za krojače (n črovljarjo.
S/etinjic"!, rožni venci maSne knjiž co.
Ela stala la ne Mia iaie.
Posebnost:
za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zalogaz.a kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih tur na deželi.
JOSIP CULOT
v Rašleliu štev. 2 25 v Gorici.
Velika zaloga vsakovrstnih Igrač, okraskov za božično drevesce In punic za Igračo.
Razpele iz kovine, rožni venci in podobice, rokavice iz volne in sukna, čevlji in klape, zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, seme za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in
kovčegi, pipe, ustniki in cevi.
Kdor si hoče nabaviti lepo, dobro jesensko obleko po ceni, naj se obrne na tvrdko
TEOD. HRIBAR v Gorici.
###$# Vzorci se pošiljajo na zahtevo franko na dom. ###$#
I
Tvrdka Konjedic £ Zajec
trgovina z železjem v Gorici
v hiši ,,C(oriške ljudske posojilnice1' (prej krojaška zadruga).
1 Post
 ttSže*
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno ntizaisko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in npeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kullinska in hišna oprava.
Postrežba točna, domača in cette konkurenčne. ------------------------- ,, —
—	Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrolo.
______________________________________________________________
G
S
t
Goriška zveza
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
reglatrovana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nakup kmetijskih potrebščin in pri prodaji ‘'v- ^ *v- kmetijskih pridelkov. ^ ^ ■'v*
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE4* v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT. 32.
J
•vcJ
:
P(xx30c»000000000000cx300c
Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku.
Trskluo (Itokflžero Jetrno olje. Poučimo HrcdHtvo proti prNulm boleznini in HploKni teloHni HlnboHtl. Izvrna Hteklenlrn tega olja n» ravnomene barve po K 110, bele barve K ‘2.
Trskluo železnnto Jetrno olje. Raba toga olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
TrHkino jetrno olje se železnim jodecem.
S tem oljem Be ozdravijo v kratkem časa z gotovostjo vho kostne boleini, ilezni otroki, golše, malokrvnost itd.
=====**===:.• Ceua ene httklenice je 1 krono 40 vinarjev.
Opomba. Olje, kateregn naročam direktno iz Norveglje, preišče se vedno v mojem kem. Inboratorju p red no se napolnijo ateklenlre. Zato zamorem Jamčiti svojim M. otljemulcem glede iistote In atalne sposobnoHtl za zdravljenje.
Crintofolettijeva pijača 1% kine In železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju s treklnlm oljem.
=— Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. —==
in
-
»CENTRALNA POSOJILNICA"
REGISCROVflnn ZflDF?UGd Z OTTlEjeriO ZAVEZO
SEEE55 V GORICI ^€3E30E3E
obrestuje hranilne vloge po 4' ..,"|0. Daje članom posojila na vknjižbo po 5' ,"0, na menice po ()°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GIllS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
m
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 fv lastni hiši).
Velika izbdr raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic.	     —
Za mnogobrojna naročilu se toplo priporočam
ANTON BREŠČAK,
Velika izbera
GAMAŠ G AL O Š
J. PRUFOVKA
GORICA, Gosposka ulica št. 3
nasproti „MONTA“.
Mm
„ Ljubljanske kreditne banke“
 se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.-
J Vloge na knjižice obrestuje po ly,%, vloge v tekočem računu po dogovoru.
V
Delniška glavnica K 8,000.000.	Centrala	Y	Ljubljani.	—Rezervni	zaklad	K	800.000.
PODRUŽNICE: Celovec, Gorca. Sarajevo, Split, Trst.	-----
WU LM TA 1UITI dobivajo se v veliki izbiri IllilUl DCjil J Ailllil ... od kron 20—30 ...
pri J. MEDVED-GORICA. —
Kdor si hote nabt iviti dobro trpežno jESEOSltO in ZllDSlfO blago, naj «e zaupno obrne do dODlSČC tvrdke
T	v	*	v n T	v • v
Ivanci c & Kurinčič
GOR' CA — Gosposka ulica šf. II- (via 6iosue Carducci) — GORICA.
Velikanska iztera raznih potrebščin in drobnarije za šivilje in krojače. Radi prevelike zaloge so cene čudovito nizke. Vsakdo naj se prepriča sad
Vzorci 55 pošiljajo proti vrnitvi vsakomur poštnine prosto na dom.
izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpoliek v Gorici.
Tiska .Narodna Tisi irna* (odgov. L. Lukežič) v Gorici.