St. 11 Miiiia mm t Bifnfii anfiamR m u usti) V Trstu« v soboto 13, lanuarla 1923. Posamezna številka 20 cent Letnik XLVIII fzhaja, izvzemi! pondetjek. vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulica sv. PrančiSka ▲si&ega it. 20, I. nadstropje. Dopisi pisma se ne sprejemajo, rokopisi s Anton Gerbec. — Lastnik tislti&p^ jj /A znaša za mese- L 7.—, 3 mese Za inozemstvo mesečno 4 lir Polit iljajo uredništvu. Ne rankirana r.«{zd^jatelj ln odgovorni urednik tiskarne Edinost. Naročnina 12.— ' :elo leto !. SC iStv - - pr»- r Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cenL — Oglasi se tačunajo v iirokosti ene kolone (72 ntm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov rt m po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, na. JČnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiSkega Stev. 20,1. nadstropje — Telefon uredništva In uprava 11-57. Češko časopisje vseh političnih strank, socialnih opredeljen j in kukurnih naziranj — izvzemši morda komunistična glasila, ki pa jih nimamo na razpolago — je v polnem soglasju izražalo svojo globoko bol vsled atentata, izvršenega na finančnem nvnistru čehoslovaške republike. To, seveda, že z •"oralnoga, človeškega stal:šča. Potem in posebno še radi koristi domovine, ki ima v ministru dru Rašinu — to izjavljajo vsi — državnika nenavadnih kvalitet, finančnika evropskega slovesa, moža nepre-sežne delavnosti. Istotako priznavajo vsi, da je sedanji finančni minister dovedel do konsolidiranja češke valute :n si s tem pridobil nevenljivih zaslug za republiko: rešil je državnemu gospodarstvu miljone in mi-l^arae. Velesimptomatično in za češko politično življenje častno je dejstvo, da je tudi organzacija legicnaijev, ki je bila tik pred atentatom v srditem boju proti dru. Rašinu, z ogorčenjem obsodila ta zločin. Socialno-demokratično «Pravo Lidu» in narodno-sccialrvo cčeške Slovo* — glasili torej, ki sta že po programu in c!ljih svojih organizacij nasprotnika metod finančnega minsfra — sla isloiako z ogorčenjem obsodila izvršeni atentat. «Pravo Lidu» pravi, da se postavlja izven človeške družbe in civilizacije, kdor posega po molilnem orožju proti političnemu nasprotniku. Vsakdo naj se bori za svoje misli po demokratičnih poteh- «Češko Slovo» pravi, da sta z atentatom zadeta v prvi vrsti gospodarstvo in socialni napredek naroda. Tudi ta glasilo obsoja nasilne metode in teror namesto demokratičnega političnega boja v mejah zakona. Češka javnost pa je vsled atentata na ministra Rašina bolno zadeta Še iz drugega razloga. V tej deželi se — pravijo listi — že osemdeset let bijejo najhujši pelitičn', narodni in socialni boj:, nikdar pa se Še ni dosedaj dogodilo, da bi kdo bombo rabil kot političen argument. In ter- tudi ne v zadnjih časih hudega političnega valovenja, ko se je v sosednjo deželo — v Nemčijo — zgrnil val političnih umorstev. Atentat na dra. Rašina je na grozovit način porušil to blažilno zavest češkega naroda. Kdo je napadalec? Morda kak star politični bojevnik z izčiščen'mi in utrjenimi političnimi ali socialnimi naziranji, za katere se hoče — če ni drugače — boriti tudi z morilnim orožjem? Ne. Je to devet-najstleten mladič, ki si n ti ni mogel še ustvariti ^"ie ločne ga m stalnega mišljenja. Dokaz za to ;e, da je bil poprej v sociali-stičnh vrstah, da je potem prestopil v ko- umorstva mimistično stranko, iz katere pa je tudi izstopil. V svojo opravtčbo? je izjavil na prvih zaslišanjih, da je hotel z umorom finančnega ministra koristiti proletariatu. Uverjeni pa smo, da ne bi vedel kaj povedati, ako bi ga pozvali, naj konkretno dokaže korjst, ki bi jo imel proletariat vsled smrti ministra Rašina! Atentat je pokazal — in to je, kar bolestno občuti vsa češka javnost —, da je vojna psihoza, ki jo je ustvarilo ogromno klanje na bojiščih, za/ela tudi del češke mladine, da so tudi med češkim narodom fanat:ki, ki hočejo živeti cd nasilstva in ki smatrajo strel iz revolverja kot primeren argument v peli ličnem boju. Na češkem narodu je.sedaj — pravijo listi — da pokaže svoj zdravi pol* iični zmisel -in da s primerno politično vzgojo -onemogoči za bodočnost take zločine- Mi smo povsem uverjeni, da pcr-litiČno. tako razviti in napredni narod češki poda ta dokaz. Ob tej priliki pa bi mi ugotovili za politično življenje nevarno dejstvo, da sc često porabljajo metode, ki sicer ne operirajo proti osebi z merilnim orožjem, ki pat vendar ubijajo življenje naroda. So to metode, klevete in grdi osebni napadi, ki ne rušijo telesa, pač pa duh politični delavcev. So te metode, po katerih se meče blato na političnega nasprotnika, mesto da bi se z lojalno politično bcibo borili proti njegovim mslim. In dejstvo, pogubno za zdrav in pledonosen politični razvoj, ki ga opažamo pri vseh narodih, je, da se često najboljši in najbolj poklicani ljuđje nevoljno umikajo na stran ravno radi take podivjanosti v politični borbi. Tako se ^zgubljajo moči, ki bi najbolj služile napredku narcida. Osebni napadi silijo polit'čnega drugomišljenika, da se tudi on obrača pu-oti osebi. In tako se politično- življenje bolj in bolj pogreza v podivjanost za neizmerno škodo narodu. Politično umorstvo na narodu! Kdor s svojimi metodami rili k temu, zagrela tudi politično umorstvo na svojem lastnem narodu in se postavlja 'zven zakonov civiliziranega političnega življenja. Atentat na dra Rašina naj bi vzbud:l vest izlasti v naeih slovanskih narodih. Zavest, da treba izbiti morilno orožje iz rok pobesnelih napadalcev, ob enem pa tudi ustvariti jezove proti označenim pogubnin metcidam. M'sel naj se krese z mislijo! Nikdar pa naj kleveta in osebni napad: ne ubijata političnega nasprotnika in ga naj ne odtegata delu, ker s tem se izgubljajo dragocene energije narodne skupnosti. ttalfla i Izključitev bivš h avstro-ogrskih častnikov iz italijanske raoiMarice RIM, 12. Nedavno so bili s kr- odlokom odpravljeni posebni oddelki kr. mornarice, v katere so bili začasno uvrščeni bivši častniki a. o. mornarice italijanske mornarice. Ta ukrep je v zvezi s sedanjim urejevanjem vojske. Častniki odpravljenega oddelka bodo imeli glede pokojnine iste pravice kot drug', častniki, ki so končali svojo aktivno službo. Delo za organizacijo državne milice RIM, 12. Včeraj se je vršil pod predsedstvom generala Del Bona sestanek inšpektorjev imenovanih za posamezne cone, ki bodo imeli nalog, da v svojih conah organizirajo državno milico. General Del Bono je obširno; poročal o nalogah in značaju nove milice ter opisal delo, lci ga bo moral izvršiti vsak inšpektor. Organizacija se bo skoraj krila z dosedanjo organizacijo fašrsicv_ ske milice. Vsaka cona bo obsegala dve ali tri skupine legij; vsaka skupina dve ali tri legije; vsaka legija tri do šest kohert. Za inšpektorja cone, ki obsega Istro, Trst, Furlanijo, Zader in Reko, je bil imenovan on. Giunta. C-oprava vizuma za potovanje iz Italije v Francijo in narobe RIM, 12. Vsled sporazuma med italijansko in francosko vlado se z dne 15. t. m. odpravi vidiranje petnih listov za potovanje iz Italije v Francijo in narobe- Potni listi pa se bodo morali predlagati v s vrbo oseb-ne^a izkaza nja Državi jam obeh držav so podvrženi določbam javnega prava glede bivanja tujcev. Emisij* novih ruskih rabljev RIM, 12. Italijanska gospodarska delega-c ja v Rusiji javlja, da je ruska vlada izdala ukaz, da se morajo voditi vsi računi v ruskih državnih uradih cd 1. t. m. naprej v rublih emisije 1. 1923., ki veljajo 100 rubljev iz 1. 1922. in miljon rubljev tipa, ki je že izključen ?z premeta. Grška vlada bo dovolila prevoz Konslantino-vega trupla v Grčijo. PALERMO, 12. Pri truplu lxalja Konstantina so pa noči bed ili kraljica Sofija in njene ičeri. Po želji kraljice so bili položeni k truplu javorovi venci. Na divan blizu postelje je bil postavljen samo em šop cvetlic. Na prsa pokojnika ;e bito postavljeno razpelo, na dva stolpca ob postelji pa sta bih postavljeni sliki Matere Božje in Kristusa. Paiermski župan je poslal šop svežih vijolic z barvami občme. Nocoj bo truplo baisaamrano in jutri zvečer pa preneseno na krov lade "Napoli*. Družina upa, da bo kraij Jurij Ludi prišel in da bo revolucionarna vlada dovolila pri voz pokojnega kralja v domovino. Jugoslavija Skupen nastop Malega sporazuma spričo položaja na Vzhodu BELGRAD, 12. Včeraf popoldne se je vršila v ministrstvu za zunanje zadeve pod predsedstvom ministra Ninčiča seja ministrov. Razpravljalo "»^je o pozivu bolgarske vlade, naj bi se sestali zastopniki Malega rporazuraa, da se dogovorijo o skupnem nastopu spričo evropskega položaja in dogodkov, ki grozijo v Traciji. Bolgarska vlada opozarja, da se macedonski ko-mitaši vedno bolj jačajo in da so v stalni zvezi z ogrskimi fašisti. Razpravljalo se je tudi o poročilu romunske vlade glede ogrskih vpadov na romunsko ozemlje in glede prodiranja Grkov proti Karagaču in Ogrinu. Dcmarša male entente ▼ BtuJ mpešti. BELGRAD, 11. Listi pišejo: Razvoj političnih dogodkov na Madžarskem, posebno nastop madžarskih fašistov', sili našo vlado, da ukrene vse potrebno proti nevarnosti, ki preti od strani Madžarske naši državi. Madžarska agresivnost daje državam Male entente povod, da bodo morale storiti skupen kesrak v Budimpešti. Ministrski svet je že razpravljal o položaju na Madžarskem. Vlada je trdno uverjena, da more nastop Madžarske proti nasledstvenim državam edino le njej sami škoditi. Vlada je v načelu za skupen nastop v Budimpešti. Države Male entente imajo pravico zahtevati cd madžarske vlade, da stori enkrat za vselej konec rovarenju raznih iredentlsti-čnih društev. a Škofijska konferenca v Zagreba. ZAGREB, 11. Danes dopoldne prične na Kaptolu zborovati škofijska konferenca, ki ima nalogo, da reši nekatera cerkveno-pravna vprašanja, predvsem vprašanje o spopo'riilvi vakantnlk škofijskih stolić«* kajkor tudi vprašanje o reorganizaciji škofij, oziroma o ustanovitvi novih. Te konference se udeleži tudi minister ver, Ljuba Jovano-vič, ki je danes dospel v Zagreb. Listi javljajo, da je na včerajšnji seji ministrskega sveta minister ver Ljuba Jovanovič predložil načrte za ureditev, oziroma reorganizacijo katoliških škofi; v državi. Ministrski svet >e mm i str a Ljubo Jovanovića pooblastil, da se kot zastopniki vfade udeleži konference Škofov v Zagrebu. Po končani seji je minister Ljuba Jovanovič odpotoval s noči v Zagreb. V prvi vrsti polaga v feud a velik interes na imenovanje novih Škofov. Današnji listi poročajo, da je vlada sestavila listo novih škofov, ki naj bi* zasedli sedaj prazne katoliške škofije v drŽavi Za izpraznjeno mesto v Mariboru je predlagali bivši tržaški škof dr. Andrej Kari in. Za škofa na otoku Krku je predlagan univerzitetni profesor teologije dr. Franc Srebrnič, za beloruskega katoliškega škofa pa dr. Dobrićić. Med Vatikanom in vlatta se nadaljujejo pogajanja gjede sklenitve konkordata, Nekateri listi, med njimi «Obzor», pravijo, da prihod ministra za vere Ljube Jova-noviča v Zagreb ni le slučajen in brez pomena. — Ta prihod pomeni, da radikmhtka vlada hoče ustvariti mir in dobre odnošaje tudi s katoliškim episkopom, kakor ijih ;e že ustvarita z muslimanskim glavarjem. List pravi, da je to sicer nadaljevanje Metternichove politike, ki pa se zdi sodobna in bo prinesla vladi mnogo koristi. _ Romunska Vpad madžarskih Čet v. Romansko in madžarska zanikanje PRAGA, 11. Iz Bukarešte je prispelo uradno poročalo o vpadu madžarskih čet v romunsko ozemlje. Poro6i!-o veli: « Ponoči sta dva madžarska vojaška oddelka iz Ara-da prekoračila meja ter vpadla v romunsko ozemlje. Madžarski vojaki so preiskali več vasi. Romunska patrulja je končno pris-'Hla en vojaški oddelek, da se je umaknil. Prišlo jc tudi do streljanja. Na meji je opažati koncentracijo madžarskih čet. Romunska vlada je storila vse potrebne odredbe' za varnost meje. Romunska vlada namerava po poročilu «Adeverula» storiti v Budimpešti skupno z državami Male entente odločne korake. BUDIMPEŠTA, 11. Pristojni krogi so pooblastili ogrsko brzojavno agencijo, naj izjavi, da so vesti, katere je sporočila romunska ura dna agencija <••;Rador» in čehoslovaški tiskovni urad v Pragi, o incidentu na meji pri Aradu, biez vsake podlage. Ni namreč res, da so ogrske čete prekoračile mejo, da bi raziskovale ondotne kraje, ter da so se Še*le po posredovanju romunskih Čet umaknile. Ogrska cbla-stva so ugotovila, da pe izključen vsak dvom, da so Romuni v noči; od 8. na 9. januarja streljali pri Loekoeshaea na carinarsko patrulo. V noči od 10. do 11. jan. so Romuni zopet streljali na istem mestu proti isti pa truli. Palrula jim pa ni odgovorila. V zadnjih dneh sc ni pripetil na meji več nikak incident. Francija. Pcincarežev govor v zbornici c faraucosketn po&odo v rnhrsko kotlino — Zbornica izra. žila via<£ zaupnico s 452 glasovi pieti 72 PARIZ, 12. Poslanska zbornica- Paout Peret je prevzel predsedništvo in je imel ob tej priložnosti govor, v katerem je govoril o sedanjh dogodkih. Dal je nato besedo ministrskemu predsedniku Poinca-reju, ki je obširno razložil stališče, ki ga j* Francija zavzela na konferenci v Parizu. Francija ni mogla sprejeti mkake omejitve francoskih terjatev, pristala pa bi na splošno ureditev zavezniških dolgov, ki bi imela za posledico zmanjšanje nemškega dolga. Francija je šla do skrajnih meja v svojih koncesijah. Poincare je nato prešel na angleštd načrt in je poudaril vljudnost, & katero je Bonar Law zastopal stališče angleškega za-kladnega ministrstva. Kritiziral je nato ta angleški načrt, posebna v kolikor gre za del načrta, ki se tiče odbora bankirjev in udeležbe nemškega zastopnika pri delovanju zborovanja, katero bi bilo moralo odločati. Tekom 3 let — je vzkliknil Poen-care — nisem nikdar zahteval od Francije, da bi izpremenila versaillesko pogodbo. Kako vrednost bi imeli brez te pogodbe dogovori, ki bi jih zaveaniki sklenrli med seboj? Če bi ubrali to usodno pot, bi ne bilo več nič stalnega: najbolj svečane po, godbe b: ne trajale več od enega dneva! Tekom nadalnje kritike angleškega načrta je Poincare poudarjal, da bi Francija, katera je že plačala na račun Nemčije 100 miljard, ne mogla dovoliti, da Nemčija zopet dobi gospodarsko in industrialno hege, monijo, dočim bi Francija doživela p-lom. Če bi se bil sprejel angleški načrt, bi bilo kmalu pršlo do nadvladja Nemčije v Evropi. Med splošnim odobravanjem zbornice je Poincare nadalje izjavil, da ne more dovoliti, da bi Anglija in Franc'ja predložili svoj spor v vprašanju odškodnin razsodišču bankirjev, naj bodo ti še tako močni, ker noče, da bi mednarodni finančniki postali gotspodarji sveta. Zavezniške vlade^ ne merejo prepustiti mednarodnim finančnikom niti reševanja finančnih vprašanj. Poincare je nato poudarjal, dc. francosko-angleška zveza ni bila prekinjena, ker temelji na nepozabnih spomin*h in ker sta obe vladi prepričani o njeni potrebi. Ministrski predsedn:k je nato prešel na ugotovitev kršitve cbvez s strani Nemčije. Nemčija — je zatrjeval Poincare — je trdila, da so cene, določene za les in premog, ki ga dolguje na račun odškodnin, , prenizke, sama pa je nudila te iste predme-I te po še nižjih cenah. Nemčija producira [nadalje dvakrat več kisika, nego ga potre-ibuje za sw:.je poljedelstvo, vendar pa je 'odklonila dobavo Franciji prepoirebnega J kisika. Razun tega ni hotela sprejeti obširnega programa za uporabo nemškega materiala in nemških delovnih moči, ki ga je izdelala francoska vlada in ki je bil potrjen od odškodninske komisije. Poincarć je navajal paragrafe mirovne pogodbe, ki dajejo dotičnim vladam pravico, da podvza-mejo sankcije m je. poudarjal, da je Cham-berlain formalno priznal to pravico in se zato danes nahajajo italijanski in belgijski inženirji v Essenu. Pri teh besedah so poslanci vstali in živahno odobravali italijanskemu in belgijskemu poslaniku, ki sta bila prisotna na seji. Poincare je nadalje poudarjal, da Francija noče kršiti versailleske pogodbe in da bo zasedla ruhrskc kotlino samo zaradi obrambe skupnih zavezniških interesov. Glede prenosa arhivov premogovnega sindikata iz Ermu v Hamburg je PoincarS izjavil4 da se h? to bržkone zgodilo, ker vsebujejo t( arhivi dokaz o krivdi nemške vlade. Kar pa se tiče odpoklica nemških poslanikov, je Požnfigre izjavil, da so te grožnje prazne; če^n imele kake posledice, bi imela Francija pravico podaljšati svojo akcijo. Umaknitev amerišk'h čet — je nadalje poudarjal ministrski predsednik — nima nikakega posebnega pomena; bila je sklenjena že zdavnaj vkljub prizadevanju Nemč:je, da bi amerikanske čete še nadalje ostale v P oren ju. Francoska akcija nima nikakega vojaškega značaja; njen namen je samo zajamčen je rednega poslovanja inženirske komisije. Priznava, da bodo vsled odsotnosti Anglije zalogi manj pr'nesli, nego bi prinesili drugače, toda boljše je imeti kaj nego nič. Francija noće nikakor spraviti Nemčije na beraško palico; gre samo za to, da se doseže od nje, kar lahko da, predvsem les in premcg in da ukrene potrebne ukrepe za ozdravljenje svoje valute. Francija se bo vedno pripravljena pogajati z Nemčijo in je tudi pripravljena ji pomagati pri najemanju posojila v inozemstvu. Ministrski predsednik je zaključil, poudarjajoč, da je prepričan, da je izpolnil željo dežele, ko je naredil konec brezkončnemu popuščanju in ohranil Franciji pravice, ki ji gredo na podlagi versailleske pogodbe. Pri glasovanju o zaupanju vladi je glasovalo 452 poslancev proti 72. Proti je glasovalo 15 komunistov, 50 socialistov, 2 radikale a in 5 mešanih. 48 poslancev se je vzdržalo glasovanja, med temi 35 radikal-cev in 8 neodvisnih socialistov. Večina radikalne skupine jc glasovala za vlado. Anglila Angl ja bo čakala in ne bo umaknila svojih čet iz Porenja LONDON, 12. Reuterjesva agencija javlja: Čeravno ni uradnih vesti o sklepih današnjega ministrskega sveta, se smatra, da bodo angleški ministri ohranili stališče glede okupacije Porenja, pri katerem so vztrajali doslej- Zagotavlja se, da bi ne bila nikakor primerno umakniti angleške čete z Rena. Velika Britanija bo še nadalje zastopana v odškodninski komisiji in v poslanički konferenci. To bo dokazalo, da Anglija želi delovati kolikor mogoče sporazumno s Francijo, čeravno se iz gospodarskih in političnih vzrokov ne strinja s francosko politiko. Medtem je težko razumeti, kakšno drugačno stališče bi mogla zavzeti angleška vlada, nego čakati, kako se bo končala francoska akcija. Nemilla Zvonovi ▼ Jtssenu zvonili za mrtve ob prihodu francoske — vojske in stanovalci zaprli okna na hišah. - Proglas nemške vlade na narod, fsjave državnega kanclerja Cona. - Nemčija ustavi nadaljnje dobave Franciji in Belgiji. Nemška protestna nota zavezniškim vladam. Diplomatski odnosa>i med Nemčijo, Francijo in Belgijo niso še prekinjeni. BERLIN, 12. Iz Essena javljajo: Včeraj okoli 14. so francoske čete zasedle notranjost mesta. Ulice so bile prazne, okna zaprta, več^i del trgovin tudi zaprt. Zvon na neki cerkvi v predmestju ^e zvonil za mrtve... Državni predsednik in državna vlada sta izdala proglas na nemški narod, v katerem pravita, da se bodo razočarali tisti, ki so mislili, da se bo moglo n d pomoči francoski mizeriji z uničenjem nemškega dela. Nemčija ne more z lastnimi silami preprečiti tega novega de-jan'a. Vdor v glavna nemška delavska mesta bo meral neizogibno prinesti seboj povečanje bede nemškega naroda, pritisnjenega od sto skrbi. Proglas poziva vse Nemce, naj ne po-slahšei'c z ncpreiELrsVennai dejanji usode s ve/h taka preizkušanih rojakov m izraža prepriča.-da bo vztrajnost Westfak>v znala premagati te težave. Začenjajo se hudi časi. Nihče nc ve, koliko bo trajala ta preizkušnja, toda gotovo je, da bo beda Še hujša in še daljša, če sc ;'i ne bo postavil nasproti nerazdružlrivo združeni nemški narod. Kancler Ctino je imel pred komisijo vnan£ih stvari govor, v katerem ;ie i^'avil, da je nemška vlada, v želji, da bi izdatno doprinesla k rešitvi odškodninskega vprašanja, skušala uelejstviti ta željo, da na konferencah v Londonu in Parizu ni imela uspeha. Edini naš aiktiv — je izjavil Cuno — je naš kredit, ki pa je spričo bremen, ki nam jih nalaga versailleska pcgoclba, zelo majhen. Ponudili smo gotovo svoto v obliki posodi, obljubili smo razen lega še dvojno svoto, ki bi se dobila od drugih posojil, zajamčenih cd industrije, toda pariška konferenca ni odgovorila Ln ;e celo odklonila angleški načrt zaradi globokega navzikriž;a mžd Francijo fn Anglijo, kajti Anglija je hotela gospodarsko rešitev, Francija pa je zasledovala politične in gospodarske namene, ki označajo Poincarejevo politiko. Nemški predlog za ohranitev miru za eno generacijo — je nadaljeval Cuiio — je bil resen. Storil sem vse mogoče, da preprečim sedanje dogodke, ki kažejo jasno, kaj namerava Francija. Z vojaškim pohodom sla Francka in Belgija prekršili mirovno pogodbo. ZaLo bo Nemčifa v znak protesta ustavila dobavo kršilcem mirovne pogodbe, ker njena plačilna zmožnost ;;e vsled zasedbe Poren;a povsem uhićena. Javlja se, da je nemška vlada poslala drugim državam noto, v kateri protestira proti zasedbi nemškega ozemlja s strani Francije. Nemčfja trdi, da so se njene dobave premoga zaveznikom vršile v redu in poudarja, da pomeni Čin Francije kršitev versailleske pogodbe. V noti se razen tega poudarja, da odpoklic poslanikov iz Pariza in Bruxellesa ne pomeni prekinjenje diplomatskih . Južno tirolska oblast meče iz šol slike junaka Andreja Hoferja, včerajšnja naša tozadevna notica pa ugotavlja na konkretnem primeru, kako se ta slika — kakor smo rekli — nahaja v najčastnejši družbi Njegovega Veličanstva italijanskega kralja! Vzkliknili smo: »To naj res kdo drugi razume!* — Pa koliko stvari se dogaja pri nas, ki jih ne more razumeti navadna zdrava človeška pamet! Iz Rima so nam prisegali nekdaj in italijanski listi 6o do kak h nesmislov fci prišli. če bi se res nam govorife zaporedoma: Priznajte odkrito in našel človek, ki bi to vzcr-spomenico vzel resno. Le da še bolj predočimo vse goro, stasnosti te spomcnice, si dovoljujemo o lojalno dovršeni čin, dokazujte z dejanji, da hočete biti lojalni državljani Italije — pa bo ve« dobro Mirno bomo živeli med seboj m vi boste uživali vse pravice enakopravnih dr- pozoriti «Goriško Stražo^ na okolnost, da Pavijanov. Imeli boste — celo to se" nam je ob- spcmenica ne zahteva, da se «uvede» na Ijubljalo nekdaj — še več svofih šol, nego ste vseh sodnijah Julijske Krajine izključno italijanski jezik, ampak «vzpostavx» (ripri-stino); da se torej vzpostavi tudi tam, kjer nikoli ni bil, kakor n. pr- na sodnijah v Vipavi, Postojni, Senožečah, Bistrici itd. ' Eri Ngcvž» v tolažbo. Ko bi naša «Era Nuova> čitala zadnjo šiavilko ^Koroškega Slovencabi našla tam nekolike telažbe. Iz dopisa «Hodiš na Kcroškem > bi doznala, da so tudi druged ljudje, ki so tudi tako hudobni in neumni, kakor se je pokazala ona s svo;o de-nunciaa&sko kampanjo prei-j našemu 'Šolskemu društvu >. Nekdo ;'e pobiral udnino za zakočilo obstoječe gospodarsko društvo. Nekdo dru£i je hitro sporočr! glavarstvu, da se nabirajo podpisi za — Jugoslavijo. In okrajno glavarstvo je tudi slutilo nevarnost avstrijske republike ter je tako; uk/eni'.o potrebno, kskor se pač spodobi za vestno cblastvo. Naložilo je orož-raku, naj gre poizvedovat. Nato so onega, ki /e pobiral udnino, poklicali na okia;no glavar jih imeli pod prejirsjo vladavino. Svobodno boste mogli rabiti svoj jezik povsodi! — Tako so : ru govorili nekdaj. A danes? Iz Rima, od ko Jer so nam zagotavljali vse dobro, upravi-j čuje jo sedaj, kirurgieno operacijo na politično-, upravni razdelitvi Julijske Krajine s potrebo! — «asimilacije,® to je raznarodovanja Sloven- '-cev In vsi vladni ukrepi na vseh poljih uprave! so usmerjeni k temu cilju! In isti italijanski listi, ki so nam nekdaf govorili tako sladke besede, prepevajo scch;j slavospeve možu, ki je z drzno roko napravil križ črez vse nekdarje obljube svojih prednikov. Slavijo njegovo državniško modrost ki da jo je dokazal s tem, da jc razkrojil deželo v namen, da uniči slovanski živeJj narodno in politično! Kako naj si razlagamo to kričeče protislovje med nekda) in sedaj?! Pametno in logično misleči človek, ki opazuje stvari iz daHave, ga ne more razumeti. Misli namreč: Če ni bilo poprej nobenega državnega interesa proti -temu, da so Slovani v Italiji enakopravni državljani v vsakem Mvo, kjer je moral raziožiii, kaj je deUil in kaj pogledu, ga logično ne more biti tudi danes! je nabiral: ali udnlno za zakonito obstoječe Ne more razumeti, kako se more danes govo-društvo, ali pa podpise za Jugoslavijo! In mož: riti o mirnem sožitju med enakopravnimi, jutri fe razložil po pravici in resnici. Na to je ckr.1 pa o asimilaciji. Mi, seveda, ki gledamo rtvari; glavar — zasvetilo se je pametno v njegovi in ljudi od blizu, imamo razlago za sicer nera-glavi — vzkliknil v slovenskem jeziku: «To je1 zuml$ivo dejstvo. Poprej so se sladkali in hlinili, itak dovo2jeao!» Tako se je tudi ta koroška | daaes pa postopajo in govorico iz srca. V tem veLe&da^alska afera zrušila v nič — prav tako, I pogledu pa ni nobene rakrojenesti v našem kakor se je tudi gonja - Ere Nuove» — ne upravnem sistemu. Vsi stremijo po istem cilju/ vemo, ali bol; hudobna, ali bolj neumna —i ki je — «asimilacija.^ __ | etop&i kakor sn^g na pcmladanjem solne u. j Razpust julijske faoastovak« le^c. Kakor j G&taJa fe te blamaža za «Ero Nuovo». Vsekakc poscesnamo iz «Popola dt Trieste» so bili pr«£- j pa ima tržaški lkt sicer ne posebno laskavo sinočnjšm sklicani na zborovanje vsi fašistovaki lolažbo v tem, da so tudi drugod po svetu iju- čeiašr. Tajnik faŠistovske stranke v Trstu Mc-d$e, ki ji zelo slič:-;o po svoji zicbi in ne- rara jim je sporoči! sklep o razpustitvi legije "mnostr. vsled odloka vlade, d!a se fašistovske čete Tg jo — eraka pravica; Podobno kakor nam spremenijo; v državno milico. Ta sprememba v Julijski Krajci, re godi ludi Nemccm na pocaenja materialni prehod cd stranke k do-Trentiaskem. Prefekt za južno Tirolsko je raovini, je dejal govoriik. Tisti, ki se danes izdal koncem decembra naredbo, ki odreja: razhajajo se bedo zopet sestali v milici v slu-i) da v občinah Solurn, Braunzoll in Leifers-; žbi države. Kakor pravi poročilo, so-zbrani fa-St. Jakob ne obstojajo več nemške šole, in 2} šisti vzeli izvajanja govornika z obžalovanjem, ---Ux: -----: -- -1--*—' —' * toda disciplinirano na znan;e. Po zborovanju so fašisti priredili obhodi po mestu. Korporacija mornarjev v Trsta razpaščena. da nemkši otroci v teh občinah nimajo pravice do obiskovanja kake ncmfka šole v drugih občinah. To bi bilo prvo dejstvo, ki je sicer ža- lostno, toda resnično. Drugo dejstvo bi bilo, i Državna korporacija trgovinske mornarice, tr- nim razumom ve, da 2X2^4. Tako pa vi-j vstopno v Italijansko zvezo pomorsk. delavcev, dimo, da 15 i-lalijanskih otrok ima več pra-i katera se z izvrševanjem zadnjega dogovora vice, nego štirikrat toliko nemških! Liberalna' vrača k svo^m patriotičnisn tradicijam, ki niso * Libe rta-> pa se vendar drzno povzpenja celo v navzkrižju z zdravo zaščito keristi pomor-do trditve, da je naredba prefekta v polnem ščakov. skladu z zakon:! Cujte, kako argumentiral; Kedaj bo vpoklican letnik 1903. Po vesteh Prefekt da je postopal več nego pravično, ko ! iz Rima, ki smo >ih obravi^i v včerajšnfi šte-ie na korist italijanskih manjšin v teh občinah I vilki, se je vojno nunisitstvo odločilo, da vpe-kar brez drugega porabil TeJjavne določbe —I kliče letnik 1903. že 1. marca- Rimska «Tri-av$trijske£a šolskega zakona!! § 6. tega za- buna» pa, ki je navade o dobro informirana, . . -----ca, da pa--------- ska oblasL v mejah, dcIcčeniSi po zakoan! To | Je treba tor«| še počakati uradnih vesti o tem pravno stanje, ki ga ustvaril avstrijski dr-i vprašai^u, kier doslej je gotovo edino-le to, da žavni šolski zaken je lex Corbino spremenila bo letnik 1903 vpoklican enkrat marca meseca. Išče m • strani nekega Aleksandra Feodo-rovih Kapuelma, bivajoč e^a v neki vasi blizu Odese, naslov nekega Frana Segulfaia (Tsche-goutine), ki bm biva v ndu vasi blizu Trsta. Eventoeke infoinucj|e o tem poslednjem se lahko poiipe na anafmaki urad ul. S a niti 25, soba 25. Vabilo. Odbor društva tobakarnarjev vabi vse člane in zainteresirane k seji, ki se bo vršila dne 14. t. m. ob 15. uri v dvorani «So-cieta Operaia Trieatina^, via Emo Taraboc-chia št. 3,1. (prej via TintoreJ s sledečim dnevnim redom: 1) volitev novega ravnateljstva, 2) odobritev spomenice aH pa pošiljatev delegacije h kompetentni oblasti, 3) morebitni predlogi. — Vabi se k polnoštevilni udeležbi Odbor. DruitveaiB vesti Gozdna zadruga v Padričah bo imela v soboto, 13. januarja, ob 6. uri popoldne svoj redni občni zbor. «Dijaska Matica» - Trst. Danes točno ob 15. uri se vrši sefa n pravnega odbora v že znnnih prostorih. Srednješolsko društvo «Zora» Danes točno ob 15. odborova seja. Ob 17. reden sestanek s predavanjem. — Odbor. Jutri vsi k Sv. Ivana v Narodni dom na čajev večer podružnice «Šolskega društva® združen s plesom. Pri/ zabavi bo sviral domači orke-.ster. Ples bo vodil znani profesor plesa iz Ko-hidrovce. Začetek ob 8. uri zvečer in traja do 1 ure popolnočL Zatorej, komur za našo deco mar, naj položi dar domu na aftar! Iz tržaškega iivUenia Obešenec. Včeraj popoldne se je obesil v svcfem stanovanju v ulici e šla k kanalu pri cerkvi Sv. Antona ter se vrgla v morje. Rešili so jo pilotje ter jo dali prepevati v mestno bolnišnico. Njeno stanje je opasno. Življenje si je hotela vzeti radi bede. Aretacije. Včeraj je bil aretiran neki Anton Azman, star 18 let, stanujoč v ulici del Mo-feno a venio št. 45, ker je ukradel nekemu svojemu prijatelju flut|o čokolade. — Včeraj sta bđa aretirana Marijan Pippan, star 22 let, stanujoč v ulici Gatteri št. 14, in Marko Knez, star 31 let, stanujoč v ulici Ti-ziano Veoellio št. 16. Oba sta opeharila tvrdko Greinitz za 7000 lir. Ogenj. Preteklo noč je začelo nenadoma goreti v nekem uradu v ulici Fabio Filzi št. 8. — Ogenj so pogasili ognjegasci. Škoda je malenkostna. — Isto noč začeto goreti v stanovanju družine Mazzioli v ulici Ugo Foscok> št. 38. V stanovanju je zgorelo več pohištva in perila. Škoda znaša nad 10.000 lir. Pogreb umorjene Delpinove. Včeraj zjutraj ob 10. uri se je vršil iz mrtvašnice mestne bolnišnice pogreb Alojzije Delpinove, o kateri smo poročali ▼ eni zadn$h številk našega lista, da je bila umorjena v svojem stanovanju v ul. Gniseppe Vidah. Težka nesreča z lovsko puško. 17-letni Eu-gen Strani ^e snažii pred sinoćnjim za kratek čas v svojem stanovanju v Dolini nabasano lovsko puško. Nesreča pa je hotela, da se je puška sprožila nesrečniku v usta. Prepeljali so ga v težkem stanju v mestno bolnišnico. Burja in njene žrtve. Vierzj je razsajala po tržaškik uHcah huda bur^a/ki ?e vrgla več oseb na tla, tako da> so dobile večye ali manjše poškodbe. Med drugimi so neugodno občutili moč tržaške bure neki Mod?« Avgust, star 15 let, stanujoč v ulici Moli no a vento št. 37, (ranjen na Čehi), Legiusa Ivan, star 40 let, stanujoč v ultci Fornace Št. 6, (pošpodbe na glavi, prepeljan v bolnišnico), Hulonek Teodor, star 66 let, stanufoč pri Sv. Mar. Magdaleni , (poškodbe na Čehi, rekah ia nogah, prepeljan v bolnišnico), Chnoi&no Josip, star 23 let, stanujoč v ul PiccarđL št. 54, (ranjen na čelu). Nesreče. Delavec Ivan Srnica, star 45 let, stanujoč v Carboli št. 345, je padel včeraj pni delu v ladjedelnici: Sv. Marka z lestve, ter dobil pri tem notranje poškodbe. Prepelfali so ga v mestno bolnišnico. — Ifedi zasebnica Antonija CaUigaris, stara 62 let, je padla včeraj z neke lestve v svojem stanovanju v ulici' dei Lavoratori št. 217. Dobila je več zunanjih poškodb. Tudi njo so prepeljali v mestno bolnišnico. — Zasebnica Marija Viskovič, stara 19 let, stanujoča, v uJ. del Monte št. 4, ie padla na te-kališču Vittorio Emanuele III. Poškodovala s« je na roki. Ostala' je v domači oskrbi. Vesti z Goriškega Dramatični krožek v Gorici vabi k plesnim vajam, ki se bodo vršile ob nedeljah od! 8. do .11. ure zvečer v dvorani ^Trgovskega doma^. Plesne vaje bo vodil plesni učitelj, ki bo učil v glavnem moderne plese. Vstopnina brez izjeme L 3. — Veseličiii odsek «G. S. 0.» Ropar. Nekega Misloviča iz Furlanije je na« padel neki neznanec, ko se je ta vračal domov in je zalite vat od njega z revolverjem v roki, naj bo tiho in naj mu da listnico. Ko je napa- PODLISTEK OLD SLEWTH: TajfiisM Mg Kriminalen roman iz ameriškega življenja. ' PosJvenif Slavomir Josipovič. ♦Ne, poznam ga še-le, odkar mi sledi. Do tfanes zvečer, nisem še nikoli govorila ž njim.» «Odgo v orite mi na to-le vprašanje "Ali se bedite posledic kakega zločina in se skušate odtegniti?» • Gospod, jaz sem nedoižnaU *Vi priznavate, da ste pobegnila iz blaznice?» • Ušla sem iz nekega zasebnega zdravilišča.* »Koliko časa ste bila v C.?» • Le nekoliko ur. > • Ali Bte bila taoi iuja?» «Da. Kaj me je tja gnalo, vam ne morem povedati, če vam ne razložim vse svoje povesti.^ • Hočete-Ii to storiti?^ •Moram poprej premisliiL:> • Ali ste me poprej že kda^ videla? > •Ne, to vem dobro.» • Ali ste se morebiti pred štirinajstimi dnevi peljala s tem vlakom?» • Ne, prav gotovo ne.» • Ali ne Ete noči, ko je bil umorjen gospod Silver?» Dama ye na lahko vzkliknila. •K-ai sai to pomeni?» te pošepetala. »Pripraviti vas hočem do tega, da mi morate zaupati. Odgrnite pa'čolan z obraza!» «Zdaj ne.» «Da, prav zdai; videti hočem vaše obliČje.» «Kaj mislite, da ste me že videli kdaj poprej? Toda tukaj je več ljudi in jaz nočem, da bi me kdo videl.» •Ali jaz moram videti vaš obraz, -•Videli ga boste takoj, ko se ponudi ugodna priložnost.» -Zato pojdiva ven na p4oščado!» • To bi vzbudilo pozornost.» •Torej pa odgrnite kopreno vsaj za hip!» Gospa je to storila, a iz ust detektiva je ušla kletvica. — ČETRTO POGLAVJE. Manfrcd je videl njen cbraz le površne, pa je vendar-ie in sicer v svoje največje začudenje spoznal iste poteze, katere je bil videl pred štirinajstimi dnevi, ko je bil popihnil veter in odvrnil pa;čolan nepoznanke, s katero se je vozil tistikrai. Po daljšem molku je detektiv zopet vprašal: •Nisem mislil, da' boste poskušala, da me prevh-ite in zato sem izgubil zdaj vse zaupanje v vaše besede.* •Nisem vas prevarila.» •Dovolite mi, da vas vprašani!* Detektiv je ostro pogledal damo* •Ali ste izgubili kak kovčeg?* •Ne, izgubna nisem nikakega kovčega.* «Km.» te zamrmral zooet detektiv do dalj- šem molčanju, to je vendar čudovito izven-redho.» •Da in istotako izvenredne so tudi vaše pripombe in vprašanja,» je velela dama. •Vzroka imam, da vas vprašujem tako, in vzrok »nam tudi, da dvomim nad vašimi besedami. Čufte: pred štirinajstimi dnevi sem sedel v ravno tem vlaku in sem vas videl ter govoril z vami. * «Menc da ste videK in govorili z menoj? Ni mogoče, da govorite resnico. Prisežem, da me niste mogli videti.» •To vse je grozovita skrivnost.* •Čudno, ra se morete tako motiti. Prisegam še enkrat, da nisem bila v tistem vlaku.» «A& vam srnam verjeti?» Morate mi, zakaj vašo zmoto lahko pojasni nek čudovit slučaj. Vi ste enostavno videli neko damo, ki je meni podobna.» •Toda iftta oseba je morala biti vam prav čisto podobna.* ♦Povejte mi vse natančno!» je prosila gospa, v vedno množečem se vznemirjenfu. V istem trenutku se je vlak ustavil. •Tu hočeva izatoprti. Skoraj bo (utro in ob štirih odrine od dolnje strani sneta ladija, Id naju pope^e v Newyork.* Odšla sta s kolodvora in se podala proti pristanišču. Med potjo sta m pogovarjala dali«. •Morate ml pripovedovati o dama, a katero sta se bila srečala!* pe dejala gospa. • Se enkrat: prisezi t« mi pet svoji najsvetejši časti, da to niste bila vi?» Prisegam.* deas povedal, da nima listnice, ga je ta pretakal, da se fe prepričal popolnoma, nato ga je izpustil, le v zrak je ustrelil, da je preplašil mošt Se enkrat. — Tako je bil ropar pošteno blamiran. Je pač moral potiskati drugega moža. Vite a noči no vdrli s pomočjo ponarejenih ključev v stanovanje nekega Gualdinija Jožefa, ki stanuje v našem mestu na Verdijevem tekaKšču in so mu odnesli verižico, uro, žensko zapestnico, par čevljev, revolver in en kovčeg, vse v vrednosti 880 lir. Tatovi so ušli. — Enako so vdrli tatovi tudi v neko garažo in odnesli par stvari. — Neki Sare Jožef je tudi naznanil, da so prišli tatovi na njegovo stanovanje in so mu odnesli obleke v vrednosti 750 Kr. Radi «pup» so se stepli fantje v Kojskem, ko so imeli ples. Seveda so morali orožniki poseči vmes in pomiriti vročekrvneže. Pri tem so vzeli enemu «bokser», drugemu pa revolver. Oba oborožena sta bila prepeljana v zapore v Gorico. Tako se lahko pride preko plesa in pretepa v zapor, laški listi pa poročajo o nas, da smo pretepači in barbari. Varujmo svojo čast! HI5A z zemljiščem, vkietočem m se proda ali da v mjern. Pojasnila: letto, gostilna «La vafle». žganfrrać Via Br*-«1 .OSLOVSKI KASEIfJ se zdravi z zdravilom 1«» kar ne BreLtch v L^ž&ni, 16: KLOPI za mizarje, obtiči, žage, pile, klešče, žab niče, ključavnice, ključi, razno vretni v^ iaki itd. Skladišč« železa via Fabio Fifei 42 POZOR! Krone, korale, zlato, plaAfn in zobovje po najvišjih ceiah plačuje edini grosisl Belleli Vita. via Madonnina 10. 1. 82 DRUŽINA išče pridno in pošteno služk^ijo z.a-hišna dela. Zglasiti se v B?rkovljah §t. 125,' 41 ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje »n prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacinto Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. 67 Borzna o&rofflm. Valuta na tržaškem trgu. Trst, dne 12. januarja ogiske krone —.70.— avstrijske kron*..................— .OiiSO češkoslovaške krone ..............57.00,— dinarji .« ................20.10.— lcj II.—.— marke —.19.— dolarli..........................20.05. — francoski Iranki 139 50.— Švicarski franki 379.— angiešld funti papirnati............93.90.— 1923. —.C 0.0310 20.40 12,— —.21 20.'20 140 — 38a,— 94.25 Naii oglasi s« računajo po 20 siot. beseda. — NajmunjŠa j pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stoi.! beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—.! Kdor išče službo, plača polovično ceno. PREPARATE za otepžan> kože, za zobe, proti j izpadanju las, nešlčod^ve barve za lase ima lekarna v IL Bi&trici, PES (volčje pasme) izvrsten čuvar, je na prodaj. Naslov pri upravništvu. 52 m KDOR HOČE KAJ KUPITI m 1 KDOR HOČE KAJ PRODATI f V KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. f • INSERIRAJ V »EDINOSTI« • Več^e lesoo-industrijsko podjetje v L-fublfani' sprejme takoj perfektno strojepisko, " ki je sposobna popolnoma slovenske in ntrinisKe stenografije, slovenščine, nemščine in ilalisian-sčine. Prednost imajo tiste, ici so zmožne s*bo-v hrvaščine ali francoščine. Začetnice &o i&Vb * čene. Istotam se sprejme knjigovodja (aH knjlgoeodklnja), ki je popo!iioma založen dvostavne^ai knrge-. .vodstva, slovenščine m neznžčšre. Predn» >t) imajo Usti, ki so sposobni francoščine in službovati dalje časa pri lesnih industrijskih tvrd k a h. Ponudbe 5 prepki spričeval in irK rencami naf s« pc >50 na ravnaltijsivo ir^uvv ske Šole v liubL^ani, Kongresni trg 2.__ Ka|vSši€ cffrte pla^lsm za TRGOVEC z vinom, sam, išče gospodično ali gospo, prosto, z malim kaprtalom, kot voditeljico. Naslov pri upravništvu. 53 i Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, priijate^em in znancem prc»užno vest, da je naš nad vse Ifub^eni sin Evgen Strani v cvetoči dobi 17 let, smrtno ponesrečen, izdihnil SV050 blago dušo v mestni bolnici. Pogreb nepozabnega se bo vršH v nedeljo, 14. t. m., ob 13.30, jz mestne bolnice na domače pokopališče v Dolino. TRST, 12. famiarja 1923. kun, zlsliCf dihurjev, vider« verSc, krtov, dftvlih In domačih zajcev. in Mariga, sta riši, >r. Res D. W Cvetka, Marija por. Renko, sestre, Fraac Reako, svak, rodbina Resko, sorodniki. Novo porrcbno. podjetie Trst Corso V- C. III. 47. Trst, Via Cesare BaetlsSI 5t. 10 81. nadst., vrata Sprejemajo se pošiijatve po pošti. S potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem i« znancem. Ja je naš ljub'jeni Luka Taviar peaestailk In kaatndsaSki m^fator v 60. l«tu, previden s sv. zakrument;, dai^es pTeminnl. Pogreb se bo vršil v nedeljo 14. t. m. DUTOVLJE, 12. januarja 1023. (10) bi-uiiua TAVČAR. Delniška družba — Glavnica L 5,000.000.— popolnoma vplačana. = Zadružni sedež in osrednje ravnateljstvo v TRSTU = lm\m emisija ifrkuJaroili nakezoic. m bančna mirni moBlelnica. m. Corso Giuseppe Verdi — Q©ilSCft — Telefon štev. 8 77 ====== Blagajna posluje od 9-12 in od 15-17 Nad 150 naira: neprimSciiin v Sloveniji: grajščine, posestva, gostilne, trgovine, žage, mline, industrijska podjetja, kopališča, vrelce itd. itd. Ima na prodaj po zmernih cenah „RODNA GRUDA" konc. zavod za promet z neprimičninami, Celje Dolgo Polje 1 (Sloven ja). Rožno usnja MMših tovora. Velika izbera kopit. Gumijevi potipetniki vvPirellifi. Čistilo zo čevlje 1 „Brili" in „Eda" Ose po najnižjih cenah. bmntttte melnd pegun. 49 Vla Udi ne (prej Belvedere) 49 Tel. 41-38 ZALOG AVSAKOVeSThEGA fc^iHkdzflft-VSEH čEVtiARSKI HPOTREBSCIH IZDELOVANJE ZaORMJIH DElO^tN VSAKOVRSTNO STEPA NJE.