MALI RIJTAR Zupan s prejemniki priznanj občine Beltinci in zlatimi maturanti. Na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku so zapele tudi članice žen- ske voklane skupine Laetitia. 130 let gasilskega društva Beltinci - sv.maša. Jutranja budnica po občini Beltinci ob občinskem prazniku. Ponosni smo na zlata maturanta Dominika Letnarja in Tamaro Dugar. V Dokležovju so ob spomeniku Ivanu Jeriču položili venec. x/ -1 \ Drage občanke in spoštovani občani! Obdobje dopustov se je zaključilo in že smo dodobra zakorakali v mesec september. Upam, da ste si med dopusti nabrali energije in se spočili, saj je v naši občini jesen čas, ko nas jesenska opravila vabijo v naravo, da v sadovnjakih, poljih in vinogradih poberemo letošnje pridelke. Želim vam, da bi bila letina zelo dobra, saj je zadovoljstvo vsakega, ki se celo leto trudi, ob uspešno spravljenih pridelkih največje. Ravno tako se mi skupaj z občinsko upravo trudimo, da v največji možni meri v naši občini ustvarjamo pogoje za njen uspešen nadaljnji razvoj. Nujno je potrebno vzpostaviti ustrezno komunalno in ostalo infrastrukturo, da bo v njej mogoče ponujati domovanje čim večjemu številu podjetij z novimi delovnimi mesti. Le tako se bodo lahko naši mladi sposobni kadri zaposlovali v domačem okolju. Ravno v sposobnih mladih ljudeh je največji razvojni potencial naše občine. Zato je naša naloga, da jim vsi skupaj ustvarimo pogoje za njihov razvoj. Ta pa se začne že od osnovne šole naprej. Ja, drage učenke in učenci, z novim šolskim letom so pred vami nova pričakovanja, želje in novi cilji, veselje, tudi skrb in radovednost. Tako kot je zvonec naznanil konec preteklega šolskega leta, pa je tokrat zaključil dolge in zaslužene poletne počitnice ter vas vse skupaj povabil, da vstopite v novo šolsko leto. Verjamem, da ste počitnice preživeli v prijetni družbi, v prelepih domačih ali tujih krajih, ob morju ali v gorah, za svojo hišo ali v sosednji ulici. Ste polni energije in verjetno tudi želje, da ponovno vidite svoje stare ali spoznate nove prijatelje. Vrnili ste se v šolske klopi in vedite, da se vsako leto pomaknete za korak naprej. Na samem začetku se spoznavate s šolskim sistemom, z novimi prijatelji, učiteljicami in učitelji ter okolico, v kateri boste preživeli veliko vašega časa. Kasneje boste vedno bolj samostojni in polni znanja, ki ga boste nato prenesli na zunanji svet. Svet, ki bo iz otroške igre prerasel v zrelo, odgovorno in samostojno delo. To je svet, ki ga danes že živijo vaši starši in stari starši, vi pa se nanj pripravljate v šolskem in domačem okolju. Šola je polna znanja, ki vam ga bodo pomagali pridobiti učiteljice in učitelji ter vaši starši. Res, da je učenje velikokrat lahko naporno, vendar brez novega znanja ne moremo napredovati. Veliko je informacij, ki vam bodo v življenju koristile in veliko je takih, ki si jih je vredno zapomniti, saj boste z njimi lahko dosegali vaše cilje. Nekateri morda že danes veste, kaj bi radi počeli v prihodnosti, spet drugi pa boste to šele spoznali. Življenje nam nudi ogromno možnosti, zato se vedno ozirajte na vse strani, da ujamete tisto, ki vam je najbolj všeč. Kakor koli že, sledite svojim sanjam, poskušajte doseči tisto, kar ste si zadali in si nikoli ne pozabite postavljati ciljev. Ciljev, ki so pogodu vam in s katerimi boste dosegli tisto, kar si vi želite. S pomočjo vaših učiteljic in učiteljev boste kaj kmalu spoznali, kdo ste, kam greste in kje bi radi bili, ko boste odrasli. V novem šolskem letu vam želim veliko uspehov, veselja, dobrega druženja in prijateljstva. Bodite ali postanite tudi del zunajšolskih aktivnosti, ki bodo zapolnile vaš dan in vam le še dodatno prinašale znanje in razvijale različne sposobnosti. V naši občini je izbira velika, saj se z vzpodbujanjem društvenega delovanja v občini zavedamo, da je to način, da ste vi naša prihodnost in da se še bolje razvijete v prave osebnosti. Vsi skupaj pa poskrbimo, da bo pot naše prihodnosti v šolo in v ostale izvenšolske aktivnosti varna in da pozno jeseni že vsi skupaj dobro obdelamo in zasadimo polje naših uspehov tudi za naslednja leta. Vaš župan dr. Matej Gomboši Mali rijtar informativno glasilo Občine Beltinci uredniški odbor: Simona CIZAR (odgovorna urednica), Genovefa VIRAG (namestnica odgovorne urednice) Snežana BRAČKO, Ivan MESARIČ, Bojan VEREŠ Uredniški odbor ne odgovarja za vsebino objavljenih člankov, zbiranje materiala: Lilijana ŽIŽEK jezikovni pregled: Zlatka HORVAT fotografije: Sandra KAVAŠ, Jože ŽERDIN, KUD Beltinci, Dejan KOLARIČ, ZTK Beltinci, Arhiv Občine Beltinci grafično oblikovanje, priprava za tisk in tisk: Tiskarna KLAR, Murska Sobota september 2011 Glasilo ni naprodaj, vsako gospodinjstvo v občini ga dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežu Občine Beltinci, Mladinska 2, 9231 Beltinci, 02 / 541 35 35, www,beltinci,si, obcina@beltinci,si IZ OBČINSKE HIŠE \ , \ \ A Spoštovane občanke in občani, cenjeni bralci! Poletni čas dopustov in počitnic je za nami in srčno upam, da ste ga preživeli po svojem okusu in v dobri družbi ter da ste se spočili in pripravili za nove izzive, ki nam jih prinaša prihodnost. V pokrajino ob Muri je z vsemi bla-godatmi vstopila v jesen. Z jesenjo pa je v vaše domove prišel tudi 28. Mali rijtar, ki tudi tokrat prinaša obilico zanimivega branja. Upam in želim si, da bi ga prelistali in morebiti vas bo kak članek spodbudil k temu, da tudi sami prispevate svoje razmišljanje že v prihodnji številki glasila. Predvsem pa vabim predstavnike krajevnih skupnosti in društev, da se opogumijo in svoje sokrajanke in sokrajane obveščajo o tekočem dogajanju na ravni posamezne krajevne skupnosti naše občine. September je čas, ko je potrebno spraviti pridelek, zato kmetje pospravljajo še zadnje darove zemlje, trgatve so v polnem teku in v marsikateri kleti že obetavno klokota. Narava nam je letos prizanesla s točo in ujmami, zato pa je bolj skoparila z dežjem. Pa vendar je letošnja letina na poljih in v vinogradih ter ne nazadnje tudi domačih vrtovih kakovostna. Tudi šole so se znova napolnile z otroškim vrvežem in za mnoge nadebudneže se je začelo prvo šolsko leto. Tudi študijsko leto je pred vrati in študentje se ta teden odpravljajo v univerzitetna mesta po znanje in poklic. Upajmo, da se bodo mnogi po uspešno zaključenem študiju vrnili v svojo domačo občino in da jim bo le-ta zmogla ponuditi zaposlitev in dostojno življenje. Ni namreč smotrno za vsako ceno spodbujati čim več mladih k študiju, ko pa potem po zaključenem izobraževanju v domačem okolju le stežka najdejo ustrezne službe. Zadnja leta je opaziti trend rasti v družboslovnih in humanističnih smereh študija, manj vpisov pa beležijo naravoslovne in tehniške smeri. Vprašanje, ki se postavlja mnogim strokovnjakom pa tudi laikom se glasi, kje se bodo vsi ti mladi družboslovci in humanisti zaposlili. Podobna slika je tudi na ravni srednjega izobraževanja, kjer se vse več mladih vpisuje v gimnazije in vse manj v poklicne in tehniške šole. Kot da čez leta ne bomo potrebovali mladih turističnih delavcev, medicinskih sester, avtomehanikov, frizerjev, natakarjev in kuharjev...če omenim le nekaj poklicev, ki omogočajo nadaljnje šolanje in uspešno kariero ter so nenazadnje povezani tudi z najperspektivnejšo gospodarsko panogo v Pomurju, turizmom. Splošna kriza se vedno bolj občuti tudi v našem okolju, stopnja brezposelnosti se nikakor ne znižuje, ljudje pa iščejo načine in poti preživetja. Naša občina premore tudi ogromne površine rodovitne obdelovalne zemlje. Večina lastnikov ali najemnikov vzorno obdeluje svoje njive, premnogi hektarji pa žal samevajo in jih prerašča plevel ter grmičevje. Tako sem ob pogledu na zapuščena polja pomislila na številne brezposelne a dela zmožne in željne občanke in občane iz naše občine, pa tudi na vse družine, ki živijo v stanovanjskih blokih ali družine v novozgrajenih hišah, ki morebiti nimajo prostorskih možnosti pridelovanja vrtnin, pa bi si kljub temu želeli postati vrtičkarji ter tako poskrbeti tudi za zdrav način življenja. Ali obstaja možnost in interes, da se te zapuščene njive spremenijo v pisane zelenjavne vrtove, ki bodo obenem koristni zdravju in prijetni očesu? Navsezadnje tudi v naši občini na različnih ravneh pogosto govorimo o pomenu gibanja na svežem zraku in propagiramo čim bolj zdrav način prehranjevanja...Razmislite in reagirajte! V imenu uredniškega odbora želim vsem učenkam in učencem, dijakinjam in dijakom, študentkam in študentom uspešen in ukaželjen začetek šolskega leta, vsem občankam in občanom občine Beltinci pa obilno in lepo jesen, tudi ob prebiranju našega občinskega glasila Mali rijtar. Vabimo vas seveda tudi, da svoja razmišljanja in mnenja, ki se tičejo naše skupnosti, podelite s svojimi so-občani in da nam prispevke posredujete v elektronski obliki ter s podpisanimi fotografijami (besedilo pod fotografijo in navedba avtorja) v ustreznem formatu. Za uredniški odbor Vaša urednica Simona Cizar t. 4 Mali riitar - september 2011 WSi\ m 1 ^ v», •'ni«'tj : ” ■ - j j Wil & - t ci x/ -1 \ 7. seja občinskega sveta občine Beltinci Sedma seja Občinskega sveta Občine Beltinci (v nadaljevanju: občinski svet) je bila 30. junija 2011 s 16. točkami dnevnega reda. Po potrditvi zapisnika in pregledu sklepov prejšnje, 6. redne seje občinskega sveta, je bila obravnavana točka pod zaporedno številko AD 11 : Soglasje k predlogu o oblikovanju oddelkov in potrebnem številu kadra v Vrtcu Beltinci v šolskem letu 2011/2012 in rekonstrukciji Enote vrtca v Gan-čanih, saj je bilo sprejetje pripadajočega sklepa nujno, ker se želi občina prijaviti na državni javni razpis SVLR za pridobitev sredstev za rekonstrukcijo Enote vrtca Gančani - ureditev novega oddelka vrtca. Svetniki so po obrazložitvi točke s strani strokovnega sodelavca iz občinske uprave Iztoka Jerebica in ravnateljice Vrtca Beltinci, Martine Vidonja, podali soglasje k oblikovanju 18 oddelkov v Vrtcu Beltinci s pripadajočim številom kadra za naslednje šolsko leto, kot tudi soglasje k predvideni rekonstrukciji Enote vrtca v Gančanih in sicer za ureditev novega oddelka vrtca in zagotovitev finančnih sredstev za ta namen v višini cca. 85.280,00 eur. Sredstva za to se zagotovijo z rebalansom proračuna za leto 2011. Naprej so se točke dnevnega reda vrstile, kot so bile zapisane v vabilu za sejo in sicer: AD 3: Pristop k ustanovitvi Pomurskega visokošolskega izobraževalnega središča (POVIS) Murska Sobota. Člani Občinskega sveta Občine Beltinci so potrdili pristop k ustanovitvi POVIS-a z ustanovnim vložkom do 1.500,00 evrov in podali načelno soglasje tudi k predlogu akta o ustanovitvi tega zavoda, ki ga v imenu Občine Beltinci po oblikovanju dokončne vsebine (z dopolnitvijo podatkov o vseh ustanoviteljih in sedežu zavoda) podpiše župan občine, dr. Matej Gomboši. Beltinka Beltinci d.o.o. je kot prosilka pri točki AD 4 zaprosila za pode- litev stavbne pravice za nadomestno gradnjo poslovnega objekta in za komunalno infrastrukturo. Po podrobni predstavitvi nameravane gradnje s strani direktorja Beltinke Beltinci d.o.o., Bojana Beloviča, so svetniki potrdili predlog sklepa in tako dali soglasje k ustanovitvi stavbne pravice v korist investitorke-prosilke za gradnjo nadomestnega poslovnega objekta tik do zemljišča s parc. št. 87/3 k.o. Beltinci in za gradnjo-ureditev dovozne ceste in kanalizacije (fekalne in meteorne) na parc. št. 87/3 k.o. Beltinci za obdobje največ 99 let oz. dokler bodo predmetni objekti na tem zemljišču obstajali. Na seji občinskega sveta sta bili prisotni tudi ravnateljica Osnovne šole Beltinci, Mateja Horvat, ter vodja Podružnične šole Dokležovje, Metka Be-hek. Osnovna šola Bakovci je pod AD 5 zaprosila za sofinanciranje dodatnih ur v kombiniranih oddelkih Podružnične šole Dokležovje v šolskem letu 2011/2012. Sprejet je bil sklep, da se odobri sofinanciranje s strani Osnovne šole Bakovci predlaganih dodatnih ur v kombiniranih oddelkih POŠ Do-kležovje ter da so sredstva za izvedbo predlaganih dodatnih ur - nadstandardnih programov v skupni višini ca. 3.478,50 EUR/mesec - zagotovljena v proračunu Občine Beltinci za leto 2011, medtem ko se za leto 2012 zagotovijo v proračunu občine za leto 2012. Prošnjo za soglasje oz. potrditev in sofinanciranje nadstandardnih programov je podala tudi Osnovna šola Beltinci. Tudi ta predlog nadstandardnih programov osnovnošolskih dejavnosti OŠ Beltinci za šolsko leto 2011/2012 so člani občinskega sveta potrdili. Sredstva v skupni višini 5.384,74 eur/ mesec so za koledarsko leto 2011 že zagotovljena v proračunu Občine Beltinci za leto 2011, za naslednje leto pa se zagotovijo v proračunu občine za 2012. Pod točko AD 7 je župan prisotnim podal poročilo in obvestila o dogajanjih v Občini Beltinci v času od zadnje seje občinskega sveta. Pod točko AD 8 so občinska svetnica in svetniki postavljali vprašanja ter dajali različne pobude. V mesecu avgustu 2011, ob občinskem prazniku, 17. avgustu, Občina Beltinci vsako leto podeljuje priznanja, odlikovanja in nagrade. Pri točki AD 9 je na predlog Komisije za izvedbo in objavo javnega razpisa za podelitev priznanj in nagrad Občine Beltinci njen predsednik, Željko Ritlop, predlagal občinskemu svetu v sprejem predlog sklepa, da se v letu 2011 podelijo skupaj 3 priznanja Občine Beltinci in sicer: častni občan Občine Beltinci, plaketa Občine Beltinci, pisno priznanje Občine Beltinci. Svetniki so predlog sklepa soglasno potrdili in sprejeli. Pravilnik o vodenju in izpeljavi postopka ter o kriterijih za sprejem otrok v Vrtec Beltinci je predstavila ravnateljica Vrtca Beltinci Martina Vidonja. Pravilnik je občinski svet v predlagani obliki in vsebini sprejel. Pod točko AD 13 je bil obravnavan Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o enkratnih denarni pomoči za novorojence v Občini Beltinci. Obrazložitev sprememb in dopolnitev pravilnika je podal direktor občinske uprave, Venčeslav Smodiš. Pravilnik je bil soglasno potrjen s strani občinskega sveta. Občinski svet je pod točko AD 14 soglasno sprejel dva sklepa in sicer sklep, da se sprejme program ukrepov za dodeljevanje finančnih spodbud za razvoj podjetništva v Občini Beltinci z višino razpoložljivih sredstev za posamezne ukrepe za: spodbujanje začetnih investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj ter spodbujanje novih zaposlitev in samozaposlitev - višina 1. kvote znaša 50.000, 00 evrov (za oba ukrepa). Drugi sklep pa se je nanašal na imeno- IZ OBČINSKE HIŠE vanje Komisije za pospeševanje podjetništva, zaposlovanja in usposabljanja v Občini Beltinci. Komisija je bila potrjena v sestavi: Ružič Jožef, Beltinci, Panonska 44-predsednik; Balažič Marjan, Bratonci 114-član; Činč Štefan, Beltinci, Ribiška pot 14 - član; Mandič Vlado, Murska Sobota, Lendavsko naselje 26 - član; Rajh Robert, Černe- lavci, Zadružna ul. 8 -član; Granfol Tadej, Gančani 122/a -član ter Močnik Marko, Lipovci 35-član. Pod točko AD 15 je občinski svet na podlagi letošnjega javnega razpisa potrdil razdelitev sredstev društvom v Občini Beltinci za leto 2011. Razpis in pregled vlog so opravile strokovne komisije za razdelitev sredstev kulturnim, turističnim društvom in društvom s področja sociale, zdravstva ter ostalim društvom. Občinski svet je pod zadnjo točko AD 16 podal soglasje k podpisu pogodbe z Letalskim centrom Maribor za združevanje sredstev za obrambo pred točo z letali v letu 2011. Lilijana Žižek Študentom občine Beltinci Spoštovani, ob začetku dela Občinskega sveta (OS) občine Beltinci za obdobje 2010 - 2014 smo se člani OS in župan občine dr. Matej Gomboši dogovorili in tudi ustanovili Odbor za medgeneracijsko sobivanje in vseživljenjsko učenje (Odbor za MS in VŽU) . Kot vodilo pri ustanovitvi so nam bile naslednje usmeritve: • izmenjava znanj, vedenj in veščin med vsemi generacijami, • prenos ljudskega in kulturnega izročila med generacijami, • omogočanje infrastrukturnih pogojev za avtonomno delovanje mladine, izobražencev in starejših, • implementacija na novo pridobljenih znanj v lokalno okolje občine Beltinci, • iskanje pomoči in podpor za vseživljenjsko učenje za občanov/ lokalne skupnosti, • vključevanje izobraževalnih in kul- turnih institucij občine Beltinci v vseživljenjsko učenje, • aktivno sodelovanje občine Beltinci in udeležencev izobraževanja (študentov, dijakov in odraslih), ki jim občina sofinancira izobraževanje. Za uresničevanje zgoraj navedenih usmeritev so v proračunu občine Beltinci 2011 rezervirana sredstva v višini 5.000,00 EUR. S ponosom pa lahko zapišemo, da smo ena prvih občin ki je ustanovila odbor s takim imenom in cilji delovanja, kot so zapisani zgoraj. Naš dopis je hkrati tudi povabilo k sodelovanju tako v času študija kot tudi po uspešnem zaključku, saj resnično verjamemo, da so nova znanja tisto orodje, ki poganja razvoj. Veseli nas, da imamo v občini nekaj manj kot 200 študentov in študentk, ki so v šolskem letu 2010/2011 prejeli stimulacijo ali štipendijo ob vpisu v višji letnik ali ob končanju študija, vsekakor pa je dejansko število študirajočih še večje. Namen tega dopisa je tudi k povabilu za sodelovanje pri iskanju rešitev in idej za bodoči razvoj naše skupne občine. Zato so dobrodošle vaše pobude in predlogi, prav tako pa bomo veseli če se boste v seminarskih in diplomskih nalogah lotevali problematike in iskali rešitve za probleme s katerimi se ubadamo v občini Beltinci. Člani odbora in župan vas bomo, za uresničevanje sprejetih usmeritev, kontaktirali in vabili k sodelovanju. Veseli bomo vaše pripravljenosti za sodelovanje. Še posebej pa bomo veseli vaših pobud in predlogov in tudi konkretnega sodelovanja v bodoče. Vaše pisne pobude in predloge lahko pošljete obcina@bel-tinci.si s pripisom: MS in VŽU Predsednik odbora za MS in VŽU Alojz Sraka 8. seja občinskega sveta občine Beltinci Osma seja Občinskega sveta Občine Beltinci je bila izvedena 26. julija 2011 z osmimi točkami dnevnega reda. Po potrditvi zapisnika in pregledu sklepov prejšnje, 7. redne seje, je bila obravnavana točka AD 3 - Odločitev o predlogih za podelitev priznanj Občine Beltinci v letu 2011. Po uvodni predstavitvi dela Komisije za izvedbo in objavo razpisa za podelitev priznanj in nagrad Občine Beltinci, je Občinski svet Občine Beltinci sprejel sklep, da se v letu 2011 ob občinskem prazniku, 17. avgustu, podelijo naslednja priznanja Občine Beltinci: 1. Pisno priznanje občine Beltinci dobi ga. Emilija Kavaš iz Beltinec, 2. Plaketo občine Beltinci dobi podjetje Popravilo in vzdrževanje obdelovalnih strojev za kovino, les in plastiko Roman Škafar s.p. iz Lipovec ter 3. Naziv Častnega občana Občine Beltinci se podeli prof. Mirku Ramovšu iz Ljubljane. Pod točko AD 4 je župan dr. Matej Gomboši podal poročilo in obvestila o dogajanjih v občini od zadnje seje. Nadalje so pod točko AD 5 svetniki in svetnica postavljali vprašanja in dajali različne pobude. Pod točko AD 6 je finančnik Štefan Činč prisotnim podal podrobno poročilo o poslovanju Občine Beltinci v 1. polletju 2011. Pod točko AD 7 je bila podana in sprejeta Obvezna razlaga določb 7. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta ob Kmečki ulici v Beltincih. Obvezna razlaga je bila predlagana zaradi nejasnosti omenjenega odloka in posledično zaradi težav pri izdajanju gradbenih dovoljenj s strani Upravne enote Murska Sobota. Občinski svet Občine Beltinci kot soustanoviteljice je pod zadnjo točko, AD 8, dodall soglasje k sklepu Mestnega sveta MO Murska Sobota o podaji soglasja Zdravstvenemu domu Murska Sobota za oddajo poslovnih prostorov (ortodontske ambulante ter sorazmernega dela prostorov zobotehničnega laboratorija za zobotehnika) v najem koncesionarju Aleksandru Sapaču. tajništvo Občinske uprave Občine Beltinci, Lilijana Žižek m' Mali rijtar - september 2011 AKTUALNO \ . \ Osnovnošolci uspešno opravili kolesarske izpite Mlade kolesarje sta pozdravila župan Občine Beltinci, dr. Matej Gomboši in ravnateljica OŠ Beltinci, Matejka Horvat. V Občini Beltinci skupaj z Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Osnovno šolo Beltinci in Policijo Murska Sobota vsako leto izvajamo kolesarske izpite.Tako je bilo tudi letos. Otroci so z odliko opravili praktični preizkus vožnje v Spanik centru Murska Sobota v torek, 31. maja 2011, kamor so jih spremljali: župan dr. Matej Gomboši, člani SPV, predstavniki Policije Murska Sobota, starši otrok in učitelji OŠ Beltinci. Odrasli so bili opremljeni z odsevnimi jopiči SPV-ja, otroci pa z odsevnimi jopiči Spanik centra Murska Sobota. Ob koncu so se okrepčali in prejeli tudi simbolična darila, ki jim jih je razdelil predsednik SPV, Milan Gjorek. Otroci so se razveselili ogledal za kolesa, saj bodo tako lažje spremljali promet za seboj, ko se bodo vozili po cestiščih. Izrednega pomena je, da so otroci seznanjeni in se zavedajo, da le pravilno opremljeno kolo in čelada pripomoreta k varnosti v prometu kolesar- jev. Kolo kot prevozno sredstvo je ena izmed oblik, ki je v današnjem času nekoliko izpodrinjena med ostalimi prevoznimi sredstvi, vendar pa v zadnjem času spet pridobiva na veljavi. Otroci in mladostniki pa bi se morali še v ve- čji meri posluževati koles in se z njimi voziti, saj tako ostajajo bolj zdravi in se rekreirajo na svežem zraku. Čestitamo! Lilijana Žižek Spis učenca: POSTAL SEM KOLESAR KOLO JE ENO NAJBOLJ PRILJUBLJENIH PREVOZNIH SREDSTEV OTROK, SAJ NAM POMENI HKRATI IGRALO IN PREVOZNO SREDSTVO. PRVE SPRETNOSTI SI PRIDOBIMO ŽE PRI ŠTIRIH LETIH STAROSTI. ZA SAMOSTOJNO VOŽNJO V PROMETU PA SMO SPOSOBNI ŠELE, KO DOPOLNIMO 10 LET IN OPRAVIMO KOLESARSKI IZPIT. ZATO SMO SE 5. RAZREDI V OKVIRU POSEBEJ ORGANIZIRANE DEJAVNOSTI NA ŠOLI V TEM ŠOLSKEM LETU ZAČELI PRIPRAVLJATI NA KOLESARSKI IZPIT. SPOZNALI SMO KOLO, NJEGOVE SESTAVNE DELE IN DELOVANJE, NJEGOVO OBVEZNO OPREMO, NJEN NAMEN, PRAVILA VOŽNJE V RAZNIH PROMETNIH RAZMERAH IN PO RAZLIČNIH CESTAH, SMISEL IN POMEN PROMETNE SIGNALIZACIJE, UPOŠTEVANJE PROMETA, TER OBVLADOVANJE KOLESA. NAJPREJ SMO MORALI OPRAVITI TEORETIČNI DEL IZPITA IN SPRETNOSTNO VOŽNJO NA POLIGONU, POTEM PA SMO SE S POMOČJO POLICISTOV, UČITELJEV IN STARŠEV V TOREK, 31. 05. 2011, S KOLESOM ODPELJALI V MURSKO SOBOTO, KJER SMO OPRAVLJALI ŠE PRAKTIČNI DEL IZPITA. POTEKAL JE V IZPITNEM CENTRU ŠPANIK, KJER SMO SE ŠE ENKRAT PREIZKUSILI V SPRETNOSTNI VOŽNJI NA POLIGONU, POTEM SMO SI OGLEDALI PROGO IN OPRAVILI MALICO. PO OPRAVLJENI MALICI SMO SE PODALI NA POSKUSNO VOŽNJO, NATO PA SMO OPRAVLJALI IZPIT. OB 12.00 URI SMO SE ODPRAVILI PROTI ŠOLI, NISMO PA ŠE VEDELI, ALI SMO OPRAVILI IZPIT. ČEZ NEKAJ DNI SMO IZVEDELI ZA REZULTATE IN DOBILI KOLESARSKE IZKAZNICE. ZDAJ SMO POSTALI PRAVI KOLESARJI IN ZAČELI UPOŠTEVATI RAZNA KOLESARSKA PRAVILA, PRI TEM PA TUDI PAZITI NA SVOJO VARNOST, NA VARNOST PEŠCEV IN DRUGIH UDELEŽENCEV PROMETA. V TEM ŠOLSKEM LETU SEM SE O KOLESU IN KOLESARSKIH PRAVILIH TEH DRUGIH STVAREH, POVEZANIH S KOLESARJEM, NAUČIL VELIKO IN TO BOM UPOŠTEVAL V ŽIVLJENJU. NINO ERJAVEC, 5. C Najboljši učenci iz občine Beltinci v šolskem letu 2010/2011 na sprejemu pri županu »Skrivnost sreče ni v tem, da počneš to, kar rad počneš, temveč v tem, da imaš rad to, kar moraš početi!« (Sir James M.Barrie) V petek, dne 24.06.2011, smo v grajski dvorani pripravili slovesnost ob sprejemu najboljših učencev iz Občine Beltinci, ki so svoje osnovnošolsko izobraževanje zaključili z odliko. Sprejel jih je župan Občine Beltinci, dr. Matej Gomboši, in jim za dosežene odlične rezultate v vseh letih izobraževanja iskreno čestital ter jim zaželel obilo uspehov, zadovoljstva in sreče na njihovi nadaljnji življenjski poti. Na sprejemu so bili prisotni tudi razredniki najboljših učencev, ravnateljici obeh šol, člani občinskega sveta, predsedniki krajevnih skupnosti. Uvod in zaključek sprejema sta popestrila glasbena virtuoza Glasbene šole Beltinci. Najboljši učenci iz Občine Beltinci, ki so v letu 2010/2011 zaključili osnovnošolsko izobraževanje, so prejeli srebrno plaketo »ŽUPANOVA PETICA« in knjižno darilo. ALEN FORJAN, Melinci 74, 9231 Beltinci Dosegel je odličen uspeh v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja. Osvojil je priznanje za sodelovanje pri knjižnem molju, bronasto priznanje iz matematike, bronasto Vegovo priznanje iz matematike, bronasto Dominkovo priznanje iz astronomije, bronasto Stefanovo priznanje iz fizike, srebrno priznanje iz angleške bralne značke, zlato priznanje iz nemške bralne značke, priznanje za sodelovanje pri angleški bralni znački. Osvojil je tudi srebrno priznanje iz nemške bralne značke, prejel je tudi priznanje za sodelovanje v PASCH projektu. Alen je uspešno opravil izpit iz nemščine -FIT 1 in FIT 2 ter prejel priznanje za aktivno delo v razredni skupnosti. LUKA. GJEREK, Cvetno naselje 4, 9231 Beltinci Dosegel je odličen uspeh v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja. Osvojil je bronasto Proteusovo priznanje iz biologije, bronasto priznanje iz geografije, zlato priznanje iz angleške bralne značke, srebrno priznanje iz nemške bralne značke. Sodeloval je v PASH PROJEKTU ter uspešno opravil izpit iz nemščine - FIT 1 in FIT 2. GREGOR HORVAT, Gančani 42, 9231 Beltinci Dosegel je odličen uspeh v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja. Osvojil je bronasto Vegovo priznanje iz matematike, bronasto Dominkovo priznanje iz astronomije, srebrno priznanje na državnem natečaju Turizmu pomaga lastna glava, srebrno priznanje iz nemške bralne značke. Gregor je dosegel prvo mesto na državnem natečaju »Da, za nekajenje«. Sodeloval je v PASH TEATHER projektu, uspešno sodeloval in dosegel izjemne dosežke na mednarodni likovni koloniji. Prejel je priznanje za večletno aktivno delo na likovnem področju, za uspehe na športnem področju ter uspešno opravil izpit iz nemščine--FIT-1 in FIT-2. VANJA KOROŠA, Lipa 86, 9231 Beltinci Dosegla je odličen uspeh v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja. Osvojila je bronasto Vegovo priznanje iz matematike (7. in 8.r), bronasto Cankarjevo priznanje iz slovenščine, zlato priznanje iz angleške bralne značke, srebrno priznanje iz angleške bralne značke, srebrno priznanje iz nem- ške bralne značke. Prejela je priznanje za sodelovanje v PASCH TEATHER projektu, za večletno aktivno delo v razredni skupnosti, za večletno sodelovanje na področju ekologije ter za večletno sodelovanje v pevskem zboru. BLAŽ KUZMA, Ižakovci 129, 9231 Beltinci Dosegel je odličen uspeh v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja. Osvojil je zlato priznanje iz znanja angleškega jezika, bronasto priznanje iz angleščine, bronasto priznanje iz angleške bralne značke, dve bronasti priznanji Genius Logicus, bronasto Vegovo priznanje ter srebrno priznanje iz angleške bralne značke. UROŠ ROJNIK, Bratonci 81, 9231 Beltinci Dosegel je odličen uspeh v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja. Osvojil je bronasto Vegovo priznanje iz matematike, bronasto Preglovo priznanje iz kemije, srebrno in zlato priznanje iz nemške bralne značke. Uspešno je opravil izpit iz nemščine -FIT 1 in FIT 2. KAJA SMODIŠ, Panonska 85, 9231 Beltinci Dosegla je odličen uspeh v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja. Osvojila je bronasto Cankarjevo priznanje iz slovenščine (7. in 9. r.), bronasto Preglovo priznanje iz kemije. Prejela je priznanje za v večletno prizadevno nudenje pomoči sošolcem ter osvojila bronasto priznanje iz znanja o sladkorni bolezni. MARTINA SiKA^A, Cvetno naselje 5 a, 9231 Beltinci Dosegla je odličen uspeh v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja. Osvojila je bronasto Cankarjevo AKTUALNO \ A \ . \ priznanje iz slovenščine, zlato priznanje iz nemške bralne značke (7., 8. in 9. r.). Uspešno je opravila izpit iz nemščine - FIT 1 in FIT 2. Prejela je priznanje za sodelovanje v PASCH TE-ATHER projektu, za večletno aktivno delo v razredni skupnosti, za večletno sodelovanje na področju ekologije ter za večletno sodelovanje v pevskem zboru. TOMAŽ VUČKO, Ižakovci 120, 9231 Beltinci Dosegel je odličen uspeh v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja. Osvojil je bronasto in srebrno Vegovo priznanje iz matematike, bronasto Stefanovo priznanje iz fizike (8. in 9.r.), priznanje za sodelovanje na tekmovanju iz kemije (8. in 9.r.) ter zlato priznanje iz angleške bralne značke. Prav tako je prejel priznanje za sodelovanje v PASCH projektu. KLARA FILIP, Jugovo 3, 9231 Beltinci Dosegla je odličen uspeh v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja. Osvojila je zlato priznanje za skupinski ples, zlato medaljo na plesnem tekmovanju v parih, bronasto priznanje iz angleščine, bronasto priznanje iz zgodovine, priznanje za sodelovanje iz nemške bralne značke, priznanje za sodelovanje iz angleške bralne značke (7. in 8. r.). Prejela je priznanje za sodelovanje na mednarodnem natečaju EuroCompetition, za sodelovanje na mednarodnem projektu Iz mladih let mojih starih staršev, za večletno aktivno delo v razredni skupnosti ter za večletno sodelovanje v pevskem zboru. TAMARA HORVAT, Lipa 12, 9231 Beltinci Dosegla je odličen uspeh v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja. Osvojila je zlato priznanje za skupinski ples, zlato medaljo na plesnem tekmovanju v parih, bronasto Proteusovo priznanje iz biologije, bronasto Dominkovo priznanje iz astronomije, bronasto Vegovo priznanje iz matematike, bronasto priznanje iz logike, priznanje za sodelovanje iz nemške bralne značke (7., 8. in 9.r.). ANAMARIJA MEOLIC, Ižakovci 12, 9231 Beltinci Dosegla je odličen uspeh v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja. Osvojila je srebrno priznanje iz nemščine, bronasto priznanje iz angleščine (8. in 9.r.) bronasto Vegovo priznanje iz matematike, bronasto priznanje iz geografije, bronasto Cankarjevo priznanje iz slovenščine, zlato priznanje za skupinski ples (7. in 9.r.), srebrno priznanje za skupinski ples. Prav tako je prejela priznanje za uspešno opravljen izpit iz nemščine -FIT 1 in FIT 2. Osvojila je priznanje za sodelovanje iz angleške bralne značke ter priznanje za večletno sodelovanje v pevskem zboru. DAMJAN PJEVIC, Lipovci 212, 9231 Beltinci Dosegel je odličen uspeh v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja. Osvojil je srebrno Stefanovo priznanje iz fizike (8. in 9. r.), bronasto in srebrno priznanje iz Genius Logicus, bronasto Vegovo priznanje iz matematike, bronasto Dominkovo priznanje iz astronomije, bronasto priznanje iz logike, bronasto Preglovo priznanje iz kemije, bronasto priznanje iz angleščine, zlato priznanje iz angleške bralne značke (7., 8. in 9.r.), srebrno priznanje iz nemške bralne značke. Prejel je priznanje za sodelovanje na mednarodnem natečaju EuroCompetition, za večletna pomoč v šolski knjižnici ter za večletno sodelovanje na literarnem področju. GREGA PREMOŠA, Melinci 99, 9231 Beltinci Dosegel je odličen uspeh v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja. Osvojil je bronasto in srebrno Stefanovo priznanje iz fizike, bronasto in srebrno priznanje iz Genius Logicus (7. in 9. r.), bronasto Preglovo priznanje iz kemije, zlato priznanje iz angleške bralne značke (7., 8. in 9.r.), srebrno priznanje iz nemške bralne značke. Prejel je priznanje za sodelovanje na mednarodnem natečaju EuroCompetition, za večletna pomoč v šolski knjižnici ter za večletno sodelovanje na literarnem področju. RATJA RUŽIČ, Gančani 80 b, 9231 Beltinci Dosegla je odličen uspeh v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja. Osvojila je srebrno Proteusovo priznanje iz biologije, bronasto Vegovo priznanje iz matematike, bronasto in srebrno priznanje na tekmovanju v znanju o sladkorni bolezni, bronasto Stefanovo priznanje iz fizike, bronasto Cankarjevo priznanje iz slovenščine (7. in 8.r), bronasto priznanje iz zgodovine, bronasto priznanje iz Genius Logicus Prejela je priznanje za sodelovanje iz angleške bralne značke, priznanje za sodelovanje iz nemške bralne značke. Katja je osvojila 6. mesto na državnem tekmovanju Mladina in gore, osvojila je srebrno priznanje na državnem natečaju Turizmu pomaga lastna glava, za sodelovanje na likovnem natečaju na temo orhidej, za večletno sodelovanje na športnem področju, za večletno aktivno delo v razredni skupnosti, za večletno sodelovanje na literarnem področju ter za aktivno udejstvovanje na šolskih in lokalnih prireditvah. MARTINA TRATNJEK, Cankarjeva 6, 9231 Beltinci Dosegla je odličen uspeh v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja. Osvojila je srebrno priznanje iz zgodovine, zlato in srebrno priznanje za skupinski ples, srebrno priznanje v plesnih parih, bronasto priznanje iz angleščine, bronasto Cankarjevo priznanje iz slovenščine (7., 8. in 9. r), priznanje za sodelovanje iz angleške bral- 10 ne značke, priznanje za sodelovanje iz nemške bralne značke. Prejela je priznanje za večletno sodelovanje v pevskem zboru, za sodelovanje na mednarodnem projektu Iz mladih let mojih starih staršev, za sodelovanje na mednarodnem natečaju EuroCompetition, za sodelovanje na natečaju Društva prijateljev mladine, za večletno aktivno delo v razredni skupnosti, za aktivno udejstvovanje na šolskih in lokalnih prireditvah ter za v večletno sodelovanje na literarnem področju. DAVID DUH, Melinci 23, 9231 Beltinci Dosegel je odličen uspeh v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja. Osvojil je zlato in srebrno Proteusovo priznanje iz biologije, srebrno priznanje iz Genius Logicus, bronasto Preglovo priznanje iz kemije, srebrno priznanje iz atletike - skok v daljino, bronasto Stefanovo priznanje iz fizike. David je uspešno opravil izpit iz nemščine - FIT. Prejel je priznanje za večletno prizadevno nudenje pomoči sošolcem. Osvojil je še zlato priznanje iz angleške bralne značke (7. in 8. r.), zlato priznanje iz nemške bralne značke (7. in 8.r.) ter prejel priznanje za aktivno udejstvovanje na šolskih in lokalnih prireditvah ter za večletno sodelovanje v pevskem zboru. ALJOŠA GREGOREC, Panonska 4 b, 9231 Beltinci Dosegel je odličen uspeh v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja. Osvojil je bronasto in srebrno priznanje iz angleščine, bronasto priznanje iz Genius Logicus (7., 8. in 9.r.), bronasto Vegovo priznanje iz matematike (7. in 8. r.), srebrno Vegovo priznanje iz matematike (8.r), bronasto Stefanovo priznanje iz fizike, bronasto priznanje iz geografije. Osvojil je zlato priznanje iz angleške bralne značke ( 7, 8. in 9. r.) ter zlato priznanje iz nemške bralne značke. Prav tako je prejel priznanje za večletno sodelovanje na športnem področju. TJAŠA GRAH, Partizanska 9, 9231 Beltinci Dosegla je odličen uspeh v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja. Osvojila je bronasto priznanje iz Genius Logicus, bronasto Cankarjevo priznanje iz slovenščine, bronasto priznanje iz geografije v 8. in 9. razredu, bronasto Preglovo priznanje iz kemije, bronasto Stefanovo priznanje iz fizike. Uspešno je opravila izpit iz nemščine - FIT 1 in FIT 2, za sodelovanje v PASCH TEATHER projektu. Osvojila je zlato priznanje iz nemške bralne značke. Prejela je priznanje za večletno aktivno delo v razredni skupnosti, osvojila je priznanje na nemškem literarnem natečaju, priznanje za večletno prizadevno delo pri ohranjanju kulturne dediščine ter za večletno sodelovanje v pevskem zboru. MELANI JERIČ, Gančani 72, 9231 Beltinci Dosegla je odličen uspeh v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja. Osvojila je bronasto Stefanovo priznanje iz fizike, bronasto priznanje iz geografije, bronasto Preglovo priznanje iz kemije, zlato priznanje iz nemške bralne značke v 7. in 8. razredu. Prejela je priznanje za večletno prizadevno delo pri ohranjanju kulturne dediščine (folklora), za večletno sodelovanje na športnem področju ter za večletno sodelovanje v pevskem zboru. LAURA. KOCET, Ribiška pot 1 c, 9231 Beltinci Dosegla je odličen uspeh v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja. Osvojila je bronasto Vegovo priznanje iz matematike v 7., 8. in 9. razredu, srebrno Vegovo priznanje v 7., 8. in 9. razredu, bronasto in srebrno Stefanovo priznanje iz fizike v 8. in 9. razredu , bronasto Preglovo priznanje iz kemije v 8. in 9. razredu, srebrno Preglovo priznanje iz kemije v 8. razredu, bronasto in srebrno priznanje iz geografije, bronasto Dominkovo prizna- AKTUALNO nje iz astronomije, bronasto priznanje iz angleščine, zlato priznanje iz nemške bralne značke, zlato priznanje iz angleške bralne značke v 8. in 9. razredu. Prejela je priznanje za večletno aktivno delo v razredni skupnosti, za večletno prizadevno delo pri ohranjanju kulturne dediščine (folklora), za večletno sodelovanje na športnem področju ter za večletno sodelovanje v pevskem zboru. TINA SLAVINEC, Panonska 69, 9231 Beltinci Dosegla je odličen uspeh v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja. Osvojila je bronasto Cankarjevo priznanje iz slovenščine, bronasto priznanje iz Genius Logicus, bronasto Preglovo priznanje iz kemije, bronasto priznanje iz angleščine, zlato priznanje iz nemške bralne značke, zlato priznanje iz angleške bralne značke v 7. in 8. razredu. Tina je osvojila drugo in peto mesto na državnem tekmovanju iz juda. JANJA ZADRAVEC, Kmečka 19, 9231 Beltinci Dosegla je odličen uspeh v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja. Osvojila je bronasto Stefanovo priznanje iz fizike, bronasto priznanje iz geografije. Uspešno je opravila izpit iz nemščine - FIT 1 in FIT 2. Prejela je priznanje za sodelovanje v PASCH TEATHER projektu. Osvojila je zlato priznanje iz nemške bralne značke v 7. in 8. razredu. Prejela je priznanje za večletno aktivno delo v razredni skupnosti ter za večletno sodelovanje pri pevskem zboru. OŠ Bakovci, razredničarka Melita Potočnik 24. HELENA BALAŽIC, Dokležovje, Nova ul. 6, 9231 Beltinci Dosegla je odličen uspeh v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja. Osvojila je bronasto in srebrno priznanje iz slovenščine, bronasto priznanje iz biologije, bronasto in srebrno AKTUALNO \ A \ . \ priznanje iz znanja o sladkorni bolezni, bronasto in srebrno priznanje iz zgodovine, bronasto in zlato priznanje iz Vesele šole, bronasto priznanje iz angleščine, srebrno priznanje iz angleške bralne značke, srebrno priznanje iz nemške bralne značke, osvojila je eko-bralno značko. Vsa leta je osvojila slovensko bralno značko. Bila je nagrajena na literarnem natečaju »Sprehajala sem se po Vrtu spominov in tovarištva«, nagrajena je bila na literarnem natečaju Odnos in na literarnem natečaju O človekovih pravicah OZN. 25. BARBARA BUDJA, Glavna ul, 1, Dokležovje, 9231 Beltinci Dosegla je odličen uspeh v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja. Osvojila je bronasto in zlato priznanje iz znanja o sladkorni bolezni, bronasto priznanje iz biologije, bronasto in srebrno priznanje iz Vesele šole, bronasto Vegovo priznanje, bronasto priznanje iz angleščine, bronasto in srebrno priznanje iz nemščine, srebrno priznanje iz angleške bralne znač- ke, srebrno priznanje iz nemške bralne značke, osvojila je eko-bralno značko ter vsa leta izobraževanja tudi slovensko bralno značko. 26. NIKOLAJ ZVER, Nova ul. 29, Dokležovje, 9231 Beltinci Dosegel je odličen uspeh v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja. Dosegel je vidne in uspešne rezultate v Glasbeni šoli Beltinci - končal je nižjo glasbeno šolo. Osvojil je zlato priznanje iz glasbe na 8. mednarodnem tekmovanju harmonikarjev Beltinci, srebrno priznanje iz glasbe na državnem tekmovanju Temsig, zlato priznanje iz glasbe na regijskem tekmovanju, zlato priznanje iz glasbe na 4. mednarodnem tekmovanju Avsenik, srebrno priznanje iz glasbe na mednarodnem tekmovanju v Puli in Trstu, zlato priznanje iz glasbe na 6. mednarodnem tekmovanju harmonikarjev v Beltincih, zlato priznanje iz glasbe na 5. mednarodnem tekmovanju harmonikarjev v Beltincih, zlato priznanje iz glasbe na med- narodnem tekmovanju Arandelovac. Pridobil si je naziv za najobetavnejšega Pomurca leta 2010/2011. Nikolaj je 7 let obiskoval glasbeno šolo in jo tudi uspešno zaključil. OŠ III Murska Sobota 27. MARTINA SMODIŠ, Melinci 102, 9231 Beltinci Dosegla je odličen uspeh v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja. Osvojila je zlato bralno značko, zlato priznanje na državnem tekmovanju v znanju angleškega jezika, zlato Cankarjevo priznanje za dosežke na državnem tekmovanju iz slovenščine, srebrno priznanje na 45. državnem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije, srebrno Proteusovo priznanje na državnem tekmovanju iz znanja biologije, srebrno priznanje na področnem tekmovanju iz zgodovine in zlato priznanje na 19. regijskem srečanju mladih raziskovalcev Pomurja. Lilijana Žižek : k ' 1 i 1 mrmrfi 'm 1 muf I m m JI H ! C* T r“1 ■■ hfSbL 1 - ' i h 8 l* Hr I Alf TL ■£ , ■■ j ■ n 11 . Mi fin#) c ijv ^)Nj|| Najboljši učenci iz občine Beltinci v šolskem letu 2010/2011 na sprejemu pri županu. 12 x/ L v HMfi Beltinski gasilci so praznovali AKTUALNO Beltinski gasilci in gasilke so 20. in 21. avgusta 2011 praznovali častitljivi društveni jubilej - 130 let registracije gasilskega društva (14.avgust 1881). Do ustanovitve in registracije Gasilskega društva Beltinci je bilo gašenje zaradi pomanjkljive strokovne in tehnične opremljenosti v tistem času bolj podobno “improvizaciji”. Obstoječa gasilska brizgalna je bila premajhna za veliko uspešnost intervencij. Da je bila nesreča še večja, je omenjena brizgalna ob priliki požara pri hranitelju gasilske opreme leta 1878 zgorela. Takrat še ni bilo gasilskih domov, ”hramov”, zato se je gasilska oprema shranjevala po privatnih hišah. Leta 1880 sta učitelj Lajoš Markuš in domačin Franz Friedrich ustanovila Gasilsko društvo v Beltincih. Gasilski poveljnik je postal beltinski trgovec Damiš. Ustanovnemu sestanku je prisostvoval tudi takratni srezki načelnik v Lendavi, g. Smodiš. Novoustanovljeno društvo je pri svojem delu doživljalo vzpone in padce, vendar so se kljub različnim težavam vedno “pobrali”. Leta 1912 so beltinski gasilci pod vodstvom zidarja Stoltzera ob malem gradu zgradili t.i. “gasilski hram”, kamor so premestili ves gasilski inventar z novo brizgalno vred. V Beltincih je bila leta 1922 ustanovljena prva “gasilska župa” v Prekmurju, katere članice so bile gasilske čete enega ustanovnega sreza. V beltinsko župo je bilo vključenih 14 gasilskih čet oz. društev. Ustanovitelj in starešina župe v Beltincih je bil Leon Capuder, sicer ustanovitelj osnovne šole v Melincih. Leta 1933 se je “župa” priključila k lendavski župi. Leta 1928 je beltinska grofica Marija Zichy podarila beltinskim gasilcem prvi gasilski prapor z letnico 19231928. Leta 1932 je gostilničar Štefan Zemljič nabavil tovorni avto, ki so ga domači gasilci odslej lahko uporabljali za interevencije. S tem se je zelo izboljšala časovna hitrost prihoda enote na po-žarišče. V času II. svetovne vojne je GD Beltinci kot samostojna organizacija prešlo pod upravo takratne občine, ki ji je predsedoval krajevni notar. Po II. svetovni vojni je bil 1946 prvi povojni sestanek beltinskih gasilcev. S tem kratkim zapisom smo obu- dili kratko, razvojno pot od začetkov gasilske dejavnosti do 1946 leta. Navedenih je le nekaj podatkov, ki se običajno težko najdejo in kjer je dejansko delno opisano nastajanje novega društva ali organizacije. Letošnje praznovanje beltinskih gasilcev ob 130-letnici registracije je bilo razdeljeno na dva dneva: prvi dan je bil namenjen slavnostni seji društva, drugi pa svečani paradi gasilskih društev ob navzočnosti najvišjih predstavnikov gasilstva ter ostalih gostov. Dne 20. avgusta je bila v gasilski dvorani slavnostna seja PGD Beltinci, na kateri so podelili priznanja posameznikom za dolgotrajno aktivno delo v gasilski organizaciji. Na seji je bila prebrana bogata kronika GD od ustanovitve do današnjih dni. V kulturnem programu je nastopil domači kvartet “Slavček”. Slavnostni govornik na seji je bil župan dr. Matej Gomboši. Naslednjega dne je bila osrednja svečanost ob visokem jubileju domačih gasilcev na zelenici pri gasilskem domu. Svečanosti je prisostvovalo okrog 180 gasilcev in gasilk s 23 društvenimi gasilskimi praporji. Slavnostni govornik je bil predsednik GZ Slovenije, tov. Tone Koren. Med uglednimi gosti so bili še Dušan Utruša, regijski gasilski poveljnik; Bogdan Šajnovič, regijski predsednik; Sandi Flisar, direktor Zavarovalnice Triglav Murska Sobota; dr. Matej Gomboši, župan Občine Beltinci s soprogo; Martin Smodiš, Civilna zaščita Murska Sobota, Ernest Eory, častni predsednik GZ Slovenje; Franc Gomboc, častni regijski poveljnik; Andrej Zadravec, častni poveljnik GZ Beltinci... Na svečanosti so bila podeljena odlikovanja in priznanja GZ Slovenije. Nagrajenci so naslednji: PGD Beltinci-zlata plaketa GZ Slo-venjie, PGD Beltinci-zlati znak CZ Slovenije, Štefan Smej-odlikovanje I. Nova pridobitev za GZ Beltinci- novo poveljniško vozilo. 1 r T| p Mali rijtar - september 2011 AKTUALNO stopnje GZ Slovenije, Franc Gjorek--odlikovanje II. stopnje GZ Slovenije, Emil Sraka-odlikovanje III. stopnje GZS, Ladislav Horvat-odlikovanje III. stopnje GZS, Andrej Horvat-odlikova-nje III. stopnje GZS. Prejemniki gasilske plamenice: Marko Voroš-gasilska plamenica I. stopnje, Ciril Sečkar-gasilska plamenica II. stopnje, Cvetka Sečkar-gasilska plamenica III. stopnje. Ob tej svečanosti je Gasilska zveza Beltinci blagoslovila in prevzela pove-ljeniško vozilo PV-1. Blagoslovitev je opravil kaplan beltinske župnije. V kulturnem programu so nastopa- li mladi gasilci in gasilke iz beltinske osnovne šole. Všečen program je pripravila gospa Jelka Breznik iz Beltinec. Povezovalec dvodnevne svečanosti je bil g. MIlan Zrinski. PGD Beltinci je ob tej priložnosti izdalo priložnostni bilten “130 let beltinskih gasilcev 1881-2011.” Peter Šraj Sprejem prvošolcev na OŠ Beltinci Prvošolci s starši na prvi šolski dan. Za vse nas je 1. september nekaj posebnega, saj se po dolgih počitnicah spet odprejo šolska vrata in po hodnikih in razredih zopet začnejo odmevati otroški glasovi. Nekaj prav posebnega pa je bil ta dan za kar 65 prvošolcev, ki so prag naše šole, Osnovne šole Beltinci, prestopili prvič. Sprejem prvošolcev in njihovih staršev je potekal na šolskem dvorišču, kjer sta jih najprej toplo pozdravila ravnateljica šole Mateja Horvat in župan Občine Beltinci, dr. Matej Gomboši. Po uvodnem pozdravu so si otroci in starši ogledali lutkovno predstavo. Poučno predstavo o Nacku Packu in njegovem prijatelju Mišku, ki sta šla prvič v šolo, sta s pesmicama obogatili tudi učenki 4. razreda, na harmoniko pa nam je zaigral učenec 5. razreda. Po končani predstavi je napočil čas, da pr- vošolci spoznajo nove učitelje in vzgojiteljici. Razredniki smo prebrali imena prvošolcev ter jih razdelili v tri oddelke na matični osnovni šoli ter 5 učencev v kombiniran oddelek na podružnični šoli na Melincih. Po tem, ko so se nam vsi prvošolci pridružili, smo se odpravili v učilnice, kjer jih je čakalo sladko presenečenje. V času, ko smo razredniki podali staršem nekaj osnovnih napotkov, so otroci občudovali učilnice, se pozdravili s starimi prijatelji iz vrtca ter spoznali nove sošolce. Prav gotovo pa ni bilo konec presenečenj, saj smo skupaj s prvošolci pripravili presenečenje tudi za starše. Naučili smo se pesmico in jo deklamirali staršem. Prav gotovo smo bili ponosni vsi: starši na svoje otroke in učitelji na svoje nove učence. Slednjim pa želimo v novem okolju obilo dobrega počutja, da bi bili njihovi koraki v svet znanja in učenosti lahki ter da bi se na koncu vsi skupaj veselili doseženih rezultatov. Matej Žalig Prvošolci z razredničarko na prvi šolski dan. , ^ Mali rijtar - september 2011 V občini Beltinci obeležili 15. občinski praznik in Dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom Slavnostni govornik na osrednji občinski proslavi dr. Andrej Hozjan. Na slavnostni prireditvi v Beltincih prvič javno predstavljen odgovor grofa Ebergenya tlačanom iz leta 1722 v pristnem markovskem narečju. V sredo, 17. avgusta 2011, je v kulturnem domu Beltinci potekala slovesna prireditev ob 15. občinskem prazniku. V kulturnem programu, ki so ga pod strokovnim in umetniškim vodstvom Jelke Breznik pripravili mladi ustvarjalci iz Osnovne šole Beltinci, se je odstrl spomin na davno leto 1919, ko je bila z zborovanjem v Beltincih izražena volja ljudstva. Takrat so ravno pred beltinskim gradom Prekmurje slavnostno izročili civilni jugoslovanski upravi. Prav ta datum so si v občini izbrali za svoj občinski praznik. Slovesnosti so se udeležili člani občinskega sveta Občine Beltinci, predstavniki krajevnih skupnosti, društev, javnih zavodov, župnik župnije Dokležovje in mnogi povabljeni gostje. Med njimi je bilo mogoče opaziti načelnika Upravne enote Murska Sobota, župana Občine Tišina in Mestne občine Murska Sobota, podžupana Občine Ljutomer in Občine Moravske Toplice ter še mnogo drugih, ki so do zadnjega kotička napolnili kulturno dvorano. Pozdravni nagovor je opravil župan Občine Beltinci, dr. Matej Gomboši, ki je predstavil dosedanje aktivnosti ter projekte Občine Beltinci, iskreno pa je tudi čestital vsem občankam in občanom ter prisotnim ob občinskem prazniku. Slavnostni govornik doc.dr. Andrej Hozjan, profesor na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ter podpredsednik PAZU-ja Murska Sobota, pa je v svojem nagovoru osvetlil dogodke in bogato zgodovino Beltinec. Tako so prisotni prvič imeli možnost videti kopijo dokumenta iz leta 1722 (diaprojekcija) -odgovor grofa Ebergenya tlačanom v pristnem markovskem narečju, ki ga je odkril doc.dr. Hozjan in katerega vsebino je na prireditvi tudi predstavil. Po uradnem delu je sledila podelitev priznanj Občine Beltinci za leto 2011. Letošnji nagrajenci so bili: EMILIJA KAVAŠ iz Beltinec- prejela je občinsko priznanje, podjetje Popravilo in vzdrževanje obdelovalnih strojev za kovino, les in plastiko ROMAN ŠKAFAR s.p. iz Lipovec-prejel je plaketo Občine Beltinci, prof. MIRKO RAMOVŠ iz Ljubljane - postal je častni občan Občine Beltinci. Ob občinskem prazniku predstavniki Občine Beltinci, kot je že večletna navada, čestitajo tudi občinskim zlatim maturantom za dosežen uspeh na maturi. V lanskem šolskem letu je pridobil naziv zlatega maturanta DOMINIK LETNAR iz Beltinec, v letošnjem letu pa je ta naziv pridobila maturantka TAMARA DU-GAR iz Melinec. V tednu, ki je obeleževal občinski praznik, so na predvečer občinskega praznika darovali sveto mašo za domovino v župnijski cerkvi v Dokležovju, po njej pa položili venec pri spomeniku narodnemu buditelju in kanoniku Ivanu Jeriču. Na sam praznik Občine Beltinci pa je vse občane in občanke v lepo sončno jutro pozdravila in prebudila budnica članov pihalnega orkestra Glasbene šole Beltinci. Lilijana Žižek Priznanja občine Beltinci ob 15. občinskem prazniku v letu 2011 Občinski svet Občine Beltinci je na svoji 8. redni seji, ki je bila 26. julija 2011, na predlog Komisije za izvedbo in objavo razpisa za podelitev priznanj in nagrad Občine Beltinci sprejel sklep št. 99, na podlagi katerega so se v letu 2011 na osrednji slovesnosti v sredo, 17. avgusta 2011 ob 15. občinskem prazniku, podelila priznanja Občine Beltinci. Priznanja so prejeli: Gospa Emilija Kavaš Obrazložitev: Gospa Milka Kavaš je po poklicu višja medicinska sestra, ki je svoje bogato strokovno znanje in izkušnje uspešno prenašala na sodelavce, dijake in študente. Več let je predsednica Društva medicinskih sester Pomurja. Orga- AKTUALNO nizira strokovne seminarje, na katerih občasno tudi sama predava. Zmeraj se je zavzemala za status medicinskih sester ter njihovo vlogo in vrednotenje zdravstvene nege pri oskrbi bolnikov. Bila je pobudnica za ustanovitev Sindikata zdravstvene nege v bolnišnici Murska Sobota ter na državni ravni. V okviru društva je v pomurskem prostoru sodelovala z lokalnimi skupnostmi in zavodi, humanitarnimi organizacijami in v raznih projektih, na primer: Živimo zdravo, ustanovitev Skupnosti za samopomoč, skrb za starejše, pali-ativna oskrba, Pomurje v gibanju, aktivnosti z Rdečim križem in župnijsko Karitas. Že vrsto let organizira srečanja medicinskih sester Pomurja ob Svetovnem dnevu medicinskih sester v Pomurju na državnem nivoju. S svojim soprogom Jožetom je ustanovila prvo župnijsko Karitas v Pomurju, ki ima svoj začetek v Beltincih. Letos bo od tega že 20 let. Še danes deluje mreža razdeljevanja pomoči (hrane in oblek) po vseh vaseh naše občine. Med vojno na Balkanu je zbirala in organizirala prevoz večih tovornjakov hrane, oblačil in zdravil v Bosno in na Hrvaško. Leta 1990 je poskrbela za sprejem in namestitev štiridesetih beguncev iz Bosne. Najprej so stanovali v stari osnovni šoli, nato v župnišču. V Beltincih so ostali 4 leta, ves ta čas pa je ga. Milka skrbela za organizacijo vseh sredstev za preživetje teh ljudi. Devet let je delala v lokalni skupnosti kot referentka za družbene dejavnosti in socialne zadeve. Vedno je znala prisluhniti težavam in tegobam domačega človeka in poskušala pomagati po najboljših močeh. Sodelovala je z vzgojno - varstvenimi zavodi, osnovno šolo, zdravstvenim domom, pomagala pri organizaciji novega oddelka vrtca v Ižakovcih, sodelovala pri organizaciji obnove beltinskega gradu, zdravstvenega doma in začetka obnove kulturne dvorane. Vedno je znala pridobiti sredstva za te programe iz različnih državnih virov in poiskati pomoč raznih sponzorjev. Z možem Jožetom sta v Beltincih organizira vseslovenski tabor SKD. Ponovno je ustanovila turistično društvo in sodelovala pri organizaciji folklornih festivalov in večih proslav ob občinskem prazniku. V času njenega službovanja na Občini Beltinci je bila najbolje organizirana mreža javnih del, za kar je prejela državno priznanje. Skrbela je za družine nezaposlenih, telesno in duševno prizadetih in revnih občanov. Prav tako Emilija Kavaš že vrsto let omogoča otrokom iz pomoči potrebnih družin letovanje na morju. Ustanovila je Ženski pevski zbor medicinskih sester Pomurja. Organizirala je slovesno akademijo ob 50. letnici delovanja Društva medicinskih sester Pomurja. Gospa Milka Kavaš je vsestranska osebnost z izrazitim socialnim čutom, ki je veliko prispevala k prepoznavnosti naše občine doma in v širnem prostoru in je še danes aktivna na različnih področjih. Zaradi povedanega si gospa Emilija Kavaš zasluži občinsko priznanje. Podjetje Popravilo in vzdrževanje obdelovalnih strojev za kovino, les in plastiko ROMAN ŠKAFAR s.p. iz Lipovec Obrazložitev: Podjetje Romana Škafarja iz Lipovec letos obeležuje dvajsetletnico uspešnega delovanja v naši občini. Gre za družinsko podjetje, ki ga je ustanovil in kar 14 let uspešno vodil oče Jožef Škafar. Podjetje je leta 2006 od svojega očeta prevzel sin Roman. Samostojni podjetnik Roman Škafar se je rodil 25. avgusta 1971 v Murski Soboti in končal strojno tehniško šolo. Pridobil si je tudi naziv mojstra strojne mehanike. Njegovo podjetje omogoča zaposlitev petim delavcem, predvsem iz občine Beltinci. Uspešno delovanje podjetja dokazuje iz leta v leto, saj se odpira izven naše občine in tudi na tuje trge, to je v Avstrijo in na Hrvaško. Ponosni smo lahko, da imamo tudi v naši občini podjetje, ki se s svojo kakovostjo dokazuje tudi na gospodarskem področju in je uspešno tudi v času hude gospodarske krize. Ob jubileju, za svojo požrtvovalnost, uspehe in kakovost si podjetje Romana Škafarja iz Lipovec zasluži PLAKETO OBČINE BELTINCI. 16 ČASTNI OBČAN OBČINE BELTINCI je postal profesor Mirko Ramovš. Obrazložitev; Gospod Mirko Ramovš je eden izmed redkih še živečih entologov (specializiranost: ljudski plesi), ki je imel neposreden stik s človekom, ki je zaznamoval naš kraj in ponesel ime Beltinci na vse celine sveta, to je s profesorjem Francem Maroltom. Gospod Ramovš je bil študent etnologije pri profesorju dr. Vilku Novaku, prav tako znanemu Beltinčanu. Usoda naše beltinske folklore bi bila verjetno drugačna, če v naši vasi ne bi bilo zanesenjakov, ki jim ljudsko izročilo pomeni stik s preteklostjo in se preko njega izkazuje spoštovanje in ohranjanje spominov na vse, ki so zaslužni za to, da se danes imenuje in obeležuje MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL BELTINCI. Zaslužen je za to, da je na našem folklornem odru DRŽAVNA REVIJA, ki predstavlja vrhunec praznika folklore v slovenskem prostoru. Profesor Mirko Ramovš že skoraj tri desetletja obiskuje folklorni festival v Beltincih, sodeluje pri izboru skupin za oder, kot tudi strokovno pomaga organizatorju festivala KUD-u Beltinci skozi vsa leta. Je izreden strokovnjak na področju plesne dediščine, avtor strokovnih knjig POLKA JE UKAZANA in PLESAT ME PELJI, v katerih so opisani vsi slovenski plesi, ne samo v besedi in sliki, ampak tudi v kinetografiji, kar je izreden pripomoček za vse vodje folklornih skupin, ki lahko natančno po tem učijo plesalce izvirnih plesov. Napisal je tudi mnogo člankov in podal kar nekaj strokovnih mnenj o beltinski folklorni skupini, napisal več uvodnih besed v brošurah, ki jih izdaja KUD Beltinci ob posebnih dogodkih in jubilejih, vsekakor pa ob mednarodnem folklornem festivalu. Vsako leto je prav tako prisoten na festivalu vse dni dogajanja kot strokovnjak za plesne delavnice. Sam je tudi odličen plesalec folklornih plesov in mentor mnogim mladim vodjem folklornih skupin, ki bodo nada- ljevali svoje delo na tem področju. Za svoj doprinos k prepoznavnosti Občine Beltinci na področju etnokulture, folklore in ohranjanja starih običajev si profesor Mirko Ramovš zasluži naziv ČASTNEGA OBČANA OBČINE BELTINCI. Lilijana Žižek 41. mednarodni folklorni festival - Beltinci, 28.-31.7. 2011 Kljub temu, da imajo mednarodni folklorni festivali v Beltincih že vrsto let ustaljeno podobo, ki jo zaznamujejo otvoritveni četrtek z razstavo, petek z gosti iz tujine, sobotno popoldne s predstavitvijo etnografskih posebnosti občine Beltinci in večer z ljudsko glasbo ter nedeljski plesni višek, je vendarle vsak festival posebnost, ki znova in znova preseneča, a hkrati ob zaključku vzbuja nova pričakovanja za prihodnjega. Prijetno nas je presenetil prvi festivalski dan z odprtjem avtorske razstave Dušana Reška z naslovom »Skrinjice«. Predstavila je izbor šatuljic, ki jih je avtor leta dolgo zbiral po različnih krajih in nam odstirajo del intimnega ženskega življenja, saj so večinoma služile shranjevanju nakita. Še posebej pa nas je razveselil Dušan Rešek v duhovitem razgovoru z etnologinjo Jelko Pšajd, kjer je pokazal svojo iskrivost in šega-vost, da bi ga lahko poslušali še dolgo v večer. Kljub negotovemu vremenu se je zbralo veliko obiskovalcev, preselitev pod šotor je bila posrečena rešitev, saj v grajskih prostorih ne bi mogli zbrano slediti dogajanju. Pogovor se je izmenjaval s tamburaši KUD Beltinci, dopolnjenimi z domačimi pevci, in pevkami iz Monoštra v Porabju, ki so z ubranim in suverenim petjem pripomogle, da je bil ves večer bogato doživetje. AKTUALNO Drugi večer, z naslovom «Pleši, tan-caj, igraj« je imel prvotno drugačno zasnovo, saj naj bi bil v prvem delu pregledna revija izbranih folklornih skupin narodnosti, ki živijo v Sloveniji, drugi del pa bi izpolnila folklorna skupina »Beograd« iz Srbije. A se je zgodilo, da sta od načrtovanih iz prvega dela ostali le še srbska folklorna skupina »Mladost« iz Ljubljane in folklorna sekcija Hrvaškega kulturnega društva iz Lendave. Ob odpovedi prve je žal ostala le še druga, ki je potem izmenjaje s Folklorno skupino »Beograd« oblikovala petkov večer. V njem smo videli v simpatični in igrivi izvedbi ter ob spremljavi tamburašev in petja vrsto medžimurskih plesov, medtem ko je bila srbska skupina programsko širša, saj je poleg srbskih kol pokazala tudi bunjevske plese Hrvatov iz Vojvodine in nekaj kol iz Makedonije. Plesna izvedba srbske skupine je bila enotna in izdelana, pri petju pa se je pokazala utrujenost od dolge poti, saj je intonančno šepalo. Manjkajočo napovedano skupino so deloma nadomestili tamburaši folklorne sekcije Hrvaškega KD, ki pa so svoj povprečno izvedeni program čez mero raztegnili. Sobotno sejmarjenje in prikaz ljudske obrti in kulinarike v organizaciji ter izvedbi društev in krajevnih skupnosti občine Beltinci sta zopet privabili veliko obiskovalcev, še posebej, ker je hkrati potekal prikaz »gostuvanja«. Njegovi posamezni deli so se odvijali pri nekaterih stojnicah, učinkovito pa se je zaključilo na festivalskem odru. Ob tem je treba poudariti, da popoldne ne bi bilo tako uspešno, če ga ne bi ves čas spretno vodil in s komentarji povezoval Milan Zrinski. Šotori nad prostori z mizami in klopmi so omogočali, da se je veseljačenje kljub vmesnemu obilnem nalivu lahko nadaljevalo pozno v noč. Nevihta je skoraj pregnala etno večer v dvorano, a se je vztrajanje, da se odvija na odru v parku, izkazalo za upravičeno, saj je kljub razmočenim tlem in malce vlažnim klopem privabil veliko poslušalcev. Etno večer z naslovom »Naše pesmi, naše viže: od zvoka k sozvočju« je bil letni koncert Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija ob 15-letnici njegovega delovanja in 20-letnici slovenske samostojnosti, zato je pred začetkom koncerta delovanje društva predstavil njegov predsednik prof. dr. Svanibor Pettan. Seveda niso nastopili vsi člani društva, sodelujoče je izbrala Jasna Vidakovič. Pevki Bogdana Herman in Lasanthi Manaranjanie Kalinga Dona, pevske skupine Cintare, La Porporela in Kerl-ci ter inštrumentalisti Tomaž Podobnikar ter Marko banda so pripravili zanimiv in poslušljiv spored pesmi in viž, saj so nekatere skupine prvič nastopile v Beltincih, pevka iz Šri Lanke, ki živi v Sloveniji, pa je dela koncertu še pridih eksotike. Lepo vreme v nedeljo popoldne je bilo organizatorjem plačilo za trud pri pripravi festivala, saj je to dan, ko se na odru v parku predstavi največje število izvajalcev in je tudi obisk najbolj številčen. Zaključna prireditev, ki je že od prvih festivalov dalje najbolj plesna, je z naslovom »Le plesat me pelji« že vrsto let prvi del državnega srečanja odraslih folklornih skupin in jo pripravlja Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Na tokratnem, ki ga je po uvodni povorki vseh skupin na prireditveni prostor s slavnostnim nagovorom odprl beltinski župan dr. Matej Gomboši, se je predstavilo šest izbranih skupin. Njim sta se na začetku s simpatičnim nastopom pridružili domača folklorna skupina KUD Beltinci in porabska folklorna skupina iz Gornjega Senika, na koncu pa je kot gost bleščeče zaplesala še Folklorna skupina »Beograd« iz Srbije. Folklorne skupine Leščeček KUD Slavko Osterc iz Veržeja, Gartrož iz Nove Gorice, KD Jakob Sket iz Mestinja, KUD Oton Župančič iz Artič, KUD Franc Ilec iz Loke - Rošnje in Skala iz Kubeda, ki sta jih izbrala Neva Trampuž in Brane Šmid, so se izkazale z domiselnostjo odrskih postavitev, izvedbo, različnostjo plesov in zgledno kostumsko podobo, tako da je bil program privlačen tudi za gledalce, pri čemer je imel nemalo zaslug tudi razigrani povezovalec. Zaključku festivala je poseben poudarek dala podelitev Maroltove plakete Valeriji Žalig za njen prispevek k ohranjanju in poustvarjanju prekmurskega plesnega izročila ter za poslanstvo, da nadaljuje delo pokojnega očeta Borisa Žaliga. Kot vsako leto sta v okviru festivala potekali pevska delavnica pod vodstvom Adriane Gaberščik in Vesne Sever ter inštrumentalno glasbena delavnica pod vodstvom Tomaža Rau-cha. Njima se je pridružila lončarska delavnica društva Tepsija iz Lendave. Tudi letos so se udeleženci na koncu predstavili z zaključenim nastopom in drug drugemu pokazali uspešnost svojega izobraževanja. Festival je velik projekt in se za njegovo izpeljavo skriva ogromno prostovoljnega dela številnih, ki jih ne gre naštevati, ker bi lahko koga izpustil. Vsem, ki so zanj žrtvovali nešteto ur, gre zahvala in prošnja, naj ne izgubijo veselja za naslednjega, čeprav so morda vedno znova razočarani nad tistimi, ki so polni kritike, a nikoli pripravljeni za pomoč. Prepričan pa sem, da jim ni žal za opravljeno delo, saj so njihova največja nagrada zadovoljno občinstvo in nastopajoči. Mirko Ramovš 18 x/ i \ Zgodba neke mucke Zgodba, ki jo bom zapisala, je verjetno tudi zgodba katerega izmed bralcev našega občinskega glasila in prav zato sem se odločila, da jo objavim. Domnevam namreč, da marsikdo med nami ne ve, kako ravnati v opisanem primeru. Zgodilo se je pred dvema mesecema, ko smo se nekaj čez polnoč z družino vračali z obiska v Lipovcih. Noč je bila topla in bili smo prijetno razpoloženi. Malo pred krožiščem v Lipovcih smo na cesti zagledali belo kepo. Zapeljala sem mimo, vendar potem ustavila in vrnili smo se nazaj. Sledil je šok - dobesedno. Pred nami je ležala majhna bela mucka, okrvavljena - predvsem pa zelo prestrašena in dobesedno izstradana. Ker je bila tema, kaj več nismo ugotovili, smo se pa soglasno odločili, da muco, ki je bila očitno izredno zanemarjena in najverjetneje vržena iz avta, vzamemo domov, jo nahranimo, potem pa se zjutraj odločimo, kako in kaj. Šele, ko smo doma ubogo živalco videli pri luči, smo lahko ugotovili, v kakšnem stanju je: bolha na bolhi, tako da si težko ugotovil, da je dlaka bele barve, ušesa črna od garij, oči vne- te in gnojne, odrt nos - del ga je dobesedno manjkal, opraskan predel okrog oči, rebra si ji lahko preštel s prsti ... skratka grozljivo! Bili smo šokirani, jezni, besni!!! Kakšen je človek, ki lahko živali stori kaj takega!? Ko smo si opomogli od šoka, smo muco fotografirali - hčere so sklenile, da fotografijo objavijo na faceboo-ku kot sramotno ravnanje človeka z živalmi - potem pa smo se kljub pozni uri lotile uboge muce. Najprej smo jo nahranile, potem smo jo okopale (trikrat, ker je bila tako dlaka kot voda pri prvem in drugem kopanju krvava od bolh in njihovih ličink!!), očistile smo ji oči, ušesa...skratka naredile, kar smo lahko. Mala kepica je prespala v mačji kletki na topli odejici - vendar na terasi, ker je bila še vedno polna bolh in garij. Naslednji dan smo jo peljali v veterinarsko ambulanto Nabergoju v Moravskih Toplicah, kjer so jo cepili in jo še oskrbeli (oči, ušesa.). Naročili so nas na ponovni obisk, ko pa smo vprašali, kako je s stroški-povedali smo, da smo jo takšno našli-so nam rekli, da stroške veterinarske oskrbe nosimo sami. Spet smo bili neprijetno presenečeni, saj smo pričakovali, da je vsaj nudenje pomoči najdeni živali zastonj, če bomo sami muci poskušali najti dom, dokler pa si ne opomore, bo pa itak pri nas. Zadeva mi ni dala miru, zato sem se preko maila obrnila na Društvo za zaščito živali Prekmurja, kjer sem opisala, kaj se je zgodilo, poslali pa smo tudi fotografije najdene muce. Zelo hitro se mi je oglasila predsednica društva, ga. Breda Habjanič. Objavljam njen odgovor: »Lepo, da ste pomagali že toliko živalim in vem, da ljubitelji živali ne moremo posvojiti vseh, ki bi potrebovale dom. Upam, da boste muci našli dobre lastnike, prosila pa bi, da je ne oddate prvemu, ki bi jo želel imeti oz. da je ne oddate nekomu, ki je ne bi dal sterilizirati, ker se potem te zgodbe, ki ste jih sami doživeli, samo ponavljajo in se mačke nekontrolirano dalje razmnožujejo. Prosila bi vas, da me takrat, ko boste/če boste našli novega lastnika, obvestite in se muca oddaja s pogodbo. Tako imate vi oz. društvo vedno pravico preveriti, kako se z muco ravna, kot tudi, da se novi lastnik zaveže, da jo bo steriliziral oz. kastriral. Pri oddajanju vam lahko pomagamo, samo naj se muca najprej pozdravi in malo pride k sebi, potem jo poslikajte in nam skupaj s slikami pošljite njen opis s tel. št. kontaktne osebe. Predlagam, da se še slišimo...« Muco smo potem naslednji dan peljali na Veterinario v M. Soboto, kjer so jo še enkrat oskrbeli, tokrat na račun Društva za zaščito živali. Z go. Bredo Habjanič sva bili še vedno v kontaktu, obveščala sem jo o okrevanju, povedala pa sem tudi, da imamo doma že dve muci, ki smo ju obe našli odvrženi in v zelo slabem stanju (zadnjo novembra lani, zavezano v polivinilasto vrečko in odvrženo na železniški postaji v Lipovcih!), pa še psa, ki je bil prav tako najden. Da bi mucka ostala pri nas, je bilo bolj težko, saj sta domači muci očitno pokazali, da je ne sprejemata. Smo se pa odločili, da jo bomo Mucka je v naši oskrbi hitro okrevala. AKTUALNO/OBVESTILA \ ,\ imeli tako dolgo, da si povsem opomore, potem pa ji bomo iskali nove lastnike. Ga. Breda Habjanič nam je napisala: »Zelo lepo od vas, da ste muco pobrali s ceste in jo oskrbeli. Zal je tako, da je po Zakonu o zaščiti živali za zapuščene živali dolžna poskrbeti lokalna skupnost, t.j. občina oz. zavetišče za zapuščene živali, s katerim ima občina, kjer je žival najdena, pogodbo. V tem primeru je vprašanje, če je muca zapuščena, lahko je tudi lastniška, vendar je verjetno težko tudi ugotoviti, kdo je lastnik. V vsakem primeru bi muca morala v zavetišče (Mala hiša, d.o.o.), kjer jo prav tako po zakonu mora lastnik iskati (prijaviti izgubo živali). V tem primeru je najbrž nihče ne pogreša, če je bila tako zanemarjena. Hkrati pa mora najditelj o najdbi obvestiti lokalno skupnost oz. zavetišče, kamor se muca tudi prepelje in jo potem tam oskrbijo tako veterinarsko kot ji nudijo tudi nastanitev in ji potem iščejo dom. Seveda pa je eno zakonodaja, drugo pa realnost. Po 30-ih dneh se živali lahko tudi uspavajo, če jih nihče ne posvoji.« Ga. Breda mi je posredovala tudi, kaj pravilnik določa glede najdenih živali in podatke o zavetišču Mala hiša d.o.o. P R A V I L N I K o zaščiti hišnih živali 7. člen (izguba in najdba hišne živali) (1) Izgubo hišnih živali tistih vrst, ki morajo biti označene v skladu s predpisi o veterinarstvu oziroma v skladu s predpisi o varstvu prosto živečih vrst živali in ohranjanju narave, mora skrbnik v roku treh dni prijaviti pristojni veterinarski organizaciji oziroma najbližjemu zavetišču za zapuščene živali. Če lastnik izgube hišne živali ne prijavi v navedenem roku, se šteje, da gre za namerno zapustitev živali v skladu z zakonom, ki ureja zaščito živali. (2) Kdor najde žival, mora najpozneje v roku 24 ur: 1. najdbo živali prijaviti najbližjemu zavetišču za zapuščene živali ali pristojni veterinarski organizaciji; 2. v primeru živali zavarovanih prosto živečih vrst upoštevati določbe predpisov, ki urejajo varstvo prosto živečih vrst živali; 3. obvestiti skrbnika, če mu je znan. Naslov zavetišča: »MALA HIŠA« ZAVETIŠČE ZA ŽIVALI Tešanovci 20, Lukačevci, 9226 Moravske Toplice - ob delavnikih od 10.00 - 14.00 - ob sobotah od 9.00 - 12.00 031/732-700 - zavetišče 521-38-57 - ambulanta Veterinaria in 537-18-90 - dežurni veterinar Zapisala je še: »Problematika zapuščenih in živali nasploh je v Sloveniji veliko večja, kot si lahko predstavljamo in kot je v javnosti za tiste, ki se ne zanimajo za te probleme, sploh znano. Upam, da sem vam vsaj delno odgovorila na vaše vprašanje in upam tudi, da se bo za muco vse ugodno rešilo... Glede na to, da ste bili tako »srčni« in ste ji do sedaj pomagali, bi bilo najbolje, da ostane kar pri vas, kjer ji bo sigurno najlepše...« Za muco se je res vse ugodno rešilo. Ostala je seveda pri nas, druge domače živali so se nanjo navadile, dobila je tudi ime, BELLA, in je res krasna. Naš dom je sedaj bogatejši še za eno žival in že, kar se živali tiče, poka po šivih. Za vse, ki se boste v prihodnosti srečali s podobno izkušnjo, vam bodo podatki, kako ravnati v takem primeru, morda v pomoč. Želimo in upamo pa lahko, da bo takih primerov čim manj. Zlatka Horvat Spoštovani starši letošnjih maturantov! V Občini Beltinci vsako leto ob občinskem prazniku na osrednji prireditvi sprejmemo tudi ZLATE MATURANTE iz naše občine. V letošnjem letu pa je se je zgodilo, da so nekateri postali »uradni« zlati maturanti šele po našem občinskem prazniku, torej konec meseca avgusta oziroma meseca septembra. Srednje šole nam podatkov (imen in priimkov) zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov ne pošljejo, prav tako podatkov o tem, v katerih srednjih šolah so mladi iz naše občine, nimamo. S tem obvestilom se, spoštovani starši, obračamo na Vas, da v kolikor je Vaš otrok letos postal zlati maturant in ga v mesecu avgustu na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku, 17. avgustu 2011, nismo sprejeli, nam sporočite podatke in točen naslov do 14. 10. 2011 v tajništvo občinske uprave (02/5413-553, Lilijana) ali pa podatke posredujete preko maila: obcina@bel-tinci.si. Tajništvo OU, Lilijana Žižek 20 Pospeševanje razvoja PODJETNIŠTVA TER GOSPODARSKEGA IN DUHOVNEGA RAZVOJA PODEŽELJA Promotion of the entrepreneurship AND COORDINATION OF THE ECONOMIC AND SPIRITUAL DEVELOPMENT OF COUNTRYSIDE Razvojna Agencija SINERGIJA Development Agency Občine / Municipalities: Beltinci, Moravske Toplice, Puconci, Hodoš, Šalovci, Gornji Petrovci, Grad, Kuzma, Rogašovci, Cankova, Tišina Aktualno pri projektu WiNNOVATE Projekt WiNNOVATE si prizadeva za krepitev inovacijske sposobnosti regionalnih in občinskih oblasti v Grčiji, Španiji, Italiji in Sloveniji, tako s pomočjo prenosa znanja in primerov dobrih praks, kot tudi s predstavitvijo in širjenjem wireless aplikacij in storitev med prebivalci, vlado in razvojno ekonomskimi akterji. Projekt bo vplival in vzajemno deloval na obstoječe wireless infrastrukture (lokalna in mestna wireless omrežja), definiral in preizkušal bo pilotne aplikacije, katere bodo dodale vrednost tem infrastrukturam za korist končnim porabnikom ter predlagal nove politične posege na regionalnem, nacionalnem in transnacionalnem nivoju. V preteklih mesecih smo vsi partnerji, poleg izvajanja ostalih aktivnosti v skladu z terminskim planom izvajanja, aktivno pripravljali tudi osnutek Vodnika o strategiji komuniciranja (Communication Strategy Guide). Menimo, da je dobro strukturiran in učinkovit Vodnik o strategiji komuniciranja zelo pomemben za uspeh pri doseganju večjega vpliva in širjanja vsem upravičencem in zagotavljanje največjega izkoriščanja projekta. Namen Vodnika o strategiji komunici- ranja je zagotoviti, da projekt učinkovito sporoča rezultate najširši možni javnosti z uporabo ustreznih kanalov in orodij, usmerjenih k značilnim ciljnim skupinam in ključnim akterjem; spodbuja povezovanje ter uvaja usklajen pristop k maksimalnemu učinku. Vodnik o strategiji komuniciranja temelji na petstopenjskem metodološkem pristopu: 1. korak: Identifikacija ciljne skupine in ključnih akterjev, značilnosti, potreb (odgovor na vprašanje: »Koga komuniciramo?«) 2. korak: Določanje podatkov, ki jih je treba zagotoviti (odgovor na vprašanje: »Kaj želimo komunicirati / sporočati?«) 3. korak: Določitev časa ter identifikacija komunikacijskih kanalov (odgovor na vprašanje: »Kako bomo komunicirali?«) 4. korak: Opredelitev podrobnega proračuna (odgovor na vprašanje: »Koliko stane?«) 5. korak: Spremljanje in vrednotenje (odgovor na vprašanje: »Ali je bilo komuniciranje uspešno?«) Organizacija dogodka Winnovate Dan odprtih vrat je namenjana kre- pitvi sprejetja in usvojitve mobilne in brezžične tehnologije na lokali ravni. Vsak partner bo organiziral dogodek »Dan odprtih vrat«, kamor bodo povabljene lokalna zainteresirana javnost, javni organi, lokalne oblasti, mala in srednja podjetja, ki podpirajo brezžične aplikacije ter oblikovalci politik oziroma nosilci političnih odločitev. Namen organizacije dogodka Win-novate Dan odprtih vrat je spodbuditi pilotno izvajanje na lokalni ravni ter uporabo širokopasovne tehnologije. Partnerji se bomo osredotočili na predstavitev trenutnega stanja ter bodočega razvoja brezžičnih in širokopasovnih tehnologij ter prednosti uporabe brezžičnih sistemov. Winnovate projekt daje vsem možnost, da aktivno sodelujejo pri dogodkih s tematsko ustreznimi prednostnimi nalogami na evropski ravni ter letnih MED dogodkih. Aktivnosti naj bi utrle pot za trajnostne mreže med udeleženci projekta, tudi po preteku življenjske dobe projekta, z namenom spodbujanja regionalne inovativnosti s pomočjo mobilnih in brezžičnih tehnologij. Razvojna agencija Sinergija, slovenski partner pri projektu Winnovate Mrli Itafrnii-n n n VfifirtaaajhnDVJtlon f ■ "ibi!■ ■ “ — Ef 'Fi EUPAWft MFftiOM*. nrvruvučfn itlmt RAZVOJNA AGENCIJA SINERGIJA DEVELOPMENT AGENCY Mali rijtar - september 2011 OBVESTILA REPUBLIKA SLOVENIJA Center za socialno delo Murska Sobota Slovenska ul. 44, 9000 Murska Sobota Življenje je zelo nepredvidljivo. Obstajajo otroci, ki zaradi različnih vzrokov ne morejo živeti v matični družini. Zanje je ena možnih rešitev REJNIŠTVO. Čutite, da želite pomagati staršem, ki ne zmorejo, ne znajo ali iz drugih razlogov ne poskrbijo ustrezno za svoje otroke? Čutite, da želite pomagati otrokom, za katere starši začasno ne zmorejo, ne znajo ustrezno poskrbeti? Rejništvo je oblika pomoči otrokom, ki iz različnih razlogov začasno ne morejo živeti v matični družini in potrebujejo topel dom, varno zavetje, nesebično ljubezen, nego, vzgojo in spoštovanje. Center za socialno delo Murska Sobota vabi k sodelovanju vse, ki želijo postati rejniki in želijo opravljati rejniško dejavnost. Vse informacije v zvezi z izvajanjem rejniške dejavnosti dobite na Centru za socialno delo Murska Sobota, 2. nadstropje, št. sobe 31, tel.: 02/ 535 11 62 ORGANIZIRAN ODVOZ BIOLOŠKIH ODPADKOV Z ZABOJNIKOM IZVEN NASELJA BELTINCI S 1.9.2011 Spoštovane občanke in občani! Povzročitelji odpadkov iz gospodinjstva morajo v skladu z določili Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (UL RS št. 39/2010) hišno kompostirati kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v hišnem kompostniku. V kolikor se povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva ne odloči za hišno kompostiranje kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, mora te odpadke prepuščati izvajalcu javne službe v posebnem zabojniku, vendar jih mora do prepustitve hraniti ločeno, tako da se ne mešajo z drugimi odpadki. V tem primeru mora izvajalec gospodarske javne službe zagotoviti ločeno zbiranje in prevze- manje kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada. V prehodnem obdobju do izpolnitve pogojev za vključitev storitve v standard ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Beltinci bo izvajalec GJS zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov Saubermacher-Komunala Murska Sobota d.o.o. storitev zagotavljal v vseh naseljih Občine Beltinci (razen naselja Beltinci, v katerem je odvoz bioloških odpadkov že sestavni del obstoječega standarda ravnanja s komunalnimi odpadki) na osnovi sklenjene Pogodbe o zbiranju in prevozu biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada s povzročiteljem odpadkov iz gospodinjstva. Organizirano zbiranje in prevoz biološko razgradljivih odpadkov bomo na ta na- čin začeli izvajati s 1.9.2011. Zabojnik za ločeno zbiranje bioloških odpadkov dobi povzročitelj v brezplačno uporabo. Odvoz bomo vršili štirinajstdnevno. Mesečna cena ravnanja z biološkimi odpadki za 120 l zabojnik znaša 2,0827 EUR in za 240 l zabojnik 4,0748 EUR. Cene vsebujejo 8,5% davek na dodano vrednost. Pogodbo ter zabojnik z urnikom in navodili za ločeno zbiranje bioloških odpadkov lahko prevzamete na sedežu podjetja Saubermacher - Komunala Murska Sobota d.o.o., Noršinska ulica 12, Murska Sobota, od ponedeljka do petka, med 7.00 in 15.00 uro. Dodatne informacije dobite tudi na telefonski številki 02/526-84-50. 22 x/ L\ 3. Piknik Severne ulice ni AJE"V^NE S JPNOST I/DRUŠT VA kr | ? V Dokležovju smo se krajani Severne ulice že tretjič zbrali na tradicionalnem pikniku naše ulice, ki je potekal na nogometnem igrišču v Dokležovju. Prijetnega druženja se je udeležilo čez 100 krajanov naše ulice, medse pa smo letos povabili tudi vse, ki izhajajo iz nje. Z odlično živo glasbo nas je za- baval g. Stanko Tivadar, piknik pa so nam z nekaj skladbami popestrili tudi tamburaši iz Beltinec. Za zabavo smo odigrali tudi nogometno tekmo med »domačimi« in »prišleki«, ki se je končala s prijateljskim rezultatom 3:3. Izbrali smo tudi novo »carico« ulice. To je po najstarejšem g.Jožetu in najmlaj- ši Sabini postala g.Vida, ki vsako leto poskrbi za nas z dobrotami iz krušne peči. Ob odlični hrani in pijači sta se druženje in zabava zavlekla pozno v noč. Matjaž Gyorek Krajani Severne ulice »na kupe«. DOŽIVETJE TIBETANSKE SVETE GLASBE IN PLESA V BELTINCIH Geše Losang Šerab v tradicionalnem tibetanskem kostumu. Društvo za spodbujanje mladinskih, raziskovalnih in ustvarjalnih dejavnosti Jarica je za vse tiste Pomurce, ki si težko privoščijo daljne pobege v svet in v drugačna obzorja, izkoristilo obisk budističnega meniha Geše Losang Šeraba (Nepal) v Sloveniji in v soboto, 11. junija 201,1 v Kulturnem domu Beltinci organiziralo prikaz tibetanske svete glasbe in plesa. Po prikazu delčka tibetanske kulture je sledilo še predavanje o preseganju negativnih čustev. Geše Losang Šerab je v tradicionalnih kostumih prikazal obredno petje (chanting), obredni ples čam (cham), Cod (chod) in grleno petje (throat chanting). Obredno petje (chanting) Tibetanska glasba odseva kulturno dediščino transhimalajskega območja in pogosto vključuje petje v tibetanšči-ni ali sanskrtu. Ti napevi so zapleteni, pogosto vključujejo recitacije svetih besedil, običajno pa jih izvajajo na festivalih, kakršen je Monlam Čenmo - Veliki festival molitve (...). Menihi izvajajo molitve z globokim glasom, imenovanim grleno petje. Grleno petje (throat chanting) (...) Ta oblika petja se močno razlikuje od običajnega, saj pevec s pomo- Mali rijtar - september 2011 DRUŠTVA \ A \ . \ čjo posebnih tehnik istočasno ustvarja dva ali več notnih glasov. Tibetanski menihi že več stoletij pojejo na ta način. Grleno petje je osupljiva, nepre-kosljiva izkušnja, ki osvetljuje možnosti človeškega glasu v povsem novi luči. Obredni ples čam (cham) Čam ali sveti ples je del mnogih tibetanskih festivalov. Pomen starodavnega plesa je večplasten, v osnovi pa ga lahko razumemo kot prakso očiščenja in preseganja negativnosti in ovir. (...) Ob spremljavi menihov, ki igrajo na tradicionalna tibetanska glasbila, plesalec čama izvaja slovesno zaporedje gibov, ki je prek ustnega izročila prehajalo z učitelja na učenca. Čam je medi- tacija v gibanju. Vsak gib ima pomen in ustvarja sveti prostor, v katerem se plesalec med predstavo osredotoča na določene centre in čakre. Čod (chod) Čod dobesedno pomeni preseka-nje. (...) Čod izvajajo vse tradicije tibetanskega budizma z namenom, da bi presekale človekov ego oziroma sebični um. V obredu praktikant uporablja edinstveno zbirko svetih in4strumen-tov in melodij v podporo notranji vizualizaciji in meditaciji. Božanska glasba, petje in poslušanje melodij imajo preobražajoče in zdravilne učinke. Povzeto po promocijski brošuri Kultura Tibeta, Prikaz tibetanske svete glasbe in plesa, junij 2011 Društvo za spodbujanje in aktivno promocijo mladinskih (ter drugih raziskovalnih dejavnosti, o. p. M. K.) - Jarica (nadalje Jari ca) je opredeljeno kot prostovoljno, neodvisno, spolno enakopravno, ideološko ter versko neopredeljeno, interdisciplinarno, okoljsko osveščeno in nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki spodbujajo raznovrstno raziskovalno dejavnost s poudarkom na promociji pridobljene vednosti v prakso (1. člen temeljnega akta Društva Jarica). Društvo Jarica Likovna kolonija Izak Lipovci 2011 Če je lansko leto Likovna kolonija Izak Lipovci postala polnoletna in nas prihodnje leto čaka jubilejna, dvajseta, se je morala zgoditi tudi letošnja, devetnajsta po vrsti. Beseda »zgoditi se« verjetno ni prava in verjetno se tega z eno samo besedo ne da povedati. Likovne kolonije v Lipovcih se ne dogajajo, se ne odvijajo ena za drugo, lipovske kolonije se ena z drugo, od prve do zadnje, prepletajo in ustvarjajo čudovito ljubiteljsko in umetniško sinergijo. Ena kolonija se ne konča po tednu dni druženja tiste prve julijske sobote ali nedelje, ko umetniki fizično zapustijo Lipovce in si organizatorji začasno malce oddahnejo in nova kolonija se ne prične zadnjo junijsko nedeljo naslednjega leta, ko se v Lipovcih pojavi kak nov umetnik, ki mogoče malce prostorsko zgubljen in skeptičen vpraša kakega domačina za domačijo Hoheger. Vmes se mora in se lahko zgodi veliko! Vmes so dogovarjanja, sestanki in je občni zbor. Vmes je priprava kataloga, opremljanje slik in priprava kolonijske razstave, številni prevozi ter selitev razstave v Zagorje in še kam drugam. Vmes je priprava razstave izla- ške kolonije in priprava drugih razstav v Beltincih. Vmes so formalna in neformalna druženja članov, so razgovori o potencialnih udeležencih. Vmes je težko iskanje sponzorjev in donatorjev. Vmes so prijave na javne razpise. Vmes je nabava opreme in ostalega potrebnega... In kako je potekal letos teden lipovske kolonije? Po nekaj dneh priprav prizorišča, nabave in logistike, dogovorov in idej so nas v nedeljo popoldan prvi umetniki počastili s svojim prihodom. Kasneje smo organizatorji in umetniki skupaj obiskali grob ustanovitelja kolonije, Izidorja Horvat Izaka, položili cvetlični aranžma in prižgali svečo. V nadaljevanju smo v beltinskem gradu, zdaj že tradicionalno, odprli razstavo del iz lanske slikarske kolonije Izlake - Zagorje. Gre za izmenjalne razstave dveh priznanih slovenskih kolonij; umetniška dela iz lanske lipovske kolonije so bila istočasno razstavljena v Galeriji Medija Zagorje. Razstavo je odprl umetnostni zgodovinar mag. Franc Obal, za glasbeni vložek pa je poskrbel naš rojak, zdaj domačin v Zagorju, Vlado Poredoš, ki je z avtorsko skladbo Pe- sem za Izaka, obudil spomine na ustanovitelja lipovske kolonije. Sledila je skupna večerja in spoznavni večer na domačiji Hoheger, ki je že dolga leta center dogajanja, za kar gre domačinoma Pepci in Tomažu res velika zahvala. Po ponedeljkovem spoznavanju in nekaj skupnih obrokih nam je zvečer umetniški fotograf in mednarodni mojster fotografije, sicer že tudi udeleženec lipovske kolonije, Branimir Ri-tonja iz Maribora, skozi s čudovitimi fotografijami obogateno predavanje razkril nekaj skrivnosti in predvsem temeljne osnove fotografije. V torek dopoldan je stalni strokovni sodelavec naše kolonije, mag. Franc Obal, na svojo pobudo za omizjem skozi prijeten razgovor prisotnim umetnikom in članom društva predstavil delo in pomen dveh lipovskih slikarjev, Karla Jakoba in Izidorja Horvata- Izaka. V nadaljevanju pa so si na njegovo pobudo vsi na lipovskem pokopališču ogledali še kip matere Karla Jakoba in keramični mozaik z motivom »Matere z Jezusom«, tudi prisotne avtorice kiparke Alenke Viceljo, ki krasi novo lipovsko mrliško vežico. Sledil pa je še obisk domačije Jakob - Smo- 24 diš, kjer ohranjajo dolgoletno tradicijo pletenja izdelkov iz slame. Ob res nazorni demonstraciji so nekateri tudi sami poskusili izdelati najpreprostejše, osnovne slamnate elemente. V bližini kapele sv Petra in Pavla so si ogledali tudi spominski park s postavljenimi kipi Izaku in Jakobu. V sredo dopoldan so si prizorišče kolonije ogledali tudi malčki iz vrtca Slamica Lipovci. Pozneje so v prijetnem ambientu gozdička za domačijo Luk ob strokovnih nasvetih slikarja Zmaga Kovača in njihovih vzgojiteljic tudi sami likovno ustvarjali. Verjetno so preživeli lep dopoldan, malce drugačen od drugih. Pozneje se je skupina umetnikov mimo programa na lastno pobudo, ob spremstvu organizatorjev, odpravila v Lendavo, v tamkajšnjo Galerijo Muzej. Tam sta jih sprejela direktor Franc Gerič in kustos Dubravko Baumgartner, tudi že nekajkratni udeleženec lipovske kolonije. Razkazali so jim nekaj čudovitih stalnih zbirk, glavni namen obiska pa je bil seveda ogled odmevne razstave »Shunga - Erotika v japonski umetnosti«, o kateri je bilo pozneje med njimi podanih veliko mnenj, razprav in polemik. Zvečer se je, prav tako mimo programa, kar je za lipovsko kolonijo značilno, spontano zgodil še eden od glasbenih večerov. Alen s harmoniko in Luka s kitaro sta najprej vsak solo ogrela prisotne, kasneje še skupaj odšpilala kar nekaj komadov različnih zvrsti. Pozneje, ko je udeleženec Anton Buzeti od nekod potegnil še svojo kitaro, je sveže ustanovljen trio »Prvič skupaj« odigral številne zabavne, zabavljaške, ljudske in narodne klasike vseh žanrov od tu in tam. S kitarskimi in vokalnimi vložki sta se poizkusila tudi domačin Lujz in Marek, udeleženec iz Poljske, katerega nekaj komadov v njegovem jeziku je bilo dosti več, kot le popestritev večera. Tradicionalni pohod po Izakovi poti je vedno nekaj posebnega. Čeprav je cilj oz. bolje povedano vmesni cilj, to je lovska hiša v Jelenščeku, vedno enak, sta načrt poti in izvedba vedno drugačna; odvisna od vremenski razmer, njivskega kolobarja, sestave pohodnikov in trenutnega razpoloženja priložnostno izbranega vodiča. A v Je-lenšček se pride vedno. Z nekaj težavami je to uspelo tudi kolesarki, ki se je tja odpravila s kolesom iz Murske Sobote. Na poti do Jelenščeka nam je Dario Cortese, poznani publicist, avtor knjig, član in prijatelj društva, razkril nekaj skrivnosti o užitnih divjih rastlinah. Na poljih, jasah in v gozdičkih so pohodniki spoznali in nabrali številne divje rastline in plevele, za katere so vsi mislili, da so samo nadloga kmetom, so pa lahko prav užiten dodatek klasični prehrani, po njegovem mnenju celo njen nadomestek. So pa pohodniki spoznali tudi »langaš« in »pajani kruj«. Ura povratka ni bila vnaprej planirana, so pa imeli pohodniki precejšnjo srečo, saj so se takoj po vrnitvi v bazo pri Pepci oblaki kar močno razbreme- nili mokre težnosti. Za nov, neplani-ran, a nekako pričakovan glasbeni večer je tokrat poskrbel udeleženec Nejč Slapar. Na harmoniki je izvedel nekaj improviziranih priredb kancon, šansonov in klasik ter vmes še kakšno svojo skladbo in navdušil prisotne. Za tiste najbolj vztrajne pa je ob bolj pozni uri sledil še nepričakovani dodatek in to zopet na harmoniki. Zanj je poskrbel profesor harmonike Matej, prijatelj in kolega nekaterih članov društva. Na posebno željo le-teh pa tokrat ni izvajal klasike, ampak se je gibal v bolj zabavnih in narodno zabavnih vodah, kar je bilo poznovečernemu vzdušju bolj primerno. V petek je domačijo Hoheger obiskalo kar nekaj novinarskih ekip, kar dokazuje, da je dogodek opazila tudi širša javnost. To si organizatorji vsekakor tudi zaslužijo. Zvečer so bile v Galeriji na gumli na ogled postavljene fotografije, prispele na fotografski natečaj. Domačini in ostali so si z zanimanjem ogledali stare fotografije iz lipovskih arhivov ter nekaj svežih posnetkov Lipovec in Lipovčarjev. Dogodek so s svojim nastopom obogatili mladi folklornikii Kulturnega društva Marko iz Beltinec, ki so poleg plesa prikazali tudi nove folklorne noše, narejene skozi strokovne raziskave in ki predstavljajo oblačilno dediščino Prekmurja iz začetka 20. stoletja. V soboto dopoldan so si nekateri gostje zaželeli videti še murske mrtvice. Le-te so tam nekje v bližini Kota ob pomoči organizatorjev tudi našli, si jih ogledali in fotografirali. Deležni so bili tudi lagodne in za njih zelo zanimive vožnje z brodom čez reko Muro. Popoldan pa so umetniki, ki so med drugim seveda tudi ustvarjali, prinesli svoja sveža dela in jih izobesili po stenah že omenjene Galerije na gumli, kjer so si jih lahko številni obiskovalci ogledali in pokomentirali. Za priložnostni glasbeni program sta poskrbela Luka in Tina iz Art Music Orchesta. Predstavila se je tudi mlada violinistka Nicol. Za vse pa je mojster Roman v kotlu sku- Med umetniki in organizatorji v Lipovcih je vedno prijetno razpoloženje. 25 DRUŠTVA \ A \ . \ hal tradicionalni bograč. V nedeljo se je s proščenjskim kosilom in z odhodom še zadnjih gostov kolonija končala in organizatorji so si lahko oddahnili. Skozi celotno kolonijo je v bazi pri Pepci skorajda nepretrgoma delovala domača kuhinja, ki ji je poveljevala kar predsednica društva- Jožica ob pomoči brata Tomaža. Sta pa imela ves čas tudi pomoč marljivih drugih članov društva in sosedov. Za strežbo na nivoju je, tako kot vedno, poskrbel Jože, človek z dolgoletnimi, bogatimi izkušnjami iz gostinstva. Kuhinja in strežba je bila s strani udeležencev in drugih obiskovalcev deležna samih pohval in tudi to je eden od segmentov, po katerem si bodo kolonijo zagotovo zapomnili. In kdo so bili letošnji udeleženci, zaradi katerih se kolonija tudi odvija? Kiparka Alenka Viceljo iz Portoroža je bila udeleženka že lansko leto, pa tudi vmes jo pot kdaj zanese v naše kraje, zato je v Lipovcih že kar domača. Letos je stanovala pri družini Luk. Prav tako znanka iz ene od prejšnjih kolonij je tudi Ljubljančanka Milena Gregorčič, ki je stanovala pri Mariji Sraka. Tam je prespala tudi druga Ljubljančanka Vesna Čadež, ki se je sicer v koloniji zadržala le dva dni. Zmago Kovač iz Kamnice je človek, ki živi z naravo, zato si je svoj začasen apartma v obliki šotora in atelje postavil v bližnjem gozdičku Čreta. Tudi on se rad vrača v Lipovce. Študentka Janja Jozelj je stanovala doma v Sebeborcih, je pa v času kolonije imela še neke obveznosti na fakulteti in jih tudi uspešno opravila. Tipičen Italijan Roberto Micol je bival pri družini Sraka, si je pa v tednu dni v lastni režiji ogledal dobršen del Prekmurja. Mariborčanka Irena Gajser, novoizvoljena predsednica društva tamkajšnjih likovnih umetnikov, je stanovala pri družini Jona. Kranjčan Nejč Slapar, ki je novi predsednik združenja slovenskih likovnih umetnikov, je stanoval pri sosedu Bojanu Ko-heku. Ljubljančan Tone Seifert je po lastni želji stanoval in ustvarjal nekje pri znancih v dobrovniških goricah. Karikaturist Anton Buzeti iz Bakovec se je koloniji priključil z nekajdnevno zamudo, sicer poln svežih vtisov iz Mostarja, kjer se je udeležil festivala karikature in satire. Iz daljnih krajev osrednje Poljske pa sta v Lipovce prispela Stanislav Stach in Marek Andala. Stanovala sta pri družini Pivar in v njihovi garaži imela tudi začasen atelje. Izredno vedra, komunikativna in vedno dobre volje sta z lahkoto premagala jezikovne bariere in zelo popestrila letošnjo kolonijo. Strokovne zadeve v zvezi s kolonijo je tudi tokrat, letos sicer z malo manj fizične prisotnosti in ne kot aktivni udeleženec kolonije, opravljal umetniški vodja kolonije Peter Vernik, umetnik z najdaljšim stažem v lipovski koloniji. Jeseni, točneje 4. novembra, bo društvo v gradu Beltinci pripravilo razstavo v koloniji nastalih del, kjer si jih bo lahko ogledala tudi širša javnost. Ob tej priložnosti bo izdan tudi spremljajoči katalog s podatki o avtorjih in reprodukcijami nastalih del. V društvu pa že razmišljajo o naslednji, dvajseti koloniji. - JoP - Poročilo o izvedbi 41. Mednarodnega folklornega festivala Beltinci Letošnji Mednarodni folklorni festival Beltinci smo v resnici začeli pripravljati takoj po koncu lanskega, saj smo v spremljevalni program zastavili setev žita, žetev le tega v času festivala in mlatitev na stari način. Žetev smo ročno opravili 16.7. 2011, skupaj z društvom ljubiteljev starih koles Dimek , Društvom ljubiteljev stare tehnike iz Beltinec, Turističnim društvom Beltinci in Prostovoljnim gasilskim društvom Beltinci ter z nekaj posamezniki iz Lipovec in Gančan. Žito smo »sklali » v križe na njivi in ga pustili, da se je sušilo dva tedna. Potem smo ga odpeljali na domačijo Ivana Zadravca - Vaneka na gumno, od koder smo ga s konjsko vprego od- Plesalci KUD Beltinci na nedeljskem nastopu. ■ v JI v vp >, m 1 t v ¿Hn&vSh ■1 E - 26 Mali rijtar - septe mber 2011 W + 1 rt 1. w ™AKk uJ 1 P Vil at * * li' H/F Mi- r ¿M X / \ \ peljali k »mašini« na grajsko dvorišče, kjer je stala mlatilnica in kjer smo mla-čev tudi opravili. Slamo smo po starem »zvlačili » v dvojicah k »palejru«, ki je določil mesto, kjer smo jo predali moškim, ki so delali »oslico« iz slame. Za zanimivost so poskrbeli gledalci, ki so v »oslico “ vrgli gledalko in jo prekrili s slamo.To je stari običaj, ki je tudi tokrat poskrbel za malo zabave med delom. Mlačev smo srečno pripeljali do konca in opravili tudi dobro pogostitev, za katero je poskrbel predsednik Društva ljubiteljev stare tehnike Beltinci, Vanek Zadravec. »Ajnlegar » je bil Ciril Sečkarl, ki je na koncu tudi poskrbel, da je žito odpeljal k lastniku Marku Vorošu. Ta spremljevalni program letošnjega festivala je bil res izredno zanimiv, saj se na tak način v Beltincih ni “mlatilo” že skoraj trideset let. Starejšim gledalcem smo obudili spomine na mladost, mlajšim pa prikazali opravilo mlačve za nove spomine. Hvala vsem sodelujočim pri vseh opravilih, posebno zahvaloipa izrekam Štefanu Zadravcu iz Lipe za prevoz snopja. Četrtek, 28. 7. 2011 41. Mednarodni folklorni festival je potekal v dneh od 28.7. do 31.7.2011. Program smo izvajali po predvidenem sporedu, ki smo ga ob pomoči JSKD in ge. Jasne Vidakovič pripravili z našim strokovnim vodstvom. Tako smo imeli v četrtek, 28.7.2011, svečano otvoritev festivala s kulturnim programom, v katerem so sodelovale Ljudske pevke Zveze Slovencev na Madžarskem iz Monoštra in Tamburaška skupina KUD Beltinci s pevci. Četrtek je vedno v znamenju otvoritve razstave in tako je bilo tudi tokrat, ko smo pripravili avtorsko razstavo »Skrinjice« zbiratelja Dušana Rešeka, našega rojaka, ki že celo življenje zbira našo kulturno dediščino in jo tako ohranja za naše zanamce. Postavitev razstave smo pripravljali skupaj s Pokrajinskim muzejem M. Sobota. Primerke je izmed 700 skrinjic izbral avtor sam, na žalost pa nismo imeli dovolj informacij o izvoru, saj so skrinjice plod dolgoletnega zbiranja in kupovanja po različnih sejmih vzhodne in zahodne Evrope. Sama vrednost se nam je zdela v tem, da je bilo v vsako skrinjico vloženega ogromno dela, saj so bile nekatere zelo lepo izrezljane in obogatene z intarzijami iz različnih materialov. Razstavo je smiselno postavil naš član dr. Nikolaj SZEPESY in prispeval tudi svoj eksponat stare skrinje, eno starejšo skrinjo pa je prispeval Demko Mecilovšek iz M. Sobote. Razstava je bila odprta dva tedna, saj jo je dopolnjevala še Filatelistična razstava znamk in razglednic s folklorno tematiko, ki jo je pripravilo Filatelistično društvo KLASJE Beltinci. Obe razstavi sta bili dobro obiskani in medijsko podprti. Petek, 29.7.2011 Oder FF je v petek že tradicionalno namenjen tujim folklornim skupinam, letos pa je bil predviden Večer manjšinskih folklornih skupin, delujočih v Sloveniji. Na žalost je večina izbranih skupin nastop v zadnjem trenutku odpovedala, tako da smo se znašli v težkem položaju, saj so nam večer tuje folklore reševali naši povabljeni gostje iz Beograda. V programu je sodelovala izbrana Folklorna sekcija Hrvatskoga kultur-noga društva Pomurje iz Lendave. Prikazali so nam pravo ljudsko izročilo Medžimurja, kar nam je bilo zelo všeč, saj nam ta glasba in ples nista neznanka. Plesno in pevsko izročilo iz Medži-murja nam je obudilo lepe spomine, saj je sodelovanje naših ljudi z obeh bregov reke Mure vedno prisrčno in prijateljsko. Tudi gostje iz Beograda so nam prikazali svoje pevsko izročilo in odplesali plese različnih pokrajin Srbije. Skupi- na je bila mlada in po naših nestrokovnih ocenah dobra, čeprav so nam strokovnjaki podali svoje videnje nastopa. Gledalci so uživali in nastopajoče nagradili z dolgim in močnim aplavzom Ob petkih se v spremlajočem programu začenjajo tudi razne delavnice. Tako so z delom začele pevke in pevci iz različnih folklornih in pevskih skupin, prav tako so zaživeli glasbeniki s svojo delavnico. Delavnice so potekale pod vodstvom ge. Adrijane Gaberščik in ge.Vesne Sever ter prof. Tomaža Ra-ucha. Ta dan smo začeli tudi z delavnico izdelovanja izdelkov iz gline pod vodstvom prof. Izidorja Zadravca. Imeli smo lep večer in precej obiskovalcev, sledilo pa je prijetno druženje po izvedenem kulturnem programu. Sobota, 30.7.2011 Na prireditvenem prostoru festivala v parku so si dogodki sledili skozi cel dan. Tako smo imeli ob deseti uri otvoritev razstave starih kmetijskih strojev in traktorjev, ki jo je pripravil Klub ljubiteljev stare kmetijske tehnike Pomurja. Na razstavo so pripeljali zelo staro mehanizacijo in traktor, ki je bil za potrebe obdelovanja polja v lasti gofice Zichy pripeljan iz Amerike leta 1936. Na prizorišče razstave smo postavili mlatilnico na traktorski pogon in s konjsko vprego pripeljali na mlačev snopje žita. Vse delo smo opravili ročno- vlačenje slame, nošenje plev in drobne slame »vumeti«. Skupina mož je delala kopico, »oslico« iz slame, tako da smo iz pozabe potegnili še en običaj, kar je popestrilo naše festivalsko dogajanje. Ob 16. uri smo pričeli s posebnim dogodkom, poroko na stari prekmurski način . Dve kočiji s konji sta pripeljali svate po nevesto, vendar je moral ženin, preden je našel izvoljenko, plačati na šrangi kar zajetno vsoto denarja, potem pa so ga pred nevestino hišo DRUSTVA DRUŠTVA \ A \ . \ čakala še določena opravila - od ročnega žaganja lesa, okopavanja vrta, luščenja koruze, sekanja drv itd. Končno je našel svojo izbranko in skupaj s svati sta vzela slovo od staršev in družine ter »šla k zdavanji«. Člani KUD Beltinci so predstavili še odrsko postavitev«beltinskega gostu-vanja«. Priredbo beltinskega gostuvanja je zapisal pok. Boris Žalik, člani KUD Beltinci pa so ga ob pomoči krajevnih skupnosti in ljudskih pevk dobro predstavili. Sledil je močan naliv in bili smo v skrbeh za izvedbo etno večera pod naslovom »NAŠE PESMI - NAŠE VIŽE OD ZVOKA K SOZVOČJU«, ki ga je na naš oder pripeljala gospa Jasna Vidakovič. Koncert Kulturno etnomuzi-kološkega društva FOLK SLOVENIJA je bil posvečen 15 -letnici društva in 20 -letnici samostojne Slovenije. Kljub slabi vremenski prognozi smo usposobili oder in klopi za obiskovalce in doživeli nepozaben, čaroben večer, prepojen s prelepo glasbo in čudovitimi glasovi mnogih pevk skupine CINTARE, moške pevske skupine LA PORPORELA, moške pevske skupine KERLCI, MARKO BANDE IN pevke BOGDANE HERMAN, krasne pevke LASANTHI MANARANJA-NIE KALINGA DONA in TOMAŽA PODOBNIKARjA s pojočo žago. Zaradi bolezni in drugih neodložljivih zadev so nastop odpovedali Bratje Olip iz avstrijske Koroške, so nam pa zapele koroške pesmi pevke skupine CINTARE. Tako smo uspešno zaključili še en ETNO VEČER našega festivala. LE PLESAT ME PELJI Nedelja, 31.7. 2011 Kakor vsako leto je tudi letos izbor nastopajočih opravila ekipa selektorjev JSKD po celi Sloveniji, zato so se na našem odru predstavile folklorne skupine, ki so bile izbrane na področnih revijah. Letos sta bila selektorja za prvi del državne revije ga. Neva Trampuž in g. Brane Šmid. Izbrane skupine so na oder prinesle veliko svežine. Vsakoletno povorko so popestrili naši prijatelji Dimeki, novost pa je bila pihalna godba Kulturnega društva Skala Kubed, ki je dala festivalu posebno svečan prizvok. Tudi domači »pozvačin« je dobro opravil svojo vlogo in spored se je lahko začel. Letošnji slavnostni govornik je bil domači župan ,dr. Matej Gomboši, ki je v svojem govoru pozdravil vse vabljene goste, vse nastopajoče in nam vsem zaželel obilo užitkov ob spremljanju programa. Domačina folklorna skupina je s spletom prekmurskih plesov povedla množico obiskovalcev v prijetno dogajanje na odru. Za njimi so se predstavili naši sosedje iz Porabja, in sicer folklorna skupina iz Gornjega Senika s spletom po-rabskih plesov. Sledil je nastop Folklorne skupine Leščeček, članov KUD-a Slavka Osterca iz Veržeja. Prikazali so nam splet prleških plesov, povezanih s parodijo na račun Veržencev »Bika na turen«. Folklorna skupina Gartrož iz Nove Gorice je prikazala zanimiv prikaz dela kovačev s lepozvočnim pritrkavanjem kovaškega nakovala in kladiva. Folklorna skupina KD Jakob Sket iz Mestinja je v novih oblačilih, ki niso »strogo« folklorna, prikazala svoje plese v sodobnejši preobleki. Zanimivo, nekaj novega na našem odru. KUD Oton Župančič iz Artič nam je s svojo folklorno skupino prikazal dolenjske plese, lepe noše in lepo izveden program. Tudi plesalci folklorne skupine KUD-a Franc Ilec Loka Rošnja so s svojo postavitvijo prinesli nekaj novega na naš oder. Plesalci Folklorne skupine Skala iz Kubeda so bili ob spremljavi pihalne godbe nekaj posebnega in lepega na našem odru, saj je ta glasba bila vedno nekaj svečanega, veličastnega in je človeka ponesla v neko posebno stanje, folklorna skupina pa je v sozvočju z glasbo samo še dopolnila te občutke. Na koncu so se nam predstavili še posebni gostje festivala, plesalci iz Beograda, ki so s svojo mladostjo in dobro uigrano skupino predstavili bunje-vačke plese in pesmi. Po končanem plesnem delu so vse skupine odplesale še zaključni ples, kar daje vsakemu zaključku festivala poseben čar. Sledila je podelitev zahval za sodelovanje in spominskih daril - letos so bile to TEPSIJE, ki jih je izdelalo društvo TEPSIJA iz Lendave, ki vsako leto na našem festivalu izvaja delavnice za izdelovanje izdelkov iz gline. Letošnje državno srečanje je počastil tudi direktor JSKD, mag. IGOR TERŠAR, in nam namenil nekaj prijaznih besed in pohval. Iz rok prof. Mirka Ramovša pa je Valerija Žalig prejela visoko priznanje: MAROLTOVO PLAKETO za življenjsko delo. Folklorni festival ni ostal neopažen tudi v vseh medijih.Tako je Televizija Slovenija bila letos prisotna na prireditvi dva dni in je v udarnih terminih predvajala dvakrat po štiri minute reportaže o dogajanju na našem festivalu. Prav tako so lokalne TV postaje predvajale celoten program v več terminih. Še vreme nam je bilo naklonjeno zadnji dan festivala. Hvala vam za vso pomoč in svetovanje. Zapisala Lizika Zadravec 28 v/ \ - DRUŠTVA lil^U Gostovanje folklorne skupine KUD Beltinci na Mednarodnem folklornem festivalu v Dakovu Na povabilo organizatorja Mednarodnega festivala DAKOVAČKI VE-ZOVI, smo se na upravnem odboru KUD-a odločili, da se bomo tega velikega festivala, ki je druga največja prireditev na prostoru nekdanje skupne domovine Jugoslavije, udeležili. Na pot smo se odpravili v soboto, 3.julija, ob 5. uri zjutraj in se polni pričakovanja podali dogodivščinam naproti. Bili smo dobra družba, saj nas je s svojo izredno energijo in veselostjo zabaval naš neuničljivi Danilo in njegovi muzikantje. Med potjo smo se ustavili pri naši rojakinji Anici Sreš iz Bratonec, ki živi na Havškem, kjer so nas pogostili z dobro kavo in pecivom, najpomembnejše pa je bilo veselje ob srečanju z našo Anico. Pot smo nadaljevali do Kopačkega rita, kjer smo se popeljali z ladjico na ogled po neokrnjeni naravi. Na žalost je hrup ladjic pokvaril pristnost narave, čeprav so čaplje stoično prenašale hrup in vsiljivce. Pot nas je vodila naprej v mesto Da-kovo, kjer smo dobili informacijo, da nas pričakujejo v prijetni vasici blizu mesta, kjer so dobili prenočišče mladi plesalci. Vas je naseljena s Slovaškimi prebivalci, saj so prav letos praznovali 130 obletnico nastanka vasi Josipovac. Bili smo toplo sprejeti in po krajšem počitku smo se odpravili nazaj v Dakovo, kjer je del skupine nastopajočih tudi prenočil. Sledil je nastop na velikem odru, v programu MEDNARODNA SMOTRA FOLKLORA. Nastopilo je veliko skupin iz raznih koncev sveta, med drugim tudi iz Avstralije in Kanade. Samo prizorišče je izredno prijetno v obliki amfiteatra, sicer pa podobno našemu prizorišču v parku. Drugi dan zgodaj zjutraj pa se je pričela svečana povorka 50 sodelujočih skupin po celem mestu mimo prelepe katedrale, kjer je bila svečana loža in pred katero je vsaka skupina predstavila en ples. Mi smo zaplesali sotiš potem pa nadaljevali sprevod nazaj v prelepi park, kjer smo zopet nastopili v mednarodnem programu. Svoje delo smo dobro opravili in malce utrujeni sprejeli povabilo na piknik v vasi Josipovac, kjer so nam prijazni domačini pripravili odlično kosilo. Vse so pripravile pridne članice njihovega kulturnega društva. Tu smo si izmenjali tudi darila, zanimivo je bilo, ko so nam predstavili simbol njihove vasi, sekirico, saj so morali predniki vso površino najprej izkrčiti, preden so postavili vas. Simboliko smo našli v naši pozvačinski sekirici, ki je zaščitni znak našega festivala. Po prijetnem druženju smo se odpravili proti domu, kamor smo srečno prispeli zadovoljni po opravljenem gostovanju. KUD Beltinci Lizika Zadravec DRUŠTVA ■iA \ , \ DPM Beltinci - večer Angole V Društvu prijateljev mladine Beltinci se nam je 19.08.2011 predstavil študent Hieronim Belak s potopisnim predavanjem Angola. Popeljal nas je v svet Afrike, kjer je leta 2008 mesec dni sodeloval kot prostovoljec v Bengueli, v drugem največjem mestu države Angole. V Bengueli je deloval v šolskem centru, kjer se je ukvarjal z otroki: preživljal čas z njimi z različnimi igrami, s poučevanjem šolskega sistema, skrbel za higieno, jih hranil ... in jih tako za nekaj ur zamotil vstran od njihovega vsakdanjega življenja. Povedal nam je, da najrevnejši sloji prebivalstva sploh nimajo potnega lista, da bi odšli v svet (v drugo državo). Mlado dekle iz šolskega centra se je v Hieronima »zaljubila«, da bi lahko potovala po svetu in zapustila državo, saj je predvidevala, da je bogat, ker je belec. Zgodbe in slike s predavanja so se nam vtisnila v spomin in v srca. Kljub žalostnim zgodbam pa nam je pokazal veselo plat države: koliko tamkajšnjim ljudem pomeni prijazna beseda, nasmeh in veseli družabni večeri ter plesi. Narava jih je naučila, da si z različnimi spretnostmi znajo pripraviti več vrst hrane iz preprostih dobrin. Potopisno predavanje je trajalo slabo uro, spoznali pa smo državo Angolo - peščico bogatih in epidemijo revnih. Septembra se že veselimo potopisnega predavanja Maroko naše občanke Barbare Mlinarič. Zahvala Hieronimu Belaku za zanimivo predavanje in predstavitev različnih rekvizitov iz Angole. V imenu društva :«Hvala Roni!« in čudovito leto v Kanadi. Kaja Cigan, DPM Beltinci Predstavitev rekvizitov. Foto: Martina Perdigal Kuharjevi dnevi: spominsko srečanje na pokojnega rojaka Bratonec, Štefana Kuharja Kulturno društvo Štefan Kuhar Bratonci priredi vsako leto spominsko srečanje s sveto mašo za našega pokojnega vaščana, zbiratelja ljudskega izročila ter izjemnega ljubitelja slovenske besede. Števan Kuhar se je rodil 30 julija 1882 (Kalendar 1916 navaja., da 29. julija) katoliškim staršem v Bratoncih v beltinski župniji kot četrti otrok (imel je štiri brate in štiri sestre). Po končani šoli, ki jo je obiskoval v Beltincih, se je učil krojaštva (prekmursko:saborije) do svojega sedemnajstega leta. Po letu 1898 ga je njegov rojak in prijatelj, tri leta mlajši Mihael Sreš, ki je takrat že končal prvi razred meščanske šole v Lendavi, nagovoril, da se je tudi Kuhar vpisal v prvi razred meščanske šole. Takrat je bil že izučen krojaški pomočnik. S Srešem sta skupaj stanovala v Lendavskih goricah pri Števanecu, priseljencu iz Lipovec. V tistem času se je več družin iz beltinske župnije preselilo v Lendavske »gore«, kjer so imeli gorice kmetje iz bližnjih dolinskih vasi, iz turniške in črenšovske župnije. Sreš se je pozneje spominjal, da je Šte-vanec znal mnogo prekmurskih povesti in pripovedk, ki jima jih je večkrat pozno v noč pripovedoval, ker sta ga z zanimanjem poslušala. To pripovedo- vanje je Kuharja pozneje spodbudilo, da jih je tudi sam začel zbirati in spraševati po njih v svoji domači vasi, pa tudi zapisovati. Ker sta Sreš in Kuhar nameravala šolanje nadaljevati na gimnaziji, kjer je bilo potrebno znanje latinščine, sta se učila zasebno pri ravnatelju šole. Ravnatelj je Kuharja vzljubil in ga tudi pozneje spodbujal pri nadaljnjem delu. Da bi Kuhar nadomestil izgubljena leta, je po prvem razredu čez počitnice ostal v Lendavi in se pripravljal na izpit za drugi letnik, ki ga je uspešno opravil jeseni , se tako vpisal v tretji letnik ter postal Srešev sošolec. V na- 30 X / \ \ DRUŠTVA slednjih počitnicah se je pripravil tudi za izpit čez četrti letnik.Tako je v dveh letih (1898-1900) končal štiri razrede lendavske meščanske šole in se jeseni 1900 vpisal v višjo gimnazijo v Veliki Kaniži (madž.Nagykanizsa). Leta 1904 je končal gimnazijo. Še preden pa je redno začel študirati na somboteljskem bogoslovju, je naredil usodni korak v svojem življenju.:v enaindvajsetem letu starosti se je peš odpravil na nabor iz Kaniže v Lendavo. Od dežja premočen in premražen se je hudo prehladil in zbolel za jetiko. Bolezen je močno napredovala, tako da je moral bogoslovje opustiti. Še pred božičem, verjetno 1905, se je vrnil domov, kjer se je zdravil še naprej. Bolezen je trajala skoraj 11 let in dokler je še zmogel, je obiskoval prekmurske kraje, zapisoval ljudsko izročilo in preučeval jezik Prekmurcev. Kalendar 1916 piše: »Z ednov rokov se je brano smrti, z drugov je pa pero dr-žao in pisao.« Prav v času svoje bolezni je največ ustvaril za prekmursko ljudsko slovstvo. Aktivno se je povezoval z ljudmi, ki so se ukvarjali s slovenskimi narečji in jezikom nasploh in veliko tudi prevajal. Bil je razgledan mož, saj je poleg madžarščine obvladal tudi nemški jezik. Po končani žetvi (kot piše Kalendar 1916) 1915 je smrt požela tudi zbiratelja ljudskega blaga Šte-vana Kuharja. Umrl je na rokah svoje matere 24.septembra 1915. Pokopan je bil v nedeljo, 26.septembra, na braton-skem pokopališču. Ob petdeseti letnici njegovega rojstva so mu njegovi prijatelji postavili spomenik, ki je nastal po zamisli arhitekta Jožeta Plečnika in še danes stoji kot kulturna dediščina na pokopališču. Števan Kuhar je bil narodno zelo zaveden. V rokopisu je zapustil še precej neobjavljenih zbranih del in pisem. Veliko od tega so domači po njegovi smrti odnesli v Črenšovce uredniku Novin Jožefu Kleklu, ki jih je hranil. Kam so med vojno izginili, ni znano. S ponosom se spominjamo našega rojaka, zato vsako leto obeležimo spominsko srečanje s sveto mašo in s kratkim kulturnim programom našega društva, ki po njem nosi tudi ime Kulturno društvo Števan Kuhar Bratonci. Kulturno umetniško društvo ŠTEVAN KUHAR Bratonci Opravljena dela in aktivnosti Gasilske Zveze Beltinci Spoštovane občanke in občani! V GZ Beltinci si vseskozi prizadevamo za dobro sodelovanje med gasilci, kakor tudi občankami in občani, kajti zavedamo se, da le to lahko pripomore k dobri preventivi in visoki požarni varnosti ter čim bolje izvedenim intervencijam, kar je prav gotovo osnova dela v gasilski organizaciji. V prvih osmih mesecih letošnjega leta smo gasilci v GZ Beltinci dali največji poudarek izobraževanju operativnega kadra ter nabavi zaščitne opreme za gasilca operativca. Že v zimskih mesecih smo izvedli izobraževalna tečaja, in sicer nadaljevalni tečaj za gasilca ter tečaj za vodjo skupine. Prav tako smo v spomladanskih mesecih opravljali tečaj za varno delo z motorno žago za gasilce reševalce ob takšnih ali drugačnih intervencijah. Ob že omenjenem izobraževanju so nekateri gasilci operativci opravili še zdravniške preglede, saj dajemo tudi temu področju velik poudarek, ker se zavedamo, da samo zdrav gasilec operativec lahko učinko- vito opravlja zahtevna dela in naloge ob intervencijah, ne nazadnje pa nam to narekuje tudi zakonodaja. Vsa društva so v mesecu maju pridno vadila ter se pripravljala na pregled in ocenjevanje društva, kajti to je neke vrste generalka za tekmovanje GZ Beltinci, ki je bilo v letošnjem letu organizirano skupaj z PGD Lipa ter KS Lipa, katerim se tudi zahvaljuje- mo za dobro organizacijo tekmovanje. Na tem tekmovanju je bilo prisotnih 37 tekmovalnih ekip iz Občine Beltinci in Odranci, kar je seveda največ do sedaj. Ker je dvajset ekip na tem tekmovanju doseglo zelo dobre rezultate, so se uvrstile na regijska tekmovanja, ki bodo letos v Črenšovcih za članske ekipe in katerega organizator je PGD Žižki, in mladinsko tekmovanje, ki bo Zbor gasilcev pred tekmovanjem GZ Beltinci - Lipa 2011 DRUŠTVA NA \ . \ v Serdici v organizaciji GZ Rogašovci. Zbor gasilcev pred tekmovanjem GZ Beltinci - Lipa 2011 Kot je bilo že rečeno, v GZ Beltinci dajemo največji poudarek področju zaščite gasilca operativca, saj smo v letošnjem letu kupili osebno zaščitno opremo za gasilca operativca ter jo razdelili vsem PGD-jem naše gasilske zveze. Ostalo zaščitno in reševalno opremo skupaj z gasilskimi društvi tudi redno vzdržujemo in nabavljamo po planu, ki je bil sprejet na skupščini GZ Beltinci. Poleg tega bomo v letošnjem letu sofinancirali tudi dvižna garažna vrata na gasilskih domovih v Ižakovcih in Dokležovju. Sofinanciranje društva je odvisno od tega, v katero kategorijo le-to spada, oziroma ga predpisuje sprejeti Pravilnik o financiranju gasilske dejavnosti GZ Beltinci. Tukaj naj omenim, da tudi v GZ Beltinci sledimo raznim razpisom in z veseljem lahko povemo, da smo v letošnjem letu uspeli na vseh razpisih za sofinanciranje s strani države. Ker je naše osrednje društvo PGD Beltinci letos praznovalo 130 let obstoja, smo se v GZ Beltinci odločili, da ob tej priložnosti tudi blagoslovimo in predamo svojemu namenu novo poveljniško vozilo GZ Beltinci, ki bo prispevalo k večji preventivi in bolj uspešnim intervencijam. Žal pa v GZ Beltinci ugotavljamo, da se mnogi občani in občanke še ne zavedajo, kaj pomeni preventiva oziroma varnost pred požari in drugimi nesrečami. Naj omenim, da občani in občanke lahko največ pripomorejo k uspešnemu gašenju začetnih požarov s tem, da imajo pri sebi oziroma v neposredni bližini gasilni aparat in da znajo z njim rokovati. Opažamo namreč, da še vedno dosti gospodinjstev, gospodarskih poslopij, avtomobilov in delovnih strojev ni opremljeno z njimi. Ker morajo biti gasilni aparati tudi redno pregledani in vzdrževani, imamo v GZ Beltinci organiziran servis in prodajo gasilnih aparatov. Spoštovani občani in občanke, na koncu bi se rad zahvalil vsem, ki na takšen ali drugačen način pripomorete k uspešnemu delovanju GZ Beltinci, posebej še članom in članicam PGD-jev, ki so vedno pripravljeni prostovoljno pomagati, bodisi ob takšni ali drugačni nesreči. Z gasilskim pozdravom V SLUŽBI LJUDSTVA NA POMOČ! Predsednik GZ Beltinci Andrej Voroš Ambasada skozi poletje v školjki S kulturnim programom smo nadaljevali tudi po koncu pouka, v času dopustov in »kislih kumar«. Da ne bi podlegli mrtvilu bližnjega in tudi daljnega klubskega nedogajanja, smo 13. maja gostili gornjeradgonske staroste nu-metala Wrong, ki so predstavili sveže izdano ploščo, družbo pa so jim delali še Sabaium iz Ceršaka. 21. maja se je zgodila prva »Nju-yurka - glasba in enotnost«, dogodek, katerega namen je predstavitev glasbenih skupin in drugih umetnikov s področja bivše Jugoslavije. V ta namen so nas glasbeno obogatili Gone Bald - legendarna hrvaško-nizozemska noise rock zasedba, Cripple and Casino, katerih člani prihajajo iz Sarajeva in Zagreba ter perspektivni mladi indie rockerji Vlasta Popič iz bližnjega Varaždina. Na dogodku je svoje koncertne fotografije predstavil še Guru AKI iz Banja Luke, za DJ program pa je poskrbel bajnalu-ško-soboški DJ Vuk. Kitarsko-bobnar- ski instrumentalni duo Illness iz Anglije nam je tečnobo vsakdana preganjal 28.maja, grški hard-core metalci Sun of Nothing so se ustavili v Ambasadi 2. junija, prava metalska manija pa se je zgodila 18. junija s koncertom ljutomerskih Obnounce, murskosoboških Vaginal Herpes in jeseniških Within Destruction. Polna bera koncertov je naredila dober uvod v mirnejšo sredino poletja, ko so prostori Ambasade živeli kot dnevno stičišče igralcev namiznega tenisa, likovno navdahnjenih posameznih iniciativ in lokalnih glasbenikov. Kot vedno so dogodki v Ambasadi ŠKM organizirani na prostovoljni bazi z namenom krepitve alternativ- Nabirka za Ambasado, 19.8.2011; Foto: Tadej Kirinčič 32 v/ \ DRUŠTVA ne in razmišljajoče mladinske kulture. Financiramo se predvsem iz lastnega žepa. Letos smo znova uspešno kandidirali tudi na državnem razpisu za društva, kot stalnica pa se kaže mačehovski odnos občine pri rezanju proračunske pogače za tovrstno kulturo (pardon, razen na volilno leto). Ne samo, da je Ambasada potrebna občini kot prostor druženja mladih, ampak tudi zaradi spodbujanja miselnosti proti dogmatičnosti, fašizmu, rasizmu, homofobiji, ksenofobiji, nasilju, seksizmu, nebrzdanemu potrošništvu in še čem, ter z vzpodbujanjem mladinske kulturne, umetniške in družbeno kritične iniciative. Že samo devetletno uspešno delo (praktično) brez občinskih sredstev je lahko zgled temu, da se s pravo voljo najde tudi pot. Vse preveč je namreč tarnanja, političnega spletkarjenja in izsiljevanj, namesto da bi preprosto zavihali rokave in vzeli usodo v svoje roke. Presegati meje vaške logike, širjenje glasbene zavesti onkraj lokalne diskoteke ali folklore, razmišljati brez boga in delati brez denarja pa lahko hitro postane nerazumljeno ali moralizatorsko ožigosano. Vsaka oblast (posvetna in cerkvena, državna ali lokalna) skuša na tak ali drugačen način obvladovati odstopanja od njene idealnotipske družbene formacije, njihova ideologija pa doseže svoj namen takrat, ko ji za »discipliniranje« sploh več ni potrebno uporabljati prisilnega ali propagandnega aparata, ampak se začnejo ljudje cenzurirati že sami. Še posebej je to tragično videti pri mladih, ki dostikrat niti nimajo izbire in možnosti izraziti se na neustaljen način. Procent mladih, ki se ne najdejo v prostočasnih dejavnostih 'večine' niti približno ni zanemarljiv, kar se kaže tudi v vedno večjem obisku dogodkov v Ambasadi. Izrazita podpora delovanju Ambasade je bila kronana s polnim koncertnim prostorom na zdaj že tradicionalnem priložnostnem zbiranju sredstev za obnovo prostora, letos pod imenom »Nabirka za Ambasado - sami svoja občina«, 19. avgusta. Solidarnostno akcijo so podprli lokalni bendi ŠKM banda, Kleemar, Y, kateri bi brez Ambasade v preteklosti le stežka prišli do prostorov za vaje, posnetih plošč in zanimivih koncertnih izkušenj. Svoj debitantski nastop pa je doživela še ljubljansko-prekmurska naveza Ludovik Material. Dan poprej je vsled novonabavljenega video-projektorja na trgu Karla Marxa potekala še otvoritev »Marxovega letnega kina« s filmom Družba spektakla, francoskega režiserja Guya Deborda. Sledila je zanimiva debata, ki nas je privedla do sklepa, da brez razloga upamo še naprej. Jernej Koren, DIM Beltinci 42. Tabor slovenskih pevskih zborov - Šentvid pri Stični Pozdravljen, praznični dan! Jaz vem za deželo, prelepo slovi, vsak, kdor jo pozna, jo visoko časti, slovensko deželo jaz v mislih imam, nikdar je visoko dost' čislat ne znam. V nedeljo, 19. junija, se je kljub deževnemu vremenu zbrala pisana množica pevk in pevcev iz Slovenije in zamejstva, letos že dvainštiridesetič. Čeprav nas ni prišlo toliko kot prejšnja leta, je bilo kljub temu veselo in slavnostno, saj smo peli v čast naši samostojni državi Sloveniji - njeni dvajsetletnici. Ob tej priložnosti so člani Slovenskega okteta prvič zapeli pesem Mati domovina avtorja Toneta Krkoviča in v priredbi Tomaža Habeta, ki je doživela bučen aplavz. Organizatorji tabora so lahko upravičeno ponosni na prehojeno pot, saj so ves čas spodbujali pevce, da naša zborovska pesem ni šla v pozabo. Seveda pa vsega tega ne bi bilo brez prizadevnih in srčnih ljudi, ki se trudijo, da vsako leto znova sprejmejo pod svojo streho pevce (v soboto so nastopili tudi zamejski zbori). Vse priznanje si zasluži OŠ Ferda Vesela s celotnim kolektivom, KS z vsemi društvi, ki si na vsakem koraku prizadevajo, da nam je lepo. Majhna vasica Šentvid bi lahko bila vzgled vsem tistim, ki se izgovarjajo, da se v teh kriznih časih ne da nič Dokležovske pevke pojejo na nedeljski prireditvi. DRUŠTVA narediti. Z našimi nastopi vedno znova dokazujemo, da nas pesem povezuje, druži in krepi prijateljstvo med pevci. Na nedeljski prireditvi so nastopili združeni zbori, ki jim je dirigiral naš priznani dirigent Igor Švara, folklorna skupina Vidovo iz domačega kraja in železničarski orkester iz Radeč. Pevce je nagovoril predsednik tabora Jernej Lampret, slavnostna govornica pa je bila dr. Marija Makarovič, ki je bila zaposlena kot kustosinja v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Pev- ce je nagovorila s preprostimi in globokimi besedami ter se zahvalila vsem, ki pojejo iz srca in brez plačila. Tudi letos smo pevci dokazali, da ljubiteljstvo na Slovenskem že od nekdaj predstavlja prostor vzpostavljanja in ohranjanja nacionalne kulturne dediščine. Naj zaključim z besedami g. Jerneja Lampreta: »Ponovno bi se rad zahvalil vsem pevcem, da vidite pomen take prireditve in pridete k nam v Šentvid. Dokler bomo peli, bomo živeli! Pojo naj ljudje! Ti dve misli, ki sta jih taborska usmerjevalca g. Ladko Korošec in g. Bogdan Pogačnik postavila za osnovno vodilo naših srečanj, naj nam bosta vodilo tudi v naprej.« Sama pa še dodajam Ipavčev verz: Slovenec sem, Slovenec sem! Od zibeli do groba ne gane moja se zvestoba, ne gane moja se zvestoba. Da vsekdar reči smem: Slovenec sem, Slovenec sem! Marija Zver DPM Dokležovje Folklorniki KD »MARKO« na gostovanju v Makedoniji Letos smo se folklorniki našega društva odločili, da se bomo odzvali povabilu organizatorjev mladinskega festivala »OHRID WAVES« (Valovi Ohrida) in se podali na gostovanje v Makedonijo, natančneje v Ohrid. Najlepše makedonsko turistično in zgodovinsko mesto, zelo znano slovenskim turistom iz nekdanje Jugoslavije na obali čudovitega jezera. Po 21 urah potovanja smo prispeli na cilj in se namestili v hotelu v mestu Struga, ki je 7 km oddaljen od Ohrida in je prav tako obalno mesto z večinskim albanskim prebivalstvom. Sledilo je prosto popoldne, katerega je večina članov izkoristila za kopanje v Ohridskem jezeru. Po večerji smo se odpravili na ogled mesta Struge in se sprehodili po tako imenovanem korzu, kjer se zvečer zbere mlado in staro, vsi pa se sprehajajo v nedogled. V tem času so odprte vse trgovine in vsi lokali, po ulici pa se širi prijeten vonj po pečeni koruzi in krofih. Naslednje jutro smo imeli organiziran ogled mesta Ohrid, kjer smo si ogledali zgodovinske znamenitosti mesta (domnevno središče sveta, evropski Jeruzalem, najstarejše drevo v Makedoniji, trdnjave in številne cerkve). Prelepo pristaniško mestece s čudovitimi ulicami z enkratno arhitekturo, številnimi trgovinicami z ohrid- skimi biseri. Po ogledu in kosilu so se že začele priprave na prvo povorko in nastop. Povorka 26 skupin je potekala ob jezeru do centra Ohrida, kjer je sledila otvoritev festivala ter nastopi skupin. Največje pozornosti je bil deležen naš pozvačin. Po končanem nastopu smo se odpravili proti hotelu, kjer smo se ob pomoči naših muzikantov zabavali še z nekaj ostalimi skupinami. Časa za počitek ni bilo dosti, saj smo naslednje jutro ob sedmih imeli zgodnji zajtrk. Vzrok je tičal v tem, da smo bili že ob 8.00 na turistični ladji, ki nas je popeljala na drugo stran Ohridskega jezera do zgodovinskega kraja Sv. Neum. Dobra volja se je kljub rahli utrujenosti nadaljevala z glasbo in pesmijo tudi na ladji. Ko smo po uri in pol vožnje prispeli v Neum, smo si ogledali cerkvico na vrhu pečine in zgodovinsko zanimiv kraj, kjer v bližini poteka meja z Albanijo, ki je v zadnjem času postala zelo odprta dežela z zelo rastočim turizmom. Sledila je vožnja nazaj, kosilo in spet priprave na povorko in nastop - tokrat v mestu Struga. Po uspešnem nastopu smo se odpravili v hotel in utrujeni od napornega dneva kar hitro zaspali. Naslednji 4 ^ j J. o^4 Mali rijtar - september 2011 i FA tk l ■BI \a)\ 'M _rt J-M v/ \ DRUŠTVA dan je bil prost, tako da so nekateri prespali tudi zajtrk, okrog popoldneva pa smo se odpravili na plažo v Ohrid, kjer smo preživeli prost dan. Celotna obala je posejana s hoteli in čudovitimi plažami, kjer se je prijetno ohladiti v sladki vodi. Po kopanju in lenarjenju smo se proti večeru odpeljali v hotel, po večerji pa smo obiskali »disko«, ki so ga za uspešen zaključek festivala vsem skupinam pripravili organizatorji. Tam nismo ostali dolgo, saj smo imeli pomembno opravilo. Starejši člani so namreč pripravili krst novih članov (vseh, ki so bili prvič na turneji z »Marki«). Čeprav so se nekateri krsta bali, so ga vsi uspešno opravili in tako postali pravi »MARKI.« Naslednje jutro smo vstali zgodaj, saj je sledila pot proti domu. Proti pričakovanjem smo domov prispeli zelo hitro (v 16-ih urah). Turneja je v celoti uspela, presenečeni pa smo bili nad življenjem v Makedoniji, ki je dobesedno zastal. Čas se je tam ustavil pred dvajsetimi leti, a ljudje so zelo prijazni - še posebej, če v človeku prepoznajo Slovenca. Šele ko vidiš, kako ljudje živijo in preživijo s 150 eur povprečne plače, ki jo dobiva tamkajšnji delavec, če ima to srečo, da delo ima, začneš ceniti tisto, kar imamo mi in kako živimo, pa čeprav nenehno jamramo in smo nezadovoljni. Rok Sraka, predsednik KD »MARKO« Beltinci Postani »MARKO« Člani Kulturnega društva »MARKO« Beltinci smo mladi, ki nas veseli in druži ohranjanje ljudskega izročila. Vabimo vse mlade, ki vas veseli ljudsko petje, ples, glasba in obujanje starih običajev, da se nam pridružite v novem šolskem letu. Za več informacij smo Vam na voljo na: - spletni strani: www.marko-beltinci.net - e-mail: info@marko-beltinci.net Rok Sraka Predsednik KD »MARKO« Beltinci Utrinki iz PGD Lipovci v letu 2011 15. 1. 2011 smo imeli v PGD Lipovci občni zbor. Udeležilo de ga je okrog 80 gasilcev in gasilk. Poleg vodstva GZ Beltinci sta nas pozdravila tudi poveljnik GZ Slovenije Matjaž Klarič in regijski poveljnik Dušan Utruša. Iz poročila predsednika PGD Lipovci je bilo razvidno, da je delo PGD uspešno, gostje in naši člani pa so izpostavili predvsem državno mladinsko tekmovanje, ki se je lani odvijalo v Lipovcih. Na predlog PGD Lipovci za imenovanje častnega člana GZ Beltinci je UO GZ Beltinci in Komisija za odlikovanja in priznanja pri GZ Beltinci obravnavala predlog. Ker je komisija dala pozitivno mnenje k imenovanju, je UO GZ Beltinci sprejel sklep, da se na skupščini GZ Beltinci dne 26. 03. 2011 da na dnevni red glasovanje o imenovanju tov. Alojza Tratnjeka za častnega člana GZ Beltinci. Alojz Tratnjek, rojen 18. 6. 1938 v Lipovcih 9, je vstopil v gasilsko organizacijo 11. 1. 1956. Je član PGD Lipovci, višji gasilski častnik organizacijske smeri in dobitnik raznih priznanj lJa r , 'P n „ r -1 k r\ * Občni zbor PGD Lipovci, 15. 1. 2011. in odlikovanj, nazadnje 9. 12. 2002 plakete gasilskega veterana. Alojz Tratnjek je dolga leta aktivno sodeloval v vodstvu takratne velike GZ Murska Sobota, pozneje je bil med vodilnimi v sektorju Beltinci in si je skupaj z drugimi zelo prizadeval za ustanovitev GZ Beltinci. Leta 1998 je skupaj z Občino Beltinci in takratnimi člani poveljstva pomagal ustanoviti GZ Beltinci. Ustanovna skupščina je bila 30. 8. 1998 v prostorih Občine Beltinci. Po ustanovitvi GZ Beltinci je bil tudi član predsedstva GZ. Bil je med glavnimi akterji pri delitveni bilanci ob izstopu iz GZ Murska Sobota. Od leta 2008 je h' Mali rijtar - september 2011 DRUŠTVA \ A \ . \ predsednik arbitražne komisije pri GZ Beltinci. Na skupščini so vsi delegati potrdili predlog PGD Lipovci za imenovanje častnega člana Alojza Tratnjeka. V letošnjem letu smo se gasilci udeležili pustne povorke, Valentinovega pohoda z baklami in čistilne akcije, v našem društvu pa že razmišljamo o preureditvi oz. graditvi novega gasilskega doma. V Beltincih je potekal tečaj za vodjo skupine in tečaj za izprašanega gasilca, katerega smo obiskovali člani in članice PGD Lipovci in smo ga vsi tudi uspešno zaključili. Člani PGD Lipovci smo se 19. 3. 2011 odpravili na enodnevni izlet v Planico. Izlet se je začel v ranih jutranjih urah, organiziran je bil avtobusni prevoz. Okrog 9. ure zjutraj smo prispeli na cilj, si ogledali polete in se veselili 3. mesta naših orlov. Izlet je bil zelo lepa dogodivščina, ki je ne bomo pozabili. V letošnjem letu smo opravili tudi pregled društva, ki je nujen za nastope na tekmovanjih. V našem društvu tekmujejo naslednje ekipe: pionirji, pionirke, mladinci, članice A in člani A. Vse skupine so uspešno opravile pregled, za kar gre posebna zahvala mentorjem, ki so ekipe dobro pripravili. 21. 5. 2011 smo se člani in članice udeležili gasilskega nočnega tekmovanja v Domanjševcih. Oboji smo dosegli 2. mesto. Člani in veterani PGD Lipovci so se udeležili prevzema praporja na Ivanjcih, 120. letnico obstoja gasilskega društva v Martjancih in 130. letnico gasilskega društva Beltinci in prevzem poveljniškega vozila v Beltincih. 25. 6. 2011 je v Lipi potekala občinska vaja za uvrstitev na regijsko tek- movanje. Na vaji so tekmovali člani A, članice A, pionirji in pionirke. Člani so dosegli 1. mesto in si s tem zaslužili tudi prehodni pokal. Tudi članice smo dosegle 1. mesto, kar je bilo dvojno veselje v našem društvu. Pohvaliti je treba tudi naše najmlajše, saj so pionirke dosegle odlično 2. mesto, pionirji pa 6. Na regijsko tekmovanje so se tako uvrstile naslednje ekipe: člani A, članice A in pionirke. Regijsko tekmovanje za člane in članice bo 4. 9. 2011 v Žižkih, regijsko tekmovanje za pionirke pa bo potekalo 11. 9. 2011 v Serdici. Upamo, da bomo tudi tam dosegli tako dobre rezultate. Na regijsko tekmovanje v Žižkih ste vljudno vabljeni vsi, ki želite navijati za nas, mi pa se bomo potrudili, da bomo uspešno zastopali našo gasilsko zvezo. Jasmina Marič Murske ladje so že deveto leto zaplule po Muri Leto se že preveša v čas, ko se bodo pobirali in analizirali sadovi celoletnega dela, čolnarji pa bomo počasi zaključili z še eno uspešno sezono ob-murskega dogajanja. Kljub temu pa spomin na 9. Spust murskih ladij v srcih udeležencev še vedno ostaja, saj je letošnja udeležba dokležovskih čolnarjev in predstavnikov Občine Beltinci pustila kar velik pečat v zgodovini čolnarjev, ki se piše že sedmo leto, ko smo dokležovski čol- narji zastopali Občino Beltinci na največjem dogodku na reki Muri, ki se odvija vsako leto v mesecu juliju. Že v začetkih našega udeleževanja na spustu murskih ladij smo si želeli, da se bomo tudi mi nekdaj popeljali po Muri s pravimi lesenimi murskimi ladjami in ta želja se nam je po sedmih letih končno uresničila. Dve leseni ladji in čolna gumenjaka sta z nekaj tridesetimi udeleženci pluli po strugi Mure od Avstrije do Hrvaške. Same priprave na čim bolj prijetno in varno vožnjo so potekale že v mesecu juniju, ko smo se čolnarji kalili na treningih z murskima ladjama, saj do zdaj še nismo imeli izkušenj s takimi plovili. Že prve vožnje po Muri so pokazale, da nam ladje ne bodo povzročale težav, zato smo še s toliko večjim optimizmom, intuziazmom in veseljem pričakovali dan spusta. Dan pred odhodom v Avstrijo smo pripravili vso potrebno opremo, največji izziv pa nam je prav gotovo bil, kako Dokležovski čolnarji in čolnarke na Spustu murskih ladij 2011. Mali rijtar - september 2011 v/ II \ spraviti dve petmetrski in skoraj dvesto kilogramov težki leseni ladji na prikolico in ju pripeljati do starta v Črncih. Kljub bojazni nam je uspelo in še z dvema gumenjakoma smo »žuto--plavi« markasti čolnarji zjutraj ob peti uri krenili proti Avstriji. Zaradi varnosti smo murski ladji odložili v Črncih, kjer smo ju parkirali ob bregu kolesarskega mostu čez Muro, pot pa nadaljevali do Žepovcev, kjer smo se tudi letos ustavili pri naši nekdanji Dokle-žanki, Zverovi Pavli, ki nas je pogostila z zajtrkom. Sledila je še fotografija za spomin in obljuba, da se naslednje leto spet snidemo. Z gumenjakoma smo nekaj po osmi uri štartali v avstrijskem Cmu-reku, od koder je karavana »gumenjakov« preko brzic Mure krenila do Črnec, kjer je sledil prvi postanek. Tu so se »gumenjakom« priključile še lesene murske ladje, ki zdaj že tretje leto zaradi minulih brodolomov v Avstriji štartajo izpred visečega mostu v občini Apače. Tu sta se tudi ekipi »novopečenih« dokležovskih ladjarjev presedli v lesena čolna in tako sta se »ujckanci«, kot smo po čolnarsko poimenovali naša lesena čolna, podali na dvodnevno pot po Muri. Štirje čolni Občine Beltinci so zdaj pluli do avstrijske Radgone, kjer se nam je v termah ob postanku pridružil tudi naš župan Matej Gombo-ši in z nami nadaljeval pot po Muri do Petanjec. Po kosilu smo tam pobrali še nekaj čolnarjenja željnih občanov iz beltinske občine. Vseh »beltinskih« čolnarjev na vožnji od Petanjec do Melinec je bilo nekaj čez trideset, v Melincih pa se je število zmanjšalo in spust do Gibine je potekal še naprej v zelo pozitivnem vzdušju. Po postanku pri starem Pilu na Gibini, kjer je sledil še krajši program, smo se že skoraj v temi poslovili od »slovenske« Mure in prihod v Žabnik na Hrvaškem je pozdravila skoraj tisočglava množica, ki je nestrpno pričakovala skupino čolnar- jev s skoraj dveurno zamudo. Tradicionalno postavljanje »dokle-žovskega« kampa s šotori na brežini Mure tik ob strugi in udeležba na večerji in zabavi se je zaključila v jutranjih urah. Najbolj “žilavi” čolnarji so že z jutranjo budnico naznanili nov dan na Muri, sonce pa je že pridno vleklo svoje žarke visoko v nebo. Zanimivost jutranjega zajtrka v družbi čolnarjev iz Dokležovja je tudi ta, da se zjutraj vsi zberemo v ribiškem naselju na »naši klopci«, kjer se ob pripovedovanju prigod in zanimivosti prejšnjega dne naužijemo dobrot iz hladilne torbe, najbolj utrujene udeležence pa spodbudimo za veselo nadaljevanje poti naprej po hrvaški Muri. Tu se karavani vseh udeležencev pridruži tudi ogromno domačinov s svojimi plovili in spust se je nekaj pred poldnevom nadaljeval proti Murskemu Središču. Tam smo se sprehodili po mestu in se kot vsako leto fotografirali ob spomeniku Rudarja na glavnem trgu. Sonce je že močno pripekalo, zato so se nekateri najbolj hrabri namočili tudi v Muri, kar pa vsekakor na hrvaški strani Mure ni varno, vsaj na toku reke ne, saj se hrvaška Mura precej razlikuje od slovenske. Struga se vedno bolj širi, saj večina brežine ni regulirana, zato Mura veselo zajeda v breg, ruva drevje in ga nosi po svoji strugi. Na določenih mestih se ta drevesa ustavljajo in se kot osamelci vzpenjajo s suličasto glavo v nebo. Pravi slalom med drevesi je bil včasih potreben, da smo se varno umikali drevesom ali na- nosom lesa v vodi ali ob bregu, zato smo bili proti koncu naše poti tudi že kar precej utrujeni. Vendar nič zato -čutiti je bilo svobodo. Svobodo Mure! Ob postanku na »našem« prodišču v bližini Podturna smo si pripravili tudi »prodno ujžino«, na kateri se zadnja leta radi ustavljajo tudi drugi udeleženci spusta, saj jim verjetno »domače dobrote« zadišijo bolj kot diši murski kamen, ki ga je na tem prodišču zelo veliko. Po nekaj več kot petih urah čolnarjenja po Medimurju smo s postankom na tromeji na madžarski strani, ob izlivu Kerke v Muro, opravili še predzadnji postanek na naši dvodnevni poti. Ko smo izpluli iz madžarske strani proti Hrvaški, smo že od daleč videli, da nas na bregu pričakuje nekaj tisoč-glava množica in v zraku je bilo čutiti tisto, kar mogoče nismo začutili nikjer na naši poti vse od Avstrije - evforijo in navdušenje Medžimurcev je bilo čutiti v zraku. To se je mešalo s posebno mursko ljubeznijo do ljudi in reke kot njeni valovi, ki so po strugi spet vihrali malo bolj živo. Ta občutek je vredno in potrebno doživeti, prava murska evforija. Naslednje leto je jubilejni, deseti spust, zato si z organizatorji prizadevamo, da se po desetih letih res zapeljemo do izliva Mure v Dravo, tako da bo ta spust trodnevni. Upam, da ste doživeli Muro vsi tisti, ki ste bili z nami. Se vidimo na 10. Spustu murskih ladij! Marko Žižek, predsednik DČD ŠPORT \ A \ , \ Hokejistom HK Lipovci na evropskem prvenstvu v boju za obstanek ni uspelo Kljub tradicionalni borbenosti lipovskim hokejistom tokrat ni uspelo! Hokejisti Hokejskega kluba Pliva iz Lipovec, večkratni državni prvaki v hokeju na travi, so se med 9. 6. in 12. 6. 2011 udeležili zelo močnega evropskega klubskega prvenstva skupine Challenge I, ki je potekalo v mestu Lousada na Portugalskem. Za klub iz majhnega kraja, ki povrh tekmuje še v športni panogi, ki je pri nas premalo razširjena in povsem neupravičeno tudi medijsko zapostavljena, je že udeležba na takšnem prvenstvu velik dosežek. Vendarle gre za panogo, ki spada tudi v družino olimpijskih športov in je po svetu bistveno bolj razširjena in popularna. Že samo tekmovati v skupini, ki je poleg Eurolige in skupine Trophy po rangu v tretjem razredu zelo močnega evropskega klubskega prvenstva v hokeju na travi, verjetno nekaj pomeni. Ekipe, s katerimi so se pomerili, pa so prihajale iz velikih, tudi milijonskih mest, kot so Dunaj, Praga, Zagreb, Cardiff, Servet-te, Lousada. Za klub je bil največji zalogaj verjetno sploh zagotoviti sredstva za udeležbo na tem tekmovanju, saj so bili zaradi oddaljenosti vezani na letalski prevoz. Ob pomoči okolice, tudi z lastnim sofinanciranjem s strani igralcev in članov vodstva kluba ter ob posluhu Občine Beltinci, ki je akontativno vnaprej nakazala sredstva dotacije za letošnje leto, jim je to nekako uspelo in po srečnem poletu so se znašli na prizorišču prvenstva. Že na prvi tekmi jih je čakala velika preizkušnja, saj so se pomerili z ekipo Servette HC, ki je še prejšnje leto igrala v enem kakovostnem razredu višje, v skupini Trophy. Začetek ni obetal ugodnega rezultata, saj so Švicarji povedli z 2:0, vendar so se lipovski hokejisti v nadaljevanju zbrali in z zadetkoma bratov Uroša in Boštjana Stanka uspeli izid izenačiti in na koncu remi- zirati, kar je pomenilo uspešen začetek prvenstva. To je nakazoval tudi prvi polčas druge tekme proti domačinom AD Lousada, po katerem so z golom Roberta Mesariča tudi vodili z 0:1 in imeli še nekaj priložnosti za povečanje rezultata. Žal so jim v nadaljevanju pošle moči in zbranost, kar so domačini izkoristili in zmagali s 4:1. Tretji dan so se lipovski hokejisti pomerili z ekipo HAHK Mladost iz Zagreba, ki si je že pred tekmo zagotovila prvo mesto v skupini, kar so potrdili tudi na tej tekmi. Častni zadetek za HK Lipovci pri izidu 1:4 je dosegel Alen Pivar. Zadnji dan tekmovanja je lipovske hokejiste čakala tekma za obstanek v skupini proti valižanski ekipi Cardiff UWIC, ki je leto poprej še igrala eno skupino višje. Valižani so diktirali tempo in trikrat tudi vodili, vendar so lipovski hokejisti uspeli vedno izenačiti. Po rednem delu se je tekma tako končala z rezultatom 3:3, strelci za HK Lipovci so bili Uroš Stanko, Martin Mesarič in Alen Pivar. V napetem in dolgotrajnem streljanju kazenskih strelov, ki je na koncu odločalo o obstan- ku, pa lipovski hokejisti tokrat žal niso imeli sreče in so na koncu izgubili z 9:8. Če jim je lansko leto na Dunaju po streljanju kazenskih strelov uspelo obstati v skupini Challenge I, jim tokrat v skoraj identičnem scenariju ni uspelo. Enkrat pač imaš srečo, drugič je nimaš. Je pa dvoletno nastopanje in igranje na tem nivoju, v tej izredno močni skupini, velik uspeh lipovskega in slovenskega hokeja. Naslednje leto bo ekipa HK Lipovci ponovno igrala v skupini Challenge II, kar je še vedno zelo visok nivo tekmovanja. V klubu upajo, da bo organizator prvenstva katera od držav, ki teritorialno ne bo preveč oddaljena. Kakšno gostovanje, povezano z letalskim prevozom, bi si v tej situaciji lipovski hokejski klub verjetno težko privoščil. Kljub nazadovanju v evropskem prvenstvu je za hokejisti HK Lipovci spet zelo uspešna sezona, v kateri so poleg vseh naslovov v slovenskem merilu uspeli osvojiti tudi naslov prvaka v mednarodni Interligi. - JoP - 38 JUDO - MODERNA JAPONSKA BORILNA VEŠČINA ŠPORT Judo (japonsko hepburn judo) je moderna japonska borilna veščina, ki se je razvila konec 19. stoletja (formalno ustanovljena okoli leta 1882) iz več japonskih tradicionalnih (t.i. veščine korju) oblik ju jutsuja, njen začetnik pa je Džigoro Kano. Judo je goloroka borilna veščina, ki vključuje borbo stoje in na tleh, mete, padce, vzvode, udarcev z rokami in nogami pa Judo neposredno ne vsebuje. Tako je na prvi pogled zelo podoben rokoborbi in je v osnovi ena izmed najbolj razširjenih oblik le-te. S svojo sistematično urejenostjo vsebine in vadbe je bil judo začetnik, hkrati pa tudi vzor mnogih kasnejših modernih japonskih borilnih veščin (t.i. veščine gendai budo). Oseba, ki vadi oz. trenira judo, se imenuje judoist. Učenci, oblečeni v bele uniforme, t.i. judogije (poenostavljeno v kimone), vadijo pod vodstvom učitelja mojstra, senseija. Kraj vadbe se na Japonskem imenuje dodžo, drugje po svetu pa so to po navadi večje ali manjše splošne telovadnice. Zaradi varnosti pri padcih se vadba izvaja na posebnih blazinah, t.i. tatamijih. Judo lahko poleg tehnik vsebuje tudi filozofsko plat, tesno povezano z vadbo. Namen juda je tudi razvoj celega človeka skozi dolgotrajno vadbo, tako v pomenu fizičnega razvoja (zdravje, borba in samoobramba, šport) kakor razvoja razuma, osebnosti in doseganja notranjega miru. S preoblikovanjem v moderni olimpijski šport se je ta del juda ponekod zelo omilil ali celo izginil. Judo klub Klima Tratnjek Beltinci ponuja program judo vrtca, ki je namenjen otrokom v starosti od 4 do 6 let, primeren pa je tako za dečke kot deklice. V judo vrtcu se otroci seznanijo z osnovami judo tehnik in osnovnimi etičnimi načeli juda. Poudarek je na izboljšanju osnovnih motoričnih sposobnosti (koordinacija, ravnotežje, hitrost) in navajanje otrok na medsebojno sodelovanje. Otroci preko dela v parih in skupinah pridobivajo občutek za sodelovanje s partnerjem, delo v skupinah in se navajajo na osnove discipline, ki jih zahteva ukvarjanje s športom. Poseben poudarek je na učenju padanja, saj je vzrok za 70% poškodb pri otrocih v starosti od 4 - 6 let padec pri igri, skokih z višine, vožnji s kolesom ali rolerji..., zato jih je nujno potrebno naučiti pravilnega padanja in obvladovanja položaja telesa v prostoru - vse to omogočajo osnovni elementi juda. Program poleg redne vadbe vključuje tudi tekmovanje, nastope in druge aktivnosti. Na tekmovanjih otroci doživijo prve zmage, poraze in se naučijo soočiti z obojim, kar jim olajšuje posebej za njihovo starost prilagojen sistem pravil in tekmovanj. Ob zaključku sezone imajo otroci izpit za višjo stopnjo pasu, kjer pokažejo svoje znanje, pridobljeno čez celo leto. JIGORO KANO - ustanovitelj juda Cilji: Splošni cilji: Razvoj osnovnih psihomotoričnih sposobnosti in spretnosti (osnovne motorične vaje - plazenje, kotaljenje, preskoki, osnovni gimnastični elementi), krepitev samozavesti, spoštovanje in odgovornost razviti delovne navade in sposobnost za delo v parih in skupinah. Posebni cilji: naučiti se pravilnega in varnega padanja (kotaljenja, prevali, padci,..), naučiti se osnove judo kontrole, predvsem v parterju in enostavnih judo gibanj ter nekaj osnovnih judo metov. Vabljeni v naše vrste! Iztok Jerebic IN MEMORIAM \ A \ . \ V SPOMIN JOŽETU BAKANU Jože Bakan je bil rojen pred 71.leti v družino Bakanovih v Gančanih, kjer je skupaj z bratoma in sestro preživljal otroštvo in mladostna leta. Družina Bakan je bila zapisana glasbi že več generacij, zato je tudi mladi Jožek posegel po instrumentih, najbolj pa ga je prevzela harmonika, ki ji je posvetil velik del svojega življenja. Skupaj z očetom in brati je ustanovil ansambel, s katerim je razveseljeval mlado in staro po gostijah, veselicah in ob drugih priložnostih. Oče Martin je bil zbiralec ljudskega izročila in tudi Jože je nadaljeval njegovo delo, na žalost pa je ogromno zbranega notnega in drugega gradiva bilo izgubljeno med prenovo hiše. Jože je igral z mnogimi muzikanti iz okoliških krajev, med drugim tudi z Borisom Ža-ligom, Tjašom Horvatom, Matjašem Horvatom st., Jožetom Grlecom, bratoma Alojzem in Antonom, včasih pa tudi z Jožetom Balažicem. Ponosen je bil na svojo prehojeno glasbeno pot, ponosen na svoj prispevek k ohranjanju kulturne dediščine, saj je tudi sam s svojim očetom sodeloval pri izvajanju glasbe za plese beltinske folklorne skupine pri Zvezdi v Beltincih. Neizmerno rad je govoril o glasbi, o muziki, o dogodkih na gostuvanjih in drugih plesnih dogodkih in veseli- cah, rad se je družil s starimi prijatelji, saj je tudi na ta način podoživljal mladost. Zbiral je fotografije porok iz vseh koncev Prekmurja, s katerimi je sodeloval tudi na priložnostni razstavi na 36. Mednarodnem folklornem festivalu Beltinci, na žalost pa nam svoje knjige več ne bo mogel predstaviti tudi pri nas v Beltincih, kar si je močno želel. S prijateljem Tjašem Horvatom sta prekrižarila celo Prekmurje, ko sta zbirala fotografsko gradivo za njegovo knjigo Podoba muzike, ki jo je pokojni Jože Bakan izdal skupaj s Pokrajinskim muzejem M. Sobota pod mentorstvom Jelke Pšajd. Knjiga je bila predstavljena na prvem srečanju Starih muzik na prireditvi Bujraški dnevi v Ižakovcih. Poznal je vse mužikaše v Prekmurju in Prlekiji, o vsakem je znal povedati kakšno anekdoto, vsakega je znal poimenovati z imenom in priimkom, ko je videl fotografijo, kje je bilo gostuva-nje, kdo se je ženo in kje, skratka, Jože je bil pravi veseljak in duhovitež z izrednim spominom. Knjiga Podoba muzike je bila njegovo življenjsko delo, žal pa nadaljevanja, kljub že zbranemu gradivu ni dočakal. Mogoče pa bodo potomci ohranili njegovo zbrano gradivo in bodo v bodočnosti izdali še eno knjigo, kar bi njemu in drugim zanesenjakom posta- vilo spomenik za naslednje rodove. Jože je bil tudi izvrsten vrvar, saj se je v Srednji tekstilni šoli v Kranju izučil za ta poklic. Obrt je podedoval po očetu in nadaljeval s tem delom vse do svoje prerane smrti. Rad se je udeleževal vseh prireditev v naši občini, posebno še, ko se je obetal kak glasbeni dogodek, saj je cenil dobro muziko. Ponosen je bil na sodelovanje s profesorjem Mirkom Ramovšem, zadoščenje mu je bila tudi fotografija, ki je razstavljena v Etnografskem muzeju v Ljubljani, ki predstavlja Bakanovo muziko, kakor je on poimenoval glasbene skupine. Vedno je namreč trdil,da beseda banda ni primeren izraz, saj kakor je v šali rad povedal, »ka so te mužika-ši banditi«? Še bi lahko pripovedovala zgodbe z naših druženj, dragi Jože, toda takrat, ko sva se zadnjič pogovarjala, le nekaj dni preden si odšel v bolnišnico, nisva slutila, da je to najin zadnji pogovor. Prišel si iskat pomoč za pisanje članka za Malega Rijtara, pa ne vem, če si ga napisal, mogoče leži kje med tvojimi beležkami neobjavljen. Hvala ti za ves tvoj prispevek h glasbi, hvala za vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli s teboj in tvojo MUZIKO. Lizika Zadravec Mali rijtar - september 2011 v/ 1 J. ? RAZ M IŠLJANJA/KORENINE ZGODBA O OČEH (http://www.tasteoflife.hr/zivi-zivot/prica-o-ocima.html) Nekoč je živelo dekle, ki je bilo zelo nesrečno. Sovražila je samo sebe, saj je bila slepa. Sovražila je vse okrog sebe, razen svojega fanta. Ta je bil vedno poleg nje, imela ga je resnično rada. Rekla mu je:« Ko bi lahko videla svet, bi se poročila s teboj!« Preteklo je nekaj časa in nekdo je doniral oči zanjo. Po operaciji so ji odstranili povoje in končno je videla svet okrog sebe in tudi svojega fanta. On jo vpraša:«Sedaj, ko lahko vidiš svet okrog sebe, ali bi se poročila z menoj?« Ona ga pogleda in vidi, da je fant slep. Pogled na njegove zaprte oči jo seveda šokira, to namreč ni pričakovala. Samo misel na to, da je slep in da bo tak ostal za vedno, se ji je uprla. Odbila je in se ni hotela poročiti z njim. Fant odide potrt in žalosten. Čez nekaj časa ji pošlje pismo, v katerem je pisalo: »Dobro čuvaj svoje oči, draga moja, ker prej kot so postale tvoje - te oči so bile moje!« Ta kratka zgodbica je zelo poučna in nam marsikaj razkrije. Zavedajmo se, da: Preden nekomu povemo kaj grdega, pomislimo na tiste, ki ne morejo govoriti. Preden se začnemo pritoževati nad hrano, pomislimo na tiste, ki nimajo hrane in so lačni. Preden se začnemo hudovati na svojega partnerja, pomislimo na tiste, ki so izgubili svojega moža ali ženo. Preden začnemo obtoževati svoje življenje - pomislimo na tiste, ki so umrli prezgodaj. Preden se začnemo hudovati na svoje otroke-pomislimo na tiste, ki si otroke želijo, pa jih ne morejo imeti. Preden se začnemo hudovati, ker nimamo pospravljene svoje hiše ali sta-novanja-pomislimo na tiste, ki strehe nad glavo nimajo in živijo na ulici. Preden začnemo s prstom kazati na druge in jih obtoževati, pomislimo, da nihče od nas ni brezmadežen. Ko vas bodo slabe misli in težave poskušale spraviti v depresijo, se nasmejte in pomislite: »Jaz sem živ/a in še sem tu!« Zahvalite se vsemu, kar imate točno tako kot je, ker tako kot je, je še vedno dobro, bilo bi pa lahko še veliko slabše. Cenimo to, kar nam je dano, ker marsikdo niti tega nima. Hvaležni bodimo za vse, posebej še za to, da se lahko zjutraj zbudimo v miru, da vidimo, dihamo in smo. Lilijana Žižek POČITNIŠKI UTRINKI »Zaplula, zaplula je barčica moja, zaplula, zaplula je sredi morja...« Otroci so preživljali počitnice doma, v hribih, na taborjenju, v krogu prijateljev, na morju in na ogledih znamenitosti svoje in daljne okolice. Spoznavali so naravo in seveda tudi poležavali, saj jim ni bilo potrebno tako zgodaj vstajati. Lepo je, če imajo otroci kljub obilici prostega časa izdelan urnik dejavnosti, drugače se začnejo dolgočasiti. Tako mnogo otrok obiskuje plavalni tečaj, ure tenisa, nogometa, mnogi zaidejo tudi v knjižnico, kjer si ob branju knjig širijo svoje obzorje. V slabem vremenu ali ob večerih pa se s prijatelji, sorodniki in starši zamotijo z družabnimi igrami, s katerimi si urijo sive celice. Skupaj s starši se vozijo s kolesom in utrjujejo cestno prometne predpise. Tako hkrati preverjajo teorijo, ki so jo pridobili v šoli. Najlepše je seveda takrat, ko otroci preživljajo brezskrbne počitnice skupaj s starši, saj se lahko posvetijo drug dru- gemu in skupaj odkrivajo stvari, ki jih med letom zaradi službenih in šolskih obveznosti niti ne opazijo. V takih trenutkih doživljajo drug drugega v čisto drugi luči. Vsi skupaj pa si nabirajo novih moči za jesen, ko bodo otroci zopet sedli v šolske klopi. Če so počitnice izkoristili v vsej »svoji širini«, jim bo toliko lažje. Vsem želim lep in prijeten vstop v novo šolsko leto. Marija Zver DPM Dokležovje ZA OTROKE \ A VSAK DEL JE POMEMBEN (Božo Rustja iz zbirke Zgodbe za dušo 6: Zgodbe s semeni upanja, Ognjišče, 2004) Deklica je prišla domov vsa objokana, ker je na šolski predstavi dobila nepomembno stransko vlogo, njeni sošolki pa je bila zaupana glavna. Mama jo je potolažila, ji obrisala solze, nato pa je vzela v roke uro in jo dala hčerki v roke. »Kaj vidiš?« jo je vprašala mama. »Zlat okvir, kazalca in številčnico,« je odvrnila deklica. Ko je mama odprla zadnji del ure, jo je spet vprašala: »Kaj vidiš?« Dekletce je pobliže pogledalo notranjost ure in se zazrlo v zapleteni mehanizem, ki so ga sestavljali drobna kolesca ter drugi majhni kovinski deli. »Ta ura bi bila neuporabna brez katerega koli, tudi najmanjšega, najbolj drobnega in skritega dela!« jo je poučila mama. Deklica si je materin nauk za vedno zapomnila. Pomagal ji je v letih odraščanja in pozneje, ko je spoznala pomembnost tudi še tako nepomembne dolžnosti ali opravila, ki so ji ga naložili. Dragi otroci, zapomnite si to zgodbico in naj vas spremlja, ko boste že odrasli. Vedite, da noben od vas ni nepomemben. Vsi ste edinstveni, neponovljivi in čudoviti. Ni pomembno, kakšno frizuro imate, kakšno igračo, kakšno obleko... Ni pomembno, če smo malo bolj okrogli ali vitki, visoke ali nizke rasti - to v življenju ne šteje. Šteje to, da odrastete v modre, samostojne ljudi, da ste pridni v šoli, kajti znanje je naše največje bogastvo. Pomembno je to, kar nosite v sebi in to je čisto in dobro srce, ki ga lahko date komurkoli, ko vas potrebuje. Bodite prijazni, z lepo besedo in iskrenim nasmehom lahko razorožite še tako »trdega« človeka. Tako boste v ponos svojim staršem kot tudi tistim, ki vas imajo resnično radi. Ne dovolite, da bi vas kdo z besedami prizadel, ne pustite, da vam kdo rani vašo notranjost, bodite močni in samozavestni, kajti le tako boste kljubovali temu svetu in letom, ki so pred vami. Lilijana Žižek 42 v/ II \ MALI RIJTAR Utrinek z nedeljskega nastopa FS Beograd iz Srbije. »Mlačev« smo srečno pripeljali do konca. V sklopu projekta Ekomuzej Mura v Lipi raste replika panonske hiše. Člani SPV z ravnateljico Vrtca Beltinci Martino Vidonja. UTRINKI IZ OHRIDA Varnostni jopič in čelada - obvezna oprema za na kolo. Utrinki z Ohrida, kjer je gostovalo KD Marko.