ST. 83. V CELJII, TOREK 5. AUGUSTA 1919 LETO I. tahaja vmk torek, öetrtak in •oboto. - Qena i Za celo teto 36 K, M pol leta 18 kron, za četrt lela 9 K, H 1 mesec 3 krone. PottmaiU atevflka «tan* 40 viaarjev. Na pismene naročbe brci pošiljatre denarja — ¦• wortwo oziratt, Naročnlki na] pošiljajo naročnino po poštni nakaznici. Reklaniadje glede Hsta so poštnine proste. Ne- n-anklrani doplsi se ne sprejemajo. Na doplse brez podplsa se ne ozir*. IZDAJA IM TISKA ZVEZMA TISKARNA Y CELJU. llradnlatvo In uppavniötvo se nahaja v Zvrzni tlskarni v Celju, Stro«»majer jeva ullca 4t. 8. Oglasl se računajo po porabljenem prostoru In "»icer: za navadne oglase po 10 v od 1 mm, za poslana, na- snaniia občnlh zborov, naznanila o smrü, zahvale itd 50 v od 1 mm. za reklamne notice med tekstom 2 K od vrste, Mall oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih objavah popust. Rokopiai se ne rračajo. Telefon žt. 65. 0BG0V0RNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. EM. LILEK. Preustroj celjske Po listih kro ^ i se bo celjska humanistična gimnazija s pri- hodnjim šolskim letom izpremenila v v realno gimnazijo. V 76. štev. »Nove Dobe« je pisec članka »K vprašanju reforme celjske girnnazije« priporočal t. zv. dččinski tip, t. j. učni načrt višje realne gimnazije v Dččinu (Tetschen) na Labi kot najprimernejši za Celje, »oziroma za vsa ona mesta, kjer je samo ena srednja šola«. Ali je ustroj te priporočene sole res posnemanja vreden ? Dččinska realna girnnazija je po- stala v šolskem letu 1910/11 iz stare avstrijske realne gimnazije (prva osno- vana '1862 v Taboru na Češkem z gimnazijalnim in realnirai oddelkom od 111. razreda naprej) na ta način, da se je v V. razredu starima dvema oddel- koma realne gimnazije še priklopil realno-gimnazijalni oddelek. Avstrijsko ministrstvo za uk in bogočastje je do- volilo to izpremembo samo »izjemoma za posktis«. Da je stara avstrijska realna gim- nazija, ki ima služiti girnnazijalcem in realcem, izgubila svojo pravico do ob- stoja, to je že vobče znano. (Glej sodbo b tej šoli v knjigi »I. Loos, Encyklopäd. Handbuch der Erziehungskunde«, 1. Bd., p. 636). Ali je dččinski tip, ki se je izcimil iz te zavržene realne gimnazije, boljše sreče? Po učnem načrtu tega tipa je omogočeno učencem, ki so se v HI. razredu odločili za realno gim- nazijo, izvolivši si francožčino mesto grščine, da se v V. razredu otresejo tudi latinščine in da tako posta- nejo čisti real ci. No, kaj so doživeli s to poskusno solo? V šolskem izvestju za šolsko leto 1911/12 piše ravnatelj tega zavoda, ki je sam izdelal zanj učni načrt: »V 111. razredu se je odlo- čilo od 68 učencev samo 13 (19%) za gimnazijalno naobrazbo, 55 (81%) pa za rea!no. Vzrok temu je ta, da še učenci v III. razredu niso zreli za od- ločitev v eno ali pa drugo smer. Po- učevanje grškega jezika bi se mo- falo zaraditega preložiti v V. ali pa še koljše v VI. razred. Spodnjih pet raz- redov bi s to preložitvijo dobilo ustroj enotne srednje sole in vsi učenci bi se mogli poučevati v modernih je- zikih brez povišanja tedenskih učnih ur. Pouk bi pa na ta način postal svo- bodnejši in cenejši!« V izvestju za šolsko leto 1913/14, ko se je že v vseh štirih gornjih raz- redih poučevalo po novem učnem na- črtu, piše isti ravnatelj: »V zadnjih štirih letih (1910/11—1913/14) se je v 111. razredu oglasilo za gimnazijalni pouk samo 31%—19%, ™ realno-gim- nazijski pa| 69%—81%. Dokler je ob- stojala višja realna gimnazija samo iz gimnazije in realke, oglasilo se je za gimnazijski pouk okoli 40%» za realni pa okoli 60%- P° uklopitvi realno- gimnazijalnega oddelka pa se je zni- žalo število za gimnazijalno smer za polovico prejšnjega števila«. Kaj nas to uči? Da stariši in otroci na Češkem ne marajo več za mrtve iezike, za latinščino in grščino. Ali je pri nas drugače? Ne! Potem pa tudi dččinski učni načrt ni za naše gim- nazije. Oglejmo se sedaj še malo po dalj- nem svetu, da vidimo, v koliko drugi narodi cenijo latinščino in grščino. V stari Avstriji je učno ministrstvo osno- valo leta 1908. reformirano (reformno) realno gimnazijo brez grščine v vseh razredih in brez latinščine v 4 spodnjih razredih. Takšen tip sem jaz predlagal že leta 1882. v dunajski Tribuni. — Na Francoskem so leta 1902. refor- mirali svoje srednje šolstvo (čcoles secondaires: lycces = državne gimna- zije in colleges = mestne sole) v tern pravcu, da so dali v učnem načrtu mnogo prostora živim jezikom in eks- aktnim vedam. V nižjih razredih nji- hovih sekondernih šol grščina ni ob- vezen predmet, v višjih pa, ki se delijo na 4 oddelke, samo v enem oddelku. — Na Švedskem imajo od leta 1905 petrazredno enotno srednjo šolo (realko) brez latinščine in grščine. Njihova štiri- razredna gimnazija se cepi v latinski in realni oddelek. — V norveških tri- razrednih gimnazijah tudi ni grščine, latinšČina pa se poučuje že od 1. 1894. samo v zadnjih dveh letnikih kot fakultativen (neobligaten) predmet. Prvi letnik je skupen vsem učencem, II. in III. pa se delita na troje: 1. na realni, 2. na moderno-jezikovni, 3. na latinski oddelek. Podlaga tej gimnaziji je štiri- razredna srednja sola. — Slično je tudi na Danskem. ViSje sole (high schools) Zedinjenih držav Severne Amerike se cepijo v 3—4 veje, da se lahko ugodi vsem učnim potrebam in zahtevam. V mnogih teh šol vživajo učenci veliko svobodo v izbiranju učnih predmetov, posebno v zadnjih dveh letnikih. Nemcija je Je vedno zemlja kla- sicizma. V njenih 9-razrednih gimna- zijah se poučuje latinščina večjidel 69, grščina pa 36 tedenskih ur (pri nas 48 in 28). K temu še imajo mnoge klasične gimnazije posebne 3—4-letne pripravljalnice. Redke so 8-razredne gimnazije. No v novejšem času se' je na Nemškem osnovalo več realnih gim- nazij novejšega sistema, franksurt- skega in altonskega brez gr- ščine v vseh razredih in brez latin- s'cine v treh nižjih razredih, ali zato s francoščino in angleščino. Po alton- skem sistemu tvorijo trije spodnji raz- redi temeljno solo za trirazredno realko in šestrazredno realno gimnazijo. Leta 1906 so nemški inženerji že zahtevali Šestletno enotno šolo brez grščine in latinščine. V Zagrebu se je baje učiteljski zbor izjavil za 4-razredno enotno srednjo solo brez latinščine in grščine, beogradski prosvetni odbor pa za tri- razrednc, v IV. razredu pa za cepitev v latinski in realni oddelek, v V. razr. v latinsko-grški, latinsko-realni in čisti realni oddelek po francoskem vzorcu. In v tern času, ko so drugi narodi že spoznali važnost realnih učnih pred- metov, modernih jezikov, novejše knji- ževnosti in znanosti, najdejo se med Slovenci še vedno klasični filologi, ki hočejo, da se latinščina poučuje že v 1. razredu enotne sole, ki celo trdijo, da bi bila latinščina najboljši esperanto, to je skupni svetovni jezik! Bere se še vedno v naših znanstvenih listih, da je s poukom v latinščini mogoče »vzgojiti dobre duševne delavce na vseh poljih, izobraževati vse du- ševne in nravne zmožnosti učenčeve: spomin, razum, pazljivost, natančnost, vestnost, pridnost. Z latinskim poukom se vse te zmožnosti in kreposti naj- gotoveje in najdoslednejše vzbujajo in vzgajajo<'. Pokazal sem gori, da Nemci največ gojijo Iatinščino. No, kakšen ie bil njihov politični razum v zadnjih letih, kakšne njihove kreposti v tej vojni? Experientia docet! (Izkušnja uči!) Vsak od nas, ki je bil v gimnaziji, vč iz lastnega opazovanja, da je dober latinec dostikrat jako slab matematik in z^godovinar. Da bi za dosego zgoraj navedenih zmožnosti, za dosego t. zv. formalne izvežbanosti samo latinski jezik sposoben bil, tega ne verjamemo mi, ki poznamo tudi srbohrvaščino in druge žive jezike. Trditev Nemca Fr. Aug. Wolfa, da se misliti učimo pravzaprav samo na podlagi latin- skega jezika, je že zdavna ovržena. (Glej o« tern I. Loos, Encyklopäd. Handb. der Erziehungsurkunde, I. Bd., p. 424.) iDa nam duševna gim- nastika v latinskem pouku ne za- dostuje, da nujneje rabimo pozitiv- nega znanja, to je že pred mnogimi leti drastično razložil nernški filozof dr. Dühring v svojem delu: Kritische Geschichte der allgem. Principien der Mechanik, p 491—492. Nain vsem je znano, da v seda- njem času latinski jezik ni več one praktične važnosti, kakorv prejšnjih stoletjih, ko je še bil občevalni, književni in pri nekaterih narodih tudi javno-službeni jezik. Kolikor služi poznavanje latinščine današnjemu zdravniku, o tem je prinesel »Čas«, zv. 3—4, izjavo zastopnika zdravnikov pri šolski anketi, ki se je tega Ieta obdržavala v Ljubljani. Tudi napram meni se je eden tukajšnjih zdravnikov izrazil, da mu je od latinskega besed- nega zaklada, ki si ga je nabral na gimnaziji, le malo služilo v korist pri njegovih medicinskih študijah. — Do- sedai je bil latinski jezik našemu teo- logu največje važnosti, zato pa se je tudi cerkvena oblast povsod protivila skrčenju pouka v latinščini. Ali v do- glednem času se bode v Jugoslaviji uvedlo slovensko bogoslužje; in takrät bo našim teologom poznavanje stare slovenščine, glagclice in cirilice večje potrebe, kakor latinščina. Tudi za naše juriste ne bo latinski jezik več po- treben ko prej, ker v enem delu Jugo- slavije je namesto tujega, rimskega Dr. VLADIMIR BREZOVNIK: Albanija. (Konec.) Zrašla pa sva se takole: Francozi so zajeli cel naš bataljon, rešil se je samo sluga komandanta z njegovim psorn. To se je zgodilo tarn nekje pri Cafa Guri prere. Tri dolge dni sta ro- mala do Gramsi in prosila pri nas v feolnišnici prenočišča. Psiček je štel tri mesce in opotekalo se je revše gladu in onemoglosti. Tanke tačice sonapod- platih krvavele, ostro kamenje je do krvi ožulilo mlade podplatce. Vzel sem ga v naročje in šel z njim kuhinjo, da se kaj najde za prazen želodček. Nalili smo mu mleka. Poskušal je najprej stoje, a ni šlo. Zdrknil je na zadnje noge, da se nasiti sede. Ni šlo v udih je trgala tridnevna pot. No in na- aadnje je legel pred skodelico in pil, pil, da ga je bilo milo gledati. Potem pa sem ga zapustil v kuhinji. Sluga me je prosil, naj ga obdržim, ker niti sam nima kaj jesti. Obljubil sem. Zvečer pa je prišel praskati na moja vrata in spal pri meni v sobi na odeji, ki je bila zložena pred posteljo. Od takrat živiva skupaj in sva sklenilä ostati skupaj. Čim je v Albaniji umrl Simeon, je bila tudi slava naše orijentske ar- made pokopana z njim. Nič več nismo slavno branili svojih praporov.. Bežali smo nazaj, daleč nazaj do Kawaje pöd Dračem je prišla prva etapa. Nič več ni šlo naprej. Enkrat je še poskusil si- lovirež in slovitež svoj zmagoslaven pohod — a ni imel sreče. Takrat je zagospodovala v naših vrstah septem- berska malarija in hekatombe je zah- tevala naše slovanske krvi. Od Rusov v letu 1916 preslavno tepeni generaloberst Pf!ancer-Ba!tin — mi smo mu pravili general Bait-hin, Balt-her — je prevzel takrat povelje albanske armade in začel takoj svoj „bald hin, bald her'"; to se pravi, da je začel zbadati nasprotnika in potem be- 2al z armado sem in tja — dokler ni prenehala avstrijska armada in prišel prevrat. Bežali smo nazaj po strašno dolgi cesti, brez konca je bila in v njenih jarkih na vsaki strani so umirali naši ljudje: rnožje najboljših let, fantje še ne dorasli. Strašen je bil pogled na to umiranje, otopelo je sree, da ni več čutilo sočutja za svojega bližnjega. Be- Žali smo mimo in molče smo gledali zadnje trepljaje umirajočega telesa tu1 tarn, vzdolž cele grozne ceste. V žgoči septemberski vročini je bilo tisto umi- ranje. In Čim je nastopila noč, mrzla noč po razpaljenem dnevu, je kosila smrt tem huje in strašneje. Ziutraj so nalagali na vozove trumoma trupla na kojih oblekah je trepetala jutranja rosa in po mokrem obrazu so lepeli lasje in brki mokri od rose in smrtnega potu. Iz vseh zased so streljali na nas Albanci. Pri Prezi se je vnel praveati boj z njimi. Kar je ostalo od oslabelosti za četo, je bilo brezpogojno izgubljeno. Ali kroglja ali nož albanskega roparja je napravil konec ubogemu življenju v tihih pustinjah Albanskih. Tako je bilo v septembru pri nas tarn doli. Na Dunaju pa je baš tiste dni vpil ministerski predsednik, da so naše fronte trdne in moštvo pri najboljšem duhu In kaj je govoril Tisza tiste dni ošabnega in blaznegal Ko bi bili ti blaz- neži marširali eno uro po tej naši cesti smrti, da bi jih bilo zazeblo in da bi zatrepetali radi tolike nezaslužene ne- sreče čioveškin žrtev. Pot se je vila ob morju proti se- veru. Vedno manj in manj nas je bilo. Deloma so obležali, deloma se jim je posrečilo preriti se do bolnišnic, ki so bile takrat praveati tabori. Gnetlo se je vse naokoli polno nesrečnežev, ki jih je trla mrzlica. Med vsemi temi je be- gal po eden, dva zdravnika celi dan. Kako mogoče taki množici pomagati brez vseh najprimitivnejših pripomočkov brez zdravil in hrane. Smrdljive kon- zerve so se delile med bolnike, mrzle in neodprte. V tresoči roki jo je držal, skušal z zadnjimi močmi predreti plo- čevino . . . Videl sem mrtvih, ki so krčevito držali v rokah neodprte kon- zervne lonce. Tako je kosila smrt tudi po takozvanih bolnišnicah na prostih poljih brez streh; par umazanih šotorov kvečjemu. Cel mesec je trajala strašna pot. Proti koncu oktobra smo se prerili preko Črne gore do Kotorskega zaliva. Cela boka je bila polna vojaštva, ki je raz- bijalo barake in kurilo na prostem. Streljalo in kričalo je vojaštvo po ce- le noči. V vseh pa je bilo čustvo, čudno in nihče si ga ni mogel razlagati. Go- vorili smo in naši pogledi so bili vse drugi, kakor prej kedaj. Nič več ni bilo med našim govorjenjem tistega v krogu iskajočega pogleda zadnjih štirih let: kje je prisluškovalec, da me spravi na kol. . . Z otročjo naslado smo prizna- vali svoje mišljenje predvsem pred Stran 2. -»fr n ¦e2rlniska ulica 3. 58815-14 Znamenite zdravilni vreüec Krapinske foplice (Hrvatsko) zdravijo s sigurnim uspehom vse vrste revmatizma, kostobola, sključenosti, išiasa in vseh njihovih posledic, delujejo izvanredno na sestav živčnih bolezni (neura- stcnija, neuralgija, histerija, hrbtne bolezni) ter poboljšavajo kronične bolezni led- vic in mchurja, kronična zastrupljenja krvi in kožne bolezni. Pri ženskih boleznih dclujejo pospešno na nervozne pojave v klimakteriju in z uspehom delujejo pri kroničnih vnetjih maternice in eksudata. Vsa nadatjnsa pojsasnila date in razpo&ilja prospekto brezpEačno kopališčt»a uprava. Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebščin na debelo in drobno. PRICfl & KRflmflR, Celje Na debelo in drobno! Z AljOOA Na debel°ln drobno! gaiajiterijskega, norimberškega in mod- uega blaga ter kranjskih izdelko.v