5. Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 62. JOLIET, ILLINOIS, 2. JULIJA 1915 LETNIK XXIY. AVSTRO-NEMCI POTISKAJO RUSE VSEPOVSOD NAZAJ. Prod r I h ft** 28.' jun. (Cez Amsterdam in dvest • ~ fronti v raztegu čez Poli u miij' od mesta Kielce na Rusko ske a d° Bursty»a v Galiciji, se ru-2asledmade umikai°. povsod odločno PoročirT6 P° Avstro-Nemcih. Vsa ogrsk' a' so danes dospela iz avstro-pQtr:ega v°inega tiskovnega stana, Slavji0 to dejstvo. V državnem OlS. ssf IR olj» W keg» /t 1*> ta f snici ti lr&Jo severno od reke Dniester v Galiciji; zmagali ob rekah Bug, Gnila Lipa in Tanew; odbijajo sovražnika ob Visli, in poročajo neprestane uspehe. Topovi odločujejo bitke. Soči hudo napadajo Italija sedaj brez uspeha. ni. a do- lvnem iov0 mestu je vesela vest vzbudila siti nit,aVdUŠenje' ga ni mogel udu" dni v g Sp0niin "a danes pred letom do-nrp arajevu umorjenega nadvojvo- "anda p "aslednika Franca FerrHnČ?R°60rci V Albaniii-| V,1|e.) J. t Jun- (Brezžično v Say-^rn°8or ' ' Skadra poročajo, da so vannj ^ Usedli albansko luko Gio-^lesgjy e Ua in sedaj marširajo proti Ber^S'9Se Um'kajo iz Galicije. se jg 2S'.jUn- — Končno prodira-6«vražnik 2acelo, da se Galicija očisti "^okot/ eneral von Linsingen je z janko v Haliczu in prekoračil Dniester. Več tisoč Rusov je bilo ujetih. Vsi važni prehodi čez Dniester so zasedeni. Ob dolgi fronti od severne strani Lvova do vzhodne strani od Stryja potiskajo Ruse nazaj. Maršal von Mac-kensena levo krilo potiska sovražnika nazaj proti reki Bug, kjer se bo prej-kone bila sklepčna odločilna bitka v Galiciji. Jugovzhodno od Lvova so se Rusi poskušali upirati vzhodno od linije Bobrka-Zurawno, a so bili poraženi. Vojni urad je izdal sledeče naznanilo: Mesto Halicz zavzeto. "Mesto Halicz so naše čete zavzele in prekoračile reko Dniester danes, Armadi von Linsingenovi se je pri tem posrečilo, zavzeti ali obvladati vse prehode čez reko ob celi fronti. "Po večdnevnem hudem bojevanju dalje severno zasledujejo naše čete poraženega sovražnika proti Gnili Lipi, pritoku reke Dniester. Izza dne 23. junija je armada general von Linsin-genova ujela 6,470 Rusov. "Severovzhodno od Lvova se bližamo reki Bug. Dalje vzhodno .prav do Gieszanovva imajo zvezne čete ^zazna-movati dobrih napredkov. Ujele so več tisoč Rusov ter zaplenile mnogo topov in strojnih pušk. "Ruski napadi na Pdljs'kem Severno in severovzhodno od Przasnysza, ki so bili naperjeni predvsem proti novim postojankam, ki smo jih zavzeli dne 25. junija severovzhodno od Oglende, so se izjalovili s težkimi izgubami za sovražnika." Avstrijski topovi zmagali. Varšava, 28. jun. — Sedem osmink v galiških bojih zadobljenih ran je iz- hajalo od izstrelkov, in sicer na polovico od izstrelkov velikega kalibra, je izjavil višji štabni zdravnik Lešinčev nasproti nekemu časniškemu poroče-vavcu, ki se je mudil na fronti. "Puškne krogle ali svinčenke r.i? igrajo sedaj nobene uloge več," je nadaljeval. "Puška pešakova je dandanes igrača. Pehota tabori v strelskih jarkih in topovi so zmagali." Največji uničevalni učinek imajo av strijski Skodovi izstrelki, ki tehtajo 2,-800 funtov in so v premeru 17 palcev debeli. Skodove havbice niso 42centi-metrs'kim topovom nemškim (Kruppo-vim možnarjem) prav nič podobne. Njihov učinek je mnogo večji. Skodov izstrelek pomeni gotovo smrt za vsakega v razdalji 150 yardov in še dlje. Po razpoku povzročeni zračni tlak je tako močan, da se proti bombam varne strehe in kroglolovke obkopov odtržejo. Kogar učinkovitost izstrelkov takoj ne usmrti, mu raztrže obleko z života. Razpok povzroči tako vročino, da se puškne cevi raztope kakor zadete od strele. Rusi pognani čez mejo. Dunaj, 29. jun. (Čez London.) — Nemška (!) zaveznika sta v svojem prodiranju čez gališko mejo na Rusko-Poljsko zavzela poljsko mesto To-maszow, kakor tukaj nocoj uradno naznanjajo. Naznanilo tudi pravi, da so bili močni ruski oddelki severno od Kamion-ke, petindvajset milj severovzhodno od Lvova, snoči odbiti z veliko izgubo pc hudem boju. Naznanilo se glasi: Tomaszow zavzet. "Severno od Ravve Ruske in severno od Cleszanowa sta nemška zaveznika prodrla na rusko ozemlje. Zavzeli smo Tomaszow. "V ppuedeljek zvečer je sovražnik zapustil kvoje postojanke ob severnem Tanew« < in na severnem bregu Sana ter se začel umikati v severovzhodni smeri, povsod zasledovan. "V vzhodni Galiciji so nemške zvezne armade v zasledovanju sovražnika dospele do rek Gnila Lipa in Bug, blizu Kamionke. Ruske čete na tej liniji sedaj napadamo. V ponedeljek smo zavzeli Burstyn. "Močni sovražni oddelki blizu Siel- NA SMRTNI POSTELJI. Chicaški nadškof Quigley zadet od mrtvouda brez upa na okrevanje. Rochester, N. Y., 30. jun. — Nadškof Quigley iz Chicaga počasi peša, kakor pravijo vsakourna naznanila. U-mreti utegne v nekaj urah. Zdravniki so opustili vsako upanje na njegovo okrevanje in pravijo, da ga vzdržujejo živega samo z dražili in prisiljeno hra-nitbo. Nadškofa je zadel mrtvoud že v drugič. Ob njegovi postelji je nocoj zbrana skui. 'a sorodnikov, dostojanstvenikov katoliške Cerkve in zdravnikov, ki čakajo ia konec. v 17. zemši nekaj minut danes popolu-dne, je bil prelat polunezavesten ali v popolni nezavesti. Nadškof leži v stanovanju svojega lirat,-'., Joseph E. Quigleya, policijskega načelnika v Rochestru. Na stotine brzojavnih povpraševanj jk> nadškofovem stanju je dospelo danes, izražajočih obenem sočutje in so-žalje. i);; je nadškof Quigley poznal svoje resno stanje, predno je odpotoval iz Chicaga v Washington, D. C., je razvidno iz tega, ker je predlagal, da se imenuje Very Rev. J. Fitzsimmons administratorjem za škofijo. V VVash-ingtonu, kjer ga je zadel mrtvoud, je rekel ožjim prijateljem, da ga morda l.ikdar več ne bodo videli živega. * >' V i- w> f-iVi r> j. * s!V! \ t ' * ■■ s / ■.">■>■,■ i ■ V TkjZ' - "S. t* » !x" \ m' i v* Xtfi ^ - ' k ___ m.__i.m hot° by Ani..........................: meican pre81I AwocUtlon. a i J fL 0 Jre»s AvBoclatlon. \ NEMŠKI ADMIRAL VON TIRPITZ V SVOJEM RASTLINJAKU. I. ----------- . ^ vrhovnega poveljnika nemške mornarice in mo- --..u uunuvuicu /.a. iiciiisko vujsKovanje s podmorskimi čolni, sedečega v rastlinjaku njegovega I • Takoj po torpediranju "Lusitanije", vsled česar je v.°" Tirpitz odstopil iz svoje sli " -da ima admiral von Tirpitz s ^ tei sliki - je haj(. Je v'dct' izborita fotografija admirala von Tirpitza, _____ ^ v Bcri,nCPOSre^no °dgovoren za nemško vojskovanje s podmorskimi _ ___ Je adniira] ak°j P° torpediranju "Lusitanije", vsled česar je storilo smrt več nego 1,000 oseb, so govorili, 3 kaži." >'irpitz odstopil iz svoje službe. Poznejša poročila so pokazala, da je bila ta govorica neres- .....še zaupanje nemškega cesarja. Parnik torpediran in 20 Američanov mrtvih. Atlantski tovorni parnik "Armenian' pogreznjen po nemškem podmorskem čolnu "U-38". WILSON ODREDIL PREISKAVO. Na zapadnem bojišču srditi boji, a brez večjih uspehov. ca. severno od Kamionke, so bili snoči po hudem boju in z veliko izgubo, odbiti v Krystianpol." Nemško uradno naznanilo. Berlin, 29. jun. — Veliki glavni stan naznanja danes, da se zvezne čete sedaj nahajajo severno od Lvova na ruskem ozemlju. Naznanilo se glasi: "Armada pod generalom von Linsin-genom je porazila sovražnika med zasledovanjem ob celi fronti med Ha-liczem in Fierželowoin ter ga pognala čez reko Gnilo Lipo. V tem predelu se bojevanje nadaljuje. Dalje severno V okrožju Przemyslanov so naše čete dosptle; do mesta Kamionke, petin-4,vaj^i milj severovzhodno od Lvova J Avstro-Nemci prodrli na Poljsko, j "Severno od Kamionke sovražnik ni čakal na naš napad, nego se je umaknil čez reko Bug nekje pod Kamionko. "V predelu severno in severovzhodno od kraja Mosty Wielkie, kakih trideset milj severno od Lvova, in tudi severovzhodno in zapadno od Toma-szowa na Poljskem se je sovražnik včeraj upiral. Povsod je bil poražen. Tu smo zdaj na ruskem ozemlju. Pod pritiskom našega prodiranja v tem okrožju začenja sovražnik zapuščati svoje postojanke ob Tanewu in dolenjem Sanu." Dunaj poroča nadaljnje uspehe. Dunaj, 30. jun. (Čez London.) — Generalni štab je danes objavil sledeče naznanilo: "V vzhodni Galiciji se razvijajo boji ob Gnili Lipi in ob Bugu, pod Kamionko Strumilowo, za nas ugodno. Med Bugom in Vislo se sovražnik umika vedno dalje. Oddelki zadnje straže, ki krijejo njegovo umikanje, so bili povsod napadeni in pognani v beg. "Naše čete so prekoračile nižave ob Tanewu ter zasedle gričevje pri Fram-polu in Zaklikowu. Po uspehih nemških zaveznikov vzhodno od Visle so bili Rusi prisiljeni, tudi zapadno od reke zapustiti postojanko za postojanko. Iz močnih postojank ob fronti Zawichost-Ozarow-Sienno se je sovražnik snoči začel umikati v smeri Visle. Naše čete so Zawichost zavzele." London, 30. jun. — Kanadski tovorni parnik "Armenian" je bil pogreznjen po nemškem podmorskem čolnu "U-38" blizu Cornwalla, Anglija, v ponedeljek zvečer. Dvajset Američanov je pogrešanih, kakor poročajo. Imeli so v oskrbi mule, ki jih je "Armenian" vozil iz Newport Newsa na Angleško. Skupaj je storilo smrt devetindvajset mož in deset drugih od posadke je ranjenih. "Armenian" je bil, izvzemši "Lusi-tanio", največja trgovinska ladja izmed doslej pogreznjenih po nemških podmorskih čolnih. Osuplost v Washingtonu. Washington, D. C., 30. jun. — Vladni uradniki so bili danes osupli, ko so izvedeli, da je bilo dvajset Američanov med žrtvami pri potopu parnika "Armenian". Predsednik Wilson je odredil natančno preiskavo. "Armenian" je bil samo eden pete- rih pamikov, ki so postali žrtve nemškega vojskovanja s podmorskimi čolni v vodovju okrog Velike Britanije v zadnjih dveh dneh. Francoske bombe. Pariz, 28. jun. — Uspešen zrakoplov-ski napad na Friedrichshafen in spu-stitev osmerih bomb na Zeppelinove hangarje opisuje nocoj izdano uradno naznanilo vojnega ministrstva. Zrakoplovska postaja v Friedrich-shafenu je najvažnejša na Nemškem in tam je grof Zeppelin delal prve poskuse i velikanskimi zrakoplovnicami, ki nosijo njegovo ime. Proti južnemu koncu velike bojne fronte so Nemci začeli ofenzivo. Trdnjavo Verdun poskušajo zavzeti. Nemško poročilo. Berlin, 29. jun. — Veliki glavni stan naznanja danes: "Francozi so včeraj pripravljali po-nočen napad na naše postojanke med Lensom in Bethune-Arrasom z močnim bombardovanjem, a so bili po našem topništvu razkropljeni. "Na višinah ob reki Meuse je sovražnik včeraj podjel 5 napadov na postojanke, iz katerih je bil dne 26. jun. izgnan, in sicer jugovzhodno od Les Espargesa, a so se temeljito izjalovili. Francozi so se morali s težkimi izgubami umekniti." Z italijanskega bojišča. Pariz, 28. jun. —r Francoski vojni urad je danes naznanil, da so bili po italijanskih časniških poročilih diplomatski odnošaji med Italijo in Turčijo pretrgani. Italija bo v kratkem odposlala čet v Dardanele. Berlin (brezžično v Sayville), 28. jun. — Italijanski časopisi se veselijo vsled naznanila, da odpošlje Italija oddelek bojnega brodovja v Dardanele, in sicer pod poveljstvom vojvode A-bruškega. Angleške vojne ladje, ki so uporabijo drugje v važne svrhe, se imajo tako nadomestiti. Avstrijsko uradno naznanilo. Dunaj, 28. jun. (Čez London.) —• Današnje poročilo generalnega štaba slika položaj na italijanskem bojišču takole: "Sovražnik je ob celi fronti nedela-yen. Samo topniški boji so se nadaljevali na raznih točkah. Položaj je ostal neizpremenjen. "Eden naših letavcev je dne 27. t. m. blizu Ville Cicentine bombardov.al sovražen balon in ga prisilil, da se je spustil doli. Isti letavec je dne 28. t. m. uspešno spuščal bombe na artilje-rijski park pri San Canzianu in poško- škodoval parnik pred Sdobbo tako hudo, da se je ladja pogreznila." * Italijansko poročilo. Rim, 28. jun. (Čez Pariz.) — Vojni urad je nocoj objavil sledeče naznanilo: "V zadnjih 24. urah so bili zaznamovati važni dogodki ob naši fronti. "Na Kranjskem (Oho?t) je bilo gorsko topništvo po premagi znatnih težav spravljeno #■■> neko višino, raz katero je uspešn > obstreljevalo sovražen tabor na mo tudi krasno za i-tavo sv. Očeta, ta je visela iz farne šole; ta zastava vihrala je naravnost ponosno, a zakaj bi pa tudi ne! Vsi trije novomašniki so bili učenci te farne šole, in ravno v tej fari rojeni, po rodu Nemci. Č. g. Solnce (kateri že dolgo časa boleha na mučni bo lezni jetiki) poslal je pred 12timi leti 5 fantov v višje šole. Eden'izmed teh je ravno v tem času pred enim letom tudi tu opravil najsvetejšo prvo daritev Vsemogočnemu, po imenu A. Funk. A enega, kaleri je bil Slovenec, po imenu Anton Logar, je Vsemogočni poklical k sebi, ker Mu je do-padlo njegovo življenje, in on je gotovo svojo prvo daritev opravil v najlepšem kraju — svetem raj'u. Tu pastiruje Slovenec č. g. Anton Ogulin. Omenjeni g. župnik je vse hvale vreden, dobri duhovni oče nas vseh, posebno še revnih in zapuščenih sirot. Bog ga nam ohrani še nebroj-no let, kajti njegovo pomoč rabimo V dušnih in finančnih zadevah. Mnogo naročnikov in predplačnikov želim Tebi, vrli slovenski list. Naročnik. Sartell, Minn., 27. jun. — Slavno «-redništvo: — Hočem vam naznaniti. iT gg % Prebavna tonika za stare in slabotne osebe. Tudi zelo primerna za rabo okre-vancev. Steelton, Pa., 27. jun. — Cenjeni ur. A. S., prosim za malo prostora. Že dolgo ni bilo nič glasa iz naše naselbine. sem se pa jaz spet namenil malo oglasiti, seveda. Z delom gre zmeraj po navadi, ni se nič za pohvaliti, naroda je dosti brez dela. Bog ve, kdaj se na boljše obrne. Kaj pa Slovenska Liga? Ligaški vo-diteljčki se jezijo, ker nečejo Slovenci ;e zanimati za njihovo izdajstvo, za ■jihovo ničvrednost, za njihovo puh-lost, za njihovo mazanje slovenskega naroda v Ameriki. Dragi Slovenci, jaz kranjski Janeze opljujelo! sem ze parkrat omenil v listu A. S., kako slobodo nam misli dati Rusija in Srbija. Zavezniki so obečali, po trditvi ligaških voditeljev, da hočejo po zlomu avstrijske monarhije dati slobodo slovenskemu narodu. Kako 011-daj Italija dela proti njihovi volji in trga Slovensko na svojo stran? Italija vojuje na strani zaveznikov, a dala jim je znati, koliko hoče biti njen del plena. A da mislijo pošteno s Slovenci, zakaj ji niso oni rekli, da nečejo trpeti in dopustiti trgati Slovenskega naroda? Res lepa sloboda, kajneda, vi li gaški voditeljčki? Tulijo ligaški vodi-teljčki: "Tudi Slovenci so se zavedli svoje dolžnosti in so ustanovili Slo1-vensko Ligo". Kot prvo in glavno nalogo pa si je nadela Slovenska Liga pomagati Srpskemu narodu, a Slovencem brus. Oj Slovenci, odprite oči! Tujo vero podpirate, a svoje ne. Tujemu narodu dajete svitle tolarje, krvavo zaslužene, a Slovenskemu rodu pogin. Ali ni to žalostno? Tuji rod povzdigujete, ; svojega uničujete. Žalostna vam slovenska mati! Dragi Slovenci! K iiko so ligaški voditeljčki pomoRli la bednimu slo-; venskemu narodu v starenj kroju? Ko-jliko so nabrali svitlih tolarčkov za nase slovenske sirote, ki jim očetje umirajo v sedanji vojni? Kdo drugi bo tolažil one sirote, ki so v starem kraju zgubili svoje ljube reditelje, kedo drugi, dragi Slove nci, kot mi, živeči tukaj v Ameriki? Ali žalostno, nimajo u-smiljenja pri svojem rodu v Ameriki. Slovenski prvaki se ne zmenijo za slovenske sirote, ampak za srpski vojni fond, Če si človek premisli, ali ni to sramota slovenskemu rodu, podpirali srpski vojni fond? Sramota, svoje u-liicevati a tuje povzdigovati. Program Slovenske Lige ali tako-z\ane Jugoslavije: Hrvate in Slovence pod jarem dati, pod vlado kralja Petra Karadžordževiča, kaj ne da, vi ligaški voditeljčki? Ali kdo bo to potrdil, da je to pravično delo Slovenske Lige? Jaz mislim, da ga ni Slovenca, ki mu bije slovenska kri, da bi izustil, da je to pravično delo. Vi ligaški voditeljčki, zakaj niste programa izvedli ,združiti vse Hrvate in Slovence in delati mirnim potom pri avstrijski vladi, da dobijo po tej vojni Hrvati in Slovenci samovlado?! A ne najgršim načinom napadati Franc Jožeta! Kaj van\ je on kriv, da ste možje učenjaki, ki bi lahko imeli doma službo v avoji deželi, na tujem svetu? Hrvate in Slovence zapreči pod srpski jarem! Mar li ni zmožen »e vladati sam? Olikan, izobražen, kulturen in veren je hrvatsko-slovenski narod. Prepričan sem, da bi bilo na programu hrvatsko-slovenske samovlade vse Slovenstvo na vaši strani!! Ampak ste se pa preteto urezali z vašo Veliko Srbijo. Ligaški voditeljčki se jezijo nad so-cijalisti in nad katoliškimi možmi, češ da se ne dajo v pisano bodočnost, v pravoslavje metropolita. E da morete Slovence pripeljati do tega, da bi se podvrgli pravoslavju, ali na vašo žalost so Slovenci izprevideli vašo nakano, prevaro in vaše izdajstvo. Liga-ška ladja se razbija na vseli krajih. Slovenci bežijo iz te raztrgane ladje. Odprli so oči in prevideli so, da je to nesramno delo S. L., da je to pogin slovenskemu rodu. Jaz mislim, da so zdaj Slovenci pregledali to zlato rusko slobodo. Zdaj vidite slobodo od zavezniške strani, da so našuntali oholega Italijana, da podjarmi slovenske pokrajine! Res lepa sloboda, kajneda, vi ligaški voditeljčki, kot jo vi hvalisate Slovencem. Da, Slovenci so pregledali, da jim je bolje biti pod avstrijsko vlado kot pa pod Rusijo ali Srbijo, zato se ne dajo varati ligaškini voditeljčkom. Pozdrav po širni Ameriki zavednim rojakom in rojakinjam, a tebi, vrli list A. S., pa mnogo novih naročnikov. John Kočevar. Urada telefon Chicago 100 Stanovanja telefon Chicago 3247 josip klepec JAVNI NOTAR I 1006 N. Chicago St. JOLIET, Itk E. H. STEP ANO VICH edini hrvatsko-slovenski pogral*1'1' 9251 E. 92 St., S. Chicago, 111 Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtom^1 za vsako prigodo in vrem«. I CHARLES D. ADVOKAT—LAWYER S Soba 503 Woodruff Bid? . 'J---:CHICAGO PIIONE 245:- Kadar iinale kaj opravite s sodu')0 obruite sc k meni. g Govorimo slovenski jezik Kolektujem in tirjam vsako vrsto« gove. Ali pa se oglasite p« 0 M. J. TERDICH, 1106 Cbir dol- piiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiuniiii J Chi. Phone: Office 658, Res.370* Uradne ure: | 9—12 a. m. 1—5 and 7-8 P-g Ob nedeljah od 10. do 12- | Dr. S.Gasparovicij i Dentist :: Zobozdravnik 1 Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. | JOLIET, :-: ILLINOIS' illlllllllillllllllllllllllliHIIIIII SE SEVERA'S BALSAM OF LIFE (Severov Življenski Balaam). 75c. Priporoča se zoper za* peko, nepre- bavo, slabo prebavo, otrpla jetra, žičnico in Ponavljajočo mrzlico- Ni mogel prebavljati. "Po rabljenju Severovega Življenskega Balzama dva tedna, sem se počutil veliko boljšega in zdravejšega. Nadlegovan sem bil dolgo časa, ter nisem mogel prebavljati svojih jedil, toda po rabljenju Severovega Življenskega balzama, je neprilika prešla in me pustila v dobrem zdravju. Priporočam ga vsim, ki trpijo vsled želodčnih neprilik." Dymian Moroz, Box 14, Duffield, Mich. "ZDRAVJE ZA ZENSKF" )e ime nafil! knjižice, katera je spinih ™ , , CiElllDIVEl korl9t trpefih žensk, opisujoča raIDt0. neprilik v slučaju katerih Je izkazal SEVEROV REGULATOR svojo vrednost ^ nika in ženskini najbolj« prijutelj v njenem trpljenju. Knjižico poSiljamo zastonj vpraSanje. Cena Severovega Regulatorja je $1.00. Severov! Pripravki so naprodaj v lekarnah. Dobite Severov«. Ne vzemite nadomestitev. Ako jih ne moreto dobiti, narojljte jih od na*. W. F. Severa Co. CEDAR RAi IOWA rapid5 College of Saint Thorn** SAINT PAUL, MINNESOTA pod kontrolo in vodstvom nadškofa Irelanda. CATHOLIC MILITARY COLLEGE ColUgiate Commercial Academic Preparatory Zdrava duievnajn telesna vzgoja. ^ ^ Sedemsto štirideset dijakov iz štiriindvajsetih dižav j« biio tu lan«1'0 Za nadaljna pojasnila in katalog pilite na Very Bev. H. MOTNIHAN, D. D. President Iz malega raste ve ti kaj ** Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po •bno »'» pi na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali ose ^ ^ pismeno. Vse tiloge pri nas so absolutno varne. Naša ban nadzorstvom zvezne vlade. tri od sto- Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet Natioi« Bank al JOLIET, .tUNf — Patrijotične manifestacije v Ljubljani. "Slovenec" z dne 4. jun. poroča: ^st o padcu Przemysla je došla v Ljubljano okoli 12. ure opoldne. Naše uredništvo je, kakor po navadi, prvo obvestilo občinstvo z nalepljenimi le-'• _ Nepopisno veselje je zavladalo v Ljubljani. Iz javnih poslopij in mnogih zasebnih hiš so zavihrale zastave. Vse mesto stoji pod veselim vtl=kom, da so imeli oni, ki so zaupali 2n;agi pravičnega orožja. Zvečer so »zvonil; zvonovi po ljubljanskih cer-,'vah, salezijanska godba z zastavo slovenske krščansko-socialne zveze" Je ob polu 9. uri zvečer korakala skozi mesto, Istoča svirajoč navdušene skladbe, ocasno se je v bajni razsvetljavi za-'seal deželni dvorec, vsa knezošks-"jska palača s sosednimi hišami gg. , non'kov, stolno župnišče, semenišče, rančiškanski samostan in druga ljub-janška župnišea so bila odeta v morjfe WC1- V "Katoliški tiskarni" je bila lu-pri lučici. Tudi drugod po Ljub-siani So Pričeli razsvetljevati: pri "Go-.Podarski zvezi" itd. Ni trajalo dolgo "ze so bile hiše v glavnih ulicah ljub-Janskih vse razsvetljene. Posebno ča-oben pogled je bil pred škofijo in na .estiu trg, kjer je razsvetlil tudi maim i'3' Stolp ljubljanskega gradu je mn " *neC luČi' P° LjubIJ'ani Pa J'e °ztca pristašev avstrijske misli za ,a>tavo S. K. S. Z. vedno bolj nara-št i*' Navdušeno manifestujoča je u a mnogo sto oseb. Množica se je že]nV pred deželnim dvorcem, deta ° ,v'ac*0' mestnim magistratom in J^ofijsko palačo, kjer je godba aia cesarsko pesem, vse občinstvo p Pa odkrilo in z godbo pelo s no Prisrčnim poudarkom: E°g ohrani, Bog obvari; 5J® cesarja, Avstrijo! Hod svete r° da nam gospodari p — vere pomočjo! "ranimo Mu krono dedno g°Per vse sovražnike: ^ habsburškim bo tronom vedno ^reca trdna Avstrije. a dolžnost in za pravico pošteno, zvfesto stoj; e bo treba, pa desnico I ; Srcn'rn upom dvigni v boj!" tec' dostojanstveniki je množica, 2&st a V mnog''1 bojih izkušeno iala . ° zmaS°va't-'a sv. MihaeJa, prire-de]0Vc,''{anske patrijotične ovacije. Vi-Je na manifestaciji, da ni im-rado ':irana' amPa^ da je izbruhnila lstrstvo je prepovedalo nadalj-Ver>sk">l° s,?venskih čitank v vseh slo-tedil0'' (lrfavnih srednjih šolah in od-HiCai°'. a imajo profesorji med počit-sltrj naPisati in izdati cenzurirana doče a 0 slovenski literaturi in v bona tej podlagi predavati. 27^0 t0tnik Franc Rus umrl. Stotnik RUs °eniobranskega pešpolka g. Franc nenacJe ne 5. jun. ob 11. uri dopoldne T nia Preminul v vojaški bolnišni-Bil je šele 48 let star. C v i boVan- Sl Je nakopal ob vojnem službi! nat„;niei_v Aradu in od 21. maja kat°Ca' Ja zbolel na bronhial-boln:,arju i'1 griži. Deset dni je bil "sniei * . . ?4°Vati"'-° našib v°jakib P'še: "Ob ki '' s° ztl )C Vztrajnost naših vojakov, .»iužnj pr'dni in izborni vojaki. Na-, (lobe/,'lVczn''*t: hi s'niti tan Radetzkyjev duh mora i-""Ceni"aS(> armado. Pozdrave vsem >ika ' Brat g. profesorja dr. Fr. ■ !|>> bat rnedikt> ki služi P" 8- lov" Se nal, ■°nu' jc bil ranjen v Na nogo Marmaros Szigetu. ^aj0."r°dove žrtve. Iz Maribora po-,at«ri j„ ,trl°ievodja Franc Kramaršič, b'l v bitk M, °d k0. i z Rusi pri Grodeku , "i . a šrapnelovega v lovo rV^ieii Žal tednov tudi clopia je 23. maja 1915 v Ms ^ Udeležil se je več bojev 'len ^Usi je več bojev z v 'c'Ji in si je priboril častno cdova| 'jo). Večkrat je zanimivo Ju 4tu sv • kako Je bil° teJaj' V ki že„!,0K' dobe zapustil je hrabri v>* 'st,ri"'i otroci. Doma je V ^lai-iL mberka ko, "Hoi na Kranjskem in je pri c. kr. priv, vesten in zvest stro- jih. ^lo^T'^zal Jt. - bi 1>laK niož dober do-Skazil J.e hil priljubljen pri lju-»i °S,i na n uJC velik »Prcvdd iz hiše C, j« v v»-°PaHiže v Studencih. 2 s«stra 1,red 14 dnevi tudi C, ?oltopa„I0,.zija- P^očena Wal-rat JoLf Je v Li»Wjan>- Nje-""irl je ku> strojevodja v Ljublja-0 cetovodja pri pijonir- jih vsled prehlajenja v dunajskem Novem mestu. Bratranec Izidor Kramaršič je lani jeseni podlegel hudi rani, katero je zadobil v boju z Rusi pri O-patowu kot četovodja. Leži v Pragi. Brat rajnega Franca, korporal Roman, močno ranjen v desno roko se zdravi v bolnišnici na Dunaju., —Novi ranjenci v Ljubljani. Dne 3. jun. so pripeljali v Ljubljano 43 težko in 38 lahko ranjenih vojakov z italijanskega bojišča. — Pokopali so v Škofji Loki, kakor javljajo nemški listi, korporala 27. domobranskega pešpolka Janko Čar-mana. — Odlikovanje. Častni znak I. razreda z vojno dekoracijo za zasluge za "Rdeči križ" je podeljen Nj. ekscelenci fml. Ernstu Mattanoviču, ki je rodom Ljubljančan. — Ranjenci z italijanskega bojišča. Ljubljana, 4. jun.: Minolo soboto popoldne in zvečer se je pripeljalo v Ljubljano 70 ranjencev z italijanskega bojišča. Od sobote do pondeljka je prišlo nadaljnih 230 ranjencev, katere so porazdelili po različnih bolnišnicah. V soboto popoldne so poslali iz Ljubljane v bolnišnico v škofovih zavodih v Št. Vidu 121 vojakov, v nedeljo dopoldne pa v Maribor 36 vojakov. — Služkinja domovini. Služkinja Frančiška Benedičič si je z zvestim in pridnim delom prihranila 400 kron. Vso to vsoto je podpisala kot vojno posojilo. — V ruskem ujetništvu je praporščak Ivan Zore. — Iz Pivke so pri Postojni potegnili truplo nekega vojaka, najbrže nekega Štefana Trummer, ki je padel v vodo, ko je lovil rake. — Umrla je 26. majnika po vsem Dolenjskem dobro znana gostilničarka in posestnica gospa Jožefa Hribar, rojena Košak, "pod Gabrom". Pokojna je bila sestra umrlega poslanca Fr. Košak iz Grosuplja in Josipa Košak iz Mirne peči. Kdo ni poznal prijazne in postrežljive "Jerajeve mame" pod Gabrom? Vsakdo se je rad oglasil v pošteni in vzgledni gostilni, pa je bil tudi skrbno postrežen. Njena hiša je bila še ena izmed tistih gostiln, kjer so se shajali popotniki raznih stanov »n so se tudi lahko mimo in pošteno pokrepčali. Usmiljena je bila posebno do revežev, domačih in tujih. Koliko tujih potnih siromakov se je oglašalo dan na dan v njeni hiši, vsak je dobil kako podporo. Dolgo vrsto let je vodila sama veliko gospodarstvo vse v najlepšem redu; to vedo posebno posli, za katere je skrbela kot dobra krščanska gospodinja. Kako priljubljena da je bila daleč na okrog je pričal njen velik pogreb. — Iz deželnega odbora dne 5. junija 1915. Sklene se podpisati 250,000 K II. avstrijskega vojnega posojila in Kranjski deželni banki dovoliti, da sme v svojem imenu podpisati 100,000 K. — Na županstva vseh občin na Kranjskem se razpošlje okrožnica z nasveti, kako naj se prebivalstvo obnaša v sedanjem vojnem času. — Po-gorelcem v Ajdovcu se dovoli 2000 K podpore. — Kolera. V garnizijski bolnici je dne 7. jun. umrl v Ljubljano prepeljani bosensko-hercegovski vojak Kjuadin Stojan. Bakteriologično so dognali, da je umrl na koleri. To je le posamezni slučaj in je preskrbljeno, da se ne bo razširil. — V deželni bolnici je umrl neki Novak, katerega so pripeljali v bolnico. Govorilo se je, da ima kolero. Zdravniki so pa mnenja, da je imel le pljučnico. — Nagla smrt. Dne 2. jun. zvečer sta se med seboj nekaj ruvala gojenca deželnega vzgojevališča Franc Gorše iz Ribnice in Franc Perko iz Mokronoga. Kar naenkrat se zgrudi Gorše na tla in obleži takoj mrtev. Na lice mesta došla policijska komisija ni kon-štatirala nikake zunanje poškodbe. Najbrže ga je v razburjenosti zadela kap. — Ljubljanski trgovec g. Krivic po nesreči ustreljen? Po Ljubljani se je raznesla vest, da je v Ptuju neki Dro-fenik po nesreči ustrelil ljubljanskega trgovca z Dunajske ceste g. Krivica, ki je bi! v Ptuju pri vojakih. Kakor po navadi v takih slučajih, mu je znanec kazal puško, o kateri je mislil, da ni nabasana. Puška pa je bila nabasana in se je sprožila. — Umor v Gornjem Logu pri Litiji. V noči z dne 21. na 22. maja t. 1. so neznani storilci vlomili v hišo Helene Primožič v Gornjem Logu št. 3. Isti so slednjo umorili, njeno hčer Franči-ško pa smrtno ranili. Frančiška Primožič jc imela še toliko moči, da jc šla zjutraj na poštni urad v Litijo in tamkaj brzojavila hranilnici radi oči-vidno vzetih hranilnih knjižic. — Umrla je gdč. Angela Masič, vrla članica II. Marijine kongregacijc pri uršulinkah v Ljubljani. — Umrli so v Ljubljani: Adalbert Riha, c. in kr. stotnik 22. pešpolka. — Janez Gorenc, tesar-hiralec, 72 let. — Marija Jagodnik, služkinja, 36 let. — Josip Tussetschlaeger, sin finančnega nadpaznika, 1 mesec. — Anton Unge-rer, predmojster gorskega topničar-skega polka št. 14. — Umrla je v Ljubljani gospa Antonija Toman roj. Iber v 83. letu starosti. — Ponesrečil se je dne 6. junija na Vrzdencu pri Horjulu občespoštovani posestnik Janez Logar. Prekucnil se je nanj voz. obložen z brezovimi mlaj-čki in ga tako nevarno poškodoval, da je kmalu nato umrl. — Umrli so v Ljubljani: Uršula Koder, branjevka, 75 let. — Matevž Šurk, posestnik, 62 let. — Marija Jurič, de-delavlavka-hiralka, 62 ' let. — Marija Tavčar, posestnikova žena, 60 let. — Rozamila Felicijan, hči delavca v tobačni tovarni, 4 leta. — Matija Ta-gitsch, pešec 47. pešpolka. — Anton Weiss, vojaški delavec. — Bruno Zil-ly, pešec 47. pešpolka. — Napoleon Valdemar Furlan, sin železniškega ključavničarja, 3 mesece. — Frančiška Primožič, posestnica, 40 let. ■— Marija Štrancar, gostja, 77 let. — Ponesrečena iznajdba. 131etna sirota Albin Gomilšek, ki se nahaja pri načelniku okrajnega šolskega sveta pri Sv. Križu okraj Krško, se je ponesrečil s puško, ki si jo je sam naredil. Puška se je po nesreči sprožila ter je bil ranjen od svinčenih kroglic pod desno lopatico. Ponesrečenca so pripeljali v deželno bolnico, kjer so mu pobrali drobce iz rane. — Ljubljanski veletržec g. Jos. Per-dan je svojo trgovino zaprl, ker je z vsem svojim moškim osobjem vpoklican v vojake. * — Vlom in roparski napad. Zadnji čas je bilo v Golobovo kočo pri Železni kaplji vlomljeno in pokradenih za 52 K raznih predmetov. Pri posestniku Franu Košaku v Stranski vasi pri Grosupljem je vlomljeno in ukradeno 190 K, lovska dvocevka in za 193 K drugih predmetov. Še meseca aprila je še mesarski vajenec Železnikar iz Ljubljane na Posavje, da tam. plača živino, ki jo je nakupil njegov gospodar ter jo prižene v Ljubljano. Nekako v sredi poti med Gameljami in Černučami pa sta iz gozda skočila dva mlada človeka, ka napadla in mu hotela vzeti denar, kar bi se jima bilo skoraj posrečilo, da napadenec ni potegnil samokresa, katerega sta se napadalca prestrašila in zbežala. Oba sta imela nahrbtnike ter sta govorila slovensko v laškem narečju. Stara sta bila okoli 22 let. Sumljiv lajnar. Nekako v sredi meseca maja je orožništvo prijelo nekega okoli 60 let starega lajnarja, ki je v Trbojah kupil od nekega posestnika prašiča za 150 K, poleg tega je pa imel še pri sebi dva bankovca po 100 K, 16 po 20 K in drobiža v skupni vsoti 565 K. Ker se sumi, da je ta denar nepoštenih virov, so lajnarja oddali bkraj-nemu sodišču v Kranju. Navedeni je zadnji čas hodil po Dolenjskem, Notranjskem in ljubljanski okolici. J ŠTAJARSKO ■ O^i ViWMMWNH — Naglo sodstvo so proglasili tudi na Štajerskem. — Padel je 19. maja pri Nowosielici c. kr. kadet pri tirolskem lovskem polku 25 let stari Otmar Verderber, sin prvega državnega pravdnika v Mariboru. — Umrla je v Studenicah pri Mariboru soproga nadučitelja v pok. gosp. J. Jagra gospa Jerica Jager, stara 70 let. —. Ifc seznama izgub št. 184. Desetnik Berglez Franc, 100. pp., 3. stot., iz Štajerske, ranjen; Kosi Alojzij, 20. lov. bat., 3. stot., iz Ljutomera, ranjen; Markovič Josip, 20. lov. bat., 3. stot., ranjen; Matausch Anton, 58. pp., 4. stot., Maribor, ranjen; Žnidaršič Anton, 22. dom. polj. havb. div., ranjen. — Ustrelil se je 26. maja orožniški stražmojster Karel Scherbel v Dobrni. Prideljen je bil orožniški postaji v Žalcu. — Velika nesreča. Iz Št. Ilja v Slov. goricah se poroča: V nedeljo, dne 30. maja, popoldne je nad Ceršak in Selnico ob Muri s severne strani prihrumela huda nevihta. V Ceršaku imajo že nad 40 let navado, da na občinskem hribčku streljajo zoper točo. Krog pol 5. ure popoldne se je nenadoma iz strelske titice zaslišal izvanredno močan pok, utica pa je bila kmalu zakrita v gost dim. Vnel se je smodnik in pet možnarjev se je naenkrat sprožilo. Župan Anton Hauc, 181etni Anton Stani, 161etni Jožef Hercog in hlapec Jožef Ducman so bili naenkrat vrženi na tla in so ležali v mlaki krvi. Županu H a ucu je zdrobljena desna roka, razmesarjena prsa in desna polovica glave, ostali trije pa imajo manj nevarne poškodbe. Domači č. g. kaplan mu je podelil sveto poslednjo olje, zdravnik dr. Venigerholz mu jc dal zasilne obveze. G. Hauc je 4. jun. umrl. Poroča se še, da je v strelsko utico najbrže udarila strela.—G. Hauc jc bil 33 let župan obmejne občine Ceršak. Njegovo ime slovi daleč na okoli. V znani šolski aferi je bil Hauc tarča sovražnih pšic. A mož kreme-nitega značaja ni vrgel puško v koru- zo. Rešil je čast svoje občine. Slava, nesmrtna slava njegovemu spominu! — Mučilec vojakov in defravdant obsojen. "Zeit" poroča iz Gradca, da je tamošnje vojno sodišče obsodilo podpolkovnika viteza Rutkovvskega, poveljnika nadomestnega kadra 9. u-lan. polka v Stanislavovu zaradi mučenja vojakov in goljufij na tri leta težke ječe, na izgubo plemstva in na degra dacijo. Podpolkovnikov stražmojster Semenko je tudi obsojen na degradacijo za ulana in na eno leto ječe. — Vojni kurat Bratanič v ruskem ujetništvu. Iz ruskega ujetništva se je po šestih mesecih oglasi/vojni kurat č. g. Rajmund Bratanič. Kakor piše, je zdrav in se nahaja v Dauria, Zabajkalskaja oblast. Pismo je datirano od dne 10. aprila in je došlo dne 21. maja. — Kolera v Mariboru. Dne 2. jun. je potom nekega vojaškega transporta prišel v Maribor vojak, ki je obolel na sumljivih znakih kolere. Mož je dne 3. junija umrl. 1 J ^ — Hraber štajerski Slovenec. Pose--tnikov sin Franc Stermšek, četovodja 20. lovskega bataljona, se je jeseni na bojišču zelo odlikoval, zlasti s tem, da je z največjo neustrašenostjo preskrboval svojo stotnijo na odprtem o-zemlju z municijo. Prejel je za to veliko srebrno hrabrostno svetijo. — Ob neki priliki, ko se je nahajal bataljon v zelo kritičnem položaju, se je javil Stermšek prostovoljno, da se splazi poizvedovat. Izostal je pet ur. Uspeh je bil ta, da je bil bataljon obvarovan katastrofe. Ob tej priliki je Stermšek z veliko prevdarnostjo rešil tudi vojno blagajno. Za ta čin mu je bila podeljena zlata hrabrostna svetinja, ki mu jo je dne 25. maja slovesno izročil v lazaretu v Konjicah tamošnji poveljnik major baron Vay de Vaya. — Zavedni ogrsko-slovenski vojaki. "Novine" pišejo: "Naši mili vojaki s srbskega bojišča so nam poslali po Magdič Ivani za podporo katoliškega slovenskega tiska 26 K 20 vin. Kraljica majnikova jim naj povrne ta plemeniti, v njenem mesecu poslani dar." — Ponesrečen gvardijan. "Novine" glasilo ogrskili Slovencev, poročajo: V Kaniži se je peljal na kolodvor frančiškanski gvardijan Izidor Ozoraj. Ko se je vozil čez tir, je prišel njegov voz pod železniški stroj, ki je ubogega moža popolnoma zmečkal. Eden konj je poginil, kočijaž pa je težko ranjen. — Novomašniki v sekovski škofiji. Med novomašniki sekovske škofije se nahajajo tudi sledeči: Tomaž Fekonja, doma iz Radgone, Karol Konrad iz Št. Vida na Voglu, Alojzij Mesner iz Iv-nika ter lazarist Ludvik Šavelj iz Rudnika na Kranjskem. demonstracij na Reki. Kdor hoče priti na Sušak, mora se najpreje peljati do Reke, od tam pa mora iti peš na Sušak. Hrvati iz celega Primorja so prihajali na nabore, okrašeni s cvetjem in hrvatskimi zastavami. To pa ni bilo po volji reški iredenti, zato so jih napadli, a njim je pomagala tudi mestna reška policija. Hrvati so demonstrirali proti izdajalski Italiji, obenem pa so prirejali navdušene ovacije hrvatskemu kralju Francu Jožefu I. Na cesti je prišlo do Velikih bojev, policija je vzela Hrvatom veliko hrvatsko zastavo, a po reških ulicah je tekla hrvatska kri. Vse pošteno patrijotično meščanstvo je obsojalo to početje reške iredente. Šele na intervencijo od zgoraj je policija vrnila hrvatsko zastavo, katero so potem Hrvati z velikim navdušenjem sprejeli in jo odnesli. Tudi na Reki bo treba napraviti konec polentarski iredenti! - Vsi proti Italiji. Osješka "Hrvatska Obrana" poroča iz zanesljivega vira, da se je v liško-krbavski županiji na Hrvatskem priglasilo okoli 20,000 moških kot prostovoljci v vojski proti Italiji. — Dalmatinsko prebivalstvo lojalno. Zader, 3. junija. (Kor. ur.) Na vojno napoved Italije je dalmatinsko prebivalstvo odgovorilo s patriotičnimi manifestacijami in zatrdilom, da bo z vsemi močmi sodelovalo, da se krivičnim in protinaravnim aspiracijam Italije na jadranske dežele z železno orožno silo napravi konec. — O. Vendelin Vošnjak, generalni definitor. V vrhovni upravni svet frančiškanskega reda je bil izvoljen na generalnem kapitlju 22. maja ustanovitelji mlade hrvatske province in dolgoletni njen provincial, sedanji kustos in gvardijan frančiškanskega samostana v Zagrebu preč. o. Vendelin Vošnjak. Kot generalni definitor pomaga generalni definitor pomaga generalu v u-pravi celega reda in zastopa slovanske in mažarske province. Njegova rezidenca je v Rimu. — Sto let je preteklo 27. maja, odkar je Dubrovnik zvezan z Avstrijo. — Italijanska društva v Zadru, Šibe-niku in Dubrovniku je politična oblast razpustila. Tako poročajo dalmatinski listi. — Dva hrvatska duhovnika, tako poročajo zagrebške "Novine", sta bila pred svojim begom iz Italije sprejeta od svetega Očeta v avdijenci. Z ogorčenimi besedami sta obsojala to, kar hoče storiti Italija hrvatskemu narodu. Protivoljna smešnica v časniku. Danes pribijejo na rotovži črno tablico, kamor bodo po postavi obešali zaročence in zaročenke, ki mislijo stopiti v zakon. J. P. KING,* Oba telefon T.oeni Stev. S riBSIU Clinton in Devplaines Sts. Joliet — Koroški učitelj prvi padel v bojih z Italijo. Prvi je v bojih z Italijo dne 25. maja padel na neki patrulji enoletni prostovoljec Štefan Katzian, učitelj v Gorjah pri Beljaku. — Polkovnik Poeschl, bivši poveljnik v Trbižu, je padel dne 26. majnika na galjškem bojišču. — Blazni sluga napadel koroškega deželnega predsednika. Vencel Jira-nek, sluga koroškega deželnega predsednika grofa Lodrona je radi malomarnosti izgubil svojo službo. Vencel Jiranek je dne 2. jun. nepričakovano zblaznel, pograbil je za revolver svojega gospoda in je večkrat ustrelil na deželnega predsednika v njegovi sobi. Grozil je nato in zasledoval svoje so-uslužbence in je večkrat ustrelil na ravnatelja pomožnih uradov deželne vlade Hermana W'agnerja. V poslopju deželne vlade je ta nastop umljivo povzročil veliko razburjenje. Slugo je šele prijel došel oddelek šestih stražnikov, a prej je še z revolverjem tolkel po glavi uradnika Hillerja, drž. policije in ga je precej poškodoval; nekega strojnika je pa ugriznil v roko in ga nevarno ranil. Odvedli so ga v deželno norišnico. — Dr. Matko Laginja je v daljšem razgovoru z dopisnikom "Narodne o-brane" izrekel to-Ie programatično izjavo, ki jej gotovo pritrja vsak Slovenec in Hrvat. Vse naše javno in skupno delo mora v teh usodnih časih obstati v tem, da z vso odločnostjo zahtevamo ujedinjenje vseh Hrvatov in Slovencev.' — "Lega Nazionale". Tržaško na-mestništvo je predložilo vladi, kakor se poroča, predlog, da se razpusti "Lega Nazionale". — Slovenski in italijanski begunci na Ogrskem. V Szegedin je došlo do 1000 slovenskih in italijanskih beguncev, ki so dobili delo v tvornicah. Vsi so se na delo javili prostovoljno, razpolagajo prosto s svojimi dohodki, in če iniajo denar, lahko sami najamejo stanovanje in se sami preživljajo. Za ti>te, ki so brez sredstev, skrbi mesto. — Demonstracije na Reki. Hrvatski listi poročajo: Prigodom naborov, ki so se vršili na Sušaku, je prišlo do Ta banka plača 3% obresti na vlogah Joliet Trust & Savings Bank Barber Building, Joliet, 111. Glavnica $100,000.00 Mn M $50,000.00 ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred. ERVIN T. GEIST, ka«t. THOS. F. DONOVAN, Podprt* TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM. PRESKRIPCIJE. 1 V*e preskripcije izpolnjene v lekarni A. W. Flexer ali v Paddock Pharmacy se zopet i izpolnijo v naii lekarni. i---— i \ J. D. BROWN CO.vogal ^SLTet^l^ Sts' % Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON. VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1330 000 KRON. Složen denar obrestuje po 41 % brez vsakega odbitka. Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOlb TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA « vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAK4 IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAWi KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANIL« NICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varno šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki do* Vaš denar. 430 STRANI OBSEGA Veliki Slovensko-Angleski Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojik slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-AngL Slovnica, Vsakdanji razgovori, AngleSka pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-AngL in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov sirom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere nebi smel biti nobeden naseljeaco. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. ® Prvi, največji in edini slovenski katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brez plačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo, AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. SIovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 4. jul. Nedelja Urh, šk„ Berta, d. 5. " Pondeljek Ciril in Metod. 6. " Torek Izaija, prerok. 7. " Sreda Vilibald, škof. 8. " Četrtek Elizabeta, kralj. 9. " Petek Anatolija, dev. 10. " Sobota Amalija, dev. CERKVENI GOVOR ZA ŠESTO NEDELJO PO BINKOŠTIH. Spisal škof Anton Martin Slomšek. Omizje grehov. Jezus je vzel sedem kruhov, je zahvalil, jih razlomil in jih dal naprej položiti. Mark. 8. 6. 1. Poglejmo danes na zeleno planino, kako nebeški učitelj med štirimi tisoči poslušalcev ljubeznivo sedi, in najpoprej z nebeškim kruhom svojega nauka potem pa tudi s telesnim živežem nahrani. Kdo bo to gledal, premislil, in se ne bo veselja razjokal! 2. Poglejmo pa tudi po širokem in dolgem svetu nad tisoč milijonov lju-dij, vse Oče nebeški ravno tako čudno živi, kakor Jezus štiri tisoč na gori. "On odpre svojo roko, in napolni vse kar živi" itd. (Ps. 144). Milijoni ljudij božje dobrote vživajo, pa le malo jih Boga spodobno zahvali. 3. Naj bi tropa lačnih beračev na vaš prag za košček zmesnega kruha prosit prišla, vi bi jih pa v hišo zaklicali, jim mi»a pogrnili in prav lepo postregli, oni bi pa vas namestu hvale prav grdo izpesovali, vam ostanke v lice metali; kaj bi vi s takimi hudodelci učinili? Nehvaležnost močno boli. Ravno tako jih pa veliko dela tudi med vami, pa morda ne ve. Kad bi vam danes strašnih petero omiznih grehov povedal, ki so grdi" otroci naše neliva-ležnosti. pa še rajši vam hočem ob enem tudi pet svetih omiznih čednostij pokazati, ljubeznive hčerke hvaležnega srca. Jaz bom govoril, vi poslušali, ljubi Jezus pa nam svoj blagoslov daj! 1. Prva omizna pregreha je opuščanje molitve pred jedjo in po jedi. Povabili so me svoje dni v neki gra-ščinina kosilo. Videl sem lepo šego kako so gosposki otro«i, gospodiči in gospodične po jedi žlahtnemu gospodu in gospej materi roko poljubili. Tako je prav, da otroci spoznajo, koliko dobrega od -taršev imajo; naj bi pri kmetih tudi ta šega veljala, lepše bi mladi ljudi potem s svojimi starimi ravnali. Ko sem pa pri posvetnih ljudeh na obedu bil, in videl brez vsake molitve k mizi in od mize iti, me je v srce zabolelo. Pač po pravici se nad takimi dobri Bog pritožuje, rekoč: "Vol pozna jasli svojega gospoda" itd. (Iz. 1, 2—3). Kako pa pri vas kaj k mizi molite? Jedni še molijo, drugi le na pol poše petajo, tretji se pa še prav ne pokriža jo. "Kadar boš jedel, in se nasitil, varuj se pozabiti svojega Gospoda" (V. Mojz. 6, 12). Kakor se jedila kadijo, naj tudi naše molitve k dobremu Oče tu puhtijo, rekoč: "Vseh oči" itd. Ravno tako po jedi: "Zahvalimo te" itd. Ravno tako je v današnjem sv. evangeliju usmiljeni Jezus storil, in je celo po večerji s svojimi učenci zahvalno pesem zapel (Mat. 26,. 30). Pobož nost molitve je prva omizna čednost, od koje sv. Krizostom govori: "Miza koja se z molitvijo začne in konča, nikoli stradala ne bo." II. Drugi omizni grehi so slabi pogovori, ki jih pri jedi imate. Ko sem v ne kem samostanu kosil, se je pri celem obedu čitalo, naj bi tudi duša svojo hrano imela; kajti človek ne živi od samega kruha itd. (Mat. 4, 4). Brati se pri kmetih ne da, pa kaj od poslednje pridige ali kršč. nauka se lahko pove, pa kaka zgodba sv. pisma itd. Takih jedilcev, svojih otrok, bil bi Oče nebeški vesel. • Kaki so pa vaši omizni pogovori Oh pogosto iz pekla doma: nesramno klafanje, kojega družina potem vse dni pozabiti ne more, otroci vse žive dni pomnijo. Ali ni tako kvasanje dušna morija? Pred nekimi leti so vojaškega beguna v samotno hišo v hribih pod streho vzeli, da ga po zimi ni kone bilo; hudobec pa za to neko nedeljo jutro gospodinjo in otroka doma zakolje. Razve se grozovitna nehvaležnost, in obesili so ga. Kaj pa hoče Bog z dušnimi ubijalci storiti? Bolje bi takemu bilo, naj bi se mu mlinski kamen na vrat obesil itd. (Mat. 18, 6). Oh očetje in matere! nesramnih pogovorov pri vaši mizi ne trpite! Pa tudi krade se pri mizi bližnjemu čast in dobro ime. Sv. Avguštin je da! v svoji obednici na steno debelo zapisati: Kdor itd. Kaj pa vi rečete, ako družina svoje poprejšnje gospodarje s črnilom omivlje? od sosedov in tovarišev slabo govori? Taki tatje so hujši od onih, ki denarje kradejo; denar se povrne, dobro ime pa težko ali pa nikoli. Ne pomagajte, ne smejajte se. ne poslušajte obrekovalcev, opravljil-cev itd. Tudi beseda človeka ubije. Slabe marne na lepo besedo obrnite, kaj nedolžnega vmes recite itd. III. Tretja omizna pregreha je prevzetna izbirljivost v jedilih. Ko je leta 1814—1819 tolika lakota bila, da se je vagan pšenice po 40 gld. prodal, in je veliko ljudij gladu pomrlo, je bila vsaka še tako trda škorjica kruha sladka; poprejšnja leta so pa prevzetni kopači cmoke po jeden drugemu metali. Malo bolje zdaj jeden ali drugi jedilcev zna. Ste culi, kaj je poljski Židov z franco-zom učinil, ki ni zmesnega kruha jesti hotel? Tako bo pravični Bog z nami storil, ki si v jestvinah zbiramo, ako-ravno kmetje, hočemo po gosposko živeti, vsak dan kavo piti, meso jesti itd. Pravite: je dober kup; ali vse je drago, kar doma ne pridelamo, vse potrata, kar človeka razvadi, nezadovoljnega in nesrečnega stori. Starši! ne razvajajte svojih otrok, borno bodi njih kosilo. Kakor je ukazal Jezus kosce kruha pobrati, jim recite vi. drobtinice poljubiti, in zadovoljnim biti. Zadovoljnost je krščanske mize tretja čednost. IV. Četrt a omizna pregreha je požreš-iiost. So požrešni ljudje, ki grozno veliko pojedo. Takim pravimo, da so boleni. Vsi nezmerneži bodo hitro zboleli in umrli, zakaj: "Veliko jesti naredi bolečine" itd. (Sirali 27, 32). Kaj pa ve matere delate, ki otroke po-silem trušate, da so širji ko dolgi? Taki otroci bodo trepasti, in hudovoljni, poslednjič pa tudi siromaki. "Kaj je to drugim mar, kako jaz svoje otroke pasem?" lehko svojeglavna mati poreče. Ako bi ti mati vekomaj živela; kaj pa z deco bo, kadar tebe ne bo? Poznani bebca, ki po hišah prosit hodi; in kdo je ubožčeka izre-dil? Mati je po noči vstajala in sinku jesti dajala, ter se je bala, da bi lačen bil. Razvada je najhujša klada! Mlad sel lahko privadi pqtrpeti in ne imeti. Pa j tudi odrasli imajo zmerno živeti, da! bodo zdravi in veseli. Ne živimo za1 to, da bi le jedli in pili, ampak uživaj-mo tako, da bomo zdravi in pa dolgo živeli. Ljuba zmernost je omizja četrta čednost. V. Peta pregreha omizna je pijanost, uajgrša strast. Ko se je v puščavi štiri tisoč ljudij kruha in ribic najedlo,! sobili Zadovoljni, ter so bržkone k bliž-1 njemu studencu šli, in se čiste vode napiti. Voda je najstarejša, najboljša, I zdrava pijača. V sedanjih časih bi ho-' teli Stajarci vina, Korošci gruševca, in če bi tega ne bilo, pa žganja imeti. I Bog je stvaril vino še le po splošnem i potopu slabim za poživilo. Kdor ga premlad pije," olje na ogenj lije. Tep-kovec ali jabeljkovec je za težake dobra pijača. Žganje pa je ljudem, kar je mišnica konjem, smrtna, ognjena voda, gotov akoravno počasen strup. Blagor človeku, srečen je, kdor še pijanosti ne pozna, pijanci v nebeško kraljestvo ne pojdejo. Krščanska treznost je peta čednost poštene mize. Konec. Trojna miza je vsakemu kristjanu pogrnena! Prva je vsa zemlja. Oče nebeški nam jo je pogrnil; vse stvari zavživajo brez števila božjih dobrot. Druga je sveta božja miza, pri koji v podobi belega kruha uživa- mo, kar bodemo v nebesih uživali od obličja do obličja. Tretja miza nam je v nebesih pripravljena, in mi vsi povabljeni. — Oh, skrbimo, da prave poti ne zgubimo; le hitimo, da nam drugi naših sedežev ne prevzamejo. Amen. ITALIJA IN JUGOSLOVANI. Hrvatski glas. "Agramer Tagblatt" z dne 4. junija t. 1. piše: To kar hoče Italija ukrasti, uropati, je hrvatska, hrvatsko-sloven-ska domovina, očetnjava Jugoslovanov v monarhiji. Narod kakor je laški, ki se ni mogel sam osvoboditi in so ga morali osvoboditi druga ljudstva, ki so ga drugi narodi v imenu narodne italijanske edinosti osvobodili, tak narod tepta sedaj načelo narodnega edinstva z nogami in sega z drzno, grabežljivo roko po čisto jugoslovanskih ozemljili po hrvatsko-slovenskih mestih, otokih in obalah, hoče na ta način vso bodoč- GLAS GORIŠKIH FURLANOV. Državni poslanec dr. Bugatto, ki zastopa v državnem zboru červijanski in tržiški okraj, piše v svojem glasilu "L'Eco del Litorale" pod naslovom: "Italija uničuje italijansko čast" med drugim naslednje značilne besede: "Danes šele moramo verjeti, danes šele so dejstva zlomila našo narodno zavest. Oni del italijanskega naroda, ki je združen v nacionalni državi in ki ima ravno zato dolžnost s celo svojo močjo varovati dobro ime italijanske narodnosti, je to ime pokril z neizbrisno sramoto. Italijansko orožje se je dvignilo proti Avstriji, prijatelju in zavezniku. Zaslepljena ali blazna je povzročila Italija zločin prelomljene zvestobe, nevarnost grozne vojske, uničenje italijanskih državljanov, italijanskih dežel. Mi Italijani ob meji smo napadeni, ponižani, uničeni od strani onih vojakov, ki so v imenu osvobojenja dvignili nož izdajstva. Toda Italija in svet naj ve, da Italijani Avstrije ravnanje Italije obžalu- nost Jugoslovanov v monarhiji ogro žiti in uničiti, hoče Hrvate od Sloven- jejo. se zgražajo nad njim in je prokli-cev in Slovence od Hrvatov ločiti, jih njajo. Daleč preko meja Italije smo raztrgati, razdeliti ter jih večinoma prisiliti pod svojo oblast. Da tako Li Jugoslovani, razdeljeni in oslabšani, niti v eni niti v drugi državi, ne v Italiji in ne v Avstro-Ogrski, nikdar ne dospejo do velike, lepe bodočnosti. Vojna, ki jo vodi Italija proti monarhiji, je vojna proti nam Hrvatom in branili svojo narodnost in le s smrtjo nehamo biti Italijani; toda najgroznej-ši sunek proti italijanstvu je prišel od kraljestva Italije letos v maju 1. 1915. Pred sodnim stolom zgodovine hočemo biti prvi najhujši obtožitelji. Sodba je izrečena, kazen je v božjih rokah. Kdo ve, če in kdaj pride odpu- Zveza Katoliških Slovencev V AMERIKI 3 (Slovenian Catholic League) Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, 0. Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet, iii Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau Av«< Brooklyn, N. Y. Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, K Odborniki: G. J. Stefanič, g. Frank Nemanič, Rev. Jakob Černe. Vsa pis-ma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev"i " Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. Slovencem, vojna proti Jugoslovanom ; ščanje. Italijani Avstrije! Skrijmo svoj v monarhiji: kajti to. kar hoče Italija I obraz v sramu radi velike krivde, ki ni monarhiji s tem sramotnim roparskim naša krivda, toda bolest, ki nas razje-pohodom odtrgati, je naša očetnjava, da, naj nas ne vpogne. Naša vest je naša domovina, naša zemlja. Zato pa I čista in našo sramoto in našo bolest je samo po sebi razumljiva dolžnost dele z nami Italijani, ki so prosti verig vsakega Hrvata in Slovenca, da vse framazonstva v Italiji." stori, z vsem prispeva, vse žrtvuje, da se sramotna laška namera razbije. Dolžnost, ki jo gotovo vsi, navdušeno zbrani ob habsburškem prestolu, ob starem cesarju, v polni meri in docela izvršimo. Saj gre za našo domovino, za cesarja proti najperfidnejšemu, naj-nesramnejšemu zakletemu sovragu hr- AVSTRIJSKO RAZMERJE DO ITALIJE. Bivši avstrijski minister dr. Albert Gessmann je ondan izjavil: Navajeni smo, da v politiki pogreša-atsko-slovenskega naroda, vseh Hr- mo tisto dostojnost, katera je v zasebnem življenju samoobsebi umevna, ali kar se je sedaj v trozvezi zgodilo, pač presega vse meje tudi v mednarodni politiki. Kakor znano, se ima nekdanje savojsko kraljestvo za to, da se je dvignilo do velesile, zahvaliti Francozom, ki so leta 1859. pripomogli do o-svojitve Lombardije, tedaj ne zmagi lastnih čet, ampak samo pomoči Napoleona III., ki je s francosko armado obvaroval Italijane pred težkim pora- vatov in Slovencev, vseh Jugoslovanov monarhije. Angleški glas. Znani Anglež dr. Seton Watson (Scotus Viator) je v balkanskem komiteju v Londonu predaval o slovanskih interesih v Dalmaciji. Balkanski komite je na podlagi sir Artura Evans sprejel tudi resolucijo, v kateri sicer Sprejeli smo to krasno pismo: Rice. P. O. Benton Co., Minn., 14. junija 1915. Častiti gospod: — Vaše prijazno pismo, ki mi naznanja, da se je ustanovila Zveza Kat. Slovencev za obrambo naše sv. vere, sem sprejel. To me jako veseli, ker kaj takega je neobhodno potreba. Treba le, da se bojo izvolili zmožni, vneti in čvrsti voditelji. Mi starejši smo že oslabljeno staro orodje in moremo pomagati samo še z molitvijo, v boj pa ne moremo več. Kar se tiče mene, sem že v počitku. Moje moči so mi oslabele, vendar moj duh je z Vami. Želim biti častni ud hvalevredne Zveze in tudi finančno pomagati, kar bo moja majhna penzija dovolila. Želeč Vam vsega blagoslova sem Vam udani JAKOB TROBEC, Episc. Tit. Lycopolit. Prva podružnica Zveze Kat. Slovencev — vstanovljena. Cleveland, Ohio. Zveza Kat. Slovencev v Ameriki. Cenjeni: — Društvo Sv. Vida štev. 25 K. S. K-J. je sklenilo pri seji dne 7. februarja 1915, da pristopi k "Zvezi Katoliških Slovencev v Ameriki"! in ob enem se je vpisalo 14 članov in vplačali 60 vstopnino po 25c, skupno $2.75. * Nadalje prosim za nadaljno poj^5" nilo. Z bratskim pozdravom JOŽEF RUS, | | tajnik dr. sv. Vida št. 25 K. S. K-J- Katoliška društva na noge! društva sv. Vida št. 25 naj najde velik" posnemovalcev! pozdravljajo nastop Italije, a obenem I „ , ... ... . . . i zoni. Zato so pa takrat morah lztr- ugovarjajo, da bi se juzm Slovani razcepili. V listu "Manchester Guardian" pri-občuje dne 13. maja sir Evans zanimi- gati biser iz savojske krone: odstopiti Franciji Nizzo in krasno rivijero. In leta 1866. jim je prinesel poraz njihove armade pri Kustoci po nadvojvodi vo pismo, ki je zartlmlvejše se zdt* Albrehtu kraljestvo Benečijo, za kar ker sir Evans spada'med največje poznavalce zapadne Evrope, posebno našega Primorja in Dalmacije. V pismu pravi, da je cena Italiji za njeno udeležbo previsoka: svoboda Jugoslovanov, ki je vsled tajnih dogovorov z Italijo resnično v nevarnosti. Pogajanja so se začela v Rimu, so se nadaljevala v Parizu in bila končana v Londonu v francoskem poslaništvu. Vršila so se v duhu starega Metterni-cha ter so bila vsled tega tako tajjna in za hrbtom Srbov. Dogovori rficd trosporazumom in Italijo, akoravnp v principu rešeni, gredo preko meje et-nografično dovoljene. Italija dobi severno Dalmacijo s Šibenikom, ozadje in otoke dinarske črte. Nadalje hbče Italija obe veliki luki Trst in Reko. Prebivalstvo je do 96 odstotkov ht".va-ško-srbsko. 600,000 do 700,000 Hrvatov bi moralo biti podvrženih tujemu narodu. Francija je privolila iz nepoznanja razmer, saj govori v uradnem poročilu popolnoma srbsketn mestu kakor je Dubrovnik kot o "talijanskem". V Rusiji je vpliv svetega Sinoda, za to, da bi Italija ločila katoliške Hrvate od pravoslavnih Srbov in Črnogorcev. Vendar je bilo od strani zaveznikov treba velikega pritiska, da se je Rusija v dalmatinskem vprašanju u-dala. Proti italijanski politiki, postaviti mejo v 'sredo bodoče jugoslovanske federacije, se že dvigajo glasovi iz Francije. Italijanska politika ogro-žuje Pašičevo stališče v Srbiji, kjer po zasebnih poročilih že žele po premirju z Avstrijo. Poleg tega ta politika onemogoča vsak sporazum med Srbi in Bolgari glede Macedonije. Ta dalmatinska pustolovščina ne bo prinesla Italiji blagoslova. Moramo vprašati: Je li Anglija udeležena pri takem dogovoru proti jugoslovanski Uniji ali ne? "Manchester Guardian" pravi k temu, da dopis navaja prve podrobnosti za Anglijo. Če je res tako, kakor se poroča, bi bila to zelo resna stvar. Princip, ki se zanj bije Anglija, je svoboda narodov. Tak dogovor bi bil slabo znamenje. Tak sporazum bi omogočil za bodočnost vire novi vojski, eno za u-stanovitev slovanske edinosti, drugo za osvoboditev Bolgarov v Macedoniji. Srbom bi vzel pogum, sporazum z Bolgari onemogočil, Avstriji zopet pri dobil simpatije Jugoslovanov, ententi pa zadal težak nioraličen udarec. Upanje je, da Italija to uvidi. Vsekakor je treba angleško ljudstvo in njegov parlament poučiti o tem, preden se Anglija udeleži takega pakta. Dogodki so potrdil istinitosti te kravje kupčije. Upamo, da se uresničijo tudi logične posledice, ki pomenijo nioraličen in vojaški polom onih, ki 90 prodali Jugoslovane. se imajo zahvaliti takrat zvezi s severno Nemčijo. Zadnjih trideset let sem se je Italija s pomočjo trozveze, torej z zvezo z Nemčijo in Avstrijo, polagoma dvignila do velesile. Edino ta zveza je varovala Italijo pred ponovno nameravanimi napadi Francije, bila je rešilno kritje pri ponesrečeni abe-sinski vojski, omogočila ji je, da se je financijelno opomogla. Izkratka: za to, JEredi Mali, Jun. — Svojo prvo ve-d"ase društvo sv. Družine (1S Parku. JUllja- in sicer v Thei- .:^"Vpn!'ri°dh0r Se tr»di i" priza- V, VSak postr • 00 P°StreŽ1>0, Jabil»o vse rl f"' ki se »deleži. ' nii1' ol:k °J:k? !" -jakinje, pa c> v Jolietu, Rockdalu, Waukeganu, Chicagi, La Salle, Ot tawa, Bradley in v bližnjih mestih, da s celo družino pridejo na to veselico Zabave bo dovolj. Pripeljite svojo deco, da se razvesel pod košatim drevjem. Vstopnina bo za vse prosta. Zahvaljujemo se vsem, ki počaste naše društvo na tej veselici že vnaprej Odbor. '""SSgST™* JU- Slo h venci -j tin Hi d, jt^zr:^ pisai Se junaško bore. «ia • t Ignac'j Kovancu n 12 Novega mesta so Pre;,. med drugim sledeče: JUna-drŽavi- Serti- K°t0vi kro»i v naši C::0'" iS i »grobnic doli pred a dan ča...' S1ovanov! Berete He > s4'- 4>.^„ta»nizbor Tirolci, 1 ca.sn'L j ucicic e fcoji' zas'edujete boje, , ^ Bori; S0 pri tel" ali o- 4- '» 13. najbolj hrabro vest, boju. , KS •'' Nižje 'Vi> a- imamo 27 pa tudi na- ^sL^giist^'^'^Jen in žilav. ki ,ižj" P^č, a po- >nje ^'»trijecT- jih ' ^ : "''no D°j i^.,. so je preveč. Spita smrtne ga. Bil je dan, snem spominu. artilj «ro„leti dan bn ' k°Je8a ni še doživel ni- hče. Proti večeru so utihnile ruske baterije — nebo je žarelo — gorelo je na vseli straneh. V gostih gručah so bežali ruski polki — zasledovale so jih v svitu ognja naše baterije. Prizor za mirnega opazovalca nepopisen, a za udeleženca grozen v dušo segajoč tre notek. Zastava rudečega križa vihra visoko v zraku, znak nedotakljivosti. A Rit se ne ozira na znamenje — gosto frče šrapneli. Umakniti se ni mogoče, ker je cela cesta z vozovi natlačena. Za stonj dvignemo drugo višjo zastavo. Granata pade ravno pred prvi voz sa nitetne kolone, ubije konje in napravi še večjo zmešnjavo. K sreči se kma lu dobi naprej na cesti zrak in vozovi se v diru umaknejo nevarnosti. Celili 9 dolgih mesecev sem prebil v prvih vrstah; a sedaj me jc pa le potlačilo tako, da že dva tedna ležim bolan. Nad Lahe! Trdnjavski topničar L. Legat pise dne 14. maja iz južne Galicije med dru gim: Nastanjeni smo v vasi B., kjer smo že dva dni in čakamo nadaljnjih povelj. Cel .... in .... zbor sta namreč sedaj v rezervi in pripravljena, da odrineta — kam? Tega ne vemo. A prav željno pričaktijenio povelja, da gremo zopet nad sovraga, bodisi nad Srba ali Laha. Kadarkoli prijezdi or-donančni podčastnik, smo vsi polni veselja in nade, češ, sedaj pa gremo! A vselej smo razočarani. Spimo že mesec dni na prostem ali pa na vozovih; pa nič zato, saj smo že vsemu vajeni in vrhu terga vemo, da bo zopet prišel čas, ko bomo spali doma na dobri postelji. Vreme imamo tudi lepo in kakor nalašč za naš posel. — Včeraj so peljali tod mimo devet ruskih častnikov; večinoma so bili višji častniki. — Vsak večer manifestirajo pred angleškim, francoskim in ruskim poslaništvom. Demonstranti pripadajo radikalni in republikanski smeri. Javna tajnost je. da ko so nedavno vprašali prefekte, kako da sodi prebivalstvo o vojski, so izjavili vsi prefekti, izvzemši znanih revolucijskih provinc Milana, Mantove, Ravenne in Jakina (Anco-na), da prebivalstvo želi miru. Vsakdo ve, da je skoraj ves senat in pretežna večina poslancev proti vojski. A oči-vidno je, da če ministrstvo stopi pred zbornico, bodo celo v strahu, da bi jih smatrali za nedomoljube, soglašali z vojnimi hujskači. Tako se je tudi zgodilo in, kar se v romanskih deželah večkrat zgodi, strahuje manjšina večino. Znamenita beseda. Dr. C. F. Walirer priporoča, zlasti pri zdravljenju revmatizma in nevral-gije, popolnoma izpraznovati drob. Mnogokrat smo opozorili naše čitate-lje na potrebo, izčiščati drob pri večini vseh bolezni, in obenem na drjstvo, da je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino v tem oziru prekoristen pripravek. Uživajte ga posebno v boleznih prebavnih organov. V slučajih počasne, nezadostne ali težavne prebave, vsled katere trpi hranitba, je to vince zelo koristno, ker krepi organe, lajša zapeko in zboljšuje slast. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovatelj, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago. * * * Pri revmatizmu in nevralgiji dobro izpraznite in potem nadrgnite telo s Triner's Linimentom. Cena 25 ali 50c, po pošti 35 ali 60c. — Adv. Protivoljne smešnice v časnikih. Načelnik italijanskega generalnega Mož, kateremu se pripisuje največja želja po vojski, je generalni poročnik grof Luigi Cadorna. Načelnik generalnega štaba je šele od 10. julija lanskega leta. Conte Cadorna je star 65 let. Bil je rojen leta 1850. v Pallanzi (provinca Novara). Njegov oče je bil general. Hodil je v vojaško akademijo; leta 1868. je vstopil v armado kot podporočnik. Po večletni službi pri štabu je šel kot major zopet k četi in sicer k pehoti. Kasneje je bil zopet prideljen štabu in je potem kot poveljnik poveljeval polku bersaglierov. Leta 1896. je bil zopet v generalnem štabu, in sicer kot štabni načelnik 8. armadnega zbora v Florenci. Tu je ostal dve leti, ko je bil povišan za generalnega majorja; leta 1905. je postal generalni poročnik in je poveljeval eni diviziji, od leta 1910. je bil določen za armadnega poveljnika in je ostal tak do lanskega imenovanja. Generalni polkovnik pl. Mackensen o nalogi nemške mladine. Iz Brna se poroča: Učenci V. razreda deške šole v Jožefovem mestu v Brnu so povodom sijajne zmage v za-padni Galiciji poslali zmagovitemu vojskovodji generalnemu polkovniku pl. Mackensenu brzojavno čestitko. Te dni je prejel razredni učitelj Hans Habel lastnoročno pisano vojnopoštno dopisnico generala Mackensena, ki se; glasi: Nemški armadni glavni stan, 13. maja 1915. Razrednemu učitelju gospodu Hans Habel! Vam in Vašim u-čencem se srčno zahvaljujem za dobrodošle, v mladostnem navdušenju mi doposlane čestitke. Pojasnite dečkom, da bo naloga današnje nemške mladine, da ohrani v ljudstvu žive nravne in verske sile, ki ji razodevajo stisko, pa tudi veličino njenega sedanjega doživljanja kot skrivnost, ki napravlja narod nepremagljiv. Bog z Vami! Vdani Mackensen. Mestni župan je naznanil v časniku to-le: "Otroci, ki se bodo dne 1. oktobra vzprejemali v šolo, pribiti so v črni omarici na občinski hiši." * V uradnem ukazu smo čitali: "Ker se je šolsko poslopje podrlo in je torej učitelj brez stanovanja, ukazuje se s tem, da se učitelj deloma pospravi pri občanih." * Nihče ne sme pustiti perutnine zraven golobov, koz, ovac, svinj in goved letati po cesti. * Zvedeli smo, da nekateri gospodarji volom ,kravam in ovcam nastiljajo z gorečimi smodnikami in pipami; to se bo odslej kaznovalo s 30 kr. * Določilo se je sicer, da dobi vsakdo, kdor reši vtopljenca, 20 goldinarjev; pa ker so se pri tem godila razna sle-parstva, ukazujemo, da mora oni, ki bi zahteval to plačo, prej dokazati, da se je rešenec res že prej vtopil. * Vzpriča naznanila c. kr. glavnega konzulata v Varšavi se je v okraji Ra- dovskem pokazala goveja kuga. * Podpisano županstvo poživlja Petra Kurenta, ki je padel 1. 1859. v bitki pri Kustoci, od kanonske krogle v glavo zadet, naj se na prošnjo njegovega brata v letu dnij ali sam zglasi tukaj, ali pa naj sodišču naznani sedanje bivališče. * Poživljam dninarja Zajca, naj mi naznani svoje bivališče, da se pogodimo zaradi delitve njegove rajne matere. Občinski predstojnik v C. * Najsrčnejšo zahvalo izrekam "Nizozemskemu zavarovalnemu društvu za življenje," ker je tako hitro uredilo zavarovalnino. Komaj pred tremi meseci se je dal moj mož zavarovati, danes pa že počiva več dnij v zemlji. Tako poštenega društva ni treba šele priporočati, nego priporoča se samo. A. Z., vdova fabriškega delavca. * Vsled poročila iz zlate Prage izdihnil je 23. decembra 1893. v tamošnji bolnišnici vrli domoljub, pesnik in pisatelj Jos. Fr. "Domovina" št. 1, 1. 1894. * V trgu "Mačji hrbet" se odda občinska gostilnica v najem. Najemnik sme goste prenočevati, hraniti in klati. Županstvo. Beseda besedo prinese. Mati je imela sina, ki je bil pravi butec. Nekega dne mu reče, naj gre h kumici. "To bi bilo vse lepo," odgovori sin, "ali povejte mi vendar, kaj naj pore-čem, kadar pridem tja?" "Reci tako-le: Zelo me veseli, da vas-vidim zdravo; potem pa že beseda besedo prinese," pouči ga mati. Sin odide in res reče tako-le: "Zelo me veseli, da ste zdravi, potem pa že beseda besedo prinese." DRUŠTVO SV. DRUŽINE (Holy Family Society) štev. 1, D. S. D. v Jolietu, I1L Geslo: "Vse za vero, dom in naroi" "Vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1915. Predsednik...........George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik.................. Jos. Klepe« Zapisnikar.......Anton Nemanich Jr. Blagajnik................John Petrie. Reditelj................Frank Kocjan. Nadzorniki: Anton Šraj, Jr. Nicholas J. Vranichar, Joseph M. Grill. To društvo sprejema v svojo sredo može, žene, fante in dekleta od 16. do 55. leta. To Društvo izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsak delavni dan za 50c na mesec. Izplačuje zavarovalnino, poškodnina in za operacije, za plačila, kakor kaže oglas gl. urada. Kdor želi pristopiti naj se oglasi pri tajniku; ako mu ni mogoče priti, na| piše za podrobnosti. To je eno največje slov. društvo ▼ Ameriki in menda ima najugodnejšo postave v vsakej zadevi, zato ne bo nikomur žal, če postane član(ica). Pristopite, če ste že v katerem društvu ali ne. Pri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni in drugih nepotrebnosti ni nobenih v tem društvu. lt-w-F J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, ILL. Umetno navdušenje za vojsko v Italiji. Berlin, 21. maja. (Kor. ur.) Wolffo-vemu uradu njegov zasebni dopisnik zakasnjeno poroča iz Rumi: Ce tudi objavlja za vojsko zavzeto časopisje več predalov obsegajoče brzojavke o "navdušenju" za vojsko na deželi, soglašajo vsa verojetna poročila, da nočejo niti industrijci niti trgovci v severni Italiji, niti vinogradniki na jugu ničesar' slišati o vojski. Tudi v glavnem mestu so pobiti. Izgredi sodrge v zadnjih dneh so seveda učinkovali. Giolitti, ki je dobil več sto pisem, v katerih so mu grozili s smrtjo in ki ni mogel brez smrtne nevarnosti več zapustiti svojega stanovanja, se je vrnil v svoj domač kraj Cavour. Druge prijatelje miru med poslanci in senatorji so psovali in jih pretepali na javnih trgih. Vojno časopisje ljuto napada vse tiste kraljeve dvorjane, o katerih sodi, da nasprotujejo vojski. Kralja pa sodrga povsod, kjer se pokaže, pozdravlja s klici: viva la guerra!" in z "Evviva d COPYRIGHT 101» THE HOUSE OF KUPPENHElMEItj $18.00 Še nikdar niste kupili bolje obleke kot je ta. Te mi pravimo brez, da bi se bali, ker vemo, da so naše obleke, ki so pripravljene za razprodajo, resnično najboljše. Imamo šestintrideset oblek za mladeniče in može po $18.00, jih ne na domestite nikjer drugje« Najdete obleke drugje, da se vam dopadejo, a nikjer ne najdete boljše mode, boljšega blaga in lepšega kroja, kakor v naši prodajalni, ki prodaje fine Kuppenheimer obleke po $18.00 THE EAGLE Obleke, čevlji in potrebščine. 406-408-410 N. Chicago St. MATH. SIMONICH, vodja "Ev-rel" Najboljše cigarete po 5c. z ustnikom v Ameriki Pri vseh prodajalcih vfeponod Za 125 ka* ponov sli □»»lovnih •trasi ikatljic Fountain Pen s kljukico. Jamčeno 14k*ratno zlsto Zastonj za 75 celih kuponov ali sprednjih delov škatljic J>mScni za 1 leto od Ansonia Clock Co. 2 klini Jack žepni nož Zastonj za 60 celih kuponov ali sprednjih delov škailjic (Ta ponudba ugksne 31. dccembra 1915) P. LORILLARD CO., Inc., NEW YORK CITY. Ustanovljena 1760. P«i ter pošilja denar na vse dele rretm. Kapital in preostanek $300,000.0( C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsedaU HENRY WEBER, kašir. Frank Lopartz g i! 1 i i i i ii m i ii JOHN N. W. Phone 348 :.:Slovenska Gostilna::: vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. H 915 N. Scott St., Joliet, IU. fgPPPPPligPPPPIpjgl Oba telefona 215. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši cement, apno, S2 Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago Phone 225. i Oscar J. Stephen Sobe 201 ls Barber Bldg. J O L I K T , ILLINOIS. JAVNI \OTAR Mi hočemo tvoj dena ij ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo* lej postregli z najnižjimi tržnimi nami. Mi imamo v zalogi vsakof nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij metki trdi les, lath, cederne stebre, desk šinglne vsake vrste. ■ Naš prostor je na Desplaines IS blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi- pri nas in oglej si našo zalogo i lli! bomo zadovoljili in ti prihranili de"> W. J. LYONS Naš office in Lumber Yard na K DES PLAINES I NCLlNTONSf 1 I ■ I R I R I K k R s R R R R R R Geo. Svetleči i "= PRVI SALUN » ONKRAJ MOSTA » 400 Ohio Street JOLIET - STARA GOSTILNA NAJBOLJŠA ff POSTREŽBA. W. J. BRADY ADVOKAT. Posojuje denar in prodaja posestva. Orpheum Theatre Building JOLIET, ILL. S} Kupuje in prodaja zemljišča S je v mestu in na deželi. jjj ijj Zavaruje hiše in pohištva pro- ag ti ognju, nevihti ali drugi po- S ifi škodbi. -jI Zavaruje tudi življenje proti j?! H nezgodam in boleznim. [P L£ Izdeluje vsakovrstna v notar-^ sko stroko spadajoča pisanja. S si _ m ft - s? Govori nemško in angleško, g ifiSR^ifi^ai^ifi^Sli^W^ili^iliffiWKJ TROST & KRET7 — izdelovalci — HAVANA iN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL. Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET. 1 DOBRODOŠLI! R R Garnsey, Wood & W0 ADVOKATL Joliet National Bank Bldg' Oba tel. 891. JOLIET. It! Metropolitan Drug N. Chicago 4 Jackson S» Slovanska lekarn + JOHNSONOVI * "BELLADONNA" OBI y REVMATTZMU HROMOSH BOLESTI » KOLKU BOLESTIH t ČLENKU NEVRAU2JI PROTTNU OTRPLOSTI UIŽC SLABOTNEM KRIŽU SLAKOTH r "Sfffiatf* HIUiNlH K f***, VNETJU OPfSffi PREHLAJ0UU . bolestih - |£»? BOLESTIH » BSSl uxm ka&ju Navadna pomota« Na tisoče ameriškega naroda trpi na črevesnih boleznih. Najnavadnejša je med njimi zabasanost z njenimi komplikacijami. Večina teh trpinov Pa napravi isto pomoto, to je rabijo pilule in razna izčiščevalna zdravila, ne da bi poizvedovali, ali so ta zdravila nevarna ali ne. Vsako hudo izčiščevaln" sredstvo, ki pušča telo slabotno ali pa vodi do navade stalnega zastrupljeva nja, je nevarno. Ako trpite na zabasanosti ali na kateri njenih posledic rabite sredstvo, ki vam ne bo samo pomagalo ampak obenem tudi ojačilo še prebavne organe. Tako sredstvo je Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino Izdelano iz rudečega vina in zdravilnih zelišč, ter ima namen, da odpor110 pri: ZABASANOSTI, n NJENIH POSLEDICAH, NEPREBAVI, NAPUHNJENOSTI, BOLEČINAH V DROBU, ŽELODČNIH BOLEZNIH, NERVOZNOSTI, OSLABELOSTI. BITTER-WINE1 7S t*inerovo Norke viko ....... .1111 ^"W.d b/ JOSEPH TBINER S.A»KUnd Ave. Njegov učinek je zelo dober v boleznih, ki jih pouzroča zabafa"05 njene komplikacije. Zaraditega naj bi se rabilo v prvih znakih ner v prebavnih organih. V VSEH LEKARNAH CENA Ako vas mučijo revmatične ali nevralgične bolečine, poskušajte v . 25 in jev liniment. Dal vam bo hitro pomooč. Cena 25 in 50c, po pos" JOSEPH TRINER, i - IZPELO VATEL Jy= — -- 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, ^ liWMfW ■ ~ K I K I R R R * Učite svojo deco slovensko moliti in citati iz povsod priljubljene knjige, katera se imenuje KATEKIZEM KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ. Stane s poštnino vred samo 25c ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST. Pišite ponj na: Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois 1K K s tfi m w m « ffiKffiKSfiBSfiSiSfiHi Mi S s m s m s s K £ * S X S * S s m Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249. w. WALKOWIAK Pogrebni Zavod in Konjušnica. *** COMMERCIAL AVE. SOUTH CHICAGO, ILLS. MORSKI RAZBOJNIK. (Nadaljevanje s 6. strani.) branili prehod, nas utegne napasti v globoki vodi in premagati, ako združi moštvo obeh ladij proti nam. Na drugi strani pa moremo mi braniti svojo ladjo bodisi z obrežja, bodisi z njenega krova samega, toda zelo smo oslabljeni. Na vsak način skličem vse moštvo in to naj potem odloči. Bog ve, da se ne bi bojeval na noben način, ako bi se zgodilo po moji volji." "Ali ni mogoče v tem primeru ute-či?" se je zopet oglasil Francisco. "Da, ako zapustimo svojo ladjo in utečemo ponoči, ako bi se oni najmanj je rekel Hawkhurst, "toda pomnite, ako se nam ne posreči priti v pravi preliv, ne dolžite potem mene. Obrnite nekoliko — še malo obrnite — vedno tako — tu je pravi preliv, fantje!" je zaklical ter kazal na mirno vodo med razpenjenim valovjem. Hawkhurst je vedel, da ga izpostavijo na 'suho o prvi priliki, ki se jim ponudi. Zato je sklenil ladjo uničiti, tudi ako izgubi življenje. Zaraditega je vodil sedaj ladjo iz preliva naravnost proti klečevju in minuto pozneje, ko so prišli iz njega, so že mnogokrat zadeli ob kleči. Ko pa je ladja tretjikrat zadela ob nje, je ostra koralna skala predrla njeno dno in voda nadejali, in to v čolnih skozi preliv i se je neznansko hitro vlila skozi od- med velikim in severnim otokom. Vendar ne smem nasvetovati kaj takega, ker bi me možje tudi ne poslušali. Vr-hutega dvomim zelo malo, ali nam da sovražnik dovolj časa. Že danes zjutraj, dolgo preden smo ugledali te ladji, sem vedel, da bo moja usoda odločena, preden zaide solnce." "Kaj hočete reči s tem?" "Povem ti, Francisco," je dejal Kajn prtino. Smrtna tišina je zavladala med morskimi razbojniki. "Možje," je rekel Hawkhurst, "storil sem najboljše, kar sem mogel, in sedaj me lahko vržete v morje, ako vam je djrago. Ni moja krivda, temveč tegale človeka," je nadaljeval ter pokazal na kapitana. "Prav malo je do tega, čigava je "tvoja mati, ki me je vedno obiskovala kmd?< Hawkhurst, je odgovoril Kajn v sanjah, kadar se je imelo zgoditi kaj i to ze Pora™amo; za sedaj imamo posebnega, česar se strahotna sporni- prevec drušeSa opravila. Spustite čol *>OMAČA naravna ohiska vina Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja Josip Svete E. 28th St., LORAIN, OHIO. Conkord rudeče vino 60c galona Catawba belo vino 80c galona Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri matijih naročilih cena po dogovoru. p • Pol 1 V cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so po- oma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali J?°ncy Order. Ljudska banka Vložite svoj denar m obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. ^2,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen _ denar. Pod vladno kontrolo. obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. hirst National Bank PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 Hranilnica Nad ,mmm^m*4***mmmmmmmam*m*gm»mmamgmti 'rmmmmammmammmnmmmammmmmmma SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP Pr°ti žeji • najbolje sredstvo. več ga piješ tembolj se ti priljubi. K -- ^ga izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. %LOPIYO 0 s» naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. •ifift Slovenic Bottling Co. W 0tt St* Jo,iet»1,1 ^^$275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 njam sedaj, se mi je prikazala tudi zadnjo noč. Njen ljubeznivi obraz pa je bil videti žalosten in sočuten, ko mi je otožno namigavala z rokamj, kakor bi me vabila, naj grem z njo. Da, hvala Bogu! Ni me več gledala tako kakor prejšnje čase." Francisco ni odgovoril ničesar in Kajn je začel zopet premišljati. Črez nekoliko časa je Kajn vstal, vzel iz omare majhen zavoj in ga izročil Franciscu. "Obdrži tole," je dejal razbojniški kapitan, "ako se nfi kaj pripeti. Tu notri je pisano, kdo je bila tvoja mati. Vrhutega so notri imena in popisi krajev, kjer sem skril svoje zaklade. Vse prepuščam tebi, Francisco. Pridobil sem si jih nepošteno. Toda ti nisi ničesar zakrivil in nikogar ni, ki bi jih zahteval nazaj. Ne odgovarjaj mi sedaj. Najdeš prijatelje, ko mene več ne bo, in porečejo ti isto kar jaz. Še enkrat te opominjam, pazi na ta zavoj." "Malo upanja imam, da bi mi utegnil koristiti," je odgovoril Francisco. "Ako ostanem živ, ali ne bodo tudi mene imeli za morskega razbojnika?" "Ne, ne, lahko jim dokažeš, da nisi." "Zelo dvomim; toda zgodi se božja volja!" "Da, zgodi se božja volja!" je rekel Kajn žalosten. "Pred mesecem dni se ne bi bil drznil reči kaj takega." In razbojniški kapitan je odšel na krov, Francisco pa za njim. Sklicali so moštvo/"Avengerjevo" na zadnji del ladje, da'odločijo, kaj se jim zdi najbolje storiti ob teh razmerah. Odločili so se za to, da dvignejo sidro in odplujejo v zaliv, kjer bi bilo po njih mislih laže braniti ladjo, kakor pa če bi ostali na sedanjem mestu. Dvignili so sidro in nadaljevali nevarno pot. Veter je postal močnejši, tako da je voda gnala majhne valove; zato sedaj ni bilo več mogoče videti nevarnega dna. V tem času pa sta "Enterprise" in "Comus" plula zunaj klečevja proti vetru. Okoli poldne je veter narastel še mnogo bolj. Peneči valovi so udarjali 'sedaj povsodi ob skalovje in pečevje. Mornarji so zavili skoro vsa jadra, zakaj hitrost je še povečala nevarnost, v kateri je bil "Avenger". Razvili so jadra za vihar, ostala pa zavili še bolj. Pa tudi s temi majhnimi jadri je letela ladja z vetrom hitro dalje. Kajn je stal zadaj in dajal krmarju povelja. Mnogokrat so bili že zadeli ob skale, vendar so bili še vedno dosti srečni. Vlekli 'so za seboj deske in sploh storili vse, da bi zmanjšali hitrost. Samo udarjanje kipečih valov je kazalo, kje so velike skale, tako da se jih je bilo mogoče ogibati. "Zakaj pa ne pozovemo Hawk-hursta, ki jako dobro pozna vse skale in peči, da nam kaže pot?" je opomnil krmar onim, ki so stali okoli njega. "Prav pravite! Pojdimo ponj!" so vzkliknili nekateri izmed razbojnikov, drugi pa so odšli v notranje prostore. V kratkem času so se vrnili s Hawk-hurstom ter ga odpeljali na sprednji del. Prav nič se ni ustavljal, ko so zahtevali, naj vodi ladjo skozi pečevje. "Ako pa tega ne storim?" je dejal dejal drzno Hawkhurst. "Potem izgubiš glavo, to je vse," je odgovoril krmar; "ali ni tako, fantje?" je nadaljeval ter se obrnil k razbojnikom. "Da, ali nas privedi na varno, ali te pa vržemo v morje," jih je odgovorilo nekoliko. "Takih groženj se ne bojim, fantje," je odgovoril Hawkhurst; "vsi me poznate za vrlega možaka, in prav nič ne bi mi bilo podobno, ako bi vas sedaj zapustil. No, ker vas vaš kapitan ne more rešiti, mislim, da vam moram jaz; toda," je vzkliknil ter se ozrl okoli sebe, "kako pa je to? Ali smo že iz preliva? Da — ne vem pa povedati, ali moremo zopet priti vanj." "Nismo še iz preliva," je dejal Kajn, "veš, da še nismo." "No, ako ve kapitan bolje kakor jaz, mislim, da stori najbolje, ako vas on spravi tukaj skozi kleči," je odgovoril Hawkhurst. Razbojniki pa so bili različnih misli ter vztrajali pri tem, da vodi ladjo Hawkhurst, ki je dobro poznal preliv. Kajn je stopil na zadnji del ladje, Hawkhurst pa proti prednjemu. "Storil bom najboljše, kar morem," ne v morje, fantje! Kakor hitro le morete in vsakdo naj se preskrbi z orožjem, strelivom in živežem. Mirni o-Istanite! Ladja stoji dobro in se ne bo potopila. Polagoma rešimo vse!" Razbojniki so se pokorili kapitano-vim poveljem in spustili vse tri čolne v morje. V prvega so deli ranjence in Klaro d'Alvarez, ki ji je pomagal Fran cisco. Kakor hitro so se možje preskrbeli z orožjem, se je Francisco ponudil, da čuva Klaro, in čoln je odrinil. Z bojnih ladij so videli, kako je "Avenger" zadel ob klečevje in so se razbojniki pripravljali, da spuste čolne v morje. Zaraditega sta se takoj zasidrali in spustili čolne v morje, češ, da preprečijo razbojnikom prihod do otokov, kjer bi se utegnili pripraviti na uspešno obrambo. Akoravno se sicer ladji sami nista mogli približati skalam in klečem, je bila voda na mnogih krajih vendar dovolj globoka, da so mogli čolni plavati brez nevarnosti. Kakor hitro je Francisco v prvem čolnu odrinil od "Avengerja", so čolni bojnih ladij pohiteli, da mu odrežejo pot. Razbojniki so to zapazili in so se še hitreje pripravljali na odhod z ladje. Kmalu je odrinil tudi drugi čoln, v katerega je skočil Hawkhurst. Kajn pa je ostal še nekoliko časa na ladji, da se prepriča, ali so pustili kakih ranjen cev zadaj. Nato je tudi on zapustil ladjo v zadnjem čolnu in krenil za o-stalinia dvema. Bil je sedaj eno miljo in četrt za drugim, v katerem je bil Hawkhurst. V onem času, ko je Kajn zapusti! ladjo, je bilo težko reči, ali se bo čol nom z bojnih ladij posrečilo ujeti enega ali drugega izmed razbojniških ali ne. Oboji so napenjali skrajne moči Ko je dospel prvi čoln s Franciscom in Klaro do suhega, je bil prvi izmed sovražnih čolnov komaj pol milje daleč od njih. Plitvine so jih pa nekoliko zavirale, kar je bilo le razbojnikom na korist. Ravno ko je dospel drugi čoln s Hawkhurstom do suhega, so z nekega čolna, ki je pripadal h "Co-musu", ustrelili iz topa. Zadnji čoln razbojnikov je bil komaj še dvesto jar-dov od obrežja, ko ga je na zadnjem koncu zadela druga krogla, ker ni mogel zaradi plitvin hitro najti pota. Takoj se je voda vlila vanj in kmalu se je potopil. "Izgubljen je!" je vzkliknil Francisco, ki je peljal Klaro v neko podzemeljsko jamo in stal ob vhodu, da jo brani; "potopili so njegov čoln — ne. sedaj plava proti obrežju in bo tukaj mnogo prej, nego stopijo angleški mornarji na suho." In tako je tudi bilo. Kajn se je junaško boril z valovi ter plaval proti majhni podzemeljski jami. Bila je bliže onemu kraju, kjer se je bil čoln potopil, kakor pa onemu, kjer je Fran-ci'sco s Klaro in ranjenci stopil na suho. Francisco je lahko razločil kapitana od ostalih mož, ki so plavali proti obrežju, zakaj bil je daleč pred njimi, in ko je prišel že blizu brega, so ga zakrile skale Franciscovim očem. Ta se je pa bal zanj, zategadelj je splezal na skale in gledal za njim. Kajn je bil le še nekoliko jardov od brega, ko je počila neka mušketa. Razbojniški kapitan se je vzdignil visoko iznad vode — se stresel — čisto modra voda se je pordečila — se potopil in ni ga bilo več videti. Francisco je planil s skale in ugledal Hawkhursta, stoječega spodaj z mušketo v roki, ki jo je zopet nabijal. "Lopovi" je zakričal, "odgovor mi boš dajal za to!" Hawkhurst je bil zopet nabil svojo mušketo in zaprl ponvico. "Toda ne tebi!" je odgovoril Hawkhurst, vzdignil mušketo in nameril na Francisca. Krogla je zadela Francisca v prsi. Nagnil se je nazaj, se opotekal črez pesek, dospel do jame ter padel Klari pred kolena. "O, Bog!" je vzkliknilo ubogo dekle, "ali ste ranjeni? Kdo me bo sedaj branil?" "Skoro da ne vem," je odgovoril Francisco slabotno. "Nikjer ne čutim nobene rane. Čutim se močnejšega,' in položil si je roko na srce. Klara je odpčla njegov telovnik in spoznala, da je bil tam zavoj, ki ga mu je bil dal Kajn in ki ga je nosil v prsnem žepu. Ta zavoj je zadela krogla, ki pa Francisca ni ranila. Močni udarec na prsi ga je le oslabil in njegova glava je klonila Klari v naročje. Poročati pa moramo tudi o tem, kako se je godilo drugim, ki so bili udeleženi pri tem prizoru. Edvard Templemore je pozorno in napeto opazoval s svoje ladje gibanje sovražnikovo, kako je ladja zadela ob skalovje in kako so se neustrašeni razbojniki poizkušali r-ešiti. Z velikim daljnogledom je lahko opazoval razločno vse, kar se je godilo, in močno mu je utripalo srce, ko 'so njegove oči ugledale belo obleko neke ženske na krovu — kako je krenila v čoln, ne da bi se količkaj upirala — roke, pripravljene, da jo sprejmejo, in njene iztegnjene, da se združijo z onimi. Ali je to Klara? Kje je kaj upora in branitve, kar bi moral gotovo videti, ako bi bila ona? Razburjen od čuvstev, ki si jih sam ni upal preiskovati bolje, je odložil daljnogled, zagrabil meč ter planil v čoln, ki je stal pripravljen, da odrine za o-stalimi. Naenkrat pa se ga je polotilo čuvstvo, kakor bi mu upadal pogum — mraz ga je tresel po vsem telesu. Strašne misli so mu rojile po glavi, ko se je spomnil pokvarjenosti in krvoločne krutosti morskih razbojnikov. Bližajoč se obrežju, je stal na Jdopi zadnjega dela v čolnu bled, prestrašen in trepetajočih ustnic. Ne bi bil prenašal teh strašnih čuvstev, da ga ni navdajala silna želja po maščevanju. Krčevito je oprijemal svoj meč, v tem pa se mu je zdelo, da njegovo srce z vsakim udarcem na novo kliče: Kri! Kri! Kri! Bližal se je malemu zalivu in zapazil, da je neka ženska stala ob vhodu v podzemeljsko jamo — vedno bliže in bliže je prihajal in navsezadnje je spoznal, da je bila to njegova Klara — njeno ime je bilo na njegovih ustnicah, ko je slišal počiti dva strela hitro drug za drugim, ki ju je izstrelil Hawk hurst — videl je Francisca iti nazaj in pasti — ko je na svojo grozo zapazil Klaro, kako je šla proti onemu in ga podpirala in kako je njegova glava ležala v njenem naročju! Ali je mogel verovati svojim očem? Ali je mogoče, da je to njegova zaročenka? Da, ona je, ki podpira lepega moža, in ta mož je morski razbojnik — sedaj mu je odpela telovnik in ga gledala, ko se je zavedal vedno bolj. Edvard ni mogel več gledati. Z obema rokama si je zakril obraz in je, od ljubosumnosti skoro blazen, zavpil z gromovitim glasom: JEDEN AKER ZADOSTUJE. Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite najemnino kar vam bo v veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg. Joliet, 111. Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje posteezeni. Fino pivo, najboljša vina in smodke. Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIET Chicago Phone 788 N. W. Phone 257 James L. McCulloch MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR. 317 Jefefrson Street, nasproti Court House, Joliet, 111. 'S pota, fantje, ako vam je življe nje drago! S'pota meni!" Njegov čoln je bil že skoro tik o-brežja in Klara je, v svesti si ničesar hudega, ravno vzela zavoj iz Franci seovega telovnika, ko se je prikazal Hawkhurst, prihajajoč od druge .strani skalovja med dvema plitvima zalivo ma. Francisco se je zopet zavedel in ko je zapazil Hawkhursta, je planil pokonci, da seže po svoji mušketi. Toda preden je mogel to storiti, je že skočil Hawkhurst nanj in kratek, strašen boj se je pričel. Skoro bi se bil kmalu neugodno končal za Francisca, zakaj Hawkhurstu se je spričo velikanske telesne moči posrečilo, da ga je vrgel na tla. Nato je pokleknil nanj ter ga poizkušal z žepnim robcem zadaviti najsi je Klara glasno kričala in ga za man poizkušala potegniti od njega. Ko je Francisco, vržen na tla in davljen izgubil že skoro vso barvo ter je dekli ca glasno klicala usmiljenja in se tru dila na vso moč, da ga reši, je pridrevil angleški čoln do obrežja ter se zaletel visoko gori na pesek. Kakor divji ti ger je planil Edvard na Hawkhursta ga vrgel na hrbet in tolkel s svojim mečem po njegovih rokah, dokler ni izpustil Francisca in začel braniti sa mega sebe. (Dalje prili.) Sinilo pri uieni se dobe patentirana in garali irana sledeča zdravilu: za rast in pri n ženskih in molkih las, kakor tudi za rast mo- M. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač. W. O. MOONEV PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. John Grahek ...Gostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, ILL. R. F. KOMPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. ^MICHAEL C ON WAY j 106 Loughran Bldg. / Cass and Chicago Sts. JOLIET | •roti spadan j.. m iuoskiu ins, KiiKor uitu za rast mo likih bik in brade; za revinatizem kostibolj nli trganje v noun h, rohah in križu, za nine, opekline, bule, ture in kraste, itd. Kateri bi rabil moja zdravilu bez uspehu, grrautiram $500. Pišite takoj po cenik. "Koledar" in žepna knjiga od 30 strani vredna 5 dolarjev za vsakega ki jo prebere HoSljite 6 centov v murkah, nakar vam poSljem Koledur in knjižico. JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio. Profesional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Chicago Phone 4444, N. W. 483. ZA Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k UCHOEDT&GO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. Pcsojnje fleiiijr na zemljišča. Insurance vseh vrst Surety Bonds. * Steam Ship Agent Both Phone* 500. ►Z JLt PISMENI PAPIR, KUVERTE, NAKAZNICE, BOLNIŠKE LISTE IN PRAVILA v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pišite na največjo slovensko u n i j s k o tiskarno v Ameriki: Amerikanski Slovenec JOLIET, :: ILLINOIS, DELO JAMČIMO. -__tf "V ruščini spisal Mihajlovič Doroševič. Preložil Ivan Sajovic-Velesovski. Nebeški sin — naj bo slavno njegovo ime na vekov veke — cesar Li-O-A Je stal pri oknu svojega porcelanastega dvorca. Čeprav je bil še mlad, je bil dober in skrben vladar, zato tudi ni pozabil na vdove in sirote. Deževalo je kot bi lilo iz škafa. Nebo je plakalo in z njim vred so prelivale solze drevesa in cvetlice. Cesarju je postalo tesno okoli srca in vzdihnil je: "Reveži ti, ki nimajo niti klobuka, da bi se ob takem vremenu z njim pokrili." Takoj je dal poklicati svojega prvega komornika in mu dejal: "Hočem vedeti, koliko je takih ne-srečnežev v mojem Pekingu." "Svetlo solnce!" je odgovoril ko-mornik Tzung-Hi-Tzang, ki je padel deček. Ko po njegovih slugah," je klanjajoč se odgovoril Tzung-Hi-Tzang. "Koliko jih je? Govori pa čisto resnico!" "V celem Pekingu ni niti enega človeka, ki bi ne imel klobuka, s katerim bi se pokril ob času dežja. Prisegam, da je čista resnica, kar govorim!" je odgovoril Tzung-Hi-Tzang in vzdignil pravo roko v znamenje prisege. Obraz mladega cesarja se je ob teh besedah razjasnil, znamenje, da je zadovoljen in srečen. "Srečen narod! Blažena dežela!" je dejal, "in kako srečen sem jaz, da sem vladar takega naroda." San-Či-San, Paj-Hi-Vo - in Huar-Džung so pa bili odlikovani z redom zlatega zmaga za "izvanredno očetovsko skrb" za kitajski narod. Videl boš, da se bo LOVRO GRE V ŠOLO. cesarjem na kolena in s čelom bil ob tla, "nič ni nemogoče, kar zapove naše prevzvišeno nebeško veličanstvo; še pred solnčnim zahodom boš vedel, oko zarje, kar želiš.' Cesar se je nasmehnil in odslovil Tzung-Hi-Tzana, ki je bežal k prvemu ministru San-Ci-Sanu. Pritekel je njemu, komaj sapo loveč in pozabil naglici počastiti ga z vsemi dolžnimi častmi in mu dejal: "Veselje sveta! naš najmilostljivejši vladar je zelo nezadovoljen. Vzne mirjajo ga ti, ki hodijo ob času dežja brez klobukov po ulicah Pekinga in zvedeti hoče še danes število teh ne srečnežev." "Da, so taki lenuhi v našem Pekin gu," mu je odvrnil San-Či-San, "sicer pa.. ." in dal je poklicati mestnega na čelnika. "Slabe novice so prišle iz dvorca," je izpregovoril, ko je prišel Paj-Hi-Vo in se priklonil trikrat prav do tal, "via dika našega življenja je zapazil nered v Pekingu." "Kako to?" je prestrašen vpraševal načelnik Paj-Hi-Vo, "kaj ne deli prekrasen senčen vrt dvorca od mesta Pekinga?' "Sam ne vem, kako se je moglo to zgoditi," mu je odvrnil San-Či-San "Njegovo veličanstvo vznemirjajo potepuhi, ki hodijo ob dežju brez klobukov po ulicah Pekinga. Še danes hoče vedeti, koliko je teh nesrečnih. Razumel?!" "Pokličite mi takoj tega starega psa, Huar-Džunga, načelnika mestne stra že!" je par minut pozneje kričal Paj Hi-Vo nad svojimi podrejenimi uradniki. In ko je prišel načelnik mestne stra že, bled in tresoč se od strahu, je mestni načelnik odprl zatvornice psovk ki so z vso težo padale na glavo nesrečnega stražnega načelnika: "Lenuh, nepridiprav, podla izdajica! ti nas hočeš vse s seboj vred uničiti!" "Prosim te, pojasni mi vzrok svoje jeze," je prosil stražni načelnik kleče 4>red mandarinom, "dj se morem po boljšati, sicer se bojim, da ne bom razumel jezika tvoje modrosti." "Stari pes, kako moreš načelovati policiji najlepšega in največjega mesta na svetu? Sam gospodar vseh Kitajcev je zapazil, da nimaš reda v mestu. Po ulicah Pekinga se sprehajajo v dežju ljudje, nepridipravi brez klobukov. Še danes pred solnčnim zahodom hoče nebeški sin vedeti, koliko je taki ljudi v Pekingu. Zgini pes!" "Vse točno izpolnim," je odgovoril stražni načelnik in se priklonil trikrat do tal. Trenutek pozneje je zvonil na "gongu" (zvonu) in s tem sklical k sebi stražnike celega Pekinga. "Lenuhi, izmed katerih vas polovico poobesim in drugo polovico pomorim! Tako pazite na red v mestu. Pred vašimi očmi hodijo ljudje ob d(/ju brez klobukov po ulicah. Še danes hočem imeti vse te ljudi v mestni ječi, sicer gorje vam!" Par minut pozneje so stražniki začeli izpolnjevati fiačelnikovo povelje, lovili so ljudi kot divjačino. "Drži :?a, vjenn ga, primi ga so kričali stražniki, loveči ljudi brez klobukov. Vlačili so jih izza vrat, iz hiš, izza plotov, lovili so jih kot kitajski mesar podgane, iz katerih hoče skuhati rižot. V pol ure --o bili polovljeni vsi, ki niso imeli klobukov; postavili so jih na dvorišče jetnišnice, ker bi bila jet-nišnica sicer premajhna. "Koliko jih je?" je vprašal lluar-Džung. "20,871," je odgovoril stražnik. "Rabelj!" je zaklical fluar-Džung. Se pred solnčnim zahodom je ležalo 20,871 Kitajcev obglavljenih na dvorišču jetnišnice in 20,871 glav so nataknili na kole in jih razpostavili po mestu v svarilo prebivalstvu. Huar-Džung je to sporočil Paj-Hi-Vo-u, Paj-Hi-Vo San-Či-Sanu in ta je o tem obvestil Tzung-Hi-Tzanga. Dan se je naklonil k večeru in bližal se je solnčni zahod. Dež je ponehal in pihljal je prijeten zahodni veter in deževne kaplje so padale kot briljanti raz drevja na tla in cvetlice so se ble-sketale v žarkih zahajajočega solnca. Cel cesarski vrtje bil sam briljant in sani vonj. Nebeški sin Ki-O-A je stal pri oknu svojega porcelanastega dvorca in se radoval nad prekrasno, sliko. Mlad in dober tudi v tem trenutku ni pozabil revežev. "Da ne pozabim," se je obrnil h ko-morniku Tzun-Hi-Tzanu, "ti mi hočeš sporočiti, koliko je takih revežev v Pekingu, ki nimajo niti klobuke, da bi se ob dežju z njim pokrili." "Želja vladarja sveta je izpolnjena Mali Lovro je bil bled, toda krepak se je zjutraj prebudil, je bil še ves zaspan in njegova črna očka sta bila še motna od dolgega, trdnega spanca. Skozi okno je že sijala nebeška luč; solnce je razlilo polno perišče blestečih žarkov na malega zaspanca. Klicalo ga je iz mehke postelje, spominjalo ga je na pot v šolo in na prijetno šetanje po ulici med brzo ho-dečimi ljudmi. Zato je mali Lovro naglo vstal, zakaj resnično bi se sramoval, ako bi mu kdorkoli — četudi le v šoli — očital zaspanca. Poleg postelje so že stali osnaženi čevlji; naglo se je obul in opravil. Tedaj pa je že vstopila v sobo mati Poln dobrote in ljubezni je bil njen obraz in tudi njene oči so se smehlja le od velike radosti. — Tako zgoden si, Lovro? — je vprašala in se nalašč čudila. Vedel; je, da mali dečki ne vstajejo radi pre zgodaj. /Lovro pa ji je hitel nasproti, dvigni se na prstih k nji, ki je bila višja od njega, in jo nežno poljubil. Ko je ta prvi svoj vsakdanji posel opravil, jo je lepo pozdravil: Dobro jutro, mati! Lačen si, kaj ne da? Kmalu dobiš zajutrek! Do tedaj pa se skrbno umij, počesaj, preglej si obleko, pa tudi na ki ljige ne pozabi! — ga je opominjala skrbna mati. — Nič ne pozabim! — ji je hitel zatrjevati. Takoj se je skrbno umil, se počesal, pripravil si knjige in zvezek, ter se tako popolnoma pripravil na odhod. Potem je zajutrkoval in četrt pred osmo uro je bila tudi že mati pripravljena, da ga spremi do šole. Ulice so bile polne živahnega življenja. Po sredini so vozili vozovi, ob krajeli pa so hiteli'ljudje. Hiše so bi-e svetle, ker jih je oblivalo belo solnce. In vse polno dečkov je hitelo v šolo. Eni so bili že veliki,, skoraj odrasli, ko so s kupom knjig v roki naglo hiteli v šolo, tupatam se kratko ustavljajoč pred izložbami, ki so bile polne lepih stvari. Pred šolo je bilo zbrano že polno dečkov. Nekateri so se le^o pozdravili z malim Lovretom. Na pragu je stal gospod učitelj. Prijazno je pozdravljal dečke, ki so se 'mimo njega vspe-njali v šolsko poslopje po kamenitih stopnicah. ovro se je poslovil od matere in topil v šolo. Na pragu je pozdravil še gospoda učitelja, nato pa se naglo podal v svoj razred. V razredu je bilo vse živahno. Dečki o zasedli svoje sedeže, se pripravljali na poduk in si tointo šepetali na ušesa. Kmalu je zazvonilo in je že vstopil gospod učitelj. Poduk >e je pričel. Učitelj je razlagal in izpraševal. U-enci so mu pazno sledili in ponavljali ami zase, kar so ravnokar slišali. Poleg Lovrota je sedel Filip. Bil je revno oblečen in bos. Njegova o-bleka je bila sicer zakrpana, toda znaž-na. Njegova mati je bila šivilja in je imela tri sinove. Filipov oče se je nedavno ubil. Bil je tesar in je po ne reči padel z visokega odra. Tudi Filip je bil med podukom miren, pazno e poslušal in se učil. Zato ga je imel učitelj prav rad. Ko ste minuli dve uri, je zopet za zvonilo. Četrt ure je bilo namenjeno odmoru. Dečki so se oddahnili. Ne kateri so jedli kruh, ki so ga prinesli eboj, drugi so se razgovarjali o tem ar so ravnokar slišali. In tretji so opet med seboj menjavali peresa in ržala. Tudi Lovro je bil zamenjal voje držalo z drugim, ki mu je bolj prijalo in ugajalo. Tedaj je prišel k Filipu Ivan. Njegov oce je bil bogat trgovec. Lepo je bi! Ivan opravljen in zavedal se je svoje epe obleke. Imel je v roki velik kos kruha in rudečelično jabelko. — Ali bi jedel? — je zlobno vprašal Filipa. Filip je iztegnil roko. Tedaj pa je zakričal Ivan: — Poglejte, vzeti mi hoče kruh, ta berač! Potem je pa še nadaljeval: — Ali te nič ni sram, ko imaš zakrpan suknjič. In bos hodiš v šolo! Sedaj bi pa,še rad pojedel mojo malico? Zasmejal se je nato hudobno in pristavil: — Ampak ne boš jedel belega kruha. Saj si berač! Polno dečkov se je nabralo okoli klopi, kjer je sedel Filip. Sram ga je bilo; zakril si je lice z rokama in solze osramotenega so mu zmočile oči in se polagoma udirale po licih. Mali Lovro pa ga je tolažil: — Nič ne daj na besede Ivanove. To je grdo od njega, še kesal. Ko je zopet vstopil v razred gospod učitelj, je Lovro vstal in povedal gospodu učitelju, kaj se je tu zgodilo. Ivan je bil poklican pred učitelja. Glavo je nosil pokoncu in se prezirljivo oziral okoli sebe. Gospod učitelj pa je izpregovoril: — Ivan, tvoje besede so bile grde. Če pa deček, kakršen si ti, izgovarja grde besede, ni več lep. Zakaj svoje lepote ne nosimo na oblekah in sploh ne zunaj, temveč v svoji notranjosti; v svojem srcu jo nosimo. Če si ti Ivan lepo opravljen, in imaš belega kruha v obilici, to ni tvoja zasluga. In če mora Filip hoditi bos, ker ima revne reditelje, to ni njegova sramota, siromaštvo sploh ni sramota. Uboštvo mnogokrat človeka povišuje. Ubožen človek največkrat hrepeni po lepoti, u-nieva jo popolnejše, in srčno ljubi. Lepota pa je najvišja dobrota, ki nam je dodeljena. Ta lepota pa je doma samo v človekovi notranjosti, v njegovi duši, ki ni umrjoča. Kdor pa govori tako grde besede, kakor jih je govoril Ivan, nima lepote in ni lep deček. Zakaj zunanjost in bogastvo ste postranski reči: lepa zunanjost in bogastvo ste mnogokrat le navidezno lepi stvari — Poleg tega ste vi dečki sinovi le pe domovine. Najlepše domovine si novi ste, dečki. Naša domovina im; prekrasno polje, strme in visoke gore ki ne izgine snega nikoli iz njih; ona ima veličastno morje. Četudi so ne kateri bogati, drugi revnejši in tretj zelo revni, tedaj, dragi dečki, je naloga naše lepote in njene harmonije, da to ublažimo. Kras in njegovo bogastvo naše domovine nam nalagata, da se ljubimo, da z blagim srcem in sočutjem pomagamo njim, ki nimajo vsega v obilici. Drug drugemu morate pomagati; ošabnost in zaničevanje mora izginiti iz vaših še mladih src — po tem šele boste vredni svoje lepe domovine. Potem boste lepi dečki. Zakaj domovini služiti morete še le potem ako se medsebojno ljubite in zavlada vzajemnost med vami. —- Ti, Filip, pa, ne bodi užalosten. Bil si priden dečko doslej in takšen tudi ostani. Če se boš pa pridno učil "ki boš s svojim znanjem, ki si ga pri dobiš v mladosti, lahko služil sebi in svojcem pošteni kruli, beli kruh. Ivan je osramočen pobesil glavo. Nema je gledal v tla. — Dečki, sedaj pa vprašani: Ali je Ivan ravnal prav, ko je sramotil Filipa? , Dtčki celega razreda so vstali na-mah in so zaklicali: — Ne, ni storil prav! Dalje je vprašal učitelj: — Ali je deček lep in dober, ki je ošaben in s svojo ošabnostjo žali to variše? Zopet so rekli tovariši: — Tak deček ni lep in dober! — Sedaj, Ivan, — je nadaljeval go spod učitelj, — si sam slišal, kako so razsodili vsi tvoji tovariši. Sramuj se svojih besedi in prosi tovariša Filipa, da ti odpusti! Opoldne pri kosilu je Lovro povedal očetu, kar je slišal v šoli. Oče je rekel: — Pohvaliti te moram, zakaj pametno si storil, da si povedal učitelju, kar se je zgodilo Filipu. Resnične so bile besede gospoda učitelja, da moramo lepoto in njeno dobroto nositi v svojem srcu. Zmisel za lepoto in čut dobrote dvigata človeka na stopinjo, ki je Bogu najbližja. Srečni in zadovoljni smo lahko tudi že zaradi tega, ker nio otroci domovine, ki nas vsled svoje velike lepote tudi k temu cilju dviga. Velik je svet — to boš nekoč že spoznal in videl — ter mnogo, mnogo krasot in lepote hrani, toda vedno nato zopet srce zahrepeni po domovini, ki jo moramo ljubiti, zakaj krasnejše zemlje ni nikjer več. — Jutri opoldne, Lovro, privedi ubogega Filipa k nam na kosilo. ni. Po bitki so ranjenci in mrliči ležali po grobovih. Finančna moč vojujočih. Dolga ima Nemčija 1J4 milijardo dolarjev, Frarfcoska 6]/2 milijard, Angleška 3l/2, Rusija 4l/2 milijarde. Narodnega premoženja ima Nemčija 80 milijard, Angleška 85, Franc9ska 50 milijard, Rusija 40 milijard. Do približno pred enim mesecem so imele vojnih stroškov Angleška 2J4 milijarde, Rusija in Francoska 4}^ in Nemčija 1 1-3 milijarde dolarjev. mi iii^igi« MALI OGLASI. iS V NAJEM SE TAKOJ ODDA STA-novanje s šestimi sobami, z vsemi potrebnimi napravami; kakor napeljavo elektrike, vode itd. Anton Nemanich, lastnik, 1000 N. Chicago Street, Joliet, 111. Rusi o vmešavanju Italije. Kristianija, 20. maja. "Birševija Vje-domosti" piše v svoji zadnji številki: Vmeševanje Italije moramo žal kupiti, ker Italijani nočejo napasti zastonj. Ničesar pa ne moremo storiti, če precenjujejo Italijani svojo .vrednost in trdovratno barantajo naprej z nami. Naša prva naloga je, da sedanjo vojsko srečno in kolikor mogoče hitro končamo. Vmešavanje Italije bi o-lajšalo to naloga, vsled česar moramo stremiti za tem, da se kolikor mogoče hitro vmeša. Če je tudi to vmešavanje odvisno od prepustitve slovanskega ozemlja, se tega ne smemo ustrašiti. POTREBUJEMO DEKLE ZA DE-lo v jedilnici (dining-room) na 108 S. Joliet St. 'Naj vpraša ob 2:30 popoldan. POTREBUJEMO — DEKLET ALI žen za delo pri razprodajanju blaga po hišah. Plača se po dogovoru. Več se poizve na 221 Plainfield Ave. Joliet, 111. Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za......................$10.$* Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................t10,5® Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za____ ........IS* Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ...... ............I7.M Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.5* S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za ll"-0* Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ......... . . ..............I9.H Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................t12-" Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za .................... Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................W Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ....................... Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po............................................& Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. Farme! Farme! Farme! Zapomnite si kaj je najbolj važnega za vsacega Slovenca? Da se vam ne bo treba bojevati v vojni ali proti velikim davkom kateri se sedaj delajo tam v stari domovini, si pridite ogledat naša zemljišča v Draper, Wisconsin, kjer bodemo imeli veliko prodajo celi teden po Četrtem juliju pri tej prodaji bode prisoten naš glavni upravitelj od Edward Heins Farm Land Co. A. R. CODE in bode vsak lahko ž njim govoril, zatorej naj pridejo tudi oni, kateri so se namenili kupiti kje drugje, ker mi smo prepričani, da če se vam ne dopade tam kjer ste se poprej namenili kupiti, da mi vas lahko zadovoljimo in sicer s tem, da vam pokažemo dobro zemljo na kateri bo-dete lahko živeli če si iste en del kupite. Za nadaljna pojasnila se obrnite na: Math. Cesar, Agent 1900 W. 22nd Street, Chicago, Ills. iteumpL Joliet, ill. PIVO 7 STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET, ILLlN0^ POZOR! POZORI SP0MLADNE IN LETNE OBLEKE. Čedne in moderne obleke za odrasle in mladino se dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo oblek« po meri Velika zaloga najmodernejih kloba-kov in kap vseh velikosti. Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moške, ženske in mladino. Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vse naše blago jamčimo ter povrnemo denar, ako ni v popolno zadovoljnost. Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto vredne znamke ali pa register tikete izvzemši na oblekah delanih po meri. Vaši naklonjenosti se priporoča 'Prra Slovanska Trgovina" na severni strani mesta. p | 1 •v«v FrankJuricic 1001 N. Chic«f« St JOLIET. IL W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi. V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS. STENSKI PAP'11 Velika zaloga vsakovrstnih ban' j^j. in firnežev. Izvršujejo se vs3.j;{gj varska dela ter obešanje sten papirja po nizkih cenah. irasf N. W. * tJ(J* 120 Jefferson St JOLIET, N. W. telefon 556 C hi. Phone 376. POZOR ROJAKINJE' Ali veste, kje je dobiti naj jboljš« me- so po najnižji ceni ? Gotovo! V esn'c W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, I1L Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257. Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL. gostilničar VINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sobe v najem in Lunch Room. J. & A. Pasderti se dobijo najboljše sveže jene klobase in najokusnejse in Pf< m1 Vse po najnižji ceni. poskusite naše meso. Pridite tore) Nizke cene naše geslo. m dobra post" ibi Ne pozabite torej obiskati * našej mesnici in groceriji na lu Broadway and Granite => Chic. Phone 2768. N. W- n* \ Gorlice v razvalinah. "Nowa Reforma" poroča: Rusi so gospodarili v Gorlicah 6 mesec. Roparske rekvizicije in nasilja so bila vedno na dnevnem redu. Katoličanom so Rusi še dosti prizanašali, zato so pa vso svojo jezo izlili na Žide. Zadnje dni so več sto Židov odpeljali v Rusijo. Občinski urad je vodil duhovnik Swej-kow*ki, katehet mestne gimnazije. Nje gove zasluge za prebivalce so neprecenljive. Večkrat je svojo osebo po-tavil v veliko nevarnost, samo da je branil ljudstvo. Po zadnji bitki ie mesto v razvalinah. Le okoli 40 hiš je še ostalo, a še te so zelo poškodovane. Ubitih je bilo okoli 300 civilnih prebivalcev, gotovo zelo visoko število, če pomislimo, da je v mestu ostalo samo nekoliko nad 1000 oseb. Pokopališče je v>e razrito od krogel in granat; ostanki krst in kosti so razmeta- Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se Imenuje ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Ota telefona 405 S. Bluff St