35-36 UL 1955-56 DOG V S E B I N A Ing. Jože Starič: NATEČAJ ZA MOST CEZ SAVINJO V CELJU - Ing. Marjan Ferjan: ZRAČNI BETONI — Ing. Josip Grčič: O REŠEVANJU HIDRODINAMIČNIH PROBLEMOV VARNOSTNE ZAPORNICE OB DNU VODOSTANA — RAZPIS NAGRAD ZA TEHNIČNE IZNAJDBE IN IZPOPOLNITVE IZ SKLADA BORISA KIDRIČA UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK ING. LJUDEVIT SKABERNE. TISKA BLASNIKOVA TISKARNA V LJUBLJANI. REVIJA IZHAJA V 5 DVOJNIH ŠTEVILKAH NA LETO. CENA DVOJNI ŠTEVILKI DIN 300.—. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, ERJAVČEVA 11, TEL. 23-158 i z v r š u j e m o v lastnih laboratorijih in na terenu vse preiskave s področja elasto-mehanike, geomehanike, kemije materialov, keram ike , to p lo p ro v o d n o s ti, preiskave ekonomičnosti strojev, modelne preiskave, ugotavljamo statične in nihalne trdnosti materialov in konstrukcij ter izdelujemo eko­ nomske ekspertize 1 G R A D B E N O I N D U S T R I J S K O P O D J E T J E L J U B L J A N A , B O H O R I Č E V A U L I C A 24 T E L E F O N Š T E V I L K A 3 9 - 2 4 1 - P O Š T N I P R E D A L 65 G R A D B I Š Č A : L j u b l j a n a , J e s e n i c e , G r o s u p l j e , K r š k o , Š o š t a n j , R a v n e n a K o r o š k e m , M a r i b o r , K i d r i č e v o , K o p e r O B R A T I : Uprava centralnih obratov v Ljubljani, Šmartinska cesta 32 • M e h a n i č n e d e l a v n i c e Mar ibor S t u d e n c i • Lesni obrat v Škofji Loki • Obrat gradbenih polizdelkov in novih gradbenih materialov v Ljubljani, Šmar- linska 101 a in v Brežicah • Projektivni biro v Ljubljani, Bohoričeva ulica 24 I Z V A J A G R A D B E N A D E L A V S E H V R S T : v i s o k e g r a d n j e . nizke gradnje, industr ijske gradnje, termoelektrarne, s ta n o v a n sk e objekte S P L O Š N O G R A D B E N O P O D J E T J E K R A Š K I Is Z I D A R &tZXMLCL - TEL E F O N 25 in 52 I Z V R Š U J E V I S O K E I N N I Z K E Z G R A D B E P r o i z v a j a in n u d i potrošnikom po konkurenčnih cenah bitumensko strešno lepenko vseh številk, bitumen juto, bitumenske pre­ mazne mase, bitumenske izolacijske mase, bitumenske mase za zalivanje lesenih in granitnih kock , bitumenske mase za tramvajske proge, bitumenske emulzije za gradnjo cest in gradbeništvo, bitumenski mulj (šlema), mastix in coule pogače, ibitol, ibitol lak (inertol), pasto za salonit, emulzijsko pasto, ibitol pasto, katransko sm olo in olja, bergman cevi vseh profilov, bergman pipe, izolacijsko šlindrino volno, izolacijsko termalit opeko I z v r š u j e m o m o n t a ž n a i z o l a c i j s k a d e l a v i n d u s t r i j i zol i rka LJUBLJANA-MOSTE T e l e f o n št. 30-557, 30-615, 30-S52 — T e l e g r a m i : Izolirka, Ljubljana P R E P R I Č A J T E S E O O D L I Č N I K V A L I T E T I I Z D E L K O V Podjetje za izvoz in uvoz, projektiranje, montažo ter proizvodnjo elektroopreme in elektronaprav jakega in šibkega toka »ELEKTRO SIG NAL f< LJUBLJANA, Parmova ul. 33 • projektira, dobavlja in montira iz domače produkcije (brez uvoza) svetlobne klicne naprave za hotele in bolnišnice • razen tega projektira, dobavlja in montira raznovrstne električne naprave šibkega in Jakega toka • izdeluje v lastnih delavnicah stikalne komandne plošče, razdelilne omare in drugo gradbeno p o d je tje 'h I Z O L A 1 1 š u j e s svojimi o b r a l i vsa Ibena, kljubavnišarska, mizarska remontna bela pri visokih, nizkih SLOVENIJA PROJEKT •S#*’ dom "d 'dt'ne lad“sl'k k l l , le pr°teltte « « e . .a »** ‘ • » r * ’ « «a»o "»te ana,«« P M ATELJE IN N I Z K E G R A D N J E 0 I Z D E L U J E urbanistične projekte za ureje­ vanje obstoječih in izgradnjo novih mest in krajev (indu­ strijskih, turističnih in ostalih O P=i CU L I U B L I A N A, C A N K A R J E V A 18/IV centrov) in to regionalne, kra­ jevne in zazidalne projekte, projekte splošne arhitekture, projekte za industrijske na­ prave, specialne projekte za mlekarne, projekte za kanali­ zacijo, statiko za vse vrste T e l e f o n 21-316 in 23 - 062 — P o š t ni p r e d a l 67 konstrukcij visokih in nizkih gradenj P O Z O R Projektivni zavodi in biroji, investitorji in gradbena podjetja Za izdelavo vseh vrst podov štedite vse­ stransko les. Kot nadomestilo za leseni pod uporabljajte LIGMOUTHI TLAK (LESNI KAMEN) N a j p r i merne jši za: higienične zavode, bolnice, laboratorije, šole, kuhinje, kopalnice, hodnike, stopnišča, restavracije, hotele, kavarne, trgovine, mesnice, kinokabine, pisarne, industrijske delavnice itd. Izdeluje in polaga ga v barvah po željah v masi ali v ploščah dimenzije 25X25 cm Lesno industrijsko podjetje LJUB LJAN A, Parmova ul. 37 Telefon 31-565, 30-192 — Brzojav LIP Ljubljana Splošni projektivni biro v Ljubljani, Kidričeva ulica 1 / l i l TEI. 23-117, 20-816, 23-121 IZDELUJE INVESTICIJSKE PROGRAME, KOMPLETNE IDEJNE IN GLAVNE PROJEKTE Z VSEMI PRIPADAJOČIMI INŠTALACIJSKIMI NACRTI ZA OBJEKTE DRUŽBENEGA STANDARDA INDUSTRIJSKE ZGRADBE CESTE IN MOSTOVE URBANISTIČNE REŠITVE IN PROJEKTIRA KONSTRUKCIJE IZ PREJ NAPETEGA BETONA ^ • • • • • • • • • • # • • • • • • • • • • • • • • • • • • • p le s S lik a rsk o in s k a r s k o p o d je tje Oplesk Ljubljana, Čufarjeva u lica 10 • • • • • • • j *• v * * .v X s * X * ! * X * ! * j Telefon: 20-804 iz v r š u je v s a p le s k a r s k a in s o b o s l i - ' k a r s k a d e l a to č n o , s o l id n o in p o k o n k u r e n č n ih c e n a h . GLASILO DRUŠTVA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV LRS LETO VII 1955 Ing. Jože S tarič DK 624.21 (497.12) Natečaj za most čez Savinjo v Celju I. SPLOŠNO R eg u lac ijsk a dela v S av in ji v ce ljsk em ovinku so v teku . Znižano dno re g u lira n e S av in je v tem delu bo im e­ lo za posledico izp o d k o p av an je v iše ležečega lesenega p ro v izo rija . T a m ost, k i je n a cesti II. red a C e lje —Zi­ dan i m ost, j e popolnom a n ep rim eren . T ako ozek je , da dopušča le enosm eren p rom et, im a p rem a jh n o nosilnost in po svo jem v idezu ni v ok ras C e lju . T udi p o tek ceste n a obeh s tra n e h m ostu j e zelo neugoden. U p ra v a za ceste LRS se j e za to odločila, d a se ob­ enem z regulacijo S avinje p reu red i del ceste C elje—Zi­ dan i m ost te r zg rad i nov most. Os p re lo žen e ceste p ri izhodu iz C e lja bo ležala v p o d a ljšk u ulice, ki po teka p red železniško postajo. Na m estu , k je r bo most, d e la reg u lira n a S av in ja zelo oste r lok. O si p re ložene ceste in reg u liran e struge ok le­ p a ta k o t 47°. Iz h id rav ličn ih razlogov m ora ležati spodnji rob m ost­ n e k o n stru k c ije razm erom a visoko, p rom etno-tehničn i razlog i pa zah tevajo ' čim nižjo n ive le to ceste. K onstruk ­ tiv n a v išina m ostu, k i j e n a razpolago, je to re j razm ero­ m a m ajh n a . Za čim boljši p re to k S avin je se zah teva p re ­ m ostitev v eni razp e tin i a li p a p rek o dveh rečn ih steb­ rov, tako , da bo raz p e tin a sred n jeg a p o lja čim večja. Ker Sl. 1. Pogled s C e ljskega g radu leži m ost v m estu, m ora b iti tud i prim erno ' a rh itek tonsko oblikovan. Izde la ti p ro je k t za most, k i b i u streza l vsem p red ­ pisanim pogojem te r istočasno p red s ta v lja l tud i ekonom ­ sko zadovoljivo rešitev , je zelo zah tevna naloga. D a bi b ilo mogoče ugotoviti n a jb o ljšo rešitev mostu s konstruk tivnega , p rom etnega, h idro tehničnega, es te t­ skega in ekonom skega vidika, se je -Uprava za ceste LRS odločila, d a razpiše splošen anonim en nateča j za izde­ lavo id e jn eg a p ro jek ta . Razpis je bil ob jav ljen 27. feb ­ r u a r ja 1955. D a bodo g radbeni strošk i čim nižji, bi b ilo treba zg rad iti novi most, še p reden bi b ila reg u lira n a struga b ilo zahtevano, da se m ost p re rač u n a n a obtežbo po PTP z goseničarjem 6 0 1, preizkusiti ga je treba p a tudi na vozilo M-25. D a lje se je zahtevalo, da se v k o n s tru k ­ ciji p redv id ijo o d p rtin e za po laganje razn ih instalacij. K ljub zah tevnim pogojem in k ra tk em u roku je oce­ n jev a ln a kom isija p re je la do predpisanega ro k a dva­ n a js t p ro jek tov , k i so' vsi u streza li razpisu. To- doka­ zuje, da je zelo zaželeno, da p ro jek tan ti izdelujejo p ro ­ je k te po javn ih anonim nih natečajih . P ripom niti je t r e ­ ba, da tak ih natečajev za mostove še ni bilo v Sloveniji in da je razpis ce ljskega m ostu v tem pogledu p relom ­ nica. V n a teča ju so sodelovali tu d i av to rji izven LRS. v obm očju prem ostitve. K er p a so reg u lac ijsk a dela že v teku , j e treb a čim prej izdela ti glavni p ro je k t mostu. To d e js tv o j& bilo- razlog, da se j e čas za izdelavo' id e j­ nih p ro jek to v čim bolj sk ra jša l. K ot rok za oddajo n a ­ teča jn ih del je b il določen 25. a p r il 1955. Pravico' sodelovati so im ela vsa p ro jek tiv n a pod­ je tja , p ro je k tiv n i o rgani in tu d i vsi d ržav ljan i FLRJ, ne glede n a šolsko izobrazbo. N a teča jn ik i so m orali dostav iti kom pleten in s tro ­ kovno obdelan id e jn i p ro jek t, a predvsem : a) generalno dispozicijo* m ostu v m erilu 1 : 500, b) načrte o b jek ta v m erilu 1 : 200 a li 1 : 100, k i m o ra jo obsegati tu d i opor­ n ike in rečne s teb re s tem elji te r obo jestranske cestne p rik lju čk e , c) d e ta jln e načrte , ako se p red laga nova, nenavadna ali ko m p lic iran a k o n stru k c ija , č) skice' odrov, če se p red lag a nova, n enavadna a li kom plicirana iz­ vedba, d) gen era ln i sta tičn i račun , e) p red izm ere in g ro­ bi p red rač u n in f) tehn ičn i opis. P ro je k ta n to m je b ila dana p ro sta izbira po ljubne v poštev p r ih a ja jo č e k o n stru k c ije v po ljubnem m ate­ rialu. P redpisana je b ila svetla odprtina med obalnim a opornikom a 92,00 m ter kota najv išje vode 236,44 m. V ar­ nostna v išina nad visoko vodo m ora znašati v sa j 0,50 m. Če v arn o stn a v išina n e bo v eč ja od 0,50 m, m ora b iti spodn ja ploskev m ostu gladka. E ven tualne vu te lahko segajo v obm očje varnostnega pasu. V p rogram skih po ­ da tk ih je b ila dana n a jv iš ja m ogoča lega n ivelete, k i v sred in i m ostu doseže ko to 239,20 m. Zaželeno' je bilo zn ižan je n ivelete. P red p isan a je b ila tud i širina mostu, in sicer vozišče 7,00 m, ro b n a pasova po 0,50 m, k o le sa r­ ski po ti po 1,00 m in hodn ika po 2,50 m. V pogojih je O cen jeva lna kom isija , k i so jo se stav lja li ing. M a­ rijan Brilly, ing. Jože D idek, ing. Boris Delak, prof. dr. ing. M ilan F akin , p rav n i sv e tn ik Josip Likovič, V ekoslav M ar­ te lanc, ing. Blaž P ris tovšek , ing. arh . Saša Sedlar, ing. L judevit Skaberne, ing. Jože S tarič in ing. Janez Umek, je dne 22. m aja 1955 končala svoje delo. P red priče tkom o cen jev an ja posam eznih p ro jek tov so bile postav ljene sm ernice za način ocen jevan ja . Ko­ m isija je sk lenila , da se p ri vsakem p ro jek tu oceni p re d ­ vsem: 1. izb ira k o n stru k c ije glede na nove izsledke zna­ nosti in p rak se iz g rad n je mostov, 2. originalnost, 3. m ožnost izvedbe, 4. p rav ilnost in obseg sta tičnega računa, 5. arh itektonsko - prostorsko oblikovanje, 6. funkcionalnost, 7. p rav ilnost p red raču n a , 8. ocena g lede n a vzdrževalne stroške. G lede p red raču n sk e cene se je ugotovilo, da so pri posam eznih p ro je k tih upoštevane raz lične enotne cene te r da n ek a te ri a v to rj i niso predv ide li p r ip ra v lja ln ih ozirom a sk lepn ih del. D a lje so n ek a te ri p ro je k ti sloneli n a optim ističnih p red p o stav k ah glede fu n d ira n ja , drugi p a so upoštevali znatno dražje fundiranje. D a bi se našla prib ližno enotna osnova za medse­ bo jno p rim erjav o p ro jek to v glede p red raču n sk e cene, k i bistveno vpliva n a končno' oceno p ro jek ta , je kom i­ sija rav n a la tako le : a) p rek o n tro lira la je vse predizm ere, b) izločila je vse stroške za organizacijo- gradbišča in vsa sk lepna dela, c) izločila je vsa dela, ki se n an aša jo na p rik lju ček na desnem b reg u ob S avin ji navzgor, č) izločila j e vsa dela fu n d ira n ja rečn ih stebrov od ko te 229,81 m navzdol, d) izločila je stro ške za oba oporn ika razen za le ­ žaje, e) za vsa pod točkami' b) do d) izločena dela je dolo­ čila enotne stroške, k i so bili končno- dodani cenam vsa­ kega m ostu. Na ta način dobljene predračunske cene so bile po­ vsod višje od cen, ki so jih navedli avtorji. Razm erje re­ ducirane cene nasp ro ti ceni, ki jo n av a ja jo av to rji, va­ riira od 1,04 do 1,56. O cen jeva lna kom isija je im ela za nag rade na raz ­ polago skupno 450.000 din, od tega za I. nagrado 200.000 din, za II. nag rado 150.000 din in za III. nag rado 100.000 din. D a lje je bilo predv ideno nedoločeno število odku­ pov. N ateča jna kom isija je po končanem ocen jevan ju odredila, da se razdelijo vse p redvidene nagrade, š tirje p ro jek ti pa odkup ijo po 50.000 din. N enag ra jen ih oziro- Sl. 5. P rečni prerez Sl. 6. V arian te vzdolžne rege m a neodkup ljen ih je b ilo pet p ro jek tov , ki so sicer iz­ po ln ili fo rm alne pogoje, so pa b ili tehn iško ozirom a eko­ nom sko m an j ustrezni. O d pred loženih rešitev j e bilo sedem izvedenih v klasičnem arm iranem betonu, dve v p re j n apetem beto­ nu, tr i pa v jek lu . II. O PIS N A G R A JEN IH IN O D K U PLJEN IH PRO JEKTO V 1. Projekt pod šifro 43202 (I. nagrada). P ro je k ta n t ing. F ranc Adamič, sodelavca ing. arh. M arjan Bohinec in Justi Lavtižar, P rojektivni atelje, L jubljana. (Slike 2 do 6.) K onstrukcija je n e p re k in jen i nosilec p reko treh polj z razpetinam i 26,70 + 41,00 + 26,30 m. Most j e sestav ljen iz dveh delov, ki sta po sred i ločena z vzdolžno d ila ta ­ cijo. Nosilci so votle plošče, o jačene s p rečnim i pošev­ nim i stenam i. S kon stru k cijo vzdolžne fuge je zm an jšan vpliv to rz ije zarad i poševnosti in obenem p oenostav ljena iz­ vedba mostu. Opaž in oder s ta p o treb n a le za polovico- mostu. N osilna k o n s tru k c ija je iz MB 220 in J 37. Ležajni kvad ri so iz MB 330. M asivni steb ri in opo rn ik i so- v zgornjem delu iz MB 160, spodaj pa iz MB 110. Tem elji so iz MB 70. Sl. 7. Pogled Podpore so fu n d iran e norm alno, in sicer v dveh v a­ rian tah : a) vsi tem elji leže na čvrstih slo jih tufov, b) obrežni oporn ik i so fund iran i plitvo. K ostrukcija je p rep ro sta in lahko izvedljiva. Z moč­ no izraženo p lastiko nosilne k o n stru k c ije s konzolam i te r nevsiljivo oblikovanim i oporn ik i je dosežen pozitiven arh itek to n sk i efekt. 2-2 F- 4- "° t "° t i "° t t goqqg: r M .4 «• a * J * 7k ■ A - A -JI-A *4' « B 300 Sl. 9. P rečni rez 1 — 1 in 2 — 2 «r i i ri, i ---------------- i 4 “s .. — r -----------------1 to vn im inn. A ; --------- t-------- v l i r SU Sl. 10. Skica kablov 2. Projekt pod šifro 20455 (II. nagrada). P rojektant ing. D ušan F arčnik , sodelavci ing. Lenard Treppo, tehnik M arijan F ras, in ing. arh . D rago Umek, G radis — L jub­ ljana. (Slike 7 do 11.) K onstrukcija je p re j n ap e ti arm iranobetonsk i nosilec preko tre h polj z razpetinam i 28,40 + 37,00 + 28,40 m, ki je izveden ko t votla plošča enake debeline. Med g radn jo sprem eni k o n stru k c ija sta tičn i sistem. V prvi fazi d e lu je sistem ko t G erb erjev nosilec, v d rug i fazi pa se z vnaprejšnjim napenjanjem sprem eni v ne­ prekinjeni nosilec. Pom ična ležišča so iz n ih a jn ih arm iranobetonsk ih kvadrov iz MB 500 s F reyssine tov im i betonskim i členki, ki so u p o rab ljen i tud i p ri nepom ičnem ležišču. M asivni s teb ri in oporn ik i so fu n d iran i razm erom a plitvo. K onstrukcija se g rad i tako, da se n a jp re j b e to n ira ta s transk i po lji s p revisi v sredn jem po lju n a stalnem odru. Nato se konstrukcija vnapre j napne po Freyssineto- vem načinu, n ak a r se m o n tira jo že gotovi nosilci s re d ­ n jega po lja . Sledi p o lagan je kablov »K«, k i tečejo ho ­ rizontalno zgoraj in spodaj vzdolž vse k o n stru k c ije te r prečni kab li v sredn jem polju . Nato se vsa k o n stru k c ija vnaprej napne v prečni in vzdolžni smeri. K onstruk tivna rešitev u streza najn o v ejš im dogna­ njem na področju konstrukcij iz p re j napetega betona. U porab ljen je beton m ark e 300 in J 150 —170 te r J 37. O porn ik i in steb ri so iz MB 160, delom a p a iz MB 110. Z uporabo prej napete konstrukcije, ki omogoča ra z ­ m erom a m a jh n e višine nosilcev, je b ilo mogoče zn ižati m aksim alno v pogojih označeno n iveleto za 62 cm. Zahtevi po čim večji s re d n ji odp rtin i je še v sp re ­ jem ljiv i m eri ugodeno. A rh itek tonsko m ost ne ustreza povsem za rad i n eso razm erja m ed dolgim i in ozkimi oporniki ter m asivno nosilno konstrukcijo p ri neza­ dostno izraženem srednjem razponu. H orizontalne fuge na oporn ik ih n e izv ira jo iz s tru k tu re m a te ria la in ne d a ­ je jo estetskega lica mostu. 3. Projekt pod šifro 12321 (III. nagrada). P ro jek tan t ing. V ojislav D raganić, sodelavca ing. D ragu tin Moric in ing. M iljenko Papič, Zagreb. (Slike 12 do 16.) K o n stru k cija je n ep rek in jen i nosilec p reko treh po lj z razpetinam i 17,00 + 60,00 + 17,00 m. P rečn i p rerez obsto ji iz dveh okvirjev , k i sta med seboj povezana z zgornjo ploščo. V sredn jem delu sred ­ n jeg a p o lja im a p rerez ob liko reb ra s te plošče. K o n stru k cija sega nad rečnim i steb ri do gladine v i­ soke vode. Nepom ično ležišče je n a desnem rečnem ste­ bru . A vtor p redvideva na rečn ih steb rih uporabo je k le ­ nih točkastih ležajev. Nad opornikom pa je pomično leži­ šče n ih a ln a stena, ki dopušča v r te n je p ravoko tno na vzdolžno os opornika. K onstrukcija je v sid rana v obrež­ ne opornike, da prevzam e negativne reakcije. O p o rn ik i in steb ri so m asivni. Rečni stebri, k i p re ­ vzam ejo več ji del obtežbe, so fund iran i na čv rsti sloj tufov, obrežni oporniki pa na nap lav insk i gramoz. D a se doseže ekonom ična rešitev , si zam išlja av to r po tek dela v dveh fazah. V p rv i fazi se zbeton ira nosilna k o n stru k c ija brez vm esnega pasu voziščne plošče, in si­ cer n a jp re j ena stran , čez 60 dni pa druga stran , z upo­ rabo istega opaža. N ato se oder odstrani, tako da leži k o n stru k c ija samo na rečn ih stebrih . Za tem se f ik s ira jo ležišča nad obrežnim a opornikom a. S tem dobim o ne­ p rek in je n i nosilec, k i ga v drugi fazi obrem enim o s sred n jim pasom voziščne plošče, vk ljučno z asfaltn im cestiščem po vsem mostu. S kupne defo rm acije za rad i stalne teže so znatne. Poveš v sred in i s red n jeg a p o lja znaša 204 mm, dvig kon­ cev k o n stru k c ije pa po p rv i fazi 99 mm. Za nosilno k o n s tru k c ijo je upo rab ljen beton m arke 300 in J 52, za ploščo p a J 37. Zgornji deli stebrov in oporn ikov so iz MB 300, spodnji pa iz MB 160. Tem elji so iz MB 70. A v to rju je uspelo, da j e izm ed vseh pred loženih p ro jek to v dosegel n a jv eč jo razpetino sred n jeg a po lja in s tem zelo dobre p ro p o rc ije ob jek ta. D elitev rečnih s teb rov na dva e lem en ta nekoliko zm an jšu je a rh ite k ­ tonsko kvalite to . 4. Projekt pod šifro 19554 Orto (odkup). P ro jek t je izdela l In š titu t za je k le n e k onstrukcije tehn iške fak u l­ tete univerze v L jubljan i. (Slike 17 do 21.) K o n stru k c ija je je k len a , in sicer n ep rek in jen i nosi­ lec z razpetinam i 28,00 + 36,00 + 28,00 m. O bsto ji iz dveh polnostenskih nosilcev s konstantno višino. V ertikalne o ja­ čitve so zaradi lepšega pogleda na most nam eščene samo Sl. 12. P ersp ek tiv n i pogled 05 Ol Sl. 15 a Prerez v sredini Sl. 15 b Prerez nad rečnim stebrom Sl. 16 P rerez v k ra jn em po lju Sl. 17 P erspek tivn i pogled Sl. 18. Tloris Prerez A-A Nad obrežnim opornikom Nad rečnim opornikom na no tran ji stran i. Voziščna jeklena reb ričasta plošča im enovana ortoanizotropna, je obenem zgornji pas glav­ nih nosilcev. O btežba se p renaša po voziščni plošči in p rečn ik ih na glavne nosilce. Celotna konstrukcija je varjena. A sfaltni tlak je fiksiran na voziščno ploščo z jekleno mrežo. Za k o n stru k c ijo se uporab i J 37, razen za dele g lav­ nih nosilcev v obm očju rečn ih s teb rov in reb e r plošče, ki so iz J 52. Posam ezni m ontažni elem en ti im ajo dolžino do 18 m in težo do 6 1. A vtor p redvideva izdelavo ležišč iz sta rih vagonskih osi, k a r ceno znatno zniža. Za plošče ležišč se uporab i J 52. Č eprav je k o n s tru k c ija z oporn ik i v red lahka in ja sn o ob likovana, zn ižu je jo p reveč en ak e odp rtine n jeno a rh itek to n sk o kvalite to . T ud i iz h id rav ličnega pogleda ni dovolj upoštevano priporočilo za čim večjo razpetino sred n jeg a po lja . Sl. 23. Podolžni prerez in oder US MOSTA Sl. 24. T loris 5. Projekt pod šifro 92716 (odkup). P ro jek tan t ing. Ante Tunkl, Zagreb. (Slike 22 do 25.) K onstrukcija je izvedena v obliki neprekinjenega no­ silca p rek o tre h po lj z razpetinam i 19.50 + 54.00 + 19.50 metrov. Voziščna plošča leži na štirih glavnih nosilcih. D a je dosežena po trebna nosilnost glavnih nosilcev v območju vm esnih podpor, so nosilci povezani tud i na spodnji stran i s tlačno ploščo, tako da konstrukcija lahko p re­ vzame torzijske napetosti, ki nastopajo zaradi poševne lege podpor naspro ti osi mostu. Zgoraj: Prerez v sredini Prerez pred stebrom Spodaj: Prerez pred opornikom Sl. 25. P re rez i Nepomično ležišče je nam eščeno n a desnem rečnem stebru . Pom ična ležišča so n ihalna. O porn ik i in s teb ri so m asivni. F u n d ac ija je plitva. A rm iranobetonska k o n stru k c ija je iz MB 300 in J 3? te r delom a J 52. O porn ik i in steb ri so iz MB 160 in MB 220, tem elji pa iz MB 110. Za povečanje negativn ih m om entov nad podporam i, k je r je na razpolago več ja k o n stru k tiv n a višina, in s tem zn ižan je pozitivnih m om entov v sredn jem polju predvideva avtor znižanje ležišč k rajn ih podpor za 68 mm. P ri tem se p redvideva dodatna obrem enitev v k r a j ­ n ih po ljih s peščenim nasipom . Po b e to n iran ju mostne k o n stru k c ije se razo d ra jo k ra jn a polja , k i so obrem e­ n je n a z dodatno obtežbo. K onstrukcija se usede na stranska, ležišča, k i leže 68 mm niže. A vtorju se je posrečilo znižati m aksim alno v po­ gojih označeno n iveleto za 12 cm. P roporcije m ed m ostnim i odprtinam i so ugodne. O b­ likovan je konstru k tiv n ih elem entov je sk ladno in s tem dosega ob jek t dobro arh itek tonsko kvaliteto . 6. Projekt pod šifro 17431 (odkup). P ro jek tan ta ing. jože Uršič in ing. Janez Žerovnik, arh itektonska obde­ lava ing. arh. Drago Umek, G radis — L jubljana. (Slike 26 do 29.) G lavna nosilna konstrukcija je palični nosilec z vzpo­ rednim i pasovi, p ri katerem so paličja železobetonske T3o 'boOCh stene. Nosil ni sistem je neprek in jen i nosilec z razpeti- nam i 25,82 + 41,56 + 25,82 m. Z gornji pas tvo ri voziščna p lošča sk u p a j s konzol- nim a ploščam a hodn ika za pešce, spodn ji pas p a je ten k a železobetonska plošča. D iagonale so raz p o re jen e v š tir ih pasovih širine 1.90 m. Med pasovi diagonal so- 80 cm širok i vm esni p re ­ hodi. S tran sk a pasova d iagonal sta na zu n an jih straneh za p rta s tenko železobetonsko steno, k i tv o ri z zgorn jo in spodnjo ploščo konstrukcijo prim erne torzijske togosti. Na s tran sk ih oporn ik ih je k o n s tru k c ija p o d p rta z n iha ln im i kvad ri. Rečni s teb ri so elastične podporne stene, ki so vpete v tem elj in konstru k cijo . N osilna k o n stru k c ija je iz MB 500 in J 37. Za le­ žišča sten je p redv iden MB 400. S teb ri in oporniki so iz MB 160, te m elji p a iz MB 110. A v to rja p red v id e v a ta b e to n ira n je v dveh fazah. V p rv i fazi o s ta n e jo n ezab e to n iran i te g n jen i deli zgor­ n jega in spo d n jeg a pasu, n a k a r se oder spusti. V drugi fazi se zabetonirajo- p reo sta li deli zgorn jega in spod­ n je g a pasu. A v to rja sta obdela la k o n stru k tiv n i način, k i p r i nas še n i b il u p o rab ljen . K o n stru k c ija p red s ta v lja filig ran ­ sko izvedbo z razm erom a m ajhno k o n stru k c ijsk o višino in nizko lastno težo. Potreben je skrbno izdelan spe­ cialn i opaž, k i ga je m ogoče v e č k ra t upo rab iti. P o la­ gan je a rm a tu re je zelo zahtevno, k e r m ora b iti polo­ žena zelo p rec izno in čv rsto povezana. Z aradi m ajhne k o n stru k c ijsk e v išine j e b ilo mogoče za 28 cm znižati m aksim alno v pogojih p redp isano niveleto. S k ladnost elem entov m ostu je zadovoljiva. 7. Projekt pod šifro 84909 (odkup). P ro jek tan t ing. F ranc Belle, L jub ljana. (Slike 30 do 34.) Nosilna konstrukcija je neprekinjeni nosilec čez tri po lja z razpetinam i 22,00 + 50,00 + 22,00 m. K onstrukcijo sestavljajo štirje glavni jekleni polnostenski nosilci z že­ lezobetonsko voziščno ploščo. Plošča je na nosilec vezana tako, da predstavlja kom biniran nosilni sistem (V erbundträger). Nosilci so v prečni sm eri povezani z jekleno palično konstrukcijo . Jeklena konstrukcija je varjena. Nosilci se sestavijo na bregu in preko betonskih opornikov ter posebne mon­ tažne podpore v sredini srednjega po lja potegnejo na mesto. Ko so glavni nosilci povezani s prečniki, se nad m on­ tažno podporo v sredini srednjega po lja vzdigne celotna jeklena konstrukcija , n ak a r se zabeton ira plošča v sred­ njem polju. Po spustitv i se zabeton ira jo stranska polja. Na ta način se doseže vnapre jšn je napetje in se s tem znatno zm anjša konstrukcijska višina. Voziščna plošča je iz MB 370 in J 37. Jeklena kon­ strukcija je tu d i iz J 37. O porniki so iz MB 160, rečni stebri iz MB 220, tem elji p a iz MB 110. Ležaji so iz je­ klene litine 52. Izvedba konstrukcije je razm erom a preprosta . Med m ontažo je poleg betonskih opornikov in stebrov po trebna le še ena m ontažna podpora v sredini, tako da je omo­ gočen dober p re tok Savinje m ed gradnjo. O bjek t je p recej dobro proporcion iran in jasno kaže konstrukcijska razm erja. Poševno oblikovanje opornikov z vencem je m an j uspelo. Sl. 27. Podolžni p rerez Sl. 30. Pogled Sl. 52. Tloris t - “ i ------------------------------------------ f - ^ - r U V I R Z C N t O P O R N IK O eS N ! R S C N I O P O O N /K Sl. 33. Prečni rez Sl. 34. D e ta jl razsvetljave A vtor p red laga nenavaden način razsvetljave . Sve­ tlobna telesa, k i so zaščitena z žičnim steklom , so m on­ tira n a v roča ju ograje . III. Sklep Most ni p redstav lja l najidealnejšega m ateria la za razpis natečaja . R azpisni pogoji so> p rece j u tesn jevali izbiro osnovne oblike konstrukcije . Vsi n a teča jn ik i so predv ide li p rem ostitev s trem i odprtinam i in voziščem zgoraj. Most v eni odprtin i z voziščem zgoraj ni izved­ ljiv zarad i p rem a jh n e konstrukcijske višine, ki je na razpolago, konstrukcijo z voziščem spodaj pa bi b ilo težko' sp rav iti v sk lad z okoljem in b i b ila gotovo tudi neekonom ična. K ljub u tesn jenosti g lede izbire k o n stru k ­ cije, pa se vsi p ro jek ti m ed seboj p rece j raz lik u je jo g lede razm erja odprtin , oblike glavnih nosilcev, vrste m ateria la itd., tako da so bile v glavnem vse možnosti izčrpane. D a je bilo k lju b k ra tk em u roku pred loženih dva­ n a js t p ro jek tov , ki so b ili večinom a zelo kvalite tn i, do­ kazu je , da je n a teča j popolnom a uspel. Posam ezni n a ­ te ča jn ik i so predložili tako dobro obdelane p ro jek te , da celo p resegajo obseg ide jnega p ro jek ta . R azveseljivo je dejstvo , da so se n a teča ja udeležili tud i p ro jek tan ti izven LRS. R azlika v ceni m ed n a jd raž jim in najcenejšim objek tom znaša 42,2 m ilij. d inarjev , k a r kaže, da j e z natečajem mogoča tu d i dobra izbira p ro jek tov v eko­ nom skem oziru. U prava za ceste LRS je na p red log n a teča jn e kom i­ s ije naroč ila izdelavo g lavnega p ro je k ta po idejnem p ro jek tu , k i je dobil p rvo nagrado. Po ob jav ljenem izidu n a teč a ja je investito r p rired il razstavo vseh predloženih projektov v L jubljan i in v C elju . Iz. dobre udeležbe p ri natečaju sledi, d a obsta ja za­ dostna p ro jek tan tsk a kapaciteta , ki u s treza tu d i k v a li­ tetno, zato je U prava za ceste LRS sk lenila , da bo za vse večje m ostove razp isovala natečaje , k e r bo le n a ta način mogoče dobiti p ro jek te , ki bodo v sestransko u s tre ­ zali. Ing. M arjan F e r ja n DK 666.973 Zračni betoni V poslednjem času, ko smo začeli tud i p ri n as upo­ ra b lja ti p la s tif ik a to rje p r i izdelavi betona, se mi zdi potrebno, da nekoliko obširneje spregovorim o o zadevi. P reiskave, k i so bile n ap rav ljen e v širšem obsegu v povojnem času, so pokazale, da ob n ek a te rih dodatk ih betonu la h k o dodam o m anjšo ko ličino vode, da p a b e ­ ton obdrži isto vdelavnost a li obdelovalno sposobnost. D elovan je teh dodatkov b az ira na principu , da se sp ro ­ stijo in te rn e napeto sti v vodi te r s tem nap rav i ogrom no število m ehurčkov dimenzije pod velikostjo /a in pa tud i navzgor. Zato se nenadom a zm anjša zah teva po k o ­ ličini vode p ri isti obdelovalnosti. Z obema dejstvom a, to je z zm an jšan jem vode in z vnašan jem m ehurjev , se zniža poroznost betona in s tem zviša n jegova odpornost p ro ti zm rzovanju in p ropustnosti vode. P ri vseli teh poskusih je odločilna količina vk ljuče­ nega zraka, ki ga dodatek razv ije , n ik ak o r pa količina dodatka samega. Količina vključenega zraka v beton je do­ k a j raz lična g lede na sredstvo, na u p o rab ljen i cem ent, g ranu lom etrijsk i sestav, obliko zrn in način obdelave. Ta ko lič ina v a riira najčešče okoli 4%. ZDA, k i so n a j­ nap red n ejše v teh raziskavah , so v p redp ise postavile količino1 3—5%, in to p redvsem za betone za ceste. C e­ lo tne zračne pore n a j se po podatk ih am erikanske lite ­ ra tu re gibljejo okoli 4,6 % ±1 ,5% 1, k a r pom eni m aksi­ m alno ca. 6°/o in m inim alno 3°/o, optim alne vrednosti pa so 3—4%. Ta optim um je določen iz načela, da n a j bo m ateria l m aksim alno odporen pro ti zm rzovan ju ob isto­ časnem m inim alnem padcu trdnosti. Na d rugi s tran i se odpornost proti zm rzovanju z nadaljn jim vključevanjem zraka m inim alno poveča, padci trdnosti so pa znatni. N astanek zračnih m ehurčkov je prip isa ti, kot že re ­ čeno, odstran itv i n o tra n jih napetosti v vodi. Zanim ivo je, da se m ehurčki p ri čisti cementni kaši pojavljajo le v m ajhnem številu, pač pa nastajajo v večjem številu, če vm ešavam o pesek ozirom a gramoz. V tem p rim eru d e lu je jo v svežem s ta n ju v tem smislu, d a u č inku je jo kot blazine gram ozu, po k a te rih gram oz drsi. Poskusi so n ad a lje pokazali, da uč inku je jo te m ale pore v sve­ žem betonu tud i v istem sm islu kot d roben pesek te r da moremo* droben pesek tud i delom a izločiti n a račun n as tan k a teh m ehurčkov. V splošnem m enijo , da omogočijo p la s tif ik a to rji tele izbo ljšave v k v a lite ti betona ozirom a da vplivajo* na tele lastnosti: 1. povečavajo odpornost p ro ti zm rzovalnem u po­ javu , 2. povečavajo korozivno odpornost be tona p ro ti de­ lovanju Na2S 0 4 in e tem drugih snovi, ki ogrožajo beton s k ris ta lizac ijsk im pojavom , 3. povečavajo vdelavno sposobnost p ri istem usedu konusa A bram sa ob sočasni zm an jšav i peska, cem enta in vode te r često d o v o lju je jo uporabo* be tona tud i slab ­ ših p lasticitetn ih lastnosti (manjši posed p ri Abram su kot sicer), 4. zm an jšu je jo jak o st in dolžino v ib ra c ije za dosego zah tevane k v alite te te r p rav ta k o n ev a rn o st segrega­ cije, 5. om ogočajo uporabo debele jšega ag regata , 6. sk ra jšu je jo čas operacij. N ekaj k o m e n ta rja k tem točkam . P ri poskusih se* je pokazalo, da norm alni beton, to re j b rez do­ datkov, u trp i poškodbe pri mnogo n iž jih ciklih zm rzo­ van ja , beton z vk ljučen im zrakom pa vzdrži m nogokrat­ nik od tega. Podobno je zad ržan je v raz top in i N a2S 0 4. G lede vdelavne sposobnosti betona bi b ilo tre b a p r i­ pom niti, da jo n ek a te ra sredstva povečujejo , ne da bi p ri tem n as ta ja lo več je število por. Seveda je zm an jša­ n je količine cem enta, vode in peska potem nemogoče. Tudi odpornost se n e povečuje. P o stav lja se seveda vprašan je , ali so ta k a sredstva p rim erna . K ot je znano* v i b r a c i j a č e s t o u n i č u j e n a ­ stanek m ehurčkov te r je posledica slab uspeli p ri delu. A parati za kontrolo zračenja, kot je opisan pozneje, im ajo tu vlogo v tem, da se lahko na stavbišču ugotovi p rocent z raka te r s tem določi čas v ib rac ije . Betonska zm es dobi z dodajo sredstva večjo* no­ tranjo* povezavo te r se ne m ore tako hitro* razm ešati kot sicer. V eliki kom adi se od m ešanice ne ločijo, tem ­ več tvorijo celoto. Zato se ne razm ešajo tud i bolj grobe m ešanice. K er se v ib rac ije zelo om eje, je b rz ina dela odvisna samo* od do toka m a te ria la te r s tem delo lahko h itro napredu je . P rip rav ljen e m ešanice n a j n e s t o j e p r e d o l g o , k e r se lahko pokvarijo . Kot je znano, je trd n o st obratno* p roporcionalna količinam por, k i so v m ateria lu , te r za rad i tega pove­ čanje* poroznosti zm an jšu je trdnost. Če pogledam o n. pr. Feretovo* form ulo je trdnost izražena tako le: k je r so pore v im enovalcu. R azum ljivo je z ozirom n a konstrukcijo* enačbe, da pada trd n o st s povečavo poroznosti, vendar k er obenem v pada tu d i fak to r — , je razum ljivo , da je n ek a m e ja pri padcu trdnosti glede na pore. Pokaže se, da je nekako 5% tis ta m e ja por, k je r vpliv zm an jšan ja vode p rev lad u je (torej povečava trd n o sti betona) nad v p li­ vom zm anjšave trdnosti za rad i p razn ih prostorov, po ­ zneje p a je položaj obraten . V splošnem F eretova fo rm ula z izračunom abso ­ lu tn ih volum enov obdrži svojo veljavo, v rednost fa k ­ to r ja K se pa poveča. Sredstva za zračenje N ajb o lj znana so am erik an sk a sredstva nazvana » D a r e x« in »V i n s o 1«. P rvo se dobi v raztopini, k i zm rzu je šele p r i ca. —30° C. Količina, po trebna za 1 m 3 betona, ca. 0.2901, ko lič ina p rosto rn in sk ih procentov votlin 3—5%. D rugo sredstvo se dobi v obliki p rahu , ki se la h k o raz tap lja v vodi. Količina, potrebna za 1 m 3 betona, ca. 33,0 g. K oličina p rosto rn in sk ih procentov votlin je* 3—5%. Ti dve sredstv i omogočata, da se zm an jšajo vodne k o ­ lič ine za ca. 3,6—4,81 za v sak odsto tek uvlečenega z ra k a (prva štev ilka za rečni agregat, d ru g a za d robljenec). k a r pomeni, da ob konstan tnem vodocem entnem fa k to r ju znižam o količino* cem enta za 6,5—8,6 kg za vsak p rocen t. y To raz m erje je prib ližno isto za slehern i — fa k to r ali posed. L ahko se tud i zm anjša ko lič ina peska v m ešanici, in sicer na v sak % z ra k a za 1% do 8%. T a odsto tek p a omogoča zm anjšavo vode, kot je bilo prej govorjeno, za 1,5 k g /m 3 betona. V Evropi so se po jav ili n a bazi teh rezu lta tov tu d i sam ostojno razni p rep ara ti, od katerih nekateri ope­ r ira jo z bazo »Vinsola«. G lede tega je p o trebna v se ­ k ak o r p rece jšn ja p rev idnost, delom a zarad i trg o v sk e Merilec vsebnosti zraka v betonih. K onstrukcija Zavod za raziskavo m ateria la in konstrukcij (ZRMK), L ju b ljan a reklam e, deloma pa že zato, ker vsako sredstvo z vsakim cem entom in gramozom ne ustva ri optim alne rea k c ije in tud i ne zadosti por. Pri laboratorijsk ih rezu ltatih so nadalje ugotovili, da intenzivno m ešanje v mešalcu da mnogo več por kot na prim er m ešanje na roko. N aj omenimo še nek a te ra evropska sredstva: M i s c h ö l , proizvod nemške tv rdke W oerhm an Salz­ ko tten , N em čija. P ro izvaja se k o t tekočina in ko t p rah . V ideti je , da je vpliv tekočine m očnejši. P l a s t o c r e t e tv rdke K aspar W ink ler u č in k u je na podlagi razp rav prof. M. Roša tako kot p re j navedena »Darex« in »Vinsol«. D odaja se v količini 1% n a 99% cem enta. D obav lja se kot prašek . P roducent: K aspar W ink ler & Cie, Zürich, A lstetten . D ozacija, k i sledi in gorn jega pogoja, je to re j ca. 2,5—5,0 k g /m 3. V sploš­ nem so ugotovili, da se izboljša E-modul, elastične in p lastične defo rm acije se zm anjšajo , gostost se poveča, š tem se poveča odpornost p ro ti m razu, zniža se tud i v e­ likost lezen ja. P ri n ap e tih kon stru k cijah se gorn je lastnosti iz ra ­ ža jo v dvigu statične in d inam ične trdnosti. O pazovali so tudi, d a so se dvignile trdnosti n a spo ju železo — beton. S povečavo gostosti se je povečala odpornost b e ­ tona p ro ti iz luževanju zarad i m ehkih voda z agresivno vsebino ogljične kisline. Nadalje se poveča odpornost proti koroziji zaradi vode, v kateri so sulfati. V splošnem se lahko računa s p rih ra n k i cem enta 25—30 k g /m 3, ne da bi p ri tem trp e la trdnost. P l a s t i m e n t je p ro d u k t iste tvrdke: kot. p re j nave­ deni p roizvod te r povzroča praktično ' enake prednosti. O pozoriti je na ugodnejšo porazdelitev te m p era tu re na daljše obm očje te r za to ni konica ta k o močna. F r i o p l a s t , p rodukt iste tv rdke kot prej, pomeni nadaljn ji napredek glede odpornosti betona na zm rzova­ n je . Zdi se pa, da je zelo obču tljiv na obdelavo. Sicer p a kaže iste lastnosti kot plastim ent in plastocrete. Za- mesne količine 0,6% cementne količine. Vsi trije proizvodi plastim ent, p lastocrete in frioplast so proizvodi iste tv rdke ter so nastali po vrstnem redu, kot je naznačeno. P rak tična vrednost vseh sredstev je p r i­ bližno enaka. Na vodni količini se za zmes p ri isti konsistenci p r ih ra n i do 17%. Posed stožca je m anjši. V k ljučena ko lič ina z ra k a po raste z m očnejšo mešanico'. Tako znaša p r i 200 kg 1,01%, p ri 250 kg p rib ližno isto, p ri 300 kg z ra s te na 3,5°/# (m ešanje z m ešalcem na prosti pad). Zaradi zn ižan ja po trebne vodne količine ob is ti vde- lovalni sposobnosti se zvišajo trdnosti p ri dozaciji 300 kg po 7 dneh za 38°/o, po 28 dneh za 19°/o p ro ti betonu b rez dodatka. Opomba: D a r e x : P roducen t DEW ER & ALMY CHEMICAL Co. 62 W hittem ore Ave. C am bridge 40 Mass; Chicago. V i n s o l : HERCULES POW D ER Co. Savannah, Chicago in San Francisco. M erjenje količine por v zračnih betonih V p rak s i nam je do tega, da p ri tekoči p ro d u k ­ ciji betona direktno ' lahko m erim o vsebnost por, po­ vzročenih z raznim i dodatnim i sredstv i za zračen je. Zato so v inozem stvu, zadnji čas pa tud i p ri nas, konstru irali aparatu re, ki to direktno omogočajo. Bazi­ rajo na principu elastične stisnitve zraka v teh porah. D iferenca, volum enov je merilo količine. (Boylov zakon.) Na spodnji slik i je upodoljena v p re rezu tak a a p a ­ ra tu ra . Spodnji lonec, ki je p rim erno m očan zarad i čim m an jših deform acij in tud i p rim erno izveden, lahko sp re jm e določeno vsebino svežega betona. V nastavku , k i je postav ljen nad posodo, do v rh a napoln jeno , je cevka p rim ernega prem era , k i m ora b iti g lede na spod­ n ji volum en dim enzionirana tako, da z b ran je m zarez lahko dovolj natančno določimo vsebino z ra k a v betonu. S teklena cev nosi razdelbo v centim etrih . G o rn ji del cevi je povezan z m erilcem pritiska , ventilom in izpust- nim nastavkom za v liv an je tekočine. Shema ap a ra ta za m erjenje por Na ven tilu p rik lopim o navadno' ko lesno zračno č r ­ palko. T a je po trebna, d a se n ap rav i p r itisk 1 atm . v posodi. Z aradi nasta lega p ritisk a se zniža ozirom a skom- p rim ira sveži beton v posodi, k a r se vidi v padcu n ivo ja v cevki. T a padec je značilen za količino' z rak a v b e ­ tonu. P o zn ižan ju p ritisk a n a norm alno s ta n je se nivo vode pov rne v p rvo tno lego popolnom a elastično. K olikor se n e vrne, je tega k riva poroznost m a te ria la ali pa m oreb itn i izm ik zraka iz posode. Z arad i tega je tre b a upoštevati ta le p rav ila p ri delu z aparatom : t. ko beton vgradiš v posodo v s tan ju , k ak o r je po trebno (do roba posode), nam esti n a jp re j tesnilko, potem pokrov ter prim erno priv i j v ijake; 2. vodo n a liv a j p reko zgornje odprtine počasi tako, da lah k o zrak , k i je v posodi nad betonom , od h a ja iz posode; 3. posode n ik ak o r ne nag ibaj, k e r s tem omogočiš o d h a jan je z ra k a iz betona; 4. p ritisk sto p n ju j enakom erno in n e p reh itro , prav tako ravna j, ko ga znižuješ; 5. m erske g lad ine n a j se p red b ran je m um ire. P o­ v ra te k g ladine m ora b iti elastičen p ri zn ižan ju p ritiska . Če ni, ponovi m eritev. T ako p re b ra n a d iferenca m ed gladino p red povi­ šanjem pritiska in po povišanju p ritiska se postavi v enač­ bo, ki se je dobila na podlagi u m e rjen ja a p a ra ta in se 8 âS^’ Vz = k 1A — k^ (Boylov zakon) Vz = volumen zraka v prostorskih odstotkih, A — p reb ran a d iferenca v g lad inah v eno tah (can), kj k 2 = konstante:. Volum en v k ljučenega z ra k a se iz raža v p rosto rsk ih procen tih iz razloga, k e r se n av a ja v vsej l ite ra tu r i ko t m erilo uspešnosti sredstva ozirom a postopka. K ot n av a ja am erikansk i B ureau of R eclam ation, je op tim alna količina vk ljučenega z rak a ca, 4°/o. T u im a­ mo m aksim alno odpornost proti zm rzovanju. Če ta po­ goj ni dosežen in če so bistvene razlike, obstajajo pom isleki p ro ti uporab i sredstva. Kot je znanoi, je odvisna ko lič ina razp rtih por od razn ih fak to rje v , m ed k a te re spada tu d i uporab ljen i cem ent, za to je p o treb n a pozornost p ri izbiri sredstva. T rav tako u n iču je v ib rac ija pore te r zato p re tira n a v ib rac ija več škodi ko t ko risti g lede n as tan k a por te r je dobro im eti pregled nad vibracijo. Tu je tudi glavno mesto delovanja ap ara ta v praksi. Z njim lahko stalno kontro liram o stanje betona. D a dobimo prim erno vdelan beton (da ustreza p rak tičn i ob ičajn i obdelavi), je najbolje, da nam estimo posodo s prosto nasutim be­ tonom na opaž, k jer vibriram o, ali v bližino v ibratorja te r jo po prim ernem času odnesemo in poskusimo stanje. Če so rezu lta ti nezadovoljivi, je treba v ibracijo znižati, dokler ne dobim o rezultata, ki ustreza. Č e se hočem o p rep riča ti o uspešnosti sredstva v betonu brez vibracije, s čimer dobimo vpogled v m aksi­ m alno količino razv itih m ehurčkov, moram o takole rav n a ti: Beton, kot ga dobim o iz m ešalca, dam o v posodo te r ga pham o s 3 kg nab ija lcem iz višine ca. 20 cm z 12 udarc i na p last. Pham o v 3 plasteh . Ko zabijem o v rh n jo p last in ko' zgladim o površino, izm erim o. Tako dob ljen i rez u lta t je m aksim alna vrednost vk ljučenega zraka , k i jo dobimo z uporabo nekega sredstva in ob dan ih drugih pogojih. Mešanice betona, p ri katerih uporabljam o dodatna sredstva, so ob ičajno slabo p lastične te r postanejo ' še le po določeni obdelavi tekoče. Če g re za m ešanice, k i so že spočetka zelo tekoče, je treb a p ri nam estitv i m ateria la v ap a ra t ravna ti zelo pazljivo, da zrak, ki je v m ešanici, ne uhaja . LITERATURA: E ntrained Air — a F actor in the Design of Concrete Mixes, Bureau of Reclamation, L aborato ry rep o rt No. C-310; Inform ation an d Instructions for Use of A ir- en tra in ing A dm ixtures in Concrete. Bureau of Recla­ m ation, Laboratory report Nr. C-307, Eidg. M aterial­ p rüfungsansta lt, Zürich. B ericht Nr. 79, Nr. 165. Revue des M ateriaux No 415; ACI Journal. Yol. 22 No 10, June 1951. Ing. Josip G rčić D k 627.84.059 : 532.5 O reševanju hidrodinamičnih problemov varnostne zapornice ob dnu vodostana I. Splošno d a ja en način, k ako se določajo h id rod inam ične obre- V arnostno zapornico vdelam o p ri dnu vodostana ozi­ rom a na začetku tlačne cevi. V arnostna zapornica ima ta pom en, da av tom atično prepreč i n a d a ljn ji dotok vode v tlačno cev, če le -ta poči. V naspro tnem p rim eru bi voda pop lav ila podzem ne prostore obrata . Za zapornice te v rs te u p o rab ljam o iz k o n stru k tiv n ih razlogov n a j­ pogoste je tab las te zapornice in lopute. Ta re fe ra t po- Sl. 1. Položaj varnostne zapornice m enitve n a tab lasti tip zapornice, kak o r tud i analizo zakona zap iran ja ozirom a avtom atičnega p ad an ja za­ po rn ice ob k a tastro fi n a enem odcepu tlačn e cevi, na p rim er p ri p ro filu »K« sl. 1. Vzemimo, da je na m estu katastrofe počila cev v n a j­ več ji mogoči m eri tako, da je k rožni p rofil »fk« popol­ nom a odp rt (gueule bee) s p retokom »Qk«. B olj rea lno sliko d o g a jan ja bi vsekako r dobili ta k ra t, če bi s tro ­ k o v n jak i za p reiskavo je k la ocenili, za posam ezne p r i­ m ere, n a jv eč ji mogoči p rocent, do ka te reg a lahko poči tlačn a cev n a določenem mestu. P red katastro fo so obratovale vse tu rb in e s polno obrem enitv ijo , t. j. Q = Qo = Qc in Q v = 0 . Ko nastopi katastro fa , t la k v cevi h itro pade. Po­ sam ezni kon tro ln i in strum en ti (diferencialn i m anom etri, Pitotove cevi, k rila in dr.), ki so vdelani vzdolž tlačne cevi, signa liz ira jo z e lek tričn im i im pulzi avtom atiko, k i omogoča, da se spusti varnostna zaporn ica in zaprejo vse tu rb ine , ki so p r ik lju č en e na isto tlačno' cev. Po te o riji vodostanov nam je znano, da bo v tern tre n u tk u nastop ila oscilacija vodosta ja v ja šk u vodne kom ore. P ri norm alnem pogonu z vsemi m ogočimi delnim i in popolnim i zap iran ji in o d p iran ji tu rb in se g lavno te ­ žišče pri določbi osciliranja vodostaja usm erja na eks­ trem n e gladine v ja šk u ozirom a določevanje nestacio- n a rn ih pretokov Q in Qv. V p rim eru k a tas tro fe na tlačn i cevi je težišče raz iskave na tem, da se določi p re to k skozi tlačno cev »Qc« od tren u tk a k a tastro fe pa, dok ler se popolnom a ne spusti varnostna zapornica. To pa pomeni, da moramo> zraven rednih param etrov , ki vplivajo na osciliranje vodostaja — kot dolžina, profil, h rapavost dovodnega tu n e la in tlačne cevi, izgube v du- šilk i in k a ra k te ris tik e tu rb in —, poznati še izgube tla k a pod varnostno zapornico in n jen zakon zap iran ja . Čas p ad a n ja v arnostne zapornice »ts« m ora im eti svojo spodnjo m ejo določeno tako, da upošteva vodni udar v tlačni cevi in dovodnem tunelu, zgornja m eja pa upošteva posledice poplave, to re j volum en / O k - d t O m ora b iti čim m anjši. Vsi ti navedeni param enti določajo oscilacije vodosta ja »Z« ob p ad a n ju zapornice »rs«. P ri spuščanju v arn o stn e zaporn ice se p re to k »Qc« sp rem in ja po različn ih zakonih. S p rem in jan je p re to k a »Qc« lahko razčlenim o v t r i faze. Vrv a faza od tren u tk a nastopa katastrofe do tre ­ nu tka , ko so tu rb in e popolnom a zaprte : O < t < T Qc = Qk + Qi + Q2 + • • • Qn» k je r so: Q t, Q2, . . . Q n — p re to k i n a posam ezne tu rb ine , Q k = p re to k na m estu katastro fe. Druga faza od trenu tka, ko so tu rbine popolnom a zaprte , do tren u tk a , k o se pod varnostno zapornico u stv a ri »ozko grlo« in »Qv« začen ja teči v jašek . V tem času je Qc = Qk- V p rv i in d rugi fazi sta g lavna čin ite lja po določanju Q c enačba kon tinu ite te Qc - Q + Qv . . . (D in pa razpoložljiv i p r itisk glede na gladino v vodostanu H b - d h p + d h s + d h 0 k je r je : Ah p = izgube p ritisk a v dušilki, d h s = izgube p ritisk a pod zapornico, d h c = izgube p ritisk a v tlačni cevi. (2) Tretja faza od trenu tka, ko nastane pod zapornico »ozko grlo«, do tren u tk a , ko je zapornica p rispela na dno. R azpoložljivi p r itisk se računa od g lad ine vode do dna zapornice H'b - dhp + dh3 . . . (2') in Q = Qv + Qc . • • d') k jer Qv teče v jašek vodostana. I. II. Mehanizem za dviganje zapornice V zgorn jem suhem delu vodostana je vdelana h i­ d rav lična stiskaln ica , tako im enovani servom otor. Na batu in b a tn iku servom oto rja je obešena zapornica. Pod batom servom otorja je o lje pod ustrezn im pritiskom , ki ga izvaja la stna teža zapornice z batom te r h id rod i­ nam ične obrem enitve, k i d e lu je jo na zapornico'. Če je v ertika lna rez u ltan ta vseh našte tih sil »P«, te d a j je tlak o lja na čepu servom otorja : Pi “ ( f ^ T f J - [kg/cm 2], k je r je : P v [kg]; in spodnja ploskev b a ta : (fj — fm) v [cm2]. P ritisk na spodnjem delu servom otorja se zveča za stolp fluida, t. j. p 'i = Pj + s . jv k je r je: s = v išina stolpa olja, 7U = specifična teža olja. Sl. 2. D vigaln i m ehanizem na h id rav ličn i pogon O b k a tastro fi pade p ritisk v tlačn i cevi zelo h itro . D iferenc ialn i m anom etri oddajo po re le jih e lek trične im pulze na e lek trom agnet, ta odpre avtom atičn i zasun in skozenj izteče olje , ki je pod batom servom otorja . S tem je om ogočeno spuščanje zapornice. Skozi vse v en tile in cevi za dotok o lja v servom otor se pospeši p re to k o lja na tis to h itrost, k i ustreza sk u p ­ nem u padcu p ritisk a , ta pa je enak p ritisk u o lja pod batom , t. j. ____________ Ap = I ■ C32. e/2 pri tem je : dp P' 1 P’g’ p3 = 1 atm , c3 = h itro s t iz toka o lja v rezervoar, specifična m asa olja, C = koefic ien t loka ln ih izgub v zasunih in k riv inah , I = k oefic ien t izgub p ri tre n ju o ljnega cevovoda, 1 = dolžina o ljnega cevovoda, 2r = p rem er o ljnega cevovoda. Zakon zapiranja ozirom a celotni čas spuščanja v a r ­ nostne zaporn ice se da to re j reg u lira ti s sprem em bo upora v ceveh, po k a te rih do teka o lje v servom otor. E nakom ernost spuščan ja varnostne zapornice ozirom a se rvom otorjevega b a ta je odvisna od v e rtik a ln e rezu l­ ta n te »P« ozirom a od sprem em be »P« p r i spuščanju zapornice. Če vzam em o, da je rezu ltan ta P = const, dobimo zakon za p iran ja , ki je p rikazan na sliki 3. © O ran © Ubrzano padanje dc mg - 31 pL = koefic ien t tr e n ja tesnila , f t = skupna površina tesn ilnega sistem a. A nalogno je pt2.W = vso ta tre n j v vseh kolesih, p r i tem u2 po­ m eni koeficient, k i obsega vse značilnosti tr e n ja v kolesih, W = ho rizon talna rezu ltan ta h idrodinam ičnih obrem enitev na zapornico. N atančnejši opis tr e n ja je podan v li te ra tu r i [1].V *) Iz navedenega sledi, da moram o, če hočemo določiti upor tre n ja , poznati n ad p ritisk »dhs« te r horizontalno rezu ltan to »W« za vsak položaj zapornice p ri spuščanju. N adpritisk »z)ha« je odvisen od vodosta ja v vodo- stanu, od p retokov Qv in Q c te r tren u tn eg a položaja zapornice. Za p rim er, ko im am o pod zapornico »ozko grlo«, vzamemo za tre n je v tesn ilu n ad p ritisk »HR«. Sl. 5. H idrodinam ične obrem enitve p ri z a p iran ju zapornice * Glej omenjeno lite ra tu ro ob koncu tega referata. Kot sledi iz s lik e 5, je tud i horizontalna rezu ltan ta »W« odvisna od n ad p ritisk a »zHis«. Ce je spodnji del zaporn ice zaokrožen (desni del sli­ k e 5), vzam em o za v e rtik a ln o rezu ltan to P v račun tud i vzgon »U«, t. j. P = G + (D - Uj - R IV. O scilacija gladine v vodostanu in pretok pod zapor­ nico pri različnih legah zapornice A. D o l o č e v a n j e p r e t o k a p o d z a p o r n i c o V tren u tk u , ko poči tlačn a cev, začne nestac ionarno g ib a n je vode v vodostanu ozirom a pod zapornico. O sci­ lac ije vodosta ja v ja šk u vodostanu določamo po telile enačbah: D inam ična enačba: - | . - J + Z ± « Q 2 ± ß Q 2V = O Za norm alni pogon je pretok Q c znan za vsako sprem em bo padca H (ker so značilnosti tu rb in e in gene­ ra to r ja » j?« znane), ob k a tastro fi pa je določevanje Q c do lgo tra jno , k e r uporab ljam o ite rac ijsk o metodo rač u ­ nan ja . Že v I. pog lav ju re fe ra ta smo videli, da o b sta ja jo 3 faze in da im a v saka poseben zakon za določevanje p re ­ toka Q c v funkcionaln i odvisnosti od sprem em be padca H b ozirom a oscilacije Z. Prva faza (za čas O < t < r ) ; l in i ja konsum pcije Qc =

m aknjeno navznotraj, k ar pa ni p ra ­ vilno, ker udarja padavinska voda na nezaščiten odstavek te r p ri tem mo­ či opečno zidovje. Večja širina kapa / b c£ ~ 1 H / PE i z T ” □ c 1 iy , ,eoucoA p p □ d p c d d -----J f^- r .......j ,------- 1 ..J DOSfit i------ j; — J OC*M r — ■•1DMM sicer ščiti p ri m anjših višinah stavbe ta spodnji del zidu, vendar se pomanjklji­ vosti izvedbe kažejo, če padavine z vetrom močijo objekt. Zato se je treba talki izvedbi povsod izogniti in izvesti detalj kot ga kaže slika št. 2. P ri tem so možne 3 variante, od k a te r ih sta zadnji dve najboljši. Tako gativno električen, in vlažnega zem­ ljišča , ki je vedno pozitivno naelek­ treno. Z bakrenim i tokovodniki so že uspeli nev traliz ira ti ta učinek. Se več, z m ajhnim virom električnega toka, k i je povzročil nasprotni potencial, so odvedli vso vlago obodnega zidov­ ja v zemljo. Lesene stene je treba postaviti na Slika 4. se izognemo neposrednem u in škod­ ljivem u močenju opečnega zidu, ki p re ­ naša vlago v notranjost, kakor tudi u- mazanim in vlažnim lisam, ki zelo k v a rijo sicer še tako lep videz stavbe. Zanim ive so ugotovitve Švicarja P. Ernesta, ki trd i, da povzroča vlago v zidu in jo p renaša od okoliškega mo­ k reg a terena razlika v električnem potencialu tem eljnega zidu, ki je ne- betonski podstavek tako, da p rep re­ čimo vsako zamakanje. P rim er p ra­ vilne izvedbe je prikazan v sliki št. 3. P ri stavbah, k je r ni žlebov in v p ri­ m eru, da so žlebovi bodisi zamašeni ali pa pokvarjeni, se dogaja, da de­ ževnica teče s streh na pod kapom ležeči teren, od katerega se odbija ter škropi spodnji del zidovja. Zato je potrebno, da zavarujem o zidovje pred vlago do višine najm anj 50 cm, kar lahko storim o na več načinov. P rodi­ ran je vlage v no tran jost preprečim o ali s čistim cementnim ometom, z ob- ložnim betonom, k linkerjem aii z obrobi dimnikov, raznim ventilacij­ skim nastavkom, požarnim sitenam, da zagotovimo brezhibno vodonepro- pustnost. Odpadno vodo iz stranišč in pada- zidom iz naravnega kam na. V ečkrat uporabljam o tudi obloge iz um etnega kamna. Izvedba oblog je razvidna s slike št. 4. Okenske police in sploh deli, ki so izpostavljeni padavinam , m orajo biti p rek riti tako, da so vodni nosovi (od- kapnice) taki, da se voda takoj odte­ če in ne zamaka spodaj ležečega zidu (glej sliko št. 5). P rav ilen deta jl izvedbe betonskih okenskih polic je p rikazan v sliki št. 6. P ri balkonih in policah, kakor p ri raznih vencih iz um etnega kam na je treba posvečati veliko pozornost p ra ­ vilni izvedbi vodnega nosu, po kate­ rem m ora voda takoj padati na tla , da p reprečim o s tem polzenje vode do zida, k a r m oram o brezpogojno p re ­ prečiti. N ekaj tak ih detajlov je p rik a ­ zanih v slikah 7, 8, 9. Veliko pažnjo m oram o posvetiti Slika 10. vinsko vodo iz žlebov moramo odvaja­ t i po najk ra jši poti v glavni cestni ikanal oziroma v greznico. N ajprim er­ nejši padci kanalizacijskih cevi v p ro ­ m ilih so označeni v spodnji tabeli: 0 c m najm anjšipadec ugodni padec največji padec hišni p rik ljuček 20 20 40 100 začetni kanali 20—30 3,3 7—20 70 stransk i kanali 60—100 2 5—10 40 1 2—5 20 Padec visečih žlebov je običajno 0,5 do 1 cm na 1 m dolžine, širina istih znaša 15—25 cm te r je odvisna od po- poleg tega p a m oram o posamezne ograjne deske postaviti toliko od tal, da niso direktno na zemlji. N epravilno Slika 11. Slika 12. vršine strešine. Zunanji rob žleba m ora biti za ca. 1 do 2 cm nižji od notranjega roba te r m ora ležati v po­ daljšku strešine. Napušč naj bo čim večji te r naj segajo špirovci najm anj 30 cm preko zidu. Boljši je čim širši napušč. D etajl je prikazan v sliki št. 10. Cesto delajo napake tudi p ri lesenih ograjah, ki SO stalno izpostavljene dež­ ju te r je treba zaradi nepravilne iz­ vedbe, zaradi ka tere v kratkem času izvedbo lesene ograje vidimo v sliki št. 11, dočim je v slikah št. 12 in 13 prikazano, kako m oram o konstruirati leseno ograjo, da bo najbolj odporna p ro ti padavinam. Iz nekaj zgoraj opisanih prim erov, kako naj izvedemo razne detajle ozi­ rom a izolacije, vidimo, kako se lahko že p ri p ro jek tiran ju izognemo škodlji­ vem u vplivu vode. P ri sami gradnji objekta je pa po­ trebno posebno opozoriti na to, da se les segnije, čestokrat izm enjavati po­ samezne sestavne dele. Vodo m oram o odvesti po najk ra jši poti na tla in ne smemo n ik je r dopustiti, da se nabira, Slika 13. m ora že p ri pričetku del takoj odve­ s ti vsa voda z območja grajenega ob­ jekta po najkrajši poti z gradbišča. V stavbni jami se ne sme nikoli za- državati voda, ki lahko povzroča raz- m ehčanje terena pod tem elji, s čim er se lahko občutno zm anjšuje nosilnost ta l, k a r pa m oram o brezpogojno p re ­ prečiti. P rav tako je tudi potrebno najp re j p roučiti odvajanje razn ih pritokov iz eventualnih kanalov okoliških objek­ tov, da ni kasneje nepotrebnih po­ škodb ali naknadnih del. Paziti m oram o tud i na to, da izve­ demo pravočasno po trebna kleparska dela, kot so obrobe in žlebovi, da lah­ ko nemoteno dovršujem o notranjost objekta. Da zavarujem o ob jek t p red k var­ nim i atm osferskim i vplivi padavin, m o­ ram o še posebno paziti, da uporab lja­ mo p ri gradnji stanovanjskih objek­ tov le suh les in to p ri vtseh kon­ strukcijsk ih elem entih, podih, stopni­ cah, m izarskih izdelkih, da se tudi tako zaščitim o pred vlago. P rav tako m oram o uporab lja ti p ri strapovih suh prodeic, ki ga nasipamo med stropnike, sicer se kaj km alu pokvari še tako zdrav in s'uh le;s. Ako hočemo p rav ilno graditi, mo­ ram o poznati zoporedje posamezni!} faz gradnje, ki jih po vrstnem redu navajam o kot sledi: 1. izkopi z odkrivanjem in čišče­ njem terena, 2. tem e lji s k le tn im zidovjem z d renažo in o d v a jan jem vode, 3. b e to n ira n je stro p a n ad k le tjo , 4. p r itličn o opečno zidovje, 5. p o lag an je s tro p n ik o v I. e taže , 6. opečno z idovje n a d stro p ja , 7. p o lag n je s tro p n ik o v II. etaže, 8. v ezan je o strešja , p o lag an je , let- v an je , 9. z id an je d im nikov , 10. k le p a rsk a dela, obrobe, žlebovi, 11. k r i t j e streh e , 12. n o tra n ji zidovi, 13. z u n an ji om et, 14. stopnišče, 15. om et stropov , 16. in s ta la c ija vodovoda, e lek trik e , c en tra ln e k u rja v e , k a n a liza c ijsk ih cevi, 17. n o tra n ji o m et zidov, 18. lesen a stopnišča, 19. p o stav itev p eči in šted iln ik o v , 20. k le tn e stopnice, p ra ln i ko tli, 21. tla k o v a n je k le ti, 22. m iza rsk a dela, 23. s te k la rsk a dela, 24. t la k i — e strih i, 25. lesen a t la , 26. s lik a rsk a in p lesk arsk a dela, 27. čiščenje . U reja uredniški odbor. — Odgovorni u redn ik ing. L judevit Skaberne. — Izdaja D ruštvo gradbenih inženirjev in tehn ikov LES. — U redništvo in U prava; L jub ljana, E rjavčeva 11, telefon 22-953. o o Tehnični podatki: Svinčeni sifoni, stiskani blika notran ji p re­ zunanji p re ­ približna težamer mm mer mm po kosu v kg A 32 35 0,46 A 40 43 0,60 Proizvod izdeluje A 50 53 0,92 B 32 35 0,62 TVORNICA B 40 43 0,66 OLOVNIH B 50 53 1,20 PROIZVODA Izdeluje tud i lite svinčene sifone v obliki lonca v teži 2,6 kg po kosu in z odvodno cevjo 50 mm Z a g r e b Savska cesta 131 O o V A R J E N E C E V I , p l i n s k e , v o d o v o d n e , p a r o v o d n e , orne in poci n ka n e Tehnični podatki: C e v izraču­ teor. N a v o j največ. S p o j n i c a zunanji premer debe­ število navoja na 1" razdalja Dimenzije lina stene nana teža gladke cevi premer navoja na korist­ na dolžina premera „D“ od roba cevi min. dolžina teža 1 kosa col mm mm mm kg/m D navoja maks. min. kg 6 10 2 0,395 9,729 28 10 5,5 4 20 0,014 l U 8 13,25 2,25 0,610 0,805 13,158 19 11 7 5 25 0,020 8/s 10 16,75 2,25 16,663 19 13 8 6 30 0,045 y2 13 21,25 2,75 1,25 20,956 14 16 9 6 35 0,065 % 20 26,75 2,75 1,63 26,442 14 19 13 10 40 0.095 i 25 33,5 42,25 3,25 2,42 33,250 11 22 14 10 45 0,140 134 32 3,25 3,12 41,912 47,805 11 25 17 13 50 0,245 V A 40 48,25 3,50 3,86 11 25 17 13 55 0,255 2 50 60 3,75 5,20 59,616 11 28 20 16 60 0,570 . 2V2 70 75,5 88,25 3,75 6,64 75,187 11 32 25 18 65 0,980 3 80 4 8,31 87,887 11 35 26 21 70 1,380 Material: Jeklo SM, Je 00,29. Specifična teža 7,85. Cevi od y2" do 3" so avtogeno vafjene. Proizvod izdeluje: ŽELEZARNA JESENICE O O Varjene cevi okrogle, za konstrukcije, z normalnimi stenami Tehnični podatki: Zunanji prem er no tran ji prem er debelina stene teža na te- koci m col mm mm mm kg H 21,50 15,75 2,75 1,25 3A 26,75 21,25 2,75 1,63 1 33,50 27,00 3,25 2,42 1K 42,25 35,75 3,25 3,13 I H 2 48,25 60,00 41,25 52,50 3,50 3,75 3,86 5,20 Proizvod izdeluje 2H 75,50 68,00 3,75 6,64 3 88,25 80,25 4,00 8,31 ŽELEZARNA M aterial : SM je k lo Je 00,29. Specifična teža 7,85 kg. JESENICE Cevi so avtogeno varjene brez navoja. O o V A R J E N E C E V I , o k r o g l e , z a k o n s t r u k c Tehnični podatki: teža na te­ Znnanji premer notranji premer debelina stene koči m col mm mm mm kg % 21,25 17,25 2,00 0,96 23,00 19,58 1,75 0,74 25,00 21,50 1,75 1,03 % 26,75 22,75 2,00 1,20 30,00 25,50 2,25 1,55 1 33,00 28,50 2,50 1,90 35,50 30,50 2,25 1,81 iV i 42,25 56,75 2,75 2,70 m 48,25 42,75 2,75 3,10 2 60,00 54,00 3,00 4,25 2% 75,50 69,00 3,25 5,75 3 88,25 81,25 3,50 7,20 s ta n k i m i s te n a m i Material: SM jeklo Je 00,29. Specifična teža 7,85 kg. Cevi so avto­ geno varjene brez navoja. Proizvod izdeluje: ŽELEZARNA JESENICE Vlečena jeklena žica, okrogla Tehnični podatki: Patentirana žica O K valiteta kg/m m 2 dim enzija 0 mm svrha upo rabe 120—140 5—5 za žične vrvi, 140—160 4—2 za peresa , ki 160—180 3—1 se ne kalijo , 180—200 2—0,2 za p re j napeti beton itd. Proizvod izdeluje: o M ateria l: Jeklena žica ustrezne sestave. ŽELEZARNA JESENICE Juviflex Masa za izolacijo električnih prevodnikov Tehnični podatki: kakovosti: DF-11 G J g ran u la t za izo lac ijo p revodn ikov ja k eg a toka, DF-11 GS1 g ran u la t za izolacijo p revodnikov šibkega toka, DF-11 GMf g ran u la t za izdelavo' m ehkejšega plašča, DF-11 GMd g ran u la t za izdelavo tršega plašča. D obav lja se v oblik i raznobarvnega g ran u la ta v p ap irn a tih vrečah po 25 kg. M asa je odporna pro ti plinom , k islinam in a lk a lijam in je negorljiva . Proizvod izdeluje: JUGO VINIL Tvornica plastičnih masa Kaštel Sučurac O o ■N K a o Tehnični podatki: U C 1 1 J U dimenzije tolerance ca. gr/m 1 X 2 + 0,3 5 2 X 3 0,3 6 3 X 4 0,3 9 4 X 5 0,4 12 5 X 6 0,4 13 6 X 7 0,4 16 7 X 8 0,5 22 8 X 9 0,5 24 9 X 10 0,5 26 Cevi so negorljive, odporne proti oljem, kislinam, \odi, ozonu, atmosferilijam. Dobavljajo se v živih ,Bugler“ F-210 o trdnost na pretrg 150 kg/cm2 raztezanje 200—300% odpornost na mrazu —15<> C probojna trdnost 20—30 kV /mm dielektrični kot izgube pri 800 Hz (tg^) + 0,03 Proizvod izdeluje: JUGOVINIL Tvornica plastičnih masa Kaštel Sučurac O Tehnični podatki: Cevi Ju vi dimenzije tolerance ca. gr/m 10 X 14 ± 1 mm 100 15 X 20 1 mm 175 2 0 X 2 5 1 mm 215 25 X 32 1,25 mm 415 3 2 X 40 1,50 mm 580 40 X 48 1,50 mm 630 o Cevi so odporne p ro ti kislinam , lužinam itd., so negorljive. O dpornost j e neko liko m an jša ko t p r i ceveh Juvidur. U p o ra b lja jo se za kem ijske tovarne, laboratorije, tran spo rt vode itd. Izdelujejo se v raznih barvah. O Proizvod izdeluje: JUGOVINIL, tvornica plastičnih masa Kaštel Sučurac P rin ted in Yugoslavia