JUTRA Izhaja razun nedelje n praznikov vsak dan ob 16. ur' Račun pri poštnem ček zev. v Ljubljani it. 11 409 Velja mesečna oreioman v upravi ah po poiti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta ši Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra' v Ljubljani, Prešernova ulica j Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Poštnina plačana v gotovini MurutonM Leto V. (XI!.), štev. 17 Maribor, četrtek 22. januarja 1931 I Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 .V Pragi s® danes pričnejo pogajan a med zastopati Jugoslavije in Češkoslovaške za sklep nove trgovske pogodbe. Mi smo o vPrašanju spregovorili nekaj besed že Pred tedni, ko je prvikrat prišla službena vest o predstoječih pogaanjih. Danes se Pum zdi vredno, da stvari pogledamo v °Či na podlagi konkretnih številk. Češkos'ovaška statistika nam kaže, da ie v 1. 1927 znašal naš izvoz v ČSR 585.500.000 Kč, uvozili pa smo iz ČSR za 926.500.000 Kč; v letu 1928 naš izvoz 449.600.000 Kč, naš uvoz in ČSR Kč 948,100.000; v 1. 1929 naš izvoz v ČSR 340.100.000 Kč, naš uvoz iz ČSR Kč KT54.60Q.O0t); 1. 1930 (v prvih 9 mesecih) naš izvoz v ČSR 318,600.000 Kč, naš u-v°z. iz ČSR 1,158.200.000 Kč. Vidi se na Prvi hip, kako naš uvoz v ČSR konstantno Pada in na, drugi strani naš uvoz iz konstantno raste in kako je saldo za bil lani v prvih 9 mesecih za Kč r®»600.000 aktiven napram 340,900.000 KČ v !. 1927. Češki uvoz v našo državo le od 1. 1927 do lani narase' za 25%, To ,e značilno tembolj, ker so se baš v zad-hiih letih naši agrarni produkti vedno te-zie prodajali na svetovnem trgu in so se morali boriti z močno konkurenco. Ogromni porast aktivnega salda češkoslovaške zunanje trgovine z nami od 340.900.000 Kč na 839,600.000 Kč je vsekakor za to trgovino ogromen uspeh, saj Pomeni podvig za nad 150% in očitno kaže, da češkoslovaškemu gospodarstvu trgovina z nami donaša lep plus. Kaj izvažamo in kaj uvažamo? Cdasom statistike iz 1. 1929 smo izvozili v Češkoslovaško (v milijonih Kč), surovega tobaka za 44.9, pšenice za 48.6, sliv za 19.4, svinj za 49.12, ovčjih kož za 5.8, vina za 8.7, nekaj koruze, dušikovega apna itd. Uvozili pa srno koks (5.9), sirovo svileno tkanino (19.1), tkano svileno blago (170), obutev, porcelan, steklo, stroje, tovorne vagone, kemične proizvode itd. Glavni produkti našega izvoza so torej sirovine in polsirovine (na prvem mestu je sirovi tobak) in svinje, kar tvori celo tretjino našega izvoza v ČSR. Uvažamo pa izključno industrijske fabrikate, zlasti tekstilne. Dočim je češkoslovaška zunanja trgovina z nami visoko aktivna, je naša trgovska bilanca s ČSR za nad poldrugo milijardo pasivna in je to sploh največji Pasivum v naši trgovski bilanci. Razumljivo ie torej, da pričakujemo in hpamo od nove trgovske pogodbe s ČSR izboljšanja teh prilik. Naši zastopniki bodo zlasti morali napeti vse sile, da dosežejo čim večje tarifne ugodnosti za plasiranje naših agrarnih produktov na češkoslovaškem trgu. Češkoslovaška ima interes na tem, da omogoča naš izvoz tja, ker je edino to predpogoj, da bomo mi Pabavbali tam potrebne industrijske produkte. Naši zastopniki se bodo morali, Odločno postaviti na stališče, da bomo j kupovali industri'ske produkte tam, kjer j o°do kupovali naše agrarne produkte, in 5*? naše kmetijstvo ni za to na svetu, da j otečeva'0 račune prijateljskih in zavez : '»skih medsebojnih odnošajev. 1 pridigam ORGANI FAŠISTIČNE VLADE PROGLASILI NAČELO, DA SE TUDI V CERKVAH V ITALIJI SME SAMO ITALIJANSKI GOVORITI. TRST, 22. januarja. Kakor ste že javili, je fašistični režim pričel zopet sistematsko akcijo proti slovanskemu in nemškemu prebivalstvu v novih italijanskih pokrajinah. Tekom zadnjih deset let so postopno zaprli vse slovenske in nemške šole in institucije, vse šole so poitalijančene, vsi slovenski in nemški časopisi, društva, ustanove in gospodarske organizacije likvidirane. Fašisti pa so videli, da s tem avtohtoni lement še ni iztrebljen, in razni progoni, procesi in streljanja so opozorila tudi ostali'svet, da so v Italiji močne narodne manjšine, ki so jim odvzete najelementarnejše pravice. | M seveda stalno taji eksi- stenco narodnih manjšin v Italiji, in je podvzela korake za njih popolno iztrebljenje. Te akcije ne vodijo več samo fašistične organizacije, ampak vse državne oblasti. | Prefekti so proglasili načelo, da se v Italiji sme samo italijanski govoriti. Slo vencem in Hrvatom v tržki, goriški, puli-ški in reški pokrajini je ostal privilegij, da se služba božja v cerkvah vrši v njihovem jeziku. Zato so se fašisti in državne oblasti vrgli sedaj v boj proti slovanskemu jeziku v cerkvah. Preprečiti hočejo tudi pridige in molitve vernikov v slovanskem jeziku. Zato so pričeli s težkimi izpadi proti goriškemu nadškofu dr. Sedeju in tržaško-koperskemu dr. Fogarju ter proti vsej slovanski duhovščini. Fašistični poslanci so stavili interpelacijo v parlamentu, državni podtajnik za notranje zadeve Arpinati je pa izjavil, da bo državna oblast na svojo roko nastopila proti škofom in duhovščini v Julijski krajini, ako se ne bo dalo vprašanje ure-d'ti sporazumno z Vatikanom. V nekaterih krajih so poskušali slovenske duhovnike zamenjati z italijanskimi, toda narod je naprej molil slovenski. V Krkavcu v Istri je duhovnik — Italijan pod pritiskom fašistov zaprl cerkev in se moral vrniti v Trst. Te dni je prispel v Trst prelat, ki po naredbi Vatikana raziskuje položaj. Ob tej priliki je fašistični tisk še poostril svojo kampanjo proti cerkvenim oblastim, in fašisti v Gorici prirejajo neprestano demonstracije v cerkvah. Generalni državni pravdnik v Trstu Mandruzata je imel govor, v katerem je ostro napadel slovensko duhovščino in naglasil, da se mora slovenski jezik brezobzirno iztrebiti iz cerkve. »Piccolo« pravi, da je govoril »kot pravi katolik, držeč se tra^ dicij rimske cerkve«. Protest Europe proti fašističnemu izrednemu sodišču LONDON, 22. januarja. Angleški intelektualci z nadškofom iz Birminghama na i čelu, so odposlali italijanski vladi protest proti najnovejšim razpravam pred izrednim sodiščem v Rimu, Protestirajo zlasti proti temu, da so sodniki in branitelji naročeni fašisti in da proti razsodbi ni nobenega nadaljnega pravnega leka. Protest zahteva javne razprave, prosto izbiranje braniteljev, pravočasno razglasitev razpravnega roka ter obvestitev obtožencev in braniteljev o vsebini obtožnice. Protestu se je pridružilo tudi več nemških intelektualcev, med njimi znani nemški pisatelj Thomas Marin, ki je dobil letos Noblovo literarno nagrado. — Pričakovati je, da se bodo temu protestu pridružili tudi intelektualci drugih držav. Faš!sti, Heirmuehr in Hacfcen-hreuz — pod eno odejo? INOMOST, 22. jan. Tukajšnji »Volks-blatt« objavlja zanimiva razkritja o stra-tegičnih gradnjah Italije ob tirolski meji. Italijani so — trdi list — cesto Brenner-jev prelaz — Ala razširili na 8 metrov. Italranl sicer trde, da so to delali radi zaposlienja brezposelnih, toda dunajski listi trde, da imajo dela strateško ozadje. Ta in razne druge gradnje so v zvezi z italijanskimi napori, da se ustvari blok Proti Franciji in Mali antanti. Na uresničenju tega načrta sodeluje tudi več voditeljev avstrijskega Heimvvehra. Tudi major Pabst je v zadevo posvečen. Ka-kor^ trdi »Volksblatt«, gre italijanska akcija sporedno z akcijo Hakenkreuzlar-jev v Nemčiji. Tudi štajerski Heimvveh-rovci delajo skupno z Italijo proti Jugoslaviji. Poljsko nemški obmejni incident BERLIN, 22. januarja. Pri Rybniku v Gornji Šleziji je oddelek poljske pehote, obstoječ iz 20 mož, prekoračil mejo in se mudil dalje časa na nemških tleh. Preiskava je dognala, da se je zgodilo to pomotoma in so se poljski vojaki takoj vrnili, čim so bili na to opozorjeni. Poljske obmejne oblasti so se radi tega incidenta takoj opravičile pri nemških oblastvih. Sklicanje češkaslouaškega parlamenta PRAGA, 22. jan. Predsedstvo poslanske zbornice je sklenilo, sklicati zbornico na 27. tm. Poleg tekočih zadev bo prišel ra dnevni red v doglednem času tudi novi državni proračun. Ustanouiteu jugoslouenako-madžar5ke trgouske zbornice BEOGRAD, 22. jan. Ustanovna skupščina jugoslovensko-madžarske trgovske zbornice se vrši v soboto 24. tm. ob 17. v Budimpešti v slavnostni dvorani Lloy-dove palače. Kot delegat iz dravske banovine je določen ravnatelj tvornice za dušik v Rušah, g. Anton Krejči, ki da-nec odpotuje tja. Neuspeh soujetskega žitnega čumpinga VANCOUVER, 22. jan. Minister kanad ske pšenične države Alberta, Brown Lee, je izjavil novinarjem, da se je sovjetska vlada obrnila na kanadsko s prošnjo, da bi skupno določili cene za novo pšenično kampanjo. Zdi se, da je Rusija uvidela, da ne more z ijasilnim dumpingom ničesar doseči. Bombni atentat u Hauani HAVANA, 22. januarja. Preteklo noč se je v neposredni bližini mestnega vodovoda pripetila strašna eksplozija bombe. Več glavnih vodov je bilo pri tem uničenih in po ulicah so se razlile ogromne množine vode. Vsa okna daleč naokrog so popokala. K sreči katastrofa po dosedanjih poročilih ni zahtevala nobenih človeških žrtev. Atentat, čegar povzročitelji so nepoznani, je izzval po vsem mestu veliko paniko in razburjenje. Domneva se, da gre za anarhistični atentat. Orkan u Palestini LONDON, 22. januarja. V Palestini divja silen orkan, ki je močno opustošil zlasti oranžne nasade. V Tel a Wifu je del ulic pod vodo. V Sinajski puščavi raz saja srdit peščen vihar, vsled česar je železniška zveza med Palestino in Egiptom pretrgana. Cela vrsta parnikov se je morala zateči v luko Beirut, ker niso mogli uiti v Jaffo niti v Haifo. KAKO SE BO OMEJILO DOSELJEVA-NJE V USA? WASHINGTON, 22. jan. Podkomisija poslanske zbornice za doseljevanje je o-dobrila vladni predlog, da se celokupno doseljevanje omeji tekom prihodnjih 10 let na 10 odstotkov sedanjega kontingenta. Velika kavama — danes kabaretni večer Al Capone prerokuje smrt prohibiciji. Glavni urednik »Washington Heralda« je intervjuval znanega »kralja podzemlja« v Čikagu, Al Caponeja. Al Capone mu je izjavil, da bo prohibicija v petih letih — mrtva. Z velikim ogorčenjem je tudi povdaril, da je žrtev sistematičnega in krivičnega preganjanja. — Iz Čikaga pa medtem tudi javljajo, da je redarstvo preiskalo hotel Rex, kjer se običajno sestajajo člani zločinskega čikaškega podzemlja, zlasti sotrudniki Al Caponeja, ki tam prodajajo alkoholne pijače. Redarstvo je pri tem zaplenilo dve blagajni, polni uničenih čekov, ki dokazujejo, da so zločinci vršili prepovedane posle skupno s člani redarstva, s politiki in javnimi osebami, kojih imena se za enkrat drže tajno. Ženin in nevesta pred oltarjem umrla. V neki cerkvi v Brindisi se je odigral nedavno tragičen dogodek, kakoršnega še menda ne pozna zgodovina. 731etni stotnik Valter Babba je imel poroko z 701etno Rozo Modugno. Že so ceremonije šle h koncu, prstani so že bili izmenjani, kar se je stotnik nenadoma opotekel in se mrtev zgrudil. V par sekundah je nevesta prišla k zavesti, kaj se je zgodilo, in že se je tudi ona zgrudila mrtva. Oba je zadela srčna kap. Humor inozemstva, V Aberdeenu na škotskem se bodo smeli v bodoče psi zastonj voziti na elek tričnih cestnih železnicah. Zatrjuje se, da se nekateri meščani že sedaj pridno vežbajo v lajanju. ♦ * »To je torej tvoja nevesta? Ali je tud! pametna? »Dragi prijatelj, njena pamet je za dva.« »Za dva? Dragi, potem pa jo kar poroči, kajti to je prava ženska za tebe.« 1VPrFPVlif Wra' O problemu raka KAJ JE MEDICINSKA VEDA ŽE DOGNALA? - ŠE DALEČ OD POPOLNEGA RAZCIŠCENJA PROBLEMA. V H a r i b' or n, dne 22. T. 193!. ——I MB——Mi Strašna so opustošenja, kj jih povzroča rak na ljudskem zdravju, vedno bolj se množe statistično dognani slučaji raka. Mnogi pravijo, da je rak kazen z; civilizacijo in značilna bolezen za moderno kulturo, ter prerokujejo uničenje človeštva potom te bo'ezni, Značilna je statistika Dunaja, kjer je 1. 1920 umrlo za rakom 2423 oseb, 1. 1926 že 3261, 1. 1927 pa 3452. Umrljivost za rakom danes prav nič več ne zaostaja za umrljivostjo za jetiko. Zanimivo je tudi statistično dognano dejstvo, da je rak pogostejši pri ženskah, še bolj pa dejstvo, da je prsnega raka pri neomoženih dvakrat več nego pri omo-ženlh. Preiskave in preizkusi, ki jih je v tein pogledu izvršila posebna zdravstvena komisija Društva narodov, so pokazali tudi, da je ženski grzavec (jabolko) sko ro imun pred rakom in da je rak trebušne žleze pogostejši pri zidih nego pri neži-dih. Velika večina raziskovalcev raka je prišla do sledeče trditve o nastanku raka: rak nastane, ako na celico del j časa škodljivo učinkuie kronični dražljaj različne narave, ki ga pa mora podpirati tudi še posebno razpoloženje za raka. Naravno so poskušali, raka pri živali umetno vzgojiti in tako dobiti vpogled v nastanek raka. Pokazalo pa se je, da se ne dajo za vsak slučaj Iz živalskega raka izvajati zaključki za človeškega raka. Na menoma pri za to pripravni živali umetno izzvati raka, se je posrečilo danskemu učenjaku Ivanu Fibigerju 1. 1913, ki je na podganah umetno ustvaril raka. Leta 1915 se je isto posrečilo japonskima raziskovalcema, profesorjema dr. Katsusa-buro Jamagiuri in Ichikači v Tokio na domačih zajcih. L. 1918 je poročal Japonec Tsutsui, da se mu je isto posrečilo na beli miši. Maks Boršt in mnogi drugi so nato razkrili zveze med prehrano in razvojem raka. V na daljnem razvoju raziskovanja raka se je posrečilo, umetno vzgajati celice raka v čistih kulturah izven organizma, in sicer danes že z lahkoto, kakor bakterije. Morda bo na tej podlagi tekom časa možno rešiti tudi vprašanje imunitete proti raku. Končne rešitve čaka še tudi vprašanje dedičnosti raka. Daleč smo še seveda od končne rešit' ve problema raka. Eno je danes nedvom no dognano: raka je možno —- z velikim odstotkom verjetnosti — začetkom oho len Ja potom zgodnje operaci!e, v primernih slučajih potom obsevanja. Odvisno je vse od tega, ali se je pričelo zdravljenje pravočasno. V to svrho pa je potrebno nekaj, kar danes še skoro popolnoma rr,an’ka: poučevanje naroda o dosedanjih izkušnjah glede te bolezni in zlasti glede pravočasne preiskave In pričetka zdravljenja. mariborsko qlečali'fe REPFRTOAR: Četrtek, 22. januarja ob 20. uri »Grof Luksenburg« ab. C. Kuponi. Petek, 23. januarja. Zaprto. Sobota, 24. januarja ob 20. uri »Duh zemlje«, ab. A. Kuponi. Zadnjič. Nedelja, 25. januarja ob 15. uri »Grof Luksetiburški«, Kuponi.*— Ob 20. uri »Odgodena noč«. Kuponi. Iz gledališč«. Zelo zanimiva in dramatična žaloigra znanega pisatelja Franka Wedekinda »Duh zemlje« (Lulu) se bo vprizoriia v soboto, 24. t. m. zadnjič v sezoni. Opozarjamo vse ljubitelje resne umetnosti, da si za to poslednjo predstavo pravočasno preskrbijo vstopnice. Predstava je za deco neprimerna. — V nedeljo, 25. t. m. ob 15. uri priljubljena opereta »Grof Luksenburški*, ob 20. uri pa se bo ponovila velezabavna burka •Odgodena noč«. — Pripravlja se Sha-wova duhovita družabna komedija »Ljubimec« v režiji g, Skrbinška ter Lehar-ieva romantična opereta »Ciganska ljubezen v režiji g, Trbuhoviča. Poslovilni večer poslaniku dr Albertu Kramerju, ki odide prihodnji teden na svoje služ beno mesto v Prago, prirede jutri, v petek, v veliki dvorani Kazine v Ljub* JJani, v Zvezi kulturnih društev včlanjena narodna društva. — Ljudska univerza v Mariboru. V petek, dne 23. t. m. je pričetek evgeničnega cikla, ki se bavi z vpra-Sanjem o popolnitvi človeškega rodu. To so najnovejši velik! problemi in od njih rešitve zavisi v veliki meri napredek človeštva. Uvodno predavanj« bo Ime! naš znani antropolog dr. B. Škerlj iz Ljubljane o vprašanju: »Ali in kako moremo zboljšati človeški rod?* Nadaljna vprašanja bodo o pravilni Izbiri moža in žene v »akonu. Kdor se interesira za te živ-Ijenske probleme, naj ne zamudi prvega predavanja dr. Škerlja, ki tvori podlago za ves ciklus. — Obsežna Izgradnja sušaške luke, Generalni ravnatelj železnic inž. Srep-lovič se je mudil zadnje dni v Sušaku in *i je ogledal nova pristaniška in železni-Skopostajna dela. Predvidena je velika Iz gradnja sušaške luke, železniških naprav In Martinščice s priključkom na Bakar. Oradnia proge v Bakar je že v teku In bo w doglednem času otvorjena. V načrtuje tadi izgradnja dveh novih mostov preko Rječine. Za to zgradnjo mora italijanska država v smislu 'nettunskih konvencij prispevati dva milijona lir. Dozdajna, slaba mostova pri izlivu Rječina bodo' odstranili. — Banski svet je v torek in sredo razpravljal o banovinskem proračunu in sicer prvi dan o proračunu centralnega urada banske uprave. Pri tej priliki je banski svetnik Steblovnik izjavil, da je proračun osebnih izdatkov prevelik. Pomočnik bana g. dr. Pirkmajer je na podlagi konkretnih podatkov dokazal, da ima Dravska banovina v primeri z ostalimi banovinami zelo malo urad-ništva. Razpravljalo se je tudi o kmetijskih strokovnjakih, zlasti o sreskih kmetijskih referentih. Izrekla se je tudi želja po nastavitvi banovinskega hmeljarskega strokovnjaka. Ko je ban ski svetnik Steblovnik izjavil, da so postavke za reprezentacijo, za naci-jonalno prosveto in za izdatke po pravilniku z dne 2 dec. 1929 prevelike, je konstatiral g. ban, da so bile te postavke nanram lanskemu proračunu znatno znižane in da se bodo uporabile samo za stvarne potrebe narodnih in državnih interesov. Banska svetnika dr. Juwan Jn dr. Senčar sta zavrnila malenkostne‘vidike in povdarila nujno potrebo, da se banski upravi omogoči, da bo k** svoji veliki nalogi. V včerajšnji seji je banski svet razoravljal o proračunu kmetijskega oddelka. Danes se seja nadaljuje. PLES 31. JANUARJA i93l ..UNION Občni zbor Rdečega križa na Pobrežju. Občni zbor Rdečega križa na Pobrežju se bo vršil v nedeljo, dne 25. januarja ob 14. ur j v šoli po sledečem dnevnem redu: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 3-Poročilo revizorjev. 4. Volitev novega odbora. 5. Določitev delegatov za oblastno skupščino. 6. Predlogi in slučajnosti. — Vse cenj. Člane vabj odbor k obilni udeležbi. — Občni zbor godbenega društva »Lira« v Krčevini se bo vršil dne 25. januarja ob 15. uri v krčevinski šoli, Tomšičev drewor«d. Mariborski Napredovanja v politični službi. Pri okrožnem inšpektoratu v Mariboru so napredovali za eno skupino: arh. uradnik pri sreskem načelstvu Maribor, desni breg, Ivan Lah: arh. uradnik sreskega načelstva v Konjicah, Fran Markeš; pri sreskem načelstvu v Dol. Lendavi, Marko Kranjc; pri sreskem načelniku v Ljutomeru, Maks Pograjc in Andrej Slavinec; pri sreskem načelstvu Maribor levi breg, Vek. Podbukovšek: pri sreskem načelstvu v Šmarju pri Jelšah. Janko Bombaž; v Celju Franc Kocjan;-pri okrožnem inšpektoratu v Mariboru 'Inko Zajc; pri sreskem načelstvu Maribor levi breg. Albert Kropej. Sodniška napredovanja. V J/5 sta nanredovala sodnik okr. sodišča v Mariboru, Leon Štukelj in sodnik'sreskega sodišča v Dol. Lendavi, Anton Kuntarič: v 1^4 sodnik sreskega sodišča v Konjicah, Maks Petrič. Društvo hišnih posestnikov za Maribor In okolico. Na seji društvenega odbora dne 20. t. m., ki jo je sklica1 najstarejši član odbora, gospod Barta Leopold, se ie konstituiralo vodstvo sledeče; Predsednik g. Meglič Otmar, podpredsednik gosp. Sax Hinko, zapisnikar gosp. Msrčun Makso, blagajnik gosp. Dr. Marin Vilko. Za prav nega konsulenta je bil izvoljen odvetnik gosp. dr. Faninger Rihard. Naloge, ki jih ima rešiti novi odbor, so raznovrstne in težavne. Treba se bo lotiti ureditve mnogih davčnih vprašanj, misliti na samopomoč pri prometu s posestvi, za slučaj smrti itd., skratka, novi odbor čaka mnogo dela. Upravičen je torej klic hišnim posestnikom v Mariboru in okolici, da se oklenejo svojega društva, kojega naloga je delovati v korist vseh, kar pa bo mogoče le tedaj, ako bodo vsi mariborski hišni posestniki brez ireme ločujoči člani društva. V prihodnjih dneh začne odbor s pobiranjem članarine ;:a društveno leto 1931 ter vabimo hišne posestnike, da plačilo zmerne članarine ne odklanjajo. Članarina se pa lahko plača tudi v društveni pisarni v Mariboru. Gregorčičeva ulica št. 8 med 8. in 11. iro. Vabimo tudi, da se poslužujete izključno najemninskih knjižic, ki se dobe v društveni pisarni in v trgovini s papirjem Sax na Grmskem trgu, v katerih je natisnjen tudi hišni red, veljaven za mesto Maribor, ki ni važen le za hišne posestnike ampak tudi za najemnike. — Svetosavska proslava se bo vršila v torek, 27, januarja v koncertni dvorani pivovarne »Union«. Predpoldne bo svečana liturgija z rezanjem kolača, zvečer pa bo v isti dvorani nadaljevanje, svetosavske proslave s koncertom, pri katerem bo sodeloval vojaški orkester, pevski zbor inženierske podoficirske šole v Mariboru ter operni pevec g. Neralič, na kar bo sledila prosta zabava. Vabila se ne bodo razpošiljala, pač pa je vsakdo dobrodošel. — Novo motorno brizgalno sistema »Rosenbauer« ie prejela mestna občina za prostovoljno gasilsko društvo. Brizgalna je najmodernejšega tipa in stane 35.000 Din ter je četrta v vrsti svodih tovarišic. Mariborski gasilci- so z nabavo nove motorne brizgalne mnogo pridobili, obenem pa je podano jamstvo za uspešen nastop pri večjih požarih. — Pregled avtotaksljev In avtobusov. Predstojništvo mestne policije v Mariboru razglaša: Dne 23. t. m. ob 15. url se bo vršil v mestni plinarni pregled vseh autotaksijev in autobusov. Lastniki autobusov in autotaks, ki imajo sedež v Mariboru, se pozivajo da pripeljejo v navedenem času svoja vozila k pregledu. Proti onim, ki bodo neopravičeno izostali od pregleda, se bo strogo postopalo. Auto taksi morajo biti opremljeni s autotaksa-metrom. — Velika Jata divjih gosi je davi ob 4. uri plavala nad Teznem ter se v veliki trikotni formaciji spustila liki zračno brodovje med glasnim gaganjem proti jugu. Velike bele selivke so prišle od severovshodne strani (Prekmurje?). Vremenoslovci so mnenja, da je trda zima na vidita*. Bomo videli! —t mmm sGrasfs&cffr; ___________ Samo še v petek: Richard TAUBER NE VERUJEM NOBENI ŽENI! V soboto, 24. t. m. Velika premijera: LAŽNI FELDMARŠAL — Roda-Roda Union: Samo 5e v petek se predvaja opereta VESELA SRCA! Od sobote dalje: LJUBIMEC BOGOV z Emil JANNINGS, OIjjo ČEHOVO in Renato MOLLER. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17 19. 21. url: ob nedellah in praznikih ob 15 17. 19 In 21. *nl Predprodala dnevno: od 10. do 12 ure na blaeainl. XXVI BPOUO MO V soboto in nedeljo: VSTAJENJE! Po TOLSTOJU. mrMifflBHB Božiast Je vrgla včeraj pop. krog pol 16. v Taborski ulici tam stanujočo 321etno Amalijo Purgaj. — Vandalstva In tatvine. Hišni posestnici Frančiški Šibenik na Meljski cesti so zlikovci ponoči potrgali plot in zlomili 2 metra visoko mlado čre-šnjo, hišni posestnici Alfonzi Žitko v Krempljevi ulici pa so strgali s plota 6 lat. — Pri delavcu Francu Bobiču v Motherievi ulici se je včeraj nekdo splazil skozi odprto okno z dvorišča v spalnico in mu odnesel par čevljev, vrednih 200 Din. »O svetem Vincenciju se ženijo ptiči..,« pravi narodni pregovor, ki ima tudi prav. Danes goduje sveti Vinko, ki sklicuje ptičje svete. Po vejah, četudi še ni bilo prave zime, veselo čebljajo vrabci, seničice in ščinkovci, razlagajoč si svoje srčne u-tripe. Da le ne bi zločesta, brezzoba in brezsrčna Morana prišla s svojimi spletkami in naklepi ter razdrla ljubezenske načrte drobnih svetov! Nezgoda na cesti. V Slovenski Bistrici je padla trgovka g. Berta Šubertova tako nesrečno, da si je zlomila desno roko. Včeraj so jo od« premili v mariborsko bolnico.— Olepševalno društvo za magdalensko predmestje ima v nedeljo 25. januarja ob 9. url v gostilni »Pri Vipavcu«, Frankopanova ulica 10, svoj redni občni zbor po običainem dnevnem redu. Ker vabi! ne bo, vabimo tem potom vse člane, da se občnega zbora udeleže. Lovsko sobno streljanje se bo vršilo drevi ob 20. url v zakurjenem kegljišču gostilne »Plzenski dvor« v Tattenbachovi ulici. Po streljanju prijateljski sestanek. Policijski ples, ki ga priredi mariborsko društvo dr£. policijskih nameščencev in upokojencev pod pokroviteljstvom predstojnika mestne policije gosp. upravnika Keršovana Vekoslava v soboto, dne 24. januarja, ob 20.30 v vseh prostorih Unipna. bo brezdvomno nudil vsakomur prijetno zabavo. Sodeluje vojaška godba. Za dobro knnljlco in prigrizek je poskrbljeno. Čisti dobiček veselice je namenjen za podpore društvenih članov, njih vdovam in sirotam. Podprite ta dobrodelni namen z najobilnejšo udeležbo na prireditvi! Hvaležen. Stari Pištor je bil zopet radi tatvine obsojen na šest mesecev. Po sodbi mu pravi sodnik: — Zopet pridete v kaznilnico, odkoder ste bili pred letom dni odpuščeni Obraz starega Pištorja se razjasni. ~ Hvala Vam, gospod sodnik, za po* Aornoftl V M a r 'i b or u, 'dne 22. T. 193f. vcpenMip r-'irn Stran 9. aagBPasaaaMiBBBitaaaMBcaaic^^ CT.rawn^Jc*5w ■- rajaram Oceanska električna centrala GRANDIJOZNI NAČRTI FRANCOSKEGA UČENJAKA ZA IZRABO MORSKE VODE. Močno so bili zainteresirani znanstveni1 krogi na poizkusih, ki sta jih skozi 4 leta, delala francoska irjženena - učenjaka George Claude in Paul Boucherot. Imela j Da sta pri poizkusih veliko smolo. Ko so namreč polagali v zalivu Matansas na Kubi dva kilometra dolgo in 1 m široko cev v morje, se je ta pogreznila. Seveda so bili poizkusi, da jo dvignejo, brezsmiselni, ker je morje tam globoko 1000 ■m. Tudi pri drugem poizkusu, da bi položili cev nekoliko 100 m pod morsko gladino, niso uspeli. Cev je namreč počila. Claude se je odločil, kljub stroškom 2 milijonov dolarjev, ki jih mora sam utrpeti, da poskusi z nameščenjem 3 cevi, tehnično bolj dovršenimi in odpornejšimi. Kaj hoče Claude s cevmi? Je to tehnič-no-znsnstven poskus, ki bi nadkrilil projekte o umetnih otokih v oceanu, če bi se posrečil. Claude hoče izkoristiti veliko razliko temperature, ki obstoja v tropskih morjih med toplo površino in hladnimi masami vode v globini. Na površini ima veda temperaturo okrog 30 st. C, a variira največ za 5 st., dočim je v globini 1000 metrov in še več s temperaturo 3—4 st. C. in se letno izpremeni ta temperatu-ra za l st. Claude hoče torej izkoristiti to konstantno razliko v temperaturi in energijo oceana kot v parnem kotlu. Mesto segrevan a vode do njenega vrelišča llJQ st. C zniža tlak izparevanja vode z ^Rkuiunom v toliko, da pade vrelišče vo-ae Pod 30 st. C. Poslužuje se pri tem temeljnega zakona fizike: čim višji je tlak, tem nižja je temperatura izparevanja. Če znižamo tlak dovolj nizko, zakipi voda že Pri navadni temperaturi. Claude začenja s sesallco. Radi vakuuma se pretvori morska voda že pri navadni temperaturi v paro, ki jo odvedejo v turbino, katero mora vrteti, odtod pa jo puste v kondenzator. Tukaj ima svojo vlogo cev. ki mora iz velikih globin privesti ledeno vodo in jo pognati skozi kondenzator. Na ta način se iz turbine došla para kondenzira in tvori vakuum z nizkim tlakom, tako da lahko tlak pare, ki pride nanovo, bolje deluje na turbino. Ta turbina goni električni generator. Čim začne tvoriti voda v »parnem kotlu« paro, takoj ustavijo sesalko za vakuum, ker služi ta pravzaprav le za prvi pogon, za nadaljnji pogon pa skrbi razlika v temperaturi med obema slojema vode. Claude trdi v svoji izjavi, da bo tako dobljena energija polovico ceneja od vsake druge električne energije, ki jo danes dobivajo v hidroelektričnih centralah. Ima že v Belgiji majhno centralo, ki daje kljub mali razliki temperature, blizu 50 k\v. Centrala v Matansasu bi morala proizvajati svojih 12.000 k v. Količina energije, pridobljene na ta način, je neomejena in odvisi le od količine vode, ki jo moremo pretvoriti v kotlu v paro. Po Clau-dovi metodi proizvaja 1 krbični meter vode s površine okrog 8 kg pare. Sčasoma bo mogoče zgraditi centralo, v kateri bo pretvorjenih v vsaki sekundi 1000 kub. met. morske vode v paro in to bi značilo energijo 300.000 konjskih si1 Ta račun predpostavlja, da se izgubi 30 odstotkov v svrho neizogibne izolacije, potem v se-salkah itd., pri čemer pa ostane 70 odstotkov popolnoma izkoriščenih. Claude, ki so ga njegovi uspehi v Belgiji s tako centralo osmelili, je podal jav-inosti v'/oje dosedaj tajne ideje. Trdi, da bodo v bližnji bodočnosti igrale tropske obale isto vlogo kot danes kraji, ki pre-i skrb!ja:o svet s kurivom1. Otočie Fidži bi lahko postalo za civilizacijo iste važnosti, kakoršno imajo danes industrijski centri. Claude predvideva še eno važno vlogo svojega izuma: V tropskih kraiih se bo lahko zgradila centrala za razhlaje-vanje zraka, ker hladi 1 tona morske vode ravnotako kakor 80 kg ledu. Claude je nrepričan, da se bo dalo upeljati s pomoč-0 energije morske vode sistematsko namakanje Sahare. Claude se bavi poleg teh še s ce!o vrsto drugih projektov, ki spa-da;o d?mes gotovo še v carstvo fantazije. Moče pa z isto žilavostjo, s katero je vstvaril prvo in temeljno svojo zamisel, deducirati tudi te v korist človeštva. ^oui .,paneuropski“ ekspres Nedavno je odrinila prva garnitura eks pesnega vlaka iz Berlina v Napoli. Vlak •'e dosegel rekord v brzini. Nobeden vlak Se ni doslej v tako kratkem času prevoji ogromne poti iz Berlina v Rim. V enakem času je prevozil isti vlak veliko razdaljo iz Berlina v Cannes, iz Berlina v Napulj pa v 31 urah. V resnici je trajalo Potovanje samo 29 ur, ker se je vlak u-stavil na važnejših postajah ob tej progi skupno za dve uri. Iz Berlina do Napuija se ustavlja vlak na 15 važnejših kolodvorih. Ta vlak, ki ga smatrajo za enega naj-Jiitrejgih im svetu, ima končni cilj v treh smereh: Kopenhagen, Oslo in Stockholm. Iz Berlina pa gre proti Leipzigu, Erfurtu, Frankfurtu na Maini; v Mannheimu se sreča z vlakom, ki prihaja Iz Nizozemske. Nato grs nad Karlsruhe, Baden-Ba-den, Basel, Luzern, Lugano, Chiossa in Milano, k:er se odcepi vlak proti Genovi, Nizzi in Cannesu. Vlak pa, ki potuje do Napuija, gre iz Milana preko Bologne, Fi-renze in Rima v Napulj. Vlak spaja osem držav od skrajnega severa do skrajnega Juga Evrope. NajvažnejSe kolodvore, kjer se navadno pregledajo karte, prevozi vlak ponoči, tako da so potniki nemoteni, ker odda!o vozovnice nameščencem, ki sami uredijo vse potrebno s finančnimi in policijskimi oblastmi v obmejnih mestih. To potovanje so omogočile nem-Ske državne železnice, Nizozemska železniška družba, Sredozemska žel. družba Paris-Lyon Marseille, švicarske drž. Mezniee, mednarodna družba spalnih Vozov ter italijanske drž. železnice. Kakor je razvidno, je sodelovalo pri uresničenju načrta šest institucij. Postalo realnost, da laliko prideš v tako kratkem Času iz daVnih krajev severa, kier vlada Po zimi neprestana noč. da ažurnega morja na jugu Evrope: v 31 urah 3)90 kilometrov! Nova ekspedicija v pragozde BrazilHe le krenila iz Newyorka nedavno. Na čelu ekspedicije je V. V. Porfiljev, Stavila si nalogo, da preišče doslej neznane džun-hi pragozdove Brazilije Zanimii/ proces rači :,pahuj-šljlue obleke" se je vršil te dni pred okrajnim sodiščem v Pragi. Žena trgovca Selca je tožila frančiškanskega patra dr. Urbana radi žaljenja časti, ker jo je izgnal iz cerkve, češ da je oblečena kakor za kopališče. Prišla je namreč v cerkev sredi vročega poletja v obleki brez rokavov. Sodišče se je postavilo na stališče, da je pater ravnal v smislu cerkvenih predpisov in ga je oprostilo, češ da dejanski stan žaljenja časti ni podan niti subjektivno niti objektivno. Značilen dovtip o Staljinu je kurziral te dni po Moskvi. Znano je, da Lenjinova vdova, gospa Krupskaia, vkljub vsem opominom diktatorja Stalji-na noče nehati s kritiko njegove »generalne linije«. Staliin je seveda radi tega zelo nevoljen in neprestano prihaja med njima do sporov. Zato ji je nedavno za,-groztl: »Nadežda Konstantinova« — je dejal — »ako ne boste nehali s svojo kritiko generalne linije, bom 'enostavno imenoval bolj *anesIjivo osebo za Lenji-novo vdovo.« F)l Caponijeu ihonte Carlo Milijonarji, prezimujoči v solnčni Floridi, imajo novo senzacijo. V Palm Bea-chu in Miami se govori o velikem salonskem parniku, ki je usidran v bližini in je dnevno cilj kopaliških gostov, kateri hočejo razvedrila in zabave. Na parniku so velike možnosti za zabavo, ki so na kopnem po zakonu zabranjene. Zanimivo pa je, da je človek na tem brodu gost moža, ki igra vodilno vlogo v ameriškem zločinskem'Svetu, ki ga iščejo oblasti in, ki sp ga že imele v svoji moči, pa so ga morale pustiti na svobodo, ker mu niso megle ničesar dokazati. Zakaj ta mož ima uplivne zveze in, če bi hotel govoriti, bi bil marsikdo neprijetno kompromitiran. Lastnik parnika je Al Capone, kralj čikaškega podzemlja. Luksus na svojem brodu si da seveda drago plačati; nobena žrtev pa milijonarjem ni prevelika, samo, da lahko nasprotujejo zakonom svoje domovine pod zaščito Al Caponeja. Parnik leži v višini malega obalnega mesteca St. Peterburg, izven teritorialne zone, torej izven uplivne sfere ameriških zakonov, tako, da se lahko zabavljajo na brodu po mili volji, brez ozira na 18-ti amandement in slične odredbe. Značilno je ime broda »Monte Carlo«. To je v neki meri tudi njegov namen; na parniku se nudi namreč priložnost, igrati vse hazardne igre, ki so v Ameriki prepoveda ne. Publika ima na razpolago veliko dvorano za ruleto in mnogo manjših salonov za poker, bridge itd. Naravno je, da tešijo igralci svoje uspehe z vinom oz. se tolažijo z njim za izgube. Neomejeno točenje alkoholnih piiač je drugi namen Al Caponejevega podjetja, ki .si na ta način zasigura dobro tržišče za svoje tihotapsko blago. Komur se ne zljubi hoditi vsak čas z broda na kopno in obratno, lahko ostane na brodu. 'Parnik je urejen kot hotel z najmodernejšim komfortom in lahko zadovolji še tako kapricijozne zahteve. Vse kabine imajo tekočo vodo, parno ko-pelj, bazen za plavanje, izvrsten orkester pa krajša dolgočasje med poedinimi partijami. Kuhinja je odlična. Kdor še zmore po obilnem uživanju šampanjca in whi-skyja, lahko gre v dvorano, v kateri igra drugi orkester plesne melodije. Tako vlada od ranega jutra do poznega večera in zopet do jutra na brodu veselo življenje. Že prve dni je bil velik naval na brod. Posebno se je požurila v to Al ua-ponejevo zabavišče t. zv. zlata mladina Floride. Med obalo in »Monte Carlom« se je razvil živahen promet. Luksusne motorne ladje prihajajo ob določenem času k brodu in zopet nazaj. V St. Peters-b: i se že opaža vpliv nove atrakcije. V Ij tnalo mestece, katero je dosedaj le malokdo poznal, je privrelo neštevilno ljudi, ki bivajo sicer v Palm Beachu ali Miamiu. Iz St. Peterburga se namreč mnogo lažje dospe na brod, kakor iz katerega drugega mesta. Po vseh znakih bo postal St. Peterburg v kratkem času moderno morsko kopališče, ki bo za leto dni prekosilo Miami in Palm Beach, šport Nevljudni dirigent. Ko je Oskar Nedbal bil gledališki dirigent v Pragi, je prišla k niemu dama iz Plznja, kj si je domišljala, da bo s svojim glasom prodrl* v Narodno gledališče. Mojster jo je pozval, naj mu nekaj zapoje. ZaSelu Je peti arijo Mafenke iz »Prodane neveste«. »Hitreje I« je dejal Nedbal. »Dama je posnešila tempo.« »še hitreje!« je zaklical Nedbal. Začudena prekine dama petje. »Ali mojster, zakaj še hitreje?« "■Da Vam ne uide vlak v Plzenj. Pelje čez pol ure!« ________________ Voltaire je nekoč prisostvoval neki gledališki predstavi, ki mu nikakor ni ugajala. Ko so ga vprašali, zakaj ni svojega nezadovoljstva javno izrazil, je odgovoril : »Kako naj bi žvižgal, ko sem pa zeval.« Kaj zahtevajo socialnodemokratske žene? V Pragi se je te dni vršilo zasedanje mednarodnega odbora sociialno demokratskih žen, ki je nekaka podružnica druge internacionale. Na kongresu so prisostvovale delegatke iz vseh evropskih držav, v katerih je ženski socialistični pokret razvit; iz Anglije, kjer je po izjavi delegatke Philipp socijalistično organiziranih četrt milijona žen; iz Avstrije, Poljske, Belgije itd. Razpravljala so se vsa važna ženska vprašanja. Češkoslovaška delegatka Karpiskova, ki je Članica Češkoslovaškega parlamenta, je izjavila, da imajo v ČSR žene iste politične pravice kot moški in da so v javnem življenju enakopravne. Sedajne zahteve gredo za popolnim socijalnim in gospodarskim izenačenjem žen z moškimi. Moderni Izftovor. Mati (hčerki, ki se Ji k pravkar pritožila, da jo je sosedov Mirko poljubil); »Taka predrznost! Zakaj pa nisi takoj začela klicati na pomoč?« Hčerka: »Saj bi; ampak mi je šinila v clavo .politična’ misel, pa sem čakala, kako dolredj'j vseh skrbi. Povzel je mašinalno: »Praviš, da te ne ljubi!« (Nadaljevanje prih.) IMUM.UAUIUTU*! Ako hočete delati in z lahkim delom zaslužiti doma Din 7.— na uro, vstopite v našo zadrugo. Pouk je brezplačen. Vpisnina Din 10. Obširna pojasnila Vam radi pošljemo, ako je priložena znamka za odgovor. Zadruga jugoslovanskih pletarn, Osi-jek._________________________________128 KOKS, Mejovšek, Tattenbachova 13. tel. 2457. Oddam dve sobi s kuhinjo, parketirane, I. nadstropje, največ 4 odraslim osebam. Koroška cesta 41, Črešnar. 179 Lepo stanovanje v V. okraju: soba, kabinet, kuhinja, balkon, 300 m* vrta, za 450 Din oddam mirni stranki takoj Informacije Studenci, Slomškova 21 I. 194 Avto »Fiat« tipa 509, 4sedežen na prodaj. Pogleda se v garaži Volker, Maribor. 189 Vinotoč ali primeren lokal iščem za takoj. Naslov v upravi »Ve-černika«. 190 Prvovrstno šteparico sprejme Vilko Blatnik, št. 2. Meljska cesta 191 Lepo, prazno sobo na cesto oddam. Jože-Vošnjakova ulica 21 I, pri sodišču. 198 Telovadni razpored Sokola-Matice v Mariboru. Oddelek Telovadnica Dan ure Člani m!aj£i Krekova ulica Ponedeljek Petek 20.-22. Člani staiejši Gimnazija Toiek Petek 'A 19-20 Članice mlajše Krekova ulica Sieda Sobota 19—20 Članice starejše Cankarjeva šola Toiek Petek 7. 19-*/, 20 MoMci nataičaj od 14.-16 1. Glmaazlja Ponedeljek Četrtek H19-20 Moški naraščaj od 16.-18.1. Krekova ulica Ponedeljek Petek K19-20 Moški naraščaj, obrtni Gimnaziji Ponedeljek Petak 20-22 VojaSki oddelek 1* Sreda ‘/«20—51 Ženaki naraščaj Krekova ulica Poaedeljek Petek 17-^19 Moška deea od 10.-14. leta t Torek Cetri'l< 17 -M\9 Moška dec« do 10. leti Cankarjeva šola Sreda Sobota 16—«/,18 Žeaaka deca starejša • Steda Sobota */418-*/,l9 Ženska deea mlajša • Torek četrtek H16—17 Večjo množino rokavice, pletenine ter vse druge modne potrebščine v modni trgovini Anton Paš, Mailbor, Slovenska ul. 4. 1 • • prodamo Uprava „Jutra“ in „Večernika“ Maribor, Aleksandrova cesta 13 Rouge at noirli Poljedeljski sejalni stroj in 130 kg modre pamučne tkanine se bo prodalo na javni llcltac je dne 23. januarja ob 10. url v tovorem skladišču na postaji Maribor glavni kolodvor. 186 Inseriraite v -..Veterniku" Zahvala Za obilno udeležbo pri pogrebu mojega edinega sina, gospoda Antona Vogrinca trgovskega pomočnika, ki se je vršil dne 20. januarja, izrekam vsem najsrčnejšo zahvalo. Pred vsem se zahvaljujem Krčevinskemu pogrebnemu društvu za govor, venec ter lepi pogreb, Pogrebnemu društvu na Pobrežju za petje ter za točno izplačano pogrebnino, vsem darovalcem vencev, kakor tudi vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. 193 Pobrežje, dne 22. jan. 1931. VOGRINEC Uršula, vdova. Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: preditavulk Izdajatelja in. urednik; FRAN Bii<>ZOVlC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.