8. številka. Ljubljana, nedeljo 11. januarja. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD, Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dnevu po praznikih, ter velja po pošti prejemati, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold, za pol leta 8 gold. za č'etrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo EttO 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr , za en mcBce I go!d. 10 kr. Za pošiljanju na dom bo računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ijudskdi šolah in za dijake velja znižana cena iu sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 ghl. - Za oznanila se plačajo od e tiri-stopuu petit-vrste 6 kr., čo so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. Sa so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat, so plača stempelj za 30 kr. Dopisi naj bo izvole frankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na cel.vški coati v Tavčarjevi hiši „Hotel K v ropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarje vi hiši. Iz deželnih zborov. Kranjski deželni zbor. (VIII. seja 9, jan.) Dr. Bleivveis kot poročevalce fiuančnega odseka stavi Bledeči predlog : 1. Deželnemu odboru se uar< ča osnova deželne zaloge šolskih knjig za izdavanje slovenskih učnih in vadnih knjig za srednje, mestuc iu strokovne šole. 2. Za to zalogo so deželnemu odboru dovoljuje svota 10.000 gld. a. v. iz deželnega zaklada kot brezobrestna založba na razpolaganje. 3. O vspehu te šolsko zaloge se ima deželnemu zboru vsako leto v poročilu delovanja deželnega odbora poročati iu o gospodarstvu s to zalogo natančen račuu dati. 4. Dohodki \e zaloge iz prodaje založenih knjig se smejo kot založba za izdavanje drugih učnih iu vadnih kujig v smislu predloga 1. porabiti, vendar vedno le tako, da so iz deželnega zaklada za to zalogo nikdar čez 10.000 gld. a. v. zahtevati uo sme. 5. Nagrade pisateljem iz te založbe se smejo lo izjemno in edino le za taka dola dovoliti, ki so namenjena za strokovne Sole, pisateljem pa se smejo nekateri brezplačni eksemplari njihovih del darovati. — Ako so stroški natisa kakega pisateljskega dela po prodaji odtisov popolnem poravnani, tedaj se imajo vsi ostali odtisi pisatelju brezpogojno v last prepustiti. 6. Rokopisi so morajo pred sprejemom v to zalogo v pregled dati veščim strokovnjakom ter se ima onim rokopisom prednost Iz Insbruka. [Izv, dop.] V Insbruku je razstavljeno v prvi umetniški zalogi plastično delo, plošča ir, hruško-vega lesa kakšuih 10 paloev dolga, 8 palcev visoka, iu predstavlja svatbo v tirolskih planinah. Pri mizi, za katero so dolgaste klopi na levo vrat ne prevelike čedne lesene sobe, zbrano je mah) društvo pri posodi vinca, katera radostuo gleda, kako ženin, brez klobuka, junak z modroveselim pogledom vrti nevesto lepe postave. Ljubezuipolua mlada ženska , vueta za ples, so srčno smehlja iu no more skrivati lepih, lepo uredjenih bli-Sčečih zob. Na desno vrat , družbi nasproti sedita pri majheni mizici dva igralca na citre, pokrita z visocimi tirolskimi klobuki z naprej obrnenimi peresi divjega petelina, ter strune ubirata. Oni pri steni gleda zadovoljno smehljaje nožice plesalcev, katere neprisiljeno proBto se vzdigajo, drugi, starši tovariš njemu dajati, za katere c. k. ministerstvo uka pisateljem remuneracije dovoli, ali katero c. k. deželni šolski svčt posebno priporoča. Proti predlogu govori Dež man. Ou pravi, da je popolno pravično, da dež. zbor, ki je napravil dosti raznovrstuih kmetijskih šol , skrbi tudi za potrebne knjige na teh šolah, in da ta predlog podpira tudi on. Ne tako pa onega, ki pravi , da bi se skrbelo tudi za knjige na srednjih in meščanskih šolali. Misli se od ene strani : lo učno knjige uupravimo, potem se bode sloveuski jezik ua srednjih šolah uže uvedel; poskusilo so je užu, a ta poskušnja se je slabo obu; sla, iu ministerstvo zauk iu bogočastjo je z ukazom *°/B 1873, slovensko podučevanje zopet odpravilo. Gimnazija v Kranji, kat-ra je bila čisto slovenska, morala seje reorganizovati, ker poduk v slovenskem jeziku uij bil vspešen in se je bilo bati, da postane gimnazija prazna. Pa da bi so nam tudi posrečilo, po fabrikaciji šolskih knjig dobiti učna sredstva, gospoda moja, ali mislite, da bodo kateri učni minister v Avstriji se vdal v to , da bi izlival iz naših šol nemški jezik, ki roprezentujo državno idejo, in vpeljal slovenskega ? Nikdar ne! Sklicavatc se tudi radi na Hrvatsko, ali gospoda moja, šole na Hrvatskem so jako slabe, in profesorji na graški univerzitati so se užc posvetovali, ali bi se še pripuščali za slušatelje učenci, ki so na hrvatski gimnaziji maturo napravili. V kak strašen stan bi spravili mi slovenske dijake, ko bi slovenski jezik kot učni v šole upeljan bil. Pomislite, kako malo imamo učnih sredstev. Mladenču, ki so hoČo izobraževati, bi do izobraženja kar naravnost pot zaprli. Pa kako hočete nasproti z vpognenim hrbtom je popolno za-mišljeu v glase harmonije, trudljiv svojo nalogo dobro rešiti. V levem kotu giblje se marljivo priletna mamica pri ogujišči , od katerega plamen — bogu dopadljivo kvišku gori — pripravljajo okrepljivo hrauo. Na desno ognjišča po tleh je vse potrebno kuhinjsko orodje, eno steno kinča sveta podoba, drugo rožički prebivalke najbolj > iiocih vršiu velečastnih planin — drzovite skoke srne. Ta scena iz planinskega življenja v Ti-rolab je tako naravno narejena, da ogledo-valcu, Čcmbolj jo opažajo, tem bolj dopada; nehote ga prešiuo goreča želja sam biti ud nifi slabega želeče odkritosrčne vesele družbe. — Na majhenem prostoru je z veliko ua-taučuostjo najmanjša višina iu nižava videti j vidi se vsaka nit gorskih nogovio, katere skrivajo lepo krepke meče. Fotografija to plastike pripušča dvomiti, je-lioua posnemanje umetnosti, ali posnemanje narave. — Preidoč na misel, kdo je to za moj okus izredno delo ustvaril, menil sem brzo, da uij bil to kak Hibuičau , ker ta se je moral več dobiti šolskih knjig, če imate namero , prestavi javcem ali pisateljem dati samo nekaj prostih eksemplarov knjigo in nobene nagrade? Okolščino učiteljev na srednjih šolah nijso tako izvrstne, da bi ti opravljali prestave zastonj. Pa premislite, kako veliko šolskih kujig izido v nemškim jeziku. Skoraj vsak učitelj srednjih šol smatra to za bvojo dolžnost, da spiše kako knjigo. In zdaj, ko so prestavi kaka knjiga, storilo se bode- to večjidel iz nemškega, koliko Časa iu truda to potrebuje, in koma j je prestavil dovršena, v \ntsm trenutku izide nova knjiga, ki je tisuekrut boljša, kakor pa-stara. Gospoda moja, kaj lioČctc rajši, da je učitelj zastonj prestavljal, ali hočete učenca siliti, rabiti slabšo prestavo mej izvrstne originalne knjige? Pa kako malo knjig bode ministerstvo za rabljive spoznalo iu kako malo knjig se bo prodalo. Pogledito "VVolfov slovar, ki je vendar velikim krogom namenjeno delo, še zdaj ga leži okoli 30.000 cksemplarov neprodanega. In če se z besednjakom taka godi, vam tudi od teh knjig ue prorokujem druzega, kakor da bodo v ue ravno suhih kletih deželne hiše gnjile. In Če uže hočete stvar izvršiti, katero sto uanicniii, potem vam ne bo zadostilo 10.000 gld. ampak celo 100.000 gld. bode premalo. Gospoda moja! Vaša misel je blaga, to jaz pripoznam, ali saj bo ne da izvršiti. Malih narodov naloga je in ostane, da se velikim pridružijo, in tako tudi za nas Slovence. Nemški jezik je za naše mladenčo potreben, nikdar ga ne bodo mogli pogre&ati. To pa vendar no boste hoteli, da bi naše uiladenče tako odredili, da bi jim še pot na Koroško učiti, nego le britke martre tesati, ali lesene žlico rezati. Ce jo umetnik Tirolec, rekel sem, mora biti Ladinec, ker oni jo moral užc v otročjih letih pečati so z rezanjem lesa v mnogoterih podobah, iu nijsem so zmotil. — V neki krčmi blizu tamo, kjer je gosp. P. Greuter konja gospoda je/daril , kakor mušni svet trdi, bil je pri rudeči kaplici Tirnica razpravljati pogovor o Ladiueih (0000 duš štojočih prebivalcih v grudeoski dolini, katere vodica izteka s Mi/u VVuidbrucka v Eisack ter posredno v A<1 i », katerih jezik je uajbolj podoben jeziku naroda na spodnji Donavi — liumnnecvj iu o njeni umetni obrtuiji v rezanji lesa. Priznavajo, da oni po široccin svetu slovo s svojim delom, preidem na omenjeno rezano podobo, katero sem videl v I., popišem jo tako dobro kot sem znal, povem kakšen vtis je storila name , in ko neham stvaritelju umetnosti hvalo peti, reče mi gospod črnorujavkasto barve, kateremu so lasje po čelu viseli, in ki jo nad temnimi očali izpod čela gledal iu mi nasproti Bedel —, ali na Štajersko zaprli. Porabimo ta denar rajši za boljša šolska poslopja, za znanstvene zbirke, biblijoteke, in koristili bomo več nego da knjige fabriciramo. Za šole pa, ki smo jih v Slapu, Knježaku in na Dolenjskem napravili, so knjige potrebne. Zato nasvetujem da se pri prvi točki predloga finančnega odseka besede za srednje in mestne Izpilite, in v drugi točki mesto 10OO0 stavi 4000, ker to zadostuje. Dr. C os ta v obširnem govoru pobija Dcžtnanove trditve od točke do točke, naglasa med diugim, da nam ministerstvo samo ukazijo knjige narediti, prej nam slovenskih šol ne da. Ako pa Dežman pravi, da s slovenstvom sploh nij mogoče nič doseči, da je vse naše delo zastonj, odgovarjamo, da mi bo kot narod hočemo in moramo boriti, da, ako pademo, vsaj častno v boji pademo. Nemškega jezika ncče nihče odstraniti, nego gojiti ga hočemo kolikor nam potreba, a slovenskega, kot nam prvega, ne zanemarjati. — Vprašanje, ki jo zdaj tu v razgovoru v zbornici nij državopravno, nego vprašanje pravičnosti, za to on (Gosta) upa, da bodo tudi protivna (nemškutarska) stranka za predlog glasovala. Dr. Zamik: „Jaz vidim, da so stališče strank glede pravic slovenskega jezika v na šib šolah in uradih v tej zbornici od leta 18b'H, ko Bem jaz prvič v ta slavni zbor vstopil, čisto nič nij spremenilo. Imeli smo o teh vprašanjih uže (»stre debate, dokazali smo uže večkrat, kaj hočemo Slovenci v narodnem obziru in zakaj. Priznati moram, da je letos g. Dežman mirno govoril, a vendar se je protivil temu, kar uaš narod mora imeti, ako hoče napredovati. In zopet denes imamo enako debato. Da-si bom jaz še v tej sesiji priliko imel, deželni odbor grajati za neke naredbe in stvari, vendar izpovem, da v tej stvari jo deželni odbor pravo zadel, ko je nasvetoval način, po katerem moremo do slovenskih Šolskih knjig priti. Do tako pridemo iz tistega kolobarja, circulus vitiosus, v katerem so zmirom vrtimo, ko mi terjamo slovensko srednje Šole, a od nasprotne strani bo nam ugovarja, da so nemogoče, ker niti slovenskih šolskih knjig nemarno, — in kadar slovenske šolsko knjige terjamo, se nam odgovarja, da slovenskih Bol n?manio, torej prijatelj , izvirno delo jo moje — , kar ste videli, je posnemanje moje. Delo jo bilo v dunajski svetovni razstavi prodano na nekega ruskega polkovnika za 4000 gold., in prejel sem v priznanje umetno dovršenega dela zlato medalijo. — Iz daljega pogovora sem zvedel, da je on sedaj kot lesorezec neprekosljiv kraso umec v celi Nemčiji. — Umetnik , ponižni Človek, Ladinec, sin revnega kmeta, očeta loteiih otrok, kateri je tako rekoč v gozdu zrastel j prišel je kot deček k nekemu kipo-rezu v delo, pridno se učil in posrečilo se mu je s časom v Monakovo priti, ker je akademijo lepih umetnosti slušal, potem napravil si svoj atelier; Redaj biva zarad bolezni v spodnej inski dolini. — Mož je že-nijalcn, a k tej visočini umetnosti dospel nij nikada, če bi se ne bil učil neobhodno potrebnih znanosti, kakor anatomije, psihologije, telmike itd. — Humori stični ltibničanje in prebivalci okolico črnega Kranja, tu imate lep izgled v posnemanje, umetnika — Peter Nockerja. A. Z. nam knjig nij treba. — Ako se očita, da bodo za to stroški veliki, nij ta ugovor nič veljaven, ker kapital, ki ga uložimo za šolstvo, za poduk, nij izgubljen kapital, nego produktiven. — Ako se proti slovenskim šolam s tem govori, da se kaže na izkušnje, koliko so šole pojemale, ko bo slovenske bile, moram jaz reči, da baš nasprotno jo res. Nemške ljubljanske ši>lo pojemajo, kranjska gimnazija je pa tačas naraščala, ko jo nlo-vcn*ka bila. Ako se sklicujete na poročila ali „bcrichte" direktorja kranjsko gimnazije, no, saj vemo, kaki so ti „berichti". Direktor gimnazije v Kranji je nemški „Pemec", ki slovenskega ne zna. (Dežman vmes slovenski kliče: „o zna, zna !°), iu mu je neugodno, da bi bil slovenski jezik učni jezik. In sicer tudi vemo, kaka jo večina teh direktorjev, kakor birokratov sploh; pred vsako vlado se tresejo, in svoja poročila tako narede, kakor je vladi in ministerstvu ugodno, da se prikupijo. Ker je S tr etn ay ro v o zdanjo ministerstvo germanizatorno in proti slovenskim šolam, zato bo tudi le-ti „berichti" taki. Kadar bode zopet kak Ji-reček naučni minister, bodo pa tudi sporočila drugačna. In ker to ministerstvo ne bode vekomaj na krmilu, nego bode že prišlo tndi drugo nam Slovanom pravičneje, bodo tudi poročila o šolah in Sole drugačno. — Ako je g. Dežman spominjal hrvatskih šol kot slab izgled, moram mu reči, da o tem ne more dobro soditi, ker ima predsodek. Za to naj mu jaz povem, da na hrvatskih srenjih šolah ne moro nobeden kandidat redni učitelj biti, kdor nij na kaki cislej-tanski univerzi izpita naredil j da iz zagrebške hrvatske realke {vsako leto gre večje število učencev v najboljšo nemško tehniko v CUrich, in vendar z izvrstno pohvalo izhajajo, da si so se doma hrvatsko učili. „Grajal je dalje g. Dežman utrakvistič-no učenje. Jaz se nečem v to spuščati, ali je utrakvizem dober ali ne; tudi to me ne moti, kateri in koliko strokovnjakov je za ali proti utrakvizmu. Ali, gospoda moja, jaz vam hočem v tem samo en fakt u m povedati. Ko je Alzacija in Lotaringija bila od Francoske odtrgana in je postala praska „unmittelbares reichsland", precej so Prusi, ti najslavnejši pedagogi, po katerih se tako radi ravnajo drugi Nemci, uveli tam — utrakvizem. Pol se uči francosko, pol pa nemško. Hismark, gotovo genijalen mož, je tu videl, da mu utrakvizem ugaja. In tako tudi pri nas: naj bo po teoriji dober ali ne, našim slovenskim razmeram je primeren in potreben. ..Ako g. D. očita, da bode honorar za pisatelje slovenskih knjig tako majhen, da se dobrih učiteljev-spisatcljev ne bo dobilo, morem jaz reči, da uaSi slovenski učitelji na srednjih šolali imajo še toliko slovenskega p atr i j o ti z m a, da no bodo najprvo na honorar gledali. Jaz mnogo profesorjev poznam, ki so zmožni in voljni spisati to ali ono šolsko knjigo, ako se jim stroški dobro povrnejo; tega pa nij mogoče od njih zahtevati, da hi poleg dela in truda imeli še materijalne izgube. Ako se preudarja temeljitost šolskih knjig, rečem jaz, da šolske knjigo nijso nikakor literarni zakladi, nihče jih no šteje v literaturo ; šolsko knjige morajo le pripravne biti za svoj nameu, učno sredstvo drugega nič. „Kar se tiče očitanja, da smo premaj ben narod, da bi mogli kaj doseči, posebno da Nemcev ne moremo doseči, da torej živeti ne moremo, na to smo odgovarjali uže mnogokrat. Mi vemo, da mi Slovenci Nemcev ne bomo dosegli. Nemci so bogatini, kapitalisti v literaturi in znanosti. Nemci, Francozi. Angleži, Italijani in v novejšem času tudi Rusi — to so med narodi isto, kar Kotbsohildi med trgovci. Ali zato ni j treba, da bi manjši narodi zavoljo teh velicih poginiti morati. Kakor noben kajžar ne misli, da mora zavoljo tega konec vzeti, ker nema toliko, kakor veliki kmet, temuč se po svoje uravna, da izhaja, tako si tudi mali narodi po svoje uravnavajo, a se ne u da je jo, ne i zda jej o Rvojega jezika, temuč ga z ljubeznijo goje. Nemška kultura se bo uže sama tudi med nas, kakor povsod širila, kolikor in kc"r se po naravni sili vrfaka kultura siliti nora. Za to nij treba, da se nam v šole sama nemščina lo sili na stroške našega domaČega jezika. „Pred petdesetimi leti hi se bil skoro vRak naš rojak smijal onemu, ki bi mu bil pravil, da bode slovenščina denes parlamentarni jezik, kakor je tu v zbornici denes. Kakor smo tu napredovali več, nego so pred f)0 leti za mogočo smatrali, tako bomo še bolj v prihodnje. Skoda pa jo res iu žalostiti nas Slovence mora, da je v naši deželi še vedno stranka, ki je povsod proti našemu jeziku in mu nikjer no da sredstev, da bi so izobrazil. Naši sosedje Hrvatje so v tem srečnejši. Pri njih je bil hud boj v državop.-avnih vprašanjih, a v narodnih so vso stranko edine, najhujši magja-roni so bili branitelji in pospeševatelji narodnega hrvatskega jezika v šolah in uradih. „Iu tako jo tudi moja največja želja, gospoda, da bi pri nas enkrat narodno vprašanje nehalo, da bi si mi mogli tu pač v drŽavopravnih, liberalnih ali nelibcraluih, konservativnih iu svobodnostaih vprašanjih navskriž biti, — a da bi bili edini v prašanjih, ki se tičejo eksistenco našega naroda, ki gredo za njegovo narodno življenje: da bi mi vsi tu ponosno rekli: mi smo Slovenci in hočemo biti. (Živahni „dobrou-klici v zbornici in na galeriji.) (Konec prihodnjič.) Štajerski deželni zbor. [Izv. tlop.] (15. seja 7. januarja.) Predsednik bere pismo ministra za pravosodje, v katerem vpraša deželni zbor, ali hi trebalo dveh okrajnih sodnij v Mariboru. Pismo se izroča odboru za občinske zadeve, kateri ima o njem ko najhitreje poročati. Seidl utemeljuje svoj predlog, da se opravilni red za deželni zbor spromeni, zlasti v tem smislu, da no bode kakor doslej zabranjeno, vladnemu zastopniku odgovoriti, kadar on odgovarja na interpelacije. Zschok predlaga, da se deželni red in volilni red za volitve deželnih poslaucov pronaredi z ozirom na postavo o direktnih volitvah v državni zbor. Oba prodloga so izročita odboru za občinske zadeve. Deželni odbor predlaga, da Be posilna delavnica izroči državi. O tem predlogu ima poročati finančni odbor. Občim 8V. Lorenc v Puščavi dovoli deželni-zbor, da se smo ločiti v dve občini: trg sv. Lorenc in okolico. Obširna debata se prične o predlogu imam'nega odbora, da uaj država prevzame višjo tehnično šolo v Grade i. Dozdaj plača dežela vho stroške za to šolo, kateri znašajo do 100.000 gl. na leto. Tehnična šola pa je višja, ki ne služi samo štajerski deželi, ampak vsem deželam na jugu in jugovzhodu. Samo tretjina učencev je iz Štajerskega doma, dve tretjini pa ste iz ogrsko-hrvatskih dežel, iz Dalmatinskega, Kranjskega, Koroškega, Nižje-AvstriJBkcga itd. Tehnično šolo v Dvovu, Brnu, Dnnaji vzdržuje država, samo za pražko mora češko kraljestvo, za graško pa štajerska dežela vse stroške plačati. Tudi češki deželni odbor se je uže obruil do vlade, da bi ona prevzela tehniko v Pragi. Zarad graške t-hniko je deželni zbor ule lani sklenil, z vlado v dogovor stopiti. Vlada jo res pripravna, tehniko na državne stroške prevzeti, a ona zahteva, da plača štajerska dežela 000.000 gl. za zidanje novega poslopja za t J šolo; sicer vlada na uobeden način tehnike ne prevzame. Vslcd tega svitu je iiuančni odbor, da deželui zbor te pogoje sprejme, da si so trdi in ucopravičeui; vendar si dežela odriuc teško breme in je, če tudi 000.000 gl. plača, še veduo na boljem, kakor zdaj, ko stroški užo na leto do 100 000 gl. znašajo in še /min m naraščajo. Proti predlogu finančnega odbora govori lieehbau^r in predloži, da naj deželni zbor izreče, da p<>g«'ji, katero stavlja vlada, bo krivični in da vslcd tega deželni »bor upa, da vlada in državui zbor ne bodo obstali na teh pogojih, ampak tehniko prevzeli ali brez plače ali saj proti manjšemu donesku. Tudi dr. D o m i n k u š graja vlado zarad njenih terjatev. Kakor vseučilišča bi morala država tudi višjo tehnične šole vzdrževati. Vlada jo to dolžnost užc sama priznala, vendar zahteva zdaj 000.000 gl. od dežele za zidanje novega poslopja. Dežela je z davki uže tako preobložena, da več ne moremo plačati. Kmctsko iu irestno prebivalstvo enako trpi; tedaj moramo kot poslanci si dobro premisliti, preduo privolimo vladi tako veliko svoto. Kapital bodo treba v obrokih vračati in to bo deželo na leta mučilo. Zato nasvetujem sledečo resolucijo: „Štajerski deželni zbor izreče svoje gotovo pričakovanje, da bode vlada opustila svojo terjatev glede doneska za zidanje novo tehnike, ker je dežela uže dosti let nosila neprimerne stroške za tehnično višjo š do v Gradci, katera šola pa služi celemu južnemu in južno-vzhodnemu delu monarhije; dalje ker se stroški za ljudske šolo od leta do leta množe, in končno ker nobena dožola nema dolžnosti, da bi do našala za zidanje poslopij, katera služijo državnim namenom." Oglasilo so je še več govornikov. Pri glasovanji so bili sprejeti predlogi linaučnega odbora z dostavkom llcchbauerja. Tedaj jo od 1. januarja t. 1. tehnika državna lastnina. Dožcla bo morala v obrokih GOO.OOD gold. plačati; a pomisliti je, da bi morala dežela zidati novo poslopje na svojo stroške, ko bi vlada tehnike ne prevzela, kar bi deželo lehko bilo stalo blizu 1 milijona g pa je bilo ubitih, ker so bila sumljiva. Dr. Dipp poroča o deželnih živinozdrav-nikih, katerih se je 10 nastavilo po celi deželi. Pokazalo se je, da so živiuozdravniki na veliko korist dežele. Deželni zbor izreče željo, da bi tudi vlada postavila svoje živino zdravnike tam, kjer se kaže potreba. Občini Gornji grad privoli deželni zbor, da se smo ločiti v dvo občini : trg Gorujigrad in okolico z imeuom „občina Bočna-, Dr. Iloilsberg poroča o prenieuibi nekaterih toček reda za posle. Po dolgi debati sklcuc dc/.clni zbor po večini glasov, da se „likof" ne smo dati uiti vzeti pred 1. novembrom. Ako kak hlapec ali dekla ,,likof"' pred tem časom vzame, ima so kaznovati z zaporom od 1 do .'1 dni, gospodar pa z de-uarno globo 5 do 2f> gold. Dr. Srnec je proti temu predlogu govoiil, ker so mu zdi krivično, da bi so tako zelo omejila pravica, sklepati pogodbe. V Ljubnem na gornjem StajciTkem se napravi višja realka, katero vzdržujota država i u dežela. Politični razgled. rVotriftiU«' «1 «*>.<* I<» V Ljubljani 10. januarja. Na CcJf/Ccm so notranji boj pred volitvami veduo bolj razvija. „Politika" in „Pokrok" hujskata na mladočehe. „Narodni Listv" pa na čelu svoje številke od četrtka prinašajo izjavo zaupnih mož okrajov rudni-ckega, libohovskega, menickega, lunskcga, slanskega, velvarskega in novostrašce\ega, da bodo volili le dr. S 1 a d k o v s k e g a, vodjo mladoČehov, da so je kandidat, katorega Hiegcr sili, Janda, sam odpovedal. Janda je prvi podpisan. Zraven tega možje tudi druge rojake poživljajo, naj ne puste, da se enostransko izrivajo delavni zaslužni boritelji za svobodo in pravo, in protestujejo, da hi življi n c s v o b o d o m i s e 1 u i tako zvani p r i v r ž en c i t u j e pravne stranke potiskali so na mesta narodnih bo-ri tclj ev." Jfkittistš'i sede večji del po deželnih zborih v Pragi, v Brnu, Gradci. Od tod, sodi „Pr.u, politični tibota na Dunaji. V mm j<> «1 r>.i»v«*. Po novi brambovski postavi imajo »*ti*šci študentje samo 3 mesece aktivno, 10 let pa kot reservisti služiti. fVaneoi/ifi „Corrcspoudeuee" pripoveduje, da je imel zadnje dni nemški po-slaucc Aruim s IVaucoskim poslauceni za zunanje zadeve razgovor, v katerem mu je dejal, da okrožnica na škofe niti v obliki uiti v obsegu nij zadovoljila pruske vlado. Tudi nij res, da bi bilo novino z onim cir-kularom zadovoljno. Le klerikalno nadahueni listi, kakor „Assoroblćo", „Presso", so z njim zadovoljni, med tem, ko pravim organom klerikalne Stranke nij všeč, da se „škofom pravico kratijo" ; liberalni listi pa zaui čujejo strahopczljivost naučucga ministra. — Klerikalna politika francosko vlade nobenemu francoskemu sosedu nij po volji. Zastopuik švicarske zavozue vlade jo vzadnjič terjal, uaj se takoimenovaui škof Mermillod kaznuje, ker ne neha nekaterih švicarskih duhovnikov preklinjati. ScM'»'4tti4>v*i zmaga jo tolik'> kakor gotova. Uporniki dobrovoljcev v Saragopi in Valjadolidu, ki so se za kortesc začeli tepsti, so bili kmalu potlačeni. Tudi Kaste-larjev protest, ki značrju eksdiktatorja tako čast dela, in ki nasprotje med njim in njegovim naslednikom najboljše kaže, stvari v njihovem teku ne bo opoviral, ker se je armada za prevrat izrekla. Daljno razvijanje bo odvisno od ugodnosti vojske proti Kar-listom. V stthnniji so Miriditi prijeli za orožje ter so pregnali t irskega tlačitelja iz svoje zemlje. Kapitan Cola je upornikom na čelu, in obseda cesto iz Priznena v Skutari, v katerem jo G kompanij turških vojakov. Dopisi. Iz Stolne 9. jan. [tzv. dop.J V četrtek 8. t. m. bili so zopet Notraujci na volilucm boji. Pokazali so tudi sedaj, da No-tranjska nema tal za klerikalna podvzetja. Zbrali so se ta dau najodl ičnejši rodoljubi iz Postojnskega in Planinskega okraja ter izvolili so si za poslanca gosp. Ad. Obreza iz Cerkuice, katori jih bodo na podlagi narodno-liberal nega programa v deželnem zboru gotovo zastopal. Saj je on edino le od naroduo-lihcralnjh mož voljen. Za predsednika volilne komisijo izbran je bil enoglasno vrli gosp. Franc Hren iz Begunj , kateri je to čaHt v očigled svojih zaslug za domaČo stvar gotovo tudi zaslužil. Klerikalci, kateri so so ta dau v mnogem številu sešli , bili so pod komaudo dr. Coste nasprotni boj. Čudno se nam pozdeva, da se dr. Gosta šj upa na Notranjsko priti, šc zdaj, ko jo ou pri nas užc zdavnaj postal „persona ingrata". Opravil se ve da ulj nič in „očkau ga bodo potara , ko jim bodo izid volitve naznanil, gotovo pokarali, rekoč: „Sinčck, vso mi boš zapravil," Čestitim volilcem postojnskega in planinskega okraja. Vsem gospodom volilcem, kateri so pri volitvi duo 8. t. m. v Postojni mene za deželnega poslanca izvolili, ter v me svoje zaupanje stavili, izrekam tu svojo najtoplejšo zahvalo. Zagotavljam jim pa tudi, da se bodem po BVOJej moči krepko potezal za pravo omiko ljudstva, in za povzdigo njegovega finaucijeluega iu matciijclnega stanja, na nar.olno liberalni podlagi. Cerknica dne i>. januarja 1874. Adolf Obreza. Domače stvari. — (Kranjski deželni zbor) je imel včeraj najživahnejSo debato. Slo je za vprašanje ljubljanske, realko. Govorili so : Thurn, Dežman, Cista, lUcivveis, Kazlag, Zavinšek, Langcr, Muruik, Horak. Poročilo prihodnjič. — (Upravni odbor „narodne tiskarne) bode 20. t. m. imel sojo. — (Vrauska narodna šitalnica) napravi 18. januarja t. 1. besedo in tombolo. Vsi čestiti udje so uljudno povabljeni. — (Iz Gorice) se nam piše 8. jan.: Denes zjutraj so našli mimogredoči vozniki na gergarski cesti pod Sveto goro truplo nesrečnega , s kamenjem ubitega mladeniča. Obraz mu je bil tiko strašuo razmesarjen in Srepinja na glavi popolnem razbita, da ga uij bilo poznati; jedva po obleki so spoznali njegovi zunuci sina najpremožnejega posestnika v Gergarji. Sumi se, da jo tega strašnega umora kriva — ljubosumnost. — (Knafflova hiša na D u naj i) je dandsnes vredna 240.000 gld. in daje na leto 22.000 gld. dohodkov. — (Il T om iš vara) na Ogerskem no nam piše 7. t. m.: Povedali Hte pred krat kim, da jc iz Arada ušel /.nani ponarejevalec bankovcev Kranjce, J oh. I'relesnik. I« tukajšnjih listov pa izvedam, da ho h I're lešnikom ušli tudi trija roparji: Lud. Koc zis, Jan. Stftl in Vasi! Zagorski, ki so bili ž njim skupaj zapiti. Vsi atirjo skupaj bo bili obsojeni na 110 let teške jefo. Kdor ubežnike ugrabi, prejme primerno talijo zanjo. Razne vesti. * (f Dr. Mirko Bcdeković,) doktor prava in odvetnik v Zagrebu jc umrl vtmek nagle smrti, šo le .'11 let star. Domovina ža-Ijujo za tem uumiru in rodoljubnim svojim sinom. * (Čudni učitelji) in šolski prijatelji so v Znajmu na Moravnliem. Ti so vložili prošnjo na državni zbor, da naj se vso postav oilajalstvo o šolstvu deželnim zborom odvzame iu državnemu zboru izroči. Ti ljudje ne cenijo vrednosti avtonomije kar nič. Trznit i><»roi'llii. Iz Dunaja .'5. jan. Iz početka so se kupci z blagom zelo držali, pozneje pa Bo morali popustiti. Pšenico soje malo prodalo, kupci so le nizko cono dovoljevali. Prodalo se je pšenice 15.000 vaganov, cena je za 5 do 10 kr. padla. Ituuaška pšenica jo bila po 7 gold. 00 kr. do 8 gold. Najlepša celo po 8 gold. ."t") kr. Kcž jo ostala pri starih cenah. Kaske se je prodalo okolo 2.000 vaganov po .'i gold. 45 kr., druga pa je bila celo dražja. Ječmena so pivovarji malo kupovali, tudi za eksport se ga je prav pičlo jemalo; ceno so mu za 5 kraje, padle. Prodalo se ga jo 12.000 vaganov po 4 gold. 70 kr. do 6 gold. 20 kr. Koruza nij imela skoraj nič kupcev; bila je po 4 gold. 80 kr. Oves so prodajalci za višjo ceno ponujali, pa so ga komaj po starih cenah nekaj prodali. Tudi moka je imela malo kupcev. Iz liudapcštc 8. jan. Žita sejo malo več pripeljalo na trg, kakor zadnje tedne sploh, a kupcev uij bilo veliko. Zato so prodajalci, ako so hoteli kaj izpečati, morali privoliti nizko cene. Prodalo se je pšenice komaj 120.000 centov, lepa dražje, kakor oni tedon, slaba pa je so za 5 kr. padla, lic/, jo imela še precej dober semenj in se je je še dosti prodalo. Bila jo po f> — H kr. dražja, kakor oni teden, in so je kakih 8000 vaganov prodali. Koruze sc je prodalo okolo I2.0(X) vaganov, lopa se jc za 3—5 kr. podražila. Ječmena se jo prav malo Ispe-čalo, lep je obdržal staro ceno, slab pa je za 5 kr. popustil. Oves je imel dober trg Iz početka tedna so jo po stari ceni proda jal, proti koncu pa jo celo za .'5—f> kr. po dražil se. Fižol jo bil po 4 gl. \ 2 gold. 60 kr. in i gold. 50 kr.— Kovnloscioro-Choeolatčo v prahu in v ploMlosh RS 19 tSS 1 gold. 50 SJTM 94 tSS 9gold. 50 Ur., 4H tan 4 gold, 60 kr., v prahu M 190 ta-10 ■■<>ld., SS 988 tSS iJO gold., — M .r>7u- uitji. H»UflHlji*iil Tal. Mulu, v * -ri.il«-1 bral j o t) b e r ■ u ■ D e y r, v lim-liriiliu Diochtl ik Frank, v CeloV« P. Hirn- bacher, v Loaftl L u dvig Mtlller, v Murinom F. Kolotttik & M. Morič, v MerOttSi J. B S točk hau so n, kakor v vseh luoHtib pri dobrih b karjih in špecerijskih trgovcih; tiali raspoitija dunajska hiša na vhu kraju po poStnib naksi/.niiuib a)l povzetjih. Dunajska borza 10. januarja. (Izvirno telcgratičim poročilo.) F.notni dri. dolg v bankovcih . o'.l gld. 60 Enotni dri. dolg v srebra . f4 „ 60 1880 dri. posojilo.....106 „ 20 Akcije narodno banko , . 1025 „ — Kreditne akcijo ... 988 „ 7f> London........n:i , 80 Napol.......... » „ 9 t', k. cekini.......— „ — Srebro.........10« „ 'Jfi kr. I.i-tiiici% uprai iii-i*«•. J. A. v Colovci dovoljeno. I.. j a n u a r j a : ASvroi*ai PosSC Antouia i/ Trsta. Pri i:i«-lniiiu : i'iiiekl l| IVato. — ltilrgl Iz (•elja — Kaučie iz Trsta — Kottnig iz Vcrhniko. Fanti vi Dunaja. Pri vi 4* I i«-it > S>hink iz Zugorja. — llubor, BrttttO tlalm iz Dunaja. 1'ri /umori-u : Kal ari na PalasiĆ iz IJ oko. Deželno gledališče V Ljubljani. V potuhijok I-J. januarja ISTI. Prvikrat: Ti si angelj! Veseloigra v II dejanjih, spisal .1. Koncu, poslovenil J. G SO sij. Poten: l*ri m4*iii bodi! Komična ipOVolgrS v l dejanji, poslovenil .1. A 1 u j n v u i', godba Ai ('onradi-jova. Razpis učiteljske slu7.be na cnorazredni ljudski Koli v '#<«ioi;iii liii/.u Brežic s 400 gold. letno plače, (50 gold. osobne priklade in prostim stanovanjem. (S 1. majuikom t. 1. bo znašala plača fifiO gold.) Slovenskega In uemikega jezika zmožni prosilci naj vložijo svoje praviluo obloieae molbe do .V/, t. tu. pri kraj nem šolskem SVeta v '#.—1) XKKKK*KXKKKKKK*KKKKKXXK)CKKKKKKX: C. k. izključljivo privilegirana cinkova streha. ~^me ITdano podpisani si čoHtita vsom stavbnim mojstrom, gospodom, ceikvoniin predstojnikom itd. naznanjati, ila napravlja na celo nov nn«fn 4>liiko««> Ntrvlic brez iihJ-■■ttinjMCKH ..loliinju'- in da jo dobil u;i t.i sistem 96, novembra p. I. i/.kljnčljvi privilegij. Po toni mojom sinteuni jo bilo žo v teku (i lot voc predmetov v tukajšnji smodnišniei in tudi privatnih hiiah pokritih. To novo aprobirano krivslo dril tako dobro, da dotlSnl predmeti »lo denes nijso potrebovali iinliein'g.'i popravljanja, med toni ko se moro kritjem pO dragih sistemih n.isprotno > zvonikov sem po tem sistemu pokril. Priporočam se p. n. obfinslvn tudi za vsa slavluia, galanterijska in kleparska dola, ko tudi za kuhinjsko »rotijo, angleška stranišča itd. Vso drugo,^ kar no bi utegnilo biti v zalogi. ■C hitro iu najbolje napravi, ako so reč razloži ali risanja dopošljojo. Na blagovoljna povpraševanja pove vso natančneje (4—1) Alois Stadler, kleparski majstor in posestnik e. k. privilegija v 1% n m n il. ii nai 14 i'iiii jm1<«>iii. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx: pri „Mački", iHt ijhicneiH tviju štev* 'li>:> ris-o-i-is srrforafutri, priporoča novo sortirano zalogo svilenih in volnenih erepitinov. *4|><>ii. volnenih in svilenih |ir«'*ni (Iran/.); r<'|»M. tuvquola« ailiiN. tattetOM in ■i«»I>I<>mh«'. Bviloni >..-iiiio< iu va drevesne volne, črna in pisana ii4»l»l«>ss«>. la H, atlas, moire i' in za ponm o sidv nje. pertcuili iu perkajlastih maKoi . kiiiiiIi vsake vrsto, črne iu pisane VFVCe, i-olM-ii za roblje njo iu za nuknje, perkujlasli iu prtcui zaokerll« IVlla« SUkanee( razen tega velika zaloga l<'|h»£i<'ii<'t;.-t i ii |i«'iMarMl4«ilK'a l»!a<>;«. Najcenejši i o solidneja postrežba se zagotavlja. Naročila na druge krajo ko izvršujejo po pošti, in reči, ki nijso v zalogi, se dobrovoljno preskrbe. (.r)—1) izdatelj iu za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina iu ti>k „Narodne tiskarne".