8. številka. Ljubljana, nedeljo 11. januarja. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD, Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dnevu po praznikih, ter velja po pošti prejemati, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold, za pol leta 8 gold. za č'etrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo EttO 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr , za en mcBce I go!d. 10 kr. Za pošiljanju na dom bo računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ijudskdi šolah in za dijake velja znižana cena iu sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 ghl. - Za oznanila se plačajo od e tiri-stopuu petit-vrste 6 kr., čo so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. Sa so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat, so plača stempelj za 30 kr. Dopisi naj bo izvole frankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na cel.vški coati v Tavčarjevi hiši „Hotel K v ropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarje vi hiši. Iz deželnih zborov. Kranjski deželni zbor. (VIII. seja 9, jan.) Dr. Bleivveis kot poročevalce fiuančnega odseka stavi Bledeči predlog : 1. Deželnemu odboru se uar< ča osnova deželne zaloge šolskih knjig za izdavanje slovenskih učnih in vadnih knjig za srednje, mestuc iu strokovne šole. 2. Za to zalogo so deželnemu odboru dovoljuje svota 10.000 gld. a. v. iz deželnega zaklada kot brezobrestna založba na razpolaganje. 3. O vspehu te šolsko zaloge se ima deželnemu zboru vsako leto v poročilu delovanja deželnega odbora poročati iu o gospodarstvu s to zalogo natančen račuu dati. 4. Dohodki \e zaloge iz prodaje založenih knjig se smejo kot založba za izdavanje drugih učnih iu vadnih kujig v smislu predloga 1. porabiti, vendar vedno le tako, da so iz deželnega zaklada za to zalogo nikdar čez 10.000 gld. a. v. zahtevati uo sme. 5. Nagrade pisateljem iz te založbe se smejo lo izjemno in edino le za taka dola dovoliti, ki so namenjena za strokovne Sole, pisateljem pa se smejo nekateri brezplačni eksemplari njihovih del darovati. — Ako so stroški natisa kakega pisateljskega dela po prodaji odtisov popolnem poravnani, tedaj se imajo vsi ostali odtisi pisatelju brezpogojno v last prepustiti. 6. Rokopisi so morajo pred sprejemom v to zalogo v pregled dati veščim strokovnjakom ter se ima onim rokopisom prednost Iz Insbruka. [Izv, dop.] V Insbruku je razstavljeno v prvi umetniški zalogi plastično delo, plošča ir, hruško-vega lesa kakšuih 10 paloev dolga, 8 palcev visoka, iu predstavlja svatbo v tirolskih planinah. Pri mizi, za katero so dolgaste klopi na levo vrat ne prevelike čedne lesene sobe, zbrano je mah) društvo pri posodi vinca, katera radostuo gleda, kako ženin, brez klobuka, junak z modroveselim pogledom vrti nevesto lepe postave. Ljubezuipolua mlada ženska , vueta za ples, so srčno smehlja iu no more skrivati lepih, lepo uredjenih bli-Sčečih zob. Na desno vrat , družbi nasproti sedita pri majheni mizici dva igralca na citre, pokrita z visocimi tirolskimi klobuki z naprej obrnenimi peresi divjega petelina, ter strune ubirata. Oni pri steni gleda zadovoljno smehljaje nožice plesalcev, katere neprisiljeno proBto se vzdigajo, drugi, starši tovariš njemu dajati, za katere c. k. ministerstvo uka pisateljem remuneracije dovoli, ali katero c. k. deželni šolski svčt posebno priporoča. Proti predlogu govori Dež man. Ou pravi, da je popolno pravično, da dež. zbor, ki je napravil dosti raznovrstuih kmetijskih šol , skrbi tudi za potrebne knjige na teh šolah, in da ta predlog podpira tudi on. Ne tako pa onega, ki pravi , da bi se skrbelo tudi za knjige na srednjih in meščanskih šolali. Misli se od ene strani : lo učno knjige uupravimo, potem se bode sloveuski jezik ua srednjih šolah uže uvedel; poskusilo so je užu, a ta poskušnja se je slabo obu; sla, iu ministerstvo zauk iu bogočastjo je z ukazom *°/B 1873, slovensko podučevanje zopet odpravilo. Gimnazija v Kranji, kat-ra je bila čisto slovenska, morala seje reorganizovati, ker poduk v slovenskem jeziku uij bil vspešen in se je bilo bati, da postane gimnazija prazna. Pa da bi so nam tudi posrečilo, po fabrikaciji šolskih knjig dobiti učna sredstva, gospoda moja, ali mislite, da bodo kateri učni minister v Avstriji se vdal v to , da bi izlival iz naših šol nemški jezik, ki roprezentujo državno idejo, in vpeljal slovenskega ? Nikdar ne! Sklicavatc se tudi radi na Hrvatsko, ali gospoda moja, šole na Hrvatskem so jako slabe, in profesorji na graški univerzitati so se užc posvetovali, ali bi se še pripuščali za slušatelje učenci, ki so na hrvatski gimnaziji maturo napravili. V kak strašen stan bi spravili mi slovenske dijake, ko bi slovenski jezik kot učni v šole upeljan bil. Pomislite, kako malo imamo učnih sredstev. Mladenču, ki so hoČo izobraževati, bi do izobraženja kar naravnost pot zaprli. Pa kako hočete nasproti z vpognenim hrbtom je popolno za-mišljeu v glase harmonije, trudljiv svojo nalogo dobro rešiti. V levem kotu giblje se marljivo priletna mamica pri ogujišči , od katerega plamen — bogu dopadljivo kvišku gori — pripravljajo okrepljivo hrauo. Na desno ognjišča po tleh je vse potrebno kuhinjsko orodje, eno steno kinča sveta podoba, drugo rožički prebivalke najbolj > iiocih vršiu velečastnih planin — drzovite skoke srne. Ta scena iz planinskega življenja v Ti-rolab je tako naravno narejena, da ogledo-valcu, Čcmbolj jo opažajo, tem bolj dopada; nehote ga prešiuo goreča želja sam biti ud nifi slabega želeče odkritosrčne vesele družbe. — Na majhenem prostoru je z veliko ua-taučuostjo najmanjša višina iu nižava videti j vidi se vsaka nit gorskih nogovio, katere skrivajo lepo krepke meče. Fotografija to plastike pripušča dvomiti, je-lioua posnemanje umetnosti, ali posnemanje narave. — Preidoč na misel, kdo je to za moj okus izredno delo ustvaril, menil sem brzo, da uij bil to kak Hibuičau , ker ta se je moral več dobiti šolskih knjig, če imate namero , prestavi javcem ali pisateljem dati samo nekaj prostih eksemplarov knjigo in nobene nagrade? Okolščino učiteljev na srednjih šolah nijso tako izvrstne, da bi ti opravljali prestave zastonj. Pa premislite, kako veliko šolskih kujig izido v nemškim jeziku. Skoraj vsak učitelj srednjih šol smatra to za bvojo dolžnost, da spiše kako knjigo. In zdaj, ko so prestavi kaka knjiga, storilo se bode- to večjidel iz nemškega, koliko Časa iu truda to potrebuje, in koma j je prestavil dovršena, v \ntsm trenutku izide nova knjiga, ki je tisuekrut boljša, kakor pa-stara. Gospoda moja, kaj lioČctc rajši, da je učitelj zastonj prestavljal, ali hočete učenca siliti, rabiti slabšo prestavo mej izvrstne originalne knjige? Pa kako malo knjig bode ministerstvo za rabljive spoznalo iu kako malo knjig se bo prodalo. Pogledito "VVolfov slovar, ki je vendar velikim krogom namenjeno delo, še zdaj ga leži okoli 30.000 cksemplarov neprodanega. In če se z besednjakom taka godi, vam tudi od teh knjig ue prorokujem druzega, kakor da bodo v ue ravno suhih kletih deželne hiše gnjile. In Če uže hočete stvar izvršiti, katero sto uanicniii, potem vam ne bo zadostilo 10.000 gld. ampak celo 100.000 gld. bode premalo. Gospoda moja! Vaša misel je blaga, to jaz pripoznam, ali saj bo ne da izvršiti. Malih narodov naloga je in ostane, da se velikim pridružijo, in tako tudi za nas Slovence. Nemški jezik je za naše mladenčo potreben, nikdar ga ne bodo mogli pogre&ati. To pa vendar no boste hoteli, da bi naše uiladenče tako odredili, da bi jim še pot na Koroško učiti, nego le britke martre tesati, ali lesene žlico rezati. Ce jo umetnik Tirolec, rekel sem, mora biti Ladinec, ker oni jo moral užc v otročjih letih pečati so z rezanjem lesa v mnogoterih podobah, iu nijsem so zmotil. — V neki krčmi blizu tamo, kjer je gosp. P. Greuter konja gospoda je/daril , kakor mušni svet trdi, bil je pri rudeči kaplici Tirnica razpravljati pogovor o Ladiueih (0000 duš štojočih prebivalcih v grudeoski dolini, katere vodica izteka s Mi/u VVuidbrucka v Eisack ter posredno v A<1 i », katerih jezik je uajbolj podoben jeziku naroda na spodnji Donavi — liumnnecvj iu o njeni umetni obrtuiji v rezanji lesa. Priznavajo, da oni po široccin svetu slovo s svojim delom, preidem na omenjeno rezano podobo, katero sem videl v I., popišem jo tako dobro kot sem znal, povem kakšen vtis je storila name , in ko neham stvaritelju umetnosti hvalo peti, reče mi gospod črnorujavkasto barve, kateremu so lasje po čelu viseli, in ki jo nad temnimi očali izpod čela gledal iu mi nasproti Bedel —, ali na Štajersko zaprli. Porabimo ta denar rajši za boljša šolska poslopja, za znanstvene zbirke, biblijoteke, in koristili bomo več nego da knjige fabriciramo. Za šole pa, ki smo jih v Slapu, Knježaku in na Dolenjskem napravili, so knjige potrebne. Zato nasvetujem da se pri prvi točki predloga finančnega odseka besede za srednje in mestne Izpilite, in v drugi točki mesto 10OO0 stavi 4000, ker to zadostuje. Dr. C os ta v obširnem govoru pobija Dcžtnanove trditve od točke do točke, naglasa med diugim, da nam ministerstvo samo ukazijo knjige narediti, prej nam slovenskih šol ne da. Ako pa Dežman pravi, da s slovenstvom sploh nij mogoče nič doseči, da je vse naše delo zastonj, odgovarjamo, da mi bo kot narod hočemo in moramo boriti, da, ako pademo, vsaj častno v boji pademo. Nemškega jezika ncče nihče odstraniti, nego gojiti ga hočemo kolikor nam potreba, a slovenskega, kot nam prvega, ne zanemarjati. — Vprašanje, ki jo zdaj tu v razgovoru v zbornici nij državopravno, nego vprašanje pravičnosti, za to on (Gosta) upa, da bodo tudi protivna (nemškutarska) stranka za predlog glasovala. Dr. Zamik: „Jaz vidim, da so stališče strank glede pravic slovenskega jezika v na šib šolah in uradih v tej zbornici od leta 18b'H, ko Bem jaz prvič v ta slavni zbor vstopil, čisto nič nij spremenilo. Imeli smo o teh vprašanjih uže (»stre debate, dokazali smo uže večkrat, kaj hočemo Slovenci v narodnem obziru in zakaj. Priznati moram, da je letos g. Dežman mirno govoril, a vendar se je protivil temu, kar uaš narod mora imeti, ako hoče napredovati. In zopet denes imamo enako debato. Da-si bom jaz še v tej sesiji priliko imel, deželni odbor grajati za neke naredbe in stvari, vendar izpovem, da v tej stvari jo deželni odbor pravo zadel, ko je nasvetoval način, po katerem moremo do slovenskih Šolskih knjig priti. Do tako pridemo iz tistega kolobarja, circulus vitiosus, v katerem so zmirom vrtimo, ko mi terjamo slovensko srednje Šole, a od nasprotne strani bo nam ugovarja, da so nemogoče, ker niti slovenskih šolskih knjig nemarno, — in kadar slovenske šolsko knjige terjamo, se nam odgovarja, da slovenskih Bol n?manio, torej prijatelj , izvirno delo jo moje — , kar ste videli, je posnemanje moje. Delo jo bilo v dunajski svetovni razstavi prodano na nekega ruskega polkovnika za 4000 gold., in prejel sem v priznanje umetno dovršenega dela zlato medalijo. — Iz daljega pogovora sem zvedel, da je on sedaj kot lesorezec neprekosljiv kraso umec v celi Nemčiji. — Umetnik , ponižni Človek, Ladinec, sin revnega kmeta, očeta loteiih otrok, kateri je tako rekoč v gozdu zrastel j prišel je kot deček k nekemu kipo-rezu v delo, pridno se učil in posrečilo se mu je s časom v Monakovo priti, ker je akademijo lepih umetnosti slušal, potem napravil si svoj atelier; Redaj biva zarad bolezni v spodnej inski dolini. — Mož je že-nijalcn, a k tej visočini umetnosti dospel nij nikada, če bi se ne bil učil neobhodno potrebnih znanosti, kakor anatomije, psihologije, telmike itd. — Humori stični ltibničanje in prebivalci okolico črnega Kranja, tu imate lep izgled v posnemanje, umetnika — Peter Nockerja. A. Z. nam knjig nij treba. — Ako se očita, da bodo za to stroški veliki, nij ta ugovor nič veljaven, ker kapital, ki ga uložimo za šolstvo, za poduk, nij izgubljen kapital, nego produktiven. — Ako se proti slovenskim šolam s tem govori, da se kaže na izkušnje, koliko so šole pojemale, ko bo slovenske bile, moram jaz reči, da baš nasprotno jo res. Nemške ljubljanske ši>lo pojemajo, kranjska gimnazija je pa tačas naraščala, ko jo nlo-vcn*ka bila. Ako se sklicujete na poročila ali „bcrichte" direktorja kranjsko gimnazije, no, saj vemo, kaki so ti „berichti". Direktor gimnazije v Kranji je nemški „Pemec", ki slovenskega ne zna. (Dežman vmes slovenski kliče: „o zna, zna !°), iu mu je neugodno, da bi bil slovenski jezik učni jezik. In sicer tudi vemo, kaka jo večina teh direktorjev, kakor birokratov sploh; pred vsako vlado se tresejo, in svoja poročila tako narede, kakor je vladi in ministerstvu ugodno, da se prikupijo. Ker je S tr etn ay ro v o zdanjo ministerstvo germanizatorno in proti slovenskim šolam, zato bo tudi le-ti „berichti" taki. Kadar bode zopet kak Ji-reček naučni minister, bodo pa tudi sporočila drugačna. In ker to ministerstvo ne bode vekomaj na krmilu, nego bode že prišlo tndi drugo nam Slovanom pravičneje, bodo tudi poročila o šolah in Sole drugačno. — Ako je g. Dežman spominjal hrvatskih šol kot slab izgled, moram mu reči, da o tem ne more dobro soditi, ker ima predsodek. Za to naj mu jaz povem, da na hrvatskih srenjih šolah ne moro nobeden kandidat redni učitelj biti, kdor nij na kaki cislej-tanski univerzi izpita naredil j da iz zagrebške hrvatske realke {vsako leto gre večje število učencev v najboljšo nemško tehniko v CUrich, in vendar z izvrstno pohvalo izhajajo, da si so se doma hrvatsko učili. „Grajal je dalje g. Dežman utrakvistič-no učenje. Jaz se nečem v to spuščati, ali je utrakvizem dober ali ne; tudi to me ne moti, kateri in koliko strokovnjakov je za ali proti utrakvizmu. Ali, gospoda moja, jaz vam hočem v tem samo en fakt u m povedati. Ko je Alzacija in Lotaringija bila od Francoske odtrgana in je postala praska „unmittelbares reichsland", precej so Prusi, ti najslavnejši pedagogi, po katerih se tako radi ravnajo drugi Nemci, uveli tam — utrakvizem. Pol se uči francosko, pol pa nemško. Hismark, gotovo genijalen mož, je tu videl, da mu utrakvizem ugaja. In tako tudi pri nas: naj bo po teoriji dober ali ne, našim slovenskim razmeram je primeren in potreben. ..Ako g. D. očita, da bode honorar za pisatelje slovenskih knjig tako majhen, da se dobrih učiteljev-spisatcljev ne bo dobilo, morem jaz reči, da uaSi slovenski učitelji na srednjih šolali imajo še toliko slovenskega p atr i j o ti z m a, da no bodo najprvo na honorar gledali. Jaz mnogo profesorjev poznam, ki so zmožni in voljni spisati to ali ono šolsko knjigo, ako se jim stroški dobro povrnejo; tega pa nij mogoče od njih zahtevati, da hi poleg dela in truda imeli še materijalne izgube. Ako se preudarja temeljitost šolskih knjig, rečem jaz, da šolske knjigo nijso nikakor literarni zakladi, nihče jih no šteje v literaturo ; šolsko knjige morajo le pripravne biti za svoj nameu, učno sredstvo drugega nič. „Kar se tiče očitanja, da smo premaj ben narod, da bi mogli kaj doseči, posebno da Nemcev ne moremo doseči, da torej živeti ne moremo, na to smo odgovarjali uže mnogokrat. Mi vemo, da mi Slovenci Nemcev ne bomo dosegli. Nemci so bogatini, kapitalisti v literaturi in znanosti. Nemci, Francozi. Angleži, Italijani in v novejšem času tudi Rusi — to so med narodi isto, kar Kotbsohildi med trgovci. Ali zato ni j treba, da bi manjši narodi zavoljo teh velicih poginiti morati. Kakor noben kajžar ne misli, da mora zavoljo tega konec vzeti, ker nema toliko, kakor veliki kmet, temuč se po svoje uravna, da izhaja, tako si tudi mali narodi po svoje uravnavajo, a se ne u da je jo, ne i zda jej o Rvojega jezika, temuč ga z ljubeznijo goje. Nemška kultura se bo uže sama tudi med nas, kakor povsod širila, kolikor in kc"r se po naravni sili vrfaka kultura siliti nora. Za to nij treba, da se nam v šole sama nemščina lo sili na stroške našega domaČega jezika. „Pred petdesetimi leti hi se bil skoro vRak naš rojak smijal onemu, ki bi mu bil pravil, da bode slovenščina denes parlamentarni jezik, kakor je tu v zbornici denes. Kakor smo tu napredovali več, nego so pred f)0 leti za mogočo smatrali, tako bomo še bolj v prihodnje. Skoda pa jo res iu žalostiti nas Slovence mora, da je v naši deželi še vedno stranka, ki je povsod proti našemu jeziku in mu nikjer no da sredstev, da bi so izobrazil. Naši sosedje Hrvatje so v tem srečnejši. Pri njih je bil hud boj v državop.-avnih vprašanjih, a v narodnih so vso stranko edine, najhujši magja-roni so bili branitelji in pospeševatelji narodnega hrvatskega jezika v šolah in uradih. „Iu tako jo tudi moja največja želja, gospoda, da bi pri nas enkrat narodno vprašanje nehalo, da bi si mi mogli tu pač v drŽavopravnih, liberalnih ali nelibcraluih, konservativnih iu svobodnostaih vprašanjih navskriž biti, — a da bi bili edini v prašanjih, ki se tičejo eksistenco našega naroda, ki gredo za njegovo narodno življenje: da bi mi vsi tu ponosno rekli: mi smo Slovenci in hočemo biti. (Živahni „dobrou-klici v zbornici in na galeriji.) (Konec prihodnjič.) Štajerski deželni zbor. [Izv. tlop.] (15. seja 7. januarja.) Predsednik bere pismo ministra za pravosodje, v katerem vpraša deželni zbor, ali hi trebalo dveh okrajnih sodnij v Mariboru. Pismo se izroča odboru za občinske zadeve, kateri ima o njem ko najhitreje poročati. Seidl utemeljuje svoj predlog, da se opravilni red za deželni zbor spromeni, zlasti v tem smislu, da no bode kakor doslej zabranjeno, vladnemu zastopniku odgovoriti, kadar on odgovarja na interpelacije. Zschok predlaga, da se deželni red in volilni red za volitve deželnih poslaucov pronaredi z ozirom na postavo o direktnih volitvah v državni zbor. Oba prodloga so izročita odboru za občinske zadeve. Deželni odbor predlaga, da Be posilna delavnica izroči državi. O tem predlogu ima poročati finančni odbor. Občim 8V. Lorenc v Puščavi dovoli deželni-zbor, da se smo ločiti v dve občini: trg sv. Lorenc in okolico. Obširna debata se prične o predlogu imam'nega odbora, da uaj država prevzame višjo tehnično šolo v Grade i. Dozdaj plača dežela vho stroške za to šolo, kateri znašajo do 100.000 gl. na leto. Tehnična šola pa je višja, ki ne služi samo štajerski deželi, ampak vsem deželam na jugu in jugovzhodu. Samo tretjina učencev je iz Štajerskega doma, dve tretjini pa ste iz ogrsko-hrvatskih dežel, iz Dalmatinskega, Kranjskega, Koroškega, Nižje-AvstriJBkcga itd. Tehnično šolo v Dvovu, Brnu, Dnnaji vzdržuje država, samo za pražko mora češko kraljestvo, za graško pa štajerska dežela vse stroške plačati. Tudi češki deželni odbor se je uže obruil do vlade, da bi ona prevzela tehniko v Pragi. Zarad graške t-hniko je deželni zbor ule lani sklenil, z vlado v dogovor stopiti. Vlada jo res pripravna, tehniko na državne stroške prevzeti, a ona zahteva, da plača štajerska dežela 000.000 gl. za zidanje novega poslopja za t J šolo; sicer vlada na uobeden način tehnike ne prevzame. Vslcd tega svitu je iiuančni odbor, da deželui zbor te pogoje sprejme, da si so trdi in ucopravičeui; vendar si dežela odriuc teško breme in je, če tudi 000.000 gl. plača, še veduo na boljem, kakor zdaj, ko stroški užo na leto do 100 000 gl. znašajo in še /min m naraščajo. Proti predlogu finančnega odbora govori lieehbau^r in predloži, da naj deželni zbor izreče, da p<>g«'ji, katero stavlja vlada, bo krivični in da vslcd tega deželni »bor upa, da vlada in državui zbor ne bodo obstali na teh pogojih, ampak tehniko prevzeli ali brez plače ali saj proti manjšemu donesku. Tudi dr. D o m i n k u š graja vlado zarad njenih terjatev. Kakor vseučilišča bi morala država tudi višjo tehnične šole vzdrževati. Vlada jo to dolžnost užc sama priznala, vendar zahteva zdaj 000.000 gl. od dežele za zidanje novega poslopja. Dežela je z davki uže tako preobložena, da več ne moremo plačati. Kmctsko iu irestno prebivalstvo enako trpi; tedaj moramo kot poslanci si dobro premisliti, preduo privolimo vladi tako veliko svoto. Kapital bodo treba v obrokih vračati in to bo deželo na leta mučilo. Zato nasvetujem sledečo resolucijo: „Štajerski deželni zbor izreče svoje gotovo pričakovanje, da bode vlada opustila svojo terjatev glede doneska za zidanje novo tehnike, ker je dežela uže dosti let nosila neprimerne stroške za tehnično višjo š do v Gradci, katera šola pa služi celemu južnemu in južno-vzhodnemu delu monarhije; dalje ker se stroški za ljudske šolo od leta do leta množe, in končno ker nobena dožola nema dolžnosti, da bi do našala za zidanje poslopij, katera služijo državnim namenom." Oglasilo so je še več govornikov. Pri glasovanji so bili sprejeti predlogi linaučnega odbora z dostavkom llcchbauerja. Tedaj jo od 1. januarja t. 1. tehnika državna lastnina. Dožcla bo morala v obrokih GOO.OOD gold. plačati; a pomisliti je, da bi morala dežela zidati novo poslopje na svojo stroške, ko bi vlada tehnike ne prevzela, kar bi deželo lehko bilo stalo blizu 1 milijona g