121. številka. Ljubljana, soboto 27. maja. IX. leto, 1876. SLOVENSKINAROD. Izhaja vsak dan, izvzcniži ponedeljke in dneve po praznicih, tiT velja po pošti prejeman za av str o-oger sk e dežele za ćelo leto 16 gld., za pol leta 8gli, ta <' : leta 4 gld. — Za Lj ubijano hrez pošiljanja na tlom za ćelo leto 13 glri., za cetrt leta 3 f?ld. 30 kr., za en raesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje n* dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tujc dežele toliko već, kolikor poStnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih fiolah in za dijake velja zniiana cena in aicer: Za Lj ubijano za čut rt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman z:i četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrste ♦> kr., Će se oznunilo enkrat tiska, b kr., čc se dvakmt in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rukopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hifii St. 25—ižti poleff gledalifiča v „zvezdi". Opravuiitvo, na katero naj se blagovolljo pošiljati naročnine, reklamacije, oznauita, t. j. administrativne reći, je v „Narodni tiakarui" v Kolmanovej hiSL Priprave za vojno. Crni oblaki, ki se na slovanskorn vzhodu zbirajo in oznanjujejo veliki boj za lepšo slo-vansko bodočnost, postaj ej o vedno gostejši. Iz Srbije prinaša telegraf volevažne novice. Srbska vlada razglaša tri odločne naredbe, ki vse vojsko pomenjajo. Prvič se razpisuje prisilno posojilo 12 milijonov Frankov. Toliko morajo Srbi sami zložiti in vladi posoditi. Toliko denarja Srbija nema za kaj dru'tega rabiti nego za udarec na Tureijo. Dalje srbska vlada proglasa trgovinski moratorij na tri mesece, t. j. v teku treh mesecev srbskim trgovcem nij treba plačevati nobene mejnice, če je prav zapala. Take naredbe se delajo le ob vojnih časih. Tretjić pa srbska vlada za-časno ustavlja zakon o svobodnem tisku. Po srbskej ustavi srne to satno ob velovažnih vojnih časih storiti. Torej tri priče, da Srbija kmalu v boj stopi. Tuđi „Istok" pravi, da je knez odločen za vojno, da nij mogoče iti nazaj. Kakor Srbija, pripravljena je tuđi Črna-gora in njen organ „Glas Crnogorca" prinaša članek, v katerem pravi, da se ne more nič več čakati in mir obranjevuti, posebno ker so Turki na Črnogorskej meji nabrali vojsko, ki žuga Črnogoro napasti. V tem smislu je knez uže velesilam poročal. Brez dvombe obe kneževini stopite skupno v akcijo. Iz Pešte javlja telegram, da so v oger-skih vludnih krogih močno prestrašeni vsled teh porofcil iz juga, posebno iz Srbije. Bo-jazen pred resnimi zapletami se množe, pravi telegram, in posebno tej stvari velika važnost prideva, da je ruski general Černajev srbskemu knezu prisegel kot srb Bki podložnik in bode vodstvo srb-ake vojske prevzel. — Znano je našim bralcem, da je Černajev jako vešč in izkušen vojskovodja. Druga velevažna novost je, da Tur čija sama sili v odloćilno katastrofo. Ona nij sprejela, ona je odbila predloge berlinske konference, kakor poroča „Agence Bordeano". To je a n g I e š k o maslo! In vse vpraša, kaj bode zdaj? Odgovora na to nij mogoče izpolniti, do-kler se na tanko ne ve, kaj so tri cesarske sile na berlinskoj konferencl skovale. Vendar veliki nemšk' listi uže kot gotovo pripovedu-jejo, da se je sklenilo v Berlinu to-le: V skupnem pismu vseh velikih oblastij se Tur-čya pozove naj obustavi na dva meseca vsa vojevanja iu vse sovražnosti naSproti vstaj nikom ; mej tem premirjem obdrže vstaši orožje v rokah, turske vojske se nazaj pomaknejo v gotove kraje, vstasi sklenejo svoje terjatve in jih predlože ▼ Carigradu; reforme se uve-dejo, in poseben odbor, kateremu ima domaćin kristijan predsedovati, čuva nad tem, da se resnično povsod v življenje spravijo. Če pa ne bode mogoče v teh dveh mesecih premirja vstaše potolažiti (kar bi sedaj gotovo ne bilo več Ur.), potein bode Rusija, Avstrija in Nemčija energičnih naredeb poprijelo se, to se pravi: vstate pokrajine zasele. Torej ta zahtevanja je Turci ja najbrž na angleški svet zavrgla in tako sama pospešila in pohitrila to kar mora priti, vojsko. S tem so vsa diplomatičua ugibanju v Berlinu preko-picnena. Kaj bo zdaj in kako bo? — majheno še potrpimo. Jugosiovansko bojišče. Vesti v ta oddelek spadaj oče, ki so naj-važnejše, nahaja bralec denes v prvem našem članku. Ruski agent in diplomatični agent herce- govinskih vstašev priobčuje v brtlseljskem „Norduu zahtevanja vstašev. Iz Bulgarskega denes nemamo novih ve-stij. Časniki v Turčiji ne smejo o tem vstanku nič pisati, drugod pa so zveze z Bulgarijo po-manjkljive. Turki bodo, kakor carigradski Basiret poroča, v Adrijanopolju obesili Šest Bulgarov, kateri so se udeležili vstaje in so Turkom v roke pali. Hercegovinski glavni vodja vstašov je potoval te dni skozi Dubrovnik in pri tej priliki rekel, da sedaj vstaši ne bi bili ve6 zadovoljni, če se jim dajo one zahteve, katere so zadnjič v Sutorini Rodicu stavili. Sedaj hočejo uže več (popolno svobodo Hercegovine) in bodo tako dolgo bojevali, da dosežejo. V soteski mej Črnogoro in Srbijo jo uže 2000 vstašev, kateri hočejo Bulgarom roko podati in skupno delati. Bulgarski glas. (Spisal B. R. C. K. vl bulgarskega posL Slavo4|iil D......Bky*) Teci teci krOv airotinaka; Padaj, padaj rosa krOvava 1 Rasti, žrftj Sažda za otmCštenijot Četiristopetdesetletno robovanje, teške muke in trpenja! Strašno, ako le človek pomisli! A čas se uže približuje in vsa ta trpenja, vse te nevolje se bodo skoro zvršila in Bulgarin še živi in upa v kratkem živeti, kakor človek, kakor osvoboilen državljan in kakor gospodar sam nad soboj. Mi, Bul-gari, kateri nosimo več od 450 let sem naj-težje in najbojj surovo tiranstvo; mi, kateri smo trpeli in trpimo se dandenes, več od *) Priobčujeina tu preuluvo raaširjovane bu'gar» ske brošuri', da bodo n;>ai čiialoi viiloli, kako bo bratski nam bulgaraki rodoljubi vat-ijo, ki ae zdaj širi, užo proj pripavljali. Uredn. Golombača. „Prijatelj", mesečnik ogerskih Slovencev, oziroma Prekmurcev, izhajajoči v Budimpešti,*) donaša v poslednjem broju od dne 1. risal-S6eka (maja) vest, ka so pri Temešvaru pri-kazovalo se kolombačko muho. Eto je preveč nevarna stvar. Zosmicale (špikale) so svojim čemernim (strupnim) zakoni mnogo konj, volov, krav i svinj i to je vse prešlo; tuđi človeka jako mučijo. Naž \rstni prirodopisec, redki ponos Slovencem, piše v knjigi „l*rirodopis živalstva" naslednje: Banatski ali golubaški ko-mar (dio Kolumbatscher, richtiger Gollubat- *) Volja na fietrt leta 00 kr., narofinlna se pogilj i pod naslovom: Agustich Iiuro, redite 1 „Prijatela,, v Budimpešti „Orsiiiyliaiiu. zer Fliege, simulia maculata) je po vimiiji postavi jako podoben nmjheni hišni muhi. Jedva 1 crto dolga mušica je plavkasto pepel-nasta. — Ta mušica prikazujo se včasih v velikih gostih rojili na spodnjej Donavi v ba-natskej vojnej krajini in v nasproti ležočej Srbiji. Takrat zapuste čredo po naravnem nagonu pašniko in be/e v vaši in hleve. Komarje poiščejo na živinčeti mehke nežno, gole dele, usedajo se okoli očij, na goboc, v nosnice in lazijo ćelo v ušcs.i, v golt in sapnik. Vsak ubod tega komarja uzrokuje pokoč srbež in tnl boleč otok, ki stopvnv ćrez osem ali deset dnij splalme. Mnogo ubodov živino tuđi umori, in vsako loto pogine mnogo konj, goved in prascev od tega komavja; dogodilo se je tuđi, ka so komarje maj bene otroke pod milim nebom pomorili. — V novpjšem času je nek domač prirodoslovce naisel, da ta mušica kakor ličinka in buba živi v bistrih gorskih potocih na ka- menji in vodnih rastlinah, in zdaj jo npanje^ ka bodo Ijudje, odstranivši to kamenje ia. rastline iz vode mogli z vspehom zalego na veliko pokončati. lloto temu izrazu na dno seči razlistil sem Vukov riečnik, kateri uči: Golubačka ni u h a, die Gollubatzer Milckc, siinuliutn reptatia Gollubatzense. Golubačke muho zovejo se v Šuinadiji tuđi Braničovkc. (Branifievo imenuje se Požarevački okraj). Ljudstvo v okraji Požarevačkem pripoveda, ka se to muh© roje iz pećine proti Golube u,*) izletavajoče v kupili kakor kotel, pa se potle razdele iu po vetru lete; ona živino toliko nadleguje, ka včasih od nje pogine, zlasti konji in govedu. Baja se, ka je nekdo od nekod iz Srbije tiral ne- *) Golubac je v okraji PožarovaČkoui nrk stari grad na Donavi. Srbi pripovedajo, ka ga jo /.iilala Jurjcva Jeriua zbog golubova — kao golu b i nj a, k. vsacega dražega naroda, kateri je bil kedaj sužen tujej narodnosti, ali kateri je trpel pod svojimi državnimi despoti, inkvizitori i in sultani; mi kateri smo bili zaostali do včeraj t vsacej stroki, na vsako stran, denes uže Ćutimo, da živimo, da iščemo tega, kar je naj-Bvetejše, največje in najdragocenejše za člo-veka, t. j. osobno in narodno svobodo. Megla, katera nas je pokrivala do denes, raz-grinja se in razkajuje uže, in vsa Bulgarija se aedaj peča za narodno vprašanje. Svoboden in česten Bulgarin uže čuje vzdihanje umira-jočih in stradajočih svojih bratov, kateri umi-rajo kakor den pod turskim bremenom, in vide krivico, katera se jim godi. Večja krivica od te je nemogoča, bo za-njo sledi smrt. Čaša naših trpenij je uže prenapolnena, in zbog tega treba je, da se požurimo, in da se ne zanašamo na nikogar. Naša očetnjava (ote-čestvo) je razorana in pograbljena; vsa prostrana zemlja stoji pusta in neobdelana; a Bulgari hodijo v Romanijo in Srbijo iskat si potrebnega kruha. Duševno naše razvitje je bilo zapuščeno skoro do najskrajnejše neved-nosti. Seljak (kmet) je žrtva koristoljubnim kamilavkam turskim vladarjem in našim jedno-rodnim čorbadžijam; a vendar ny pograbljen še ves narod, nij Se ves sužen, ker ima svojo vo^jo in išče, da živi .... Došlo je vreme (čas), da zmagamo tuđi mi. Kdor z zanimanjem opazuje bulgarska dela, lehko 66 prepriča in uveri, da čas našega osvo-bodenja je uže tu. Bulgari so sedaj v onem položaji (gled. Hadži-Ditnitra in njegove drugove), kateri so prelili svojo krv za očet-njavo in svobodo, a od nas je zavisno, da je dovršimo in da izrežemo ove velike besede: „Mi smo svobodni, mi smoljudje, mi smo Bulgari in ponašamo se z imenom svojim „Bulgarin. " Ako hoćemo, da bodemo v stanu izreci te besede, treba je, da delamo, da upre-žemo vse umstvene in telesne sile, da osvo-bodimo svojo zemljo in svoja telesa od ifinančnega turškega jarma; a svoj um od nravstvene sužnosti t. j. od carigradskoga pa-trijaršya in da sostavimo jedno svobodno državico, katera se bode upravljala človeški, da naš narod najde svoje dobro. A, da doj-demo do tega, nam nij treba nadejati se več kakor smo se nadejali do sedaj, na druzega t. j., da ne čakajmo pomoči in podpore od nijedne evropske države, ker kdor se nadeja na •druzega in caka, da dojde Napoleon III. ali Pij IX. ali Viktorija, da ga osvobodi, ta ne kakšnega zmaja alo,**) pa jo dostigel v Stigu (in odtod je ostalo ime Stig) in ranil, ali se je ona zopet otela in ranjena pobegla v ono pećino ter ondi od rane poginila in od nje one muhe nastajajo. Pripoveda se, da so Nemci ono pećino zazidavali, pa ka nastopi Čas, ka se muhe roje, zid se podere sam od sebe. Ime golombača, gol u baca se torej opira na samostav stsl. g-olab-golomb, magj. galamb, srb. golub, nsl. golob, od golub goluba c a muha golubacja-golubača; nosnik om vbesedi golombaca kaže na davno dobo, ko še nij bil oslabljen v u usl. o. Koloiubača pisati protivi se osnovi. R. B. **) Za alo se misli, ka ima ođ pozoja (aždajo) osobito duhovno mod, ter lece in vodi oblaku in točo navaja na lotino. Za zmaja pa ae misli, da je kakor ognjevit junak, od katercga v letanji ogenj saga in sveti. išče svobode, tem več želi premeniti si gospo-darja ali bolje rečeno, da promeni jednega tirana z družim, jednega despota z družim Istinito pomoč, pravo sočutje, istinite podpore ne more človek pričakovati od nijednega tirana, kateri je naučen, da ukazuje in tirani (trpinči) svet. Ny-li smešno, da pričakujemo tuđi mi pomoći od teh despotov, koji drže še svoje vlastne podložnike se železno rokavico in z božjim imenom ne puste jim vzdigniti glave in narekati se ljudmi? Samo oni narod lehko izreče, da želi doseči svojo narodno svobodo, kateri se opira sam na svoje m o 6 i, na svoje umstvene sposobnosti in na svoje brate, kateri trpe ravno take muke, kakor trpi on sam. Od francoskih proletarijev, od italijanskih banditov, od španjskih piratov, od ruskih mužikov in od crnogorskih junakov treba da pričakuje človek svobode in na-predka; a ne od Viljema ili koga druzega. Naš bulgarski položaj prispodablja se lehko bol-nemu Človeku, kateremu je potrebno končno ozdravljenje, a ne površno zamazovanje teških mu ran; nam je potrebno končno (popolnem) osvobojenje, a ne fantastični dualizem. Istina je, da svetovalci dualizma imajo smater, kojega imamo i mi, t j. osvobojenje bulgarsko od teškega jarma turškega in rešenje bulgar-skega naroda od večnega robovanja (sužnosti); ali oni so se zavlekli iz jednega zla v drugo, iz jedne krajnosti v drugo t j. iz jedne politične forme, katera je pripravljena za naše pritiskovanje, — v drugo, katera nam prigo-tavlja ravno taka pritiskovanja in stradanja (trpenja), ako ne še slabši; in bolan človek se obrača od jedne strani na drugo, z nadejo in v svesti si, da mu bode na drugej strani bolje, in čuti pri vsacej obrnitvi, da mu je slabje. Prepričani smo, da bulgarski narod, kateri je sostavljen iz sedem miljonov duš, ne more se krpati kakor razstrgana suknja. Da si človek ustanovi novo kočo, katera inu bode trajala dolgo časa, treba mu je najprej da razvali staro in stoprav potem začne novo zidanje in osnovanje. Tako je treba nam Bulgarom razmišljati, da nam je najpotrebnejša svoboda, svoboda osobna in svoboda narodna, ker kdor nema osobne svobode, ta nema tuđi narodnosti, niti svetih človeški h pravic. Svoboda obsega vse v sebi, kar je najresničnejše dobro, vse, kar je najresničnejše potrebno, vse, kar je najresničnejše slavno, vse, kar je najresničnejše sveto. Je-li mogoče človeku reći, da je na najvišji stopinji, ako nema svoje svo-bodne volje, in dozvoljava vsacemu, da ga vodi za nos ? Brez svobode ne samo, da nije-den narod nema pravice se narekati narodom, a tuđi sam človek, kateri nema svoje svobodne volje, nema nikake pravice, da se nazivlje človekom. Kakor upreženi vol ne živi po svojej volji; jednako človek, kateri je v rob-s t v u , ne more reci, da je ćlovek s človeškirai čuvstvi in s človeškimi đostojanstvi. Svoboda je najsvetejša in prva boginja, katerej treba kaditi največ kadila, napravljati najbogatejše (v srči človeškem) hramove, nego vsem drugim človeškim željam, kor po njej doseže človek najvišjo svršitvo v meščanskein življenji, najčastnejšo hrano, najsvitlejšo prosveto, naj-svetejše izobraženje in najvišje človeško dostojanstvo. Naposled, svoboda pomaga človeku, da doseže po svojem umu in znanji ono visoko stopi nj o, s katere lehko razvidi in raz-sodi, kaj je pravo in kaj nij; da izpozna, kaj je istina ali da se prepriča, da 2krat 2 je 4, konsekventno, da se približa onemu velicemti bitju, in da postane gospodar vsej prirodi, koja ga obdaja. Glej! samo oni narodje morejo reći, da so na rod je, kateri imajo državljan-sko, cerkveno, naučno, socijalno, narodno in osobno svobodo, sami ti narodje, kateri so dosegli tako svršitvo, lehko reČejo denes: „mi smo narod!" A oni narodje, kateri nijso še okušali svete svobode, nemajo niti pravice, zvati se narodomi, ker so v takej gostej te-moti, katera ne dozvoljava, katera jim brani odpreti oči in izpoznati same sebe in svoj človeški poklič. Nijso \judje oni, koji se radu-jejo, ako jih bije kaka venčana glava, katera je — po njihovem mnenji — postavljena in naznačena samo in samo zato, da jih bije. Taki volovi, taki robovi brez srca in brez duše često se hvalijo: „Imel sem čest biti te-penim od njegove svetlosti;" ali „njegovo vi-sokoblagorodje me je udarilo se svojo blagorodno roko;u ali „naš paša mi jih je odStel petdeset; a jaz mu nijsem nič odgovoril in otišel sern." So-li Ijudje to? In taki so, ker nemajo niti pojma o človeškem samospoznanji in o svobodi, katera je nasledek samospozna-nja; taki so, ker so nevedni in suzni; svoboda udomačuje in olikuje človeka in ga pre-raja v človeka, da izpozna samega sebe; ali robstvo zaduši v njem najsvetejše jedro, t. j. njegovo Človeško dostojanstvo. I to treba je najbotf nam Bulgarom pomišljati, da turski sultani so bili in so še dandenes naj krutejši tirani nasilniki, pože-ruhi in oderuhi, in nikacega dobra nijso napravili človeštvu; ako je uže kaj dobrega ja koristnega v absolutnej državi, je to le sad prizadevanj in trudov učenih in olikanih moŽ, koji so vredni česti in blagodarenja. Vsako absolutno gospodarstvo kakor je sultanovo upotrebljava vsa mogoča sredstva, da ohrani v narodu za se jako dragoceno in koristno, nevednost na kojo je osnovana in sezidana vsa njegova moč in sila. Absolutnim upravitetf-stvom je vse do voljeno, samo đa dosežejo svoje svrhe in smatre. To, kar se v navad-nem živeniji naziva gnjusoba in smrad, to jo za absolutna gospodarstva junaštvo, usmilje-nost, slava in čednost. Vsako tako obsolutno gospodarstvo je osnovano na najgnjusnejše podloge proti robujočemu podložnomu narodu; ono je zakleti neprijatelj narodovej prosveti in njegovej svobodi. Vlastite^ji, sultani in patrijarhi niti nečejo čuti, kadar se kaka umetnost ali vednost na'reka se sobstvenim jej imenom; oni so se naučili narodu lagati in varati ga, in iz prevaranj in la-žij nabirati materijal za svoje poveličanje, zasledno oni ne morejo imeti ničesar ob-čnega z narodom, kojega potrebe ne poznajo. A vzlasti velja to o sultanih, koji nikedar nijso bili in tuđi nikedar ne bodo naši zaštit-niki in dobroželjni prijatelji; oni bili so od nekedaj naši surovi tirani in krvopijci, koji so srkali 450 let našo krv in jeli so naše telo. (Dulj« prih.) Politični razgled. IVo«rtti>.1<> «l«»i;<»l«v V Ljubljani 2G. maja. V fipfcfftirijtfU je bilo zopet orijentalno vprašanje na vrsti. Nemški ustavo-verci so jasno pokazali, in glasno po-vedali, da sojim Turki ljubši kakor kristi janje, inuselmani ljubži kakor Slovanje. Prvi jo v.stal nemški jud Kuranda. Dejal je, da od mira v Kučuk-Kajnardži vidi ves svet v Rusiji de-diča Turčye; to pa je za vso Evropo nevarno. .Avstrija ima svoj interes, da Turčija ostane kakor je, teh tradicij bi se bil moral Andrassv držati, a ne izpreminjati dosedanje vnanje politike. On svari pred tem, da bi Avstrija kaj zemlje vzela. Kaj borno z onimi deželami počeli, saj imamo uže dovolj pasivnih dežel. — Dalmatin Lj ub iš a govori zoper Kurando, taji da bi res Avstrija ne imela v orijentu nič opraviti. Kdo ne pozna vseh žrtev, katere so avstrijski vla-darji posebno kot ogerski kralj i v orijentu b to rili. Avstrija ne more odreci se socijnlnega vpliva v vzhodu. Če se ter ja pomirjenja vsta-šev, meni da to nij mogoče več. — St urin pravi, da ima Avstrija s civilizatomim (moža-nec je gotovo mislil nemškutarskim) de-lovanjem v notranjem Se dolgo dovolj. — Kon-eervativec Lienbachcr pak pravi: Z izrekom, da Avstrija nema nobene civilizatorne naloge več, odrekali bi se vsega življenjskega principa, kateri je Avstrijo ustanovil in povelićal. A v -st rij a ima mnogo narodov, ki nijso nemške narodnosti, a imajo vendar veliko nalogo izvršiti ter imajo uzrok upati, da priđe čas, ki bode željam avstrijskih narodov bolj pravičen, kakor je to bilo dozdaj. č)e se vpraša, kaj bi začela Avstrija z deželami, ki bi jih vzela, boce on vprašati, kaj je Avstrija prejšnje ^ase v jednacih slučajih začenjala. Avstrija naj svoj civilizatorni nalog izpolni tuđi v teh provincijali, in kadar se bodo jedenkrat okrep-čale in okrevale od turškega slabega gospodarstva, zdržale se bodo same. —Openhei-mer govori z zvezo z Nemčijo in proti vsakej aneksiji turskih provinc. — Giskra je od-ločno proti temu, da bi se Turčiji kaj vzelo, -On pravi da je nevarno če na cerkvi sv. Sofije V Carigradu zopet krščanski križ namesto tur-Skega polumeseca vlada. — Sturm brblja ne-umno frazo o civilizatornem pokliču nemškega rodii v Avstriji (Nemško-štajerski in koroško-nemški krofasti trotli bodo s svojih hribov prišli civilizirat desetkrat intelegentnejšega Slovenca?!) Dr. II e r b s t prvi vodja vladajoče nemške stranke tuđi za Turke govori. — Za tem -vstane minister Andrassy in pravi, da on ne srne tako prosto govoriti o tem vprašanji kakor drugi. On pravi, da kot minister ne inore strožega programa imeti nasproti dogod-kom, ki se vsak dan izmenjujejo in se ne dade preračuniti. Tuđi tradicij nij tacih, da bi se mogel po njih ravnati, ker se položaj vedno izpreminja. On želi le pomirjenje vstaje, ohra-nenje evropskega miru in zboljSanje razmer V provincijali, ki so prijcle za orožje. — Dal matin Ljubiša je potem še govoril za podporo pribeglih, ker vstaši v Hercegovini in Bosni se bore za kršćanstvo in svobodo, ter ne bi bilo človeško, ko bi se njih pribeglim ženam inotrokom na avstrijskej zemlji pomoć odrekla. Mšrvatski sabor se snide precej po končanih delegacijah in bode trajal tri mesece. Itarodnjaki neodvisne stranke bodo gotovo svoj glas povzdignili za jugoslovanske brate, da zavrao magjarsko turkofilstvo. "tTiiuiiJ<» «Ir>tiv4*. V Vtt*illH»Jv» 24. maja. [Izv. dopis.] Berlinske konference ne kažejo So posebnoga praktičnega vspeha. Da, orijentalsko vpra-sanje je po diplomatih Se bolj se zavozlal o, nego je uže po Andrassvjevih reformskih notah bilo. Soglasje petih držav; Rusijo, Nemčije, Avstrije, Francije, Italijanske nema dosedaj druaih posledic, kakor, da so imenovano države svojih vojnih ladij odposlale v Solun, v blizino Carigrada, kar bi se pak vsled umora nemškega in franeoskega poslanika itak bilo moralo zgoditi brez — brlinskih konfe-renc. Premirje mej vstaši in tursko vojsko se Se tuđi nij doseglo, in po vseh indicijah se tuđi ne bode, kaj ti, ako bulgarski vstanek narašča, kot poročajo časniki, potem je valjda misliti na kako pomirje. V teoriji pak se je z onimi konferencami mnogo doseglo. Vstaši so indirektno priznani kot vojna sila, gnjiloba in trhloba turske države je od ćele Evrope ofiicijalno priznana, da se mora na korist vstašev dosta dostići je tuđi pripoznano, da je Turčija v zadnjih zdihljajih vsled vstaških vspehov in zmag, to ve vsa Evropa. In vendar hote bolnega moža ohraniti Se pri živ-ljenji! Absurdnost je protinaravnost takovega početja, — kdo bi se drznil to zanikati — je očividno. Kar je zrelo za pogin naj pogine. Terjanju časa, teku zgodo vine ne more nijeden diplomat ukazovati. Saj je vendar razpad Turčije popolnehi naraven proces. Ne-spametno je torej, da Tur£yo pri življenji pustiti hote". Kar Gorčakovu, Bismarku in Andrassjju preglavice dela, je Angleška. Anglija neče pripoznati berlinskih reformskih not. V sploš-nem se od angleškega časopisja akoravno mehko berlinske konference obsojujejo. „Standard", angleški list, ki je najbližji Disraelije-vemu ministerstvu, pravi, ter odločno trdi, da Anglija onim berlinskim sklepom tikoma vsta-§ev in Turpije nikdar ne bode dala sovjega soglasja, „Times" izrazuje se bolj prikrito. Vsakako je politika Angležev v orijentalnem vprašanji pomisleka vredna. Ali se neče Anglija nikakovim sklepom kontinentalnih diplomatov zavzeti — kar je čudno, kajti s Andrassvjevimi reformskimi notami se je Anglija soglašala — ter za vsak slučaj prosto roko imeti, ali pa sklepe Gor-čakova, Bismnrka in Andrassyja nnravnost obsojuje. Morda se Angležem voditeljstvo Rusov v onih konforencah pod nos kadi; rivaliteta mej Rusijo in Anglijo v sredoazijskoin vprašnji je znana, akoprain se obeh držav (liploinatjo in časniki z najpoštenejsitni name-rami zatrjujejo. Da se torej Anglija z berlinskimi sklopi treh velicih držav no soglaša, je to važen moment v razvitku ovijentalnega vprašanja. Morda se Anglija na stran Tarčije postavi, kar je sicer po tradicijonalnej angle.ške politiki lehko mogoče, a po najnovejšej po-polnem brezumno. Uže to, da je Anglija v nasprotji s tremi državami „mini", bode Turka opozorilo; „sramotilnili" in „pogubnih" berlinskih not Turek niti sprojol ne bode — kam-li oživotvoril ? Pohimesec se pripravlja na smrtni udar, po Turčiji povsod so pridigujo fanatizem proti kristijanskim „giaurom" (psom); turski štu-dentjo naineravajo državen „coup", i saj veste, kuk strah ima sultan pred dijaci; navrh vsega je izlegla se v sultanovej palači rodo-vinska revolucija, ki more imeti silne naslcdke. Sultan je namreč svojega strijčnika, ki bi imel po naslodnein pravu korana, njemu v vladanji nasledovati, pustil zapreti, a oni strijčnik je Ijubljenec turske „inteligence". Vsled tega je vo-lika razburjenost v Carigradu. Kdo bi torej uže naprej presodil, kakove faze, da še ima vzhodno vprašanje v sebi? Za denes vam le še izrek pruske „AVeser-zeitunge11, koji list jo po najboljših berlinskih diplomatih inspiriran, zabilježim. Oni list vam pišo o berlinskih konforencah naslednji, jako pomenljivi stavek: „Durch diese politik haben die grossmilchte sozusagen eine praemie auf weitere nufstiinde gegen die tiirkische miss-wirthschaft in der eiiropiiischen Tiirkei gesetzt. Die folgen werden nicht ausbleiben." P. S. Denašnji dunajski časopisi prineso gotova poročila: Angleški minister lord Derbije v gornjej zbornici javil, ka Angleška ne pri-trjuje predlogom berlinskih konferenc, ker neinajo pogojev v sebi, ki bi sigurno zagoto-vili pomirjenje mej vstaši in Turki. Isto to je objavil minister lord Disraeli v spodnjej zbornici — Očito je torej, da se je Angleška postavila v nasprotja so vsemi evropskimi vele-vlastmi. Domaće stvari. — („Slovenske knjižnice") četrti zvezek je natisnen denes in iziđe kakor brž bode vezan, vtorek ali v sredo. — (Ljubljanski mestni zbor) je imel v sredo večer prvo sejo, v katerej so bili navzočni tuđi 4 zadnjič voljeni zastopniki narodno stranke. Poročilo bodemo priobčili vju-trajšnjem listu. — (Dramatična šola) sezačnel.ju-nija t. 1. v prostorih dramatičnega društva. — (Volitve v okrajne zastope) po slovenskem Štajerskom se bližajo. Opo-zorujemo tuđi letos narodne može v posa-moznih krajih, naj sami v odbore skupaj sto-pijo, ka ndidate izbero in agitirajo za narodne zastopnike. Naj se ne Caka, da bi ta ali ta prvi začel : kdor dela, vsacemu zasluga. — (Iz Maribora) se nam *JG. t. ni. piše: jutri 27. t. m. (soboto) na večer bode naš rojak g. Alojzij Vavpotič koncertoval v našej čital-nici. Omenim, da je ta gospod zraven Um-laufta na D u naj i bil prvi virtuos na citrah. Rodoljubi pohodite obilo to veselico. — (Iz Sre(1 išča) se nam piše: Mraz 21. t. in. je tukaj precejšnjo škodo naredil na drevju je mnogo sadkov crnih, rež na vrhu osinojenav turšica pozno sejana še nij izklila je mrazu ušla, v ljutomcrskih goricah je trs na (dolu) v grabah popolnem pozebel, visine nijso. rloden poseatnik, katerega vinograd v nižavi leži nema pet zdravih trsov. Vinogradi na jutro ležeči so boljši od onih na večer in poldne. — (V Istri) je kakor se nam piSo — slana v noči mej soboto in nede^jo veliko Škodo naredila. Posebno v nižavah je zarod In s tem upanje na prihodnjo trgatev popol-nem uničila. — Kako je na obalih morskih, nemamo že poročil; omenjeno velja torej le za srcdnjo Istro takraj l'čke gore. — (Iz Materije) v Istri 2.J. maja se nam piso, da jo onda izvoljen nov župan g. G. Kastelic, trgovce. On pa pravi, da ni-kakor ne prevzeme županstva. G. Župančić za to n^ već voljen, ker je prevelik prijatelj po njem organuovanih šol ondašnjim kmetom. Tuđi otrok je rajši bolan, nego da pije gre-njak lok. Kmet iina mreno pred očmi, če je pro-tiven nauku. — (Utonil) je — kakor se nam piže — vsoboto20. t. ni. do polu dne, 18 let star mladcnič Anton Stražišar iz Matene pri Igu. Zju-traj je svojemu bratu na cesti ižanskej do Ljubljane priprego vozil. Domov grede zasede konja, kateri ga zanese na cesti od Kožuha proti Mateni v graben, ob cesti, kateri jo vsled po-vodnji silno z vodo napolnen bil, in tu je revež svoj žalostni konec našel. Konja so vendnr še v pravem času resili. — Mraz in slana je tuđi tu kaj vse unićila, kar nij povodenj pokončala. Kmet s strahom v prihodnjost gleda. — (Nesreća). Iz Trsta se nam piše: 22. t. m. Pretečeni teden so vojaci domačega polka št. 17. streljali v Prošeku. Po končanem stre-ljanji da nek lajtenant nečemu infanteristu svoj revolver, da bi ga osnažil. Kevolver pak je imel v sebi še patrono. Nek prijatelj, ki bi bil rad videl kakošen je samokres, ki se-demkrat jeden za drugem ustreli, poprosi infanterista, da bi mu ga pokazal. Dobivši ga v roko ga poskuša, ne vedoć, da ima še kro-gljo v sebi, orožje se sproži in kroglja gre omenjenemu infanteristu skozi levo roko v truplo, kjer zdaj teći v pljućih. Mož se zdaj muci v bolnici in se bode morebiti še dolgo preduo umre. Žalostno je; da je lajtenant, ki bi nm vendar Človeško življenje moralo nekoliko mari biti, tako nepre vidno ravnal. — V ponedeljek je skočil iz takoznane kronesove kasarne infanterist desete kompanije iz 3. nadstropja in si je razbil črepinjo. Povod temu samoumoru je, kakor sploh vselej pri vojacih, pristranost in krivičnost od strani pred-postavljenih ki ukljub denašnjem stoletju svoje podložne smatrajo za pse, jih tako nazivajo in tuđi tako z njimi ravnajo. — (Detomor.) Ana Mum je svoje novo-rojeno dete zadavila in v stelji zakopala. Mariborska sodnija jo jo prejela. — (Volkovi.) Iz št. Danijela na Ko-roškeni se „G." piše: V planinah pri Železni-kaplji in v Obirskem so se prikazali tako la-fcni volkovi, da so uže veekrat v hleve udrli in ovce trgali. Sicer je bil 11. maja občen lov na to hude goste, veudar nobenega nij moglo zadeti svinčeno zrno. Brž ko ne so te zveri prišle iz sesednje Kranjske. Na glincah I otvorila ao jo restavraeija v nekdaj l^oi-moto-voj hisi, -z lupo ured-jeniui vrtum. P. n. obuinstvu poatruzalo so bojio vodno z izvrstniin »IvIetiJsUim » i nam, M£t»zle»\jevo Mtivn in dobrimi ni intimi j tulili. (lt,y_l) Opozorujemo na innerat v denaŠnjej številki dobro mane fime •*■ MM. tjurkštutttm v Mjiiitecttm, ka-tera se vsled re«Ilne postrežbo in poaebne sreče v prodaji HanaburgBfclh arečk jako priporofia. V8CM bolnim moć in zdravje brez lek» in brez Htroskov po izvrstni ReyalBsciere li Barry V £ON(/«fllf. 30 l*rt min je Rij bolesni, ki bi jo ne bil« ozdre rila ta prijatna zdravilna hrana, pri odraŠćenih i otrocih brez medicin in stroSkov; sur a vi vse bolezni v tolodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; ilezi i tiadubo, bo leći ne v ledvicah, jetiko, kaSelj, nepre-bavljenje, zaprtje, preblajenje, nespanje, slabosti, zliU tilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo štraenje v ufieBih, Blubosti in blevanje pn noseći n otolnost, diabet, trganje, sliujSanje, bledifiico in pre ilajenje; posebno se priporoca za dojenee inje bolje nogo dojniĆino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 »pričo /at zdraviluih, brez vsnke medicine, mej njitni apri 6ovnla protesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, prn-/ega profesorja medicine na vaeucilifiči v Mariboni, zdravilnega svetnika Dl. Angelsteina, Dr. Shorelaud*, Jlr. Campbella, prof. Dr. Dedl, Dr. Ure, grofinje Caatle-Btaart, Markize de Brehan a mnogo druzih iinenitnih ciBob, Be razpoSi^java na poBobno zahtevanje zaHtouj Kratki iskat ii 80.000 »prićeralor. Na Dunaji, 13. nprila 1872. Frefilo jo tže Bedem mesrcev, od Var aern bil v brezupnem »tanji. Trpel aem valed prsnih ia ču. nicnib bolečinah, in sicer tako, 'ia s>m od dne do dne ^idno g nil, in to z« prečilo je dolgo 6'1«1* moje fitijdfje. Oni Beni od Vaše čudapolne Revalesciere pri.'el Bena jo rabiti in ^h gotov im Vas, da se ćutim po meatčr.ein i žitku V»S« tečne in okusne iCo.a leatiere popomm zdrav, tako, da brez n«jmačjega tres uja morem zopet pisati. Zaadi tegs pripornčnm VBein bolnim to primerno prav cei 6 in okimno Lrano, kot lajbo'jSi pripom ček, ter ostanem Vas ndaai Gabriel Teschner, alndatelj javnih viajih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize do Brehan. Neapel, 17. aprila 1862. GoBpod! Vsled neke bolezni na jetrab bilo jo moje stanje hujšanja in bolečin \sake vrste sedem let sem strašno. Nij aem mogla niti čitati niti pisati, tresle so se vse čutnice na ćelom životu, slabo pre-bavljenje, vedno neapanje, ter sem trpela vedno na razdraženji čutuic, katero me je sem ter tja prega-njalo in me ne jedni trenotek na mira pustilo, in pri tem bila sem melanholićna najviSje stopinje. Mnogi zdravniki posknsili so vse, brez da bi moje bolečine zlajSali. V polnej obupnosti poskusila sem Vašo Revalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Bevalcaciere zasluži najvećje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me b tu vila v stanje, da morem mojo društveno pozioyo zopet uživati. Do volite gospod, zagotov jenja moje priarčne hvaleinosti in popoinega spoStevanja, Markize de Brehan. St. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji. V piohattih puAicah po pol fviita 1 gold. 50 kr. 1 font a goJd. 5u kr., 2 ranu 4 gold. 60 kr- 6 ran-tov 10 goliL, 12 funtov 20 gold., 24 fantov 86 gol«i. ttt'valesciete-Bitoaiten v pusioab in Revalesciere-Chocolatee v prahu 1'2 taa 1 jjld. &o kr., JitmfA^i >u «xn 4s ta* x gi, t>0 kr., 7 praha %n 120 tat 10 <1. Prodaje: Da Barrv ik Comp. na JDumuJI, WsOI* fls)«bssuM« it. 8, kakor v vseii mestih pri dobrih lekarjih iu ipeoenjskih trgovoifa; tuđi raspoiuja du-oaiikt hiin na • *h kr«'e Tv> Doitnib nakaanioah ali povsetiili. V IJnblJani W * hr, J. Srob odu lekar pri Bzlatom orlu", • Rekl pri l«karju J. p4 JU damu, v Celovcn pri lekarju Birn »aeherju, / BpIJetn pri lekarjn A Ij i no vi ću, v Trsta 'u« lektrju Jakobu Serrivalln, ;>ri ilrut^riatu P. Koce a i'< J Hira^hn. v JKaUru ori And rov i ću. (3i ¥r€iJbiio " k lot'iđujeia oločriea^n. zlociu bolnišnega, podpornega in oskrbovalnega društva v Ljubljani, kateri bode v neđeljo 28. maja 1876 ol» 11. uri do poln dW v magistratnej dvorani. Uuevnl re«l i 1. Lotno poručilo za 18 b. 2. Potrjilo račui.akega sklepa za 1875. 3. Predlog ravnateljstva: doaedanje pravila no^ veljavne storiti, novo pravila napravit! in prod-log dotičnega nacrta. 4. Frtsdiogi posainoznilt soudov. 5. Volitev kominj.i za pregled letnega računa. 6. Volitov ravnateljstva. (Jf>7)___________Itttvtniteljstvo. Dunajska borza 26. maja. Enotr.i vi. -i >,r: v :;v..k' it. 65 *m 30 kr. Enotni ;L~L il-iij; 7 ir?b.-: 68 80 18ftO ,.ri. ^oflojL«.....107 . — Akcije naroine banfcr- 825 . — London 120 65 Napol. ......!♦ 62 . Ck. cekini ......5 . 71 , Srebro .......102 65 . (BiMs-mttUll 270. Hiiinbururer Ucld Lotterle Rtnehnift' llllb irnriintlrt = i)t>n bet f)oljc« iMtffličttttta. =sa ty- IMt ftoupttftffcr 6 meidjdmarf, 5O,OOU aicidi^matf, 4'te. t'fc. Bufammcn lommen .ti 7 @ttt>inmin« Ganze Origlrtmi Iloose a tt. W. It 3.50 Halbe Original Loose » > > 1.75 ViertelOriginal Loose > > »—.90 ben GtcEjrtm «uftrn(jiif6frii naA aQ«n 0t> ftnbcnunttr ' tifiiguiifl btj onitliitjen ^lanrt; BfSqt«14(ti ftfolnrn bi« uintlli-licn ffltn)liinU(ltn, fonte kle tlu «A«il1I u na »*r MctotitMc ■•• rort uadj fiattg(t)nbtcr Kt(l«unn. ■tJtfUUuuam fttr bit erfl« ««roinint*$ung trbiit* »alMaft* itbcnfaUB abrr oot btm 5. Juni d. J. J. H. LUCKMANN, HtButH.KfTcrtnii-HaniltaMf, IL.fkbeclz. 3n ber i«tt becnbetcn VOD. flotttiie flet tn metne ftet« tmni *SHtiđ btaiinm*tt ColUet« teleberum in ber i>. iui-m- b.^-'r ha$ AtoUt Loo« oon: 252,000 M.ouf No. 2564P/4. Umrli v Uubljaiti od 23. do 25. maja: Jarnej Kramar, 55 1., v bolnici, vsled vnetja pljuč. — Ant Jelenec, 23 1., v prisilnej delavnipi, za jetiko. — Helena Kouiar, 42 1„ za utrpnenjem možjan. — Šimen Tiran, 1 1„ za jetiko. — Ivana Dolenec, 1 1., dete krojača, za jetiko. — Ferdinand Kavćič, 8 mM vsled utrpnenja možjan. — Avgust Novak, 45 !., morbus brygitae. — Marija Kotlovšek, 2' 1., za hitro jetiko. — Fraiju Tiraa, 1 m., v bolnici, valed »{.»bosti. — Jera Žraj, o'i 1., vsled ntrpnenji pljuč. — Ivana Jenko, 1 1., dete htšnik.i za jetiko. 5IBe ^tcKiii^ » 1%. Kili viei'tvl <|ri|£iniill 1^ » > > — 1. T^ic ^liiftrSflc locrbcn flc^m (Stnfcututui eter Nachnahme bt8 5?ctrflflco prompt outfcirfuljrt «nt bic amtliohen ^JJIanc gratis bcijicfitsir. Amtliche Ciictvtnnliflcit «ub Auszahlung ber <šStit-innc fofort nadi (£utfd;riDuitđ. S. Sacks & Co., Hamburg, JSlautM-l^fFeetoii-ISuikđluiijB;. Izdate^j in urednik Josip Jurčič. (159—1) ' t Lastnina in tisk »Narodne tiskarne".