Velenje, 25. decembra 1976 — Leto XII. številka 49 — 50 (358 — 359) — cena 3 din
• BESEDE OB NOVEM LETU • BESEDE OB NOVEM LETU • BESEDE OB NOVEM LETU • BESEDE OB HOVEM LETU • BESEDE OE NOVEM LETU •
V letu, ki se izteka, smo skupaj z vsemi našimi delovnimi ljudmi in občani uresničili pomembne naloge pri uresničevanju programa nadaljnjega razvoja naše občine in vse naše samoupravne socialistične skupnosti
V letu 1977 telimo novih delovnih uspehov in osebne sreče!
Skupščina občine Velenje Občinska konferenca ZK Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinski svet ZSS Velenje
Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinski odbor ZRVS Velenje Informativni center Velenje
Izpolnjevanje nalog rojeva le nove cilje, ki jih je treba doseči
V navadi je že, da poizkušamo narediti ob koncu leta obračun našega dela ter naših uspehov.
Posamezniku to ne bi smel biti problem. Zlahka bo ugotovil, kaj vse mu je prineslo iztekajoče se leto, seveda ob upoštevanju vloženega truda in naporov.
Dosti težje pa je ocenjevati dosežke naših skupnih prizadevanj, uresničevanje nalog, ki smo si jih skupaj zastavili. To pa zaradi tega, ker v naši samoupravni socialistični družbi nobena naloga ne bi smela biti sama sebi namen. Izpolnjevanje nalog rojeva le nove cilje, ki jih je treba doseči. Zaradi take stalnosti je najbolj pravšnji presek naše poti v ustvaijanju in krepitvi samoupravnega socializma.
Zapišemo lahko, da smo v letu 1976 storili velike korake, tako na področju mednarodne politike (spomnimo se samo konference neuvrščenih v Colombu in kongresa delavskih in komunističnih partij Evrope v Berlinu) kot tudi znotraj naše družbe same.
Zakon o združenem delu, ki smo ga nedavno sprejeli, pomeni odločilen korak v poglabljanju samoupravnih odnosov in nam vsem, kot je bilo rečeno, zastavlja spet nove naloge, na katere ne smemo in ne moremo pozabiti.
Čaka nas boj za poživitev delegatskih odnosov, boj za osveščanje delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja.
Prav tako ne bo smelo ostati ob strani družbenopolitično izobraževanje in vzgoja ter še posebej družbeno dogovarjanje samoupravnih interesnih skupnosti in temeljnih organizacij združenega dela.
Tudi na koncept splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite ne smemo pozabiti, posebej še v luči najnovejših mednarodnih dogodkov, kjer se ponovno izpostavljajo vrednote naše neodvisnosti, suverenosti in lastne poti v socializem.
Težko bi bilo zdaj zapisati, kje smo storili dovolj in kje premalo.
Nesporno dejstvo pa je, da z doseženimi rezultati ne smemo bidi zadovoljni, morajo naj biti le spodbuda v nadaljnjem prizadevanju uresničevanja ciljev, ki smo si jih zastavili.
In končno imam še prijetno dolžnost, da vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje zaželim v imenu vseh družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine
SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1977
FRANJO KORUN, sekretar komiteja Občinske konference ZK Velenje
Enotnost in privrženost samupravljanju in socializmu večji kot kdajkoli doslej
Ob popolni enakopravnosti in solidarnosti, z dogovarjanjem in usklajevanjem interesov, učinkovito rešujemo tudi najbolj zahtevne zadeve.
To ima zgodovinski pomen in predstavlja jamstvo bratstva in enotnosti, s tem pa tudi trdnosti in celovitosti Jugoslavije.
Enotnost vseh delovnih ljudi ter njihova privrženost samoupravljanju in socializmu sta večji kot kdajkoli doslej in bistveni dejavnik trdnosti naše skupnosti. Kontinuiteta naše revolucije se kaže tudi v tem, da v njeni sedanji etapi aktivno sodelujejo vsi rodovi, da se združujeta in prežemata re-
volucionarna izkušenost udeležencev, oboroženega boja in navdušenost mladih, ki v razvoju naše socialistične samoupravne družbe vse bolj prevzemajo odgovorne naloge.
Vse to se kaže v boljši organiziranosti naše družbe, v njeni sposobnosti, da se upre vsem poskusom delovanja proti temeljnim družbenim vrednotam, proti celovitosti in neodvisnosti dežele.
JOSIP BROZ TITO,
26.XI.1976 na seji Skupščine SFRJ
♦ ♦ ♦ ♦ ♦
Franc Juvan: Kot gradbeni delavec lahko rečem, da sem z letom, ki se izteka, zelo zadovoljen. Kot delovodja pri
— ----------------Vegradu sem
sodeloval pri gradnji treh objektov: razkladalni postaji pri Novem jašku, telovadnici pri osnovni šoli Karel Destovnik Ka-juh v Šoštanju, sedaj pa končujemo gradnjo treh stolpičev v Šoštanju. Dela so v sklepni fazi, saj že urejamo okolico, napeljujemo toplovodno ogrevanje in električno napeljavo. Ce bo vse po sreči, bodo stolpiči v celoti končani v drugem mesecu prihodnjega leta.
Kar zadeva zasebne želje, je letošnje leto zame zelo veselo. Ob dnevu republike sem se vselil v novo stanovanje v soseski SaJek-Bevče.
Franc Škar-ja: Ob koncu vsakega leta pregledu-jemo tako posamezniki kot družba v celoti uspehe ali neuspehe, ki smo jih dosegli v preteklem letu, hkrati pa že delamo načrte za prihodnje leto. fLahko rečem, da je bilo leto 1976 uspešno.- Veliko je bilo storjenega glede nadaljnjega poglabljanja samoupravljanja. Sprejeli smo zakon o Združenem delu. Tudi v delovni brganizaciji Rudarsko elektroenergetskem kombinatu - TOZD RLV Jama vzhod, kjer sem zapolsen, smo dosegli zelo dobre rezultate. Načrtovano proizvodnjo premoga bomo kljub težavam, ki smo jih imeli, presegli. To pa je vsekakor zasluga fceh. •- ■* ■ » • * i * * I
S Zdenka Šrot: V Gorenju sem začela na montažnem traku v štedilnikih. Leta 1975 sem začela o b i s kovati s t rojepisni tečaj, ki sem ga uspešno končala že po letu dni. Po končanem tečaju opravljam delo strojepiske. Sedaj je moja želja, da bi se v naslednjem letu vpisala izredno v ekonomsko srednjo šolo. V letu 1976 je bil moj drugi velik dogodek sprejem v članstvo Zveze komunistov. Najprej sem obiskovala uvajalni seminar, ki je bil dobro pripravljen. Prav pa je, da bomo izobraževanje nadaljevali v politični šoli v Gorenju. Menim, da je zakon o združenem delu prinesel boljši položaj neposrednemu proizvajalcu.
fc - ft u š i i » »
Petra Hab-jan: Z letom
•	1976 sem za-
d o v o Ij n a . Mojo osnovno nalogo učenje kot dijakinja velenjske gimnazije kar za-d o v o lj i vo uresničujem. Poleg šolskega dela me zanimajo tudi ostala dogajanja pri nas in drugje. Menim, da so v svetu še vedno prevelike razlike med ljudmi. Veliko denarja, ki ga v svetu namenjajo za oboroževanje, bi lahko koristneje izrabili za izboljšanje živ-ljenskih pogojev nekaterih narodov. Kot mlada komunistka se zanimam za razvoj samoupravljanja pri nas. S sprejetjem zakona o združenem delu je bil narejen velik korak. Mladi menimo, da so potrebne določene spremembe tudi na področju srednjega '^šolstva.- *■ ■
Aleksander Samobor: V letošnjem letu smo v tovarni usnja kar dobro poslovali, če upoštevamo težave, ki so nas pestile. Znano je, da je v usnjarstvu precejšnja fluktuacija delavcev, poleg tega smo imeli letos probleme, tudi s svinjskimi kožami, ki jih v glavnem uvažamo, ker je domačih premalo. Ker kož nismo dobili toliko kot bi jih potrebovali, smo morali zmanjšati namok od 12 ton na 9 ton na dan. V prihodnjem letu bo naša glavna naloga preusmeritev proizvodnje nazaj v izdelavo govejih kož. To bo seveda od vseh nas terjalo precejšnje napore, vendar upamo, da bomo ob skupni moči vseh, to nalogo uspešno opravili, i »
H Ida Simonič: V življenju nisem nikoli imela velikih iluzij, zato tudi od novega leta ne pričakujem preveč. Tako tudi od leta, ki se izteka, nisem veliko pričakovala. Le srečo v družini in veliko zdravja. Pa vendarle je bilo leto 1976 zame zelo uspešno. V podjetju, zaposlena sem pri Vinu Šmartno ob Paki, sem napredovala od vodja maloprodaje v strojnega knjigovodjo. V dneh pred novim letom si želim, da bi bilo tudi leto 1977 takšno kot je bilo letošnje. V koletivu, kjer sem zaposlena še naprej veliko tovarištva in razumevanja, uspešnega poslovanja, v osebnem življenju pa zdravje, kajti če je zdravje, potem ostalo pride samo.	i
• DEVETČLANSKA STROPNIKOVA DRUŽINA IZ RAZBORJA BO NOVO LETO SPET PRIČAKALA V SVOJEM DOMU
Uresničena največja želja - nov dom
Novo leto. Še nekaj dni nas loči od trenutka, ko si bomo drug drugemu zaželeli veliko sreče, zadovoljstva, predvsem pa zdravja in da bi še naprej živeli v miru in svobodi. Pozabili bomo na bridke dni letošnjega leta. Za mnoge bodo boleči trenutki leta 1976 že v prvih dneh novega leta utonili v pozabo, drugi se jih bodo spominjali še dolgo, dolgo. Morda jih ne bodo nikoli pozabili.
Čeprav bodo potrebovali še veliko denaija, preden bodo hišo dokončali, jim je v novem domu lepo.
Ob našem obisku so bili v kuhinji zbrani vsi. Marija, njena mati, njenih šest otrok in njena brat ter sestra. Le Marijinega očeta, ki smo ga prav tako spoznali ob našem prvem obisku, ni bilo. Vprašali smo po njem.
,,Zdaj, ko bi bil lahko spet srečen, ker je v svojem domu, je zbolel. Preveč smo pretrpeli v tem letu. Ni zdržal. Toda sedaj je že veliko boljši je povedala mati Helena.
Potrkali smo na vrata kuhinje Marijinih staršev, kjer je na postelji ležal njen oče in bral časopis.
„Bolan sem, bolan," je dejal. „Že dva meseca. Malo sem se nahladil, nekaj pa je kriva tudi starost. Čez dve leti jih bo 80."
Tudi beseda Marijinega očeta, kije 13. decembra praznoval 77. rojstni dan, so bile polne hvaležnosti do vseh, ki so jim kakorkoli pomagali v nesreči ter pri gradnji novega doma. S solznimi očmi je pripovedoval:
„Hudo nas je prizadel požar. Ne morem povedati, kako hudo mi je bilo, ko sem ostal brez doma. In to na stara leta. Ko je človek še mlad, se še nekako znajde. Toda pri mojih letih ..." , Prav gotovo vsega tega ne bi bil prenesel, če ne bi bilo dobrih ljudi. Kogarkoli smo prosili, nam je pomagal. Vsem se resnično najtopleje zahvaljujemo".
„Obrisal si je solzne oči in spet nadaljeval: Dolgčas mi je. Tako rad bi hodil in kaj počel, vendar sedaj ne morem."
Prepričani smo, da bo Marijin oče kmalu ozdravel saj se sedaj že veliko bolje počuti kot pred dvema mcse-cema. Temu je seveda pripomogel precej tudi novi dom in dobri ljudje, ki so ob njihovi nesreči izkazali veliko solidarnost.
Poslovili smo se od njega z željo, da bi čim prej okreval, hčerki Mariji ter njenim otrokom pa smo zaželeli, da -bi kar najlepše preživeli slovo starega rn prihod novega leta.
„Saj ga bomo' , je dejala. „Sedaj,
Obiskali smo dva kraja in v njih dve domačiji. Stropnikovo v Razborju in Maroltovo v Pleši vcu.
Razbor 62:
Kljub temu da je bil dan meglen, smo že od daleč zagledali visoko pritlično hišo, resda še neometano, vendar ko smo vstopili v toplo kuhinjo, so nas pozdravili presrečni obrazi.
Bilo je 18. decembra lani. Dan, ki je Mariji Stropnik, njenim šestim otrokom ter njenemu očetu in materi vtisnil skorajda neizbrisan pečat gorja v dneh, ki so jih čakali. Rdeči petelin je zajel njihovo hišo in jim uničil vse, kar so imeli. Ostala so jim le oblačila, ki so jih imeli na sebi in morda še kakšna malenkost.
Ko smo lani ob enakem času ^obiskali Marijo in njene otroke ter očeta in mater pri sosedu Berložniku, ki jim je v dneh stiske nudil strelio nad glavo in
dinarjev. Krajevna skupnost Za-vodnje jim je pomagala z deset tisoč dinarji, krajevna skupnost Razbor, s sedmimi tisoči, Elkroj Mozirje štirimi tisoči dinarjev. Poleg tega so delavci tega kolektiva dali Stropni-kovim tudi nekaj oblačil.
V solidarnostno akcijo zbiranja pomoči za Stropnikove so se vključili tudi mladinci iz Gaberk. V tamkajšnjem gasilskem domu so organizirali prireditev in ves njen izkupiček v višini približno 4600 dinarjev izročili Mariji. Enako hvaležna je Marija danes krajevni organizaciji Rdečega križa iz Gaberk, ki je zanjo zbrala dva tisoč dinarjev ter nekaj oblačil, in šoštanjskemu Topru za 15 tisoč dinarjev ter oblačila.	x
Hvaležna je krajanom oziroma okoliškim kmetom, ki so ji pomagali z delom in lesom, Gozdarstvu iz Slovenj Gradca, ki jim je odstopilo prikolico, v katero so se letos maja preselili. Zahvaljuje se tudi sindikalni
Tudi Jožetu Maroltu iz Pbšivca bo leto 1976 ostalo zapisano v spominu s črnimi črkar u. 17. julija letos je Plešivec zajela huda nevihta z grmenjem. Nekajkrat je močno udarilo, potem je ponehalo, je začel pripovedovati Martin Marolt, v soboto, ko smo ga obiskali v Plešivcu. Šel sem ven, da bi pogledal, če se bo vreme vendarle izboljšalo.
na poti, ko je sporočilo o požaru šele šlo v Velenju, je dejal Martin. Če ne brli gasilci tako hitri, bi verjetno zgoreli tudi svinjaki, hiša in drvarnica, ie pristavila žena.
Tudi Marijinemu očetu je sedaj spet lepo, kljub temu, da je še bolan.
Stropnikova družina v novi in topli kuhinji. Na sliki sta tudi Marijina sestra Justa in brat Stanko.
katerem prijetno gori. Veseli so, da se jim ni treba več devet stiskati v eni sobi.
NE BI BIL VZDRŽAL, ČE NE BI BILO DOBRIH LJUDI
ko imamo spet svoj dom. Pa tudi televizor je sin Franc vzel na kredit", stari jim je zgorel skupaj s hišo Ob televizorju bodo imeli vsaj malce razvedrila po težkem trpljenju in
nesreči, ki jih je prizadela konec lanskega leta.
„Še enkrat zapišite, da se vsem iz srca zahvaljujemo", je še dejala, preden smo odšli.
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli
• PRI MAROLTOVIH V PLEŠIVCU SO V DVEH MESECIH ZGRADILI NOVO ZIDANO GOSPODARSKO POSLOPJE
Samo ljudem, ki so nam pomagali, se lahko zahvalimo, da smo nekoliko že pozabili na nesrečo, pravita danes Marija in Martin Marolt
Ko je Martin stopil na dvorišče, je obnemel. Njegovo gospodarsko poslopje, v katerem je bilo osemnajst glav živine, je bilo v ognju. Ogenj se je širil tako bliskovito, da sta z ženo lahko rešila le živino in traktor. Vse drugo se je spremenilo v pepel.
„Je že tako. Nesreča te zadene vedno takrat, ko jo najmanj pričakuješ. Pq petindvajsetih letih gospo-dajenja mi je ravno uspelo napolniti hlev z živino, začeli smo malo bolje dihati, toda zaradi strele, ki je udarila v gospodarsko poslopje, se bom tega julijskega dneva zelo nerad spominjal."
Tudi Martin je skupaj z ženo Marijo mislil, da se ne bo mogel več postaviti na noge. Krma za živino mu je zgorela, zato je moral polovico živine prodati, preostalo pa je dal v rejo sosedom. Kazalo je, da bo izgubil voljo do dela. Toda podobno kot Stropnikovi v Razborju, tudi Martin ni ostal osamljen v nesreči. Ljudje mu niso pomagali le moralno, ampak tudi materialno.
„Danes je na prostoru, kjer je prej stalo staro leseno gospodarsko poslopje, že nov zidan hlev. Zgradili so ga v dveh mesecih. „S pomočjo dobrih ljudi nam je to uspelo", je pristavila žena Marija. „Vsi so nam pomagali,' sta Martin in Marija dopolnjevala drug drugega. „Lahko rečeva, da ni bilo krajana Plešivca, ki nama ne bi bil tako ali drugače pomagal. Dva soseda sta mi že prvi večer ponudila nekaj denarja."
Nato sta Marija in Martin
začela naštevati: Pomagali so jima mladinci Plešivca, ki so jima sami pokosili, posušili in spravili domov za tovornjak sena, ki jima gaje dal Jože Silovšek iz Skd. Solidarno so jima priskočili na pomoč tudi občina, osnovna organizacija ZRVS Velenje - Šmartno, škalski lovci. Posebej sta danes hvaležna gasilcem, Škal, Velenja, Gaberk, Pesja, ki so resnično zelo hitro prišli na kraj požara: Gasilci so bili že
Tudi Martin in Marija ne moreta prehvaliti dobrih sosedov, ki so vzeli v rejo živino, ki jo nista prodala in zato niso zahtevali plačila. Skupaj z gospodarskim poslopjem je zgorelo najmanj štirideset ton sena.
„Vse, ki so mi kakorkoli pomagali ob nesreči, imam zapisane. Nikoli ne bom pozabil njihove pomoči. Resnično, šele sedaj sem spoznal, kaj pomeni solidarnost ljudi. Hvala vsem!"
Marija in Martin Marolt: „Če sva potrebovala trideset ljudi, jih je toliko prišlo."
toplo kuhinjo, je imela Marija samo eno željo: da bi leto 1977 skupaj z svojimi otroki, očetom in materjo spet pričakala v svojem domu. Resda je izgledala tedaj za Marijo ta žeija neuresničljiva. Sama s številno družino, majhno pokojnino, ki jo dobiva za pokojnim možem, stroškov gradnje ne bi bila zmogla. Toda v nesreči ni ostala sama. Solidarnost, ta pomembna pridobitev naše samoupravne socialistične družbe, je tudi v tem primeru dobila veliko potrditev.
Med prvimi, ki so Mariji pomagali, je bil kolektiv šo-štanjske Lesne, kjer je bil zaposlen njen mož. Delavci Lesne so za Marijo in njeno družino zbrali nekaj več kot 30 tisoč
organizaciji Gorenja in sodelavkam sina Franca in hčerke Elice, ki so zanju zbrali precej denarja. Nikoli ne bo pozabila tudi gostoljubnosti sosedov Fa nike in Alojza Berložnika, ki sta jim takoj po nesreči odstopila sobo in kuhinjo, čeprav so bili že tako v stiski s prostori. Da so si lahko zgradili nov dom, pa jim je omogočil tudi kredit, ki sta ga oče in mati dobila od organizacije ZZB NOV.
Čeprav jim manjka še veliko denarja, da bodo zgotovili hišo, čeprav so stene danes še mokre, ker so se pač vselili takoj, ko, je bilo mogoče, so danes srečni. Srečni, da imajo spet svojo kuhinjo, v kateri je kljub vsemu toplo. Srečni so, ker lahko spet kuhajo na svojem štedilniku, v
OBISKI PRI NAŠIH DELAVCIH • OBISKI PRI NAŠIH DELAVCIH • OBISKI PRI NAŠIH DELAVCIH O OBISKI PRI NAŠIH DELAVCIH • OBISKI
POGOVOR Z IVANOM SIMONIŠKOM, ENIM IZMED RUDARJEV VELENJSKEGA PREMOGOVNIKA
RUDAR
24 LET
Iz jame je prišel točno ob štirinajstih. Hitel je kot vsi drugi rudaiji. Da bi si prižgal cigareto!? „Ne.",je odvrnil. „Ne kadim." Tako sva začela najin pogovor. Le začela, kajti Ivan Simonišek meje še preden je odšel v kopalnico, da spravi s sebe jamski prah, povabil naj pridem po štirinajsti uri k njemu domov na Jenkovo S.
Ob dogovoijenem času sem pozvonil na zvonec v drugem nadstropju. Pred sabo sem zagledal veliko mlajšega moža, kot pa si mi je zdel na rudniku. Odšla sva v dnevno sobo in začela najin pogovor. Pogovor o življenju enega izmed mnogih rudaijev velenjskega premogovnika.
Ivan Simonišek se je že zelo mlad zapisal rudarskemu poklicu: prvega februarja leta 1951,18. avgusta tistega leta pa je dopolnil osemnajst let.
ZAKAJ PRAV RUDARSKI POKLIC?
Za to sta bila dva razloga. Čeprav je Ivan najprej omenil,
da je bilo doma še pet bratov in štiri sestre in da očetu ni bilo lahko preživljati tako številne družine, pa mislim, da je Ivan odšel med knape zaradi tradicije. Rudar je bil njegov oče, prav tako tudi stari oče, pa tudi vsi bratje.
Ivan, ki se je rodil v Vojskem na Kozjanskem, je prišel v Ve-
lenje pred dvaindvajsetimi leti. V Velenju rudari že dvaindvajset let. Najprej se zaposlil v rudniku Senovo in tam delal dve leti do odhoda k vojakom. Po vrnitvi iz vojske v Senovem ni dobil zaposlitve, odpravil se je v Velenje, kjer so ga takoj sprejeli. Po dveh letih je dobil dvosobno stanovanje, sedaj pa .živi v skrbno urejenem trisobnem stanovanju.
JE ZADOVOLJEN S STANDARDOM?
Zadovoljen je. Ničesar mu ne manjka. Ima lepo stanovanje, avtomobil, dobro plačo, čeprav se strinja s trditvijo, da knap ne zasluži dovolj nikoli. Ne zanika, da je rudarski poklic naporen, nevaren. Vendar le sprva. Potem rudar pozabi na vse to. Pred njim je le cilj, kako iztrgati temni jami čim več ton premoga. Rudarji ne poznajo pravega počitka, saj je 42-urni delavnik ea zdaj zanje še nedosegljiv. „Navajeni smo, da moramo delati več kot drugi. Zavedamo se pomembnosti premoga za električno energijo."
PRIHODNJE LETO 5. APRILA BO PRETEKLO ŠTIRIINDVAJSET LET, ODKAR JE IVAN ZVEST RUDARSKEMU STANU. ALI SO SE MU URESNIČILE VSE ŽELJE?
,,Niso. Zelo sem si želel, da bi napravil nadzorniško šolo, pa mi ni uspelo, ker tedaj nisem bil sposoben tudi za reševalca. S
srcem ni bilo nekaj v redu. Danes, ko imam pogoje pa se ne izplača. Saj imam do upokojitve še šest let."
Za tiste, ki delamo zunaj, na svežem zraku je ta čas zelo kratek. Vendar za Ivana ne. ,,Trideset let življenja globoko pod zemljo je za rudarje predolga doba, glede na napornost poklica", pravi. Prav gotovo so podobnega mnenja tudi drugi. Najbolj pa tisti, ki pridejo samo za nekaj dni, tednov v jamo, potem pa gredo rekoč: ni ga denarja, da bi ostal v jami.
Ivan je prišel v Velenje kot nekvalificiran rudar. Tu pa sije kmalu pridobil kvalifikacijo, od leta 1961 do leta 1972 je bil vodja čela. Toda kot mnogim drugim rudaijem, so tudi njemu začele pešati moči. Od časa do časa je čutil bolečine v hrbtu in spoznal je, da bo moral s čela. Napravil je tečaj za strelca, kar je še danes. Čeprav ga še vedno vleče nazaj na čelo.
KDAJ MU JE BILO KOT RUDARJU NAJBOLJ HUDO? *
„To je bilo leta 1955, ko sem imel v jami hudo nesrečo. Velik kos premoga mi je padel na glavo. To je bilo komaj štirinajst dni po poroki."
,,Seveda pa je za rudarja najhuje, ko izgubi svojega sodelavca, sotovariša. Veliko nesreč je zunaj na cesti, vendar se bolečin ob izgubi sotovoriša ne da opisati..."
KAKO PREŽIVLJA PROSTI ČAS?
Ko pride domov, najprej vzame v roke časopis. Rad prebere tudi kakšno dobro knjigo gleda televizijo, gre k prijateljem na obisk, včasih pa tudi na kulturno prireditev. Tudi družbe-
nopolitično je aktiven. Član zveze komunistov je že od leta 1957, bil je že tudi sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov, član samoupravnih organov. Sedaj je med drugim sindikalni poverjenik in član komisije za podeljevanje stanovanj.
Ivan tudi ne kadi. „Že dve^ leti nisem potegnil cigarete. Po* sedemindvajsetih letih kajenja me je začelo nekaj boleti v grlu. Odšel sem k zdravniku in ta me je najprej vprašal, če kadim. Dejal je, da bi bilo dobro, če bi se odpovedal cigaret. Ubogal sem ga in danes sem mu izredno hvaležen.
IN KAKŠNE SO IVANOVE ŽELJE OB NOVEM LETU?
„Čimveč zdravja in sreče v družini, enako želim tudi drugim rudaijem in seveda, da bi ob koncu leta izpolnili našo sprejeto proizvodno nalogo".
Ivan ima še eno željo, ki pa ni vezana na prihodnje leto. Čeprav je v Velenju že dvaindvajset let, se zelo rad vrača v domači kraj. Sklenil je, da se bo po upokojitvi vrnil nazaj na Kozjansko. V ta namen si je že kupil pred časom staro hišo, ki jo bo do upokojitve preuredil.
Ivan, želimo vam da bi se vam vaše skromne želje uresničile.	STANE VOVK
• SREČANJE Z IVANKO BABIČ, ENO OD »NAJSTAREJŠIH« DELAVK V VELENJSKEM GORENJU
Med delom in domom
V začetku junija letos je bilo v Velenju prvo srečanje delavcev — samoupravljavcev sestavljene organizacije združenega dela Gorenje, ki združuje v 11 delovnih organizacijah s 37 temeljnimi organizacijami združenega dela 14.000 delavcev.
Po glavi m i namen srečanja je bil dogovor samoupravljavcev o prihodnji razvojni poti, dogovor o tem, da z združitvijo hotenj in možnosti ustvarijo pogoje za kar najbolj uspešen prihodnji razvoj tako sestavljene organizacije združenega dela Gorenje kot reprodukcijske celote DOM.
Ob prvem srečanju delavcev - samoupravljavcev sestavljene organizacije združenega dela Gorenje, ki je bilo v velenjski Rdeči dvorani, so pripravili tudi razstavo „Gorenje 76", s katero so bila prvič skupno predstavljena prizadevanja in dosežki SOZD Gorenje. Razstavo je odprla ena od delavk z najdaljšim delovnim stažem v tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Velenju, Ivanka Babič.
Obiskali smo jo. Ni je bilo težko najti. Tisti, ki so že dalj časa v Gorenju, pa delavci v servisnih centrih širom po Jugoslaviji, dobro vedo, da dela Babičeva v skladišču servisa.
Skušamo jo zmotiti sredi dela. Hiti od zaboja do zaboja, vmes se pogovaija s sodelavci, šteje rezervne dele, nanjo že čaka voznik viličarja . .. Pozdravimo se. Pravi, da nima časa za pomenek, dajo priganja delo. In doda, da je še veliko delavk v Gorenju, da bi bilo prav, da predstavimo tudi druge. Toda s Stanetom sva vztrajna. Čakava, med tem pa Stane išče motive za Ivankin posnetek.
Ivanka ima prav, da je v Gorenju še veliko delavk. Toda Babičeva je vendarle odprla razstavo „Gorenje 76". S tem so dali v Gorenju priznanje delu, ustvarjalnemu in prizadevnemu delu Ivanke Babičeve.
Že devetnajst let spremlja
Ivanka Babič, doma je iz Paške vasi, razvoj tovarne -gospodinjske opreme Gorenje. Začela je z delom v skladišču in mu ostala zvesta tudi še sedaj, po skoraj dveh desetletjih.,,Veliko se je spremenilo, primerjava je kar težka", pravi, ko se pogovarjava o razvoju Gorenja. Dobro se še spominja razvoja našega velikana bele tehnike, začetega v vasici Gorenje. Razvojna pot je pogojena z velikimi napori in samoodrekanji delavcev. Bila je članica samoupravnih organov, delavskega sveta in upravnega odbora, torej sredi ustvaijanja in načrtov kolektiva. „Zdaj je vse drugače, kot je bilo včasih. Spremembe so res na vsakem koramu", dodaja.
Skromna, kot je, Ivanka nerada govori o sebi in svojem delu. Bolj zgovorne kot besede so njene roke. Roke delavke, skozi katere gredo dan za dnem nadomestni deli in drugi mate-
riali, ki prispejo v servisno skladišče v Velenje oziroma ki jih odpošljejo po Jugoslaviji. Ivanka ima na skrbi tudi razpored voženj za tovornjake za servisne centre po vsej Jugoslaviji. Tudi do 12 tovornjakov, ki jih naložijo v servisu, gre dnevno na pot.
Ivanka Babič je doma v Paski vasi. Je mati petih deklet, kot pravi. Le dve se še šolata. Gradijo novo hišo; za gradnjo so dobili tudi nekaj posojila. In če bo šlo vse po sreči, naj bi se prihodnje leto že vselili vanjo.
Babičevo delo resnično preganja. Predolgo je nismo smeli motiti. Povprašali smo jo le, kakšne so njene želje za novo leto 1977:
,,Vsem Gorenjčanom, vsem delavcem, želimo predvsem veliko uspeha pri delu in medsebojnega razumevanja. Največja osebna želja pa je, da bi se drugo leto preselili v novo hišo!"
Prepričani smo, da se bodo želje tudi uresničile.
MARJAN LIPOVŠEK
Novi splošni pogoji za PTT storitve
Poštni, telegrafski in telefonski promet je v zveznem merilu urejen z zakonom o poštnih, telegrafskih in telefonskih storitvah, ki velja od 1. aprila 1975. Zakon ureja razmeija med organizacijami združenega dela za ptt promet in uporabniki ptt storitev. Na podlagi tega zakona so bili izdelani splošni pogoji za opravljanje ptt storitev, ki urejajo v jugoslovanskem prostoru enotne pogoje za opravljanje posameznih vrst ptt storitev in uresničevanje medsebojnih pravic in obveznosti med ptt organizacijami združenega dela in njenimi uporabniki v zvezi s ptt storitvami.
Splošni pogoji za opravljanje ptt storitev so začeli veljati 19. decembra. Sprejele so jih vse jugoslovanske ptt organizacije združenega dela po poprejšnjem mnenju Gospodarske zbornice Jugoslavije in v soglasju z zveznim sekretarjem za pravosodje in organizacijo zvezne uprave. Objavljeni so v Uradnem listu SFRJ št 51/76.
Splošni pogoji za ptt storitve so pravzaprav enotna pravila, po katerih se opravljajo ptt storitve na podlagi sodobne tehnike in tehnologije in oblik ptt omrežja. Poglavitni namen zakona in splošnih pogojev je zagotoviti optimalno kakovost ptt storitev ob sodelovanju vseh r.jenih uporabnikov, in to v množičnosti teh storitev.
Med najpomembnejšimi novostmi so roki, ki so določeni za prenos in vročitev pisemskih pošiljk, paketov, nakaznic in telegramov. Ti roki so odvisni od c ddaljenosti med sprejemno in naslovno pošto ter od organizacije dostave pri posamezni pošti. Pri poštnih pošiljkah so ti roki od enega do štirih dni za pisma, dopisnice, poštne nakaznice, dnevnike in zelo nujne pakete in od dveh do šestih dni za tiskovine in ostale pošiljke. V najširšem okolišu z enkrattedensko dostavo pa ie rok od sedem do deset dni. Za telegrame v ožjem dostavnem okolišu je ta rok v urah, in sicer od štirih do desetih ur. Za širši in najširši okoliš se nujne poštne pošiljke ne morejo poslati, pri telegramih in telefonskih pozivnicah pa je treba plačati dostavnino s posebnim slom.
Zaradi hitrejšega prenosa poslovnega dopisovanja se sporočila, ki so razmnožena z raznimi pisarniškimi razmnoževalniki in fotokopirnimi stroji, ne štejejo več za tiskovine. Teža paketov je omejena na 15 kg. Največja označena vrednost na vrednostnih pismih in paketih je 1.000.000 din. S poštno in telegrafsko nakaznico je moč poslati 10.000 din. Pri odkupnih pošiljkah znaša odkupnina lahko največ 10.000 din.
V	dostavi se, kadar naslovnika ni doma, lahko vročajo priporočene pošiljke, vrednostna pisma in paketi z vrednostjo do 1.000 din in izplačujejo nakaznice do istega zneska, njegovim odraslim družinskim članom.
V	notranjem telegrafskem prometu je bilo usklajeno najmanjše število besed za telegram in je sedaj namesto dosedanjih 12 besed 20 besed. Sprememba ne pomeni povečanja cene, ker imajo telegrami v naši republiki v povprečju več kot 20 besed.
Uvedena je nova storitev v telegrafskem in telefonskem prometu: opravljanje storitev s kreditno karto. To je posebej ugodna storitev za poslovne ljudi, ker lahko opravijo telegrafske in telefonske storitve kjerkoli na območju SFRJ, cena za opravljeno storitev pa se zaračuna njegovi delovni organizaciji.
Pomembna novost je uvedba obdobja nočnega časa oz. časa cenejših medkaijevnih telefonskih pogorovov in teleks zvez. Medkaijevni telefonski pogovori in teleks zveze bodo cenejše za 50 % v času od 20.00 do 06.00 ure ob delavnikih in od 20.00 ure v soboto do 06.00 ure v ponedeljek. Zato priporočamo uporabo teleks priključkov in telefona tudi v tem času.
V	telefonskih govorilnicah s posredovanjem (na pošti) lahko uporabniki zahtevajo tudi nujne in zelo nujne telefonske pogovore.
Za vse območje države je tudi usklajen impulzni interval med telefonskimi centralami enega vozlišča na 15 sekund.
• KLUB SAMOUPRAVLJAVCEV ORGANIZIRAL POSVET NA TEMO: DOHODKOVNI ODNOSI
DOLOČITI MERILA
Klub samoupravljavcev Velenje je v četrtek 16.12. organiziral v cilju svojega akcijskega programa in izvajanja zakona o združenem delu v praksi, javno razpravo o dohodkovnih odnosih.
Razprava je potekala v obliki sproščenega pogovora in izmenjave mnenj ter izkušenj. Udeležili so se je predstavniki družbenopolitičnih organizacij, izvršnega sveta občine in delovnih kolektivov ter predstavnik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Stjepan Saubert.
Namen razprav je bil z izmenjavo mnenj ter izkušenj razčistiti nekatere nejasnosti, ki se kažejo ob uveljavljanju zakona o združenem delu, še posebej pa njegovega najpomembnejšega dela -dohodkovnih odnosov — v prakso.
Živahna razprava je pokazala, da so takšne akcije, kot jo je pripravil klub samoupravljavcev, potrebne, saj je tako najlaže uskladiti različna mnenja.
Vsi prisotni so se ob vprašanju dohodkovnih odnosov, ki v praksi še ni popolnoma urejeno, strinjali, da je nujno potrebno poiskati merila, po katerih bi lahko ovrednotili tudi delo tistih delavcev v združenem delu, za katerih delo
nimamo fizičnih meril. Poudarili so tudi, da ima vsak delavec pravico, da se njegovo delo ovrednoti, da pa se moramo tega vprašanja lotiti kompleksno na ravni celotnega združenega dela.
Na koncu razprave je prevladalo mnenje, da je ta tema potrebna še nadaljne temeljite obravnave, ko se bodo že tudi v praksi pokazali določeni rezultati. Do tedaj pa so udeleženci
Dan učencev
V četrtek 16. decembra so imeli na osnovni šoli Anton Aškerc v Velenju samoupravni dan. Vsa delovna mesta so prevzeli učenci. O poteku tega dne smo se pogovaijali z učenko Magdo Plut, ki je bila tega dne ravnateljica šole. razpisala prosta delovna mesta. Mladinci so napisali prošnje za delovna mesta, ki so jih želeli opravljati. Magdo veseli delo pedagoga in ravnatelja in nadvse srečna je bila, ko je izvedela, da bo na samoupravni dan pomočnica ravnateljice.
Povedala je, daje mladinska organizacija v začetku decembra
O delu ravnateljice je dejala: , Delo je zelo težavno. Začne se zjutraj ob šestih, konča pa sc pozno popoldan. V svojem delovnem času sprejme ravnateljica veliko telefonskih pogovorov, urediti mora razne dopise in spremljati delo in življenje na šoli. Ob delu sem spoznala, kako težko in odgovorno je delo ravnatelja. Spoznali smo težaven in odgovoren učiteljski poklic. Upam, da bomo odslej to upoštevali in ne bomo po nepotrebnem jezili tovarišev učiteljev.
S 1. januaijem 1977 začne veljati nov zakon o zakonski zvezi in družinskih razmeijih. Ta prinaša pomembno novost glede urejanja preživnin. Po 132. členu so občinske skupnosti socialnega skrbstva dolžne vsako leto na podlagi uradno ugotovljenega podatka o povečanju življenjskih stro&ov opraviti uskladitev vseh preživnin.
Da bi uskladitev preživnin za leto 1977 izpeljali v skladu z določilom zakona in čimprej
pozivamo vse upravičence,
da se javijo pri strokovni službi občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje, Kidričeva 1 c (Dom za varstvo odraslih Velenje).
po novem
S seboj naj prinesejo vso ustrezno dokumentacijo, s katero razpolagajo.
Ker bo uskladitev izpeljana v letu 1977 prvič, mora občinska skupnost socialnega skrbstva pred izdajo odločbe v razgovoru z upravičencem preveriti ustreznost sedanje višine preživnine in možnosti zavezanca.
Želimo, da obvestijo tudi vse krajevne ^skupnosti in temeljne organizacije združenega dela svoje občane ter delavce o možnosti in načinu urejanja preživnine v pogojih novega zakona.
STROKOVNA SLUŽBA
OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA VELENJE
razprave predlagali, da bi klub
samoupravljavcev organiziral še
Velenjski Komunalno obrtni center se ponaša z novo pridobitvijo. Svojemu namenu so te dni izročili novo ozonsko napravo za dezinfekcijo pitne vode velenjskega vodovoda. Gre za sodoben način čiščenja pitne vode, ki ima v primeijavi s klasičnim (kloriranjem) velike prednosti. Ozon je namreč kot dezinfekcijsko sredstvo veliko bolj učinkovit in hiter, saj uničuje vse vrste bakterij, ki se pojavljajo v vodovodu. Gradnja nove ozonske naprave, ki so jo uredili v Jeklu Ruše, je veljala 3 milijone dinaijev. Pomembno pa je, da gre za nadvse racionalno naložbo, saj je potrebna za njeno delovanje le električna energija, pa še te bolj malo.
S.V.
Razpisna komisija zbora delavcev delovne organizacije
RDEČA DVORANA, p. o. Velenje
razpisuje prosta delovna mesta:
1. direktorja delovne organizacije in vodilna delovna mesta
a.	tehničnega vodje
b.	komercialnega vodje
c.	računovodje
Kandidati morajo izpolnjevati sledeče pogoje:
-	za direktorja delovne organizacije:
-	višja ali srednja izobrazba ekonomske, komercialne, organizacijske smeri,
-	5 let ustreznih delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih in
-	ustrezne moralno politične kvalitete ter organizacijske sposobnosti.
Kandidati za razpisana vodilna delovna mesta morajo izpolnjevati sledeče pogoje:
poda:- višja ali srednja izobrazba strojne, elektro ali gradbene smeri, 5 let ustreznih delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih, izpit iz varstva pri delu, organizacijske sposobnosti, podb:- višja ali srednja izobrazba ekonomske, komercialne ali organizacijske smeri, 5 let ustreznih delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih, organizacijske sposobnosti, pod c: - srednja izobrazba ekonomske smeri, 5 let delovnih
izkušenj. Prijavi je treba priložiti:
-	potrdilo o nekaznovanju
-	dokazila o šolski izobrazbi oziroma strokovni izobrazbi
-	dokazila o delovnih izkušnjah in dosedanjih zaposlitvah Pismene prijave z zgoraj omenjenimi prilogami je treba poslati v 15 dneh od objave tega razpisa na naslov: RDEČA DVORANA p. o. (za razpisno komisijo) 63320 VELENJE: Šaleška cesta.
Prijave brez prilog in nepravočasne prijave se ne bodo obravnavale. Podrobnejše informacije daje splošna služba med delovnim časom.
FINANČNO POROČILO KOORDINACIJSKEGA ODBORA ZA PROGRAM KRAJEVNIH SKUPNOSTI
O ZBRANIH SREDSTVIH TEMEUNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA V OBČINI VELENJE NA OSNOVI DRUŽBENEGA DOGOVORA O RAZPOREJANJU DOHODKA V OBČINI VELENi V LETU 1976 ZA FINANCIRANJE PROGRAMOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI (ČLEN 30-37) IN DELITEV KRAJEVNIM SKUPNOSTIM PO ŠTEVILU ZAPOSLENIH NA OSNOVI PODATKOV KRAJE
NIH SKUPNOSTI:																											
KRAJEVNE			KAJUHOV		TOPLO-			POD						ERA		GALIP	PROJEKTIV.		INTEREV-					STANOVANJ.			
SKUPNOSTI		REK	DOM		VOD		GRADOM			KOC	INTEGRAL							BIRO	ROPA	GORENJE		VEGRAD		PODJETJE		SKUPAJ	
Levi breg	947	132.580			11	1.540	3	420	65	9.100	3	420	57	7.980	7	980	9	1.260 6	840	817	114.380	57	7.980	4	560	1986	278.01
Desni breg	1175	164.500																								1175	164.51
Šmartno	241	33.740			3	420			17	2.380			27	3.780	3	420	2	280		149	20.860	45	6.300			487	68.11
Konovo	137	19.180							11	1.540	2	280	24	3.360						105	14.700	12	1.680	3	420	294	41.11
Šalek - Gorica	88	12.320			1	140	2	280	17	2.380			17	2.380	1	140	3	420		55	7.700	11	1.540			195	27.31
Stara	116	16.240							11	1.540			17	2.380						97	13.580					241	33.71
Staro Velenje	89	12.460			2	280	5	700	14	1.960	3	420	31	4.340	5	700	1	140		117	16.380	23	3.220	2	280	292	40.81
Pesje	215	30.100							15	2.100			13	1.820	6	840				145	20.300	16	2.240			410	57.41
Cirkovce	24	3.360							1	140										17	2.380	2	280			44	6.11
Plešivec																											
Paka	73	10.220			1	140			5	700	2	280	4	560						48	6.720	6	840	1	140	140	19.61
Šentilj	94	13.160			2	280			9	1.260	2	280	10	1.400	1	140 '				59	8.260	14	1.960	1	140	192	26.81
Škale	167	23.380			4	560			14	1.960			16	2.240						138	19.320					339	47.41
Bevče	32	4.480			1	140	1	140	2	280			4	560						24	3.360	1	140			65	9.11
Kavče Podkraj	116	16.240			1	140			7	980	4	560	5	700						77	10.780	5	700	2	280	217	30.31
Šoštanj	448	62.720	30	4.200					13	1.820	6	840	30	4.200	64	8.960	5	700 1	140	217	30.380	23	3.220	4	560	841	117.71
Bele vode	7	980							2	280			2	280						18	2.520					29	4.(K
Skorno - Florjan	55	'7.700	2	280					2	280	2	280	3	420	8	1.120				70	9.800	4	560	2	280	148	20.7;
Zavodnje	16	2.240																1	140	9	1.260					26	3.64
Ravne	91	12.740							3	420			9	1.260	10	1.400		1	140	63	8.820	12	1.680	2	280	191	26.74
Družmirje Gaberke	141	19.740	1	140					5	700			6	840	14	1.960	1	140 1	140	115	16.100			5	700	289	40.46
Lokovica	51	7.140							2	180					5	700				48	6.720	4	560			110	15.411
Topolšica	96	13.440							4	560			4	560	14	1.960				75	10.500	9	1.260			202	28.21
Šmartno ob Paki	34	4.760	3	420	1	140	1	140	4	560					5	700				272	38.080	29	4.060			349	48.8«
Gorenje	19	2.660	1	140					2	280			12	1.680	1	140		1	140	175	24.500	16	2.240			227	31.71
SKUPAJ	4472	626.080	37	5.180 27		3.780	12	1.680	225	31.500	24	3.360	291	40.740	144	20.160	21	2.940 11	1.540	2910	407.400	289	40.460	26	3.640	8489	1.188.41
Pripravila: MIRA TAMŠE, BORIS ZAKOŠEK
Stanko Kugler
• PROPAGANDIST SANDI LOJEN:
Želim si polno življenje...
PRODAJALKA MILICA KREVZELJ:
Razumevanje, zdravje in mir
• DIJAK DRAGAN BALABAN:
Uspeh v šoli, pa še...
Življenje jemljem lepo, veselo, lepše kot je. Tako je bolj prijetno, bolj polno. Kaj bi kar naprej tarnali 'nad njim, ko pa se tako hitro izteka
V letošnjem letu sem pričakoval, da se bo naše gospodarstvo umirilo, da cene ne bodo več skokovito rasle in se nam bo izboljšal življenjski standard.
Želel sem si razgibano leto, obogateno s številnimi veselimi trenutki, z veliko športnih užitkov, ki pa jih ni bilo.
Sandi Lojen
Milica Krevzelj
V letošnjem letu nisem imela kakšnih posebnih želja. Nisem doživela nič takega, kar bi mi ostalo v trajnem spominu. Bilo je leto, ki nas je spremljalo s težavami, seveda pa je bilo tudi nekaj lepih trenutkov.
Tudi ob prehodu v leto 1977 ne načrtujem nič posebnega. Mislim, da v tem letu ne bomo doživeli nikakršnih bistvenih sprememb. Želim si le nekoliko več razumevanja v službi, doma, pa zdravja, miru in sreče.
Dragan Balaban
Vsak človek nekaj pričakuje, si nekaj želi. Morda ne prav ob novem letu, ampak malo prej ali kasneje. Moje letošnje želje so bile obrnjene v šolo in sem jih Se dokaj zadovoljivo uresničil. Saj pravijo - vsak je svoje sreče kovač. Sicer pa se mi zdi, da sem pričakoval mnogo manj, kot sem doživel. To je bilo zame zelo razgibano leto in mi bo po marsičem lahko ostalo v spominu. Stopil sem v partijo, postal sem maturant, pa saj je preveč, da bi našteval.
Lepo bi bilo, ko bi novo leto prineslo izboljšanje sedanjega položaja v svetu, osvoboditev zatiranih narodov, mir in srečo. Zame pa . . . oh, ko je toliko želja, samo uresničiti jih še moram.
VRATAR MILAN KITEK:
Kaj bo z nami?
• SLIKAR MIŠOSKORNŠEK:
Želje razdelim na vse dni v letu
• VLAKOVNI ODPRAVNIK FRANC DIVJAK
Leto kot vsako drugo
Janko Škruba
Milan Kitek
Nisem pričakoval veliko, da si prihranim razočaranja. Saj veste, kako je to. Človek pričakuje mnogo lepega, a na koncu razočaran ugotovi, da se mu to ni izpolnilo.
Tako pa je veliko lažje. V tem letu nisem doživel nič takšnega, da bi mi posebej ostalo v spominu. To je bilo čisto vsakdanje leto.
Kaj pričakujem? Nekaj sreče, zdravja, veselja ... pa bo že kar dovolj. Ja in še nekaj. Pri nas doma se ugreza, ker smo na rušnem področju. Vendar še nič ne vemo, kako bo z nami, kako v naprej. Pa še invalid sem in bi težko začel graditi znova. Želim si, da bi tudi to rešili v prihodnjem letu.
Ko ljudje stopajo skozi silve-strovo noč v novo leto, so ponavadi polni upov, želja, načrtov. Kot da bo ta večer vse slabo, vse težko odrinjeno nekam vstran in se ves drugačen, ves nov rodil v januarsko utro. Pa ni tako! To je le majhna prelomnica človekovega bivanja, malo ozaljšan, bolj kičast vsakdan. Nobenih posebnih želja nimam in jih nisem imel ob tem dnevu. Svoja hotenja, svoje veselje razdelim na vse dni v letu in ne le na eno ,bleščečo" noč. Menim, da je najpomembnejše to, da je človek zdrav in da bi to morala biti prva misel vsakega, ki stopa iz starega v novo leto, iz minulega v novi dan. Zdrav človek ima vse možnosti ustvarjanja.
Mišo Skornšek
• PRODAJALEC BENCINA STANKO KUGLER:
Želim, da bi bilo, kot je
Bliža se leto 1977. Vsako novo leto je nekakšna prelomnica v ivljenju vsakega človeka. Obudi dogodke na leto, ki se izteka, krati pa si zastavi plane za prihodnje leto. Nekatere naše občane no vprašali, če so se jim v letošnjem letu izpolnile vse želje in so njihovi načrti za prihodnje leto.
UPOKOJENEC JERNEJ HLIŠ
Jernej Hliš
Prej sem bil zidar v rudniku, sedaj sem že od 1966 v penziji. Čas tako hitro mine. Ja kaj sem si želel?
V teh letih, 76 jih že imam, veste, človek pač ne pričakuje veliko. Malo zdravja, da vdeneš leto v leto, pa malo razumevanja, ker si star in ti je vse težko. Drugo pa . . . nekaj mora človek tudi sam urediti.
Tudi od prihodnjega leta ne želim vzeti veliko, le malo zdravja, da morda dočakam še eno novo leto. A ne vem, če bom, sem že precej krhek in astmo imam.
Ne morem reči, da sem v to leto vstopal s kakšnimi željami, tako doma kot v službi. Nič neuresničljivega, nič posebnega.
Najvažnejše mi je bilo zdravje in zadovoljstvo v krogu družine in ker se mi je ta želja uresničila, sem popolnoma zadovoljen. To je bilo zame čisto vsakdanje leto, brez velikih presenečenj in težko dosegljivih želja, leto, ki ko ga obrneš, lahko rečeš, da si z njim zadovoljen, da pa ti ne bo ostalo posebej v spiominu.
Tudi za prihodnje leto ne delam velikih načrtov, upam le, da bo vsak takšno, kot je bilo to. Da bo polno zdravja in veselja, pa bom zadovoljen.
Franc Divjak
• GASILEC KAREL MAJDAK:
Rabili bi avto lestev
|-
• ŠOFER JANKO ŠKRUBA:
Dobil sem hčer
• VZGOJITELJICA MAJDA GLAVAČ:
Potrebovali bi več vrtcev
• PISMONOŠA BORIS BLAJ:
Ni bilo najbolje
Leto 1976 nam ni prineslo nič drugega. Pravzaprav pa od njega tudi nisem veliko pričakoval. Vse je bilo vsakdanje. Tudi v letu, ki je pred nami ne vidim bistvenih sprememb in si jih tudi ne želim, saj nam je sedaj zelo lepo. Želim si zdravja, sreče, to pa bo kar dovolj.
Da bi dočakal še kakšno novo leto
Karel Majdak
Veliko se je v letošnjem letu uresničilo, veliko pa se tudi ni. Ob vstopu v novo leto imam nekaj želja.
Sem gasilec in si želim, da v letu, ki je pred nami ne bi bilo toliko požarov. Letos jih je bilo kar precej. Gasilsko opremo imamo kar dobro. Že nekaj časa pa razmišljamo o nabavi avto lestve, ki bi jo pri svojem delu nujno potrebovali.
V tem letu imam tudi nekaj osebnih želja. Pričel bom graditi hišo, pa upam, da bo šlo kot predvidevam. Ko si ob novem letu stiskamo roke, si zaželimo zdravja, sreče, miru in to si želim tudi jaz.
¥
'■> Letošnje leto mi je prineslo veliko več, kot sem H pričakoval. V tem letu se mi ' je rodila hčerka, kar je prav v gotovo zelo veliko doživetje, t Dogradil sem tudi hišo.
A moje želje za letos? Ja, f tako velikih nimam več. ■ Moji družini želim veliko zdravja, kar je osnovni pogoj za srečo. Želim, da bi vladal f v svetu mir, da ne bi bilo več lačnih, da bi bili vsi ena i velika srečna družina.
Majda Glavač
Ker sem pač vzgojiteljica, imam največ želja na področju vzgoje predšolskih otrok. Zavedam se, kako pomembna je pravilna vzgoja v zgodnjem otroškem obdobju, zato želim, da bi zajeli v vzgojnovarstvene zavode vse predšolske otroke. Potrebovali bi še veliko novih vrtcev, saj jih je večina prenatrpanih. To vsekakor vpliva na dobro vzgojo otroka in precej otežkoča delo vzgojiteljice. Prav tako pogrešam v našem mestu prireditve za otroke. Kot vzgojiteljica vidim, kako veseli so otroci vsake lutkovne igrice, risanke. Osebno pa kakšnih večjih želja nimam. V prihodnjem letu si želim predvsem zdravja, sreče in seveda miru.
Ja letošnje leto ni bilo najbolj uspešno. Obiskoval sem poklicno šolo za elektri-čaija, ki pa je žal nisem uspešno končal. Torej je mora največja želja v prihodnjem letu, da to napako popravim.
Seveda imam še nekatere druge želje. Sem mlad, in v Velenju tako pogrešam prostor, kjer bi se mladi lahko sestajali Vem, da je v Velenju že obstajal mladinski klub, vendar ga mi nismo obiskovali, ker smo bili takrat še premladi.
Drugače pa si želim zdravja, sreče, razumevanja v službi ...
Boris Blaj
1.1.1963 je bila registrirana z imenom Projektivni biro Velenje delovna organizacija, ki se vsa leta izključno ukvaija s projektiranjem gradbeno obrtnih del in instalacijskih del. Delovna organizacija se je tudi postopoma razvijala, hitrejši vzpon pa je dosegla v sredi 1973. leta. Tako ima danes vse ustrezne oddelke za projektiranje vseh vrst objektov visoke in nizke gradnje, industrijske gradnje, projektov vseh vrst instalacij, tehnoloških projektov, izdelavo regionalnih urbanističnih in zazidalnih načrtov ter opravljanje vseh del, ki so v zvezi s projekti kot tudi opravljanje drugih intelektualnih storitev. Poleg naštetih dejavnosti se Projektivni biro ukvaija tudi z engineering dejavnostmi. Ustrezen sestav projektantov s pooblastili pa omogoča delovni organizaciji, da izpolnjuje vse pogoje, ki so zahtevani s sedanjimi zakoni.
Vzporedno z rastjo je naraščala tudi kvaliteta uslug in tako je Projektivni biro postopoma prehajal od projektiranja enostavnejših na projektiranje najzahtevnejših oblik. Istočasno so tudi razširjali projektno dejavnost ter se nameravajo tudi specializirati (krmiljenje industrijskih procesov, energetike idr.) Nameravajo pa tudi kom-pletirati vodenje gradenj in se tako usposobiti za prevzemanje kompleksnih nalog.
Projektivni biro izvaja veliko del za Šaleško dolino, za velik del Koroške, uspešno pa prodira tudi v celjsko področje in drugam. Zadnja leta se je zelo dobro vključil v projektiranje energetskih objektov - Termoelektrarna Šoštanj 4, REK Velenje - ter objektov prehrambene predelovalne industrije in družbenega standarda. Pri projektiranju in nadzorovanju energetskih objektov sodeluje — preko REK Velenje - tudi s tujimi partneiji (AEG — Zahodna TJemčija, SULZER — Švica).
V Šaleški dolini so poleg številnih stanovanjskih zgradb, šol, vrtcev, industrijskih objektov (Gorenje, REK), ki jih je projektirala ta delovna orga-
nizacija, še posebej vidni Rdeča dvorana, Nama s trgovskim centrom, celoten transport in sistem premoga (mostovi, objekti za Termoelektrarno Šoštanj 4), obrat družbene prehrane za REK, Knjižnica, kulturni in zdravstveni dom Šoštanj in drugo.
Še posebej se trudijo, da bi tam, kjer so za to dani pogoji, ne bi bil predmet projektiranja le objekt sam, ampak tudi oblikovanje notranjega prostora in okolja, saj je to še posebno važno za počutje sodobnega človeka, ki živi v hitrem tempu industrijskega razvoja.
V prihodnje namerava Projektivni biro poskrbeti predvsem za ustrezno kadrovsko zasedbo, tako da bo sposoben kvalitetno opravljati še nekatera druga projektivna dela in slediti vsem družbenim dogajanjem. Ker je danes težnja po večji industrializaciji gradnje, se namerava ta delovna organizacija s sprejetjem novih strokovnjakov vključiti tudi v to nalogo. Prav tako se želijo v bodoče predvsem skozi delo povezovati z drugimi delovnimi organizacijami tako da bi bil njen nadaljnji razvoj čim bolj uspešen.
V prihodnjem letu praznujemo
15-letnico obstoja.
Ob našem jubileju želimo obilo uspeha vsem delovnim organizacijam ter vsem delovnim ljudem in občanom I
. Projektivni biro Velenje
projektivni biro velenje
Transport premoga - tudi eden od številnih objektov Projetivnega biroja Velenje
Prešernova 3a - telefon 850051
— Nama Velenje
Uspešno prilagajanje sodobnemu oblikovanju
Estetika in funkcionalnost
— Rdeča dvorana Velenje
/o
ljubljanska banka
ne samo v prvih januarskih dneh, kadarkoli lahko pripišete obresti za minulo leto
Vsakdo, ki varčuje, gotovo dokaj dobro pozna vse načine obračunavanja obresti, višino obrestnih mer za različne oblike varčevanja in prav gotovo tudi pozna ugodnosti, ki jih ponaša
varčevanje pri Ljubljanski banki. Kljub temu smo se odločili, da vas na kratko seznanimo z obrestnimi merami, po katerih banka varčevalcem obračunava obresti od vloženih sredstev.
Dinarska in devizna sredstva občanov obrestuje ljubljanska banka po obrestni meri:
7,5% letno za vloge na vpogled,
9% letno za vloge, vezane na
12	mesecev,
13	% letno za vioge, vezane na 24 mesecev.
Če se odločite za vezavo sredstev, vam le-ta prinašajo večje obresti, kar vam daje več možnosti za zadovoljitev vaših potreb in uresničitev vaših želja. Pri sredstvih na deviznih hranilnih računih obračunavamo vse obresti v tuji valuti.
V Ljubljanski banki vodimo dinarske in devizne hranilne vloge občanov v elektronskem računskem cetru, zato lahko hitro in natančno izračunamo vse obresti od vloženih sredstev naših varčevalcev. Vsi podatki o obračunanih obrestih za minulo leto so shranjeni v elektronskem spominu in vam jih v banki lahko avtomatično prepišemo katerikoli dan v letu enako natančno in zanesljivo kot v prvih dneh po novem letu.
Vsako leto opažamo, da se v prvih januarskih dneh zglasi pri bančnem okencu znatno več občanov kot običajno, ker želijo, da bi jim v banki na hranilne knjižice pripisali letne obresti.
Dolge vrste čakajočih so za delavce banke in za občane neprijetne, zato vam svetujemo, da s pripisom obresti počakate nekaj dni, saj vam bomo v banki natančno in zanesljivo vpisali obresti ob prvem vašem obisku.
Mimogrede še tole dobro novico, ki vam morda še ni znana! Tudi sredstva na vašem tekočem računu obrestuje banka po enaki obrestni meri kot hranilne vloge na vpogled, to je po 7,5% letno.
KINO
KINO VELENJE
25.12. - sobota ob 17.30 in 19.30 ameriški vestem SANTI 26.12. - nedelja ob 17.30 in 19.30 ameriški vestem SANTI 27.12. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30 ameriški vestem OBRAČUN PRI O.K. KORALU
28.12. - torek ob 17.30 in 19.30 nemška kriminalka PO SLEDI POGREŠANE ŽENE
29.12. - sreda ob 17.30 in 19.30 nemška barvna kriminalka PO SLEDI POGREŠANE ŽENE 30.12. - četrtek ob 17.30 in 19.30 zahod, nemška kriminalka IN JIMMY SE BLIŽA MAVRICI
1.1. - sobota ob 17.30 in 19.30 ameriški pustolovski TRADER HORN
2.1. - nedelja ob 17.30 in 19.30 ameriški pustolovski film TRADER HORN
3.1. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30 ameriška komedija ŠERIF NA DIVJEM ZAHODU 4.1. - torek ob 17.30 in italijanski film GREŠ-
- sreda ob 17.30 in italijanski film GREŠ-
19.30 NI CA 5.1. 19.30 NIČA
KINO ŠOŠTANJ
25.12. - sobota ob 19.30 ameriška kriminalka PAST ZA INŠPEKTORJA CALAGHANA 26.12. - nedelja ob 17. in 19.30 ameriški vestem OBRAČUN PRI O.K. KORALU
29.12. - sreda ob 19.30 nemška kriminalka IN JIMMY SE BLIŽA MAVRICI
30.12.. - četrtek ob 19.30 nemška kriminalka PO SLEDI POGREŠANE ŽENE
1.1. - sobota ob 19.30 ameriška kriminalka GETAWEY
2.1. - nedelja ob 17. 19.30 ameriška komedija ŠERIF NA DIVJEM ZAHODU
5.1. - sreda ob 19.30 ameriški barvni film JEKLENA PTICA
KINO - DOM KULTURE VELENJE
27.12. - ponedeljek ob 20 uri ameriška kriminalka PAST ZA INŠPEKTORJA CALAGHANA 3.1. - ponedeljek ob 20 uri ameriška kriminalka GETAWEY
KINO TOPOLŠICA
26.12. — nedelja ob 15. uri a-neriški barvni vestem SANTI 2.1. - nedelja ob 15. uri ameriški pustolovski film TRADER HORN
Našel se je psiček trier - bele barve. Informacije: Efenkova 14, Velenje.
Gradbeni tehnik, urejen, išče sobo v Velenju. Ponudbe na telefon: 850-838 - Projektivni biro.
Ugodno prodam fiat 850, letnik 68, z rezervnimi deli. Ogled vsak dan. Marinka Kasarkovska, Levstikova 2, Šoštanj
Frizerska vajenka išče sobo v Velenju - pomaga tudi pri gospodinjstvu. Francka Štumpfl, Graška gora, Plešivec 52.
Za 30.000 din prodam zelo dobro ohranjen avto ami 8, letnik 1971. Satler, Šaleška 2/c Velenje.
ZAHVALA
Ob izgubi hčerke, mame in sestre
PAVLE SAJNIKAR
se zahvaljujemo delovnemu kolektivu TGO Gorenje Velenje za izkazano pomoč ter sočustvovanje, sindikalni organizaciji ter sodelavcem za darovano cvetje, godbi in č. č. duhovniku za spremstvo. Hvala vsem sorodnikom in vsem drugim, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti.
Žalujoči: oče, sinova Srečko In Viki ter sestre Jožica, Marija, Angela, Anica z družinami
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi mame in stare mame
Frančiške Navodnik
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala RLV, hišnim sosedom in vsem, ki ste darovali cvetje in vence.
Žalujoči: hčerke Tiička, Fanika In Marija z družinami.
hotel paka
GOSTINSKO PODJETJE
»PAKA« Velenje
OBVEŠČA
vse cenjene goste, da smo pričeli s prodajo prostih mest za silvestrovanje 1967-77 v vseh prostorih hotela »PAKA«.
Poskrbeli smo, da vam bo prijetno. Zabavali vas bodo:
—	ansambel »TONETA KMETCA«, pela bosta Marija Kmetec in Jože Svajgl
in
-	kvdrtet »BARMANI«
Cena silvestrovanja po osebi znaša 350.— dinarjev. V tej ceni je vračunana silvester večerja z aperitlvom, spominček in zabavni aranimanl.
POHITITE Z NAKUPOM PROSTIH MEST.
Rezervacije sprejema in prodaja prosta mesta: recepcija hotela »PAKA«, telefon (063) 851-220, vsak dan od 8. do
21 ure	VLJUDNO VABLJENI!
Slaščičarna
MOVH
Šoštanj
želi
cenjenim gostom srečno
in veselo novo leto 1977!
LEOPOLD ŠKOTNIK
Tesarstvo — žaga, Ravne 3, Šoštanj
izdelujemo strešne konstrukcije in brunarice.
Vsem poslovnim prijateljem in znancem želimo srečno novo leto 19771
Za nadaljnje sodelovanje se
priporočamo!
TAM-STADLER
1.	TOPLOVODNI KOTLI
2.	OLJNI IN PLINSKI GORILNIKI
3.	ELEKTRONSKA REGULACIJA
VSE ZA OGREVANJE
SUPERAVTOMATSKO OGREVANJE
Z VAKUUMEMAJLIRANIMI BOJLERJI
Mednarodni patent No.250127
UNIVERZALNI KOTLI
•	od 25.000 kcal/h naprej 0 možnost kurjenja z oljem,
s premogom ali plinom
•	visoki izkoristki goriva
•	vgrajena avtomatika
za samodejno delovanje
•	gorilniki
•	zagotovljeni nadomestni deli in servis
•	ugoden dinarski nakup
KOTLI Z DVOJNIM KURIŠČEM
•	od 25,000 do 80.000 kcal/h
•	možnost kurjenja s premogom, odpadki, oljem ali plinom
•	visok izkoristek goriv
•	samodejno delovanje
KOTLI ZA OLJE ALI PLIN
•	od 200.000 do 3,000.000 kcal/h O ugodne dimenzije
O visoki izkoristki
•	za delovanje do 110° C
•	za nizkotlačno paro do 0,5 atm
•	kvalitetni gorilniki
•	dinarski nakup
TAM MARIBOR OBRAT STUDENCI 62000 Maribor Leningrajska 27
EMUJE
NAŠE KRAJEVNE SKUPNOSTI • NAŠE KRAJEVNE SKUPNOSTI • NAŠE KRAJEVNE SKUPNOSTI • NAŠE KRAJEVNE SKUPNOSTI • NAŠE
• PESJE
Franc Borovnik
• ŠKALE
Herman Arlič
Delo krajanov krajevne skupnosti Skale - Hrastovec je bilo v letošnjem letu zelo aktivno. Z dodatno kanalizacijo in posipavanjem peska, smo vzdrževali 14 kilometrov krajevnih cest. Imeli pa smo tudi velike probleme s komunalnimi cestami, saj nekatere od njih tečejo po rušnem področju. Tudi v letošnjem letu smo glavne pogovore glede ureditve cest vodili z organizacijo združenega dela REK Velenje. Uspelo nam je urediti, da je cesta na obvoznici pod Tičnico že nekaj mesecev asfaltirana. Dogovarjamo pa se tudi z zavodom za urbanizem za gradbeno dovoljenje za gradnjo vrtca v Skalah. V letu 1976 smo odkupili zemljišča za vrtec. Mislili smo, da bomo pričeli tudi z zemeljskimi deli, vendar pa nam niso bila zagotovljena finančna sredstva. Po 23. členu samoupravnega sporazuma bi morala naša krajevna skupnost dobiti 600.000 dinarjev, žal pa tega denarja ni na naš račun odvedla nobena organizacija
združenega dela. Dobili pa smo kredit pri Marlesu Maribor in to v 40 odstotkih od investicijske vrednosti objekta. Manjka pa nam še denar za komunalno ureditev vrtca. Iskali smo pomoč pri drugih, posebno pri REK, vendar še nismo dobili odgovora.
Predstavniki krajevne skupnosti pri svojem delu, opravljanju funkcij, naletijo na številne težave, ker se pri uresničevanju krajevne samouprave pojavlja veliko administrativnega dela. Vendar pa obstaja vprašanje, če bomo to v takem obsegu še zmožni opravljati. Nujno bi namreč potrebovali plačano delovno mesto.
V prihodnjem letu bi želeli, če nam bodo dopuščala finančna sredstva pričeti z gradnjo vrtca. Urediti bomo morali avtobusni promet, ki bo zadovoljil občane, saj se sedaj dogaja, da avtobusno podjetje Izletnik Celje po svoje ukinja proge in slabša avtobusne veze z Velenjem.
Delo v letošnjem letu je bilo kljub pomanjkanju finančnih sredstev uspešno. Veliko skrb posvečamo povezavi vseh družbenopolitičnih organizacij, ker se zavedamo, kako pomembno je da smo tesno povezani.
V letu, ki se izteka smo v naši krajevni skupnosti uredili kanalizacijo. Ob dnevu žena smo otvorili vrtec. Zgradili smo prvi del ceste, ki bo vzporedno s cesto Velenje - Šoštanj povezovala zahodni in vzhodni del Pesja. Učencem naše šole smo podarili kljub velikim finančnim težavam 10.000 dinarjev, ob dnevu pionirjev pa smo jim podarili še barvni televizor.
Ob naštevanju naših delovnih zmag, pa ne smemo mimo tega, - da se ob tej priliki zahvalimo vsem tistim, ki so nam pomagali, da smo vse to lahko izvedli, predvsem pa vsem tistim krajanom, ki so veliko svojega prostega časa žrtvovali
za ureditev kraja.
Z uspehi smo sicer zadovoljni, vendar pa smo se sre-čavali z mnogimi težavami. To so predvsem finančni problemi, kadrovski problemi, nekaj težav pa smo imeli tudi s krajani, ki včasih nočejo sodelovati v akcijah od katerih nimajo neposredne koristi.
Tudi plani za prihodnje leto so dokaj optimistični. Dokončati želimo cesto vzhod -zahod, dograditi otroško in športno igrišče, urediti in vzdrževati obstoječe komunalne naprave, prisluhnili bomo tudi željam Podgoija in Prelog, najbolj pa si želimo, da bi v tem letu le lahko prestopili prag nove trgovine.
Še bi lahko govorili o načrtih. problemih, ki spremljajo delo v naši krajevni skupnosti, vendar končajo z željo, da bi v prihodnjem letu delali boljše, vestnejše, predvsem pa z željami za mir in razumevanje v svetu.
• ŠOŠTANJ
Miloš Volk
Svet krajevne skupnosti Šoštanj je za leto 1976 pripravil predlog programa dela za zbor delegatov KS, ki ga sestavlja 45 delegatov zbora izvoljenih v treh volilnih enotah, da so o njem razpravljali in ga na zboru občanov sprejeli.
Program dela KS je sestavljen iz dveh delov: program del, ki se financira iz sredstev krajevnega samoprispevka, in program del, ki se financira iz sredstev prispevka za mestna zemljišča, katera KS dodeljuje SIKS občine Velenje.
Program del iz sredstev krajevnega samoprispevka je bil v letošnjem letu izvršen ali se dovršuje v celoti tako, da smo s samoprispevkom sofinancirali izgradnjo telovadnice K.D. Kajuh, ki že služi svojemu namenu, da smo financirali adaptacijo kletnih prostdrov šole K.D. Kajuh, v katerih je učilnica za tehnični pouk, skladišče, delavnico, jedilnico, kuhinjo, garderobe in hodnik z umivalnicami, s čimer so se učencem prostorsko izboljšali pogoji za njihovo delo.
Prav tako smo dodelili šoli K.D. Kajuh 600.000, za ureditev okolja šole, za izgradnjo rokometnega, ko-šarkarškega igrišča, za atletiko in parkirni prostor, za kar so že izdelani načrti in sklenjena pogodba z C.IP Vegrad, tako da bo tudi v tem pogledu lažje učencem. Šoli Biba Roeck smo dodelili 100.000, za izgradnjo šolskega igrišča pri šoli ob otroškem igrišču za kar so pripravljeni že vsi načrti in dokumentacija.
Gasilskemu društvu Šoštanj je dodeljeno 100.000, za dozidavo gasilskega doma, za katerega se trudijo gasilci s prostovoljnim delom tako pri zbiranju sredstev, pri gradnji in poseku ter spravilu lesa darovalcev.
Za ureditev okolja zdravstvenega doma in kulturnega doma je KS iz samoprispevka prispevala 500.000, poleg sredstev Zdravstvenega doma in delovnih organizacij, da se je okolje uredilo v prvi fazi in omogočilo otvoritev Zdravstvenega doma.
Iz samoprispevka je predvideno 240.000 za adaptacijo zgradbe bivšega sindikalnega doma glasbene šole, ki ga bo po sklepu KS ta prevzela, da ga obvaruje propadanja in omogoči, da ga bodo lahko koristile za potrebe družbenopolitične organizacije, predvsem pa OO ZSMS ki sedaj nima na razpolago prostorov za svojo dejavnost. V zgradbi pa bo ostala še naprej glasbena šola, ki bo za prostore plačevala najemnino.
Krajevna skupnost je tudi izdala podjetju ..Toplovod Velenje" naročilnico za izdelavo načrtov za toplifi-kacijo Šoštanja, ki je na izvoru toplotne energije, pa nima te ugod-
nosti, čuti pa posledice, ki jih Elektrarna povzroča z rosenjem in vlago.
Takšen je / bil program del in financiranja s sredstvi samoprispevka, ki je v celoti zajet, iz-zvršen ali v izvrševanju.
Drugi del programa KS, ki se financira iz sredstev prispevka mestnih zemljišč, katera sredstva dodeljuje KS samoupravna interesna komunalna skupnost občine, pa zajema program komunalnega urejanja, ki ga opravlja delovna skupnost KS, ki skrbi za: čiščenje ulic, cest, trgov, avtobusne postaje, za popravilo cest in poti, odtočnih jarkov, za urejanje zelenic, nasadov in parkov, prometno signalizacijo in zimsko cestno službo, kar vse se je redno izvrševalo kljub raznim težavam.
Od planiranih del pa je KS izvršila samo elektrifikacijo Metleč, skladišče za pesek in sol za zimsko službo, obnovila makadamsko cesto v Metlečah, obnovila cestno prometno signalizacijo ter pričela z rekonstrukcijo za asfaltiranje cestnih priključkov naselju heroja Šer-cerja Partizanski poti, Vodnikovi cesti in za priključek na Koroški cesti, za kar je sklenjena pogodba in so zasigurana sredstva. Dela izvaja Komunalno obrtni center Velenje, ki je dela zaradi vremenskih prilik prekinil.
RFK - RLVje napravil in asfaltiral Goriško cesto in Novo ulico, ki je nadomestna cesta za Družmiije Gaberke. Urejeno je parkirišče pri gostišču „Kmečki dvor".
Komunalno obrtni center je oja-čal vodovod v Šoštanju z boljšo in kvalitetnejšo tfodo, katere je v višjih predelih do sedaj manjkalo. Krajevna skupnost in SZDL je uspela izvesti akcijo čiščenja in olepšave mesta s prostovoljno akcijo. Da! pa nismo mogli izvesti programa v celoti, je bil vzrok pomanjkanje denarja, kakor tudi nestalnost komunalnih delavcev, ki za tako delo niso dovolj nagrajeni in jih je zelo težko dobiti za taka dela.
Program dela za leto 1977 je pripravil Svet KS kot predlog za delegacijo krajevne skupnosti in za zbor občanov, da o njem razpravlja in sklepa. Program zajema nadaljnje urejanje asfaltiranje cestnih priključkov, elektrifikacijo cest na katerih še ni javne cestne razsvetljave, urejanje druge etape okolja kulturnega doma, obnavljanje kopališča in športnih objektov, toplifikacijo Šoštanja, ureditev tržnice, obnovo otroškega igrišča, obnovo osnovnih sredstev, ureditev skladišča ter dokončan obnov bivšega sindikalnega doma in pomoč za ureditev okolja osnovnih šol in vzgojno varstvni ustanovi.
• ŠENTILJ
Stane Tanjšek
Letošnje leto je popolnoma izpolnilo naša pričakovanja. Plan, ki smo si ga zastavili smo tudi uspešno realizirali. Asfaltirali smo 2 kilometra dolgo cesto Šentilj — Kote in tako močno izboljšali prometne poti v naši krajevni skupnosti. Celotna vrednost novega objekta je 700.000 dinarjev. Sredstva smo zbrali iz samoprispevka, nekaj je prispevala občina, nekaj samoupravna interesna komunalna skupnost, nekaj pa so prispevali občani. Naredili smo tudi veliko število udarniških ur in ne morem reči, da se je kdorkoli med nami delu izmikal.
V letošnjem letu je bilo pri nas tudi srečanje aktivistov šaleško mislinjskega okrožja. To je bil prav gotovo osrednji dogodek, ki
Za krajane Stare vasi v Velenju je bilo leto 1976 nadvse uspešno
nam obenem, kot poz nemu partizanskemu pomeni veliko prizna Letos aprila nas je v krajevni skupnosti pričel f novno obiskovati p vrtec, kar je zelo razveselil nekatere mlade družine.
Prihodnje leto namerava preko Zavoda za urbanizem [ praviti načrte za adaptacijo I tumega doma v Šentilju. Rail-namo, da bo vrednost adaptaciji presegla vsoto 3.000,000 din.To so seveda velika sredstva za nafc krajevno skupnost, zato rafli-namo, da bi adaptacijo lahlo začeli leta 1979. V prihodnjem letu pa bomo skušali pripraviti tudi adaptarijo 2 kilometra dolge ceste od Žabnice do Spodnji Laz.
• VELENJE -
CENTER DESNI BREG
Karel Koželj
KS center desni breg je številčno največja krajevna skupnost v naši občini. Najstarejši del novega mesta in tudi najnovejše stanovanjske zgradbe, pa vse šole, trije samski domovi (četrti je skoraj dokončan) so na tem področju. Le novi in najnovejši objekti imajo toplovodno ogrevanje, večina stanovanj pa še klasično kurjavo. Nad Kidričevo cesto ni bilo doslej niti metra poštnega telefonskega kabla. Večina prvotnih ulic je brez cestne razsvetljave.
Našteta dejstva pogojujejo obilo težav in nekatere od teh smo letos vsaj delno rešili.
Zgradili smo sekundarno omeržje med Šlandrovo, Sta-netovo in Gubčevo cesto ter toplovodno podpostajo ob Šlandrovi cesti, ki bo ogrevala 40 enodružinskih hiš, stari in novi otroški vrtec,
bivšo posebno šolo in ti stolpnice, primarno omre§ od Kidričeve ceste z ot čepom za področje 55-tori kov in ostalih zgradb me Aškerčevo, Šlandrovo i Kersnikovo cesto.
23 enodružinskih hiš jež ogrevanih, enako otiofl vrtec. Med Gubčevo i Šlandrovo cesto je že pok žen telefonski kabel. KS j naročila in plačala projek za razširitev ceste med St< netovo in Kidričevo.
Ob Tomšičevi cesti j dvoje otroških igrišč opreš ljenih s prikupnimi lesenia plezali in zvirali ter kloj cami in mizicami. Šola Ml je dobila plošče za uredile atrijev, ki bodo služili pouk na prostem — ureditev ok< lice pa sadilni material, ft sebni šoli je KS nabavil mrežo in nosilne cevi, da s ogradi telovadišči pred inz šolo. Tudi pri zasaditvi oke lice so imeli pomoč KS.
Pred novim letom 1977 smo zaprosili predsednike svetov krajevnih skupnosti v naši občini, da nam odgovorijo na nekaj vprašanj.	J
Zanimalo nas je:
-	kaj vse so storili v krajevni skupnosti v letu 1976, '
-	ali so uresničili vse naloge, ki so si jih zadali na začetku leta in če jih niso, zakaj ne,
-	s katerimi težavami so se najčešče srečevali pri svojem delu in kaj jim je zraven pomanjkanja najbolj otežkočalo uresničevanje nalog, ter	J
-	kakšni so načrti krajevne skupnosti za leto 1977.
V novoletni številki Našega časa objavljamo odgovore nekaj predsednikov svetov krajevnih skupnosti, druge pa bomo objavili po novem letu.
• PLEŠIVEC
Mirko Zeva rt
V	letošnjem letu smo v naši krajevni skupnosti planirali le ureditev ceste do Plešivca. Naša dolgoletna želja je bila povsem utemeljena, saj so se morali avtobusi zaustavljali že pri kamnolomu in je bilo potrebno še kar precej poti prepešačiti. S sredstvi iz samoprispevka in občine (skupno 165000 din) smo cesto razširili in uredili ovinke ter bankine, tako, da je sedaj prevozna tudi za večje avtomobile.
V	tem letu smo tudi zgradili dva mostova ter se lotili ureditve ceste v Sopoti. Tu smo porabili 110.000 din, ki smo jih deloma dobili iz samoprispevka,
nekaj je prispevalo gozdno gospodarstvo, nekaj pa smo zbrali sami.
V prihodnjem letu nameravamo dokončati cesto na Ple-šivec in vsaj 1700 metrov tudi asfaltirati, vendar pa to le ob širši družbeni pomoči.
Prav tako nameravamo dokončati ureditev cest v Sopoti in Pustem potoku. Upamo, da bomo uspeli urediti tudi igrišče za nogomet in tako nekoliko prispevati k rekreaciji mladih in družabnemu življenju.
Zal se pri realizaciji naših planov vedno srečujemo z vprašanjem denarja. Sredstev od samoprispevka ni veliko, krajevna skupnost pa zelo razvlečena.
Tako smo vezani na širšo družbeno pomoč, saj bomo sami le stežka rešili svoje probleme.
Drugih načrtov nimamo, $ nam finančne možnosti ne dopuščajo kakšnih večjih investii pa saj smo s tem, kar laNjo ustvarimo, popolnoma zadovoljni.
VNE SKUPNOSTI • NAŠE KRAJEVNE SKUPNOSTI • NAŠE KRAJEVNE SKUPNOSTI • NAŠE KRAJEVNE SKUPNOSTI • NAŠE KRAJEVNE SKU
l
VELENJE -STARA VAS
Alojz Holešek
Letos smo opravili v krajevni skupnosti Velenje — Stara vas kar precej nalog. 30. aprila smo prvikrat slavili tudi praznik naše krajevne skupnosti. Pred praznikom smo dali poseben poudarek ureditvi okolja v Stari vasi. Člani delovnih kolektivov, krajani in mladinci so za ureditev okolja prispevali precejšnje število prostovoljnih delovnih ur. Tako smo uredili okolico delovnih organizacij, ki imajo sedež v naši krajevni skupnosti Na zgradbi na Starem jašku pa smo odkrili spominsko ploščo v spomin na partizanski napad na okupatoijevo postojanko v noči na 1.. maj 1944. Naši delovni kolektivi so pokazali v vseh teh akcijah resnično veliko razumevanje.
Hkrati z urejanjem okolja smo s pomočjo samoupravne interesne komunalne skupnosti J obnovili asfaltno prevleko v
naselju med Kidričevo cesto in Cesto na jezero.
Rad bi poudaril, da so se vsi naši občani vključili v akcijo za urejeno okolje. To je tudi dokaz, da so se krajani pripravljeni vključevati tudi še v druge akcije.
Iz popisa, ki smo ga opravili na začetku leta, smo dobili med drugim tudi podatke o številu predšolskih otrok v naši krajevni skupnosti. Ker tudi v delovnih kolektivih, ki so v naši krajevni skupnosti, nimajo vse zaposlene žene urejenega varstva predšolskih otrok, smo začeli akcijo za ureditev vrtca v zgradbi glasbene šole v parku. Imenovali smo gradbeni odbor, ki je s sodelovanjem delovnih kolektivov začel akcijo. Že kmalu po novem letu bomo tako zagotovili novih 65 do 70 mest za vzgojo in varstvo predšolskih otrok. Pri sprejemu bodo, kar je iazumljivo, imeli prednost otroci staršev iz tistih delovnih kolektivov, ki pomagajo pri urejanju vrtca. To našo akcijo je podprla tudi občinska skupnost otroškega varstva.
Letos smo se lotili še akcije za ureditev parka. Spomladi s pomočjo delovnih kolektivov obnovili in prebarvali klopi v parku. Jeseni pa smo začeli zasajati park. Krajani so predlagali, katere predele v parku bi zasadili. S pomočjo TOZD Rudarski praktični pouk RŠC Velenje je krajevna skupnost zasadila 120 dreves. Ker je bila javna razsvetljava v parku poškodovana in uničena, smo se
Domu ostarelih je KS pomagala pri zasajanju okolice in nekaj malega je še prispevala k udobju oskrbovancev.
Ob Jenkovi ulici je bilo posajenih 70 glogov.
Mladinska organizacija je imela v KS vso materialno podporo, da so mogli dostojno počastiti žene - borke za njihov praznik, izvesti načrtovana športna tekmovanja in se udeležiti delovne akcije na Tolminskem.
Prostovoljno gasilsko društvo je dobilo 20.000 din kot prispevek k nabavi gasilske opreme.
170.000 din je KS vložila v asfaltno prevleko parkirišč .
Izven svojega letnega programa je KS prispevala 100.000 din za ureditev Pre-žihove ceste.
Fizično je letni plan izpolnjen in celo krepko prekoračen, čemur je pripomoglo prostovoljno delo.
Za toplovodno omrežje so bila sredstva le za material, načrte, soglasja, strokovni nadzor in najzahtevnejša strokovna opravila, vse ostalo so prizadevni krajani opravili skrajno vestno in brezplačno.
Na dolgu nam je ostala načrtovana cestna razsvetljava in avtobusna postaja pred tržnico, ker to področje še ni bilo urbanistično obdelano in ker je bilo pre-
malo ljudi, ki bi bilo voljni prevzeti to nalogo.
Uspeh KS bi bil še vse večji, če bi bila boljša odzivnost največjih lastnikov stanovanjskih zgradb in bi na večkratne prošnje le dali del amortizacije za notranjo napeljavo toplovoda. Tri stolpnice ob Šlandrovi cesti bi že bile priključene na toplovodno omrežje. Večina ljudi s? izogiba delu za skupno korist — poznamo le samega sebe, svoje pravice, dolžnosti pa najraje odženemo kot nadležne muhe.
Vendar smo zaradi precejšnjega števila tistih krajanov, ki so gradili ta del mesta in so še danes voljni poprijeti za delo, lahko prepričani, da bomo ob letu na tem mestu zapisali:
V letu 1977 sta bili zgrajeni dve toplovodni pod-postaji, ki ogrevata vse stanovanjske zgradbe med Kidričevo in Slandrovo cesto. Položeno je priključno telefonsko omrežje na tem delu. Do 4. aprila je bil dograjen otroški vrtec „Tinakara", nato renoviran stari vrtec „Kekec", zgrajeno zaklonišče in urejeno okolje teh objektov.
Izvedena je bila zasnova učnovzgojnega parka na območju Doma ostarelih, šole MPT in posebne šole.
Avtobusno postajališče z javno telefonsko govorilnico je pred Tržnico.
lotili tudi ureditve razsvetljave. V tej resnično nujni akciji, saj ceste oziroma pešpoti proti mestu niso bile razsvetljene, je sodelovala tudi samoupravna komunalna interesna skupnost. Poudarim naj, da so se v tej akciji izkazali učenci RŠC — TOZD RPP, ki so izkopali kilometer jarkov in jih tudi zasuli.
Naši krajani se že precej časa zavzemajo za ureditev samopostrežne trgovine v Stari vasi. Ta dolgoletna želja se bo s sodelovanjem krajevne skupnosti, komunalnega obrtnega centra Velenje in ljubljanske Name uresničila že v prihodnjem letu. Samopostrežno trgovino bomo uredili v novi zgradbi KOC ob Koroški cesti, računamo pa, da bo Nama odprla trgovino že kmalu po novem letu.
To so le večje akcije, ki smo jih opravili s prizadevnim delom in vztrajnostjo ter ob velikem razumevanju delovnih kolektivov z območja Stare vasi.
Opravili smo precej več nalog, kot smo si jih zapisali v načrt za leto 1976.
Mislim, da je treba urediti sistem financiranja krajevnih skupnosti. Za dejavnost krajevnih skupnosti je treba zagotoviti stalen vir sredstev.
Sicer smo se v Stari vasi srečevali s težavami, ker nimamo lastnega prostora za delo krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Prepričan sem, da bi bilo sodelovanje s krajani nedvomno še boljše če bi imeli" na voljo prostore. Vendar pa bo tudi tovrstnih težav kmalu konec. V novi zgradbi KOC na Koroški cesti dobimo prostor za krajevno skupnost in naše družbenopolitične organizacije.
V novem letu moramo končati letos začete akcije — odpreti vrtec, samopostrežno trgovino in prostore za dejavnost krajevne skupnosti. Seveda pa ne manjka tudi drugih nalog. Ob vrtcu bomo uredili otroško igrišče, za kar smo že naročili načrte.
Naša naloga bo, da se naposled uresniči zahteva krajanov Stare vasi, da samoupravna interesna komunalna skupnost zagotovi denar za redno urejanje in vzdrževanje cvetličnih nasadov v parku. Potreben pa bi bil tudi nadzornik.
Med večjimi komunalnimi deli, ki jih moramo opraviti v letu 1977, bi omenil ureditev javne razsvetljave ob Cesti pod parkom ter na delu Koroške ceste.
Seveda pa bo poglavitna naloga vseh krajanov Stare vasi, pa tudi drugih - varovati vse tisto, kar smo uredili z delom in sodelovanjem naših delovnih ljudi in občanov.
• TOPOLŠICA
Milan Menhart
V letošnjem letu smo v naši krajevni skupnosti naredili precej, vendar pa plana nismo v celoti realizirali. Skupaj z gozdnim gospodarstvom Nazarje smo popravili cesto po Strmini. V kinodvorani v Topolšici smo ponovno pričeli s predvajanjem filmov. V našem programu je bilo asfaltiranje cest pri blokih. Načrta nismo v celoti uresničili.
CE L J E
želi
Kolektiv
Trgovskega podjelja »MERX« Celje -TOZD Prodaje Šoštanj
vsem svojim kupcem in občanom
vesele novoletne praznike
in mnogo poslovnih uspehov ter osebne
sreče
v novem letu
Istočasno se zahvaljujemo vsem cenjenim kupcem in gostom za obisk in zaupanje.
V	poslovalnicah v Šoštanju, Velenju, Šmartnem ob Paki in Topolšici vam nudimo bogato izbiro živilskega blaga
V	blagovnici Šoštanj imate na izbiro velik asortiman tekstilnega blaga, moškega in ženskega perila, pletenin in konfekcije, preprog, talnih oblog, posode in keramike, radio - TV akustike, kozmetičnih proizvodov in prav velik izbor zlatarskih proizvodov.
V	bifejih Blagovnice Šoštanj in Marketa Šmartno ob Paki vam nudimo kvalitetno pripravljena jedila.
Priporočamo se tudi v bodoče za zaupanje in naklonjenost, o kvaliteti, cenah in postrežbi pa se prepričajte sami.
ljubljanska banka
Podružnica Velenje
želi varčevalcem in občanom srečno in zadovoljno novo leto 1977!
Krajani so prispevali 48.000 dinaijev in naredili 600 udarniških ur, krajevna skupnost pa za to ni zbrala dovolj sredstev. Delno smo uredili odbojkarska igrišča. Ker urbanistični načrt za Topolšici še ni sprejet, na to parcelo ne bomo vlagali prevelikih sredstev. Pričeli smo z gradnjo mostu pri kmetu Ma-zeju. Uporabniki so zbrali v ta
namen 7.500 dinarjev, ostala sredstva pa bo morala zbrati krajevna skupnost. S komunalno obrtnim centrom v Velenju smo se pričeli dogovarjati, da bi iz naše krajevne skupnosti odvažali smeti.
m
V prihodnjem letu želimo zgraditi v naši krajevni skupnosti vrtec, v katerem bo prostora za tri oddelke. Ptepleskali bomo lesene dele doma organizacij, strešne žlebove, popravili streho in asfaltirali prostor pred njim, nabavili bomo desko za zimsko pluženje kra-jvenih cest, popravili bomo dva mostova v kraju, asfaltirali cesto mimo blokov od glavne ceste do Pergovnika, kije dolga okoli 300 metrov, od tu dalje do Adama pa bomo cesto usposobili za avtomobilski promet. Prav tako želimo napeljati telefon od centrale do Adama in do šole, napeljali bomo vodovod v Lomu in vzdrževali krajevne ceste.
industrija galanterije in plastike šoštanj
teli
v letu 1977 vsem delovnim ljudem In občanom veliko sreie In uspehov
gorenje velenje sever subotica muta muta fecro slovenj gradeč elrad gornja radgona lesna šoštanj varstroj lendava meta I p last ruše petar drapšin kikinda ftu sombor
mural mursko središče
vsem delovnim ljudem in občanom
želimo v novem letu 1977 kar največ
novih delovnih zmag in osebne sreče delavke in delavci sestavljene organizacije združenega dela
m
gorenje
Industrijsko gradbeno montažno podjetje
>odjetje za projektiranje, izdelavo in montažo jeklenih konstrukcij, opreme za industrijo in že« lezarne, dvigala, prenašala, termične, akustične in hidroizolacije ter stavbno kleparstvo
nadkop Pesje za velenjski premogovnik. Vse uspešneje sodelujejo z Elektrostrojnimi obrati, temeljno organizacijo združenega dela Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje. ,,Monter" sodeluje tudi
Te dni smo obiskali v Dravogradu tamkajšnje Industrijsko radbeno montažno podjetje „Monter'.
Dravograjski „Monter" je. sodeloval doslej pri gradnji več omembnih industrijskih objektov v občini Velenje, pa tudi ibjektov družbenega standarda, vendar dejavnost te organizacije druženega dela v občini Velenje ni znana širšemu krogu delovnih udi in občanov.
Rdeča dvorana Velenje
industrijskih objektov želijo proizvodnjo tehnološko izpopolniti in racionalizirati, da tudi za naprej zadržijo konkurenčno sposobnost. Močneje se želijo uveljaviti v proizvodnji visoko-regabiih skladišč in jo povečevati še bolj dinamično kot so jo doslej. Še naprej bodo povečevali tudi proizvodnjo opreme za potrebe industrije, rudarstva in tudi turizma.
V Industrijskem gradbenem montažnem podjetju „Monter"
Dravograd so prepričani, da bodo v prihodnje prav tako uspešno sodelovali z združenim delom občine Velenje, kot so zadnje desetletje. Predstavniki „Monterja" so ob tem povedali, da želijo sodelovanje še okrepiti, oziroma ga uveljaviti na novih področjih. V teku so med drugim tudi pogovori s predstavniki Gorenja o vključitvi „Monteija' v program celične gradnje oziroma v program „Dom".
Velenje pa je sodeloval pri urejanju transportnih mostov. Omeniti tudi velja, da je Monter' sodeloval tudi pri prestavitvi TOZD REK, Proizvodnja gradbenega materiala na novo lokacijo.
Med večjimi deli v Šaleški dolini, ki jih je opravil Monter' je tudi Rdeča dvorana.
Uspešno sodelovanje dravograjskega „Monterja" z Gorenjem se kaže še v tem, da so Dravograjčani sodelovali pri
Izvozni nadkop Pesje
Industrijsko gradbeno mon-ažno podjetje „Monter" Dra-'ograd zaposluje zdaj 246 de-avcev, ki bodo letos ustvarili jredvidoma že 124 milijonov linarjev bruto produkta.
Kar 85 % vseh proizvodnih :mogljivosti „Monterja" je na-nenjenih za predelavo jekla. V letu 1976, na primer, bodo predelali skupno kar okrog f>.500 ton jekla.
Pri tem računajo na predelavo okrog 3.400 ton žice v irmature za stropne nosilce, ako imenovane statik nosilce. fzt kot 3.000 ton raznih pro-ilov pločevine pa bodo pre-lelali v konstrukcije za indu-trijske hale oziroma industrij-ke objekte vseh vrst ter v lonstrukcije za objekte druž-tenega standarda ter v visoko egalna skladišča. Prezreti pa udi ne gre proizvodnje specifične opreme za industrijo in udarstvo.
Doslej je delovni kolektiv Iravograjskega „Monterja", in-
dustrij sko-gradbenega montažnega podjetja, opravil številna pomembna dela tudi na območju občine Velenje. Med območji, kjer se je „Monter'" uveljavil kot pomemben izvajalec del, zavzema pomembno mesto prav občina Velenje. In v Dravogradu radi povedo, da so bili velenjski investitorji z njihovim dosedanjim delom nadvse zadovoljni.
Začetki nastopa ,,Monterja'" v Šaleški dolini segajo v leto 1967. Med prvimi večjimi deli, ki so jih opravili, omenjajo postavitev hale za televizorje in hladilnike v tovarni gospodinjske opreme Gorenje ter proizvodnih objektov za elektro-filtrske zidake za rudnik lignita na stari lokaciji. Spisek del, ki jih je opravil „Monter" v Ve lenju, se je zatem hitro večal. V Gorenju so gradili objekte gal-vanike, servisa in orodjarne, urejali so regalna skladišča. Sodelovali so pri gradnji transporta premoga za novi izvozni
pri gradnji nove termoelektrarne Šoštanj IV; z Gradi-som je sodeloval pri gradnji strojnice, z Elektrostrojnimi obrati in Projektivnim birojem
Novi proizvodni prostori TOZD PGM REK Velenje
gradnji tovarne malih gospodinjskih aparatov v Nazarjih, tovarne talnih keramičnih ploščic v Gorenju ter tovarne kondenzatorjev v Rogatcu. Sicer pa je ,,Monter" urejal v Gorenju transportne mostove za skladišča in flovvling. Pomagal pa je tudi pri odpravljanju posledic požara v tovarni hladilnikov.
Industrijsko gradbeno montažno podjetje „Monter" Dravograd končuje v Šaleški dolini trenutno naslednja dela: h kraju gre sodelovanje pri gradnji nove termoelektrarne Šoštanj 4, v polnem razmahu je gradnja novih prostorov za TOZD REK Avtopark, na IV. osnovni šoli v Velenju opravljajo krovsko — kleparska dela-, v Gorenju montirajo tlowlong itoi. Z elektrostrojnimi obrati, TOZD REK Velenje, pa vse bolj širijo sodelovanje pri proizvodnji jamske mahenizacije.
In kakšni so načrti dravograjskega „Monterja" do leta 1980? Njihov poglavitni cilj je podvojiti sedanji obseg proizvodnje. Na področju urejanja
Id; SS I\SMm ft tjm ittMK IV« Visokoregalno skladišče za Servis TGO Gorenje Velenje
Vsem poslovnim partnerjem v občini Velenje,
vsem delovnim ljudem in občanom Šaleške doline
ZELI TUDI V LETU 1977 NOVIH DELOVNIH ZMAG
delovni kolektiv
Industrijsko gradbeno montažnega podjetja
Dravograd
Mostovi za transport premoga za novo Termoelektrarno Šoštanj 4
Gradbeno industrijsko podjetje
VEGRAD
VELENJE, Prešernova 9
Temeljna organizacija združenega dela
GRADBENA OPERATIVA
Temeljna organizacija združenega dela
GRADBENA INDUSTRIJA
V novem letu 1977 želimo vsem delovnim ljudem in občanom veliko delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva I
/ gorenje / lesna šoštanj	
	
	Proizvodnja žaganega lesa, lesene embalaže, stvabno-mizarskih izdelkov in lesne volne.
Ld	
Delovnim ljudem, poslovnim partnerjem in občanom občine Velenje
telimo
kar največ delovnih uspehov' v letu 1977!

GOSTINSKO PODJETJE

>>
aut
ŠOŠTANI
Vabimo na silvestrovanje.
Igra Velenjski kvartet.
Rezervacija 50 din.
Cenjenim gostom želimo vso srečo
v novem letu 1977 !
PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO TOPLOTE p. o.
»TOPLOVOD« VELENJE
KOROŠKA CESTA 3a
Vsem našim odjemalcem, istočasno pa tudo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje,
čestitamo za novo leto 1977 ter jim želimo kar največ
zadovoljstva in uspehov!
MLADINSKA KNJIGA Velenje
PRIČAKUJEMO IN VABIMO V.AS
•	V ODDELEK S KNJIGAMI, ki je bogato založen z umetnostno in kulturno zgodovinsko literaturo, leposlovnimi knjigami in strokovno literaturo; tudi najmlajšim smo pripravili celoten program otroške literature; knjige lahko kupite tudi na obroke,
•	V PAPIRNICO, ki nudi šolske in pisarniške potrebščine, igrače in spominke; na voljo je tudi velika izbira mehanografskih strojev, ki jih prodajamo tudi na kredit ter
•	V GALERIJO, kjer je stalna razstava in prodaja slik!
Vsem kupcem in poslovnim partnerjem voščimo vso srečo v novem letu' 1977 !
KINO VELENJE
Vsem kinoobiskovalcem, vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje
želimo
srečno
in uspešno novo leto 1977!
DELAVCEM
ZASEBNEGA SEKTORJA OBČINE VELENJE
želimo
srečno novo leto 1977 in mnogo uspehov pri dopolnilnem izobraževanju!
Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev zasebnega sektorja občine Velenje
INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA
TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ,

-	proizvaja kvalitetno svinjsko usnje,
-	vse vrste vegetabilnega usnja,
-	konfekcijo in sredstva za zaščito pri delu ter nudi svoje izdelke po ugodnih cenah
Priporočamo obisk v Andrejevem domu na Slemenu, kjer nudimo okusno hrano, na razpolago pa so tudi lepo opremljene sobe.
Ob novem letu
želimo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje uspešno in zdravja polno novo leto 1977!
DELOVNI KOLEKTIV TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ, TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA RUDARSKO ELEKTROENERGETSKEGA KOMBINATA VELENJE
ZELI ob zaključku starega
in na pragu novega leta 1977
—	vsem drugim temeljnim organizacijam združenega dela v okviru Rudarsko
elektroenergetskega kombinata Velenje,
delovnim organizacijam Elektrogospodarstva Slovenije ter vsem
delovnim organizacijam velenjske občine
—	vsem drugim temeljnim organizacijam združenega dela v okviru
Rudarsko
elektroenergetskega kombinata Velenje,
delovnim organizacijam Elektrogospodarstva Slovenije ter
vsem delovnim
organizacijam velenjske občine SREČNO
IN DELOVNIH USPEHOV POLNO NOVO LETO 7977
vsem članom njihovih delovnih kolektivov pa še obilo osebne sreče in zadovoljstva
Delovni kolektiv Termoelektrarne Šoštanj ob tem še sporoča:
•	da je 7. decembra 1976 100% izpolnil letošnji proizvodni načrt s proizvodnjo 2 milijardi 400 milijonov kWh električne energije;
•	da bo do konca leta, to je do 31. decembra 1976, presegel letni proizvodni načrt za približno 7,5 odstotkov;
•	da so dela pri graditvi IV. faze termoelektrarne v polnem razmahu in da bo čez leto dni nova proizvodna enota že obratovala.
Delovni kolektiv Termoelektrarne Šoštanj zagotavlja:
•	da bo tudi v naslednjem letu, kot doslej z vso vestnostjo in strokovnostjo upravljal s proizvodnimi napravami ter tako zmanjšal okvare in zastoje;
•	da bo z visoko pogonsko pripravljenostjo proizvodnih enot in s čimboljšo zanesljivostjo obratovanja omogoče-val doseganje in preseganje proizvodnega načrta;
•	da bo poleg proizvedenih milijard kWh električne energije proizvedel tudi zadostno količino toplotne energije za toplovodno ogrevanje v Šaleški dolini.
In končno se delovni kolektiv investicijskega sektorja TOZD Termoelektrarne Šoštanj, kot investitor Termoelektrarne Šoštanj obvezuje:
•	da bo ukrenil vse potrebno za omilitev zakasnitev pri montaži in dobavnih rokih še neizporočene opreme, da ne bi prišlo do resne kasnitve začetka obratovanja Termoelektrarne Šoštanj 4;
•	da bo ob koncu leta 1977 nova proizvodna enota s 335 MW v rednem obratovanju in bo za naše gospodarstvo letno prispevala nadaljnji 2 milijardi kilovatnih ur električne energije.
RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT
VELENJE
želimo
Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partnerjem>, vsem delovnim ljudem in občanom
srečno
in uspešno novo leto 1977
lesna
slovenj gradeč
gozdarstvo in lesna industrija o. sol. o.
62380 SLOVENJ GRADEC Gosposvetska 4 telefon (062) 84-571 telegram: lesna - Slovenj Graidec telex: yu lesna 33-165 poštni predal: 70 in 72
PREDSTAVNIŠTVA:
•	SPLIT
Mak s ima Gorkog 35
•	LJUBLJANA Rimska cesta 11
•	ZAGREB Kočičeva 6
•	BEOGRAD
Bulevar Crvene armije 2
GRADBENO
INDUSTRIJSKO
PODJETJE
Vsem občanom Velenja in drugim odjemalcem želi SREČNO
IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1977
kolektiv
Steklarskega podjetja
»STEKLA R«
Celje
VAM S SVOJIMI TOZDI NUDI:
-	vse vrste gozdnih sortimentov
-	žagan les iglavcev
-	iverne plošče, navadne in oplemenitene
-	zidne obloge
-	stropne obloge
-	sumo vrata
-	klasična vrata
-	INTRO okna
-	IZOLIR okna
-	klasična okna
-	termoizolacijsko steklo
-	plastične rolete
-	oblazinjeno pohištvo
-	turistične usluge
-	omarice za platnene zavese
ZA NAŠE PROIZVODE - POTROŠNIŠKO POSOJILO
Vsem delovnim ljudem in občanom želimo v novem letu 1977 kar največ delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva!
LJUBLJANA
TOZD
Gradbena enota Celje, n. sol. o.
Vsem delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem v občini Velenje
čestitamo za novo leto 1977!
se bliža 20-letnici obstoja. Razvilo se je iz steklarske delavnice v lepo, srednje veliko in sodobno opremljeno delovno organizacijo.
Izvaja vsa:
-	gradbena dela z najsodobnejšimi stekli,
-	kvalitetno po metodah razvitega sveta.
Zraven tega izdeluje:
-	ogledala,
-	uokvirja slike,
-	gravira,
-	matira in izdeluje drugo steklarsko galanterijo, " kot so vitrine, akvariji, cvetlični podstavki itd.
V Velenju na Celjski cesti je steklarsko podjetje
»STEKLAR« Celje
odprlo nov obrat z delavnicami in trgovskim lokalom.
Odslej bodo lahko prebivalci Velenja in širše okolice naročali vse steklarske usluge in kupovali steklo vseh vrst v tem obratu.
Gradbenim in drugim delovnim organizacijam bo zagotovljena hitra zasteklitev objektov.
Odslej torej na Celjko cesto v Velenju!
ŠALEŠKO SAVINJSKI
ZDRAVSTVENI ZAVQDI Velenje
- s svojimi enotami: Savinjsko-šaleški zdravstveni dom
Bolnišnica Topolšica Združene lekarne Velenje
telijo vsem delovnim ljudem In občanom uspešno In srečno novo leto 19771
IZDELAVA
CEMENTNIH IZDELKOV
Jože Polak,
Gorenje 21
Nudim vse vrste zidakov, montažne strope in dimne tuljave.
Cenjenim strankam in občanom želim veliko sreče in uspehov v letu 19771
FRIZERSKI SALON VIKICA - IVICA Velenje, Celjska cesta 14
Nailm cenjenim strankam In ebtanom telimo srečno In uspešno novo leto 1977 In se priporočamo za obisk I

tesarstvo
hudovernik
čestita
vsem delovnim ljudem
novo leto 1977!
Valentin Vinišnik
soboslikarstvo - pleskarstvo Velenje, Koroška 54
Priporočam se za cenjena naročila, vsem našim občanom pa čestitam za novo leto 1977!
MIZARSTVO, MONTAŽA MIZARSKIH IZDELKOV
STANKO GORŠEK,
Velenje, Šmarska 25
Čestitam vsem delovnim l/udem In občanom za novo leto 19771


JO
ljubljanska banka
ne samo v prvih januarskih dneh, kadarkoli lahko pripišete obresti za minulo leto
Vsakdo, ki varčuje, gotovo dokaj dobro pozna vse načine obračunavanja obresti, višino obrestnih mer za različne oblike varčevanja in prav gotovo tudi pozna ugodnosti, ki jih odnaša
varčevanje pri Ljubljanski banki. Kljub temu smo se odločili, da vas na kratko seznanimo z obrestnimi merami, po katerih banka varčevalcem obračunava obresti od vloženih sredstev.
Dinarska in devizna sredstva občanov obrestuje Ljubljanska banka po obrestni meri:
7,5% letno za vloge na vpogled,
9% letno za vloge, vezane na
13 mesecev,
10% letno za vloge, vezane na
24 mesecev.
Če se odločite za vezavo sredstev, vam le-ta prinašajo večje obresti, kar vam daje več možnosti za zadovoljitev vaših potreb in uresničitev vaših želja. Pri sredstvih na deviznih hranilnih računih obračunavamo vse obresti v tuji valuti.
V Ljubljanski banki vodimo dinarske in devizne hranilne vloge občanov v elektronskem računskem cetru, zato lahko hitro in natančno izračunamo vse obresti od vloženih sredstev naših varčevalcev. Vsi podatki o obračunanih obrestih za minulo leto so shranjeni v elektronskem spominu in vam jih v banki lahko avtomatično prepišemo katerikoli dan v letu enako na-. tančno in zanesljivo kot v prvih-dneh po novem letu.
Vsako leto opažamo, da se v prvih januarskih dneh zglasi pri bančnem okencu znatno več občanov kot običajno, ker želijo, da bi jim v banki na hranilne knjižice pripisali letne obresti.
Dolge vrste čakajočih so za delavce banke in za občane neprijetne, zato vam svetujemo, da s pripisom obresti počakate nekaj dni, saj vam bomo v banki natančno in zanesljivo vpisali obresti ob prvem vašem obisku.
Mimogrede še tole dobro novico, ki vam morda še ni znana! Tudi sredstva na vašem tekočem računu obrestuje banka po enaki obrestni meri kot hranilne vloae na vpogled, to ie po 7,5% letno.
^ro
TAM-STADLER
i©"T
1.	TOPLOVODNI KOTLI
2.	OLJNI IN PLINSKI GORILNIKI
3.	ELEKTRONSKA REGULACIJA
VSE ZA OGREVANJE
SUPERAVTOMATSKO OGREVANJE
Z VAKUUMEM AJLIRANIMI BOJLERJI
Mednarodni patent No.250127
UNIVERZALNI KOTLI
% od 25.000 kcal/h naprej 9 možnost kurjenja z oljem, s premogom ali plinom
•	visoki izkoristki goriva
•	vgrajena avtomatika
za samodejno delovanje
•	gorilniki
•	zagotovljeni nadomestni deli in servis
•	ugoden dinarski nakup
KOTLI Z DVOJNIM KURIŠČEM
•	od 25,000 do 80.000 kcal/h
•	možnost kurjenja s premogom, odpadki, oljem ali plinom
•	visok izkoristek goriv
•	samodejno delovanje
KOTLI ZA OLJE ALI PLIN
•	od 200.000 do 3,000.000 kcal/h
•	ugodne dimenzije
•	visoki izkoristki
•	za delovanje do 110° C
•	za nizkotlačno paro do 0,5 atm
•	kvalitetni gorilniki
•	dinarski nakup
TAM MARIBOR OBRAT STUDENCI 62000 Maribor Leningrajska 27
[VANJE
RUDARSKI ŠOLSKI
CENTER
VELENJE
DELOVNA
SKUPNOST
SKUPNIH SLUŽB
Na podlagi sklepa komisije za medsebojna razmerja delavcev v DSSS o b j a v I j am o naslednji prosti delovni mesti v gospodarsko-planskem sektorju:
1. planer
Zahteva se I. stopnja VEKŠ - smer plan in analize
2. referent stalne inventure
Zahteva se srednja izobrazba ekonomske ali tehniške smeri.
Kandidati naj vložijo prijave v roku 15 dni od objave v sploš-no-kadrovskem sektorju Rudarskega šolskega centra Velenje.
PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO TOPLOTE
»TOPLOVOD«
Velenje
\
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1.	dipl. ekonomist
2.	dipl. strojni inženir — energetik
3.	NK delavec za kurirska in ostala dela
4.	3 NK delavci
POGOJ:
podi:
-	visoka šolska izobrazba ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj, moralna in politična neoporečnost;
pod 2:
-	visoka šolska izobrazba strojne smeri - energetika, 2 leti delovnih izkušenj, .moralna in politična neoporečnost;
pod 3:
-	popolna osemletka, odslužen vojaški rok, vozniško dovoljenje B kategorije ter moralna in politična neoporečnost;
pod 4:
-	odslužen vojaški rok ter moralna in politična neoporečnost.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Pismene vloge pošljite na naslov podjetja medsebojna razmerja.
komisija za
									
| NAS CAS	•				v' y	...-i/ v. v v ,•	Ti; ^ ; :\i ■ ■--		: 151
FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKR
Na osrednji proslavi ob 35-letnici ustanovitve JLA v občini Velenje, kije bila v torek v Kulturnem domu, je predstavnik pokrajinskega štaba TO podelil prehodno zastavico našemu štabu kot najboljšemu v pokrajini v letošnjem letu. S svečano izjavo pa so mladi teritorialci prostovoljci obljubili, da bodo vložili vse sile v ' gradnjo naše socialistične,skupnosti.
1Z-
Te dni so se sešli na svečane delovne seje člani osnovnih organizacij Zveze rezervnih vojaških starešin. Ocenjujejo opravljeno delo v letošnjem letu, istočasno pa se dogovarjajo za delo v prihodnje. Zaslužnim članom so na svečanih delovnih sejah podelili plakete, priznanja in javne pohvale.
Prejšnjo sredo so, kot smo že poročali, v Rdeči dvorani v Velenju odprli II. velenjski novoletni sejem. V prvih šestih dneh je obiskalo II. velenjski novoletni sejem več kot 16.000 obiskovalcev, kar je nad 2.70C na dan. U velenjski novoletni sejem bodo zaprli to nedeljo, 26. decembra.
18. decembra so se začele v občini Velenje prireditve za najmlajše Občinska zveza prijateljev mladine Velenje je skupaj z odborom za novoletno praznovanje poskrbela za organizacijo 80 predstav v vseh krajevnih skupnostih naše občine. Dedek Mraz bo letos obdaril vse otroke v Šaleški dolini.
• POGOVORI O DEJAVNOSTI ZK V GORENJU IN O PREDLOGU ZA NOVO ORGANIZIRANOST:
Vlado Janžič v Velenju
Prejšnji četrtek, 16. decembra, je obiskal Velenje namestnik sekretarja Izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Vlado Janžič. Skupaj s predsednikom komisije za organiziranost in razvoj pri CK ZK Petrom Hedže-
„NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center m informiranje, propagando in založniitvo Velenje - ,,NaŠ čas" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar", kot tednik pa izhaja „Naš čas" od 1. januarja
1973 naprej. Urejajo: Marijan Lipovfek (direktor in glavni urednik), Stane
Vovk (v.d. odgovornega urednika), Mira Tamše, Boris Za-košek in Franci Mazovec (tehnični urednik).
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava (63320) Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon (063) 850 01? - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje - Žiro račun pri SDK Velenje 52800 -' 601 - 21420
-	Cena posameznega izvoda 3 dinarje, letna naročnina 120 dinarjev, za inozemstvo 250 dinarjev - Tiska ČTP „Pravica-Dnevnik" Ljubljana - Za „Naš čas" se po mnenju Sekretariata Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenje številka 421 - 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temelj segat davka od prometa proizvodov - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo
-	Poštnina plačana na pošti 63000 Celje
tom se je pogovaijal s predstavniki sveta ZK sestavljene organizacije združenega dela Gorenje in komiteja občinske konference ZK o dejavnosti ZK v SOZD Gorenje ter o predlogu za novo organiziranost ZK.
Med pogovori je bilo ugotovljeno, da se je aktivnost osnovnih organizacij ZK v Gorenju v zadnjem obdobju močno razmahnila. V prihodnje bo treba spodbujati zlasti večjo samoiniciativnost osnovnih organizacij. Sicer pa je Zveza komunistov v Gorenju v zadnjem času uspešno izpeljala več zahtevnih političnih nalog. Svet ZK v SOZD Gorenje pa mora postati dejavnik, ki bo usmerjal in povezoval delavce in akcije delavcev. M.
•	Seminar
za sekretarje OO ZK
Komite Občinske konference ZK Velenje je pripravil včeraj, v petek 24. decembra, seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK z območja občine Velenje. Udeleženci seminarja so poslušali informacijo o aktualnih mednarodnih dogodkih, razpravljali so tudi o izhodiščih za prihodnjo sejo občinske konference ZK Velenje, na kateri bo govora o poglabljanju samoupravnih odnosov ter uresničevanju zakona o združenem delu.
Predsedniki komisij pa so poročali o delu v letošnjem letu ter o nalogah osnovnih organizacij ZK.
•	Priznanje
za Milana Cvikla
Republiški štab za teritorialno obrambo Slovenije je ob 35-letnici
V nedeljo so se mudili v Velenju pripadniki JLA iz garnizije Celje. Z mladinci Velenja so se pomerili v več športnih panogah, z mladino Topolšice pa so pripravili priložnostno prireditev, s katero so počastili 35-letnico ustanovitve naše JLA.
ustanovitve Jugoslovanske ljudske armade podelil priznanja najboljšim mladim teritorialcem iz vse Slovenije.
Med prejemniki priznanja je tudi Milan Cvikl iz Velenja.
•	Seja izvršnega odbora OK SZDL
Izvršni odbor Občinske konference SZDL Velenje je na seji, ki je bila 17. decembra, razpravljal med drugim tudi o financiranju Socialistične zveze v občini v letu 1977. Razpravljavci so poudarili potrebo, da je treba zagotoviti potreben denar za izvršitev programa dela te naše frontne organizacije.
•	Delo in naloge samoupravne delavske kontrole
Društvo računovodskih in finančnih delavcev Velenje je pripravilo 21. decembra zanimivo predavanje o delu in nalogah samoupravne delavske kontrole. Predaval je mgr. Alfred Božič, dipl. ekonomist, prisotni pa so bili predsedniki in člani organov samoupravne delavske kontrole, predsedniki in člani delavskih svetov ter direktorji temeljnih organizacij združenega dela.
Društvo računovodskih in finančnih delavcev bo pripravilo več predavanj še v prihodnjih tednih, med drugim o poslovanju internih bank, družbeni samozaščiti, kaznivih dejanjih zoper gospodarstvo, zaključnem računu za leto 1976 itd.
•	Zasedalo
je predsedstvo OS ZSS
V četrtek, 30. decembra, se je sestalo na zadnji seji v letošnjem letu predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje. Člani predsedstva so skupaj s predsedniki komisij pregledali opravljene naloge velenjskih sindikatov v letošnjem letu ter se dogovorih za poglavitne akcije v letu 1977.
malčkom Iz Velenja, Pesja In Šoštanja
Vabim vse šolske in predšolske otroke, da me pričakajo v četrtek, 30. decembra:
ob 15. uri na kotalkališču v velenjskem parku, ob 16. uri na Titovem trgu v Velenju, ob 17,15 uri pri osnovni šoli v Pesju in ob 18,15 uri na Trgu svobode v Šoštanju. S seboj pripeljem tudi spremstvo.
Vaš dedek Mraz
• Enkratna individualnost slovenske pokrajine
France Dremelj — Aco po uspešni razstavi svojih slikarskih del v galeriji Kulturnega centra v Velenju razstavlja tudi v Domu kulture Šoštanj. Razstava je odprta od 22. decembra 1976 do 10. januarja 1977.
w
M
nama
VELEBLAGOVNICA VELENJE
Vsem obiskovalcem naše veleblagovnice se zahvaljujemo za dosedanje poslovno sodelovanje in jim želimo
srečno in uspešno novo leto 1977!