IZHAJA OD LETA 1959 LETNIK XXII ŠT HRASTNIK, 11. 11. 1980 Rezultati poslovanja v devetih mesecih leta 1980 TOZD 1 - Ročna in polavtomatska predelava steklene mase Ob obravnavanju rezultatov gospodarjenja naše temeljne organizacije m delovne organizacije, je potrebno opozoriti na neugodno ekonomsko politično situacijo v svetu, katere posledice občutimo tudi pri nas v obliki nezadržne irasti cen vseli vrst e-' nergije in surovin Zaradi prevelike, zadolženosti . naše države v tujini in neugodne zimanjetrgovipske bilance, je to obdobje občutnega omejevanja uvoza repromaleriala in še posebej opreme. Ne glede na naš velik izvoz, na konvertibilno tržišče in s tem v zvezi z razpolaganjem zadostnih deviznih pravic in deviznih sredstev nismo mogli realizirati uvoza opreme iž dopolnjenega sanacijskega S programa (oprema v TOZD — 3 in TOZD — 4). Posledice tega občutimo kot ozko grlo TOZD — 3, saj ne zmorejo oplemenititi potrebnih količin naših izdelkov, namenjenih v izvoz. Zato moramo računati ''tudi v preostalih mesecih leta 1980 na to vrstne težave. Ob obravnavanju polletnih rezultatov poslovanja je bila po stavljena, zahteva po dopolnitvi letnega plana (rebalans), zato prikazani rezultati bazirajo na spremenjenih Osnovah,, ki menjajo odnose med posameznimi TOZD in DSSS. Zato teh rezultatov ne moremo primerjati z rezultati, ki so bili doseženi pri prikazanih poročilih za 1. polletje. V prvem polletju letošnjega leta smo. ugotavljali nezadržno upadanje števila zaposlenih tako, da nas je bilo 30. 6. 1980 le . še 619. Stanje zaposlenih na dah 30. 9. 1980 -f- 620 delavcev, kaže na zaustavitev nenehnega zmanj-Sevanja zaposlenih. Poleg _ tega smo v .tem času tudi realizirali kadrovsko zasedbo del in opravil tehničnega vodje m tako delilo ustvarili možnosti za realizacijo že načrtovanih "racionalizacij in tehničnih /izboljšav. PROIZVODNJA Iž podatkov, ki so nam znani in na razpolago je razvidno, da .je proizvodnja potekala -zelo uspesno, saj smo v tem obdobju uskladiščili 4,242.046 kg steklenih izdelkov in tako dosegli plan za leto 1980 z 80,89 %. Tako smo torej uskladiščili celo za 2,19 % več kot v istem obdobju lanske- -ga leta, čeprav nas je bilo letos v povprečju za 47 delavcev ¡manj-. Zaradi manjšega števila zaposlenih je bilo tudi število brigad na dan manjše. Tako beležimo letos v tem obdobju 42,97 brigad na dan, lansko leto pa 44,05 brigad na dan. V letu 1980 smo po brigadi uskladiščili 491,49 kg, kar je -za 4,3% več kot v letu 1979. Tako ugodne rezultate smo dosegli, ker nam je uspelo zmanjšati lom, .ki je v| letošnjem letu dosegel 9,58 f/ot v. lanskem letu pa 11,14 %. Podrobnejša analiza nam kaže, da je napaka dela dosegla 81,82 % lanske, napaka stekla 91,02 °/o in ostali lomi 82,37 % od lanskega. Pri tom pa. je bil lom ■ v skupini RDB.O za 6,8 % večji od lanskega, predvsem zaradi zahtevnejšega asortimana. PRODAJA Za prodajo velja poudariti, da trenutno ni problem prodati naše izdelke, da je čutiti pomanjkanje po steklenih izdelkih -na domačem trgu, da pa je problem planirati asortiman RDBO-5 predvsem zaradi recesije v ZDA. Zaradi tega so ibili vloženi napori, da se ta 'izpadli izvoz v ZDA preusmeri na druga konvertibilna tržišča. To pa pomeni izvajanje drugih artiklov, med katerimi je tudi nekaj zahtevnejših, kar pa zahteva' vse več pazljivosti in natančnosti pri 'vseh fazah proizvodnje. V tem času - smo prodali 4,313.585 kg steklenih izdelkov in pri tem znižali zaloge gotovih izdelkov za 71,5 tone. Prodali smo torej 82,26 % letno načrtovane prodaje. IZVOZ Iz podatkov je razvidno, da smo na tuja konvertibilna trži-, šča prodali 2,725.931 kg steklenih izdelkov in-tako dosegli letni količinski • plan izvoza s 86,22 %. Vrednost izvoza po- prodajni ceni, upoštevajoč dodatek in odbitke, znaša 123,269.441,80 din, kar je 95,70 % od letnega plana izvoza. V izvozu smo dosegli 97,63 % planirane povprečno neto prodajne cene (v polletju 95,75 %). ’ V zadnjem obdobju smo imeli nekaj pripomb s stani naših kupcev na kvaliteto naših izdelkov in na nekatere druge po- . manjidjivosti (slabo umiti izdelki, slabo dekorirarii, nepopolno signirani itd.), ki pa jih moramo •takoj odpraviti z boljšim delom. DOMAČI TRG Na domačem trgu smo prodali 1,587.654 kg izdelkov ih tako do-segli letni plan prodaje na domačem, trgu z 79,49 %. Pri tem smo . dosegli 93,55 % planirane povprečno neto prodajne cene. Iz številnih ostalih podatkov, ki jih je zbrala strokovna služba, je razvidne),, da smo v devetih mesecih letošnjega leta dosegli: Celotni prihodek v višini 242,932.157,68 din, to je za 52,63' odstotka več kot v istem obdobju lanskega leta. S tern smo izpolnili 79,64 % letnega plana. Stroški (poslovni stroški, interne storitve, nabavna vrednost prodanega materiala, izredni izdatki) so dosegli višino 122,980.614,55 din, kar je za 53,66 odstotka več kot lansko leto v tem obdobju in 77,68 % od letno planiranih. - Družbeni proizvod je za 51,59 % Večji kot v primerjalnem obdobju lanskega leta in je tako za leto 1980 planiran dosežen z 81,75 %-. Amortizacija je bila obračunana v višini 5,688.825,05 din, to je 71,08 % od letno planirane. Stanje amortizacijskega sklada na dan 30. 9. 1980 nam izkazuje 3,037.053,65 din sredstev. V obravnavanem obdobju smo dosegli dohodek v višini 114,262.718,08 din, kar je 82,37 % od letno planiranega in za 54,35 odstotka več kot v istem obdobju leta 1979. Splošna in skupna poraba je dosegla višino 13,324.456,75 din, kar je' kar za 59,73 % več kot v primerj alnem obdobju lanskega leta in je že tudi za 1,67 % presegla načrtovano za vse leto 1980. Tudi za kritje stroškov DSSS smo porabili že 84,07 % letno planirane vrednosti in smo torej namenili 19,299.281,33 din. H| Čisti dohodek je bil dosežen v višini - 81,638.980,00 din, to je 79,53 % od letno planiranega. Za osebne dohodke smo porabili 61,344.855,90 din, kar je za 21,55 % več ¡kot leto poprej iri tako dosegli v letu 1980 planirane s 76,59 %. Za stanovanjski prispevek smo namenili 3,520.889,80 din. (Nadaljevanje na 2. strani) Rezultati poslovanja v devetih mesecih leta 1980 (Nadaljevanje s 1. strani) Iz ostanka čistega dohodka v. višini 16,773.234,30 din,’ kar; je 93,99 % od letno planiranega smo porabili za regres za prehrano v letu 1980 1,745.790,00 din. Pokrivanje bonov iz leta 1979 1,119.951,28 din. Rezervni sklad (2,5 % od dohodka) 2,856.567,95 din. Tako nam za razne sklade in. obveznosti ostane- 11,050.925,07 din, kar je za 39,71 % več kot smo načrtovali za leto 1980. Iz podatkov je tudi razvidno, da je bilo poslovanje v vseh TOZD uspešno, saj je bil ustvarjen naslednji ostanek čistega dohodka: TOZD — 1 TOZD — 2 TOZD — 3 TOZD 'M 4 TOZD — 5 11,050.925,07 dih 18,468.882,87 din 1,255.238,50 din 1,535.242,65 din 4,505.018,02 din Povprečni mesečni neto - osebni dohodek je bil v tem času dosežen: TOZD — 1 7.682,20 din TOZD — 2 7.565,75 din TOZD -— 3 6.390,00 din . TOZD 4 8.355,60 din TOZD S- 5 7.989,80 din DSSS ’ 6.788,60 din DO 7.505,70 din V naši TOZD je povprečni mesečni neto osebni dohodek porasel za 27,87 % v primerjavi z istim obdobjem lani. 8 V (tern obdobju sirno opravili 2.050 manj nadur kot v primerjalnem obdobju leta 1979, število izredno plačanega dopusta je za 1.949 ur manjše,: izpad zaradi bolniškega staleža do 30 dni je bil za 28.368 ur manjši, izpad za- . radi. bolniškega staleža nad 30 dni pa za 2.889 ur manjši. Prav tako-se je zmanjšalo , število o-pravičenih plačanih, .in neopravičenih neplačanih izostankov (celo za 165). - Tudi podatki o določenih izdat- DO 36,815307,11 din no obnašali: Izdatek Dovoljeno Porabljeno Reklama 1.513,00. §¡¡¡ ¡j§| fj Reprezentanca 33.600,00 20.690,50 ' 64,58 Dnevnice v državi Dnevnice v tujini Nočnine v državi Nočnine v tujini 265.424,00 77.265,60 • 29,11 Potni stroški Potni stroški Kilometrina v državi v tujini 135.685,00 63.206,10- 46,58 Civilno pravno razmerje . 106.483,00 6.835,20 6,42 Avtorski honorar - — — —■ — SKUPAJ 542.705,00 203.572,10 37,54 Na koncu -te kratke informacije o poslovanju v obdobju januar—september 1980 poglejmo, kakšne so ugotovitve glede izpla-, če.vanja osebnega dohodka. y odnosih na resolucijske omejitve: Razporejeni OD j,—9. 1979 Možni odstotek rasti OD Možna masa za OD 1.—9. 1980 Razporejeni OD 1—9 1980 Odstotek dejanske 1' rasti OD (4/1) TOZD — 1 50,468.143,00 37,65 69,469.398,85 61,344.855,90 121,55 TOZD — 2 29,839.583,80 33,21 39,749.309,60 38,832.797,4.0 130,14 TOZD — 3 4,400.206,15 27,98 5,631.383,85 6,070.067,30 137,95 TOZD — 4 8,889.232,85 26,42 11,237.768,15 11,272.471,50 126,80 TOZD — 5 13,689.356,90 26,96 17,380.007,50 17,004.678,25 124,22 DSSS 20,211.398,30 23,55 24,971.182,60 26,617.563,10 131,70 SKUPAJ 127,497.921,00 168,439.050,55 161,141.433,45 126,39 Iz rte tabele, je razvidno, da smo se držali resolucijskih načel, saj je bila rast osebnega dohodka manjša od z. resolucijo dovoljene raSti osebnega dohodka. Niko Kavšek, .¿dipl ■ ing. Vodja TOZD — 1: TOZD 2 - Avtomatska predelava steklene mase Stabilizacija, ki smo si jo začrtali, je dolgotrajen proces in ta nas sili, da v vseh sredinah upoštevamo smernice, po katerih 'se morajo vse oblike porabe uskladiti z ustvarjenim dohodkom. Žal nam,. v celoti gledano, to ni uspelo, kot je bilo začrtano. Po normah ekonomske resolucije smo omejili le osebne dohodke, dočim so druge oblike, porabe presegle te okvire, predvsem pa investicije v negospodarstvu. Težka ekonomska situacija pa pogojuje, da se bodo v prihodnje tudi te stvari morale urediti. V celotni družbi pa si prizadevamo, da izboljšamo našo plačilno bilanco s tujino. Ker smo pri obravnavi poslovanja januar—junij 1980 precej podrobno preanalizirali pašo. u-spešnost, bom v svojem poročilu bolj podrobno obdelal problematiko v tretjem kvartalu. Kot" že običajno, da se v času glavnih dopustov proizvodnja poslabša zaradi velike odsotnosti delavcev, :se nam je to tudi letos ponovilo. To pa nas opozarja, da bomo v prihodnje morali vsi upoštevati planski razpored dopustov in s tem v zvezi že Sprejete sklepe DS. Remont I. peči je bil planiran od 15: junija do 15. avgusta, a se je podaljšal Skoraj za mesec dni. Vzrokov za to podaljšanje je več' Kot glavni pa je ta, da so dela pri tem remontu bila* zelo obsežna in da ni bilo dovolj razpoložljive strokovne delovne sile. Problem, ki je nastal zaradi nepravilne višine peči obravnava delavska kontrola. Vendar ta problem ni povzročil podaljšanje remonta. Če nekako opredelimo kaj • vrednostno predstavlja podaljšanje remonta za en mesec, ugotovimo, da je za ca. 500 milijonov starih din zmanjšan celotni prihodek naše TOZD. Ta problem nam je v poduk, da Se za naslednji rembnt 40-tonske .peči, ki bo še obsežnejši, bolje organiziramo; predvsem TOZD 5 in KIP Ljubljana, ki sta bila izvajalca'tega remonta. - Kljub temu pa lahko ugotovimo, da je naše'poslovanje kljub že navedenim težavam zelo u-spešno. Proizvedli smo 16.594 ton, kar je 77,27 P/o letnega iplana. Prodali smo 16.309 ton, kar je 75,94 % letnega plana! Izvozili smo za 1,747.670 ameriških dolarjev, kar je 11,60 % letnega plana. Tako smo ustvarili; 377,591.110,79 din celotnega prihodka, kar' je 77,59 % letnega plana. Porabljena sredstva so 280,366.276,97 din, kar.. je- 75,05 %,. . Dosežen dohodek je 97,224.833,82 din, kar je 85,98 %. Dosežen čisti dohodek je 63,170.682,62 din, kar je 88,48:%. Osebni dohodki so 38,832.797,40 din, kar je 82,45 %. Ostanek čistega dohodka je 22,082.124,22 din,, kar je 102,76 %. Ostanek za razne sklade je 18,468.882,87 din,.kar je 119,78;%. Poudariti je potrebno, da v teh kazalcih še ni obračunan davek iz dohodka ža tretji kvartal letošnjega leta. Tudi druge vrste porabe po uradnem listu SFRJ 5/1980 ne presegajo dovoljenih limitov. Podatki potrjujejo našo uspešnost, ■ razvidno pa je tudi, da smo upoštevali. smernice ekonomske 'resolucije SRS za leto 1980. Maramo pa opozoriti, da povprečni OD 7.565,75 din ni zadovoljiv, če upoštevamo, da so v tem dohodku zajeti tudi vsi dodatki. Prav zaradi nizkega OD nam -odhajajo mladi, sposobni: ljudje, kar Je zaskrbljujoče in bo potrebno OD dvigniti,- kajti ie s tem bomo-omejila fluktuacijo... Oskrba z repromateriali -in limoninimi-deli .-je zelo -kritična; predvsem s-tistimi, ki jih dobimo iz uvoza. Ta problem je želo akuten, da smo v dvomih; če bo možno v letu 1981 izvršiti planirane remonte peči- .in strojev. Ker iso ti remonti predpogoj za nadaljnjo proizvodnjo; upamo, da bo kljub določenim restrikcijam to možno uvoziti. Še vedno je izredno povpraševanje po steklenih izdelkih. Največje povpraševanje pa je po stekleni embalaži (proizvodnja IS). Naše zaloge so predvsem v izdelkih,- ki zahtevajo komplete, in asortiman za široko potrošnjo. Tudi za leto 1981 so prijavljene prijave kupcev mnogo večje od naših proizvodnih kapacitet. Žal željam kupcev vsaj za leto 1981 ne bo mogoče ugoditi. Tržne možnosti so dane, od nas pa je odvisno, kako uspešno bomo gospodarili. Vodja TOZD: inž. Anton Žagar TOZD 3 — DEKORIRNICA S SATINIRNICO V proizvodnji v preteklem obdobju ni bilo, bistvenih težav, .'saj smo se v naj večji možni meri trudili, da smo bili z dekorji-čimbolj na tekačem. Vemo, da je posebno v zadnjem času naša TOZD ozko grlo v pretoku izdelkov. Naša kapacitete so premajhne glede na povpraševanje po dekoriranih izdelkih in možnosti njihove.prodaje. Glavna omejitev v TOZD so žgal-ne peči, ki so premajhne. Poleg, tega. pa je za delo. v slikarnioi usposobljenih samo 27 delavcev. To število pa se znižuj e , funkcionalno, kot' se giblje odsotnost z dela- V TOZD je zaposlenih 74 delavcev. Zaradi potreb smo letos zaposlili 10 novih delavcev, -pet pa jih je Zapustilo delo’. Tako je zaposleni)! za 7,25 % Več kot smo jih imeli v prejšnjem iet-u in kot; smo planirali za letos. Odsotnost z dela. zaradi bolniške pa znaša v povprečju za 8 mesecev letos 7,64 %., Izdelali smo 5,985.433 kosov raznih izdelkov. V primer javi., z lanskim letom je to za 15 % več. Največji porast je. bil v proizvodni skupini- -ročni ,in sitotisk. V skupini- satiniranje -pa smo naredili manj kot, prejšnje leto, zaradi premajhnih potreb po teh izdelkih. S sanacijskim programom smo predvideli posodobitev dekorira-nja kozarcev s sitotiskom.. V. -juniju smo plačali. avtomatski stroj za . tribarvni sitotisk,. vendar, ga zaradi najnovejših predpisov ne moremo uvoziti. Isti problem je tudi z nabavo žgalne peči. ■ Dosedaj z reprodukcijskim materialom nismo imeli težav: Naj novejše restrikcije pri uvozu pa ogrožajo naše nadaljnje delo. Poleg tega pa gre tudi za izpolnitev izvoza izdelkov za TOZD I, kljub temu, da smo pravočasno naročili, ne moremo uvoziti naslednjih barv: lister in razredči- -lo, kristalni led, ahat ‘barvo. Omenjenih materialov imamo na zalogi samo še za en mesec. Poraba teh pa se je največ povečala, ker se rabijo predvsem za dekoracijo razsvetljavnih ¡teles? Največja povečanja stroškov so pri' pomožnem: materialu (barve, lister, kristalni led, odlepkij in vodarini. Pri pomožnem materialu je delni vzrok povečanja v bogatejših .dekorjih iin številčno, Večji, dekoraciji razsvetljavnih teles. S i Pri vodarini je obračun izdelan na osnovi ključev, ki ■ smo jih sprejeli z letnim planom. Pri; tem; se pri obračunavanju eventualno zmanjšani obseg dela v satinir-.! niči ne upošteva. ■ Vsi ostali materialni stroški se od planiranih količin bistveno ne razlikujejo. Izdatki kot so reklame, potni stroški» - kilometrina: ‘ reprezentanc ca itd. so doš sedaj doseženi v višiihi -191336; 10 din; Dovoljena višina za naš TOZD pa je 66.496,00i din. 4 Ustvarj eni 1 celotni ; s prihodek 1 znaša 22,627:297,15 din in je za 96 % večji kot lansko leto in ga . je za 2,5 % manj kot smo planirali za to obdobje. Poslovni stroški so v. primerjavi s preteklim letom zelo narasli. Vzrok temu je, da so bili za letošnje leto nerealno planirani, vzrok pa .je tudi y povečanju cen surovin, ki jih pri delu uporabi j amo,. Amortizacij a j e obračunana kot smo jo načrtovali. Doseženi dohodek je za 80 % večji kot smo ga imeli v letu 1979, v primerjavi s planom pasmo. ga presegli za 6,76. % Skladno s povečanim dohodkom se je' povečal tudi prispevek za DSSS. Zelo pa so se povečali izdatki za . skupno in. splošno porabo, in to kar za 135 %. Čisti dohodek je za 73,5.% več ji od prejšnjega leta. Porabili smo ga za OD v višini 6,070.067,30 din. To je za 38- % . več koit lansko leto. Za stanovanjski prispevek pa smo izločili 353.845,25 din. Za povečanje mase .za OD je vzrok večje število zaposlenih in uvedba 'stimulativnega; nagrajevanja za vse zaposlene. Ostanek čistega dohodka je 1,750.860,75 din in smo ga razde . lili za regres za prehrano in rezervni sklad. 1,255.238,50 din pa ostane za formiranje ostalih skladov in za davek iz dohodka. Da so rezultati tako ugodni je .posledica rebalansa plana, ki •smo ga sprejeli v mesecu septembru. Vemo pa, da se je moral 'izdelati med drugim.1 tudi zaradi nerealnih kalkulacij za naše storitve. ' Vodja TOZD 3 Anton Kobal TOZD 4 tiü ORODJARNA S STRUGARSKO-CIZELERSKO DELAVNICO I.Uresničevanje' plani < dela Poslovanje TOZD v tem. obdobju je bilo usklajeno ‘z;letnim planom,¡¡ta pa izhaja iz ^srednjeročnega: plaha 1976-i-1980. ;' i 'Lahko v rečemo, da so ©rgahi upravljanja vsak ima.: svojem ‘pod11, ročju ' skrbeli za' nemotene!'delo; in : gospodarno' 'poslovarij e tTOZD v zvezi z danimi' nalogami in planom. Prav tako člani samo1 upravnih organov dobro poznajo svojo dejavnost in probleme in v večdm primerov- zelo tvorno in zavzeto sodelujejo v razpravah. 2*-Realizacija letnega plana Realizacija letnega plana dela ter poročilo o uspehu TOZD so •samoupravni organi m DPO u-godno ocenili in prav ob tem poudarili: *—- v letu 1980 smo načrtovali, da bomo zaposlili 92 delavcev. Stanje na dah '30.' 9. 1980 pa je bilo 97; Povečanje izhaja na pod' lagi potreb • proizvodnje,' za katero'bi rabili 120 delavcev, da bi •lahko druge TOZD nemoteno o-skrbovali Z’ orodjem': Razliko sedaj - zapolnjujemo -1 z!' nadurami, 'istočasno pa'»izobražujemo na poklicni kovinarski šoli v Zagorju 18 učencev; --- proizvodno dejavnost opravljamo na 21 stružnicah, dveh kopirnih rezkalnih" ¡strojih, dveh DOPISUJTE V STEKLARJA rezkalnih strojih, treh skobelnih strojih, enem brusilnem stroju in enem NG rezkalnem Stroju. ' Celotni prihodek smo v letu. 1980 planirali na 33,612.000 din. 1 ‘Kljub večjim podražitvam e-nergije, surovin in repromateria-la pa smb z dobrim delom kot tudi delnim povečanjem cen dobro poslovali. Največji problem V TOZD 4 je nerealiziran' sanacijski .program. Zaradi tega'nismo sposobni (fizično) zadovoljevati' proizvodnje z orodjem kot tudi popravilo tega. Zato se odvija veliko dela v nadurah. 3. Predlog nadaljnjega dela zastavljeni plan dela se mora v čimvečji meri realizirati v smislu 'kvalitete; — vse .bolj je treba prehajati od ' kvantitativnega ugbt avlj an j a k čistim dejstvom 'kvalitete dela in ¡storitev; pri pogojih pridobivanja, čistega i osebnega dohodka iza delavce; j e treba še naprej vžpod-bu-jati stimulativno; dejavnost za kvaliteto iii količino; — razvijati je treba odnos do izrabe delovnega časa, do čuvanja'sredstev in' Opreme; — (¡zavzemati se za racionalno nabavo in -porabo vsega materiala .in energije. ■ 4. Zaključek Naloga vseh. nas';je, da pretehtamo' predlagane ukrepe in še za'vestno odločimo.; zarije.- Med letom pa naj jih'vsakdo; v okviru svojih nalog in opravil tudi resnično -izvrši. Vodja TOZD 4 inž. Karl Dragar TOZD 5 - Energetika s ključavničarsko delavnico V poročilu je upoštevan tudi din. Z odbitjem dela za OD in sprejeti rebalans plana, ki je ob del za stanovanjski prispevek je dobrem poslovanju TOZD poka-1 ostanek čistega dohodka v višini zal realne rezultate, dosežene v 5,814.036,7.2 din, kar je za 65,20 % tem obdobju. , , ' nad planiranim za obdobje ja- Kot smo že v razpravi ob pol- nuar—september 1980. letnem obračunu poslovanja ugo- Z odbitjem dela za regres tavljali stalen porast stroškov, 2,5 % , za ¡rezervni sklad in regres tudi sedaj ne moremo .mirno ugo- . za letni dopust in' ža razne skla-tovitve, da sedaj ni nič boljše.' de nam ostane 4)505.018)02 diri, V'primerjavi z istim obdobjem kar je za 146,16 % yeč od plana v letu 1979 so stroški narasli za za 'to obdobje.. 55,94 % ali 1,85 % nad planirani- Če vse . skupaj .analiziramo, vinu ža léto 1980. Tudi ceha ener- dimo, da sc je poslovanje TOZD getskih virov-stalno raste. V me- izboljšalo - glede na planirano, seču ¡septembru Smo začeli dva - del tega pa je prinesel tudi re- največja objekta (4o4onsko in balaris plana del, kakor tudi or- 25-tonsko ikadnb peč) kuriti z žet ganiziranó; delo in s tabilizacij ski meljskim plinom. Trenutna cena' ■.ukrepi zemeljskega plina je 6,69 din. Izplačani OD i TOZD —->’>5 so Koliko je to kurjenje cenejše v masi za 5,37 %;’višji Od plañíala dražje od prejšnjega z mazu- ranih, to pa nam :je predvsem torn, še ne moremo reči, je pa prekoračilo večje število ur za-bistveno boljše '¡glede na ekolo- -■ radi remontov. Vendar glede na gijo;’ kakor ' tudi, . ni dodatnih dosežen' dohodek nismo ¡prekora- transpbrtnih stroškov, ogrevanja čili Izplačili OD po resoluciji, in sipraznjevanja. V tein ob dob- Za ‘določene-izdatke, kot so ré- ju je pripravljen'tudi tretji ob- ''Mama, dnevmce, nočrimelri osta-jekt na zemeljski -plin in lo je If stroški, smo v ’ tem -obdobju »fi« kadna peč, začela pa so se porabili ži 249/358,80 din, dovo- že tudi dela na I. kadmi peči. S ljeno za leto 1980 pa je 307.607,00 tam ‘bomo 'zmanjšali porabo ma- din. To še pravi, da se giblje v zuta, katerega nabava bo čedalje mejah planiranega in ne preko- bolj težavna. * . račujemd teh stroškov. Menim, da je poslovanje TOZD Povprečni mesečni neto osebni — 5 v tem obdobju zelo uspeš- dohodek v naši TOZD znaša ho, ¡saj takšnih ¡poslovnih rezul-; 8.439,39 din/v mesecu septembru tatov kljub težavam dosedaj se:‘ ali'7:989,80 din ža- Obdobje ja-nismo dosegli/ menim pa tudi, - nuar^—sep'teniber '1980; kar je za da je to- plod- nekaj zunanjih 24,26 %; višji v'primerjavi z istim faktorjev, pa tudi boljšega-dela obdobjem 1979. leta. same TOZD. Če bi se: dotaknil nekaj težav, Celotni prihodek TOZD — 5 ki nas tarejo, je to predvsem znaša 71,365.002,73 din, kar je za vse težja nabava rezervnih delov 85,27 % višji kot v istem obdob- iz uvoza, kakor’ tudi vse vrste ju 1979 ali za 20,94 % nád plani- reprodukcijskega materiala na ranim. Iz tega sledi, da se je po- ’ domačem trgu. Vse ■ naprave se slovanje še izboljšalo glede na 6- ■ starajo in potrebujejo vse večjo mesečno poslovanje. nego/ če hočenio, da bo osnovna Poslovni stroški' so bili doseže- proizvodnja nemoleno 0‘brato-ni v višini 23,866.158,11 din, kar vaja. je za ’128,02;%- višji kot v letu j '• |Tudi-' islabšlizdčijiskib 1 ukrepov 1979, vendar za 0,96 % pod plani- se né lotevamo dovolj resfio in ranim za obdobje jarnuar-^sep-'" jim bo treba posvetiti mnogo -temiber 1980, kar je ugodno. ' - več' pozornosti. Doseženi dohodek ■' znaša Kljub vsem težavam -pa rezul-31,469.808,52 din, kar je zá 60,31 %J tati poslovanja le kažejo, da smo višji kot v letu 1979 ali-16,92 %-- vendar nekaj -naredili'.á^rizádeva-nad- planiranim. Tudi tu 'se je '-‘ti 'simorarivo/dabodo ti se'bolj-s-tanje 'izboljšalo. Z odbitjem; .. ši, kar'bomo pa’dosegli z boljšo skupne -in splošne porabe ter de- produktivnostjo, lo za DSSS nam ostane' doseženi Vodja TOZD — 5: čisti dohodek v višini 23,818.540,47 inž. Jože Guzaj K članku Ra] za alkoholike Na podlagi stališča IO OOS TOZD 1 podajamo k članku pod tem naslovom iz prejšnje številke pojasnilo: ■'Glede na'reakcije na objavljen članek in sliko, v katerem je opisana problematika alkoholizma, dodajamo na-; 'Slednje: 1. Članek- podrobno obravnava problem alkoholizma v! - celotni'delovni organizaciji: DSSS, TOZD 5, TOZD 4, TOZD 3, TOZD 2, TOZD 1. 2. Slika ročnega pihalca po; mnenju avtorjev predstavlja simbol Steklarne Hrastnik, ne pa samo TOZD 1 ali celo samo steklarja. Podpis pod sliko pa se nanaša na razprave in sklep delavskega sveta TOZD 1 glede zahtevanih dodat-, nih obrazložitev pravilnika o varstvu pri delu, ki pa So nepotrebne, ker je to že urejeno s pravilnikom o disciplinski in materialni odgovornosti. 3. Delavci drugih temeljnih organizacij, ki so hoteli biti duhoviti in so potencirali pomen objavljene slike in hoteli s tem poudariti problem alkoholizma sàmo za TOZD 1, pozabljajo, da ta problematika v njihovi temeljni organizaciji -ni nič manjša. Služba varstva pri delti in socialna služba DELNI PREGLED INDUSTRIJSKEGA OBLIKOVANJA Uvodoma želim poudariti, da je delo na področju oblikovanja. še daleč od rezultatov, ki bi jih v objektivnih okoliščinah lahko pričakovali. Naslednji prispevek torej nima namena poveličevanja ,ali samohvale' oblikovalskih dosežkov v naši tovarni. Gre samo za določen'pregled dela ha teni področju s prikazom izvedenih kot neizvedenih del: veliko- Slika 1 v zadnjem desetletju krat se je namreč, zgodilo, da oblikovalska zasnova iz ražno-raznih razlogov ni bila izvedena oziroma niso bili izpolnjeni vsi pogini,;: za njen plasma na tržišču, ' Pregled je razdeljen na področje preoblikovanja-in na področje oblikovanja novih izdelkov in programov (industrijska proizvodnja in grafično -oblikovanje).. Področje preoblikovanja' Preoblikovanje pomeni, da ‘določenemu predmetu spremenimo — popravimo izgled: ne gre torej za popolnoma novo obliko (in idejo), ampak le za večji ali manjši popravek prejšnje. Na žalost je preoblikovanje v jugoslovanski industriji (in ravno tako v Steklarni Hrastnik) najbolj razširjeno področje oblikovanja- To področje namreč zahteva razmeroma majhno angažiranost odgovornih za plasma novega proizvoda, seveda pa so tudi učinki takega proizvoda omejeni. (le malo povečan dohodek, dvomljiv sloves proizvajalca). V našem primeru so nekateri; tipični- izdelki preoblikovanja: tulpice, plafonjerč, kozarci itd.. Kot že rečeno, je tudi V naši tovarni to področje oblikovanja najbolj, razširjeno in plodovito. Čeprav je tudi tu naša (oblikovalska) težnja v smeri čim več j ega posega (spremembe) prejšnje oblike, pa to velikokrat ni mogoče že zaradi samih* zahtev kupca. Za boljše razumevanje je potrebno poudariti, da preoblikovanje . največkrat ni lahko za oblikovalca, še manj pa hvaležno opravilo: ob zelo omejenem prostoru iskanja rešitev oblikovalec že vnaprej ve, da mu take rešitve ne bodo prinesle uspeha.- -- Nekateri primeri iz naše prakse: dno pepelnika.(slika 1). vaza (slika 2), pl af on j era (slika 3), dežen tulpice (slika 4), razsvetljavno telo (slika 5), serija Jadran (slika 6).' Slika 4 Področje oblikovanja izdelkov in grafično oblikovanje Na tem-področju sipo v Steklarni Hrastnik naredili razmeroma malo, saj so redki no/o oblikovani izdelki, ki so tudi’ prispeli do potrošnika in. izvršili svoje poslanstvo.. Kot že rečeno, pa tu ni glavni problem pomanjkanja oblikovalčevih idej ali podobno. Naloge iz oblikovanja so za oblikovalca tisto področje, kjer lahko pričakuje tudi rezultate. Vendar pa so novo oblikovanim proizvodom potrebne tudi ostale komponente za uspešno pot na tržišče. Tu .se največkrat zataknej še posebej v situacijah velike konjunkture in ob administrativnem urejanju cen. — Posebno področje je grafično oblikovanje — embalaže, prospektov, razstav itd. Tudi tu se ne moremo pohvaliti s posebnimi rezultati, čeprav Slika 5 | so nekatere rešitve uspele. — Nekateri primeri: posoda za shranjevanje — proižvod in oprema škatle (slika 7 in 8), vabilo in razstava ob 50-letnici stavke steklarjev (slika 9 in 10) itd. Veliko več pa je —_tako oblikovalskih kot grafičnih rešitev, ki so ostale na nivoju zasnov, torej . niso bile izvedene. Primer: nov solnik (slika 11). Hrastnik, 11 .1.1. 1980 »STEKLAR« Stran 5 Slika 7 Področje oblikovanja programov To je tako za proizvajalca kot oblikovalca naj pomembne j še področje. Tu ne oblikujemo na primer isamo ene vaze, ampak celo namizno garnituro — od kozarcev, skodelic, pepelnika, do vaze itd. Gre za določen stil ali smer posameznega proizvajalca, s tem pa je tudi iniciativa v njegovih rokah. Na tem podi rbčju smo ostali samo pri zasnovah, od katerih lahko - omenim na primer tisto iz leta .1973 — program gotovih svetil (slika 12 —. vzorčna .predstavitev na- ZV 1973), potem iz leta 1975 — program za onik steklo, pa program stropnih, stenskih ih namiznih ■' svetil v’ sklopu jubilejnega izdelka 1980. Ob rob omenjenim zasnovam lahko dodam le to, da smo 'načelno vedno soglašali za njihovo ures- ničitev,, v praksi pa so prevladali »proti« razlogi. — Težko je predvideti bodoči razvoj naših izdelkov, a/eho je gotovo: stagnacija v oblikovanju 'in plasmaju novih izdelkov pomeril .Tudi nazadovanje v vsem, kar sicer pričakujemo od prihodnjega g obdobja.. - Alojz Marčen Silvi* Slika 8 Slika 10 SDK DO o aktualnih vprašanjih Zaključki s 3. zasedanja samoupravne delavske kontrole v mesecu oktobru 1980 Obravnavan je bil predlog za pričetek aktivnosti za izdelavo letnega plana 1981 za TOZD, DSSS in DO ter sprejet naslednji sklep: Samoupravna delavska kontrola delovne organizacij e - Steklarne Hrastnik opozarja temeljne organizacije in delovno > skupnost skupnih služb, da se mora orga- nizirati delo za izdelavo letnega plana 1981 v TOZD in DSSŠ, kakor tudi za DO, tako da bodo plani' sprejeti * do zaključka leta 1980 . • Člani SDK so ,razpravljali tudi o pripombi (glede uporabe plastičnih folij, s, katerimi se po- krivajo palete, ki stojijo na dvorišču in so folije, se uporabne. -I SKLEP Komercialna. služba Se zadolži, da se,uredi. glede,uporabe. pla-stičnih folij; p katerimi: se pokrivajo palete, ki so odložene na dvorišču jpni. spodnjem vratarju. S temi plastičnimi folijami se le-te zaščitijo pred dežjem in so zato plastične- folije še uporabne. Pripomba se nanaša na. to, da se folije nato odvržejo v smeti, na-, mesto da bi se uporabile še enkrat za šnumfiranje. Samoupravna delavska kontrola meni, da takšno ravnanje ni v skladu. z dobrim gospodarjenjem in stabilizacijskimi ukrcf. pi- Pregledali -so -zapisnik o .ugotovljenih nepravilnostih pri remontu kadne peči,»J«. SKLEP 1. Samoupravna delavska kontrola DO Steklarne Hrastnik zadolžuje dipl. ing. Alekseja. Usa, pomočnika direktorja za tehnična vprašanja, da še mora za vsako novo. investicijo ali remont toonp določiti, kdo je odgovoren za izvedbo (določiti tehnološke normative). 12. Glede ugotovljene nepravilnosti pri remontu kadne peči »J« meni samoupravna delavska kontrola DO, da se mora ugotoviti kdo ije konkretno odgovoren, da so nastali dodatni stroški v višini 90.000 din. 3. Samoupravna delavska kon- trola TOZD — 5 se zadolži, da se ugotovi odgovornost, ker je bila izvajalec del temeljna organizacija TOZD — 5. ; 4. Poročilo je treba podati samoupravni delavski kontroli delovne organizacije. Obravnavana je bila tudi problematika okrog; izgradnje prizidka pri tovarni;— jedilnice oz. *hod v jedilnico.; SKLEP 1. Samoupravna delavska kontrola zahteva od odgovorne osebe za investicijo1 — prizidek pri tovarni — vhod v; jedilnico, da poda .poročilo na SDK delovne organizacije. 2. V.zvezi s to problematiko se organizira sestanek samoupravne delavske kontrole DO, odgo^ varnega za investicijo ter pred-, stavniki izvajalskih del. , Na sestanku se bo -pregledalo izvajanje pogodbe ter ostale dokumentacije,- ' Predsednik SDK? Vinko Brglez ZAHVALA Članom TOZD 4 — orodjarna s strugarsko-oizelersko delavnico: Prijetno presenečen, 'dragi •tovariši, nekdanji -,.sodelavci; (Sem prejel vaše darilo ob odhodu iz temeljne organizacije. Za izkazano pozornost se, .vam, najtopleje zahvaljujem. Pri vašem nadaljnjem delu 'vam. želim. še . obilo uspehov. Tovariški pozdrav Niko;, Skočit. DISCIPLINA Pregled izrečenih ukrepov— zasedanje komisije dne 10. 10. 1980 Priimek in ime Izrečen ukrep . TOZD — DSSS m Teršek Florjan Prenehanje delovnega razmerja, DSSS 2. Gogič Mij at Opomin - TOZD 1 3. Grlica Zdravko Javni opomin Pavšalna odškodnina 500 din TOZD 1 4. Hrup Karl Opomin Pavšalna odškodnina 300 din .TOZD 1 5, Topalovič Hamša Opomin Pavšalna odškodnina 300 din TOZD 1 - 6. Glavač Franc Opomin Pavšalna odškodnina 500 din. TOZD 1 7., Lendero Marjan Javni opomin Pavšalna odškodnina 430 din TOZD 1 8. Povše Alojz II. Opomin Pavšalna odškodnina 500 din TOZD 1 9. Nezirovič Esad Javni opomin Pavšalna odškodnina 300 din . TOZD 1 10. Huremovič Jasima Javni opomin Pavšalna odškodnina 900 din TOZD 1 11. Ekič Ferid Prekinitev delovnega razmerja (pogojno za dobo 1. leta) Pavšalna odškodnina 300 din TOZD 1 \ 12. Dankovifi . Fadila Opomin Pavšalna odškodnina 300 din TOZD 2 13. Milivoj e vič Jagoda Opomin Pavšalna odškodnina 300 din TOZD 2 I 14. Korbar Majda Opomin ■ -Pavšalna odškodnina. 500 din TOZD 2 15. Kovač .Mirko. Opomin Pavšalna odškodnina 230 din TOZD 2 16. Mujkanovič Behara Javni opomin Pavšalna odškodnina 500 din TOZD 2 17. Šarič Marica Opomin Pavšalna odškodnina 300 din TOZD 2 18. Delič Smilj ka Razporeditev na druga dela oziroma naloge za dobo 3 mesecev — priprava kartonov Pavšalna odškodnina 300 din TOZD g 19. Vejo Šerif Opomin Pavšalna odškodnina 500" din TOZD 2 20. B agar a Alojz Opomin Pavšalna odškodnina 300 din TOZD 2 21. Podmenik Fani, Opomin Pavšalna odškodnina 300 din TOZD 2 . 22. Roškar Muhiba Opomin Pavšalna odškodnina 300 din TOZD 2 23. Novak Franc Opomin Pavšalna odškodnina 500 din TOZD 2 24. Brkič Stojan Opomin Pavšalna odškodnina 600 din TOZD 2 25. Alovjanovič Milena Opomin Pavšalna odškodnina 300 din TOZD 2 26. Zaletel Sabina Opomin Pavšalna odškodnina 300 din TOZD 2 ‘ 27. Najdenič Helena Opomin Pavšalna odškodnina 300 din TOZD 2 28. Miljevič Milka: Javni opomin Pavšalna odškodnina 300 din TOZD 2 29. Čufurovič Borka : Opomin, Pavšalna odškodnina 300 din TOZD 2 30. Grum Zlata Prerazporeditev na druga dela oziroma TOZD naloge (nižje ocenjena) za dobo 3 mesecev Pavšalna odškodnina 300 din 2 31. Meštrič Fadil Javni, opomin Pavšalna odškodnina 300 din TOZD 2 32. Žižek Janez Opomin Pavšalna odškodnina 500 din TOZD 2 Tajnik komisije Franc Vidovič IZ DELA ODBORA ZA POSLOVNO POLITIKO Izvedba inventure v DO, poročanje o izvrševanju sklepov, plan službenih potovanj, organizacija dela v jedilnici, čistoča v tovarni in drugo. V zvezi s preselitvijo: delavcev v nov- samski dom je feil sprejet sklep, ¡s katerim se zadolžuje tov. 'Leopolda Modra, ki mu je bil naložen nadzor nad samskimi domovi, naj poda poročilo o stanju v novem Samskem domu. Ker se' ne podajajo redno poročila o izvrševanju oziroma ne-izvrsevanju sklepov, ki jih sprejme odbor za' poslovno politiko, se vodje temeljnih organizacij in vodje sektorjev opozori, da je potrebno zagotoviti odgovore, in poročila in jih ifedno pošiljati odboru glede sklepov, ki jih leta sprejme. Obravnavan je bil predlog za imenovanje j članov posameznih popisnih komisij za INVENTURO. 1980 in ¡sprejet SKLEP:. 1. V skladu s 4. členom PRAVILNIKA O INVENTURI se izvrši popis za poslovno leto 1980 ter v skladu s 17. členom tega pravilnika imenuje naslednje- popisne komisije na nivoju delovne organizacije: Centralna inventurna komisija: “• :šivec Sandi, inž. ^-predsednik' Babič Vesna — namestnik ■ Kreže Drago — član- ■ Klemen Samo — član Ržek Jože — član^ Habjan Gizela —. član Kontrolna komisija: - Crnkovič Milan — predsednik Petan Marjeta — član Vidovič Franc '— član ■ Komisija za popis v počitniških domovih Bohinj in Portorož: čičič Risto— predsednik Feguš Andrej — član Hpdie Lidija — član Komisija za popis nedovršenih investicij: .Us Aleksej,,'dipl. ing. — predsednik Žagar Anton, ing. — član Mrcina Maks, dipl. ing., — član Komisija za popis gotovine, znamk in vrednostnih papirjev Pirc Milena — predsednik • Železnik Marjana — član Dromel Karli — član 1 Komisija za popis obveznosti in terjatev: .. Kožar: Milan — predsednik • Feguš: Andrej-—-član . Vizler Majda — elan Komisija za popis osnovnih sredstev: čičič Risto — predsednik ■ Udovč Mitja — član -v Matekelj Viktorija — član Komisija za popis inventarja v DSSS: Kobal Mili — predsednik Rižner Jasna — član ' Perpar Erna — član “ Komisija za preračunavanje pomožnega materiala: Logar Slavica — predsednik Oplotnik Vikica —• član Jager Greta — član Godicelj Nada •—član Glede na obseg dela se odobri potrebno število nadur. Komisija za f preračunavanje gotovih izdelkov: Jazbinšek. Olga — predsednik Zalaznik Inge — član' | Hudina Marija — član ;; GlCde na obseg dela se odobri potrebno število nadur. Komisija za popis zalog prehrambenih izdelkov in drobnega inventarja V splošno kadrovskem sektorju — menza in počitniški ‘domovi: Premec Ana — predsednik Brečko Mari ■— član Brajer Slavi — član Komisija za popis kartonske embalaže: Lipar Anton— ¡predsednik Kostanjšek Marija — član Tržan Franc — član Kirn Lidija — član 2. Centralna' inventurna komisija pripravi načrt oziroma program dela kot t_o določajo 7. do 14. člen Pravilnika o popisu — inventuri. .3. V skladu s 43. členom Pravilnika o popisu .— inventuri, centralna inventurna ■ komisija posreduje DS delovne organizacije in DS TOZD in DSSS naslednje: . , '—: elaborat o popisu — inventuri š priloženimi zapisniki svojih ¡sej, • . , — predloge sklepov o tem kako naj bodo ugotovljene razlike likvidirane, — v «Skladu s 44. učlenom Pra- vilnika o popisu — inventuri delavski ¡sveti TOZD in DSSS- sprejmejo ¡sklepe, da TOZD v svojem knjigovodstvu opravijo ustrezna knjiženja glede na ugotovljene razlike. _ 4. Imenovani člani popisnih komisij na nivoju DO in TOZD oz. • DSSS naj smatrajo kot-, delovno obveznost delo v popisnih' komisijah. • '. . • ' . 5. Odbor za poslovno politiko pooblašča centralno inventurno komisijo, da lahko samo v primeru bolezni ugodi pritožbam posameznih članov popisnih komisij, da še izvršijo zamenjave. SKLEP Posamezni delavski sveti TOZD pa so dolžni, da v; mesecu oktobru imenujejo člane inventurnih komisij: TOZD. — 1 Ročna in polavtomatska predelava steklene mase imenuje člane v naslednje komisije: — Komisija za popis surovin — 3 člani; — Komisija za popis nedovršene ¡proizvodnje— 5 članov; — Komisija za popis drobnega inventarja v- obratu — 3 člani; — Komisija za, popis drobnega inventarja v birusilnlci — 3 člani; — Komisija za popis steklarskega orodja in modelov —- 4 člani; — Komisija za popis gotovih izdelkov v skladišču — 3 člani. TOZD — 2 Avtomatska predelava steklene mase imenuje člane v naslednje komisije: — Komisija za popis nedovršene proizvodnje — 3 člani; '— Komisija za popis drobpega inventarja — 3 člani; — Komisija za popis orodja in modelov ^ 3 člani; — Komisija za popis gotovih izdelkov v skladišču :— 3 elani. ' TOZD — 3 Dekorirnica s sati nirnico imenuje člane v naslednje komisije: - — Komisija za popis nedovršene proizvodnje — 3 člani; — Komisija za popis drobnega inventarja — 3 člani. TOZD — 4 Orodjarna s struparsko cizelersko delavnico imenuje člane v naslednje komisije: — Komisija za popis' 'sive litine — 3 člani; — Komisija za popis drobnega inventarja — 3 člani. TOZD — 5 Energetika- s ključavničarsko delavnico imenuje člane v naslednje komisije: — Komisija za popis pomožnega materiala: — 7 članov; — Komisija za popis drobnega inventarja —r 3' člani; \ — Komisija za popis gasilskega orodja — 3 člani. V zvezi s službenimi potovanji je bilo sklenjeno: 1. Odbori za .gospodarstvo in planiranje v temeljnih organizacijah in .delovni skupnosti v prihodnje sklepajo o tem, kdo iz temeljne Organizacije ali delpvne skupnosti se bo udeležil predvidenih potovanj v inozemslvo. 2. V okviru razpoložljivih sredstev in na predlog tehnične konference se opravijo v letu 1980 še tri potovanja, ki so predvidena v planu potovanj za leto 1980, in sicer potovanje v Milano, Stuttgart in Essen. Odbor je obravnaval tudi predlog organizacije dela v obratu prehrane — jedilnice. Odbor za poslovno politiko je potrdil začasen predlog organizacije déla v obratu prehrane — jedilnice,. Glede predlaga za opravljanje del in nalog »REDAR« v obratu jedilnice, še predlaga,, da se izdela opis nalog in del ter še predloži v ¡potrditev delavskim Svetom temeljnih or.ganizácij in delovne skupnosti. Ponovno je bilo obravnavano tudi vprašanje vzdrževanja čistoče .¡v delovni organizaciji. Tovariš Aleksej Us, dipl ing., pomočnik direktorja za tehnična vprašanja, je bil" zadolžen, da pripravi nov predlog o vzdrževanju čistoče .v tovarni in ga predloži odboru. Predsednik odbora: Alojz Marčen,.. SODELOVANJE Z MLADIMI IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ Mladinci-naše šole smo se 'sestali z mladimi iz Steklarne in Tovarne kemičnih, izdelkov. Sekretar OK ZSMS tov. Jože Gole nam je v uvodnem govoru predstavil- naše goste. Pogovor je kmalu stekel, le da smo sprva učenci bolj poslušali, kot pa spraševali. Pogovarjali smo se o dolžnostih mladincev v delovni orgahiziciji, o njihovem družabnem življenju in rekreaciji ter o pomenu OO ZSMS pri uvajanju, mladih delavcev v delo. Vsakega mladinca ob prihodu v delovno organizacijo starejši delavci, -ki že dalj čaša opravljajo določene: delovne naloge, naprej seznanijo »z opravili, nalogami in obveznostmi. Zanimalo lias je, kako si; starejši delavci ustvarjajo mnenje o mladem delvcu, ali delajo razlike med začetnikom in starejšim delavcem. Vtis pri. sodelavcih si ustvarja mladinec sam. Če; bo vestno in natančno opravljal delo, ga bodo sodelavci rade volje sprejeli medse kot sebi enakega. Če pa bo mladinec malomarno opravljal delo in se ne bo. zavedal Svojih obveznosti, niti pričakovati ne more, da ga bodo hvalili: in mislili o njem samo najbolje Sam ' se bo' moral potruditi in pri ostalih narediti dober vtis.. - Mladi clelavec pa bi moral biti aktiven tudi v mladinski organizaciji. Na ažlost na nje in obveščanje mladincev v delovnih organizacijah slabo razvito. Mladinci o napovedani ak-. čiji zvedo po telefonu ali pa plakatih, ki pa jih marsikdo spregleda. . • V ■ ■ ' Kadar je informiranje dobro, sp tudi akcije .uspešnejše. Dva--krat tedensko imajo delavci za svojo rekreacijo, prosto telovadnico in bazen, kjer lahko preživljajo Svoj, prosti čas. Enkrat na leto organizirajo športne igre, kjer se .pomenijo o raznih .športnih zvrsteh. Po enournem pogovoru smo zaključili iri si bili enotni v tem, da se kmalu spet vidimo in pogovorimo o marsikaterih še ne-r rešenih stvareh. Tema našega naslednjega sestanka bo predstavitev poklicev, saj se mladi pogostokrat odločajo za poklice,, ki j dimil dodobra ne poznajo. Darja Hočevar, 8 d Literano novinarski krožek OŠ heroja Rajka KAJ PA DISCIPLINA? Pogovarjali smo se s tajnikom centralne disciplinske komisije Francem Vidovičem Več kot leto je že od tega, odkar v naši delovni organizaciji deluje centralna disciplinska ko-, misija,- ki' jo sestavljajo delegati posameznih TOZD, DSSS in zunanji predstavniki, ki-jih' je imenoval zbor združenega dela občinske skupščine. Funkcijo predsednika -te komisije je v 1. mandatni dobi opravljal Doko Bradaševič. sedaj pa je predsednik Adolf Šrenk. Zbrani podatki v tabeli kažejo, da je disciplinska konjisija v obdobju od 6. junija 1979 do konca avgusta- letos imela kar dosti dela. Skupno jé bilo izrečenih 242 ukrepov, med katerimi prevladuje javni opomin (v 71 primerih) in odmerjena pavšalna odškodnina (v 84 primerih). «Poleg tega je bilo izrečenih še 51 opominov, v 20 primerih gre za. prenehanje delovnega razmerja,, za 16 delavčev pa je bila določena prerazporeditev na druga . dela m naloge. ■ ■ . - . Nekaj več, v ilustracijo vseh teh:, številk in stanj a na tem-področju, smo zvedeli še iz razgovora . s tajnikom - komisij e Francem Vidovičem: Kakšno, razliko je po dobrem letu delovanja centralne disciplinske komisije mogoče ugotoviti v primerjavi s prejšnjim načinom dela po posameznih TOZD in DSSS? Sedaj, imamo enotno evidenco na področju kršitev v celotni delovni organizaciji, kar omogoča boljši pregled. Uvedli smo kartoteko kršitev. Kriteriji za odločanje v posameznih primerih kršitev so zdaj enotnejši, lahko rečemo, da gre >za doslednejše izvajanje ker delo ni razbito na šest različnih komisij po TOZD in DSSS. - Kakšen pomen lahko pripisujete Zunanjim članom komisije? To so imenovani delegad zbora' združenega dela občinske skupščine: Na vsakem zasedanju komisije morata , biti najmanj dva prisotna. Mislim, da to na odločitve komisije vpliva v pozitivnem smislu, na ta način se v samem delu prepreči tako imenovana familiamost' in pristranskost, K iteri prekrški med tistimi, ki jih' obravnavate, prevladujejo? Do katerih kršitev pa je komisija najstrožja? Še -vedno so na prvem mestu pojavov kršitev, ki jih obravnavamo, neopravičeni izostanki. .Naj&tiozè pa se ukrepa, kadar gre za pretepe ali pa malomaren odnos do dela, kar ima za posledico večjo materialno škodo. Kdaj komisija izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja? Ponavadi ito stori, ko' gre zà fizična obračunavanja, neopravičene‘izostanke nad 5 dni, v primerih, ko delavec s svojim delovanjem ogroža okolje in sodelavce oziroma povzroča s Svojim delom večjo materialno škodo, ali • ko se stopnjujejo ostali, že izrečeni prekrški. Kako -ukrepa komisija v primeru, da je delavec alkoholik? Če to še ni bilo storjeno, se mu -ponudi zdravljenje: zaradi alkoholizma, če to pismeno odbije, disciplinska komisija obravnava njegov • primer in , ugotavlja njegovo odgovornost v skladu z mnenjem organizacije sindikata in z določili pravilnika, ter seveda teža prekrška. In kako pri teh delavcih ukrepate, če gre za težje kršitve? Zgodi «e, da se v takih primerih poslužujemo tudi pogojnih kazni, vendar tudi to največkrat ni rešitev za-takega delavca, da ne bi v času trajanja pogojne kazni storil nov prekršek, Tega se komisija tudi zavedal I Ali- se zgodi, da je sprožen disciplinski postopek tudi proti izmenskemu vodji ali drugem nadrejenem? Da, tudi takšne primere ¡poznamo. V enem. primeru je ' vzrok prijave, prekoračitev pooblastil, kar se je zgodilo v DSSS, ali pa gré za nevestno opravljanje svojega dela.:. Kdo podaja prijave za uvedbo disciplinskega postopka? , Prijavo za uvedbo disciplinskega postopka poda neposredni odgovorni vodja, prijavo na disci-’ plinsko komisijo pa vodja TOZD. Istočasno prejme prijavo b uvedbi postopka ' odgovorni -delavec in izvršni odbor pristojne osnovne organizacije sindikata. Kaj pa primeri, ki bi jih lahko rešili brez posredovanja disciplinske komisije? Ugotavljamo, da je tudi takih primerov precej. V glavnem pa so povezam s premajhnim ali nezadostnim poznavanjem pravilni- PRFGLED IZREČENIH UKREPO-V OD 6. 6, 1979 DO 27. 8. 1980 Izrečeni ukrep Q \ N O :/ H TOZD 2 ■ TOZD 3 ' TOZD 4 TOZD 5 DSSS V'"1 « i SkUpaj 1. Opomin ‘ 18 26 1 -ri-.-: 5 1 1 51 H 2. Javni opomin 3, Prerazporeditev: ha druga dela 44 | 21 1 - 2 1 ' 2 ■ 1 71 cz. naloge 4. Favšalna 9 4 1 . ’ — 2 16 odškodnina 5. Frenehanje delovnega 49 26 6 - 3 84 i razmerja 9 . 8 Ï — ’ . '2 L V 20 SKUPAJ 129 85 2 ‘13 8 5 242 ka, o delovnih razmerjih, posebno pa področja koriščenja dopustov: rednega, izredno plačanega-ali neplačanega« Odločitve nadrejenih do delavčev bi morale biti v takih primerih jasne, ne pa dvomljive, da delavec še sam ne ve, kaj naj stori. Katera so tista vprašanja in problemi, ki sicer ne pridejo na dnevni red komisije, pa bi bili kljub temu potrebni obravnave? Komisija opaža, da je delavec prijavljen ža prekršek, čeprav je za to odgovoren in je dejanski povzročitelj prekrška- nekdo drug. Za primer naj navedem vnašanje alkoholnih pijač v tovarno. Pred odgovornost se postavlja samo tistega, ki so ga pri -dejanju samem -zasačili, ne pa tudi .neposredno odgovornega. Podoben primer je tudi, ko gre za prepire. Zgodi se, da neka oseba prepir povzroči, trna di-sciplinško komisijo pa je pri j av-* Ij en čisto slučajen udeleženec tega prepira. v 1 Moti pa tudi to, da delovna sredina največkrat zaznava določene prekrške, ampak je do njih popolnoma brezbrižna. Nekatere družbene norme smo poenostavili, da se zgodi, da mirno pustimo sodelavca, da se neodgovorno, obnaša do delovnih sredstev, • izdelkov in podobno.. Redki so tisti, ki. takega neodgo-vorneža opozorijo, ali pa mu t>a-' •• ko ravnanje preprečijo. Premalo se zavedajo in pozabljajo, da taki ¡neodgovorni delavci uničujejo in ogrožajo delovne rezultate in sadove dela nas vseh, kvarijo sredstva, ki so naša družbena lastnina in nedovoljeno jemljejo stvari, ki so od nas vseh. Delavski sveti TOZD in DSSS so razpravljali o dopolnitvi pravilnika o varstvu pri delu glede postopka ugotavljanja vinjenosti s pomočjo alkotestov. Kaj pomeni ta dopolnitev s stališča vaše komisije? . To je pogoj za zagotavljanje varnega dela in za upoštevanje pravilnika o varstvu pri delu, prav,tako pa tudi osnova-za lažje ugotavljanje odgovornosti. Kakšne pomanjkljivosti opaža komisija pri svojem delu? V glavnem gre s tem v zvezi za pomanjkljivo izpolnjene prijave, brez materialnih dokazov. Neka-. ; teri izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata ne obravnavajo ‘kršiteljev ali pa to ne storijo pravočasno. Dosti pa je tudi . primerov, ki ibi jih lahko rešili brez posredovanja disciplinske’ komisije, že's pravilnim Ukrepanjem nadrejenih. Kako je občutili udeležbo posameznih članov komisije pri sprejemanju odločitev? Komisijo lahko ocenim kot enotno, saj" so bili do. danes vsi sklepi-¡sprejeti večinsko/. Vsi člani komisije dobro poznajo dolo-' čila pravilnika o disciplinski in materialni odgovornosti. Kakšna, je aktivnost osnovne . organizacije sindikata .pri zaščiti interesov delavca? Najbolj dosledno odigrava - to vlogo organizacija sindikata TOZD 1 — ročna in polavtomatska predelava' steklene mase in DSSS — delovna skupnost skupnih služb. Ti-drve OOS; vseskozi spremljata, delo disciplinske, komisije, (podajata svoje mnenje, sindikat je tudi seznanjen -z odločitvami disciplinske komisije. Eden od ukrepov za prekršek je pri nas tudi pavšalna odškodnina. Kakšen namen ima? Kako prizadeti delavci reagirajo pri odmeri te odškodnine? Na pobudo .osnovnih organizacij sindikata in zborov delavcev v TOZD in DSSS so bila v interne akte vnešena tudi določila, ki opredeljujejo plačilo pavšalne odškodnine za neopravičene izostanke, Ta ukrep naj bi torej prispevni k zmanjšanju neopravičenih izostankov« Disciplinska komisija pa po sedanjih podatkih ugotavlja, da tudi to ni tisti ukrep, ki bi preprečil neopravičeno ¡izostajanje. Primer je samo zadnja seja komisije, kjer smo obravnavali 35 primerov kršitev delovnih obveznosti samo zaradi neopravičenih izostankov. To dokazuje, da tudi ta ukrep ni dosegel svojega namena. Sredstva od pavšalnih odškodnin se stekajo v ¡poslovni sklad posameznih TOZD. Pri odmeri pavšalne odškodnine i je prišlo do protestiranja le v enem primeru (a ne nekvalificiranega delavca),: ki je bil ¡mnenja, da mu krademo, da odmera kazni hi poštena itd. Kako je s spoštovanjem določila, po katerem mora delavec plačati določena denarna sredstva, če- želi po lastni želji, prekiniti delovno razmerje? Delavci TOZD in DSSS so se na zborih delavcev in v OOS o-predelili takole: delavec, ki želi' po lastni želji prekiniti delovno razmerje v TOZD in jo tudi zapusti pred iztekam raka, ki je določen v pravilniku o delovnih razmerjih (odpovedni rok), ..je dolžan za vsak mesec, predčasnega ¡odhoda piačati odškodnino v višM/2.0Q0 din. To pristojnost imajo odbori za razmerja iz združenega dela in kadre, vendar tega določila do danes še niso uveljavljali.; Kaj pa določajo naši interni akti v ¡primeru prekinitve delovnega razmerja v ostalih primerih? Delavec; ki je, storil težjo, 'kršitev delovne: obveznosti in je bil izključen iz DO ali pa je samovoljno zapustil, katerokoli temeljno organizacijo v okviru DO, nima več možnosti za zaposlitev v Steklarni Hrastnik za dobo dveh let. - Delavci pa, ki prekinejo delovno razmerje sporazumno, lahko glede na potrebe TOZD ponovno Sklenejo delovno razmerje v o-kviru katerekoli TOZD ali DSSS y okviru DO. T,u je torej nanizanih nekaj misli in izkušenj. Preostane nam, da se nad temi nekoliko zamislimo in tudi kaj storimo: kot nad rejeni, če to smo, kot člani samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij in nena-zadnje tudi kot posamezniki. Z osebno zavzetostjo in občutkom za tisto prav ih narobe vseh nas, bi bilo lahko tudi marsikaj drugače.’: Jasnd Rižnar/ Podatke, zbrala: Vera Habjan. Prizadevanja za napredek v T O Z D 4 KAKO NAPREJ ZA USPEŠNO PREMAGOVANJE TEŽAV PRI OSKRBI PROIZVODNJE Z ORODJEM IN REZERVNIMI DELI Že v septembru leta 1978'smo izdelali v naši' delovni organizaciji Razvojno sanacijski program, za TOZD 4 Orodjarna s strugar-sko cizelersko delavnico, v katerem smo predvideli nabavo domače in tuje opreme za odpravo, ozkih grl v proizvodnji. nacij skega programa smo dali vlogo za kredit na sklad skupnih rezerv SRS, ki nam' je bil odobren v višini 4,000.000 din. Najprej smo rešili nabavo NC koordinatnega rezkalnega stroja. S Prvomajsko Zagreb, ki je u-vozrilk vzhodno nemških strojev Tu pa se. je zataknilo. Ravno v tem času, to je druga polovica v letu 1979, je prišlo do restrikcije uvoza, pri čemer je prišlo do prepovedi uvoza, vse opreme, razen opreme posebnega družbenega pomena. Vseeno bi lahko kupili .elejrtro-erozijski stroj zahodnoneihške firme Ingerspl, ki je na. LB u-voznem režimu, ’ dva brusilna stroja iz tovarne strojev Kikin-da ter kalilnico. ‘ Do nakupa teh strojev pa ni prišlo ravno zaradi stružnega avtomata, kot sem že prej omenil, da ta pogojuje sprostitev 'več strugarjev, ki bi jih prekvalificirali na nova delovna mesta, ostali, pa bi izdelovali nameštb sedaj orodja za IS stroje, rezervne dele za te stroje. Prav tako imamo nekaj problema-glede dela z NC rez-kalnim strojem.' Tudi ta stroj sovpada y : celotni Sanacijski pro-: gram in je povezan predvsem, za j izdelajo Zahtevnejših rezervnih delov. Z izpadom nakupa o-stalih strojev se je celotni sistem dela porušil, tako . da na tem stroju zapolnjujemo proste kapacitete z delom od zunaj. '" |j| Dobro sodelovanje smo razvili z »Donit« Medvode tozd Tesnila Trebnje. Za njih izdelujemo zahtevnejša rezilna orodja za tesnila. Ta tesnila so za vsa osebna vozila v SFRJ, .navzven pa za vozila. Lada in Škoda. fi niči j a tega sistema je, da lahko stroj pri enem samem vpetju avtomatično, brez prestavljanja ob-delovanca izvjrši veliko različnih operacij in lahko izdelek dokončno obdela. V pomoč mu je avtomatični menjalec orodja. NC.ali numerično krmiljenje je osnova, na kateri je zgrajen sistem obdelave zato, ker lahko zelo veliko, število operacij programiramo ,in zapišemo na trak. Enostavno povedano, iz načrta o-ziroma tehnične risbe programer izpiše mere prek pisalnega- stro-ja na luknjalni trak. Na tem luk-njalnem traku so izpisane faze dela. Trak se nato vstavi v. elektronski- del' stroja,, ki se imenuje čitalnik. Pri zagonu traka se nato prek vezja in hidravličnega sistema prenašajo kofnande na stroj,- ,. - ' . .i Na tem principu so-stroji razdeljeni po vrstah obdelave,- in sicer: 'stružnice, rezkalni stroji, vrtalni stroji, brusilni stroji, stiskalnice, stroji za plamensko rezanje pločevine itd. S predvidenim nakupom Nc stružnice naj kot primer povem, da je čas obdelave. za 1 kos penicilin klešč na klasični stružnici 80 minut, NC stružnica pa to delo opravi , v petih minutah. 'Primer za rezkalni stroj: Rezkanje modela za Thorny kozarec 1893 — 500 g na klasičnem Rezkalni NC stroj -pomeni s stališča modernizacije orodjarne precejšnjo pridobitev ^ Sanacijski program TOZD 4 je bil del ’ sanacijskega . programa delovne organizacije, nastal pa je kot posledica slabih poslovnih rezultatov v letu 1976. Z razširitvijo dejavnosti v TOZD 4 Smo hoteli trajno rešiti problem pomanjkanja orodja' v proizvodnji, istočasno pa preiti na . izdelovanje rezervnih delov .za avtomatske stroje. V ta namen smo planirali nakup elektro-erozijskega stroja za izdelavo, dese-nov, stružnega avtomata- za izdelavo vseh polizdelkov orodij za IS stroje, kalilnice, dveh brusilnih strojev, nekaj pnevmatskih vpenjalnih glav in NC koordinatni rezkalni stroj. Načrti so bili lepi, toda nastali so problemi, ki niso rešeni še do danes. Problem je bil v pridobitvi uvoznih dovoljenj. Takoj po sprejetju' sa- firme WMW, smo rešili prvi problem.' Naslednja akcija je bila nakup stružnega avtomata. Ta višokoproduktivni stroj naj bi obdeloval vsa orodja za IS stroje do prve faze kot' polizdelke. S tem delom pa bi sprostili delo 10 strugarjev, ti pa bi izdelovali oziroma stružili rezervne dele za stroje; Ker tovrstnih stroje.v v Jugoslaviji ne proizvaja nihče, za kar smo’dali javni razpis v Uradni list SFRJ, je dal glavni proizvajalec strojev v Jugoslaviji »Prvo-, majska« Zagreb pismeno soglasje za uvoz ž dpe 21. 2. 1979.' Ker šo bila sredstva'za nakup zagotovljena kot tudi soglasje Prvomajske, smo dali še končno vlogo za odobritev uvoza na ŠISEOT SRS. Pri pripravi orodja za delo na rezkalnem NC stroju Naprava za izdelovanje tesnil, izdelana za zunanjega naročnika, ki je bHa izdelana na novem stroju Še nekaj besed o moderni računalniško NC tehnologiji: Gospodarska moč bo v bodoče vedno bolj odvisna od bistveno hitrejšega prodora novih obdelovalnih tehnologij, integriranih obdelovalnih sistemov, krmiljenja proizvodnje z računalniki, ki bodo odločujoče vplivali na njihovo produktivnost. Eden takšnih Strojev je naš NC -rezkalni stroj. De- stroju je 220 minut, isto delo pa opravimo na NC rezkalnem stroju v 39 minutah. Cena ure na klasičnem stroju, je 167 din, na NC stroju pa 310 din. Največji Učinek bomo dosegli ž izdelavo rezervnih delov za steklarske avtomate, saj' bo razlika v ceni še večja in s tem še rešitev uvoznega problema. inž. Karl Dragar Delo OO ZSMS na šoli heroja Rajka Predsedstvo OO ZSMS na naši. šoli se sestaja, vsak ponedeljek predhodno uro. Naš mentor je tov. Irena Kavšek. Sodelujemo z OO ZSMS na šoli PE Borisa Pusta, Naše sodelovanje je povezano tudi z OO ZSMS v Hrastniku. Organizirali smo Tekmovanje v kvizu »Mladost v, pesnil, besedi in spretnosti«".-Iz vsake razredne skupnosti 8. razredov so tekmovali trije, učenci; Načrtujemo pa tudi zbiralno akcijo .steklenic, kaj ti'na ta način bomo dobili nekaj denarja za zaključni izlet po Jugoslaviji. Mojca Senegačnik Literamo-novinarski krožek OŠ heroja Rajka Hrastnik ' AKCIJA \A\P 1980-811 ČE BI SE ZGODILO..I OBVESTILO DELAVCEM STEKLARNE HRASTNIK IN KRAJANOM KS SPODNJI DEL HRASTNIK V preteklem obdobju smo na različnih ravneh večkrat razpravljali v akciji NNNP 79 ter poudarjali pomen te. akcije ter opozarjali na pomanjkljivosti, ki so se ob tem pokazale. V vsebinskem pogledu so jo delovni ljudje in občani v celoti sprejeli kot posebno obliko mobilizacije množic pri uresničevanju, nalog s področja SLO in DS, zato se predlaga, da to postane stalna oblika aktivnosti iia tem področju. Prizor z zaključka akcije NNNP 1979 v krajevni skupnosti Spodnji del Hrastnik Letošnja akcija bo potekala od o! iobra 1980 in vse do spomladi 19-31, ko bodo ,v aprilu in maju : izvedene planirane praktične aktivnosti s ciljem preverjanja usposobljenosti. V letošnji akcij;! Sodelujeta tudi' JLA in TO s svojim programom. Namen te -akcije je predvsem,, da pri.--gradnji, celotnega varnostnega in o-brambnega sistema naše družbe n; redimo ¡kvalitativni korak naprej. Ta cilj pa bomo uresničili, ee -se bodo v akcijo vključile vse družbenopolitične organizacij e in zagotovile množično sodelovanje delovnih- ljudi pni reševanju problemov, pri usposabljanju in preverjanju usposobljenosti. Akcija m Or a prispevati ¡tudi k - uspešne .mu . reševanju aktualnih problemov na področju mobilizacije, družbene samozaščite, civilne zaščite ter predvsem - k-dopolnjevanju obrambnih in varnostnih na Črtov. ZAHVALA Ob mojem, odhodu v pokoj, se. iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD 1 ¡M brusilnica. in oddelku sli-karnice za prelepa ddrila ih izrečene besede, kar mi bo' o-stalo v trajen in prijeten spomin. Želim vam še veliko delov-pih uspehov. Štefka. Milevšek Težišče letošnjih akcij bo ¡predvsem: na razvijanju ih ¡usposabljanju narodne zaščite kot najširše oblike ' organiziranja ljudi na področju SLO in DS; — na usposabljanju najodgovornejših organov in vodstev za| usklajevanje in Vodenje SLO in DS; — na učinkovite] šem in hitrejšem reševanju problemov ob mobilizaciji; — na- usposabljanju enot in štaba CZ in — na dopolnjevanju in usklajevanju obrambnih načrtov. V času akcije je potrebno .posebno pozornost posvetili -politiki ekonomske Stabilizacije -in raz-vij anj u. samouipxa,vhih - dmžbepb-ekonomskih in političnih odnosov. Glede na širino- akcije imajo v delovnih organizacijah naj-po-' membnejšo vlogo 00 ZSS, ki so odgovorne za. planiranje; usmerjanje in koordiniranje -usposabljanja v TOZD in v DSSS. Zaradi usklajenosti poteka aktivnost v DO Steklarni je bil na ■predlog koordinacijskega odbora za SI.O in DS. ¡na seji IOK OOS sprejet sklep, da se na nivoju delovnd orgariizačijč ustanovi delovno telo, Sestavljeno iž predstavnikov sindikata Z nalogo, da pripravi program aktivnosti, spremlja izvajanje ter da usklajuje program z dejavniki v KS in ostalih delovnih organizacijah. V okviru programa smo v Steklarni že- v oktobru pričeli z aktivnostmi, i« - sicer: a) Komiteji za SLO so skupno s službo za SLO pregledali in uskladili obrambne načrte ter dopolnili varnostne % ocene.. to) Pod, geslom »Vsi na vojno razporeditev« so komiteji za SLO pričeli s posebnimi obvestili seznanjati ¡vse odrejene z. njihovimi zadolžitvami. c) Izdelan je bil ■srednjeročni plan sredstev za potrebe,in uresničevanje obrambnih priprav in ■ družbene' samozaščite v delovni ■organizaciji. dj S -področja družbene samozaščite So biili storjeni prvi koraki v -cilju čuvanja družbenega premoženja, izboljšanju odnosa do dela ter boljšim varnostnim razmeram v delovni organizaciji. Posebno kvaliteto v akciji NNNP 80 bomo dosegli s prostovoljno udeležbo vseh subjektov, kajti le tako bomo dokazali mobilizacijsko moč akcije ter visoko raven idejnopolitične zavesti nas, vseh, našo pripravljenost in odločnost, da branimo in obranimo domovino ter da pomagamo drug. drugemu v nesreči. V tem pa bomo bolje uspeli, če bomo že sedaj posvečali svoja prizadevanja, sredstva in čas za o-brambmo, ¡zaščitno in samozaščitno usposobljenosti- Naša zavzetost)- disciplina in dobra organiziranost se mora kazati še posebno^ na področju- družbene samozaščite prt odpravljanju negativnih pojavov, kot so kraje družbenega premoženja, sovražno de-' lovanje, slab odnos do dela, pijančevanje, primeri sabotaž itd. Z odpravljanjem teh pojavov pa bomo prispevali flk boljšim' varnostnim razmeram v delovni organizaciji in dali prispevek k ekonomski stabilizaciji. Drago Kreže Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik izdeluje poleg ostalega tudi klor,, ki je strupen in življenjsko nevaren. Tovarna je izvedla vrsto varnostnih ukrepov in uvedla posebne predpise, o delovanju klornih naprav. Kljub temu pa obstaja možnost nekontrolirane izpustitve klora. Pri manjši sprostitvi klora je nevarnost le internega značaja in se alarmira le-delavce TKI. Ob vsaki večji sprostitvi klora pa že obstaja nevarnost za prebivalce celotnega Hrastnika. V tem primeru se daje alarmni znak s parno Sireno v TKI, in sicer 5-MI-NUTNI ZAVIJAJOČI ZNAK, za prenehanje nevarnosti pa enakomerni zvočni znak v trajanju 30 sekund .V tem primeru je nujna evakuacija delavcev v TKI in ¡Steklarni; kot tudi ostalih prebivalcev Hrastnika. Postopek za delavce v steklarni V primeru 2. in 3. nevarnostne stopnje Sprostitve klora mora,jo vsi delavci Steklarne zapustiti svoja delovna mesta in se umakniti v višje predele» v smeri Kovka in Drage. Na delovnih mestih ostanejo le delavci, ki so potrebni v procesu proizvodnje, da ne pride do okvar na napravah. To so vsi dežurni, strojniki v kotlovnici in kisikarni, topilničar in glavni vratar ter ostali, ki jih določijo vodstva TOZD. Vsi morajo biti opremljeni z zaščitnimi maskami. Da bi umik kar najhitreje in organizirano potekal, se' za posamezne oddelke določajo naslednji izhodi in smeri umika: 1. Skladišče gotovih izdelkov — nakladalna rampa, smer Kovk — delavci v skladišču gotovih izdelkov, | — delavci zunanjega obrata — delavci TOZD 3 — dekorir-nica s satinirnico — delavci skladišča kartonov — delavci pri pripravi modelov (kiko delavnica) — delavci skladišča modelov za TOZD 2 2. Spodnje podpečje pri zme-1 sarni — industrijski tir — smer Kovk — delavci na A, B,in F banji — delaVci na elektro in lončeni peči — delavci brusilnice — delavci zmesarne — delavci skladišča pomožnega materiala 3. Glavni izhod — smer Draga ■— delavci kontrole TOZD 1 . — delavci TOZD 4 — orodjarna s strugarsko-eizelersko delavnico — delavci TOZD 5 — energetika s ključavničarsko delavnico — delavci v kopalnici 4. Severni izhod — smer Draga — delavci TOZD 2 — avtomatska predelava steklene jhase _ — delavci v upravni zgradbi — delaVci V razvojnem bddelku Postopek za prebivalce KS Spodnji del Hrastnik V primeru izpustitve klora se morajo vsi prebivalci umakniti v višje predele in sicer tisti, ki so rna desni strani Bobna proti Kovku, tisti, ki pa so na levi strani, pa proti Dragi. Prebivalci naselja za Savo še umikajo proti Krnicam, -prebivalci Podkraja: — novo naselje, v smeri proti Kumu, prebivalci-Frtiče pa proti Kovku. Postopek pri umiku V primeru izpustitve klora se ne smete zadrževati v nižje ležečih predelih, in prostorih. Umakni tL se morate vedno proti smeri vetra, kar je seveda odvisno od lokacije sprostitve klora iri od trenutnega položaja posameznika. Zelo nevarno je umikanje ob koritu potoka Bobna ali strugi reke Save. Pri umiku je priporočljivo, da si zakrijete nos in usta s ko-* som tkanine, ki mora biti čim bolj vlažna. V času nevarnosti zaprite okna in Vrata, ob vrnitvi pa stanovanje dobro prezračite. Koncentracija: klora v zraku bo nenehno pod kontrolo in se bo o tem obveščalo prebivalstvo: Ko bo količina padla pod 2 mg/m! po JUS, se bo stanje pričelo normalizirati. Na-cesti bodo v primeru nefion-trolirane sprostitve klora postavljene table: »Klor, smrtno nevarno!«, prehod takih področij pa je življenjsko nevaren. Po možnosti, posebno v nočnem času, opozorite na nevarnost svoje nepošredene sosede. Prebivalcem, ki kažejo znake zastrupitve, je potrebno takoj pomagati in jim ^nuditi prvo pomoč ter poskrbeti za najhitrejši prevoz v zdravstveni dom, kjer bo formiran štab za reševanje. NE POZABITE Drage sodelavke in sodelavci. Naj .vas spomnimo, da. akcija za pridobitev novih dopisnikov v naše glasilo; ki jo-., imenuj emo TISOČ DELAVCEV— SODELAVCEV-, še vedno teče. Znova vas vabimo k sodelovanju, .da tudi vi primete za pero in se ¡pridružite skupini novih dopisnikov Steklarja. * Vsak prispevek, ki mana ga boste poslali bomo objavili in honorirali.- Vaš članek pričakujemo do vsakega 25. dne v mesecu. - Vabimo vas k sodelovanju. Urednik Ob tednu varstva preit požari Geslo tedna varstva pred požari v letu 1980 -gasilsko organizacijo v vsako krajevno skuppost in Vsako večjo TOZD Samoupravna interesni skupnost in občinska - gasilska ■ zveza. Hrastnik, sta. pripravili, program aktivnosti . prostovoljnih . .gasilskih društev.'v tednu požarnega varstva. ■ Namen tedna varstva . pred požari je opozoriti, .delovne ljudi in občane, posebno pa še mladino na nevarnost pred. požari, na način zavarovanja ljudi; in imetja pred požari. zirala s, pomočjo, pristojnih /dejavnikov gasilske enote i: kraj ev-nih skupnostih: Savna peč-Krnie;e,;. Podkraj,. Seče, Marno., Brdce in Kovk...ter v TOZD Sijaj, SGP, KOP in Jutranjka. . Ugotovitve narekujejo potrebo po takšni .organiziranosti, ker je učinkovitost požarnega. varstva odvisna od .dobre , • organiziranosti, požarnovarnostnih dejavnikov,: njihove spo-. sočnosti, in, opremljenosti.;. Gasil- Prikaz gašenja z novim penilnim sredstvom Požarna varnost kot pomembna sestavina splošne varnosti ljudi in premoženja, je dejavnik/ ki močno, vpliva na blagostanje v družbi in varnostno počutje med ljudmi. Požarno varstvo še prav? tako vključuje v koncept SLO in DS, saj prek .najrazličnejših oblik preventive, kakor . tudi ,reše-valne dejavnosti-, .prispeva;,.; pomemben. delež h krepitvi o-brambne, sposobnosti. naše..skupnosti. Z ustanovitvijo samoupravnih . interesnih skupnosti so bili ustvarjeni novi pogoji-, za organizirano in .številčnejše vključevanje delovnih ljudi: in,. občar-nov gasilske organizacije. / Danes. beležimo v Sloveniji. 1383 prostovoljnih gasilskih društev kot najpomembnejše-:, izvajalce požarnega'varstva z 82.229 člani. V tednu požarnega varstva je bil v.okviru programa dan poseben poudarek požarnovarnostnemu izobraževanju in usposabljanju, ne le članov, gasilskih organizacij, temveč vseh' delovnih ljudi in občanov v delovnih organizacijah, TOŽIT in krajevnih skupnostih, na propagandi, katere cilj j e-dvig požarnostne kulture med ljudmi. Po požarno-: varnostnih komisijah so bili izvršeni- preventivni pregledi • stanja gasilskih domov, orodišč in opreme, pregled tovarniških, stanovanjskih in drugih objektov, kjer poteka vsakodnevno; življenje. Opaža se,; da mnogi ne skrbijo v zadostni meri za protipožarno preventivno dejavnost. V smislu letošnjega gesla: »Gasilsko organizacijo v vsako krajevno skupnost«; bo občinska, gasilska zveza Hrastnik organi- ska društva opravljajo v krajevni skupnosti v OZD represivno in i preventivno službo varstva- pred; požarom,; skrbeti morajo za, izboljšanje - požarnovarnostne kulture delovnih ljudi, občanov in mladine,. Opravljaj o-pa tudi .dru- . ge reševalne naloge, posebno ob . elementarnih nesrečah.. . . V tednu požarnega ¡.varstva so bila na šoli narodnega., heroja ■ ' Rajka izvršena predavanja;, ¡za ' šolsko mladino o. požarni preventivi. Na stadionu pa.:, so, pionirji- -gasilci prikazali -sošolcem praktično uporabo oziroma gašenje z ročnimi gasilnimi., , aparati/in: -vodo. Ob zaključku.tedna je bil na Šoli nagradni razpis, za najboljši spis na tematiko požarne varnosti kot'spodbuda literarnim krožkom. Opaziti je bilo mnogo zanimanja med. mladino in veliko pripravljenost sodelovanja pedagoškega kadra pri- vključevanju. mladine, zlasti v gasilske' krožke «ia/šoli Za namen izobraževanja je občinska zveza sklenila «nabaviti film na temo »Varstvo pred požari« in organizirala tekmovanja za gasilske simbole na šolah. Prav tako je v tednu požarnega varstva organizirala v vseh društvih zveze, da so se le-ta vključila- v izvajanje vseh aktivnosti, katere cilj je zagotoviti večjo požarno varnost ljudi in dosego večje osveščenosti delovnih ljudi in občanov z namenom, da ti v sistemu družbene samozaščite varujejo materialne dobrine in s tem sistem socialističnega, - samoupravljanja.. Za zaključek .tedna varstva pred požari je bila izvedena sektorska gasilska, vaja na Steklarno, s so-. delovanjem 'vseh društev in enote G Z. Steklarne, v cilju čim .uspešnejšega sodelovanja vseh e-not v primeru morebitnega požara, , ki zaradi ocene velike požarne ogroženosti posameznih objektov v Steklarni narekuje večjo skrb na področju požarnega varstva. Taka organizacijska/ oblika sodelovanja vseh društev obstaja -že dalj/ časa,, vendar zaradi vse večje uporabe in skladiščenja lahko, vnetljivih tekočin,/ plinov in kartonske embalaže narekuje, da v delovnih organizacijah bolj odgovorno : skrbimo , za- varnostne ukrepe. ■ Ob tej priliki' je. bil . izvršen preizjras gašenja- z novim penilnim sredstvom, ki je doslej pokazalo najboljše.' rezultate, gašenja trdih goriv, ali lahko vnetljivih tekočin. V gasilski dvorani pa je bil prikazan članom gasilskega društva film »splošna- zaščita 80« — to je prikaz mednarodne razstave najsodobnejše opreme ih gasilskega orodja za zašči- 0 požarih in Kje in zakaj je gorelo v prvih šestih mesecih leta 1980? V prvem polletju 1980 ugotavljamo pri 9,8 % naraščanju požarov — tj. 781 proti 711 požarov v enakem obdobju lani — skokovit porast škode. Izredno številni so bili V pomladanskem obdobju gozdni in travniški požari kot posledica ne-uresničevanja vseh sprejetih u-krepov. Pri požarih v OZD pa ugotavljamo povečanje škode, ki je glede na vrednost že presegla celotno lansko škodo. Najhujši požari v tem času so bili: | 2. januarja — asfaltna baza v Senožečah Cestnega podjetja Koper, vzrok nevzdrževan dimnik, škoda 5,000.000 din; ' 17. januarja — tovarna sladkorja Otimož — obrat sušilnice, vzrok var j en je: v hladilnici: palet, okvara transportnega traku, škoda 1,000.000 din; 22. januarja gje$ zdravstveni dom v Litiji — nova zgradba, kletni prostor, .zgorel repromate-rial, vzrok cigaretni ogorek, škoda 1,000.000 din; 26. januarja — stanovanjski ; blok v Trbovljah, Opekarska 37, pogorela so 3 stanovanja, vzrok otroška igra, škoda 1,000.000 din; to ' pred požari' in, • drugimi elementarnimi nezgodami, ki je bila junija meseca v Hannovru v ZR Nemčiji. Teden požarnega varstva je bil tako končan. Pred gasilsko organizacijo stojijo nove naloge, ki si jih je zadala s svojim programom nadaljnje usmeritve samoupravnega razvoja požarnega varstva v Hrastniku. Tem§ nalogam pa bo lahko kos le, če bomo omogočili in skrbeli za nenehno izpolnjevanje splošnega znanj a o požarni varnosti v vseh okoljih, povečali skrb. nadaljnji sodobni, tehnični opremljenosti (nabava ustrezne -težke gasilske mehanizacije kot avtocisterna, kombinirani voz, lestev), nabava ustrezne zaščitne 'opreme reševalcev; (ognja varne obleke in dihalni aparati) ■ ter’kemična5 sredstva, ki jih riarekuje potreba/ v skladu z razvojem, industrije in razvoj: sodobnih urbanističnih, naselij/ Predsednik’ skupščine SIS požarnega varstva Zorah' Klemen . 6. februarja — Mlinotest Ajdovščina, eksplozija, vzrok varilci, škoda 1,000.000 din; 7. februarja — skladišče izóla-' ciijskega (materiala v bolnišnici Maribor, lastniki skladišča Termika Ljubljana, Elektro Maribor in IMP, vzrok ogrevanje z električno pečjo, zgorela lepila, škoda 2,500.000 din; 11. februarja — Novoles Novo mesto, lakirnica, vzrok okvara elektromotorja, škoda 1,000.000 -din; 16. februarja — Krastnetal Sežana, . skladišče .reprodukcijskega materiala, vzrok verjetno odvržen cigaretni:, ogorek,, škoda 2.000. 000 din; 2. aprila —> TVT • Boris Kidrič Maribor, motorni vagon, vzrok nameren požig, škoda 2,500.000 din; / 10. aprila —- Centu s — TOZD Mehanične delavnice v Mariboru, mehanična delavnica, vzrok varilci, škoda 4,000.000 din; 10. aprila — gostilna Češnar v Cerkljah, pogorela oprema disko kluba, preiskava še ¡traja, škoda 1.000. 000 din; 14. maja -^ Komunalno, podjetje. Domažle, v celoti pogorel samski dom, vzrok kratek stik v elekt..napeljavi,, škoda 1,000.000 din; (Nadaljevanje na 12. strani) MATERIALNA ŠKODA V DIN Skupaj .. Družbeni Zasebni Inozemski Drugo sektor sektor ■sektor 1979 : 35,125.418 22,058.018 13,067.400 ■ ’ ' ’ 1980 119,357.118 : 94,459.528 24,512.590 335.000 50.000 , 339,8 428,3 87,6 É — g ŠTEVILO POŽAROV Družbeni Sbupaj seMor Zasebni . sektor Inozemski sektor Drugo 1979 711 391 ■ 320 : . A, ' - ' .. 1980 781 '430 347 3 1 9,8 9,9 8,4 — —- . p Mladi v teritorialni obramili Postati prostovoljec teritorialne obrambe^ je čast vsake mladinke in mladinca Kot že nekaj let nazaj je tudi -letos Občinski štab • za ■ teritorialno obrambo Hrastnik organiziral vzgojo in urjenje mladinčev-pro-stovoljcev. Tudi sama sem se odločila, da se priključim tem vrstam.' Prišel je tisti tako težko pričakovani dan. Težak nahrbtnik, novi obrazi starešin, uniforma, stroga vojaška povelja, red. Potem pa učenje, obilni obroki hrane, v odmoru poležavanje v sen-ci in obvezna'Smotra; Že prvi dan smo začeli z resnim delom. Vojska je vojska! Razdelili smo se v tri oddelke, odšli smo v gozd, kjer smo začeli spoznavati vso težo stražarske službe. »Na stražarskem mestu ne pijemo, ne kadimo ali jemo, se ne pogovarjamo ž mimoidočimi...« besede starešine se mi vsedajo v.možgane. No, vajo smo uspešno preživeli — z nekaj odmori, seveda. Vrnili smo se v tabor. Noč je bila hladna in jasna. Kdo bi spal! No, dekleta smo dolgo reljale, bile smo skoraj preglasne. Tudi sama nisem mogla zaspati. Čakala me je pomembna preizkušnja. Straža .... »Boža, še šest minut imaš časa, zaslišim glas razvodnika straže. Hitro se oblečem in vzamem mojo novo, zvesto tovarišico -- puško. Še v polsnu pridem do stražarnice. Oblečem težak, topel plašč, ki me skoraj uspava. Toda v hipu - se zdramim," Tu stojim sama in varujem ves tabor kot pravi vojak; »Zdaj si Titov vojak, ki.varuje. mir, ne daj*, da ga kdo skali. « mi udarja v ušesih.' Štejem minute, ki se vlečejo, Vlečejo. Zdani se. Zdaj že z lažjim srcem merim moje stražarsko mesto, pogledujem naokrog in sem pripravljena na »strel«. , Ena pomembnih nalog- je -za mano. Torej le ne bo tako hudo. Potem pa vstajanje, telovadba, zajtrk in odhod na vežbališče — zdi se mi, da to počnemo že tedne in mesece. Popoldne. Vaja taktike. Tovariš inštruktor sicer ni bil preveč zadovoljen z našim znanjem, vendar so se pokazali določeni rezultati. Skoraj vsem iz našega oddelka so počile hlače, čeprav nekaj številk prevelike. Pred večerjo smo tako pridno vrteli šivanke... Prihodnje jutro moramo biti zopet brezhibno — vojaško urejeni; Jutro. Sveže,; sončno. Po zajtrku smo imeli najprej uro moralnopolitične vzgoje, potem pa smo odšli na teren, kjer smo izvedli obrambo in napad. To smo posneli tudi za televizijo. Da bi izgledali čim bolj originalno, smo se tudi dobro zamaskirali. To-? krat smo prvič streljali s šolskimi naboji, zato smo malce' trepetali. Vendar ni bilo žrtev. 0 požarih in požarni škodi (Nadaljevanje z 11. strani) : 14 maja — Tekstilna (tovarna -Senožeče — zgorel elektromotor Cisterne, vžrok trenje v 'pogonskih ležajih elektromotorja, škoda 1,000.000 din;. 17 maja — Luka Koper, juta M kavčuk v ' skladišču, vzrok iskra ¡z viličarja ali samovžig, škoda 1,000.000 din; , ; ., 17 maja — Železarna Štore, elektroplavž, eksplozija in požar, vzrok vdor vode v plavž, škoda 2,500.000 din; 18. maja — SGP Primorje v Ložah pri Senožečah, vzrok-vžig bitumena zaradi izliva termičnega olja, škoda 5,000.000 din; 29. maja :— Tovarna Utok Kamnik,, vzrok neočiščehi odsesovalni sistemi, škoda 50,000.000 din; 2; junija — skladišče TO i v Murski Soboti,-vzrok varilci, škoda 40,000.000 idin. .Število požarov in požarna škoda, zlasti še z upoštevanjem faktorja 7, že motijo normalno delo gospodarstva. Večina teh požarov je nastala zaradi neizpolnjevanja in neupoštevanja varnostnih in ¡tehničnih navodil, malomarnega ali neresnega dela, v nekaj primerih pa tudi zaradi naklepnega ravnanja. Manjši del teh nesreč je posledica objektivnih razmer, vendar, pa se je pozneje izkazalo, da ata bili tudi v teh primerih vzrok premajhna odgovornost in neresnost upravljavcev. Glede; na^ugotovifcve je nujno treba izbolj sati delo na tem področju predvsem z vključevanjem vseh dejavnikov v akcijo za večje osveščanje delovnih ljudi in občanov tako, da bi le-ti v sistemu družbene samozaščite varovali . materialno bogastvo in s tem -sistem socialističnega samoupravljanja. Da bi čim hitreje izboljšali sedanje stanje, je republiški sekretariat za notranje zadeve že- dal iniciativo, naj vsi njegovi organi v sodelovanju z občinskimi in medobčinskimi požarnimi • inšpekcij ami spodbudijo sestanke odgovornih delavcev v TOZD, predstavnikov industrijskih gasilskih enot, prostovoljnih gasilskih društev in dimnikarske službe, da bi v okviru svojih nalog, in pristojnosti opravili preglede vseh objektov, kjer zaradi delovnega procesa lahko pride do požara in da bi v delovnih organizacijah bolj odgovorno skrbeli za varnostne ukrepe; kadar uporabljajo delovna sredstva, ki o-grožajo požarno varnost ter če-šče in. organizirano nadzorovali tehnično brezhibnost naprav za gašenje požarov in druge preventivne ukrepe. Glavni republiški inšpektor Miran Babšdfc, dipl. inž. -Po Gasilskem vestniku, oktober 1980 Popoldne, Priprave na kres. Večer. Izbrali so me za vodjo kulturnega programa! Resni del Z recitacijami in. petjem je u-„spel. Čakal nas je še .šaljivi del. Stvar jc uspela na celi črti, vzdušje je bilo enkratno. Ko je bila stvar pri kraju, Se nikomur ni ljubilo v šotor, ampak naslednje jutro nas je čakalo še streljanje s pravimi naboji, zato smo kmalu zaspali. { Po kosilu' smo začeli podirati tabor. Potem smo se napotili proti spomeniku Borisa Pusta, kjer nas je čakal najpomembnejši in zaključni del taborjenja. Stojimo mirno v .- »stroju« in polni smo pričakovanj ... Kot u-ročeni ponavljamo besede zaprisege. Ponosno gledamo v tovariše 1 starešine in goste. Nato pa podpis, nagrada in - čestitke —- kol sanje, ampak to je resničnost. Pomikamo se proti strelišču. Strah me je,. ker se ¡se- nikoli nisem pri tem poslu kdo ve kako izkazala. Streljali smo z M 48 in polavtomatsko puško. Prvič sem streljala slabo, drugič pa sem se tako Ujezila na samo sebe, da sem bila kar solidna. V štirih dneh, kolikor je trajalo naše urjenje, smo postali Titovi- vojaki in velika, enotna družina'. Družina, ki ve, kaj hoče — ohraniti mir in enotno, združeno, neuvrščeno, socialistično Jugoslavijo. Jugoslavijo Tita in mladih, Jugoslavijo prihodnosti, Boža Golouh MORDA ŠE ME VESTE Akcija TISOČ DELAVCEV — SODELAVCEV, ki teče od 1. maja do konca leta 1980 bo kmalu uresničila,, pa verjetno tudi presegla svoj nameri. V Sloveniji se je v to akcijo dgse,-rfaj vključilo že 850 delavcev — .sodelavcev, in sicer tako, da so .napisali' kakšen članek. Daleč pred .vsemi prednjači občina Ljub lj ana-Šiška, ki. je pridobila 267 :novih sodelavcev. Po uspehu pa ji sledijo tudi Lenart v Slovenskih Goricah. No-vo mesto, Nova Gorica,' Ilirska Bistrica,'Velenje, Lendava in Murska Sobota. x Ne pozabite se tudi vi vključiti v akcijo! Razmislite — in napišite članek ter ga pošljite uredništvu Steklarja. Dražje dimnikarske storitve S 1 11 1980 sc bodo v. občini Hrastnik povečale cene dimnikarskim storitvam '-v/ povprečju ža 20 % m cene, ki so bile uve-■ ljavljene s sklepom • • izvršnega sveta Skupščine občine Hrastnik od 1. 7 1979 Tako 'je sklenil izvršni. svet Skupščine občine Hrastnik na svoji 65. seji, dne 1. 10. 1980, ko je' že dragic obravnaval predlog za povečanje cen dimnikarskim storitvam .podjetja »Dimnikar«: Hrastnik,', s sedežem .v Radečah. Ob prvi obravnavi predloga je izvršni svet ugotovil, da predlog ni dovolj utemeljen, da manjkajo nekateri kazalci, ki bi dokazovali upravičenost predlagane podražitve. Izvršni- svet j e zato zahteval dodatne podatke in dodatno obrazložitev,'ki jih je predlagatelj . naknadno ¡posredoval, pa podlagi katerih . je-, nato izvršni svet ugotovil, da je predlog Utemeljen in dovolj obrazložen. 'Pri tem je ugotovil, da so bile dimnikarske storitve v občini Hrastnik nazadnje povečane v juliju 1979, med tem pa so se v glav-, nem povečali materialni jstrpški, pa tudi osebni in drugi izdatki DO. Predlog za povečanje cen dimnikarskih storitev je podjetje »Dimnikar«. Hrastnik pripravilo tudi na podlagi izdelanih normativov, ki jih je pripravil odbor za dimnikarsko dejavnost pri Gospodarski zbornici Slovenije in jih v letošnjem letu dostavil vsem dimnikarskim organizacijam na območju SR Slovenije zaradi poenotenja cen dimnikarskim .storitvam. Dosedaj sb bile namreč cene. dimnikarskih storitev ,po občinah zelo različne, cene teh storitev pa so na našem območju med najnižjimi v SR Sloveniji, kar nadalje utemeljuje izdajo soglasja za povečanje cen v zgoraj navedenem odstotku. ¡¡s I ■ m m ¡81 ■ SKLEP o soglasju k cenam dimnikarskih storitev 1. Podjetju DIMNIKAR Hrastnik s sedežem v Radečah se daje soglasje k eenam diipnikarskili storitev^ od 1. 11. 1980 dalje. Tarife za dimnikarske storitve so naslednje: 1.. Plezalni dimniki v zasebnih gospodinjstvih se zaračunavaj d po dejanskem času. 2. Plezalni dimniki v zavodih, gostiščih, menzah itd. se zaračunavajo po dejansko porabljenem času. j|3V Dimniki v zasebnih stvih: gospodinj-- a) do 6 dimnikov v.zgradbi 23,63 din h) nad 6 dimnikov i v zgradbi 19,70 din c) šhunt dimniki 31,50 din c) priključki na shunt dimnike 23,30 din d) od etažnih kotlov za vi centralno ' kurjavo v zgradbi do 2 stanov. 41,35 din , -4. Dimniki’ kurilnih naprav v . zavór dih, gost., menzah, pekarnah, centr* kuri. naprav : • ) a) do 6 etaž ^ ■ 5 9,10 dih Tj) nad 6 etaž 68,95 din 5. Štedilniki. v zavodih; zah itd« gost. men- a) mali štedilniki h) srednji štedilniki , c) veliki štedilniki. : 59,10 din 88,65 din 108,35 din ; 6. štedilniki v gospodinjstvih a) s pečicami, kotliči,' prenosni : 39,4¿ din V:- 7. Peci v': a) kmečka, krušna peč b) parne pek. ali slašč. peči ; f ’ z eno etažo ali pečico z;; več . etažami ali pečicami 8. Kanali od centr. naprav, pekarn,; slašč.: in pod. » a) od'4 m dolžine 59,10 dih h) tekpči meter nad 4 m \ dolziiie 15,75 din ' ;č) dimne cevi§ v gospod. v za tek. meter g . 9,85 din 9. Centralne' kurilne naprave a) do* 50.0Ó0 kalorij 59,10 din b) od 5.0000 do 100.000 ; kalorij j 98,50 din c) od 100.000 do 150.000 kalorij ; .137,90 dih d) nad 150.000 kalorij po dejansko porabljenem času e) na tekoče gorivo, ki se občasno čistijo po dejansko porabljenem .času ali pogodbi 10. Kotli za pranje ali j kuhanje živinske, krme 17,70 din 11. Iztočnice,: ki se čistijo v.eč kot 1-krat letno, se zaračunavajo po dejansko porabljenem času 12. PPrezračevalhe naprave Zračniki v prostorih, kjer se uporabljajo kurilne naprave (kuhinje, kopalnice,’ kurilnice! na trda, tekoča in plinska goriva: — v gospodinjstvu 36,90 din — v kurilnicah, gostin- stvu, obrti, zavodih, ustanovah itd. 61,90 din Cené za merjenje dimnih plinov v Brigon-Bacharah aparati za peči in centralne kotle na tékoca goriva. 13 .Oljne peči do 7.500 kal, v gospodinjstvu (isparilni gorilniki) Merjenje sajavosti vleka, C Os pri 30°C (3-krat) najti najugodnejšo pozicijo. Pogoji: Kurilna naprava mora delovati vsaj 1/2 ure meritve še izvajajo pri. odprtini ha dimni cevi tik za oljno pečjo 73,70 din 14. Oljne peči nad 7.500 kal. v pošloVnih prostorih (ispariihi gorilnik) Enako kot pod točko 13 110,00 din 15. Centralne ogrevalne naprave do 20.000 kal. v gospodinjstvu • 148,50 din 1/3. centralne ogrevalne naprave do 40.000 kal. ■*-v gospodinjstvu - .185,00 din — ostali 246,40 din 17. Centralne ogrevalne naprave do 500.000 kal. 369,70 din 18. Centralne ogrevalne naprave nad 500.000 kal. 495,00 din 19. Za posebno otezkočeno delo, kjer $o posebni pogoji (težko dostopna merilna mesta j mesta nad 2 m od tal), se na postavke 15, 16, 17, 18 pribije 50 9/o ña gornje cene. 2. Dimnikarska organizacija lahko uporablja za . zaračunavanje dimni* karskih storitev, ki niso navedene v I. točki cenika režijsko uro 118,00 din. Za dimnikarska dela, ki še opravljajo med 22. in 5. tiró naslednjega dne, se sme zaračunati 50 ®/o pribitka k cénam po I. točki cenika, oz. na dejansko režijškd uro OZD.; . Ge Se dimnikarske storitve opravlja j o iz kakršnegakoli razloga, zunaj sedeža stalnega območja dimnikarske organizacije,^:-se storitve obračunavajo po dé jánsko | porabljenem času na osnovi ' režijske ure s pribitkom potnih stroškov. : Za dimnikarske storitve,' ki jih mora dimnikar opraviti god nenormalnimi ali težkimi delovnimi pogoji (Vročina, plini in podobno) ali ob pogojih življenjske nevarnosti se zaračtina na ceno iz I. točke /ali dejanšlco režijsko uro še 50 % - pribitka. Dimnikarske storitve v industrijskih objektih, , centralnih parnih kotlih, njih kanalih in dimnikih, novogradnjah in kotlovnicah se zaračunavajo po medsebojnih dogovorih. DO sme Zaračtina vati za 'občasno kontrolo dimnikov in drugih kurilnih in dimriovodnih naprav do 50 % od cene po I. točki. Občasna kontrola dimnikov - in drugih dimnovodnih naprav ter kurilnih naprav, ki se uporabljajo samo v času kurilne sezone, še izvajajo enkrat v časti od 1. 6. do 30. 9. Dimnikar je dolžan dati lastniku kurilnih. in dimovodnih naprav v podpis kontrolno knjigo ali delovni nalog; Lastnik ali koristnik kurilnih in dimovodnih naprav je dolžan dimnikarju podpisati kontrolno knjigo ali delovni nalog j če ni dovolil opravljati dimnikarske storitve. Za neopravljene dimnikarske storitve po krivdi dimnikarja se ne sme zahtevati od stranke nikakršnega plačila* 'če pa dimhikar ni opravil uslug po krivdi stranke, je dolžna plačati po I. točki določene cene. Če stranke ob prvem obisku ni doma, - pusti dimnikar stranki obvestilo, kdaj bo lahko ponovno opravil storitev. Dimnikarska org. je dolžna plačniku dimnikarskih storitev izdati potrdilo o plačanem znesku, na katerem mora biti žig dimnikarske organizacije. IZVRŠNI SVET skupščine občine Hrastnik Pester program ob dnevu pionirjev 29. septembra, .na dan pionirjev, so bile" na naši šoli izvedene različne aktivnosti. Poleg konferenc pionirske’ organizacije,; šolske, skuphosti, šolskega športnega društva in KD Mladost smo sodelovali tudi- v različnih aktivnostih s področja SLO in DS. Razredne skupnosti so dobile raz-lične zadolžitve. Tret j i in četrti , razredi so se urili' v orientaciji v naravi, spoznavali so skrivnosti kompasa. Peti in šesti razredi so izvedli pohod na Blate, kjer so jim pripadniki TO pripravili zasedo., Sedmi razredi : so na. pohodu k spomeniku v čeČe obujali spomine na NOB. Osmi razredi pa so se' pomerili v streljanju s polavtomatsko puško ter si ogledali razno vrste orožja pod "Vodstvom pripadnikov TO. Vsi pa i smo . s seboj. v šolo prinesli sveženj papirja, da bi še tako tudi pionirji in mladinci- vključili v stabilizacijska prizadevanja šole. Občinski štab TO je v sodelovanju s šolo pripravil in izvedel različne akcije na področju urjenja nas najmlajših za SLO in DS. Tako šo nam na Blatah pripravili zasedo. Zanjo ni prej vedel nihče, .čeprav so nas opozorili, da je drugi del prazničnega dne posvečen pripravam na SLO. Med šestošolci, ki so odšli pod vodstvom svojih razrednikov proti Blatam, sem bila tudi jaz. Spotoma smo se ustavili pri spominski plošči v koloniji. Nato nas je vodila pot po cesti proti Blatam. Veselo smo zapeli, se glasno pogovarjali, nekateri so skušali uiti skrbnim očem tovarišic, da bi. »obirali« jabolka, čeprav se jim to ni v celoti posre-i čilo. Sredi našega razigranega živžava so nas presenetili streli. Kot smo pozneje ■ ugotovili,--: sta zaropotali dve avtomatski puški. Zaslišali smo povelje: »V kritje!,« ki pa skoraj ni bilo potrebno, , saj je večina izmed nas že iskala ■ čimboljše skrivališče. ’ Ker . vse skupaj Te ni šlo zares, je bilo med nami seveda precej smeha. Posebno smo se smejali Urošu, ki j c na vrat na nos štrbunknil v koruzo. Pripadnika TO sta nam na-, to razložila namen in sestavne j dele avtomatske puške, tov. Kopšetova pa nam je razložila .-pomen zased, pripovedovala o u- spešnosti zased med vojno, kako , bi morali ravnati, če pademo v zasedo in podobno. Zatem ; smo si ogledali še bližnji bunker. Na bližnjem travniku' sfno nato pojedli malico,'se igrali dru-žabne igre in se nato odpravili nazaj proti Hrastniku. Mislim, da je bil ta kratek .izlet ne le pester in -zabaven,^ temveč tudi poučen in koristen, kajti vsi smo se naučili veliko novega in- prav bi bilo, če bi imeli več takih izletov. MLADOST JE NOROST Babiča ali dedek ti včasih rečeta: »Mladost je norost!« Kaj misliš, je v tem'tudi kaj resnice, ali je to samo izmišljena fraza? Meni se zdi, da je to včasih res. ' Najtrdnejši dokaz za to. je moda. Ta se menja kot aprilsko Vreme: en dan so moderne zelo ozke hlače, srajce z BUBI ovratniki, moš-. ki površniki: naslednji dan pa imajo že skoraj vsi P ANKI MODO: v pasu zelo široke ob gležnjih ozke hlače, moderne »kavbojke« 1 (kariraste) srajce, široke in dolge odprte brezrokavnike. Pa recite;, da to ni noro?!? Mar bi imeli vsak svojo lastno modo in še oblačili, kakor bi bilo komu 'všeč. To pa je le ena izmed :»muh« današnje mladine. Druga, ravno tako, morda še bolj pomembna »muha« je ples. Mislim, DISKO • ples. Takšen disko klub oziroma hišo novih plesov, kakor bi ga lahko tudi imenovali, imamo tudi v Hrastniku. Tam se zbere Veliko mladine iz vsega Zasavja in ob zvokih glašr be si izmišljajo »nove« plese. Kakšni pa so ti plesi, sc boste l vprašali? Moderni — miganje z •zadnjico, z glavo in z boki,- poskakovanje ... skratka navadna telovadba. Tako vsi mislijo, -da znajo »plesati«. In ko pridemo na plesne vaje ali na ples z »navadno« ..¿glasbo? Takrat pa otrdimo in se razburjamo zakaj še moramo učiti »staromodne« plesč kot so angleški in dunajski valr ček, foxtrot, polka itd. No, ali se vam ne zdi, da je mladost čista norost? Meni se. % 'Špela Ulaga 39,40 din 98,50 din 147*75 "din KINO PREDSTAVE V HRASTNIKU IN DOLU Kino DELAVSKI DOM Hrastnik V LABIRINTU NOČI, franc, kom (V glavni'vlogi J. P. Belmondo.) Predstave: sreda 19. 11. ob 17. in 19. uri; četrtek 20. 11. ob 19. uri. BEDRCE ALI PERUTNIČKA, franc, komedija. (V glavni vlogi Louis"’ de Fuîmes.) -Predstave: sobota 22. 11. ob-17. in 19. uri,.¡bedelj-a,23. 11., ob 17,- in 19. uriy ponedeljek 24. 11. ob 19. uri. OLD FIREHAND, nemški western. (V glavni vlogi Pierre Brice.) Predstave: sreda 26. 11. ob 17.: in 19. -uri, četrtek 27: 11., '0b 19. uri. PUSTOLOVŠČINE V-DŽUNGLL jndijsiki pusitoldv film.. Matineja v soboto 29. 11. in nedeljo 30. 11. ob 10. uri. PROSTOR V PEKLU, italijanski vojni film. (V glavni vlogi: Guy Madison, Monthy Greenwood, Helen Chanel.) Predstavi: ¡sobota 29. 11. ob 17. in 19. uri. DRAGA MOJA IZA, slovenska drama. (V glavnih vlogah: Bert Sotlar; Radko Polič, Majda Grbac'in drugi, režija Vojko Dule tič.) Predstavi: nedelja 30. 11. ob 17. in 19. uri. n iOTROKOM NE DOVOLIMO" OGLEDA FILMA! PETORICA ŽIGOSANIH, italijanski vojni film. Predstavi: ponedeljek 1 12.'ob 17.' in 19. uri. DEKLE ZA SLOVO, ameriška komedija. (Igrajo; Martha Marson, Richard Drexf-us- — Oscar- 1978 za moško vlogo,. -■zlati globus, za -žensko vlogo.) . Predstave; sreda 3. 12. ob >17. in 19-. uri, četrtek 4. 12.i ob 19. utri. ■ ! VOJAKI; PODZEMLJA, ameriški akcijski film, ¡režijai Walter HilL'v glavni ; vlogi Michael Bech -s? FEST 80. - Predstave:’sobota» 6. 12. ob tipi "ih 19. uri,- nedelja 7. 12, ob 17. in .19. uni, ponedeljek 8. 12. ob 19. uri. UGRABITEV, angleška kriifîmaïka:(igrata Stacey" Reatrfij Carol White). Predstave: sreda 10. 12. ob 17. in 19. uri; četrtek 'H. 12. ob 19. uri. GOSJI'PASTIR MÀTIJA, madžarski risani film. Matineja y soboto 13. 12. in v nedeljo 14. 12. ob 10. uri-, ZVEZDA- DISCO KLUBA, angleški disco ■ film (Igrata: Garry Sundquist; ■ Patty Boulayp in drugi.) Kino Dol pri Hrastniku SLADKE MALE ANGLEŽINJE, francoska -komedija. (V- glavim vlogi 'Rémi Laurent.) - ■ Predstave- : sobota 22. 11. ob : 1.8 uri, nedelja 2.3. II. ob 17. uri. DRAGA MOJA IZA, jugoslovanska drama. (Režija: V; Dulelič, igrajo: Bert’ Sotlar, Radko' Polič, Marjeta Gregorač1 in drugi.) • Predstava; sobota 29. 11. ob 18. uri. ■OTROKOM DO 15' LET NE DOVOLIMO OGLEDA FILMA! PËTÔRÏCÀ ŽIGOSANIH, italijanski vojni1 film. Predstava;' nedelja 30. 11. ob 17. uri. PUSTOLOVŠČINE V DŽUNGLI, „indijski, pustolovski film. Mladinska predstava v ponedeljek 1. 12. ob 10. uri. PROSTOR "V1 PEKLU, italijanski vojni film;: (Igrajo:r Guy. Madison, Monthy Greenwood," Helen: Chanel.) Predstava: ponedeljek 1. 12. ob 17. uri, GROŽNJA', francoski kriminalni film. (V glavni vlogi Yves Montand, Carole-Laure.) ■ Predstavi: Sobota 6. 12. ob 18. uri, nedelja' 7. Ï2. ob 17. uri. BOOMERANG; francoska kriminalna drama (V glavni vlogi Alain Delon, Carla Gravina.) Predstavit'sobota 13. 12. ob 18. uri, nedelja 14. 12. ob 17. uri. ' GOSJI PASTIR MATIJA, madžarski risani film. -- Mladinska predstava v nedeljo 14. 12. ob 15 uri • KRC »14. OKTOBER« HRASTNIK Vovo v knjižnici Hrastnik Za naše bralce: novosti s knjižne police knjižnice v Hrastniku, tokrat predstavitev treh knjig TEBI, MOJA DOLORES V spominski literaturi o. narodnoosvobodilnem boju jugoslovanskih narodov bi težko našli delo, ki bi zbudilo toliko pozornosti: Delo je 'napisala zdravnica -borka, ki je morala kot zena ' enega' izmed prvoborcev, komunistka iz Orne gore, že na začetku vstaje leta 1941 prestati hudo ■trpljenje; okupatorji so jo zaprli v zgodnjem obdobju nosečnosti, nato je v groznih razmerah, prezebla in lačna rodila na jetni-. škem betonu hčerko, ki ji je dala ime Dolores (po slavni španski: revolucionarki in borki Dolores, Ibanez). In ko je že obupala nad svojim in hčerkinim življenjem, ji ja usoda prizanesla: italijanska kapitulacija leta 1943 ji je odprla vrata ječe in dr. Saša Božovič je tako prišla z otrokom k partizanom ter- se z dušo in telesom .posvetila > opravljanju zdravniškega poklica. Upravljala je partizanske bolnišnice, zdravila bolnike in ranjence, prestajala z drugimi borci-vred sovražne ofenzive ter hkrati dojila in govala ' svojo Dolores. Skratka: delala je v razmerah, ko ni bilo dovolj,- da ima zdravnik -samo strokovno" izobrazbo, marveč mora biti predvsem človek - in prilagajati svoje znanje krutim, cesto nečloveškim razmeram. Tako 'je dočakala bitko na Neretvi, ki tudi'njej ni prizanesla, njena o-sebna tragedija je tedaj'dosegla vrhunec,-saj-ji je v-tistih mrzlih dneh umrla» hčerkica-— ko je o-na, zdravnica Saša pomagala ra-nj enemu bprcu. Avtorica pa ne piše samo o sebi in- svoji- tragediji. V knjigo razgrinja veličino narodnoosvobodilnega- boja, riše usode borcev, skozi vso pripoved pa se kot rdeča nit vleče zavzetost za človeka. Ob njenem pripovedovanju doživljamo prva obdobja narodnoosvobodilnega" boja,'' Neretvo, Sut-j esko, trepetamo za usodo /tovariša Tita, ki ga je-ranila sovražnikova bomba; spremljamo rast nove oblasti, vzpon narodnoosvobodilne vojske in njeno preraščanje, v -redno armado. Zadnji del knjige je avtorica posvetila boj -' nim tovarišem, ki so ji ostali naj- ■ globlje v spominu. Ne govori samo o tistih, ki so usmerjali narodnoosvobodilni boj (Ivan, Ribar, "Sava Kovačevič idr.), temveč tudi o navadnih ljudeh, borcih ranjencih, kurirjih, zdravnikih, bolničarjih idr. - POVOJNI ZMAGOVALEC Vojna in junaki, ki jih je za- .. znamovala, je tudi tema novega romana- • Hatiša Helllhuta • Kirsta POVOJNI’ ZMAGOVALEC. Roman-je postavljen v--povojno do--gajanje;- v čas, ko so. se redki preživeli' vračali iz . sibirskega u-jetništva, a se je povojna Nemčija'že.spogledovala z domišljavo podobo same. sebe v zrcalu gospodarskega čudeža. Pisalo se je leto 1950, ko. se" je že razrasel polip sodobnega, pri-dob-itniškega življ e-hja v Evropi. V tem letu sc je iz vojnega ujetništva,-vrnil Sie- gried Sonnenberg v svoje rodno mesto Rosenburg na Nemškem. Z - njim je„.-prispel iz sibirskega mraza v povojno brezobzirnost pridobitništva tudi njegov prijatelj Thomas Brandin, s katerim sta se: spoprijateljila, ko sta v medsebojnem zavezništvu premagovala- nevarnosti ' taboriščnega življenja: Uspelo jima jé, da sta se z brezobzirnostjo ih iznajdljivostjo pretolkla skozi . morilski stalinski čas in se. rešila. Z istimi prijemi- in enakimi brezobzirnimi sredstvi se prebijeta v-ospredje tudi v spopadih -za bogastvo in ugled v povojnem času in nazadnje postaneta »povojna zmagovalca« sredi povojne vojne za Uspeh in prestiž: H. H. Kirst velja za enega najuspešnejših sodobnih nemških pisateljev. Njegovi romani govore predvsem o -vojni, zato radi segajo po njem zlasti bralči. Naj naštejemo samo nekaj njegovih romanov: 08-15, Noč generalov, Noči dolgih nožev, Umor iz tovarištva, Generalska aefra itd. Vsi ti romani so na razpolago na naših knjižnih policah. BELI HODNIKI Pa še noviteta za bralke, predvsem ljubiteljice t. im. zdravniških romanov. Sodobna nemška pisateljica Marie L. Fischer (avtorica priljubljenega romana Senta) je napisala štiri romane, s skupnim naslovom BELI HODNIKI. V njih razgrinja- pred- bralcem široko pahljačo, dogodkov -v bolnišnicah in v • zdravniških družinskih in družabnih krogih-:- Vsak izmed štirih romanov se dogaja v zaokroženem področju dela, trpljenja in medsebojnih odnosov. Razvrščeni so tako, kakor poteka človekovo življenje začetek, v porodnišnici, kjer je vir, novega, življenja, nadaljevanje imamo na. otroški'.tehniki, kjer se je življenje že izvilo iz nebogljenosti, na možganski kliniki se dogajanje prevesi v nepredvidljive tragedije in končno. na nezgodni kliniki dozori v nepričakovane razplete, - ki presenečaj o. V sak roman je v sebi zaokrožen, ne le v ‘zgodbi, temveč’ tudi v snovi, ki jo obravnava, -tako da je mogoče vsakega: brati tudi ločeno od. celote. .V središču pisateljičine pozornosti pa n-i -stroka, še manj dileme sodobne mediciné, temveč dogajanje, v katero se : zapletajo njeni junaki, in: junakinje. . * Vsebinat ega dogajanja so naj- , večkrat ljubezen; «medsebojni odnosi, ljubosumje, -»tekmovanje, med zdravniki,-bpj za prestiž it’d. V -tem- je pisateljica prava moj- . strica, zato se njene 'zgodbe .berejo napeto in brez zastoja in puščanja v 'bralcu občutek pote-. šenosti. Tako, predstavili smo vam tri' novitete z naših knjižnih polic. O tem, ali smo jih dovolj prepričljivo opisali, boste presodili sami, dragi bral.c-iy Obiščite nas,-izberite si ustrezno knjigo in obilo zabave pri branju! Število otrok in odnosi v družini Starši se večkrat čudijo, ker so njihovi otroci. tako različni,,| čeprav so jih domnevno enako vzgajali. Del odgovora, ha to vprašanje je v tem, da niti dva otroka, čeprav istih, staršev, nimata povsem enake dedne zasnove in se zato različno odzivata na svet okoli sebe. To pa pomeni, da se sicer podobno vzgoja nekoliko različno zrcali v e-nem ali drugem otroku. Seveda si bratje.in sestre..po značaju,spet niso povsem različni. . Drugi del odgovora pa je iskati v dejstvu, da v resnici niti dva otroka v isti družini nista deležna povsem enake vzgoje, da ne rasteta v povsem enaki psihološki situaciji, čeprav, se staršem na prvi. pogled zdi, da je tako. Vemo na primer, da je posebnega psihološkega pomena, vrstni red otroka .med brati in sestrami. Prvorojenca pričakujejo v družini mnogo . bolj burno in se potem tudi z -nj-im največ ukvarjajo. Ko starši, ob rojstvu drugega otroka nekoliko- »pozabijo« 1 nanj —- v resnici pa se mu le tako zdi — se bo otrok počutil bolj odrinjenega, osamljenega in prikrajšanega kot na primer drugorojeni otrok ob . rojstvu mlajšega brata ali sestre. Neugodno za prvorojenci je tudi to, da starši prezgodaj pričakujejo od njega, da bo ravnal zrelo, odraslo ih samostojno, na primer, ko bo pazil na mlajše in bo žanje nekako odgovoren. Včasih ima to seveda tudi pozitivne posledice,.'Prvorojenci kažejo torej nekoliko drugačne poteze značaja kot njihovi mlajši,'bratci ali sestrice. , Naj mlajši otrok raste seveda v drugačni psihološki situaciji in razvije v skladu s tem,tudi nekoliko drugačne poteze, značaja. Za te otroke obstaja nevarnost, da v njih starši zlasti matere, predolgo vidijo »majhne otroke« in- jih -zato razvajajo ali jim spregledujejo razne, prestopke.; zato imajo pozneje lahko probleme pri Gsamosvojevanju. Spet drugačna je situacija o-trok, ki se rodijo med najšia- ZANIMALO VAS BO V OKTOBRU 1980 NOVODOSLI TOZD I: Kalem Marko — o-bratni kjlučavničar, Stanič Živo-rad — priučitev, Bašič, Ismet ■—• delavec «a - kanalu, Milivojevi«. Tatomir — priučitev. TOZD II: Jamšek Pavla — kontrolor stekla, Rajnič Petar — pomočnik strojnika, Durmiševič Mirsada — kontrolor stekla, Zorko Edvard — pomočnik strojnika. TOZD VI: Zajec Simon — kovinostrugar, GašparutViktor — cizaler . TOZD V: Delakorda Franc — delavec težak. ODŠLI IZ DELOVNE ORGANIZACIJE Sporazumno: TOZD I: Lukijanovič Miroslav — delavec na kanalu. . TOZDU: Lukovič Amir: kontrolor stekla, Mastilovič Cedo — pomočnik strojnika, Kunšek Ivan ^^vzdrževalec. DSSS: Hasikič Sabira — skladiščna delavka. Samovoljno: TOZD I: Repar Zdravko — krogličar, Popovič Nada I — od-našalka -stekla, Huremovič Jasi-ma — ddnašalka, Fazlič Rajif • — predstiskalec. TOZD II: Šunta Andreja sr kontrolor stekla. TOZD V: Jonaškovie Krsta —s. delavec težak. JLA: TOZD I: Granat Stevo —j dostavi j alec zmesi, Spasojevič Rade — krogličar. TOZD V: Acepek Jože — e-lektro mehanik, Abram Igor — elektro. mehanik. Izključeni iz podjetja: TOZD II: Brglez Edvard —-pomočnik strojnika. Poizkusni rek: TOZD II: Kovač'Mirko — varilec folij, Hotko Igor — varilec folij.; I Upokojeni: TOZD-k Gorjup Silva — kontrolor stekla, Milevšek Štefanija primopredaja steklenih izdelkov, Matešič Matilda — kontrolor .stekla. : TOZD II: Mejač Peter -I — žgalec modelov. Invalidsko upokojeni: TOZD I: Pivec Ivana — čistih-, ka v. laboratoriju. POROČILI SO SE Božič Stana — kontrolor stekla TOZD II in Zgonjanin - Zorah — strojnik TOZD II; Delič Nada — kontrolor stekla TOZD II. in Odžič Zdravko ^ strojnik TOZD II; Hribšek Alenka -e-konomski : tehnik-pripravnik ,in Simonič .Anton - — cizeler TOZD IV; Kostanjšek Romana — kontrolor stekla TOZD II in Brečko Rudolf; Topič Radenko ,==~ pomočnik strojnika TOŽD II in Kljajič Milena. - PRIRASTEK V DRUŽINI: Vidovič. Franc — vodja splošno kadrovskega sektorja —- hči Iva; Kolander/ Jože ¿-i- ..tehnolog za razvoj strojne opreme — hči Tanja; Jakopič J ože — delavec v zmesarni — sin Srečko; Košir Gorazd — strojnik na Gilonu — hči Nina. Sihur Erno — organizator službe varstva pri delu — sin Uroš. rej šim in naj mlajšim. Ti so pogosto čustveno prikrajšani, ker so v - vrsti -ot-r ok naj manj »opaženi». Značilno zanje je, da morda ravno zato iščejo ljubezni; in priznanja med vrstniki. ; Sicer pa psihologi opozarjajo, da se s. Številom otrok v družini večinoma, manjša pozitiven; odnos Staršev ¡do njih. Najbolj pozitiven odnos dO otrok kažejo matere z enim, največ dvema otrokoma. •Cim: več -je otrok, bolj še čuti mati obremenjena, bolj se mora odpovedovati, svojim lastnim željam in načrtom. Zato ..ni čudno, da ji gredo otroci bolj na »živce«, čeprav I tega sfeveda I na glas ne prizna..in se cesto piti ne zaveda. ~ Zelo pomembna je, tudi starostna razlika med otroki. Kot vemo, so starejši otroci zelo ljubosumni na novorojenčke. Posebno pr-vorojenčki, ¡stari med drugim in petim letom doživij o večkrat pravi čustveni šok. Po drugi strani pa ugotavljamo, da če je med otrokoma le majhna starostna razlika/-mlajši le malo pridobi ali se nauči vse od starejšega. Kako pa je z. edinčki? | Do nedavnega je veljalo, da so edinčki bolj razvajeni, osamljeni, vase zaprti nesrečni in egoistični v .primerjavi..z otroci,.„ki imajo bratce in sestrice. -V resnici to ni dokazano. Novejše raziskave so pokazale, > da so edinci v ne- katerih stvareh celo „v prednosti. To ugotavljamo sedaj, , da so e-■dinei, ker doma nišo, živeli v konkurenci, bolj prijateljski, zaupljivi, pripravljeni na. sodelovanje, .manj .se uklonijo mnenju »večine«, imaj o bolj še . besedne sposobnosti in so podjetnejši ter v skupini navadno v ospredju. Tudi se ne počutijo v poprečju bolj nesrečne in osamljene od drugih.. •Na drugi strani je tudi res, da i-majo. na osebnost. edincev starši, mnogo- večji vpliv kot na osebnost otrok v številnejši družini, ka-r je .lahko, dobro ali slabo, odvisno, ¡od osebnosti in od ravnanja; staršev. Vse to velja seveda le zelo na splošno».Zato moramo ob zastavljenem vprašanju —od kod razlike med otroki ob »isti« vzgoji-— pomisliti še na druge dejavnike. In teh je veliko. Ker je o-trok V: prvih letih življenja posebno iduševnO občutljiv, vplivajo nanj razne. bolezni, - -daljše bivanje v bolnišnici in ločitev „od matere, nadalje vplivajo na razvoj njegove osebnosti še druga zgodnja doživetja in pretresi,, socialne in ekonomske spremembe v družini in podobno. Sicer pa . si sploh želimo 'e-nega .in istega otroka v več ¡„»izdajah«? Zato se raje veselimo individualnosti vsakega otroka in jo spoštujmo. prof. Jelka šešok, spec., klin. psiholog Dedinje Kraj, kjer se združuje radost, življenje, ponos in bolečina. Kraj, ki je živ spomenik velikana našega časa. Kraj, odkoder prihajaš s solznimi očmi. Da, to je Dedinje. 25. maj 1980. Prvikrat stopam po poti od železniške postaje proti Dediaju, grobu našega predsednika. Kolona ljudi, ki prihaja od vseh koncev in ¡krajev naše., države, zgovorno priča, da bo tudi ta dan tov. Tito, ob svojem rojstnem dnevu, ob dnevu mladosti, imel ob sebi Jugoslavijo. V- tej koloni mrkih, z žalostnim obrazom, a vendar z dvignjeno glavo, sem stal tudi sam. Mehanično korak za korakom,, sem stopal za množico, ki je nisem vi-: del niti slišal.,Kdaj 'pa kdaj sem. pogledal. v oblačno nebo nad Beogradom, da se mi je oko zjasnilo in misli vsaj delno zbrale. Ure so minevale, občutek v meni je rastel, koraki so postaj a-li težji, minute so se vlekle v neskončnost. Cesti, ki vije med .gostimi ' zelenimi • drevesi ni . bilo konca, prav . tako ne koloni.. V daljavi, na enem izmed blagih ovinkov, sem opazil častno gardno stražo, bližali smo se kraju in trenutku, ki sem se ga bal iri si ga želel hkrati. Straža na vsakih deset metrov z leve in desne. Ovinek v levo in stopili Smo v park umrlega predsednika Tita. XjM Jm GLASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK Visoka ,mogpčna debla; dreves, nizko; . pokošena, trava, okrasno grmičevje, rože, vse daje videz trdne, skrbne, roke. Petje ptic, predirno vreščanje pava, to je edini glas, vse ostalo je mrtvo, tiho, ljudje kakor da so sence. Brunarica, ki je precej velika, stoji ob poti; na njej še bohotno v zrak širijo rogovi jelena in • drugih lovskih trofej, ki jih je tovariš ' Tito prinašal iz raznih lovišč širom domovine. Rdeča preproga, ki blaži že tako tih^ korake,, jih utiša do popolnosti. Rože in bel marmor, hladen in mrzel,-kakor led. Stojim pred- grobom- velikana, stojim pred grobom človeka, ki je in ki ga ni več, postajam del njega, kakor množica pred mano in za mano. Gledam v napis JOSIP BROZ TITO, gledam številke letnice, ki postajajo vse manj izrazne, ne vidim ne ploščadi z napisom, niti rož, okoli nje. Oko. se polni, nezadržno, spolzi solza, , ena, druga.,, zobje- se zarinejo v čeljust do tope bolečine, brada drgeta, slina se nabira, v. ustih, le veke neutrudno utirajo pogled o-j.česu, da vidi. Da„'to je Dedinje , (Po glasilu Hmeljar) NAGRADNA KRIŽA A K A Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili sedem nagrad: 1. nagrada 100 din 2. nagrada 70 din 3. —7. nagrada po 50 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA« STEKLARNA Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali -samo pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do petka, 28. novembra. NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko, objava ljeno v »STEKLARJU« št. 10/1980 smo prejeli 65 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1 1. nagrada 100 din: Alojz Janežič 27 nagrada 70 din Marica Ho-lešek 3.—7. nagrada po 50 din: Vili Rački, Avgust Jager, Vili Alt, Frido Pavlič, Risto Cičič. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: spak, Calais, Rab, gein, "arkada, armatura, oda, mer, erg, Irke, Oleron, oživljanje, Romain, E, riba, Elia, masa, jok, Ahil, vik, tast, slike, 'sojenice, Ana, pregon, tvarina, rig, ester, N. V., Ita, Tina, pi, Ala, Io, UR, maser, Halden, krasotica; Tagore, SK, lan, laniiia, lapalija, Nazaret, Dagmar, bar, •' Cankar, Jokasta, Oka. (D. K.) UREDNIŠKI ODBOR: Matija Koritnik — predsednik, Jasna Rizner — odgovorni urednik, člani': Slavko Gornik, Hilda. Drame, Albert Kapelar; Pavle Bauerheim, Karli Dremel, Anita Greben, Mili Kobal. DRUŽBENI ORGAN ZA INFORMIRANJE: Jože Premec — predsednik, člani: Vili Petrič H, Kristina Greben, Miro Zorc n, Janez Ciglar, Vera Habjan, Rudi Kirhmajer, Matija Koritnik, Anita Greben. V UREDNIŠTVO: Steklarna Hrastnik, Hrastnik. Izhaja vsakega 15. v mesecu. Naslov: Steklar, glasilo delavcev. Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 interno 51. Tisk in klišeji AERO — TOZD grafika Celje. Zgodi se OBUP Ko je 'administratorka v razvojnem oddelku zapuščala eno od pisarn v. razvojnem oddelku, je avtomatično obrnila ključ in po-, zabila, da pisarna ni prazna. Delavec, ki je ostal za zaklenjenimi vrati/-;je, ko je ugotovil, kaj se mu je zgodilo, planil k vratom in v nemi, da se čimprej reši — ropotal s kljuko, tolkel po vratih in klical. Pomoči od nikoder' In glej — čudo tehnike. Na mizi je vendar telefon! In srečni nesrečnež je s klicem v eno od bližnjih pisarn rešil »zaklenjertrt situacijo«. s HITROST Na službo varstva pri delu so se v želji po - zagotovitvi boljših delovnih pogojev obrnili tudi de- lavci komercialnega sektorja. Med njimi je večina kadilcev, zato je 'v 5. nadstropju upravne Zgradbe, nekje v sredini ali proti koncu delovnega - časa močno [zmanjšana vidljivost. Služba varstva pri delu je primer registrirala in takoj ukrepala. Sedaj so na vidnih mestih 5. in drugih nadstropij nalepke: »Prepovedano kaditi« .. < IN ENA-ZARES Pravijo, da so se gornji dogodki res zgodili,- pa smo jih zapisali. In spet' izkoriščamo priliko, da vas. vabimo k sodelovanju. Pobrskajte po sportiinu- in pošljite uredništvu anekdote iz delovnega okolja, kjer delate. Prepričani smo, da to ne bo težka naloga. Ob mnogo prerani smrti očeta STANISLAVA-VILJEMA ARLIČA se zahvaljujem vsem, ki so ga pospremili na njegovi prerani poslednji poti. Posebno se zahvaljujemo godbi na pihala, pevskemu zbora Svobode'II, govornikom in ribiški družini ter. sosedom, za darovane vence in izkazano pomoč. žalujoči: srni Vili z družino in ostalo sorodstvo