ti II »i F' I J '.■'>''.'; m, fljpfc d?t ltrtl J k I ■ 3 rw Aiuneii k Amtrka IHiViLAIWOIVH IVpniVA •ijfc«-. ' ' . T,- . Wrfg; ' • < - T®* • •'f wr ■ v' 1 •",■ ■ • .•; v' '• v,' NEODVISEN LIST ZA SLOVENSI^fe DELAVCE V AMERIKI. * " i •• :' .'MP'.' v . ir ' » * • t 1 . sa 7 ■ \ ■ CLEVELANDSKA AMERIKA Excellent advertising ST. «. — NO. 8. CLEVELAND, OHIO. TOREK, JANUARIJA .1914. LETO VIL — VOL VH. NAROČENO DE bilo največ vrednega, in potem imamo zaprisežene izjave, da i'9p videli Mr. Pogorelca v žup-! nišču brskati po predalih po-l ojnega, videli so ga vtakniti jSlekaj v žep, videli so ga teči iz zupniica, in videli so ga celo ; ! popoldne, kako je nesel precej velik zavoj v mesto. V Cle-BralatMhi 30 ga prijatelji pokoj-|$fg» zaslišali, in Mr. Pogorelec « je tedaj nekako zmešano govoril. Pozneje je rekel, da je šel ,v Barberton, toda kljub temte, I da je tam vsa policija pazila •"nanj in vpraševala po celem ' mestu za njim ga tam ni bilo. V Cleveladnu je bilo tudi že ' pripravljeno zaporno povelje. J} Če* dva dni pozneje se je Pogorelec mahoma pojavil v Pitts' burgn, in ta dva dni sta zado-stovala, da je iel tat, naj je bifl kdorkoli, v Chicago in odtam poslal ukradeno blago nazaj. »Pri nadaljnjem spraševanj« smo zvedeli: Ranjki Rev. Smre-kar je imel prestavljeno celo : "Hiawato" slavno indijsko de- veliko zanimanje, tudi mh Mek. sikancev se odpelje zajedno s ' Huerto proti Cubi. Tudi druge vlade se pripravljajo, da odpošljejo svojo čete v Mexico City, toda ameriška moč bo veliko bolj silna, in dosti močna, da se bori proti Huertovim privr- neralu Villa. Vlada Zjedinjenih držav ima pri Guantanamo in pri Culebri zbranih še mnogo tisoč vojakov in šest bojnih ladij. Vse to moštvo je la'hko v petih dneh v glavnem mestu. Poleg ameriških vojnih ladij pa se mudi v meksikanskem vodovju še sedem bojnih ladij raznih evropskih narodov in- tudi dve japonski križarki ste v bližini. V glavnem mestu Meksike j t sedaj kakih 1000 ameriških državljanov, kar je jako malo število. Ob času miru in spor»2u-mljenja z Zjedinjenimi državami, je bilo tam do 15.000 Amc-rikancev. Glavna naloga ameriške vojske, ko pride v Meksiko City bo, da zastraži železnico iz glavnega mesta do Vera Cruz, da se da vset^ ameriškim državljanom prilika mesto zapustiti. Iz Necaxa se poroča, da so se dvignili Serano Indijanci, da korakajo, 2000 močni po številu, proti zvezinim četam. 450 vijakov, katere je Huerta poslal tem Indijancem nasproti, je pristopilo k sovražniku. Indijanci so dobro oboroženi tn imajo stare in skušene voditelje. -o—- Po novem tarifu. Washington, 21. jan. Uvoz meseca novembra in decembra je padel za $50.000.000 izvoz ameriškega blaga pa za $15.-000.000. Iz tega se sklepa, da nov tarif sedaj še nič ne poma- -o- Koliko je pigmoga. Vešči statistikarji so ^računali, da je v zemlji še 7-397 S33" 000.000 ton premoga, in da ga je še dovolj za 375 —County auditor Zangelre se bori za postavo, ki bi izvzeta vse one družine od davka, ki r ^ imajo manj kot. $500 osebne lastnine. Od tega bi imelo korist kakih 25.000 družin. Davek naj se nekoliko zviša pre- Dopisi iz »renskih naselbin. '. .1' ' - • tj _______ t Barberton, O. Huda Nesreča se je pripetila tukaj cmfSe znanemu- rojaku in vašemu frlemu zastopniku Alojziju Balantu. I Dne 19. jan, i je šel pO svojih opravkih, pa mu je na. zmrzlih tleh. spodrsnilo, da je Jiadcl in, zlomil desno nogo. Sedaj leži doma. Vrlemu rojaku želimo, da bi čimprej okreval. Lorain, O. Cenjeno iredniš-i tvo. Tu pri nas je sedaj} nekoli- J ko bolje1 z delom. Kaka! ru. Finci so radovoljjio fwnagali s svojo godbo. Za stražarje smo nabrali $170.00, 'kafira svota je bila takoj dnugi dni poslana na Cahfmet. Srčna hfala vsem. Odbor Aberdeen, Wai|H Žalostno nesrečo imam pqipcati. Na Coastforni je delata£akih dvaj. set delavcev, ko dRe preklala zemlja in je zasularolra Hrvata, oba brata Marka dSlanka Po-čuča. Janko je ztfljtil na mestu, Marko pa čafcftr bolnišni jjL smrti.^Takopjbi delavcu neprestana fiMfifl^wriflr^?" kie ga pobije smrt. Pozdrav J. Lamat. James City, Pa- Cenj. uredništvo, odmčrite nekoliko prostora tudi meni, da sporočam, kako se imamo tukaj v James •City. Delamo vsak dan razven nedelj, pa vseeno ne svetujem rojakom, da bi sem hodili za delom, ker je1 dovolj brezposelnih ki dela dobiti ne morejo. 5. junija 1.1. sem odrinil proti staremu kraju in še dva druga prijatelja. Peljali smo se s krasnim parnikom "La France" od »francoske črte. V šestih dneh smo bili v Havre, in v treh treh dneh v Ljubljani. Tam smo si privoščili vina in kranjskih klobas, kar nam je šlo silno v tek. Drugi dan smo se podali na zadnjo postajo Rakek, odtod pa v majhno a prijazno vasico »Koiijek, kjer imo bili doma. Povedati smo si imeli veliko, eni so nas vpraševali, kako je v Ameriki, drugi pa zopet, če si kaj videl našega, ppsebno ženske so bile radovedne, čez nekoliko časa pa so nam ko-željske Eve že začele zavidati in godrnjati. Pa sem si mislil, fant, najlepše je, če jo nazaj v Ameriko pobereš, in res za božič sem bil £e tu. Zdaj pa ne mislim tako hitro nazaj, vse-ena je bolje tukaj kot v starem kraju, kjer neprestano godrnjajo, da je draginja, nič zaslužka, potem pa živi če moreš. Iskreni pozdrav rojakom in ro» j akin jam po Amerik i. Josip ftkrlj* i Cleveland, O. (Iz sokolskih vrst.) ženske, ki si želijo boljše življenske razirifere, ki žele srečno bodočnost svojim otrokom, ki si res želijo napredek naroda, pristopite v vrsto narodnih "Sokolic", kjer imajo poleg podpore tudi društveno telovadbo. Nadejam se, da je med vami slovenskimi ženami in /lakleti, mnogo takih, katerim bije zdravo slovensko . srce,; toda mnotgo ierfatva živi v naši naselbini, ki se ne brigajo za so-kolstvo. One pa, ki se zavedate, budite zavest med svojimi prijateljicami, da spoznajo korist telovadbe. Zaveda se naš rod, udje se gibljejo, in to nam pričajo posebno vrli nastopi I bratov "Sokolov". Z njimi v 'vrsto hitimo, da bodemo tako enako vredni člani ^Sokolske , ideje 1" Slovenskemu ljudstvu krepki Nazdar! Tončka Likarjeva, telovadka. A I . Joliet, 111. "Ameriko" smo 1 pravkar prečitali v Jolietu, in j naj bo kdor hoče, pisec "igre" v Nemanichevem saloonu jo je izvrstno pogodil, tako da boljše j ni mogel. Toda sedaj se pa igra še nadaljuje, kajti Nemanich jr. toži podpredsednika KSK!J. Ft. Bojca za deset tisejč dolarjev odškodnine, baje za to, ker je poslal oni brzojav v 01. Naroda. Angleški časniki v Jolietu pri tem nič kaj lepo ne pišejo o Nemaniohu. Takrat, ko se je igra vršila, ni bilo g. A. 1 Nemanicha starejšega doma, bil je v Ghicagi, le mladi sin je pokazal svoje junaštvo. iKakor mogoče že veste, so v KJ9KJ "Domu" plesali naši t* "imenitni" od cerkve strogo prepovedan ples "tango". Ta ples je papež preklel. V katoliškem domtu so ga pa vseeno plesali. To se je zdelo celo mestni policiji preveč in policaj je prišel dvakrat prepovedat plej in jim zagrozil, da bo vse zaprl, če ne nehajo, potem je pa , g. Zalar povedal, da ne smejo več plesati. j E, še marsikaj se dogodi pri nas, v tem mestu, kjer vlada "Austrian Kinig" in druge kapacitete. Saj se še oglasim, ko bo treba. S pozdravom vaš naročnik John Punta r. Mjffildffiuich, O- Cenj^urcfl-n wt vo: Wro^rttf ffei!J® to $4.00 za calumetske slovenske štrajkarje. Ob priliki sv, Antona smo se spomnili tudi naših zatiranih bratov na Calu-metu, ki se borijo že šest mesecev za obstanek in košček krulha. iS-ledeči so darovali: Po 50c K. Lapajne, F. Zakrajšek. po 25c A. Stopar, J. Skabor, J. t Stucin, F. iStopar, A. Sila, G. !(Potisk, M. Ban, Planar, J. iTominc, F. Gorenc, J. Ctopar, M. Cok. S pozdravom Karol Lapajne. (Op. uredništva: Potrjujemo prejem svote $4.00, katero smo . izročili cleveiandskemu odboru za pobiranje doneskov za slovenske calumetske .štrajkar- je.) o- Tujec: Oprostite — ali stoji vlak na tej postaji toliko časa, da si lahko privoščim porcijo pečenke? Potovalec: Zanesljivo 1 Tujec: Vi pač dobro poznate vozni red? Potovalec: Voznega reda ne ponam, pač pa porcije v tej restavraciji. -o- šolski sluga je v pijanosti dal med podukom znamenje, da šola gori. Učitelji in učenci so bežali iz šolskih sob, a čim se je izkazalo, da se je sluga "zmotil"', so se vrnili. V nekem razredu je učitelj zapazil, da je en dijak ušel od poduka. Z resnim ofcrazom je vprašal: Kje pa je Maček ?* Ta je pa zgorel! se je oglasil frkolin iz zadnje klopi. -—o—-- Strašni časi! Kaj se vse godi po svetu! Na Portugalskem 'povzročajo cjuhovniki anarhistične vstaje, na Nemškem so zmagali socijsilisti, Kitajska je postala republika... Res, strašno! Zdaj naj še v Avstriji upeljejo ravnopravnost pa bo konec sveta. , Naročnina $a.oo na leto. ^'•jr.rJ Vlfe p" . -v. Nihče ni kriv. Tako so odločili porotniki, ki ao preiskovali slučaj, ko je bil Moyer protiran iz Calumeta. GUVERNER NEODLOČEN. t t Houghton, Mich., 25. jan. Posebna velika porota, ki se je bavila s slučajem, kdo je i kriv, da so Chas. Moyerja predsednika rudarske unije, dne 26. j decembra izgnali iz Calumeta, je izdala svoje poročilo, ki se glasi, da ni nihče kriv. Obtoženih je bilo sedemnajst ljudij, katere so pa sedaj vse spustili. Posebni državni pravnik še zahtevati ni mogel Od porotnikov, da koga obdolžijo. Najbrž je imel s skrivnega mesta posebne inštrukcije. Državni pravnik Nichols, je razločil porotnikom, da Moyer nikakor nt bil šiloma deportiran, pač pa so mu samo naročili, naj gre iz 1 Calumeta. Torej ni nihče kriv, ker je bil Moyer pregnan. S tem je zadeva zaenkrat končana, če giuverner ne poseže vmes in naroči novo preiskavo. Krivica, ki se je zgodila Moyerju, bo pozabljena, zločinci pa bodejo imeli koraj-žo zločin še enkrat ponoviti. Ko je guverner slišal, kaj so sklenili porotniki, se je izjavil: "Krivci morajo biti kaznovani, povedati pa ne morem, če sem zadovoljen z mnenjem velike porote, ker ne vem, kakšne dokaze so porotniki pred seboj imeli. ;Tolilco vem, da postava je bils prelomljena, ko so Mo-, yerja in Tannerja s silo pregna. Houghton, Mich., 25. jan. Moyer in šest drugih unijskvh voditeljev se vrne v kratkem v to mesto, da se predstavi sodišču, kjer so bile dvignjene tožbe proti njim, da so ljudstvo hujskali k uporu. Zanimivo je vedeti, kako se bo končala ta sodnijska razprava, medtem ko je ž« znano, da se onim ni pripetilo ničesar, kt so streljali na •Moyerja in ga kontčno pregnali iz mesta. -o- Jej. jej, jej, kaj sem slišala, ljuil»a gospa Macahela! Nekaj ste kupili pri vas. Jej, jej, jei— in kar dvojčke! Da, da. Ah, veste, saj mi ni nič na tem, da sta dvojpka, ampak da sem jih dobila v enem letu. to je pa res preveč. -o- Pepček je dobil s štabe>rloni izdaten pouk o lepem vedenju in se jezno umaWnil v kotiček pri postelji, kjer se je zatopil v resna razmišljavanja. Konečno se prikrade iz svojega skrivališča. ' Mati: No, kaj si pa sklenil? JPepček: Da se ne bom nikoli oženil. Mati: Tako? In zakaj ne? Pepček: I4er sem že tebe do grla sit. DENARJK V STARO DOMOVINO poll I jamo: 50 kron ----za 10.30 100 kron .........za 20.45 200-kron ................za 40-9° 300 kron ...........za 61.35 400 kron ................?a 81.8c 500 kron ................za 102.25 1000 kron ................za 204 00 2000 kron ...............za 407.00 PoitaHna Jt vfttata pri tah avotah. Ooma aa nakazana avota papalnoma Izplačajo braz vinarja odbRka. NaSa danarna poSlljatva liplatifia a Vr. pottnl hranilni urad v 11 4a It dnah. r " ' jji" ' ,/ . .. OanarJ« nam podati Ja najprlltčnej« do IBS.00 v gotovini v priporočan am all raglatrtranam piamu, vačla zna aka po Domaatlo Poatal Mondy Order all pa Naw York Bank Draft ^ " rRAMK 8AKSKR , a Cortlandt St, Now York, N. V ALI PODRUINICI ■^""iStiSStSrS 1 a i SiMi: »•' .itšLČ. Haw ' So . '■•! j3s4i m' Delitev Avstrije? Ruski in češki listi so odkrili tajno pogodbo Rusije, Srbije in Rumunij«, gfe-delitve Avstrije. TRETJA VOSKA. Praga, Češko. Ko je Rumun-ska vlada poslala ob času druge balkanske vojske svojo armado v Bulgarijo, tedaj je rit-munska vlada delala popolnoma proti željam Avstrije, in od-tedaj je vsako prijateljsko razmerje med Avstrijo in Rurmroi-jo pretrgano. Velikansko senzacijo pa je vzbudilo odkritje skrivne pogodbe med Srbijo in Rumunijo, katera skrivna pogodba natančno določa, Vako se bo Avstrija delila, za slučaj tretje balkanske vojske Neki ruski časopis v Petroijradu in neki če&ki list,v Pragi sta obja-v;Ia to slkTivno pogodbo, ki pravi, da mora priti ves teritorij v Avstriji, kjer žive Rumnncf pod rumunsko vlado. ločim spada oni del Avstrije, kjer žive Srbi in Hrvati, pod Srbsko vlado. V slučaju vojske bodeta Rumunija in Srbija skupaj se bprile, in zato hiti £rbija z vojnimi pripravami, da ima danes že skoro 600.000 vojakov za vojsko. Skrivna pogodba je bila podpisana v Bukarestu od ministrov. Za Srbe sta podpisa, la premier minister Pasič in prvi general vojvoda Putnik. •Skrivna pogodba tudi pravi, j da je ruski car moralno zavezan pomagati, kadarfcol; se Srbija i ali Rtfmunija ne bi mogle /)e-dinrti. Dejstvo, da priobčenje te skrivne pogodbe, ni bilo z«-plenjeno po ruskih oblasteh,. j vrjetno in resnično. Pa ludi niti srt)cka niti rumunska vlada niste zanikale ničesar Najbolj se ,pa boje Mažari. Na Ogrskem tfivi kiakih 9 milijonov Afifžarov, in ravno toli .o Hrva~ tcv, Srbov in Runmncev Za 5-učaj vojne in da bi Srbija itt| Romunska hotele vzeti Avstriji omenjene pokrajine, b\ imeli Možari težavno stališče ker bi bili od vseh stranfj obdani od sovražnika. FJahsHirška dinastija ki vl.i-d;i v Avstriji, ni bila nik lai naklonjena Slovr.nom. Geslo, Hi.b»burgovcev je bil j tn bo. da se mora narode ho J -ebr; !)>*hujskati ,potem se pi laHko vliida. Zate se je Avstrija š« toliko časa ?}aip,u držala kc, so imeli narodi, -iihuj';kan> r. % vlade. medst.b:»j neprestane prepire, in se niso zmenili za zunanje politično življenje. Ni ouda, da so po celi državi razkropljeni agitatorji, ki ščujejo ha tretjo balkansko vojsko. čuda, ker vse balkanske države takp hitijo z vojnimi prripra-vami. V tretji balkanski vojski bo igrala Rusija veliko ulogo, govori ^e tudi, da kakor hitro bo ta tretja vojska končana, da pridejo velikanske spremembe na mapi posameznih držav v Evropi. Všilkdo je že sit in naveličan dosedajnega položaja. Koliko krvi bo še teklo, da bo mir, tega nihče ne ve, a priprav ljajo se silno. ' ''^Vj-gaBI o- Nenavaden človek V Muncie, Ind. je prosil ne-, ki človek za gostilniško dovoljenje. V prošnji pravi, da ni | bil se nikdar pijan, da ne zna kleti, da še ni spregovoril grde besede, še nikdar ni bil kazno- j van. Spi'va je hotel dobiti delo/ v kaki banki, toda gospodarjfy, bankirji nečejo takega človeka. | o 1 ■■ ^ flSaAsasHk*........................I V|a pintna, d^jisi in denar naj m | CUEVELANDSJCA AMERIKA, \ 61 IS ST. CLAW AVI. N. R. _CUBVLANP. O. I ED%JID KALI8H, Publisher. S flftUIB JT. PIRC, Bdltor. j issued TUESDAYS and fridays, t RmuI by 10.000 Slovenian* (Krainert) la P Um City of CIcTeUnd and elaewberc. Ad-rr- | tlatag rate* on rcqneat. ^ TBI. CUY. PRINCETON f| Batered M wcoad-clo« matter January Sth 190«, at the poat office at sJlereland, O. H aader the Act of Mnrcli 3, 1M7D. g( Ho. 8 Tue. Jan. 37*14 Vol. via z Osebna svoboda; * Angleško časopisje v Chica-gi poroča o popisu neke gotove šole, kjer je bila v razredu, ki je štel 47 učencev, le ena "Ame-rikanka'' z imenom Frieda Beck, ki je bila predmet zavisti in tekmovanja od strani drugih Frieda Beck ni tipično ameriško ime. A ta dogodek kaže, kako spoštovanje i/najo državljani drugih držav do svoje do-m tnovine, kajti otroci so odmev svojih starišev. Biti Amerika-nec pomeni imeti živo vero v ameriške ideje in principe v zvezi z ameriškim državljan- cel Roosevelt, da se odprejo j ' poljedelstvu vroče pokrajine zapada, ima v očeh naseljevanje po vaseh, ne po farjnah s ' tem namehOm, da se goji dfru- < I žabnost. V svojem govoru, dne 20. J avgusta 1907 ob priliki pola- 1 ganja temeljnega kamna Cape ' Code Pilgrim Memorial spo- 1 menika v Province-town, Mass., * je rekel tedajni predsednik r Združenih držav, Tilieodore l Roosevfclt: Pridobili smo nekaj stvari, katerih Puritanci niso v imeli, mi, ki živimo v dvajse- c tem stoletju, tu v tej veliki re- r publiki... pridobili smo vese- r Ije do življenja, katerega ni- v smo imeli poprej, in ki je zelo 1 dobro za vsak narod. ^ ^ Sedaj se pa razvija močna 1 tendenca ali nagnenje, da pre- 1 neha z vsemi temi neškodljivi- 'i mi stvarmi, ki tvorijo velik del našega življenja. Ta tendenca n se je prejšnje čase skrivala t( za napadom na eno samo stvar n ali fazvado v našem življenju. ^ To je uživanje alkoholnih pi- P jač. Toda poskus, da se uvede n Isfplošno prohibicijo, je pa le u znamenje splošnega boja za P1 uničenje vsega socijalnega ziv- ^ jenja, razven onega, katerega r< izvršujejo potomci angleških 'Puritancev. V Washingtonu, ri glavnem mestu Zjedinjenih dr- S( žav, so prepovedali Arion pev-skemui' društvu servirati v ne- t( deljo popoldne gostom pivo. V TA različnih drugih krajih je druž- l} bam, kjer se pleše, prepove- ' danje tvživanjje alkoholnih pi- u jač, ali pa so sploh prepoveda- " ne. Dasiravno ni prejKived piva - ali \ ina pri takih prireditvah f smatrati za posebno važno - stvar, je pa vendar vnem, ki r poznajo razmere, jasno; da bi / prireditve brez takih pripoinoč" • kov zgubile mnogo svojega originalnega in zabavnega zna- > čaja in tudi ne moremo opa/i-» ti blagodejnih posledic takih - razvedril. Uničilo bi se takore-i koč glavni predmet na tisoče i družabnih prireditev. 1 " In tu smo navedli samo en > primer, kako skušajo sovraž-1 niki osebne svobode u'pljivati v > javnost, kako hočejo pomalem > in pomalem neprestano oropati ■ ljudstvu še več svobode, in ce-, lo take, ki je popolnoma oseb* I na in združena z željo delati ta-, ko. kakor posamezniku lastna pamet kaže. Resnica je, da izvira prolribicijslko gibanje in da ima največ v onem nes-tifS-nem elementu našega prebivalstva, ki se imenuje tipično amerikansko, toda v resnici je to prebivalstvo po idejah in principih ne-amerikansko. Prohibicijsko gibanje je le nekak prehodek gibanja proti vsem tako zvanim "foreigners" in proti vsemu, kar ni prote-stantovske vere in angleškega izvora. Pravi tip tega gibanja je sedajni državni tajnik Bryan ( ki se je izjavil, da je celo "sel-cer" premočna pijača! Seveda zagovornik prohibici- ( je skušajo skriti svoje kremplje j in kažejo le svitlomehko tači- ( co. Ob gotovih časih pa se spozabijo. in tedaj pokažejo pravo ■ jedro, svojega delovanja. Navedimo le en slučaj: Vzet je iz enega od številnih cirkular-jev, katere pošilja po celi deželi Temperance Society me-todistične episkopalne cerkve. { Naslov tenuu članku je: "Alko- ; hol v topilnem loncu". (Topilni J lonec, "Melting pot" pomeni Ameriko, kjer se stopijo različni narodi v enolično maso "Amerikancev.'") "Nobenega dvoma ni, da je bila imigracija zadnjega stoletja velik blagoslov. Možje in r ideali severo-zapadne Evrope so se stopili v svetovnem topil- t nem loncu in produkt je ame- 5 riški državljan današnjih dni j £ — najbolj kraljevski mož, kar r sta jih kdaj ustvarila Bog in t zgodovinska evolucija. ( iDaiiašnje naselniško vprašanje pa je različno od onega v zadnjem stoletju. Nake prvot- r no naseljevanje je bilo anglo- 2 «aško in keltsko (francosko), najboljše pleme, kar jih je kdaj oojrodila zemlja. Sedajna imitacija pa je večinoma latinska ^ :n slovanska, zelo različni rodovi,. da povemo najmileje. 1 Stari naseljenec je prihajal d iz severo-zapadne Evrope in n tamošn«e strogo podnebje se h le izražalo v njegovem znača- E ju. Novi naseljenci pa prihaja- o > jO iz mehkih klimatov jugo-| ; vshodne Evrope in tudi to je - opaziti, na njegovem značaju, i Njegov^ razburljiv^element ga anarhistične ideje. Stari nžtse-,: Jjenec pa je bil navadno prpte-. stant ter pripraven, da se Iž-, ohrazi; novi naseljenec pa je . vedno katolik, rimski ali grški in pri njem je heizobraže-nost postava. Ljudje rte vedo, , kako rabiti demokratizem. Ako torej pcpnisliino na številne vedno naraščajoče množice teh ljudi j, ako upoštevamo njih sorazmerno večjo rodovitnost in manjvrednost, potem 1 vidimo, kako je potrebno vzeti 1 iz njihovih življenj vsako silo, < ki jih ponižuje ter jih dela ne- ; z'možne, da bi postali patrijo- 1 tični, in dohri ameriški držav- ] Ijani." j Tako torej pišejo prohicijo- | nelni metodisti in episkopalisti, 1 to je duh taicozvaneiga "know- ' nothing"^ plemenskega presod- t ka, verske nestrpnosti, ki je protestantom tako dobro vžga" na na čelo. Prohibicija je le r uvodna stopinja. Ako se jim r piusti, da nadvladajo, potem bo. s dejo sledile še vse ostale, zgo- t rej omenjene stvari. « Raditega pa se je treba bo- s riti v prvih bojnih vrstah, kar s se tiče prohibicije. Ako bodo državljani inozemskega potomstva pobiti na tej črti, bo i zmaga na drugi črti tem težje z pridobiti. d , To je velika zadeva, za ka- r tero bi se morali precej zani- s mati. !1 * ("American Leader") r v -o--z Žalostna pisma. I a Zofka Kveder. " Čudno in pretresljivo pismo ^ mi je prinesla dens pošta. Pred mescem dni je bilo pisano in " Bog vedi, če je tisti, ki ga mi je poslal, še na svetiti'. Pjsmo je zmečkano, papir zamazan. 0i-ši po krvi in vojski. Takrat se je odigrala zadnja scena balkanske tragedije in morda ro-1 ka. ki je vtaknila pismo v gro-' bo, navadno koverto, že troh-' ni s krvjo napiti zemlji. Zakaj * mnogo, mnogo jih je padlo na ^ tem odru, ki se niso več vzdignili, ko je padla te dni opona in končala, za vedno — krvavo J 'gro. "Na zemlji ležim in ti pišem,'* mi opisuje prijatelj svo-l je stanje, prijatelj, ki ga nisem videla deset in več let ne. "Mrtve vojake in oficirje no-s sijo tod mimo v prežalostne, ! strašne skupne grobove. Jaz ] imam malo oddiha, vrgel sem se na tla, ležim na trebuhu in ti pišem te vrste. iNisem niti 1 pogledal, da zemlja pod menoj ne bo krvava... Kdo bi pazil 1 na toj... Včeraj je padlo tukaj okoli nad petsto vojakov, nas Bolgarov in Srbov. In dva tisoč, pravijo, da je ranjenih. < Kakor goba se je napila zemlja ■ tu krvi..." i Ej, dolga leta so potekla, od- ) kar sva se zadnjikrat videla, jaz 1 in ta, ki mi je pisal to pismo. V Švicarski sem bila takrat, i Ravno je delal doktorat v Cu- i rihu, ko sem se spoznala ž < njim. Sedela sem v javni čital- ; niči i noitala slovanske časopi- « se; vse po vrsti: .ruske, poljske, » srbske in tudi bolgarski mi je t padel v roko. Takrat me je nagovoril črn študent v svojem 1 jeziku. Jaz sem priznala, zarde- t vaje se da ne znam bolgarski a prav nič, ampak, da sem tako iz dolgočasja vzela časopis v, « roko... t In po njem sem spoznala celo 1 tadašnjo študentsko bolgar- < sko kolonijo V Švicarski in slišala sem v Curihu. Bernu, Ze- I nevi žvižgati "Sumi, šumi Ma- t rica..Kadar je priiel novo- s došlec, Bolgar, v mesto, se je c postavil opoldne, kadar je bilo 1 največ dijakov okoli univerze j na kak vo^el ali šel v nasade in J zafvržgal "Sumi Marica..." in s gotovo je prišel kak rojak k r njemu, ogovoril ga je bolgars- r ki in mu povedal in svetoval vse, kar je potreboval. ' \ Mnogo' mi je pripovedoval c prijatelj Bilgar o svoji daljni s domovini, pripovedoval žalost- ^ ne povesti, polne groz, kjvi, ti- r bojev in ropov. Studentkinja s Bolgarka, s-ktero sve skupaj jI. obedovali, n? »*mela ne očeta ne p ; j&jk'wii liMMhS-,. fei tfifš, • »"in x iiP-K 1 ivuudr jc pnpuvcuu- j - enake povesti. S škripajofiimi : zobj^H mi je opisaval moj prija- • telj, kako je še majhen, komaj • pet lit star, bežal z materjo v. , najhtij»i zimi iz Macedonije v Bolgarsko, ko so mu Turki u-bili očeta in strica in zažgali kočo. . t Moj prijatelj je napravil doktorat in odšel v Bolgarsko. Pisal mi je zdaj pa zdaj o svojem dejanju in nehanju, o svojih načrtih, o svoem poklicu, o svoji ženitvi, o ženi in o otrocih, o svojih ciljih m študijah. To dopisovanje ni bilo kdovekaj pogosto in obširno: vendar so pravilno prihajala dva tri, poročila letno iz Bolgarske, toč- ; na, malo suhoparna aH odkritosrčna iii ne brez neke posebne prostodušne toplinp. Tako, kakor si pišejo navadno sorod- j nilki. Iti res, krog Ijiudi, s fcate- 1 rimi ste preživeli nekaj lepih, j svetlih mladih mesecev, s kte- ( rimi ste skupaj se učili, navdu- t sevali, skupaj peli, hodili na f sprehode, v igledališfe, > vozili 1 se po jezeru, to je kakor rod- \ bina. Nikoli jih ne pozabiš. Mnogi se spremenijo tekom let, 1 izstopijo, izgube se. ne da opa- ^ ziš, zaostanejo ali krenejo na s druga pota na levo in na des- j no. Ampak oni drugi, tisti, ki t so ohranili v dušah in v srcu 2 malo tople mladosti, malo nje- 1 ne lepote, njenih sanj, ki s si- 's Wnii bami pogumno korakajo za praporjem nekdajnih ide- l alov, ti se primaknejo sčasoma ji vedno bolj skupaj in niti leta, j niti oddaljenost ne škodi nji- { hovemu zvestemu in genljive- r mu prijateljstvu. \ Ko je lansko jesen počilal na 1 Balkanu vojska, so začela pis-1 ma iz Bulgarske prihajati po-1 gostejše in pravilnejše. Na sla-i bem papirjiut so bila pisana v ; nagHci, zmečkana in polna ma- - dežev, mnogokrat samo s svmč-» nikOm načečkana. Pripovedo- - vala so mi o trpljenju in stra- - hot ah vojske, o strašni smrti - tisoče v, o močvirjih in snežnih - viharjih rta ČataldjH, o Drlnr-I polju, o napetosti dolgih, brez-1 deln?li tednov, o nestrpnenm ■ pričakovanju miru. Potem je 1 prišlo pismo v elegantni ku-» verti iz Sofije, polno zadovoljstva, zmagoslavja. To je bilo ■ par dni pred strašno, bratomorno vojsko mer! Srbi in Bol- 1 gari, takrat, ko sta bili Lila Burgas in Kirkilisa še bolgarski in vsa prostrana široka zemlja do Čataldže, tega zadnjega ščita pred Carigradom. Ali še tisti teden sem dobila zopet par kart, pisanih v nervozni brzini, ki so javljale pohod v ve bitke... ............... In potem dolgi molk... Se le danes zopet pismo, sta-ro en mesec, ki je Bog ve kje počivalo in čakalo te štiri uso-depolne tedne, predno je dospelo v moje roke. Žalostno pi- ; smo, pisano, kakor iz neizmer- j ne daljave, nelcako tuje, čudno, vzbujajoč v srcu neki strah... '^Neizrečeno obžalujem, da sem moral iti v to vojno," piše prijatelj. "Srce se mi stiska, kadar moram zapovedovati svojim ljudem, da streljajo na nasprotnika, ki je bil še nedavno naš zaveznik in čegar jezik sko. 1 ro popolnoma razumemo." Potem sledi nekaj domišlji- , vih in prevzetnih opazk o Srbih, ki jih je osoda spremenila že v krvav posmeh... "Srbi imajo sicbr izvrstno ar-tilerijo, aH drugače so mnogo bolj slabi vojaki, kakor mi. Nit: približno ne tako pogumni. Večji plašljivci so od Turkov..." Spominjala sem se na starega pesnika Vazova, tega bolgarskega Hotfnerja, kt je zaslepljen, pijan zločinskega na v- ; dušenja z donečimi verzi klical Bolgare v vojsko na brate, ki j je z zadnjim ognjem starca v j grozepolnih, strupenih in za-srtupajooih besedah netil sovraštvo v srcih bolgarskega naroda proti srbskim bratom.. Pred par dnevi še le so dospeli sem sofijski časopisi iz onih dni, ki jih samo qratek me sec loči od danes: Štiri tedni, v katerih se je odigrala tragična, pretresljiva usoda bolgarskega naroda. Danes nam javljajo vesti iz Balkana strašno ponižanje, neizmerno, neopis- .v- 'I*", '' h v • , • - t r/0'f.li. j j!* m J. . . J dotika naših src... li Of peklensko grandijozna ii zloba usode, slučaji... I^do je ta strašna, potuhnjena in hu-j dobna sila, ki se je kockala s k stotisoči, z narodi, hladnokrv-v no, z rdžečim posmehom?!... Tako blizo, kakor so stali i Bolgari pred Carigradom, tako bHzu so stali nekdanji užaljeni - prijatelji, čez noč spremenjeni - v krvne sovražnike, pred Sofi-1 jo, lačni maščevanja... Le da - Sofija ni bila opasana s Catald-i žo, da je bila brez varstva in ) obrane, skoraj, skoraj že na - milost in nemilost izročena - prebritkemu 'ponižanju... So-) fija, pred štirimi tedni stolica ■ zmagoslavnega naroda, ki ga ■ zveličal cel svet. Drinopolje, tako krvavo, ta- • ko srčno, smrtno pogubno, ta-1 , ko ponosno in radostno osvo- ■ jeno, slavno premagano, slav- • no priborjeno, je zopet v turških rokah. In zastonj trohni ogrog in okrog tisoče in tisoče ■ trupe I j padlih bolgarskih in srb" slcih junakov/ Zastonj so umirali v navdušeni, sveti požrtvovalnosti! Zastonj! "Prokleti, stokrat in tisočkrat prokleti tisti, ki so zakrivili to zadnjo prestrašnft vojsko!" je zapisal prijatelj pred štirimi tedni v to pismo, kije morda zadnji glas od njega. Že morda leži roka, ki je napisala te besede, v črni zemlji... O, Mac^donija! Krvavo jabolko večnega prepira med sovražnimi brati! Vroče želje-na, krvavo osvojevana zemlja !• Uničena, pomandrana! Strašne razvaline tvojih vasij in trgov leže zapuščene in opustošene pod prostranim tvojim nebom. Polja poteptana s krvjo poš-kopljena, s trupli posejana. Studenci in potoki in reke zastrupljene z mrhovino stotisoč* konj, volov. In sinovi, hčere tvoje poinorjeni od vojsk, od lakote in bede, od kolere in sto, terih bolefcnij... Kdo ve, če ti bo kri, v strašnih potokih izli- , ta na te, kdaj rodila mir, ki ga ranami predniet in ^"novih oratomornih, pregroznih bojev??... "Lansko leto," piše prijatelj, mi-je rezalo v žiVd dušo in ni | sem mogel gledati brez solz | pokopavanje mrtvecev v preža- ..... ELEKTRIKA OZDRAVI če na druga zdravila niso pomagala. 'i'^iNpyy'ii^^ »i ■■■ »m I popolno ozdravljenje nastopi če se raHi elektriko kot zdravilno sredstvo. Radite- d ga, ker se odstrani verok bolezni. Večina zdravnikov zdravi;! samo kali bolezni. Nikdar ne gredo do korenine bolezni, fit" hočete stalno ^dravie, poslužite se našega električnega zdravljenja, ki ga proizvajamo po našem originalnem Pfc- • ,■ . temu.. ' ' i'ir^ H z rabo elektrike •zdravijo vsi bolniki, ki trpij« na rermatizmn, zaprtem želodcu, na pljučah ali jetrah, krvnih boleznih, nosnem k* J ta rja, na boleznih v grlu ali pljučah. ' --jj 1 -"'jsl začnite danes "} z zdravljenjem in pridite na 746 Euclid av. Cleveland, Ohio, 1 kjer vas popolnoma natančno preiščemo s pomočjo X žar- I kov, mikroskopom iu potom kemične analize krvi in nrint,^ da najdemo pravi vzrok bolesti. Po tem vam pa lakopofKflt KAJ JE KAJ. NIČ UGIBANJA. VI STE BOLNI, HOČETE OZDRAVITI. MI IMAMO SREDSTVA, DA VAS OZDRAVIMO, KER I II elektrika zdravi če Vsa druga zdravila niso pomagala. Pridite k nam in mi J', vam pomagamo. Če vam ne moremo pomagati, vam takqj 1 povemo, ker mi smo preveč zaposljeni, da bi zdravili kako ij bolezen, o kateri vemo, daje neozdravljiva. Dr. L. E. SIEGELSTEIN, 7U EUCLID AVE BLIZU 9. CESTE CLEVELAND, OHIO I Uradne ure od 9. zjutraj do 4. popoldne. Zvečer od 7. do 8. intirinrrTiiTT-iTiTTrrrnTriirirrnn iTimrriiirrirnn m uTTimmmriimmifirrmmmTTTiTimmmrrrTirnmmrnmmmmmmriiiiriiiiiiiiniM zlatnine, srebrnine, žepnih, stenskih in drugih ur, verižic, prstanov, priveskov, uhanov, zapestnih gumbov toaletnih ter vseh v to stroko spada-jočih predmetov. Razprodaja prične V PONDEUEK, 19. JANUARUA 1914. po jako znižanih cenah in to aato, ker sem za Boiič prenapolnil svojo trgo* | vino, misleč, da prodam blago ob božičnih praznikih. Radi slabih delavsldh raz-mer pa mi je ostalo skoro vse blago Zlatnina, srebrni na in drugi (predmeti se bodo prodajali od 20 do 30% cea^feii /^jjjjN, Columbia gramofoni, co-/Alumbia plošče in nekaj drugih /In) \ ttvarU m bodejo prodajale po f (v P^J ] itt,h ccnah dosedaj, ker K \ \ J M I Xj J imam že od kompanij stav- ]fi t Vfl ^^ Ijene cene, in ne smem pro- {^^^^^^SJBBBP ffo\t dati ne ceneje, ne dražje. Če bode kdo med razprodajo kupil Columbia gramofon, mu dam VEČ PLOŠČ BREZPLAČNO. Ravnotako sem znižal cene pri graf onih iz ttarega kraja importiranih. Na-dalje se priporočim cenjenim Buikšakk Slovenske Dobrodelne Zveze za nakup brož z zvetinem znakom po $1.75. katere so prej vezale $2*50, in po $1.75 so samo za čas razprodaje. Cene bodejo znižane samo aa časa razprodaje in za iste, Id bodqjo kupili blago z gobovim denarjem. Trgovina bo odprta vsak dan do d. ure ivečer (standard^ in ob nedeljah do 12. ure opoldne. Vsak ri lahko ogleda mejo trgovino in vpraia za cene blaga, n* da bi bil pristen kupiti. FRANK CERNE, SLOVENSKA TRGOVINA s fmh mm, mmm mmm mam « mm Ameriške ideje obsegajo mnogo in ne najmanj važna med njimi je ideja prostosti po-| sameznika. Angleški puritanci I so prišli svoje dnij sem, da bi lahko Boga molili po svojem !j|j»tiiem prepričanju. Prišli so pawn angleški katoliki iz istim |||*tpričanjem, in ustanovili so | driavo Maryland. Došld so nemški revolucijonarei, da jtifa jp^O tu državljansko prostost, f za katere so se borili zastonj v starem kraju. Prišli so Irci, ||Jja pobegnejo svojim tlačite-IJetn na na "zelenem otoku". Prišli so Italijani, da najdejo ' prostost, ki pride od tega, da so za svoje delu tu bolje plačani kot v svoji domovini. IPti-šli so Cehi, da tu najdejo več prostora za svojo energijo. Pri-I Šli so Poljaki, Slovenci, Finci, Litvinci, Rumwnci, da se izognejo domačemu nasilju in despot izmu. In ko so dobili ti ljudje ameriško državljanstvo, ^fioatali polni in vredni Ameri- Večina teh narodov je bila vajena več družabnosti kot pa Afmerikanci angleškega rodu. • Anglež, lei je prišel s samotne farme, je bil navajen živeti s i, svojo družino za se in Ameri-| kanci angleškega izvora so prinesli isti sistem v to deželo. Prebivalec osrednje Evrope pa je bil navajen živeti v mestih in vaseh, okoli in okoli posute s polji. In družabnost je nekaka potreba za te ljudi. Te svoje navade in običaje so ti ljudje prinesli tudi s seboj. In po teh navadah se še sedaj ravna v tej deželi. Naši ljudje so navajeni, da zvečer po delu stopijo skupaj in se kaj pogovorijo, da obiščejo sosede, da gredo na sprehod če do* pušča vreme. Zvečer pa radi obiaČejo kak koncert ali drugo zabavo. Vse to se sicer ne vrši vselej, toda pogosto. Raditega pa se je ustanovilo toliko dnu^ štev med temi narodi, pravka-kor jih imajo v svoji rojstni domovini, toda v vsem tem ni ničesar, kar M se lahko imenovalo ne-ameriško. Ravno nasprotno. Mož, katerega se smatra za enega najbolj tipičnih Amerikancev, Theodore Roosevelt, se je izjavil v neki knji-gi: Nezmernost je v veliki meri posledica omejenega življenja na farmah, posebno radi velike množine najetih moških. Mlirna zadovoljnost v gotovih farmarskih okrajih • je najboljši dokaz socijalne nezmožnosti in i; ,. . ■ < propada. ■''• ^pSf- - v -j In gibanje, katero ie zapo- j k PradMdnlk: JOHN GORNIK., «105 St Glair Aven& zSlMLkAr^JOHN JM^V^^CSlO^Fr^M^AveniuT44 / % \ p Blagajnik: PRIMOŽ KOGOJ. 600« »T Clair AvmiUfc^ Nadzorniki: ANTON 06TIR, «080 St. Clsir At«.; FRANK tORlO, 1161 RUt 55th St.; MIHABL VINTAR, 1127 B. SStfc St. JOHN MAJZBL, «108 GIbm Avenue. £ Porotniki: ANT. AHCIN, «218 St Clair Ato.; FE. tlBKRT, «114 Glmas Ave. i PooblaMonoc: ANTON GRDIMA, «127 Bt Clalr Avoiroe. Vrhovni zdravnik: J. M. SBLIAKAR, «127 St Clalr Aronue. Vat topili m druge uradne »trail, naj te pošiljajo na glavnega tajnika, | denarne nakasnloe pa na glavm-ga blagajnika, 7 r Iv—too glaotla "CLRVKLANPSKA AM1BICTKA"; . Jj ^ J p Iz glav. urada tajnikf S.D Z- $ Pristopili k štev. C J ■. j Ig Cert. Itev. 99 Ant. Femec | I ioi Jakob Baškovič 102 Mat. Vertošnik 104 Frank 'Marn 105 Josip Sadar 106 Anton Tomažin 107 Blaž Grame 108 Tomaž 2ele 109 Jos. Zupančič no Oswald. Hiti jfo m Anton Kuhar 112 Frank Bizil H13 Jakob Novosel 114 Jos. iPesolič 118 Anton Benčin • v 119 Nick Terček 122 Lov. Kol man y 123 Mihael Vuk 1 124 John Renko 125 Josip Samsa 126 Anr.. Jalovec, 127 John Budič f 128 John Benčin *i29 M. -Kostanj šek 130 Anton Tomše 131 Al. Brgles «32 John Rožnik p 133 Josip Fajdiga p| 134 Andrej Fajdiga I1 135 Frank Fajdiga ; l 136 Metod Žabkar, 140 John Perovšek, 14r John Oster 144 John iPetrič 145 Franki JJrancelj 148 Jos. Konciilja > _ 149 Frank Kaprol ' 150 John Skerl 152 John Straus fcjtftr . m Ant. Krašovec -154 Aloizij Lekše, 3 \ 155 Karol Vintar jjjfri 156 Matija Olovec * '157 Jos- Supan II. 158 Frank Vegel 159 John Skvarca 160 Anton Pižem }■■ 162 Alojzij Marn, 163 John Tomle ; .V . 164 Frank Oblak t I J 165 John Sešek , 166 Josip Marn I V v 199 Frank Globokar V. Hudovernik, gl. tajnik. iALOSTNA PISMA. lostse vojaške grobove. Oh, kako so strašni in mrzli in žalostno bedni ti vojaški grobovi 1 . Brez krste V črnO, neusmiljeno, I umazapo zemljo, gnjusnim čr-irom v hrano. Po deset, po fmvajset v en sam prežalosten jj^; grob, gola zemlja na obraz, ro-r^ke... Rodovitna polja to čez ! par let... KoHkrat sem se zjo-/ kal fad temi grobovi. ). . , Zdaj pa sem trd in brezčuten. Nekaj strašnega me je previelo, mrzla ravnodušnost. Na vse se navadi človek, na -najstrs*ne)Še, na najialostnej-Je.. y Danes zjutraj je umri vojaka sta ga nosila mimo me- ljtm! V par dneh morda bo že vojske konec. Mi moramo zmagati in lahko bomo zmagali..." .Bridko sem Se nasmehnila. Motil se je, strašno se je motil. Niso zmagali... Oprezno sem razgrnila zmeč kana, z modrim tintnim svinčnikom okorno pisana pisma, resno mi je bilo v duši. |Frvo pismo je datirano od 17. januvarja. V njem piše neki Čjuka Gjukič svoji ženi Ra-dojki, da še živi in da je zdrav. In želi, da bi bila tudi njegova žena Radojka zdrava. Naj mu takoj piše. In naj mu naznani, kje si je izposodila tiste štiri diharje, o katerih mu je pisala v zadnjem pismu. In če jo bodo klicali na občino zaradi davkov, naj le reče, da počakajo, dokler pride on, njen mož domov, on bo že vse uredil. In zaradi drv naj na vsak način koga na pomoč. A drugače se naj nikogar ne boji: "Samo jaz Hem tvoj 'gospodar." V celem pismu ni niti ene mehke tople besede o ljubezni in vendar je pismo polno čustva in ginljiVe skrbi za ženo. Vsak stavek začne z besedami: "Zena Radojka..Niti enkrat "draga", "ljuba", "dobra" Radojka in vendar vedno Radojka, Radojka... Druigo pismo je pisano 14. junija pri Kumanovem. Mogoče je oni Gjuka Gjukič že po armi padel od turške kroglje, a drugi ,ta. katerega je videl moj prijatelj umreti, ta je vzel pismo prijatelja .in ni imel priložnosti, da ga odpošlje domov v Srbijo. 'Ta se je imenoval Živko Dobričič in piše očetu in bratu. PiŠe, da ga je poslal zdravnik v Kumanovo in kacma. nlovski zdravnik zopet naizaj diviziji., "In zdaj, kakor bodo zapove-dali... kakor opali puška.. Ta piše od srbske-bolgarske meje in ponavlja vedno zopet in zopet svoj pozdrav očetu in brafcu in prosi vedno na novo, naj mu oče in brat tatfo, takoj odpišeta. In druzega ni nič v pismu, le skoro vsaka druga beseda "otac i brate". iPoslala BOm obe pismi v Srbijo, da bodeta morda vendar našla svoj cilj in se ne bodeta zgubila, kakor tisoč, stotisoč drugih pisem, pisanih to žalost, no leto doli na Balkanu. Nerod- 1 na kratka'pisma iz žalostnih, raztrganih src v smrtnih slutnjah1 jecljana. okorna in uboga, ki se Bog ve kje valjajo po pustih bojnih poljih, poteptana v ; črno, okrvavljeno zemljo, po- j kopana v zapuščene, puste balkanske grobove s tistimi vred, i ki so jih pisali... Priprosta, i ginljiva, 'žalostna pisma, kakor krik, zaklican iz tesne, trepeta- ' joče in trpeče duše v daljavo <, in kakor (Aupan krik v samoti • umirajoča............... o ■ ■ ■■ Smešnice. Hišina Wžika je nekoHko sramežljivo stopila pred svojo m i lost i vo. Ne zamerite milostiva... prosim... nekaj bi rada vprašala... Le vprašaj. Prosim, milostiva, ali nimate jubezenskega razmerja z la)t-nantom Fičfiričem ? To je neumno vprašanje. Kako se drzneš... Ne zamerite, milostiva, jaz sem le hotela vedeti, če naju nima obeh za norca. -* * s Mlada gospodična je z velikim zanimanjem poslušala v gledališču pogovor treh kade-1 to. *hru£i" "dri 71 t ba denarja in zopet denarja in še enkrat denarja. Zapomnila A je ta izrek, da bi ž njim pri prvi priliki brilj-irala. že v prihodnjem medaktu se ji je ponudila taka prilika. Njene sosede so govorile o sre£i v življenju. Tedaj se je pa oglasila: Če hoče biti žena srečna, mora imeti moža, in še enega moža in Še enega moža. Mati: Torej, Angelica, le pridna bodi; daj gospodični odjgo-jiteljici poljubček in pojdi spat. Angleica: Poljubčka ji pa že ne dam. - V;/ ♦ Mati: Zakaj ne? Angelica: Ker-bi mi dala klofuto, kakor jo je davi dala pa-panu. ♦ » * Kmetica: Prosim, gospod doktor, da bi prišli še danes k nam. Moj mož je, obolel. Na erri strani ga tako trga, da kar kriči. Zdravnik: Na kateri strani ga pa trga ?, Kmetica : . Na tisti, kjer stoji * »■ + Gospa Lili: Moj mož je vendar jako nepreviden mož. Vedno me pusti, da grem sama na izprehod. Gospa Fifi: Zakaj je nepreviden. , Gospa Lili: No, moj Bog, moški so dandanes vendar skrajno predrzni in že več ne razločijo dostojne žene od lah-koživke. Pomisli, če bi se mi kaj primerilo... če bi me kdo speljal na svoje stanovanje.,. jaz si um;jem roke v nedolžnosti. • ♦ * S tihimi koraki se je gospod Žgane splazjl po stopnjicah, naglo odpahnil vrata in zalotil svojo ženo v kritični sifcuvaciji 1 njenim ljubimcem. Ha, zakonolomec, morilec moje sreče, je zakričal gospod 2ganc in potegnil izpod suknje svetel kuhinjski nož ter dostavil: Pripravi se na strašno smrt ali pa podpiši to menico za 1000 kron. Zasačeni ljubimec je s pripravljenim peresom podpisal pripravljeno menico in potem rekel: Zdaj pa pač lahko še dve uri 1 tukaj ostanem. NAZNANILO. Cenjenim rojakom, posebno slovenskim trgovcem se topJo priporočam, da me podpirajo kot so nie že skozi tri leta, ko sem bil edini Slovenec in pre-važevalec perila v naši naselbini. Jamčim vam vsako delo, katero od vas dobim. Naj ostane stari izra*; Svoj k svojinV! The Electric Sanitary Laundry Frank Strehovoc Bell East 1780 Cuy. Central 433 L- _< 5-31 Pozor, slovenje gospodinje!* Pred kratkim smo se prese-Iiii v nove, večje prostore na 6030 St. Clair ave. Slovenskim gospodinjam kakor rojakom sploh priporočam svojo lureje-no grocerijo, v kateri dobite vedno najbolj sveže blago po zmerno nizkih cenah. Naročila se vozijo na dom. Vsem odjemalcem jamčim vedno toično in pošteno* postrežbo. Za vašo naklonjenost in podporq sem vam hvaležen. John Centa, slo" venaki grocerist, 6030 St Clair Ave. .(9) J NAZNANILO. - Naznanjam rojakom, da sem ; dobil pooblastilo od družbe, ki zavaruje proti nezgodam ali ! nesrečam, kakor tudi zoper na. i ravne bolezni. Vstopnina je < * >3.00, potem pa dolar na mesec • ali več, kakor kdo želi biti zavarovan. Lepa prilika za take, : ci so že prekoračili .45. leto. 1 )rožba obstoji iz samih clevis- s andčanov Zavaruje $e lahko 1 vsak, ki štf ni prekoračil 59. le- 1 ta. Vse bolj natančno zveste I pri meni zvečer ali v nedeljo. 1 osip Zajec, 1378 E. 49th St. < Tel. Central 6494 R- (lO) 3 KJE JE Frank Muelner, p. d. 1 Blida? Zadnje čase je bivaJ na s ^332 St. Clair ave, Cleveland, < O. Ifcdor izmed rojakov ve za . njegov naslov, ga prosim, da 1 mi naznani, ali naj se sam ja- « vi, ker imam važno poročilo 1 73 njega. Jernej Bohinc. R.F.D. r in o. 2. nov 107, irwm ra. c / \ < Bolni otroci radi ujiivajo Severove Kapljice za otroke (Severa Soothing Drops). Matere vedo, da jim pomagajo. Mrs. Jfos. F. Miku-lis, iz Severance, Colo, nam je pisala sledeče pismo: "Severove Kapljice zp, otroke so iz-borne. Podale so hitro olajibo našemu bolnemu otroku. Naš otrok je sedaj zdrav." — Poskusite jih zoper koliko, krče In druge otročje bolezni. So po-ipolnoma neškodljive ter ne vsebujejo nikakih opijskih le-kov. Cena 25c v vseh lekarnah ali pa od nas. W. F. Severa Co. Cedar Rapids, la. ........(9) Posor! Pove imena, dneve, dejanja. Razodene vaše skrbi vsak trenutek. /fcove, kaj bi radi imeli. Kaj želite, kaj je vaša srčna i želja, ne da vi spregovorite eno besedo. Vam pove ime Vaše ljubljenke ali ljubljenca, če so zvesti ali nezyesti, če vas soprog ali soproga ljubi, kdaj, kje in koga bodete poročili, vam da ime, komu zaupajte, koga se ogibljajte. Da nasvet za vse posle. Se govori tudi slovensko. Alma B^arr, 2034 W. 42nd St. blizu Lorain ave. -—- (9) Najboljše za rojake! Edini naš roljak v Cle^elandu ki ima moške obleke in suknje samo po $10.00. Narejene so po raznih vzorcih in najnovejše moide. iPtotpolnoma zanesljivo v vsakem Ozira. Vie obleke in suknje so iz najboljše volne, kar «e jo more dobiti za ta denar. Preduo kupite; obleko ali suknjo, pridite v našo trgovino in mi vam bodemo z veseljem pomagali, da izberete ravno to, kar želite. Mi nimamo posebnih cen samo <$a en teden. Ena cena za vedmo. Zatorej opozarjam cenjene rojake,.da če želijo kupiti čisto, dobro in tnpefno blago, da prrclete k nam, kjer dobite dolbro blago po najnižji ceni. Za obilen obisk se priporoča Louis Gornik, 6033 St. Clair ave. 19 Obleke ,ra moške ift dečke. Fino Obuvalo za celo ižino. (9) Dr. FRANCIS L. KENNEDY zobozdravnik. * Izdira zobe brez bOlecin vsako delo garantira. Ufidne ure: od 9—12 dopoldne, in od i—^ J zvečer.-V pondeljek in soboto zvečer od 6—8 zvečer. 5402 Superior ave. yogal 55. ceste. Bell Tel. East .2377 W. (17) Išče se ženska, da bi pazila na dv% otroka, eden 2. drugi 4 leta star. Oddajo se dve sobi za dva fanta ali pa tudi pripravno za novoporočence. Vprašajte na na 972 E. 69th iFlace. (8) --- Star, pošten slovenski fant išče stanovanja pri dobrih ljudeh 33—45. cesto. Oglasite se po šesti uri zvečer na 1376 E. 33rd st. * m Zahvala. Prisrčna zahvala vsem darovalcem, ki so darovali za pokojnega Matija Fugelj, ki , je tftnrl pretečeno nedeljo v mestni bolnišnici, ko je bolehal tri leta ha sušici in ni mogel stopiti v nobeno društvo. (Pogreb se je vršil zadnji torek pri fa-ri sv. Vida Ranjki je bil doma iz Drnganjega Sela, fara Vtv-tavas. Se enkrat se le^o zahvaljujemo vsem rojakorih, kakor g. Ponikvarju in g A. Grdi na-tu. Ranjkemu pa bodi lahka tuja zemlja. Math Hrastar in dru" lina. Dva {anta se sprejmeta na stanovanje in hrano. 5365 Standard ave. (8) 1 i.. 1 n << 1 -1 NoVa hiša za dve družiai, porch v drugem nadstropju kot v prv«m, štiri sobe za vsako druži no in kopališče. Plin, minuto hod|i od kare (Shore Line ali do je. vožnje. Cena $3200, plača se $700 takoj, drugo po $100 na leto in obresti w> 6%. Jos. Zajec 1378 E. 49th St. (9) -1-■ Išče se stanovanje z eno sobo za dva. Louis Zgonc, 969 Addison Rd. (10) Službo dobi inteligenten mlad Slovenec, fci tudi neniiko govori. Mora imeti dobro govorico jn talent. Vprašajte dopol- * fj, -fc r. . —k-. ...... tekom enega Ena 9000 izvodov. Od lanske jeseni do sedaj se je prodalo 2000 izvodov, 430 stranij obsegajoče knjige: Veliki slovensko-angldfri tolmač, kar je dokaz, da je knjiga največje vrednosti ga vsakega, ki gi želi priučiti toliko potrebne angleščine'brez uči* telja. Knjiga v platnu vezana stane samo $2,00. Dobi se pri V. J. Kubelka, 538 W. 145th St. New York, N. Y. -:- (Mo-4-26) POZOR ROJAKI! Po dolgem čam so ml je posrečilo Iznajti naJuBpešnU® "Alpentinkturo" in "Alpen pomado" ta rast ln proti »padanju laa, kakoršnje le na »vetu nI bilo, od katere moAklm ln lenakam takoj prenehajo lasje spadaU ln v Šestih tednih krasni ln gosti laaje »rastejo ter ne bodejo spadali ln ne oai-vell. Ravno tako pomado od "Alpen Pomade" moškim krasni brki ln brada popolnoma »rastejo ln ne bodo odpadli ln ne oolveli. Najuspeinejfte "Rosen" mazilo za rane, opekline, bra»te, ture in bulo, od katere »o t najkrajšem času vaaka rana poginoma »a-ell.. Revm&tlzem all kostiboU v rokah, nogah ali krilu ae v I dneh popolnoma ozdravi. Kurja očeaa, bradavice, potne noge in ozebline »e v 3 dneh popolnoma ozdravijo. Kdor M rabil moja zdravila brez uspeha, mu Jamčim za «500. Moja zdravila »o v Washlngtonu registrirana, kar pomeni da bo moja zdravila čista in zavarovana. Jakob Wahčlfi, 1092 C. 64th «t Cleveland, Ohio. ■ Fino zobozdrav-ništvo. Dr. A. A. | Kalbfleisch, zobozdravnik \ — j m St Clair-ay. j T | Govori se slovensko in, hrvatsko. | Točna postrežba* Časopisi na razpolago. Ženska postrežnica. 1 » i Edini zoboadnivnidn urad v mestu, Iger so govori slovensko in hrvatsko L •»-> . .• « v.' r «i; ••• f. ,.' ' ^^ ^^ • . Cenjenim rojakom v Cleve-landu in okolici priporqČamo naša naravna vina iz najboljšega grozdja. Rudeče vinq po $22.00 sod. Belo vino {>0 $24.00 sod. Novo belo vino ipo $20.00 sod Vino prodajam tudi na drobno in sicer (po 65, 75,85c galon. Pošljemo na. dom« M02INA IN PRIBOflie, 6706 St Clair ave Cleveland, Ohio. _(8) POZOR! Slovenskim trgovcem v državi Ohio in Pennsylvania se naznanja, da če še niste kupili koledarjev za prihodnje teto, vam priporočam, da počskatte, da vidite vzorce od Charjes F. Caniky, ker ima tako nizke cene kot nihče drugi. Izplača se vam, da počakate in pišite takoj dopisnico, ter vam prinesem ali pošljem uzorce. . Pf* hranite si prav gotovo od $2.00 do $5.00 oopravlja«m samokrese in šival-nt jtroje, najfinejše -britve in ikarje in sploh vso bnivno pripravo. Vsako britev, ki jo kupite pri meni, jamčim za 25 let in jo 5 let brezplačno brusim. Se priporočam F. K. BAVZON, 6408 St Clair ave. blizu Addison Road. Za NeWburg sprejema naročila g. Fr. Kužni k, saloon 8101 Aetria Rd. — za Collmwood g. Fr. Korče, saloon in pri Gornik in Temistokle. (St. 96-103) Kadar vaša obleka potreknj#| čiščenje, likanje ali popravlja® je, se priporočamo in vas JR pozarjamo na našo fino oi^B no delavnico z vsemi aajnove}-1 širni stroji. Delo vestno gam^^ tirano prve vrste. Pokličite pis telefonu ali pa naročite naši« uslužbencem. Frank's Dry Cleaning C* 1361 E. 55th St blizu St Qvn Nasproti Lake Shore banka. (21) F. MERVAR, lastnik, j ^ POZORt| Kadar greste v mesto na j market ali v tržnico, oglasite S se gotovo v Central maiket«, ^ pri tržnici številka 25 in 93. Tu i dobite vedno najbolj sveža jaj- " ca, snrovo maslo in sir po naj- « nižjih cenah. Posebno fin im-portiran ogrski sir. Slovenci so . t>"■ —rrzrr — " --- TRETJE POGLAVJE. Isa ben llaryam akbar. Tabuji »o vzeli nosilnico i kamele in jo položili v neko skalnato razpoko. Sledovi živali], katere sem takoj opazil, l so mi pričali, da je ta razpoka precej dolga m da mora imeti ■a drugem koncu izhod. Nosil-aici se nisem smel približati, kajti dobro so jo straiili. Moral sem torej skrivej delati, da me ne opazijo. Zapustim torej taborišče in poisčem zunaj tabora razpoklino, kjer vstopim. Bila je ravno toliko široka, da sem lahko neovirano naprej korakal. Kmalu opazim, da se nisem motil. Kmalu se prepričam, da je to ista razpoklina, ki je vodila iz notranjosti skalnatega kotla proti vzhodu. V kotu ležeč, se ni nihče zmenil za mene, in prav lahko sem o-pazoval nosilnico. Potem se pa vrnem v tabor in s Kamilom peljeva svoje kamele ven iz taborna okoli rti skalnatih pečin tako, da nai < Tuaregi, če bi prišli, ne bi mogli opaziti. Kamelam zvežem -predje noge, tako da se niso mogle vleči, vendar jako lahko, tako da bi v slučaju nevarnosti bile takoj pripravljene. *Ttaj pa nameraval, aidi?" j/ «nr vpraša Kamil. "Pobegniti hočem," odvrnem. "Toda s seboj hočem vzeti dečka, ki se nahaja v mutinies, in ki je najbrž zveza«. Torej čuj, kaj ti. povem J Zračna na l sem, da ne bo dolgo trajekt, ko pridejo Tuaregi, in prej se dečka ne morem polastiti. J vidiš tam ono razpoko? 0-na vodi fkozi skalo do nosilni- SffEiflffc' ''v : * ^ te, in jaz »e tam skrijem. H pa zaviješ okoli teh skal, neko-'j-IBko proč od tabora pr^ti puščavi. Tam morajo priti Tuaregi. Moraš biti popolnoma mi-' ren, in nobenemu človeku ne smeš izdati, na koga čakaš. Kakor hkro pa jih zagledaš, tedaj zakriči in steči sem, da ča-«aa na mene. Prihod sovražnikov bo povzročil veliko zmešnjavo, katero bom porabil za to, da poiščem dečka v nosil-niči. Ko pridem z dečkom sem, morajo imeti ie obe kameli od-c a ire noge, toda ne smeš stuii pri svoji, pač pa pri moji kameli ,ker z dečkom, ki se bo najbrž branil, ne bom mogel takoj na sedlo. Dečka izročim tebi, nakar zajaham in ti mi dač dečka potem na sedlo. Kakor hitro se je to zgodilo, tedaj za j ah a j tudi ti in mi sledi Če te kdo sedaj vpraša kje sem, tedaj reci, da sem---M "Že vem, aidi/' me prekine. "Ne boj se za mene. Le ti ne naredi kake napake, da na* Tuaregi kljub naši previdnosti ne 'vjamejo." Kalim odide, in j&z se splazim nazaj v razpoklino, kjer prodrem tako daleč, da imam , zopet jfred očmi nosilnico. Nož si že sedaj pripravim, da ga imam v potrebnem trenutku takoj pri rokah. Slučajno se ;<• Kamil tako . postavil, da sem ga lahko videl. Sprva se je p-JŽasi plazil proti puščavi, potem pa mahoma obstal in gledal proti severu. Pravkar sem se hotel vprašati, kollco časa bom moral pač čakati, tu se Kamil obrne, pri- ' skače z velikimi skoki proti taboru in kriči: 4'Jezdeci prihajajo, mnogo jezdecev! Hitite ljudje sem, da-vidite, koliko sovražnikov se ; sam bliža. Pa vendar ne prihajajo Tuaregi, o katerih je moj sidi govoril!*1 Kolikor ljudij je bilo v tabo- 1 riado, toliko jih je hitelo ven na prosto. Celo stražniki nosilniee 1 niso izostali. Takoj sem pri no- 1 eileici in razkrijem zastore. Meja Eumnja se je potrdila, ' kajti zagledam črnolasega moč- 1 J nega dečka, ki je moral biti star kakih pet let in je bil zve- ; zan. Nekaj hitrih potegljafev z j nožem ga oprosti. < . Kolikor hitro me nesejo no- i ge, hitim proč iz razpokline. Tam zunaj stoji Kamil pri mo-'ji kameli. Izročim mu dečka in s splezam na sedlo. Tu začujemo t prve strele. Kamil mi zopet iz-roči fanta, spleza kakor opica urno na kamelo, in ko naju nik-j do ne opazi, odjahava naprej, I dočim za nama divja silen boj. Ker bi naju videli, če bi jahala po istem potu, po kate-' rem sya prišla, sva obrnila ob l koncu gorovja naravnost ob I vznožju slednjega, dokler nisva ' prišla do mesta, ki je bilo za mene pripravno. Tu sva se lab-| ko ustavila in se lahko branila I proti mnogo številnejšemu sov-! ražni-ku, ne da bi računala pri [ tem, da sva imela s seboj dečka, za katerega bi sovražnik | vedno ponudil veliko odkupni-■ no. I Obrnem sc k dečku, ki sedi na kamnu in me ždaj boječe, zdaj zaupno pogleduje. Bil je , lep, črnikast mladič, ki je pa zadnje čase seveda trpel na la-I koti, žeji, pomanjkanju in stra- i ha- "Ali govoriš arabsko?" ga vprašam. "Tuareg in arabsko," rtii odvrne. "Kako ti je pa ime?" ' "Kaloba." "Kdo je tvoj oče?" "Karata, prvi šejk KelovcSv". Torej me moje slutnje niso varale; bil je sin glavarja Tua-( rogov, ki so nas napadli. Zvedel sem tudi od njega, kako je prišel v roke sovražnikom. Ko je bil njegov oče na ropu, prišel je v vas neki Tilm, ki si je znal »prositi gostoljubnost. Toda ponoči, ko je dečko spal, ga je tujec vzel in odnesel s seboj, d»1cč, daleč do mesta, kjer j«, čakalo devetnajst ljudij na njega. Ta ropar ni bil sa^mo načelnik Tfbujev, pač je živel celo v krvavem maščevanju z glavarjem Tuaregov. Zato pa je izvršil predrzen rop, da je okra-del edinega sina glavarju, ker je vedel, da mu bo s tem priza-djal hud jeza se je sedaj obrnila proti tiTibujem, ki so pa vse tajili in . o kakem dečku niso hoteli ničesar vedeti. Začela se je dol-,ga razprava, pri kateri sem mo-k ral silno trditi, da sem dobil, kar sem zahteval. Konečno . pridem šele na cilj. Moja in Kamilova oseba naj bodejo svete Tuaregom, Amram ben Sa-kir je prost s svojimi ljudmi in dobi vse, kar so mu odvzeli. Za Tjbuje pa nisem mogel narediti , ničesar. Nekaj Tuaregov naj bi me spremljalo, da jim , izročim I dečka. Popolnoma tem zvitim , ljudem nisem zaupal, in vedno sem se še bal, da me kje zahfb-I no ne napadejo. Najbolj sum-I Ijiv se mi je zdel kabir, ki je bil prej smrtni sovražnik, s*-1 daj pa je naenkrat zelo rado-' volj.no glasoval, da se me opro-J isti. Mi od jahamo in čez štiri ure pripeljemo dečka njegovemij očetu; seveda me je zdaj tudi Kamil spremljal. Veselje, katerega je imel Ragata, ko je zopet zagledal svojega sina, je povečalo moje zaupanje in zmanjšaM previdnost. Tibujem so prisegali samo smrtno sovraštvo, mene so pa pogledovali. s hvaležnimi pogledi. Za Tua-' rege fce skoro zmenil nisem več, dasiriivno so neprestano1 okoli mene hodili, dokler ne dobim mahoma udarca s puškinim kopitom po glavi, ki me zvrne na tla. b » Ko se zopet zavem leživa s Kamilom zvezana pri drugih ujetnikih, in pred menoj stoji kabir, ki zasramljifo . zakliče ko vitli, da sem odprl oči: "Sedaj imaš. kar si iskal, pro-' kleti kristijanski pes. Ti si moj in boš umrl, kakor te ne bi pu-' stilo tisoč zlodjev umreti." Sejk je slišal te ibesede, prišel je bližje in rekel: "Sedaj pa Še enkrat, trdi, da 1 je Isa ben Maryan močnejši kakor Mohamed. Pokliči ga, da te reši in oprosti smrti I" Kljub silni bolečini v glavi, se premagam in odvrnem: "Ne izgovarjaj obeh besed skupaj, Isa ben Mryam je božji Sin, zveličar sveta, toda kakšen prerok je vaš, pri katerem prisegate in potem svojih priseg ne držite! Škandal za takega profeta!" Zopet zaprem oči in se ne zmenim ne za brce ne za grožnje, ki se kar sujejo nad mene. Konečno me bodejo vendar pu.1 stili na miru. Dolgo, dolgo sem tako ležal, dokler ne začutim neke mehke roke na mojem licu, in neka usta se približajo mojim ušesom: "En taijib — ti si doberf" Ko odprem oči, zagledam poleg sebe klečati dečka, ki me je prej pobožal Ker ga pa ni smel nAče opaziti, se hiitro zopet odstrani. Moj Kami! pa psuje in stoka, da mi je Šlo skozi ušesa, konečno pa je le utihnil, tako da sem mogel spati. Toda kmalu nas zbudijo z jutranjo molitvijo in vidim, da se pripravljajo na odhod. Potem naju pa dvignejo na kamele, in počasnih korakov odpotujemo, ] ker radi tovora nismo mogli hi- » Pot je vpdila proti jugo-za . padu po sredi puščave. Nebo ■ je bilo čisto in pričakovali smo - navadnega lepega dneva; toda prišlo je drugače. Se opoldne l ni slutil nihče, kakšna nevar-. nost nam sledi. -Ustavili «jrao s se, da počivamo ob najbolj vročih urah dneva; tu pride k me- ■ ni šejk, me predrzno pogleda , v obraz, pokaže z roko daleč I od sebe in reče: " Zunaj leži el ram el helak, grozno morje puščave, ki ne spusti nobenega človeka več, kadar ga ima v svojih rokah. Sklenili smo, da te pustimo v njem poginiti, in noben Isa ben Maryan ti ne bo mogel pomagati." Dalje prihodnji* i,-—r--- ' DRUŠTVENI OGLASI. EDINOST SI. Nar. Pavsko Ped. aam. droitvo Ima »vol« radne msasčne a«je vitko drugo nedeljo v mesecu v Marko Bra-teljnovl dvorani, 31. ceeta la St. Clair. Rojaki ao aljudno vabljeni k obilnemu prtstopo. 8prejemaJo ae od 14. do 40. leta. — Predsednik John Širina. 1371 H 41 Bi., I. tajnik Fr. Makfte, 3622 8L' Olalr ave., blagajnik J. Tnrk, 3966 St OlAr ave. Vsa pojasnila daje druitveai tajnik. Druitvenl sdravnik: dr. F. J. Kern, 6202 8t. Clair ave. 24. mraea 14. tUŽEMBBPIK. Slav. Sam. Pod. drufttvo. Dataoovljeno 1. JanuarlJa 1913. K temu druAtvu lahko prlatopi vaaa Slovenec od 16—46. leta, mora ae akaiaU s adravnlSklm spričevalom. Oruitvo prav lepo procvlta in napreduje, kupilo al Je te tudi krsano caatavo, kar Je občudovanja vredno od tako mladega drultva. Svoje redne aeje Ima vaako zadnjo nedeljo v mesecu v M. Bradel-novl dvorani. St. Olalr ave. In vogal B. <81. ceste. — Predsednik Roman Maver, 1662 B. 43 St.; tajnik John Ublc. 1686 B. 40 Bt blagajnik Jos. »logar, 1149 B. 63 St:. Vaa plama In doplai naj se poftlljajo na tajnika. It Jan. 14. DKLAVBC, št 61 S. D. P. Z. ima redne aeja vaako sadnjo nedeljo v meseca, ob 2. pop. na 6006 Bt Clalr ave. —\ Jos. Sale, (106 81 Clalr ave. predsednik. Prlmoi Kogoj, 6006 9t. Clalr ave tajnik. John Svete, 6120 8t. Clarr ave. blagajnik. Druitvenl zdravnik sa pristop Je dr. White. V drufttvo se sprejemajo Slovenci od 16, do 66. leta Za $1.S6 na meaec ae sa-varujeta sa .$7.00 bolniške podpore In 9600.00 smrtnlne. Za nadaljna po-Jaanlla ae obrnite na druitvenl odbor. I 16. marc 13 • II ■ KI Ml I I SV. VIDA, M. t6. K. S. K. J. ' Ima svoje redaa mesečne aeje prvo nedeljo v rnosBcu v Knauaovi dvorani. Predsednik Mike Sotnlkar, «181 Bt. Clalr affc^L tajnik Jos. Ruas, 1308 A 66 8t drufttfenl idravnlk J. M. Se-liftkar 8127 8t Olalr ave. Jer. Knaua, aaatopnlk, C lani se sprejemajo od 16. do 46 leta. Uamrtnlna $600 ali 1000 in $6.00 bolnliUUt podpore na teden. Novovpiaani Slan mora prinesti adrav nllke liste prvemu tajniku prefl aejo, nakar ae polljejo, vrhovnemu sdrav•• nlku; če ga ta potrdi,, društvo pri prihodnji seji o njegovem sprejetju glasuje. Isto velja sa članice. Rojaki ae vabijo k obilnem prlatopu. 1. avg. 14 1- .-...-.i-:---- DR. "SLOVENIJA" lun* a v oje reane aeje vaako prvo ne daljo v meeecu ob 2. url popoldne v prostorih na 8044 St Clalr ave. Kdor Seli lahko pristopi brez da bi bil pred mesecom dnij uplsan, vstopnina od 17—26. leta prosta, od 26— ' 30 let $1.00. Bolnlftka podpora Je $6.00 na teden. Vpraiajte pri predsedniku F. flpelko, 3604 Bt. Clair ave. aH Fr. Ruaa, tajnik (104 8t. Clalr ave. Za brate kateri prltopajo Je adravnlk F. J. Kern, 620t St. Clalr ave. .. 31. dec. 14 I- ŽALOSTNE MATKRE BOtJE Slov. mlad. sam. podp. društvo Ima redne mesečne seje vsako tretjo • nedeljo v mesecu v Knauaovi dvorani ob 2. uri pop. in redne vaje vsak pondeljek ob sedmih Svečer v veliki Knauaovi dvorani, — Predsednik Jos. Had ar 1167 Norwood Rd.; tajnik Fr. Kovačlč 1148 Norwwod Rd. načelnik F Mrvar, 1361 B. 86 Bt Društvo aprej*;-ma oaebe od 11 do 80- leta, ln plačuje $6.00 bolnllke podpore. Udnina sna-.ša 60c na meaec. 1. avg. 14 i SLOVENSKI SOKOL telovadml In podporno društvo Ima avoje rodne .meaečne soje vsako tretjo nedeljo v mesecu na 6181 St Clalr ave. ob 2. pop. Starosta Ftank Hočevar,; tajnik Andrej Milka;, 1107 B 61 st St; blagajnik John Pekolj 6011 Bonna ave. Društveni adravnlk F. J. Kem, 6202 Bt Clair ave. 1. Jan. 16. -^- SV. ALOJZIJA (Newburg) Kranjsko slev. kat podp. društvo ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v M. Plu-I tovi dvorani na 8611 B. 81 8t -Predsednik Joka Lekan 8614 B 80 8L tajnik JoalJ Trček 8696 B. 78 St 8. B, blagajnik Ant Fortune 8696 B. 81 8t. S B. 1. Jan. 14 ;---' 8RCA MARIJE (staro) ! lena ko sam. podporno društvo Ima redna mesečna aeje vsak drugi četrtek v mesecu v Knsusovlh pro-atorlh ob 8, uri svečer. -^Predsednica Frančiška Lauache, 6181 Bt Clalr ave; tajnica Hettna Mali, 1101 B. 63rd St. blagajnKarka TeresUa Vidmar, 1146 B. 60th »t Društveni adravnlk F. J. Kern 6208 Bt Clalr ave. 18. marca 14 SOKOL, it (2. 8. D. P. Z. Slovi lansko podp. društvo Ima svoje redne mesečne seje vsak prvi torek v meaecu v Setnlkarjevih prostori h ob 8. nrl svečer. — Btgro-atka Zofija Birk, 6089 Qiaos ave.; tajnica fanj Trbetnik U« Nonrod; - ET'Sn'S umisa 8887**4 81 Bt > Frančiška Juh blagajnlca 368$ B^ M SLOV. POLITIČNI KLUB t Ima avoje redne aeje vsaki drugi to-. rek v mesecu v Knauaovi dvorani ob ' 8. nrl svečer. — Predsednik Joe. Jarc 1144 Norwood Rd. tajnik John Pekolj. (011 Bonna ave. blagajnik John Gornik 6106 BL Clair ave. Rojaki Bloven-: cl se vabijo k temu klubu. Pojasnlls dajejo vsi uradatkl kluba ■ fpfiiP^ 4. avg. 18. SV. JANBZA KRSTNIKA, št 17 JSKJ Predsednik Louls J. Pire, (118 8t Clalr Ave.; tajnik Ivan Avsec, 101» Bast 84 Street; blagajnik A. ZakraJ-tok,, aaatopnlk An t. Ordlna, (187 Bt Clalr ave. — Društvo plačuje lepo tedensko podporo. Seje se- vrie vsako , tretjo nedeljo v meaecu t John Grdi-novi dvorani. (OSI Bt. Clalr,ave. Društveni zdravnik J. M. Bellškar, (187 St. Clalr ave. 1. april 14 j SAVA št 87 S. S. P. Z. . ima svoje redne aeje/ vsako tretjo nedeljo v mesecu prlJobn Ordlna (Otl St. Clalr ave. JMdeednik R. Cerkve-, nik 1116 Nonjbd, tajnik A. Zbirnik, 4626 St Clalr ave. bhigajcik A. Zgonc 1261 Baat 64th St — V društvo se sprejemajo rojaki od 16 do 66. leta. ; Torej Imajo rojaki, ki so prekoračili 46. leto, lepo priliko, stopiti v društvo, ki daje $8.00 na teden bolniške podpore In $600.00 amrtnlne, 1. feb. 16. Dr. SRCA JEZUSA Ima avoje redne seje vaako drugo nedeljo v meaecu Ob 1. url popoldne v Knauaovi dvorani. — John Pekolj predsednik, 6011 Bonna ave.; Math Oblak 1233 B 60 St. II. tajnik Jer-Znidaršlč. blagajnik J. Levstek 1112 B. 66th St. Oobornlk Frsnk Levatek. Društveni zddravnlk J. M. Bellškar, (127 flt. Clalr ave. 81. dec. 14. 'SV. JOIEPA Sam. kranjeko kat podp. društvo Ima rodne mesečne seje četrto nedeljo v meaecu ob 2 url pop. v Knauaovi dvorani. Vstopnins od 18 do 80. leta $1.60od 80. do 86. leta $8.04 ln od 36. do 40 leta $8.60. — Predsednik Frank Koren 1688 B. 41 St prvi tajnik Fr. Košmerlj 466 B. 162 St. Col llnwood, II. tajnik J. Stamfel 6187 St. Clalr., blagajnik John Germ 1089 B. (4, Bt. Rojaki ae vabijo k obilnem pristopu. Zaatopnik sa sapadno stran (West Side) Georg Kofalt, 2038 W. 106 St, N. W.. Zastopnik za Newbnrg John Lekan 8614 B. 80 Bt. 8. B. 1. Jan. 16. SV. ANTONA PADOVAN8KBQA Mlad. podp. društvo v Newburg, O., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo ob 2. pop. v M. Pluto vi dvorani na 3611 B. 81 Bt. — Predsednik Dom. Blatnik 3614 B 81st St. tajnik Joe Lekan. 3619 Baat 80th St. blagajnik Joe Lekan st 3666 B. 80 St-načelnik Johan Kbnestoba, — Seje ae vrie vsako četrto nedeljo v meeecu v M. Plutovl dvorani 8611 B. 81 St. 1. Jan. 16. LUNDER ADAMIČ št 20 S.S.P.Z. Oramatlšno In podporno društvo ima redne meaečne aeje vaako drugod nedeljo v meaecu v veliki Knausovi dvorani dopoldne. Društvo daje $8.00 bolniške podpore na teden ln $600.00 smrtnlne. Redni mesečni aaesment Je $1.00. Predaednik J. Mam (401 Bonna 8t. blagajnik A. Bolka, 1136 B. (3 St ave. I. tajnik A. GrobolŠek 1146 H. (I Natančneje poročila daje tajnik. Ro Jaki so vabljeni k obilnemu vatopu. Sprejemajo se tod! ženake. 1. Jan. 14. SV. ALOJZIJA Slov. kat vit. sam. društvo ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo pop. ob 2. url ln redne vaje vaakl drugI ln četrti torek ob 8. uri svečer v Knauaovi dvorani. Predaedhlk John Gornik, 6106 St. Clair ave.; podpredsednik Frank Gornik, blagajnik Jak. Mguier, I. tajnik Fr. Btrnlaha, 1009 B. 62 St. Društveni zdravnik J. M. Bellškar, 6127 St. Clalr ave. Vsa pojasnila daje prvi tajnik. 1. Jan. 13. SV. BARBARA Št (. P.*C. PA. ima svoje redne mesečne seje vsako -četrto nedeljo v meeecu ob A. url v John Grdlnovl dvorani. V društvo ae sprejemajo člani od 1( do 46 letta. Vstopnina je po starosti. Bolniške podpore se plača $7.00 na teden ln takoj po vstopu. — Predsednik M.. Colarlč 16820 Calcuta ave., tajnik J. Trbovec 1686 B. 88 St.; blagajnik P. Kaplan 13(( B 41 Bt. Pojasnila d* Je ta predsednik ln tajnik. 1. Jan. 14. p^i^nl'k-^K. ^^nče^C^l 2 ^t^Clalr ave. tajnik. . 1 Jan 13. VRH PLANIN Sam. pevsko In podp. društvo ima svoje redne saje vsako prvo nedeljo v mesecu ln pevske vaje vsak torek la petek svečer ob 8. url zveč. Predsednik Fr. Grdadolnlk, tajnik J. Rošanc 426 B. 168 St., blagajnik K. Mandelj 1671$ Waterloo Road. 1. april 13. LOŠKA DOLINA Ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v meeecu v J. Grdlnovl dvorani. — Predsednik Louia Srpan, I. tajnik John Znidaršlč 1162 B. (1 St. blagajnik Anton Mlbelčlč. Drašt zdravnik Je dr. Frank J. Kem (808 Bt Clalr ave. Društvo daje $7.00 ha teden bolniške podporo In $100 amrt-nI začaano. dokler Je blagajna še bolj majhna. Mesečnlna znaša $1.00 ln nič drusega. Rojaki, poeebno Lošaal so vabijo k obilnemu prlatopu. Vpiše ee lahko pri I. tajniku John ZnldaršlČ 1162 B. 61 St 1. Jul. 14. i1 ' ■ COLLINWOOD8KI SOKOL** Samostojno društvo Ima svoje redne seje vsako četrto ae deljo v D. Stanlšlčevl dvorani, sedaj Joe. Gornik na Calcutta ave. Odborniki so: F. Velkavrh ataroBta, Vinko Starman tajnik, Kr. Mandel blagajnik, Ant Dollnar zapisnikar, M. Intlhar dr. zaatopnik. Društvo Je sklenilo, da se opusti vstopnica ia dobo treh mesecev, tei Imajo s tem tukajšnji rojaki lepo pri llko, da pristopijo k temu društvu. 1. febr. 14 Hripavost_____ poviroča občutek arbječice v grlu Njen vzrok j« dihanje ; mrzlega zraka skosi usta ali po prehlad. Je tudi lahko po-•ledica dolgotrajnega javnega govorenja na mrak« prostoru e ' Severov Balzam za pljuča (Severn's Balaam for Lungs) Cena 25 in 60 centov poda hitro olajšbn v takih alučajih posebno, ako ae pred njegovo rabo grgra a toplo vodo primerno rasredčeni Severov Antisepsol Cen?! 25 centov. il'oakuaite ta dva idravila. Našli jih hote najboljša z^per ■ bolno grlo in hripavost ' ! Zapeka pri otrocih In odraslih hi a« ne smela zanemariti čreva se morajo izprazniti vsaj enkrat oa dan. Ako ae hitro neodpra-vi, lahko povzroča m< ogo dru I gih bolj nevarnih bolezni Od-i pravite jo takoj na prvi prikaz SEVEROV; ! TAB-LAX (Sladkorno ovajalo) podeli hitro olajŠbo Ker ima prijeten okua, ga otroci rad" I vzamejo. Primesi ao Čiste in neškodljive a dovolj močne tudi za odrasle. I , 1 Cena 10 in 25 centov. Zahtevajte Severova zdravila I od vašega lekarna tja. Ne vzemite ! I -nadomestitev. Ako jih nima lekar-I nar v zalogi, naročite jih od naa. j« izšel; oskrbljen j t z lepimi slikami m dobrimi spisi ter za jedtio tiskano polo obskiw(jši. Vetja s pošto vred 30 ceMov, Dobiti je pri: SLOVENIC PUBL. CO. 82 Cortland St New York City FRANK SARSER, 6104 St. Clair av. Cleveland; O. laiibov golden] --1 KRUH je narejen v pekarni tako čirt, I kakor od rafte matere, draga I gospa. Okusen kruh, vsak I hlebec zarit ▼ papir. Vsi gro-1 oeiji. Jacob Lanb Baking I Pn Me sum 4919 LORAIN AVL Prva in naj veqa slovenska trgovina « n«jboU«m žtpn^m.vinom, Bkeiji rumom in konjakom M cefi ha/aH, (U um pišg* n I cok vsakovrstnih pijač, kite-1 •Ja nrnlrfnrik N1 i s i naa 1 ■Qa je prra m Dtjrega dav. če po začno nizkih ceoak, a poleg tega garantirano za vsako blago, bterega^vai pro- ■alcev laUko priča, k m ki pri BtS VCnBO tOČM, Uro II pOŠItiM pff^tffWP SltttW^t ] zahtevajte ved* ii povsod p-joče, ki jk prodna prva ii najstarejša sbveaska drifli, I Ii vam lahko prodamo vsakt-1 vrstne pijače ceoqe al po isti cm kot n^jve^a kiepija. OHIO BRANDY DISTILLING COT. 6102-04 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND. OHIO Govori se slovensko v prodajalni % SIot. oddelek in kt^jige ▼ drugem nadstropju ______UB_-J DAJEMO DVOJNE ZNAMKE V TOREK. ža'5.00 « 5,1 • , v. , .., KUPITE ŽENSKO ali DEKLIŠKO KOŽUHOM Ovratnice, muft ki so biU prej po $8.50, $10, $12 in $15. Pred durmi aU februar ia marc, najbolj nindn meseca, ko w najbo« potrebaja kolnhovina. R«s-prodaja v ttm {»nje nenavadna, toda ker ima-mo ve* zaloge kot treba, prodamo 886 koeov ko-labovine po 88.00 za 69c 11 '.fr/. v'.'■' '.-Ifin^H I si lahko izberete ene«« izmed 30001 svil Žametastih klobukov Vredni $2.50, $3, $3.50, $4, $5, $6, ali I $7.50. Črni in drute barv. | Kupili smo aOOO žametn^tih in .vil klobohov I 200 različnih vzorcev od Ifofcntbal & Sloan Co» I St. Lonia. Mo. o^jvečjih importeijev za klobnk*frJ po jako nizki ceni. V.i »o nori. .veli klo uki ^OO l raznih vzorcev. Zima «e pride ir) potrebuje ie «. vega klobuka, t« imajo iene sed^j pnliko. M .........._ i. : .-fsn^K