Spedizione In abbonamento postala Poštnina plačana v gotovini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena 1 lira DRUŽINSKI TEDNIK Leto XIV. V Ljubljani, 21. maja 1942-XX. štev. 17 (653) Če žena dobro kuhati mož rad ostane doma. zna, Slovenski rek »DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja ob četrtkih. UrednlitTO Ib uprava ▼ Ljubljani, MiklcSičeTa 14/111, PoStnl predal St. 345. Telefon St. 33-32. — Račun poštne hranilnice ▼ Ljubljani St. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne »prejemamo. Za odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah. NAROČNINA *U leta 10 lir, »/s leto 80 lir, vse leto 40 lir. V tujin! 64 Ur na teto. — Naročnino je treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu* enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (viSina 8 mm In Širina 55 mm) 7 lir; v oglasnem delu 4.50 lire. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: vrstica 7 lir. Mali ogla* si: beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročilu popust. Danes: Njen prvi mož Naš novi roman (Gl. str. G) Dmeiev obisk na Sardiniji Prebivalstvo ga je prisrčno sprejelo in mu priredilo navdušene manifestacije ftim. 18. maja. Duce se ie čisto nepričakovano vrnil med sardinsko ljudstvo. ki ga globoko ljubi zaradi njegove vztrajnosti, delavnosti in ponosa. Ugodilo se ie to po sedmih letih po mesecu juniju 1935.. ko se ie dopolnjeval eden najveličastnejših dogodkov v zgodovini Italije. Duce je odpotoval 10. maja ob 9.30 ter sam vodil svoje trimotorno letalo. Pristal ie na nekem otoškem letališču v spremstvu tajnika stranke ter podtajnika za letalstvo. Pozdravili so ga zastopniki oblasti in stranke iz Sassariia. Po pregledu letalskega oddelka se ie odpeljal na vrsto obiskov po otoku. Ob cestah pokrajine Nurra. ki ie po vladni zaslugi spremenjena v rodovitno polje, so ga pozdravili zbrani kmetje. Duce se ie pelial čez 125 kmetij, se povsod ustavlial. stopal z avtomobila ter se prijazno pogovarjal S kmeti. Otroci so metali na njegov avtomobil poljsko cvetje. V kraju Porto Conte ie pregledal veliko vojaško enoto, nato .pa ie odšel v luko Alghero, kier ga ie sprejela ogromna vzklikajoča množica, presenečena zaradi njegovega nenadnega Prihoda. Od ondod se ie odpelial v Slavno mesto pokrajine Sassari. kier niso še nič vedeli o obisku, a se ie ?las o Ducejevem prihodu bliskovito raznesel med prebivalstvom, ki se ie fcbralo pred vladno palačo. Duce se je ustavil tam ter použil kratko in skromno kosilo. .Ko ie stopil iz palače so ga pozdravile ogromne manifestacije, ki so ga spremljale po vsem mestu ter dvajset kilometrov po poti v Porto Torros, kjer je velika industrija za predelovanje rib. Tam ie obiskal počitniško kolonijo, si ogledal nove ljudske stanovanjske hiše ter dom kmečkih gospodinj, nato pa še bolnišnico ter klinike. kier so ga pozdravili rektor. "Droiesorii in množica vseučilišču ikov. Prvi dan svojega obiska n^i Sardiniji je končal v zveznem vzgajališču Giuseppe Nigra, kjer ga je pozdravila mladina v orožju in zastopniki GILa. Ko se ie vrnil v Sassari. je z balkona vladne palače spregovoril ogromni množici nekai besedi, ki so izražale globoko vero in neomajno prepričanje v zmago. Navdušenja ni bilo ne konca ne kraja, med nepretrganim vzklikanjem »Vincere« se je moral Duce pogosto pokazati na balkonu. Prav tako navdušeno je bilo tudi slovo sassarskega prebivalstva od voditelja. Dne 11. maja se je zjutraj odpelial na podeželje ter obiskal kraje Covi-nas. Moreš. Ozieri. Oschili. Tempio. Povsod so ga pozdravljale navdušene ninožice z manifestacijami in cvetjem. Zlasti so bile ganljive manifestacije v Tempiu, kjer so ustanovili prvo faši-Btovsko organizacijo na Sardiniji. Duce je spregovoril ljudstvu ter zagotovil, da ie v veri italijanskega ljudstva vera v popolno zmago Italije. Med nepretrganim vzklikanjem množice ie obiskal novi ambulatorii za matere in otroke ter civilno bolnišnico. V Palau je Duce stopil v motorni coln ter se odpelial v Maddaleno, nato Pa na otok Caprero. kier se je nekai casa ustavil v Garibaldijevi hiši. se poklonil njegovim zemeljskim ostankom, nato pa obiskal še svetilnik Stare garde, kier je dolgo užival razgled n« morje in na bližnje otočke. Na vrnitvi so bile manifestacije take. da ie njegov avtomobil pet sto metrov ceste prevozil komaj v dvajsetih minutah. Z balkona admiralske palače je spet spregovoril nekai besedi, nato pa je sprejel poročilo zastopnikov pomorskega poveljstva. Dne 12. maia ziutrai se ie liudstvo v Maddaleni poslovilo od njega z novimi manifestacijami. Na križišču pri Gaghiusu je Ducejev avto ustavila žena s srebrno kolajno, ki jo je dobila po možu, padlem v boju. Duce ie stopil z avtomobila ter se ie z ženo prijazno pogovarjal. Nato se je odpeljal spet v Tempio. v Calanghianuv, Mon-‘i. od ondod pa v Macomer. Na postajah. so ga med vožnjo povsod pozdravljale množice, zveza med Duceiem in •ned ljudstvom ie bila čedalje tesneiša. . V Marcomeriu so ga sprejeli zastopniki oblasti, stranke in množice ljudstva. Pregledal je tovarno za predelovanje volne in se udeležil mimohoda cet. Posebno veličasten ie bil sprejem ?. glavnem mestu pokrajine Nuoro, •vier je z balkona vladne palače Duce snet spregovoril med navdušenimi manifestacijami zbranega ljudstva. Dae 13. maja je obiskal razne ustanove po mestu, rojstno hišo pisateljice ^;razie Deledde. bolnišnice, novi dom V^lLa. Na trgu Vittorio Emanuele ie •Pregovoril zbranim vojaškim oddel-?0rn. milici, mladinskim organizaci- i ,' 'n ogromni množici ljudstva. Poveličeval je strastno vero vseh Italija-*',(>v v zmago, ki bo kronala nesmrtno domovine. * Manifestacije ljudstva so dosegle vita«? slovesu iz Nuora, ko je vse “Jesto vzklikalo: >Duca vrni se hitro med svoie sardinsko liudstvo!« Nato je krenil v cagliarijško pokrajino, si ogledal velike vodne naprave pri Piršu, bil priča veličastnemu sprejemu v Oristanu, nato .pa se je odpeljal v Mus-soliniio. kier ljudstvo kar ni hotelo verjeti, da ie res prišel Duce. Povsod po cvetoči zemlji so ga pozdravljali slavoloki in mlaji ter napisi »Vince-remo«. V Montevecchiu ie obiskal delavsko gostilno ter pojedel tam rudarsko kosilo, pri čemer je prišlo do novih bučnih izrazov hvaležnosti in navdušenja. Rudarjem je spregovoril o koristnosti njihovega dela za zaneslii-vo zmago. Navdušenje ie zraslo do vrhunca, ko so rudarjem sporočili, da je lastništvo rudnikov v proslavo Du-cejevega obiska naklonilo razne ugodnosti delavcem. Krona vseh sprejemov je bil pa sprejem v glavnem mestu Sardinije Cagliariju, kier ie Duce v vladni palači sprejel zastopnike oblasti, stranke in vojske, zastopnike kulturnih, političnih. bojevniških, kmečkih in strokovnih organizacij, nato pa z balkona govoril zbranemu prebivalstvu o neukrotljivi volii sardinskega ljudstva, ki je z vsem italijanskim ljudstvom dom. pomorsko poveljstvo, taborišče Dux, kjer ie pregledal zbrane oddelke mladinskih organizacij in gledal njihove vojaške vaje ter z njimi vred pel himne »Vinceremo«. sardinsko himno in >Giovinezzo«. Ves ta dan in tudi 15. maja so se v Cagliariju neprestano ponavljale navdušene manifestacije za Duceja. Po odhodu iz Ca-gliarija je obiskal letališče v Decimo Manni, pregledal naprave in oddelke, nato se peljal skozi Iglesias in Gones v Bacauabis, Cotigliiano, nato pa v Carbonio. središče sardinskega premo-garstva, kjer mu je rudarsko prebivalstvo priredilo spet sprejem, poln nai-večjega navdušenja. To navdušenje ie prikipelo do viška po kratkem Duce-jevem nagovoru. Zatem je obiskal razne rudniške naprave ter plavže in si podrobno ogledal nainoveiša dela. Dne 15. maja je še obiskal različna mladinska vzgajališča. Potem ko ie prebil šest dni na soncu in na vetru, sai se ie vozil ves čas v odprtem avtomobilu, je dne 16. maja odpotoval še enkrat v industrijski predel Sardinije, kjer ga je delovno ljudstvo sprejelo z na, ki ie spremljala neki konvoj v srednjem Sredozemlju, ie potopila eno sovražno podmornico. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 17. maja naslednje j 715. vojno poročilo: Na cirenaiški fronti je naše topništvo pognalo v beg sovražne oklopne avtomobile, ki so prodrli do naših prednjih čet. Nemški lovci so v letalskih dvobojih sestrelili 2 Curtissa. Skupine italijanskih in nemških letal so bombardirale letališča na Malti. Silne borbe med spremljevalnimi lovci in sovražnimi lovci so se zaključile s popolnim uspehom naših lovcev, ki so sestrelili 9 Spitfirov. ne da bi sami imeli izgube. Nemški lovci so uničili eno nadaljnje letalo. Vel. Kralj in Cesar so jo udeležil prosktve »dneva Italijanov po svetu« v palači Fireuze. kjer so ea zbrani odličniki sprejeli z navdušenim vzklikanjem. Po pozdravu so mu izročili knjigo o Italijanih v Ameriki. Nato so odkrili spomenik Pieru Foscariju. ki si je s svojim delom pridobil v (ujini mnogo zaslug. Tudi po končani proslavi so Kralju in Cesarju priredili navdušene manifestacije. Princ Piemontski ie v soboto nena- .. .. ________ ________ _________ povedano prišel v Polo. kjer je nadzi- navdušeno ljubeznijo. V industrijskem j ral častniško šolo. Ogledal si ie tutH „ predelu se je končal sedemdnevni i vzgajališče GILa. kier so ga sprejeli vred usmerjeno proti zmagi. Neskonc- Mussolinijev obisk na Sardiniji, ki ie ' zastopniki oblasti in Stranke. ljudstvo ne so bile manifestacue, ki so jih zbu-i potekel v znamenju neomajne ljubezni mu je pa neprestano vzklikalo in iz- dile niegove besede. _ sardinskega prebivalstva do voditelja ražalo vdanost Savojskemu domu. Dne 14. maja je obiskal fašistovski' ter v znamenju trdne zavesti o zmagi, i Duce je predsedoval državnemu vod- - i stvu Fašistovske Stranke v Beneški palači v Romi. Duce ie poudaril tri dogodke, ki na koncu drugega leta vojne dokazujejo razpoloženje italijanskega naroda. Prvi dogodek ie uspeh posojila, s čimer so italijanski vlagatelji dokazali svoje zaupanje v italijanski denar in v uspeh vojne. Drugi dogodek je zbiranje volne, ki bo italijanske vojake varovala zimskega mraza, tretji pa navdušene manifestacije v Sardiniji, ki dokazuje brezpogojno zaupanje tamkajšnjega ljudstva v zmago. Po Ducejevem govoru je izprego-voril Tajnik fašistovske stranke in bral poročilo posameznih zveznih tajnikov. Vis. Komisar je prisostvoval seji odbora za ureditev prehrane, na kateri so razpravljali o vseh perečih vprašanjih s tega področja. Navzočni so bili gospodarski strokovnjaki z Vis. Komi- Uspešni paleti italijanskih bombnikov Angleške letalske izgube v Sredozemlju Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil ic objavil dne 12. maia naslednje 710. vojno poročilo: Letalsko delovanje v severni Afriki in v Sredozemlju ie bilo zelo živahno: bombardirali smo sovražno zaledie in naprave na Malti. Lovci osi so sestrelili 4 letala. Eno naše letalo se ni vrnilo s križarenja nad morjem. V'Sredozemlju, severno od zaliva Soluma. so močne skupine nemških bojnih letal v zaporednih valovih napadle eskadro 4 britanskih rušilcev in potopile 3 izmed njih. Izmed letal v spremstvu pomorskih edinic sta bili sestreljeni dve. Izgube angleškega letalstva na italijanskih bojiščih v zadnjih 4 dneh znašajo torej skupno 48 letal. K tem pa ie treba dodati še mnogo drugih, ki so bila zanesljivo uničena ali poškodovana na tleh. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 13. maja naslednje 711. vojno poročilo: V nekaterih odsekih cirenajškega bojišča živahni dvoboji topništva na obeh straneh. Nemški lovci so uničili 3 sovražna letala. V teku ponovnih napadov so ponovno bombardirali letalska in pomorska oporišča na Malti, zlasti Ca Venezio. Lovci osi so v srditih spopadih sestrelili 11 sovražnih letal. Eno naše letalo se ni vrnilo. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 14. maja naslednje 712. vojno poročilo: Na kopnem v Cirenaiki ni bilo nobenega posebnega dogodka. Nemški lovci so sestrelili dve letali, tretje letalo pa ie sestrelila protiletalska obramba v Bengaziiu o priliki napada, pri katertea ni bilo nobene škode. Na Malti delovanje bombnikov osi in lovcev. Angleško letalstvo ie izgubilo v zračnih spopadih dva Spitfira. Napadi angleških podmornic na naše konvoje na Sredozeniskem morju so se popolnoma izjalovili. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 15. maja naslednjo 713. vojno poročilo: V Cirenaiki spopadi patrol. Oddelki italijanskega in nemškega letalstva so podnevi in ponoči bombardirali letalska oporišča na Malti. V spopadih ie bilo sestreljenih 8 angleških letal. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 16. maja naslednje 714. vojno poročilo: Naši letalski oddelki so v Cirenaiki uspešno napadli zbirališča sovražnih avtomobilskih vozil. Angleška letala so izvedla ponoči napad na Bengazi, kjer je eno letalo, zadeto od protiletalske obrambe, padlo na tla. Ponovno smo izvedli močne napade na letalska oporišča na Malti. Italijanski lovci, ki so takoj nastopili v obrambo bombnikov, so razpršili veliko skupino Spitfirov in so štiri sestrelili; dve drugi angleški letali so sestrelili nemški lovci. Eno naše letalo se ni vrnilo. Naša torpedovka pod poveljstvom korvetnega kapitana Francesca A c to.. sariata in zastopnik mestnega prehranjevalnega urada. Vis. Komisar ie o slehernem vprašanju, ki so o njem razpravljali, podal kratek pregled, ali je dal pa strokovnjakom nalog, naj temeljito prouče vse možnosti za rešitev vprašanj. Te dn-i je sprejel tudi okrajne komisarje, ki so mu podrobno poročali o politično-gosiKHlarskih razmerah v pokrajini. Obravnavali so prav tako razna vprašanja o prehrani, poljedelstvu in javnih delih v raznih občinah. Vis. Komisar jim je dal navodila za delo v posameznih krajih Novi ljubljanski kvestor je postal dr. Dominik Ravelli. doslej kvestor v Cuneu, ki je v svoji službeni karieri dosegel že lepe uspehe. Dosedanji kvestor g. Messana bo prevzel novo mesto v obmejnem področju. Prvo obletnico rimskega dogovora so praznovali v ponedeljek 18. maia na^ Hrvatskem. Rimski dogovor ie določil nove meje med Italijo in Hrvat-sko in zagotovil Hrvatski sodelovanje ter pomoč Italije. Rimski >Mes-sagero« izraža pri tei priložnosti mlademu hrvatskemu narodu simpatiie italijanskega naroda, poudarjajoč, da DIstribuzione delle medaglie d’oro alla memoria degll erol caduti al loro famigliari in occasione delta giomata delTEsercito g delTIinpcro » Roma, — Razdelitev spominskih zlatih kolajn svojcem padlih junakov na dan yojske Imperija v Rimu. bo sodelovanje čedalie tesnejše v korist obeh narodov in prebivalstva ob Adriatiku. O gospodarskem sodelovanju med Italijo in Bolgarijo so razpravljali na sestankih v Sofiji, kamor ie odpotoval italijanski minister Riccardi. Bolgarski listi so posvečali njegovemu bivanju na Bolgarskem veliko pozornost in poudarjali. da so gospodarski sestanki velikega pomena za novi red v Evropi. Vis. Komisar ie izdal naredim glede poseke gozdov ob nekaterih prometnih poteh in železniških progah v Ljubljanski pokrajini zaradi javne varnosti. Naredba natanko predpisuje kraje in dolžino gozdov, ki jih ie treba posekati ob določenih progah in cestah. Vis. Komisar ie izdal naredbo. po kateri morajo vsi obdelovalci zemljišč prijaviti površine, ki so jih posejali ali posadili s pšenico, ržio. soržico. ječmenom, koruzo, ovsom, krompiriein, fižolom in lanom. Prijave ie treba izpolniti na posebnih obrazcih, ki se dobe na občinskih uradih. Za neresnične ali pomanjkljive izjave bodo obdelovalci kaznovani z globo do 5000 lir ali z zaporom do dveh mesecev. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino ic odredil, da se členu 3. naredile z dne 14. aprila 1942.. št. 07, ki ureja prenočevanie v zasebnih hišah v Ljubljani, doda še naslednji stavek: »V seznamu ni navesti pripadnikov oboroženih sil.: Visoki Komisar za Liubliansko pokrajino odreja, da se prihodnje šolsko leto ne bodo smele uporabljati učna knjige, ki ne bi bile odobrene od Vis. Komisariata. Zato ie treba vse že natisnjene kniige. rokopise in že izdane knjige predložiti prosvetnemu oddelku Vis. Komisariata in natanko navesti razred in vrsto šole. za katero bodo uporabljali navedene knjige. Duplikat živilske nakaznice se sme izdati po odredbi Visokega Komisaria za Liubliansko pokrajino le tedai. ča jo je uničila višja sila. na primer požar, in je to ugotovila oblast o priliki nesreče. Prošnja za izdajo duplikata se v nobenem primeru ne sme poslati naravnost na Prevod, ampak samo C reko pristojnega občinskega preskr-ovalnega urada. Ustanovitev Zavoda za zadružništvo ie predpisal Vis. Komisar za Ljubljansko pokrajino s svojo naredbo z dna 9. maia. Zavod za zadružništvo bo pod nadzorstvom Vis. Komisariata in bo moral zastopati, podpirati in ščititi zadružne ustanove in iih nadzirati. Zato bodo posamezne zadruge plačevala vanj obvezne deleže. Če zveze ali zadruge ne bi redno poslovale, iih ima Vis. Komisar pravico razpustiti in imenovati komisaria. Zvezni tajnik ie predsedoval skušnjam članov GILLa in nekaterih drugih skupin. Pohvalil je delo vodstva in zanimanje za napredek liktorska mladine v Ljubljani. Zaupnik vseučiliške orgauizacije dr. Carra je sklical na sestanek predsednike upravnih odborov nekaterih ljubljanskih dijaških domov, kier so mu poročali o potrebah razširjenja nekaterih domov. Dr. Carra ie odločil, da bo v bodoče prisostvoval sejam upravnih odborov, da bo lahko pri oblasteh predlagal morebitne izpremembe in izpopolnitve teh domov. Za vsak telefonski pogovor izven področja Ljubljanske pokrajine je potrebno posebno dovoljenje, ki ga izda policijski komisariat proti predložitvi posebne prošnje v dveh izvodih. V prošnji mora prosilec točno navesti kraj in telefonsko številko, s katero hoče govoriti, ter kratko vsebino razgovora. Delegacija državnih monopolov sporoča, da bodo v teh dneh prišle v prodajo vžigalice italijanske produkcija po istih cenah, kakor so v kraljevini, škatlice 50 vžigalic švedskega tipa bodo prodajali po 0.50 lire. Ljubljanski mestni fizikat poslednjič opozarja starše, naj prineso otroke, ki so iih zdravniki cepili zoper kozo, pregledat v Mestni dom. kier bodo ugotovili, ali so se koze prijele. Starši, ki tega še niso storili, naj prineso svoje otroke takoj prihodnje dni od 10. do 12. ure na mestni fizilrat v Mestni dom. Ljubljanski kmetijski referent opozarja vse ljubljanske pridelovalce fižola v zrnu. krompiria. žila in lanu, naj vse navedene kulture prijavijo na posebnih polah, ki iih dobe v sobi št. 35 mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici, in sicer do 30. t. m. Prijave morajo pridelovalci izpolniti s črnilom. Združenje tnroveev Ljubljanske pokrajine opozarja vse trafikante po nalogu Visokega komisariata, da ie sicer monopolskn prodaja ob nedeljah prepovedana. da pa smejo prodajati ob nedeljah in praznikih ves delovni čas časopise, revije, razglednice i. sl. Prve letošnje češnje so prodajali na tržaškem trgu po 22 lir kilogram. Baje je mnogo češenj pomorila slana, zato iih ne bo veliko na trg. Nove cene mleku jo določil državni urad za določanje cen v Zagrebu. Vi mestu samem stane liter mleka s 3.$ odstotki maščobe 8 kun, v okolici pa 7.50 kun. Kopališče Ilirije g« le dni odprli. ®a bi se lahko kopalo čim več kopal-*ev. je uprava Ilirije razdelila kopalni čas v dopoldansko in popoldansko acopanie. Kopalci se bodo lahko kopali od jutra do 13. ure ali od 13. ure ido večera. Cene češnjam, marelicam in jagodam je določil italijanski poljedelski minister. 100 kg češenj sme stati največ 165 do 290 lir. 100 kg marelic 190 do 250 lir. 100 kg jagod pa 270 do SCO lir. Si. nacionalni kongres je sklicala italijanska dermatološka in sifilograf-ska zveza v Bologni. Udeležili se ga bodo zdravniki znanstveniki iz vse Evrope. v prvi vrsti italijanski zdravni-{ki, zdravniki iz Nemčije. Španije in Jšvice. Kongres bo trajal od 28. do BO. maja. nadaljeval se bo pa 31. maia y Benetkah. Nekaj izprememb v ordinacijskih urah so uvedli v Zdravstvenem domu v Ribnici na Dolenjskem. Šolska poliklinika ordinira vsak ponedeljek in petek od 8. do 11. in od 14. do 15.. dečji dispanzer za predšolske otroke pa vsak ponedeljek od 11. do 12. iu tvsak petek od 15. do 16. ure. Za razdeljevanje sladkorja v Beogradu je Prehranjevalni urad določil iiove nakaznice. Od 15. maja naprej mora vsak gostinski obrat v Beogradu zahtevati od svojih gostov tudi odrezke sladkorne nakaznice, če naročijo kakršno koli jed ali pijačo, ki je pripravljena s sladkorjem. Zelo ostro borbo proti pijancem je pričela policija v Banjaluki. Preišnii leden ie polovila vse pijane ljudi in jih kaznovala z občutno denarno in eaporno kaznijo. Poleg tega je dala nalepiti po mestu več seznamov teh pijancev. Sedemstoletnico svojega obstoja bo letos kar najsvečaneie praznovalo hr-vatsko mestece Samobor. Proslavo pripravlja poseben pripravljalni odbor. Državni rudnik v Mostarju je sklenila uprava rudnika razširiti in odpreti na novo tako imenovani kop Neretvo. S tem bi mostarski rudnik prideloval na dan za 200 ton več premoga. listaška mladina bo šla letošnje počitnice taborit na Slovaško, kamor jo je, skupaj s Hitlerjevo mladino, povabil vodia Hlinkove mladine. Hrvatje bodo poslali 28 člansko delegacijo. Akcijo za zbiranje odpadkov bo v kratkem pričelo državno poverjeništvo za star material v Zagrebu. Pobirali bodo star papir, cunje, staro železo in druge kovine. Pri zbiraniu bodo sodelovale šole in ustaške organizacije. Novo sredujetehnično šolo bodo prav v kratkem pričeli graditi v Banjaluki. ?{redit 24 milijonov kun ie že odo->ren in tudi zemljišče je že na razpolago. Polog srednietehnične šole bo v poslopju tudi moška obrtna šola. Šolska kuhinja v Travniku, ki so io nedavno odprli, daje brezplačno hrano 214 revnim učencem in učenkam, šolska kuhinia je v poslopju Doma narodnega zdravja. Sadna drevesa bodo zasadili v spomin na obletnico Nezavisne Države firvatske v veliki župi Prigorie. Zasadili bodo 634 orehov. 308 češenj. 748 jablan. 144 hrušk in 110 sliv. V šolskih gozdovih gojijo cepiče, od katerih bo vsak učenec dobil po enega. Potniki po hrvatskih državnih železnicah smejo prenašati s seboj samo do 5 kg živil. Prevoz večiih količin ie dovoljen samo s posebnim dovoljenjem. ki ga izdaio pristojne prehranjevalne oblasti. Pokojnino državnega uradnika s 36 službenimi leti bodo dobivale vse tiste družine hrvatskih državnih uradnikov, katerih redniki padejo v službi hrvat-ske vojske v boiu z notranjimi sovražniki. Raznovrstne živilske praške dobivajo nemški vojaki na vzhodni fronti za vsakdanjo hrano. Berlinska agencija »Central -Europa« poroča, da dobe nemški vojaki v prašku sir. marmelado, sadje, zelenjavo, maščobe in juhe. Teh praškov je približno 146 vrst. ki znatno obogate vojaško kuhinjo na vzhodni fronli. Dobavo plina je ukinila zagrebška plinarna vsem tistim porabnikom, ki so porabili več plina kakor lani. Čeprav ie namreč mestna plinarna svoje stranke na to že večkrat opozorila, nekateri še zmerom niso varčevali s plinom. Nakaznice za obleko, milo in živila so delili pretekli teden v Zagrebu. Po poročilih hrvatskih listov več ko 10.000 Zagrebčanov teh nakaznic sploh ni dvignilo. Hrvatska mladina, ki še ni dopolnila 20. leta. ne sme hoditi v gostilne. Gostilničarje, ki bodo kljub prepovedi mladini prodajali pijačo in dovolili, da bi kvartala, bodo oblasti strogo kaznovale. Cerkvene zvonove, bakrene kotle in posodo iz brona in medi morajo prijaviti Hrvatje po nainovejši odredbi gospodarskega ministra dr. Todta, da bodo tako dobili potrebno surovino za izdelovanje modre galice. Hrvatski poročevalski in propagand-m urad ie prepovedal poslušanje tujih radijskih postaj. Kdor bi se pregrešil, se bo moral zagovarjati pred sodi-scem. Prepovedane so vse radijske PP*tajei ki imajo svoj sedež v sovražnih državah ali ki so sovražne Neza-visnj Državi Hrvatski. Bolgarska vlada je ustanovila v Tokiu svoje poslaništvo in imenovala za poslanika Pejeva. svojega bivšega zastopnika v Kairu. Peiev odpotuje na svoje novo službeno mesto prihodnji mesec. Bolgarski Židje bodo morali zgraditi dvotirno železnico od Sofiie do Perni-ka. Notranji minister ie izdal naredbo, po kateri so vpoklicali 3300 Židov. To je prva skupina, vpoklicana za obvezno delo. Vsi Židie bodo morali nositi na rokavu širok rumen trak. Hrvatski učitelji poidejo v Romunijo, kjer bodo poučevali tam naseljene Hrvate. Hrvatsko učiteljsko društvo poziva mlade učitelje, naj se v čim večiem številu prijavijo, češ da so pogoji zelo ugodni. Natečaj za sprejem v ustaško častniško šolo so razpisali na Hrvatskem. V prvi tečai bodo sprejemali mladeniče s sedmimi razredi ginmaziie in bo zanje trajal pouk dve leti. Za mladeniče z osmimi razredi gimnazije in tečajnim izpitom bo pa pouk trajal samo leto dni. Vso oskrbo in vse študijske in druge potrebščine bodo imeli goienci zastonj. Nemški listi so objavili deset zapovedi za pripadnike nemškega naroda. Po teh zapovedih nai misli vsak Nemec zjutraj, opoldne in zvečer, da ne dela zase. temveč za vojskujočo se fronto in da je od njegovega dela odvisno življenje mnogih tovarišev pred sovražnikom; nai vsak dan premisli, kako bo delo opravil čim bolje in čim hitreje: naj svoje izkušnje pove tudi drugim; naj pri slehernem delu skuša postati vzor drugim; nai ne toži o odrekanju in žrtvah, zakai vojaki na fronti žrtvujejo še dosti več; naj ne nastavlja ušes malodušnežem in nai pomaga s tem sebi in drugim v težkih urah. Zadnja zapoved se glasi: Od zmage ne pričakuj več. kakor si voljan zanjo storiti. Ravnaj tako. kakor da je izid vojne odvisen od tvojega dela. Novinarsko šolo so odprli v Zagrebu. Uvodnih 16 predavani se bodo morali udeleževati vsi aktivni hrvatski časnikarji; Ta predavanja bodo obravnavala politično zgodovino Hr-vatske od 19. stoletia dalie. Zagrebško poKiij.-ko ravnateljstvo je odredilo, da se morajo zaradi iavne varnosti in reda do 20. maia odstraniti vsi napisi in reklamne naprave, viseče na ulico. Bolgarska vlada ie pooblastila župane. da lahko mobilizirajo vse državljane. moške in ženske, za civilno obvezno službo. Slovaška vlada ie izdala zakon, po katerem ima pooblastilo za izgon Zidov iz države. Izgnani Židie izgube državljanstvo, premoženje se jim pa zapleni v korist države. Izvzeti so tisti Židie. ki so se dali krstiti pred 14. marcem 1939.. in tisti, ki so se poročili z Ariici pred septembrom 1940.. ter zdravniki, veterinarji, inženirji in nekateri drugi, ki so neobhodno potrebni v gospodarskem življenju Slovaške. Doslei so izgnali iz Slovaške že 32.000 Židov. Uteži iz cinka so 8 posebno uredbo v Nemčiji dovoljene za žigosanje pri meropreizkusnih uradih. Nadomestile bodo dosedanje uteži iz medenine. Nemški državni urad la kovine je izdal naredbo, po kateri ge lasežejo po hotelih, restavracijah, bolnišnicah m drugih zavodih vse orodje, oprava ali posoda, ki vsebuje med, baker, bron, alpako in njegove spojine ter cink in njegove spojine. Namesto režijskih kart. ki jih je nedavno ukinila srbska vlada vsemu železniškemu osebju, -je zdaj dovolila srbska železniška uprava vsem železničarjem polovično ceno na vseh vlakih. 400 kil koruze bodo dobili rejci prašičev v Srbiji za vsakega prašiča. Centrala za živino v Srbiji je uvedla obvezno pitanje prašičev in jih bo dajala tudi v rejo. Pitani prašiči morajo tehtati vsaj 150 kil, da jih eentrala sprejme za zakol. Bkonomsko-komercialno visoko šolo v Beogradu je ukinil srbski ministrski svet s svoio uredbo. Prav tako je ministrski svet ukinil tudi višjo pedagoško šolo v zvezi s preosnovo filozofske fakultete beograjskega vseučilišča. _ Srbski dinar je edino zakonito plačilno sredstvo na vsem ozemlju vojaškega poveljstva v Srbiji. Po obvestilu srbske narodne banke so nemški boni samo začasno še v prometu in imajo samo za nekaj časa še veljavo plačilnega sredstva. Uvoz živil iz Banata v Srbijo je prepovedal generalni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji. Prepovedal ie izdajati dovoljenja celo za prevoz živinske hrane. Novo najvišjo ceno za sladkor ie določil upravnik centrale za sladkor v Srbiji. Kilogram sipe sme stati 31 dinarjev. kilogram sladkorja v kockah pa 33 dinarjev. Pooblastilo za izdaio novih kovancev je dobil srbski finančni minister. V promet bo prišlo 15 milijonov kovancev po 2 dinarja in 20 milijonov kovancev po 1 in 0.50 dinarja. Na eni strani kovanca bo vtisnjen srbski grb z napisom »Srbija«, na drugi strani bo pa označena vrednost in letnica izdaje. Obvezno delovno službo za Žide od 18. do 55. leta starosti so uvedli s posebnim odlokom v Kraljevini Italiji. Prefekti imajo nalogo izdati ukrepe o naborih. Kdor se bo pregrešil zoper to odredbo, bo prišel pred vojaško sodišče. Novo ureditev prodaje zelenjave in sadja so določili v Nemčiji. Nemška vrtnarska zveza ie v dogovoru s pristojnim ministrstvom odredila, da pridelovalci belušev in vrtnih jagod ne smejo prodaiaii porabnikom, temveč samo pooblaščenim trgovcem. Enaki predpisi se lahko v posameznih okrajih izdajo za sadie. Za jabolka ie predpisana določena količina za obvezno oddajo. a ne za male vrtnarje. Novi Radion. Kupci se opozarjajo, da nima »Novi Radion«. ki se je zad-nii čas na trgu pojavil, s prejšnjim »Radionom« tvrdke Schicht prav ničesar skupnega. Zato ne prevzame tvrdka Schicht no'bene odgovornosti za kvaliteto novega izdelka. Zanimivosti z vseh vetrov * Višina oblakov od zemeljskih tal je odvisna od toplote ozračja. Cim toplejši je zrak, tem više plavajo oblaki. Strokovnjaki so ugotovili, da plava isti tip oblakov ob ekvatorju v višini 16.000 metrov, nad Gronlandijo pa samo 1000 metrov visoko. * Ni res. da bi rak hodil nazaj, namesto naprej. S svojimi petimi pari nog se namreč pomika naprej kakor vse druge živali, pač pa pri plavanju udarja s svojim močnim repom tako, da se giblje nazaj. Tako rak naprej hodi. zadenski pa plava. * Indijski mohamedanci. ki peš hodijo na božjo pot v Meko, se često za pokoro zaobljubijo, da bodo vso dolgo pot vsakih sto korakov zmolili molitev. * »Drevesni kengurui«. ki živi v severni Avstraliji in na Novi Gvineji, lahko skoči iz višine osemnajstih metrov ali še več na tla. ne da bi se pobil. Osebne vesli UMRLI SO: T Ljubljani: Milan Blagajne; Marica Klob-člčeva, »trokovna učiteljica; Frančiška Poljančeva; Josipina Tavčarjeva; Amalija Saksidova; Anton Tepež, major v pok.; Anton Ggoj, upravnik glavne * carinarnice v pok. V Novem mestu: Franc Murn, trgovec In posestnik. Na Vrhniki: Uršula Stržinarjeva, posestnica in gostilničarka; Matija Pečkaj gt., pocestnik in bivši občinski svetovalec. Na Pobrežju pri Mariboru: 841etna Jožefa Mahova; 741etna Marija Horvatova, zasebnica; 721etna Terezija Cebulčeva. V Celju: 661etna Antonija Gračnarjeva, zasebnica. V Mariboru: 761etna Marija Ornikova; Ana Hčeva, zasebnica; 281etni Franc Nagi. Pri Sv. Martinu na Pohorju: 741etna Ivana Furmanova, posestnica. V Pekrah pri Mariboru: Anton Moder, posestnik. Na Bledu: BOletni Jurij Ravnik, pekovski in slaSčičarski mojster in posestnik. Na Jesenicah: Jože Valjavec, železničar. V Trebnjem: Marija Jutraševa, posestnica. V Bistrici pri Pliberku: Ignac Lah, trgovec in gostilničar. V Ribnici: 501etni Franc Klun. V Slovenski Bistrici: Fran Vreg, mesar, gostilničar m posestnik. Naše sožalje! ŠPORTNE TEDNIK Mršav nogomefni spored Na dnevnem redu je v glavnem samo nogometni šport. Saj je tudi nekaj drugih dogodkov. Na priliko srečanje italijanske reprezentance v hokeju na travi s švicarsko (2-1 za azzu-re), ali borba italijanske reprezentance s švedsko v boksu (11-5 za Italijo); na sploh pa šteje le nogometno tekmovanje, dočim se skoraj nobena druga' panoga ne more prav razživeti in razmahniti. Italijansko nogometno prvenstvo je dospelo do 26. nedelje, že štirikrat se bodo moštva srečala, preden jim bodo privoščili poletni odmor. V teh štirih nedeljah se ut-egne v razpredelnico zarisati ta ali ona izprememba, toda samo še lokalnega značaja. Za prvo mesto prihajajo sedaj v poštev samo tri imena: Roma, Torino, Venezia. Vsa ostala moštva se bodo morala zadovoljiti z mesti od četrtega navzdol in je ogrodje vrstnega reda v glavnem tudi že določeno. Gibanja bodo možna samo še med sosedi. Repek je tudi že dokončno izkristaliziran: brez vsake nade sta Napoli in Modena, ld sta se v nedeljski medsebojni borbi pomenila tudi o vrstnem redu; Modena se nahaja prav na koncu. Nedeljski rezultati: Napoli-Modena 2-1. Bologna-Livorno 7-1, Juventus-Am. brosiana 4-0, Genova-Lazio 1-2, Roma-Liguria 7-0, Milano-Torino 2-5, Atalan. ta-Triestina 1-1, Venezia-Fiorentina 2-1. Značilni sta dve sedmici v rezultatih, velik je tudi torinski uspeh v Milanu. Roma in Torino se v dirki nahajata bok ob bok, zato je izredne važnosti količnik. Oba sta se to nedeljo potrudila, da bi si ga čimbolj olepšala. Zmagi na tujem sta praznovala La-zio in Torino. Rimska zmaga ob ligur-skem zalivu izloča domačina iz dogodkov, ki bodo kovali prvo mesto, drugega pomena ji ne gre pridevati. Tem važnejši je udarec Torina, ki smo ga že omenili. Triestina je v Bergamu rešila pol uspeha in se zasidrala na čelo spodnje hiše. Tega še vedno zelo ugodnega mesta ji nemara ne bo utegnil nihče esporiti. Sedaj zanimajo ljudi samo še tekme, v katerih nastopata Roma in Torino. Roma-Liguria je imela čeden obisk 22.000 gledalcev. Milano-Torino ne mnogo manj, 18.000; dobra polovica vseh gledalcev je bila samo na teh dveh prireditvah. Ostalih 35.000 gledalcev se je skoraj enakomerno porazdelilo na ostale tekme. švicarsko prvenstvo je zabeležilo te rezultate: Grenchen-Servette 3-4, Lu-gano-Luzern 3-0, Chaux de Ponds. Young Fellows 3-2, Grasshoppers-Nord-stern 3-0, Lausanne-Zurich 2-2, St. Gal-len-Young Boys 3-2, Cantonal-Biel 4-0. O. C. 21. V. 1942-XX. Film ga je začaral V danskem mestecu Horsensu je zbu. jal pred kratkim pozornost ljudi mladenič, ki je stopal po mestnih ulice.h s predse iztegnjenimi rokami, kakor da bi hodil v snu. Ko ga je opazil stražnik, ga je ustavil in odvedel na stražnico. Na policiji so mislili, da imajo opravka s pijancem, a so se kmalu prepričali, da_to_ ne drži. Ko se je namreč mladenič čez nekaj časa prebudil iz spancu podobne omotice, je povedal takole: Gledal je film »čarovnico« in ga je grozna vsebina tako prevzela, da so mu, ko je odšel iz kina, roke odrevenele. čeprav se je še tako trudil, jih ni mogel premakniti. Na poti proti domu se ga je pa postopno lotila spancu podobna omotica, da je brez volje kakor mesečnik blodil skozi mesto, dokler ga ni prijel stražnik. Na srečo dogodivščina ni imela posledic za mladeničevo zdravje. 30krat se je poročil V mestu Kajani na Finskem je umrl skoraj osemdesetletni kmet Paavo Muki, ki je bil tridesetkrat poročen. Lepi in veseli možak je začel svojo ženitveno kariero, ko mu je bilo komaj osemnajst let. Tedaj se je poročil z dekletom, ki je bila za pet let starejša od njega. Od nje se je ločil že po treii mesecih. Potem se je po vrsti še večkrat poročil in ločil. Poslednjič se je poročil, ko je feil star 70 let: za ženo je_ vzel 251etno dekle in imel z njo hčer. Paava Mukija je spremljalo na njegovi zadnji poti 24 njegovih bivših žena. Umetno pospeševanje rasti Vsaka rastlina ima majceno količino _ nekega hormona, imenovanega avksin. ki ga potrebuje za svojo rast. Zdaj so pa isti učinek, ki ga ima ta hormon na rast. dosegli z umetnim sredstvom, ki so ga strokovnjaki imenovali heteroavksin. To snov raztopi io v vodi in z raztopino pomažejo ali poškrope rastlino. Ko so poganjke mlade vrbe dvakrat na dan poškropili z raztopino heteroavksina. je drevesce že čez osem dni zraslo več ko še za enkrat toliko kakor vrba. ki so jo škropili samo z vodo. Učinek tega umetnega sredstva so najbolje videli, ko so mladike, stebelca ali peclje poškropili z raztopino samo po eni strani. V ten> primeru ie poškropljena stran hitreie rasla kakor nepoškroplieua. Ce so vzeli preveč umetnega sredstva. je bil učinek ravno nasproten: poškropljena stran ie zaostala v rasti. Za vrtnarja ie to umetno sredstvo posebno važno. Če imajo sadike premajhne koreninice, jih lahko okrepi s tem, da iih poškropi z raztopino heteroavksina. Kemična industrija ie to umetno sredstvo za pospeševanje rasti že dala na trg. Z njim lahko baje tudi neoplojenim cvetoyom pomagajo do plodu. Sadeži, ki so zrasli iz takšnih, cvetov, niso imeli semen. Z nepismenimi je kriz V vseh deželah sveta uporabljajo pri nakupu racioniranih življenjskih potrebščin znamke ali odrezke. Z niih pomočjo se živež enakomerno porazdeli med prebivalce. Takšen sistem se pa ni obnesel v Turčiji, in sicer zato ne. ker je tam še veliko nepismenih ljudi. Zato ie turška vlada podražila ceno kavi in čaju za približno 100 %>. Tako ie skušala zmanjšati porabo čaia in kave, upa pa tudi, da se bodo nekateri Turki zdaj le naučili branja. Ženske so mrzlejše od moških Navadno je žensko telo mrzlejše oAli mislite... da }o ie umoril?« »Vsekako je ranjena. Očitno se ie obupno branila in morali so ii vsai za nekaj časa zamašiti usta. Vendar pa... nai bo živa li mrtva, vzel io ie s seboj.« »Odkod to' veste?« Zameglilo se mi ie pred očmi. »Tudi nje ne moremo nikjer najti.« Postal je zamišljen. »Seveda si ie težko predstavljati, da ie zbežal skozi gornjo lino in vlekel s seboi še hudo ranjeno dekle ter o belem dnevu neopazno pobegnil.« »To ie čisto nemogoče!« »Vsekako so videli okrog dveh in tudi še pozneje stati velik pokrit tovorni avto blizu stranskega hotelskega izhoda. Prismojeni policist, ki ie tam stražil, seveda še pomislil ni na to. da bi preiskal avto ali si vsaj zapisal njegovo številko.« »Ljudie res niti na najenostavnejše stvari ne pomislijo!« »To se vidi po meni.« je rekel Ste-phen malodušno. »sicer ne bi bil zamesil te zmešnjave.« »Nesmisel, Stephenl Sai vendar ne morete biti krivi, če...« Tisti trenutek ie potrkal nadzornik Bunyan na moia vrata. Tudi on ie izčrpan in poparien s&lel na stol, ki sem mu ga ponudila. Njegova elegantna obleka je bila umazana in po nosu je bil saiast. »No. ali ste imeli kai sreče?« je vprašal Stephen v tonu, ki se mu ie poznalo, da nasprotno pričakuje. »Ne,« je odgovoril nadzornik. »Bržčas je splezal skozi lino naravnost v tovorni avto in odvlekel dekle s seboj.« »Mislite?« »Avto ie čakal na Annie in Miss Quack... Quackenberryjevo.< »Morda...« »Ni si je upal pustiti v kleti niti trenutek dalie. kakor je bilo neobhodno potrebno. Brž ko ie imel svojo žrtev zunai. ie avto »ddirial.« »Saj je Annie vendar že včeraj opoldne izginila,« sem pripomnila. »Hotel je dve pošiliki hkrati odposlati,« ie pojasnil nadzornik. »Očitno je imel Annie Witeo»ovo prav tako skrito z zamašenimi usti in povezano v kakšnem zaboju, dokler ni bilo drugo dekle pripravljeno za odhod.« Nekaj časa smo vsi molčali, nato sem pa pripomnila: »Nikoli nisem Cirila Fancheria nrav marala in ko bi mi bil kdo rekel, da ie slepar, se ne bi bila temu prav nič čudila. Nikoli pa ne bi veriela. da bi mogel biti vodia tako prebrisane in peklensko nesramne tolpe.« »Tudi iaz sem naredil isto napako, Adelaida.t je vzdihnil Stephen Lan-sing. »Tako vneto sem se bavil 8 pre-zvitim zločincem, ki ie hkrati genial-no-blazen. kakor nam ga ie orisal nadzornik, da se s tem Cirilam Fan-cherjem sploh nisem resno ukvarjal.« »Še zmerom ne razumem, zakai tudi Gloriie ni odvlekel s seboj,« sem pripomnila. »V kratkem času, ki mu ie ostal, ni mogel opraviti vsega, kar ie imel v načrtu,« je rekel Stephen. »in očitno ni računal s tem. da io bomo našli... vsai žive ne.« Nadzornik je prikimal: »Annie Wilsonova je bila raniena in je krvavela. Ni je mogel spraviti s poti brez sledu.« »Bržčas.« je zamišljeno rekel Stephen, »niste prezrli, gospod nadzornik. da ie nekdo poskušal izmiti krvave madeže v preobJ&SiliiicL Zločinec se je očitno ukvarjal s tem. ko ie zaslišal Miss Adamsovo.« Spomnila sem se. da sem bila slišala vodo teči... prav tisti trenutek, ko je luč iznenada ugasnila. Mrzlo me ie spreletelo po hrbtu. »Sicer »a, Miss Adamsova.t mi ie rekel nadzornik, »vas moram zaradi reda še enkrat uradno zaslišati glede napada na vas •sebno...« Prav tisti trenutek je Ella Trotter-jeva potrkala na vrata in — kakor ie njena navada — takoi vstopila. »Oprosti, prosim, Adelaida,« je rekla. ko ie zagledala «ba gospoda, »nisem vedela, da si zadržana.« »Vsekako,« sem nekoliko nejevoljno pripomnila. »Morda prideš pozneje.« »Nisem te hotela nadlegovati,« ie rekla zbadljivo. »Hotela sem ti samo prinesti nogavice, ki ti iih ie moia svakinja Lou iz prijaznosti zakrpala.« »Hvala!« Bila sem malo v zadregi, ko sem sprejela zavoj. »Ni vredno hvale.« se ie branila in odšla, takoi nato je pa vtaknila glavo še enkrat skozi vrata. »Pozabila sem ti povedati. Adelaida. da ie Lou v tvoii kvačkani torbici, ki ti io ie tudi zakrpala, našla tvoi zeleni tok za naočnike.« »Moj zeleni tok za naočnike?« »Upam, da ga med tem časom nisi potrebovala.« Molče sem strmela vanio. a tedai ie že — to pot zares — zaprla vrata za seboi. »Zakaj ste tako razburjeni. Adelaida?« je vprašal Stephen Lansing. ko sem začela brskati po predalu svoie nočne omarice. »Ella Trotterieva ie menda nora.« sem zagodrnjala in vzela tok. ki ie bil res v predalu, natanko tam. kamor sem ga bila zjutraj položila. »Morda ni tako nora. kakor mislite,« je tiho pripomnil Stephen. »Za- radi previdnosti poglejte v svoio kvačkano torbico.« Roke so mi narahlo trepetale, kc sem odvijala zavoi ki mi ea ie bila prinesla Ella. Lou ie res umetnica: torbica ie bila spet kakor nova. In v tej torbici ie ležal moi zeleni tok za naočnike ali vsai tok. ki je bil mole, mu tako podoben, da sem morala oba primerjati med seboi. preden sem spoznala, da je bil tisti, ki mi ga ie bil Izročil James Reid pred svojim umorom, lepši, novejši in nekoliko svetlejši. 19. poglavje In tako je prišlo vendar vse na dan, namreč vse, kar sva bila s Stephenom Lansingom hotela po vsaki ceni pri., kriti. Zakaj pod podlogo drugega toki za naočnike je nadzornik Bunyan odkril šop čisto tankih listov, popisanih 'z drobno pisavo. To ie bil rokopis Jamesa Reida. v katerem je podal poročilo o svoiem sedemdnevnem biva nju v Richelieuju. Vse. kar je bil izsledil. smo našli lično napisano, in kakor smo kmalu ugotovili, ie bilo v zasebnem življenju gostov le malo reči, ki so mu ostale neznane. Zdaj smo izvedeli, kai ie morilec iskal v mojem bivšem stanovanju in v moji sedanji sobi. čeprav brez uspeha. Zakai. ti listi niso bili po zločinu skriti ne pod preprogo v sobi št. 511. kjer iih ie Reid hranil do dneva svoie smrti, ne v stanovanju, v katerem ga je doletela smrt. Ker se ie zavedel, da ie njegovo življenje v nevarnosti, je svoie poročilo — potem ko mi ie tisto jutro vrnil v veži moi tok — skril v svoj tok za naočnike. Ko ie pozno popoldne čutil, da ie nevarnost čedalje večia. mi ie svoi tok podtaknil za mo; jega. ker se mu ie zdelo, da ie pri meni za nekai časa varnejši. A komaj pet minut pozneje sem Listek "Družinskega tednika" milijoninka grama IZPREMENI ČLOVEKA Napisal dr. H. Graupner Gotovo poznate kakšnega hudo živahnega človeka. Pravimo, da je ^temperamenten«, povsod ga je dosti, nekoliko je živčen, dirja po ulicah kakor veter, zmerom je Židane volje }? poln načrtov. Sicer je malce sun-!iat, ker nikoli dolgo ne vzdrži na ■stem mestu, ima nekoliko prevelike p' .in se navdušuje za sleherno novo-“*r>]0. Zdi se, kakor da neki notranji motor neprestano goni njegovega du-“a m telo, tako da niti ponoči nima Potrebnega miru. Mnogi ljudje se čudijo temu sangviniinemu tempera-pontu. Mnogim se zdit da je to člo-Vek, ki si zna urediti življenje in ga svojevrstno izpolnjuje z delom in za- To občudovanje ni vselej upravičeno, čeprav trenutni uspehi govore v Rr>d takšnega živahnega človeka. Njegov temperament je posledica prehitrega delovanja življenjskega^ mo-prJa_ in neznatne motnje sčitne žleze. y njegovi krvi je nekoliko preveč normona ščitne žleze. Ta neznatna količina ustvarja njegov značaj, nje-S°v duševni izraz. Telesnih izpre-pemb ni opaziti, razen da so oči nekoliko preširoko razprte. Niti povečanja ščitne žleze ni moči ugotoviti. Ščitna žleza je ploščat organ na sa.pmku, poln krvnih žilic, ki mu v jmnuti privedejo štirikrat toliko krvi kakor ledvicam, že samo to dokazuje P°men te žleze. Če sčitna žleza izloča Preveč hormona, lahko prehitro izgorevanji organizem uniči. Hormon ?čitne žleze je veleprecizen regulator Zgorevanja, torej menjavanja snovi V telesu. Tako je torej omenjeni živahni človek na meji med zdravjem in boleznijo, čeprav je njegovo stanje takšno, da zdravnik ne more ugotoviti niti povečanja ščitne žleze. V resnici Pa pogosto bolj trpi zaradi svojega ktania, kakor sam misli. Pomagamo Pn lahko samo s skrivnostnim učinkom življenjskih eliksirov — vitaminov. , Ugotovili so namreč, da je vitamin P v zvezi s hormonom ščitne žleze, ker zmanjšuje njegov učinek. Tega Pa doslej strokovnjaki še niso mogli dokazati. Dejstvo je le, da je vitamin A dopolnilo hormonu ščitne žleze, pSto velja za vitamina BI in B 2. 9 tej ugotovitvi je treba torej bolniku sestaviti dieto, ki ne bo zmanjševala dotoka hormona ščitne žleze, a no zmanjšala njegovo delovanje. Sanjo tako lahko zdravimo »živahnega« človeka, še važnejša je pa takšna dieta za nekatere žene in dekleta, ki kažejo s svojo preveliko razdraženostjo, razbijanjem srca in nagnjenjem k živčnim napadom podobno sliko. Zdravniško izkustvo je pokapalo, da so prav ženske bolj nagnjene k nenormalnemu povečanju ščitne Sleze. ,. Zdravnik za živčne bolezni P. Me-thus je imenoval tipični izraz človeka 2 Basedowa boleznijo »kristalizirano Preplašenost«. Kdor je že videl takšnega bolnika, bo to razumel. Zdi se, kakor da bi mu na obrazu otrpnil !*raz strahu in ostal na njem mesece 'n leta. Usta so izkrivljena in odrevenela, oči široko razprte, roke drhte, snce pa na moč razbija: takšna je ti-Pična slika Basedowa bolezni. Basedovva bolezen je v nekem pogledu nadaljnji razvoj stanja našega ^živahnega« človeka do nevarne bolezni. Tisti nevidni in neznatni presežek hormona 'ščitne žleze se je izpre-JPenil v pravcato povodenj, telesni , l°tor dela s polno paro, snovi v telesu se neznansko hitro menjajo. {Ujub pretiranemu teku bolnik huj-?a, srce je pa neprestano nekam razburjeno; bolnik se preveč poti. Celo ®rcna kap ga lahko zadene, če zdrav-“>k ne poseže vmes o pravem času. Basedowa bolezen ima lahko organske vzroke, pa tudi duševne. To dej- stvo zdravnike najbolj vznemirja. Vzrok je lahko razburjenje pri kakšni nesreči ali požaru. Takrat se pokaže nadmoč duše nad telesom, hkrati pa to dokazuje, ka"ko sta oba tečaja našega bitja — telo in duh — zvezana med seboj. Zato mora zdravnik posvečati pozornost bolnikovi duševnosti, ga umiriti in ga poslati na okrepitev. Vendar mora bolnik v vsakem primeru čim prej k zdravniku. Poskusi so pokazali, da tudi pomanjkanje vitamina C poveča izločevanje ščitne žleze in tako omogoči nastop Basedowa bolezni. Na drugi strani se je pa strokovnjakom posrečilo zavreti pri živalih z ekstraktom jeter in vitaminom C delovanje ščitne žleze. Med zdravim človekom in bolnikom, ki boluje za Basedowa boleznijo, je še mnogo prehodov. Predvsem pri otrocih in ženskah. V večini primerov zadostuje že omenjena dieta, da se bolezen izboljša. V težjih primerih morajo pa operativno odstraniti del ščitne žleze ali pa obsevati z rentgenom ali radijem. Dokler je srce zdravo, je Basedowa bolezen lahko ozdravljva. Na srednjeveških dvorih so se vladarji zabavali z dvornimi norci, pritlikavimi možički, včasih zelo inteligentnimi, včasih pa res norimi. Ti »norci« so bili ljudje, ki jim ni pravilno delovala ščitna žleza. Manjkalo jim ni nič drugega, kakor nekaj miligramov hormona sčitne žleze. Še danes se rode otroci, ki jim ščitne žleze ne delujejo pravilno. Prve mesece ni opaziti izprememb, ker pomagajo hormoni v materinem mleku. Čez čas pa začne otroku pokati koža, usta se na-bušijo in našobijo, oči so brez leska, otečeta mu obraz in telo. Otrok postane zaspan in nima teka. Če zdravnik o pravem času ne poseže vmes, ostanejo takšni otroci slaboumni. Nekoč so iz takšnih otrok nastali »dvorni norci«. V tem primeru lahko posreduje čarobna moč medicine. Otroke, ki jim že v zibeli grozi popolno bebstvo, lahko zdravniki rešijo z vbrizganjem hormona ščitne žleze, čeprav postanejo ti otroci samo povprečni ljudje, so vendar rešeni pred slaboumnostjo. Ščitna žleza deluje včasih nenormalno v teku življenja, posebno pri ženskah med 60. in 70. letom starosti. Zdravniki imenujejo to redko bolezen miksedem. Obraz, roke in noge otečejo, bolnik dobi zaspan izraz in postane naposled čisto apatičen. Posle- dice so melanholija, razumska otopelost in omejenost. V splošnem v moderni medicini ta bolezen ni problem. Zdravniki lahko bolniku nadomestijo tisto, česar mu manjka. Vbrizgajo mu substanco ščitne žleze. Bolnikovo stanje se kar vidno izboljšuje. Kakšen je hormon ščitne žleze, ta čarobna snov, ki uravnava tempo našega življenja? Že od nekdaj vemo, da ima ščitna žleza precej joda, zato so domnevali, da je med tem jodom in delovanjem ščitne žleze neka zveza. To so z gotovostjo ugotovili šele leta 1914. V žlezi so našli neko sestavino beljakovine, v kateri je G5%> joda. Izločili so to snov, ki se imenuje tiroksin. V tisoč gramih ščitne žleze je 1 gram tiroksina. Zato ima ščitna žleza takšen učinek. Kemikom se je posrečilo, to snov sintetično pridobiti. Glavna surovina je anilin, bistvena pa jod. Basedowci so kljub odličnemu teku navadno suhljati. To ima svoj vzrok v čezmernem izločanju ščitne žleze. To izkustvo so izkoristili za izdelovanje preparatov za hujšanje, ki vsebujejo jod. Vemo tudi, da je jod glavna surovina tiroksina. Pomanjkanje joda povzroča golšo, ki se rada pojavlja v Slaninskih predelih. Golša pri base-owcih ni nič drugega kakor nenormalno^ razvito tkivo sčitne žleze, razširjenje te kemične tovarne, ki izsesa iz krvi poslednje ostanke joda. Doze joda, s katerimi zdravijo v takšnih krajih golšavce, so popolnoma neškodljive, ker jih telo dejansko potrebuje. Zdravnik mora pa paziti, da se ne pojavijo simptoni Basedowa bolezni. Zato bi ženske, ki uporabljajo za hujšanje jodove preparate, bolje storile, če bi jih opustile, ker bi to nekoč utegnile obžalovati. Hormoni imajo svoje nasprotnike, ki ovirajo njihovo delovanje: delovanje ščitne žleze ovirajo spolne žleze. Presežek hormonov v ščitni žlezi preprečuje ali popolnoma ustavi delovanje spojnih žlez. ščitna žleza »živahnega« človeka je izločala samo nekoliko preveč hormona. Ta neznatni presežek še ne povroča motenj, pač PLAČAJTE NAROČNINO! Izpolnj e vanka Počrnite vsa s piko označena polja in zagledali boste zanimivo sliko pa pripomore, da postane delovanje telesa se živahnejše. Če pa pri base^ dowcih pride v kri nekoliko preveč hormona, se pojavijo motnje v spolnih organih. To so dokazali s poskusi na živalih. Slaboumni pritlikavci, ljudje s »kristalizirano preplašenostjo« _ na obrazu, leni ali preveč živahni ljudje in golšavci so žrtve nekaj miligramov hormona, odvisni od presežka ali pomanjkanja te snovi. Zdravo telo izloča ravno pravšno količino te snovi v kri, zato pravilno deluje. V zdravem človeku polje po krvi približno 10 miligramov hormonov ščitne žleze, ne več in ne manj. Skrivnost nenavadnega delovanja ščitne žleze je v pravilni količini hormona. Prebitek ali primanjkljaj te dragocene snovi izpremeni osebnost. Ves človek se pod njegovim vplivom izpremeni: njegova razumska sposobnost, njegova dojemljivost, občutljivost in ustvarjalnost. Zato ni čudno, da. nekateri zdravniki trdijo, da so temperamenti odvisni od hormona ščitne žleze. Pri človeških temperamentih igra važno vlogo ena sama kapljica_ hormona ščitne žleze, pogosto milijoninka grama, ki jo izločamo v kri. To je pojasnilo za težave, ki jih ima zdravnik pri uporabi tega nenavadno učinkovitega hormona. En sam miligram hormona utegne biti za človeka blagoslov ali pa prekletstvo. Berliner IUustrierte Zeitunsj. f Pogovor v tramvaju J >> Napisal J. E Rosler * Bruno ima žepno uro, ki ie pravi čudež točnosti. Kaže ure in sekunde, zraven pa tudi sonce, luno in zvezde. Na njej se točno vidi, koliko ie ura. Ure zvoni in v pisarni igra vlogo budilke. Takšna ie Brunova zlata žepna Nekega jutra sedi Bruno v tramvaju. Tedaj vstopi Ambrož, spodoben, le malo naglušen možak. »Zdravo. Brunot Dolgo te nisem videli Kako se imaš?« »Preselili smo se. Ambrož.« »Kako? Kai?« »Preselili smo set« zakriči Bruno. »Preselili? Kam pa?« »Vrtnarska ulica štirinajst.« »Posavska ulica?« Bruno pove počasi in kolikor mogoče glasno: »Ne! Vrtnarska ulica štirinajsti Drugo nadstropje.« Ljudje v tramvaju to z veseljem slišijo. * Tramvaj je poln. Proga je dolga. »Koliko je ura?« vpraša Ambrož. »Ne vem!« zarjove Bruno. »Zakaj ne veš?« »Ker sem uro doma pozabil.« »Kaj?« »Uro sem pozabil na pisalni mizi!« »Kako?« »Uro sem pozabil!« zavpije Bruno. »Pozabil! Svojo zlato uro! Domal Na pisalni mizi!« Naposled ie Ambrož razumel. »A tako! Pozabil? Na pisalni mizi? Uro?« »Da.« »Včasih namreč slabo slišim.« »Vem.« Ljudje v tramvaju to z veseljem slišijo. • Zvečer pride Bruno domov. Zena ga čaka že pri vratih. »Danes si imel prav gotovo spet svoj nerodni dan. Bruno?« »Nerodni dan? Zakaj?« »Zakaj si pa kar šest ljudi poslal po svojo uro?« »Jaz! Šest ljudi poslal!« Žena prikima. »Da. Šest možakov ie v kratkih presledkih potrkalo, češ da naj jim dam uro. ki si jo pustil na pisalni mizi. Vsakdo je trdil, da si ga ti poslal. Seveda sem mogla dati uro samo prvemu.« ZRCALO naših dni Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 lir OBJEKTIVNO ZRCALO Navaj’eni smo iz »Zrcala naših dni« spoznavati samo slabe, senčne človekove strani. Paglavci so razbili šipo, kamenje so metali v telefonske žice itd. Toda isto zrcalo ne kaže le grdih črt na obrazu in v postavi, ampak tudi mične, prikupne oblike. Nekega večera je šel mimo vrtov vilskega okraja mlad moški. Ker ni bil dovolj oprezen, je postal žrtev pasje jeze. Benčavo kuže ga je namreč skozi odprta vrtna vrata oblajalo, nazadnje ga je pa še pograbilo za hlačnico in nogavico. Rane ni dobil nobene, le zobje so pustili za seboj znake na koži. Zjezil se je možak nad svojo neprevidnostjo, pa tudi nad gospodarjem psa, ki mu pusti prost dohod na cesto. Vendar se mu je jezica kmalu polegla, ko je prišel koj nato v prijazno sobo kot ,žrtev' usmiljenih Samarijanov. Čeprav ni imel nikakršne rane, so mu nogo temeljito umili in razkužili. Najbolj ga Je pa ganila topla prošnja za oprošcenje. »Še živi v ljudeh prijateljski in tovariški čut, da pomagajo drug drugemu tudi v malem, ker je največkrat izraz pripravljenosti za pomoč v velikem,« si je zadovoljno kramljal domov grede, »čeprav je bila vzrok majhna neprevidnost, ki se lahko vsakomur pripeti.« P. DOBRO ŠIVILJO srednjih let, sprejmem v svrho skupnega vodstva moškega in ženskega krojaštva. Naslov v upravi lista. SPLOŠNO KROJAšTVO, izdelujemo vse vrste moške, ženske in otročje obleke. Prvovrstno delo. Cene nizke. Poučujemo tudi krojno risanje. Izdelujemo krojne vzorce po meri. Čopova ulica 10/1. FILATELISTI POZOR! Najugodnejše kupite in vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk — v knjigami Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. JJI1111111111111111111! 111111111111111111111111J; | OKVIR |l '“m S ui S E SLIKE, FOTOGRAFIJE, GOBELINE, 5 I KLEIN | S LJUBLJANA, Wolfova 4 3 niiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiii FR. P. ZAJEC IZPRAIAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, aeda) Strltarleva ul. 6 pri frančiškanskem mostu Istknrttna očala, daiinojlidl, lopioroen, c »ram etn, hvororaein. ud. Vcuka izbira ur, zlatnine in srebrnine. Sama kvalitetna optika! Ciniki trenutne Svoje cenjene stranke obveščam, da se od dne 3. maja nahaja salon modistke Justi Šinkovec na Miklošičevi cesti, hiša drogerije Hermes. Vhod Pražakova ulica 8/1. dala kvačkano torbico z vsem. kar ie pilo v njej, svakinji Elle Trotterjeve 1,1 tako ie ta reč zapustila hotel, a žal De za zmerom. Zakaj ti tenki lističi imeli povedati strahotno zgodbo, »se je bilo črno na belem, tako neizbežno kakor smrt in grob. in nadzorniku ni bilo treba drugega storiti, kakor nam vse prebrati. V nekem pogledu sem bila prav “ganila. Res je Mary Lavvsonova na-l?!a zasebnega detektiva, da bi izsiljevalca, ki jo ie skušal izžeti do Ja fin j ega beliča, izvabil v past. Po poročilu Jamesa Reida ie Mary Lawso-npva prejela tucate takšnih nesram-bih grozilnih pisem, kakršnega sem •**di jaz dobila, pisem, ki so z nai-pizkotnejšimi besedami blatila čast “lenega rajnkega moža. Pisec ie trdil. ,a ie bil njen mož tisti večer, ko se ie pripetila smrtna avtomobilska opsreča. v družbi ene izmed naizlo-f*asnejših mestnih »dam«. Dalje je Jdil, da ie imel s to žensko že več .'esecev intimno razmerje, priložena "-.bila pa kopija fotografije, ki ie ka-f?*a nago žensko v njegovem naročju, zsiijevalec ie grozil, da bo vse. kar sp s sliko vred prodal mestnemu kandalnemu listu, če mu ne bo Marv ‘borom iznova plačevala odkupnine, »beveda.« ie pojasnjeval James Raid svojem poročilu. »:e fotografija poželena in prikazu ie nekaj, kar se "v* v življenju ni zgodilo. Če .YS(?kako bo tolažilno za Mrs. L.. nJ1 povem, da ie edina .krivda* nje-8rn )• moža v tem. da so po njegovi v,;'”! kopirali sliko tisle osebe na “levovo.« pn Hvala Bogu!« sem olajšano vzklik-|e Lahko sem si predstavljala, kai 0ra«ia-ry Prestala. Marv. ki ie bila prida h- na sprejeti sleherno žrtev, samo “io? spomin na njenega ljubljenega Ka ostal neomadeževan. reden je nadzornik bral dalje, naju je opozoril na to. da so nekatera mesta, ki so se zdela Reidu posebno važna in vredna takojšnjega preiskovanja, debelo podčrtana. »A edina možnost, da zadevo zgrabim pri korenini,« ie pisal Reid. »je. da dobim v roke originalno fotografijo. razen če izsiljevalca samega poprej primejo. Trik diši po New-yorku; tako velike kupčije imajo po večini svoj izvor na Broadwayu. Naj bo že kdor koli. začetnik ni. Zadeva s kanglami je prekleto prebrisana. A tudi največii zvitež napravi kdaj kakšno napako; prej ali slej mu bom nastavil past in lopov bo zdrknil vanjo.« Žalostno sem zmajala z glavo. Izsiljevalec ni šel v past Jamesa Reida in tudi ne v past, ki sva mu jo bila nastavila jaz ali Stephen... Nadzornik je bral dalje. Žalostna zgodba Lottie Mosbvieve ie bila popisana v vseh podrobnostih, vendar ie Reid mislil, da jo je izsiljevalec načrtno zavajal, da ie stavila na dirke. »Najprej ji je dal dobivati, in potem, ko je bila že tako globoko v blatu, da ni mogla več iz njega, io je prisilil, da se je prodajala moškim. Polovico sramotnega plačila je sam pospravil, da ne bi mož ničesar izvedel.« ie pisal Reid. Nikjer pa ni omenjal grozilnega pisma, ki naj bi ga bila obupana mlada žena napisala in o katerem so mislili. da ga ie nekaj ur pred Reidovo smrtjo položila v njegov pisemski predal. »Če prav pomislim,« je preudarjal nadzornik, »pismo ni imelo nagovora. Takoj v prvi vrsti ie povedala, da ne more nič več plačati. Možno ie torej, da pismo ni bilo naslovljeno na Reida. temveč na izsiljevalca. A ker smo pismo našli raztrgano v Reidovein košu, smo morali kajpak domnevati, da ie bilo njemu namenjeno.« Naslednji vpis Jamesa Reida se ie nanašal na Howarda VVarrena. »V svoji banki ima zaupno mesto in lahko brez nadzorstva razpolaga z velikimi vsotami denarja. Izsiljevalcu bi bilo mnogo do tega. da bi se mogel spraviti nad Warrena. Če bi mladi mož zagrešil eno samo nerednost. bi mu bil izročen na milost in nemilost. To ie izsiljevalec tudi poizkušal, kakor sem izvedel iz Pollvnega dnevnika. Izsiljevalec ve. da ie Warren zaljubljen v dekle in da ji ne bi odbil nobene želje. Zato skuša njo izkoristiti za vabo. Ona se pa skuša izmotati s tem. da se VVarrena nalašč izogiba. Da bi ga odbila, se ie čez noč izpremenila v grešno lahkoživko, čeprav fanta ljubi.« Olajšano sem se oddahnila in v duhu stisnila roko pogumni Poliv, ki se je raiši odpovedala svoji življenjski sreči, kakor da bi spravila v nevarnost ljubljenega moža. »Izsiljevalec skuša zdaj VVarrena zavesti k stavam na konjske dirke,« je pisal Reid. »Nekdo mu ie vsaj včeraj namignil in ie stavo dobil. Izsiljevalec namerava očitno VVarrenu pustiti, da nekajkrat stavo dobi; potlej naj bi pa izgubljal čedalje večje vsote, dokler se ne loti denarja v banki. Izsiljevalec očitno ni ravno neumen.« »Lopovi« ie vzkliknil Stephen. Nadzornik je prikimal in bral dalje: »Če se ne motim, ie izsiljevalec v zvezi s posrednikom stav na dirke. Najprej dajeta nasvete, ki po večini niso nič vredni, izplačata iz svojega žepa redke dobitke in delita ostali plen. Tudi to hudo diši po Broad\vavu. Kdo pozna tukaj vse te n e w -vorške gangstrske trike? Morda Anthonvieva. Pripisujem ji vse. samo tega ne. da bi svojo kožo nosila na prodaj.« »Ta se mi je zdela od vsega začetka sumljiva,« je pripomnil Stephen. gu- bajoč čelo. »Zelo sem se trudil, da bi odkril njeno skrivnost, a bila ie preveč previdna. Nisem ji mogel razvezati jezika.« »In ko ie bila potem le pripravljena govoriti, so io spravili s svetal« sem trpko pristavila. Nadzornik je obrnil list. »Prejel sem odgovor na brzojavko, ki sem jo poslal -newyorški policiji,« je bral. »Anthonvieva ni bila nikoli zaprta. Vselej ie imela opravka samo z velikimi gangstri. a ie preveč samoljubna. da bi sama prišla navzkriž z zakonom. Njena specialiteta ie. ločiti se in si plačevati visoke alimente. Kai počne tukaj, ko vendar ni primernih žrtev?« »To sem se tudi jaz izpraševala,« sem prikimala. Nadzornik je bral dalje: »Brzojavil sem banki, kjer ima An-thonyjeva naložen denar. Pogosto ie nakazala po tisoč dolarjev v svoj dobropis. .Anthonvieva mora biti istovetna z izsiljevalce m.< »0 Bog!« sem zašepetala. Nadzornik me ie pozval k molku in je prešel k Reidovemu naslednjemu vpisu: »Anthonyieva prejema svoj delež od dohodkov, a da ie sama izsiljevalka, vendar ne verjamem. Morda ie sama iznašla marsikakšen trik. a zdi se mi. da ni prava oseba za to. da bi sama predaleč tvegala. Kdo opravlja umazano delo zanjo?« Naslednji vpis ie bil prejšnjemu podoben : »Anthonvieva prejema svoj delež plena in pospravi nemalo denarja, stavil bi pa. da ostudnega dela ne opravlja sama. Ne morem izslediti, koga ima na verižici. Tukaj nima opravka z nobenim moškim. Tajni agent Lansing ji očitno ugaja, toda iz nekega vzroka ima strah pred njim. Zakaj je Lansing tu? Se ni- koli nisem slišaL da bi g-man nastopal v izsiljevalni aferi.« Stephen se ie namuznil. »Izpregledal me ie torej.« Naslednji dan ie Reid prejel neko sporočilo. Pisal je: »Brzojavil sem Jonesu v Washing-ton. Danes je prišel odgovor, da šepečejo. da se Lansing zdaj ukvarja z neko afero trgovine z dekleti. Tu pa nisem odkril ničesar takšnega. Kvečjemu zadeva z malo Mosbvievo bi dala misliti na to. Ali i e trgovina z dekleti izsiljevalčev stranski poklic? Zdi se. da je ta človek eden izmed univerzalnih zločincev, o katerih samo kdaj pa kdaj beremo. A čudno, da se takšen .odličnik* klati po takemle neznatnem podeželskem mestecu.« »Reid se ie počasi zavedel, da ima opravka z nevarnim nasprotnikom.« je pripomnil nadzornik. »Gotovo,« ie pritrdil Stephen. »Vrgel je ribici trnek, na lepem ga ie pa požrl morski volk.« James Reid ie še nadalje razpravljal o Hildi Anthonvievi »Morda ne gre za ljubimca.« je pisal. »temveč za nekoga, ki ie v njeni oblasti. Izslediti ie treba, kaj počne v tem gnezdu Ciril Fancher. poročen s staro žensko. Saj mu ie newvorško podzemlje kar na obrazu zapisano. Morda sta z Anthonvjevo pajdaša še od prej. Morda mu ie sledila sem. Morda ie denar, ki ga pošilja svoji banki, del tistega, ki ga Fancher izmami od svoje debele žene.« »Moji živci tega ne vzdrže več dolgo.« sem zašepetala. »To ie kakor klicanje duhov... kakor da bi mrtveci spet oživeli.« Nihče izmed nas ni bil pripravljen na nenaden preobrat v Reidovem naslednjem zapisku. Dalje prihodnjič. Gostu je nek dišala. Zato je do val, koliko k mu je odgovori »Pred nekaj 400 steklenic. vino Vitcnain A je aaagal lov na morske pse v Lovska strast je zajela staro in mlado Lovska vročica se je kitila ribifev zahodne severnoameriške obale — in ne samo ribičev. Kdor koli more. si kupi ali najame kakršen koli čoln in zapluje z njim na odprto morje — na lov. Kdor pa nima sredstev, se pogodi — če je izučcu ali ne — za ribiškega pomočnika in se vkrca na ta ali oni toln. Pogumni ribiči, ki so poprej mirno hodili na lov. prebijejo zdaj cele »oči in dneve na morju, brez počitka in miru. Študentje izginejo z vseučilišč in se pridružijo ribičem, farmar-ski sinovi izkoristijo čas med dvema setvama in zaplujejo na ocean, ki je tako iznenada — tako rekoč čez noč — poslal njihova zlata jama. Zakaj na vse, ki so se pridružili temu nenavadnemu lovu. na podjetnike, čolnarje in pomočnike, se ie razlil dolarski blagoslov. Prav tako kakor so nekoč na Aljaski odkrili zlato in so cele trume zlataželjnih pustolovcev hitele v puste, dotlej neznane severne kraje, da bi bile deležne zlatega blagoslova, tako je zdaj vročica lova na morske pse preplavila vso zahodno severnoameriško obalo. Ribiči, ki so poprej živeli tako rekoč iz rok v usta. so cez noč obogateli, pustolovci, ki’ so znali spretno izrabiti konjunkturo, žanjejo velike dobičke. Toda kaj love vse te vrste neutriul-mn ribiških čolnov in cele trumo iz-urjenih in novopečenih ribičev? Vsi ti love roparsko ribo. ki ie je ob tej obali več ko dovolj, morskega psa. Z zagrizeno vztrajnostjo ga preganjajo boč in dan. zakaj sleherna riba pomeni gotovino, njihova jetra se pa plačujejo z zlatom. Poprej morski pes nikakor ni bil tako priljubljen. Ne glede na to. da velja za sovražnika človeštva, ker ugo-nablja ljudi, temveč tudi sicer je bil znan kot velik škodljivec. Ribičem je potrgal mreže, če se je zapletel vanje, ln jim požrl ves Petrov blagoslov. Če so ga privlekli na suho. so ga ubili in ga prodali kot manjvredno blago. Meso so posušili in ga zmleli ter ga kot gnojilo prodajali po 10 dolarjev tono — smešno nizko vsoto, ki ni nikomur toliko zmešala glave, da bi šel zaradi nje lovit morske pse. Lani se je pa zadeva na lepem izpremenila in iz škodljivca je čez noč nastala zaželena dragocenost. Z Norveškega so prej uvažali ribje olje. ki velja kot okrepčilo, posebno za otroke. Nič manj ko 72 milijonov dolarjev so Američani izdali vsako leto za ribje olje. Ko je pa vojna vihra zajela Norveško, je uvoz iznenada usahnil. Hkrati je vso Ameriko obšla pravcata vitaminska vročica, a vitamin nad vitamini je postal vitamin A. O njem se te začelo govoriti, da zdravi neko očesno bolezen, da varuje strmo-glavce nadležne krvavitve iz nosu. da varuje telo pred slehernim prehladom in da čez noč rane zaceli. Za angleške in ameriške letalce naj bi bil torej vitamin A pravcato čudodelno sredstvo, življenjski eliksir, ki naj bi lih ohranil močne, jim ostril vid in varno vodil njih roke pri letenju. In tako ie iz Anglije, ki takisto ne dobi več ribjega olja z Norveškega, prišel glas. da plačajo za vitamin A sleherno ceno. Neki trgovec z ribami je dal nekomu kemiku preiskati več vrst rib in dobil od njega analizo: v jetrih morskega psa ie vitamin A. Trgovec je začel kupovati morske pse in plačevati zanje dvakratne in trikratne dotedanje cene. Nič čudnega torej, da so ribiči pustili lov na manjše ribe in se vrgli na morske pse. Povrhu ie kemik ugotovil, da ima neka vrsta morskega psa v svojih jetrih desetkrat več vitamina A kakor pa druge. To so kmalu izvedeli tudi ribiči in so se vrgli samo na to vrsto morskega volka. Cene so začele naraščati in so priplezale v vratolomne višine. Najprej so plačevali po 100 dolarjev za tono jeter morskega psa. potlej' 250. GOO. nazadnje pa že 1200 dolarjev. Tako torej ni čudno, da so že majhni in najmanjši ribiči zaslužili kar bajne denarje. Doslej se oblastem ni zdelo potrebno, da bi posegle v to vročico. Boje se pa. da ne bi prišlo tako daleč, da bi morske pse popolnoma iztrebili in da se ne bi več vrnili na kalifornijsko obalo. Zato zdaj napeto premišljajo, ali ne bi odredili varstvene dobe za lov_ na morske pse. da ne bo najno-vejši dolarski blagoslov prav tako hitro usahnil, kakor se je pojavil. (Koralle, Berlin) ? UCAHKE Križanka Raj za zenske Neki statistik je ugotovil, da ie kubanska država pravi ženski raj. Tam ne pride namreč na tisoč moških nič več ko 884 žensk. Če pogledamo števila moških in Censk v drugih državah, bomo videli, da je statistik po pravici Kubo imenoval ženski raj. Na Kitajskem pride na primer 1139 žensk na tisoč moških. v Rusiji 1103. na Angleškem 1088, v Švici 1076. v Nemčiji 1048. na Japonskem in v Združenih državah ie število moških približno tolikšno kakor žensk. Slabi poklici za zakon Italijanski docent za sociologijo prof. Enrico Duro ie pred kratkim sestavil seznam, ki moške poklice deli v >za zakon ugodne< in >za zakon neugodne«. Po tej razdelitvi so zelo priporočljivi zakonski možje razen kmetov vsi znanstveniki, pa tudi in-dustrijci. kuharji in trgovci. Nekoliko teže žive žene z možmi, ki so trgovski potniki, igralci, telegrafisti ali brzojavni uradniki, tiskarji ali časnikarji. Posebno neugodnih ženskih poklicev 7.a zakon profesor ni naštel. Vse-kako pa misli, da je zakon z dekletom. ki je edinka svojih staršev, prav tako tvegan kakor z dekletom, ki jo dosti živela po penzionih. Amaconke 1942 Mnoge države druga za drugo kličejo ženske pod zastavo. Nekatere v rdeči križ. večino pa zato. da nadomeščajo moške v tovarnah in drugih službah. Ponekod so organizirali tudi gasilke in druge zaščitne oddelke. Pokazalo se ie. da ie nežni spol kos novim nalogam, ki mu jih prinaša sedanji čas. A ko bo vojna končana — kaj bo iz nežnega spola, ki se ie med voino prelevil v močnejši spol in dokazal svoje sposobnosti pri vseh moških delih? Odločujoči činitelji baje niso prav nič v skrbeh, saj prava ienskost mora ostati. Novi poveljnik švicarske garde v Vatikanu Švicarska garda v Vatikanu ie dobila 6. maja t. 1. novega poveljnika, švicarskega polkovnika Henrika Pfvf-fer von Altishofna. po rodu iz stare Švicarske plemiške rodbine, ki ie dala vatikanski gardi v 300 letih 24 častnikov. od teh 10 poveljnikov. V zasebnem življenju je novi poveljnik doktor prava in odvetnik. Poročen je s Švicarko iz stare bernske družine. Kot poveljnik švicarske garde ie po dostojanstvu takoj za kardinali. Švicarsko gardo je ustanovil papež Julii II. leta 1506.. torej takrat, ko jo bila Švica vojaška velesila in ko so sc takratne vladarske veličine potegovale za njeno naklonjenost. Danes ima švicarska garda v Vatikanu posebno vojašnico in šteje enega polkovnika, enega podpolkovnika, enega maioria-dva stotnika, enega kaplana in blizu 100 mož. Garda straži vatikansko palačo in nastopa pri uradnih sprejemih in avdiencah. Samo častniki in podčastniki garde, se smejo ženiti. Zanje so v vojašnici posebna stanovanja. Garda ima lastno kapelico, več dvorišč, vojašnico s spalnicami. jedilnicami, knjižnico, pisalno sobo in gledališko dvorano. Gardisti v prostem času muzicirajo, imajo svoj pevski zbor in goje razen cerkvene glasbe tudi narodne pesmi. Na sredi vojašničnega dvorišča stoji spomenik junaško padlim gardistom iz leta 1527. Ob njem prisegajo novinci in vsako leto 6. maja govori polkovnik ob njem o zgodovini švicarske garde in poudarja vdanost sv. očetu. »Črna porokam je kazniva V severnoameriški državi Missouri 1'e še v veljavi neki star zakon, po taterem kaznujejo nedoletna dekleta, ki se poroče brez vednosti in dovoljenja svojih staršev, s tem. da jih za en dan z verigo priklenejo k drevesu na javnem trgu. Že dolgo let te kazni niso izvajali, dokler ie ni pred kratkim neki odvetnik iz St. Louisa privlekel na dan. Odvetnik ie namreč upal. da bo dobil za ženo 161etno Cecilijo Kosro-novo. v svoje razočaranje ie moral pa nekega lepega dne ugotoviti, da se je bila že pred šestimi meseci na skrivaj Vodoravno: 1. Geološka doba prvih živali. 2. Edina evropska opica; ni Ilovica j pritok > ime, ki pomeni lahko samo Bog {kaj počne; pritok Savinje (2. skl.); Iploščinska mera. 5. Brej?, polog, str-[mina; industrijsko mesto v Rusiji. [6. Predlog s 5. skl.; povratni zaimek; [samoglasnik; enota upora; predlog s C3. skl. 7. Krajša oblika slovanskega ► moškega imena; ptica pevka (4. skl.). [8. Poljak ta soglasnika bere za »š«, »Madžar pa za »s«; svojilni zaimek; {vzročni veznik. 9. Trije goltniki; ♦južnoameriško velegorje; pol meseca. 10. grška stopica ali ime tiskarske črke; umerjenost, ubranost (tujka). ♦ 11. Pripadnik čistega evangelskega {nauka v Angliji. Navpično: 1. Tega imena sta bila (znan fizik in zdravnik. 2. Oblika glagola paliti; izkopina. 3. Kemični znak za srebro; moralna vrednota, ki se 'hitro zgubi, a težko spet pridobi; južnoafriška antilopa. 4. Primitivno orožje; žlahten plin; tolmun. 5. Postaja in oskrbovališče vojakov ali razdalja med dvema postajama (tujka v množ.); močni. 6. Predlog s 5. skl.; iglasto drevo; tona. 7. Za življenje prepotrebna plinasta snov; Piantagioni di garofani nclla »citta dei fiori« a San Remo, nella Riviera Snajvišje indijsko božanstvo najstarej-Ligure, dove abili giardinicri cottivano le piu rare qualita di questi fiori Išega casa. 8. Dva samoglasnika, ki gTaziosi, noti su tutti i mercati d'Europa. L’illustrazione rappresenta tunghe xtvorita v nekaterih tujih .jezikih pre-fite di aiuole, dove te giovani giardinicre hanno legato i garofani a piccoli Jglas; staro angleško vseučiliško me-pali per esporll tutti alki luce c al sole. — Nasadi nageljnov v »cvetličnem isto; eden (nemški). 9. 13. ali 15. dan mestu« San Remu v Severni Italiji, kjer odgajajo spretni vrtnarji mnogo Z rimskepa meseca in ki se ga je Cezar Na sliki J upravičeno bal; to še ni beg; osebni ali kazalni zaimek. 10. Priimek ustanovitelja moderne Turčije; žrebec, celak. 11. Divje osrednje azijsko pogorje. vrst čudovitih cvetlic, znanih na vseh evropskih cvctličnih trgih, vidite dolge gredice nageljnov, ki so jih mlade vrtnarice privezale h količkom, da imajo vsi dovolj svetlobe in sonca. * Prebivalec Južne Amerike se medtem ko je prehlajen ne brije. Šele ko ozdravi, spet vzame britev v roko. * Domačini na japonskem otoku zakona«. Sodniku ni ostalo drugega, kakor da je res izrekel sodbo. A obsodba ie jsostala pravcato zmagoslavje za čudovito lepo mlado ženico. Strogi . _____ _____________ odvetnik ie pa baje odtlej najboljša Hokkaidu nosijo obveze čez usta in:: stranka steklarjev svojega kraia. zakaj dan za dnem mora nadomeščati razbite šipe svojih oken. Zanimivosti z vseh vetrov * Jaj>onci verujejo, da je štiri ne- - . srečna številka, in sicer zato. ker ie okrog 1000 zuzetk. beseda, ki pomeni to številko podobna izrazu, ki j>omeni smrt. * Indijanci, ki prebivajo na obali angleške Kolumbije verujejo, da je vrana vir svetlobe in življenja. Prav tako tudi verujejo, da se kit lahko spremeni v človeka. * Mohamedanci so prepričani, da se bodo Mavri vrnili na Špansko tedaj. ko se bosta dotaknila roka in nos. samo da se ne bi prehladili. * Prebivalci južnoameriške države; ■ Venezuele krase svoje avtobuse s prizori iz svetega pisma, da bi se tako obvarovali nesreče. * Žužkojeda ptica na dan poje ročila. To ga je tako užalilo, da ie , ključ, ki sta vdolbena v nekih vratih tekel naravnost na sodišče in zah te-1 skozi katera pelie pot v mes‘ val predpisano kazen zaradi »črnega hambro v južni Španiji. * Neki ameriški profesor ie izdal knjigo, v kateri piše o vzrokih ieze. V njei navaja nič mani ko 21.000;; vzrokov zaradi katerih se človek raz-;; jezi. * V nekem ameriškem statističnem uradu so izračunali, da prehodi gosj>o-dinja pri delu v svojem stanovanju kar 5000 kilometrov na leto. Povprečen človek prehodi na leto 4700 kilometrov. rekord pa doseže pismonoša, ki prehodi na leto povprečno 10.000 kilometrov. Leteči koveeg / Piosto po Andersenu Tedaj je Polonček vzel vrv in z njo krepko povezal I Polonček je nato telefoniral na stražnico in kmalu strah, ki §e je prebudil šele. ko je bil ie trdno zvezan. nato sta prišla dva brhka redarja, ki sta strah aretirala Toda pomagati si ni znal reč. saj se ni mogel niti in k* odpeljala s teboj, premakniti. I PREMIK ALN1C A POLJUBIMO OBRENOVIČ F A NT F A R I 5 T DIALEKTIK ZGOSTITVE VIŠNJANKA Premikaj vodoravno te besede, da se ti navpično zložijo imena treh evropskih prestolnic. * ZLOGOVNICA 1—2 pijača; 1—3 blagajna; 1—5 poganjki; i—6 svetopisemsko mesto; 4—1 delno ime adrijanskega mesta; 5—1 kraška de- žela; 2—3 finsko mesto; 3—2 pritok Donave; 3—6 hrvatska reka; 4—3 ne-obuta; 4—6 mesto v Al- žiru; 5—3 madež: 5—6 okence; 1—6—5 vodotoki; 3—2—f> stepa; 4—1—5 kupa; 6—2—5 naskoki; 5—3—4—6 evropska prestolnica. ZA PRIJATELJE VINSKE KAPLJICE neka vrsta vina izvrstno je pri krčmarju poizve-ima še v zalogi. Ta dnevi ga je bilo še Danes sem jih hotel spet porazvrstiti v enake vrste: toda če sem jih podelil v dve, tri, štiri, pet ali sest vrst, mi je ena vedno preostala, šele ko sem jih podelil v sedem vrst, mi ni nobena steklenica ne preostala ne zmanjkala. Zdaj bo-morda znali preračunati, koliko še imam, toda ne pozabite odšteti svoje na mizi.« Koliko je steklenic? Upamo, da bo dišala tudi onim, ki jim sicer ne prija. • PRETVARJANJE ULOMKOV 33 66 77 99 3 6 7 9 Opazimo, da dobimo iz treh trojk, treh šestič itd. vedno rezultat 11. Sestavite iz istih”_številk ulomke, da bo izid vselej dvajset. 1ZLOČILNICA Livada, tango, lončar, provinca. vsake besede vzemi skupino treh pa boš dobil ime in priimek pisatelja, ki se je rodil pred Rešitev ugank iz prejšnje številke Na stražnici so strah razkrinkali in ugotovili, da ▼ resnici sploh ni strah, ampak »tar »znanec«, ki so ga ie več let tanian iskali. Nato je prišel grof. ki ni Teč stanoval v gradu, odkar j« pričelo strašiti. Zahvalil se je Polončku, da je Križanka: Vodoravno po vrsti: 1. kulacija, 2. Erdeljsko, b. 3. l.eo, »lr. Ru. 4. OJ' uter,- »ster. 7. vi ene. pik. S. a, sektorji. 6. rešil grad nadloge, za zahvalo mu ie pa še dal mošnji denarja. Polonček se je zahvalil in odšel po svetu za ♦ tamini, r. 8. Got, is«, ko #. un, < novimi prigodami.« Tako je končal Peregriu svojo pri-i »aturirati. li. Tomas Edison. Dovedko Z Premenjave: Ibar, riba. Bari. bira. Dalje prihodnjič Dopolnilmca: G. Marconi. .. k*« * jv> vyu« ■n Ejib svoje žene. ie prišepnil Liani: »,.?Ve s*e 8e premislili, kar povejte! ,-.c? ?.e trpel! Plačal bom našemu Jfiiatelju Lussanu izdatno kosilo, hiu •iisnil v roke stotak, preživeli bomo Prijateljsko popoldne v štirih, nato ga bom pa odpeljal nazai v Nanterre.« Liana je odkimala. Njene temne oči, *i so se še trenutek prej zdele vlažne J°*z\ so se zaiskrile od odločnosti: »Sami veste, prijatelj, kaj je vzrok, “i me prislanja k temu dejanju. Veste, zakaj moram postati gospa! Batenville! Le se spomnim te sr a imena, takoi izginejo vsi pomisleki!« »Liana, ali ne bi bilo bolje, da bi ■ujeli kakor vsa druga mlada pariška dekleta? Služili bi si vsakdanji kruh * delom, ne meneč se. kai govore o Vas ljudje — saj niih mnenje tako ni vazno za vas.« Liana je spet odkimala. »Ne,< ie odgovorila odločno. »Hočem, da tam doli izvedo, da sem se poročila. To naj bo Vzrok mojega bega... Hočem, da dobi moja mati obljubljeno rento!« Odgovorila ie tako odločno, da Ii ni bdo mogoče ugovarjati. Lussan je opazil, da se nekaj plete. Morda se ie Ustrašil, da bi se utegnila Liana premisliti. morda ie bil pa dovoli tenkočuten. da ca je njeno obotavljanje zabolelo: kakor koli že. stopil ie k njej m ii tiho deial: »Saj vam ne bom delal napotia. gospodična!« In ob teh besedah ie na njegovem bledem obrazu zaigral droben. žalosten smehljaj. »Dal sem vam besedo... po obredu se bova poslovila in nikoli več me ne boste videli.« vMlado dekle ca ie pogledala. Njene oči so dobile na lepem mehak izraz. »Moj prijatelj Andre mi je deial. da ste spodoben človek, gospod Lussan. Zaupam vam. Vi pa vedite, da bom spoštovala vaše imel Nikoli vam ne bo treba zardeti zaradi mene!« Živahno mu ie ponudila roko: »Ali ie zdai dogovorjeno?« »Da. gospodična.« ie zašepetal ganjeno starček. V teh letih človeka hitro prevzame ganotje... Liana je pripomnila, da ie čas. da odidejo. Odpeljali so se v rue de la Rainuo. kjer ie bil poročni urad za drugi okrai. Uradnik ie nekam ne-Eotovo pogledal nenavadni par. ki ie stopil predeni, potem ie pa stvarno in hitro opravil obred. Niti pol ure ni minilo in gospodična Dalimoursova ie Postala gospa Lussanova... Anatole Lussan ii ie izročil poročno knjižico, v kateri ie bilo črno na belem napisano, da ie poročena, da ie madame Lussanova. Tov je bila torej zanjo izpolnitev nedoločnih želia vseh mladih deklet.. Liana ie nekoliko zamišljeno in tiho sedela poleg svojega moža. toda njeno celo ie bilo jasno in okrog sočnih, mladih ustnic ji ie krožil smehljaj zmage in sproščenja. IV T*.koj drugi dan po tem važnem dogodku ie Liana sporočila svoji materi, da se ie poročila. Pri sestavljanju brzojavke ie čutila lahno zadoščenje, prav kakor da bi že videla dolge obraze Batenvillčanov, ko bodo izvedeli to neznansko novico. Privoščila si je cela razkošje, da ie poslala nekaj poročnih oznanil svojim najožjim znancem Na njih ie bilo sicer napisano, da se je gospodična Dalimoursova poročila tega in tega dne z gospodom Anatolom Lussanom. vendar ni bilo nobenega drugega podatka, nobenega poklica. Vse to nai bo. prav kakor nien nenadni odhod od doma. zavito v ne-prodirno meglo... Ko je storila to dolžnost, se ie vsaj za nekaj dni čisto predala užitku samostojnosti in razkošju misli, da ie gospa. Posebno io ie veselil novi domek. Z Martino pomočjo in z denar- iem. ki ii ga ie posodil Andrč za čas, :o Še ni mogla dvigniti tetkine rente, si je uredila ljubko gnezdece, v katerem kuhinja ni bila večja od poštenega žepnega robca, zato je bila pa soba prostorna, zelo svetla in obrnjena na jug. Iz sobe si prišel v kopalnico in v okroglo predsobje. Sobo je opremila prav moderno, z velikim kavčem svetlozelene barve, ki se je zdel. kadar ie sijalo sonce skozi široka okna. kakor travniček. Preproga pred kavčem ie bila peščenoriave barve in se ie ujemala z barvo sten. V vzidani omari ie imela skromno garderobo, nad knjižno ooiico ie pa obesila sliko svojega pokojnega očeta v starinskem okvirju, tako da ie da- LJUBEZENSKI KOMAN n prni mož j jala strogo modernemu slogu sobe nekoliko preproste domačnosti. Kuhinjske oprave še ni kupila: tisto nekaj posode, ki io ie imela, je zložila v nizko polico. Kuhala ie na plin. štedilnik je nameravala uporabljati šele pozimi, ko bo potrebovala toplote. V okroglo predsobje ie postavila nizko mizico s tremi majhnimi fotelji v isti barvi, kakor je bil kavč. Stene sta krasili dve lepi. originalni radi-ranki, na mizico je pa postavila široko keramično vazo s pomladanskimi cvetlicami. Da, to je bil zdaj njen domek, tako drugačen kakor opremljena podstrešna sobica, kjer ie bila doslej živela. Kes. počutila se ie nekoliko osamljeno v tej veliki hiši. kjer so po večini stanovale družine z otroki, toda hitro se je izpodbodla, ali se pa zatekla k očetovi sliki po pomoč in zaupanje. »Kako so ljudje čudni, ali ne. očka?« je modrovala sama pri sebi. »Zdaj ko sem gospa, čeprav še nihče hi videl mojega moža. uživam na lepem več ugleda in prostosti kakor poprej. In vendar se nisem nič. prav nič izpre-menila. Tako ie na svetu... Moramo se ukloniti!« Zdelo se ii je. kakor da io velike, žalostno stroge očetove oči dobrohotno gledajo. Pokleknila ie pred sliko in prosila dalje: »Očka. ti, ki me gledaš z onostranstva. ti veš. da nisem storila nič napačnega! Bila sem zmerom pošteno dekle, tudi tedaj, ko sem zapustila mater in odšla od doma. Zdai som popravila edino krivico, ki bi ii io utegnila storiti: poslala sem ii rento, ki ji gre. In ti. ki si zdai tam. kamor ne sežejo naše besede, ti spremljaj tudi odsiei moja dejanja s svojo dobrohotno naklonjenostjo! Spomni se.v da nimam nikogar na svetu! Ne ljubečega moža. ne otrok, ne matere! Nikar me ne zapuščaj!« Solze osamljenosti so ii privrele v oči, kliub soncu, ki ie sijalo na svetlo-zeleni .travniček*. kliub kopalnici, kjer so je vselej spet razveselila snežnobele kadi in vseh tistih svetlih, pokromanih naprav, ki so vse iznova zbujale njeno otroško radovednost. Da. čutila se je zapuščeno celo kljub poročni knjižici, ki io je gotovo že dvajsetkrat prelistala. beroč s skritim užitkom svoje novo ime v njej... V majhnem, posebnem svetu, v salonu gospe Limaveve. je novica o Lia-nini poroki udarila kakor strela z jasnega. V tem okolju, kjer so dekleta vedela o vsakem utripu srca svojih tovarišic, se je zdelo nemogoče, da bi mogla Liana kar tebi nič meni nič zapustiti dekliški stan in čez noč postati gospa. »Če bi bila vsaj povedala, kdaj in kje se boš poročila, bi ti bile prinesle v cerkev šopek cvetja in ti čestitnle.« se ie pritoževala ena izmed tovarišic. »Saj se nisem poročila v cerkvi.« ie odgovorila Liana. »Kako? Ali nisi katoličanka?« . »Pač. Vendar sem storila vse kar na tiho... Le pomisli, kako ie. če nisi bogat, če nimaš družine...« Marija, njena tovarišica, ie sklonila glavo in globoko vzdihnila: »Prav imaš! Za začetek ie dovoli, če vzameš moža iz ljubezni... Bog ti bo že dal svoi blagoslov.« Liana jo ie nehote žalostno pogledala. Da. te sirote celo mislijo, da se je poročila iz ljubezni... »Če se poročiš, še ne pomeni, da vzameš moža iz ljubezni,« je odgovorila. Ko ie zagledala presenečene obraze tovarišic, je še trdneje dejala: »Poročila sem se po pameti, ne iz ljubezni. Poročila sem se. da sem našim doma jezike zavezala in uredila neko zapuščinsko zadevo, vezano na mojo poroko... Zdai. ko ie to urejeno, me bodo menda domači pustili pri miru.« »Beži not« je vzkliknila Gaby. »zaradi družine si vendar ne boš kvariia življenja! Vse to. denar, obrekovanje, bi minilo, toda moža. moža boš pa imela vse življenje...« Liana se je spet žalostno nasmehnila. Ne. svojega moža se doslej ni bala... Za tiste, ki gledajo v bodočnost. je vse drugače... toda ali more stari Lussan zatajiti svoie obljube in prelomiti dano besedo? »Moj mož je dober •ovek,« k počasi dejala, »mislim, de ob ■Vegovi strani me bom nesrečna, čeravno mi ne more dati tiste sreče, ki si le želi mlado dekle.« »Ali nam ga koš predstavila?« le vprašala Marija. »Da... seveda... ko se bo vrnil ■ potovanja,« je nekoliko v zadregi odgovorila Liana. Takšnega vprašanja ni bila pričakovala. »Kako. ali ie mar trgovski potnik?« so se začudile vse hkrati. »Ne. Zelo rad potuje, toda ne za svojo zabavo. Le malo se mudi doma, in to je dobro zame. Njegov poklic ga veže na potovanja...« »Hm. jaz že ne bi hotela moža. ki ne bi bil nikoli doma,« se ie namrdnila Gaby. »Je že bolje, da imaš moža stalno pred očmi.« »Res je,< so vse potegnile z njo. »Vsakdo po svojem okusu.« se je nasmehnila Liana. »Vidite, meni ie pa prav tako. Ni mi bilo toliko do moža kakor do — možitve.« »Glej jo no. prevejanko!« »Mogoče si je žeiela nov plašč.« se je pošalila Marija. In tako so letele dovtipne in šaljive zbadljivke od ene do druge s tisto prožno duhovitostlo, ki je lastna Parižankam. Šele ko je uaby prestrašeno in odločno vzkliknila: »Madame gre!« so se spet vse glave sklonile_ nad delo in samo še pridušeno hihitanje ie pričalo, da je razgovor prekinila višja sila... Liana ie živela poslej mirno, ta ali oni bi dejal, da skoraj nekoliko sebično v svojem novem stanovanju in V 24 URAH barva, plisira !n kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA v krogu prijateljev Montelovih. Kakor mravlja je zjutraj odhajala na delo in se zvečer vračala, veseleč se že prijetnih trenutkov v svoji sobi ob dobri knjigi, medtem ko se na plinskem štedilniku cvre skromna večerja. Čudno, toda zdai tudi ni bila več tako občutljiva za novice od doma. Ko je dosegla svoje, ko ie zadostila materinemu pohlepu po renti, je ni več tako pekla radovednost, kakšen vtisk je na njene svojce naredila njena nenadna poroka. Pošiljala je vedno svojemu možu vsoto, ki mu jo ie bila obljubila, vendar nikoli ni izrabljala pravic in svoboščin, ki jih daje zakon ženski. Včasih zvečer ie pohitela v kino ali na izprehod po bulvarjih z Marto, sicer je pa najrajši ostajala doma. kjer ie bilo zmerom dovoli dela. da si je z njim preganjala dolgčas in vprezala domišljijo. Usoda, ta velika igralka in vodnica nič hudega ne slutečega človeštva, tista, ki je pred nekaj meseci potisnila Liani v roko časopis z odločilnim člankom, pa ni pozabila mladega dekleta s podeželja. Pripravljala ie novo presenečenje, ki je v njeno mirno, enakomerno življenje spet prineslo iz-premembo in vznemirjenje. Neko jutro ji je vratar izročil pismo, ki je bilo prišlo najprej na stari naslov. od ondod so ga pa poslali na novo Liani no stanovanje. Mlada žena je nekoliko nezaupno ogledovala velik bel ovoj z raznimi poštnimi in uradnimi znaki. Ko je pogledala na poštni žig. ie začutila, kako ji je srce zadrhtelo. Pismo ie bilo odposlano v Nanterru. torej v kraju, kjer živi njen mož. To je bilo prvo pismo, ki ga je prejela od njega, odkar je poročena. Kaj neki^ ji hoče? Ali morda ni zadovoljen z višino rente? Ali ima kakšno drugo željo? Nasršila ie obrvi v zli slutnji. Ko je opazila, da io vratar zvedavo opazuje, je stisnila pismo v torbico in ■irno odšla na aeato. Bilo !• mehko junijsko jntro. Sonce le ie ob tako agodnji *ri prijetno grelo in vabilo v ■oadove in parke. Ljudje eo vedri in čvrsti hiteli na delo. Marsikatero moško oko te ■ težko prikritim občudovanjem ošinilo Liano, ki je zamišljena stopala v službo. Prav v tistem parku, kjer je pred nekaj meseci brala materino pismo, se je ustavila in pretrgala ovoj. Ko je prebrela prve besede. ji ie beli list zatrepetal v rokah. Mrtev! Njen mož je mrtev! Ta novica jo je presunila bolj. kakor je bila pričakovala. Čeprav je na Lus-sana ni vezalo nobeno nežnejše čustvo razen občutka dolžnosti in spoštljive hvaležnosti, se ji ie zdelo, kakor da ii je umrlo ljubo, bližnje bitje. »Siromak,« je zašepetala, »tako hitro...« Nehote ie pospešila korak. Šele po malem se je jela zavedati važnosti te novice. »Ubogi starček je mrtev in jaz. njegova žena... ne. njegova vdova...« Presenetila io je misel, da ie vdova. Prosta! Svobodna! Vendar se ni mogla veseliti. Nehote je videla Lussana, kakšen ie bil tisti dan. ko sta se poročila. Hitro ganjen, staromodno ljubezniv in nekoliko šibak. »Siromak, le kratek čas ie užival svoje smotke in kavo,« je pomislila. Nato se ie spomnila, da ima zdaj prav takšne obveznosti do svojega pokojnega moža kakor katera koli druga vdova na svetu. Iti mora za njegovim pogrebom, urediti njegove — nedvomno skromne — zapuščinske zadeve. obleči črnino... »Bil je dober možak.« ie zašepetala sama pri sebi. »in izvrsten mož. Celo zdaj. ob svojem poslednjem koraku ie bil skromen, ostal ie v ozadju... kakor ie bil obljubil.« Vnovič je odprla pismo in ga jela pazljiveje brati. Piše mi neka bolniška strežnica, ie ugotovila nekoliko presenečeno. Naznanja mi moževo smrt kakor oddaljeni sorodnici. Madame, je brala polglasno sama zase, sporočiti vam moram, da je nenadno umrl gospod Anatole Lussan, ki sem ga negovala nekaj dni. Pred dobrim tednom ga je zadela možganska kap. Poslej se je samo dvakrat zavedel. Umrl je mimo, kakor se utrne sveča, če ji zmanjka goriva. Ko se je prebudil prvič iz omotice, iz katere se poslednje dni ni več zbudil, mi je dal vaš naslov, da bi vas lahko obvestila, če ne bi več ozdravel. Naročil je tudi, naj vam izročim skrinjico, ki mi jo je bil izročil. Po meni se vam zahvaljuje za vso dobroto, ki ste mu jo izkazali, dejal je, da umira z mislijo na vas, želeč vam v življenju vso srečo... To skromno pismo, ki ie romalo en dan z rue des Petits-Champs v njeno novo stanovanje, ie Liano globoko ganilo. . »Stari siromak je bil nežnega srca.« le pomislila. »Čutil je. da sem tako osamljena. Njegovo ime ie tudi moje ime... Saj res nisem imela nikogar razen njega na svetu. Bila sem vendar njegova žena. čeprav samo na papirju. In on tudi ni imel nikogar drugega kakor mene.« Temne oči mlade žene so se orosile. »Preneumno,« je zašepetala sama pri sebi. brišoč si solze, ki so ii silile v oci. »dobro vem. da naiu ni nič drugega vezalo kakor ta pogodba, toda vendar...« Preden se je Liana odločila, da se bo odpeljala v Nanterre. ie morala urediti še več važnih stvari. Najprej ie odšla v delavnico in prosila eospo jimavevo za dva dni dopusta. . »Dovolite, da vam izrečem sožalje.« le nekoliko ironično in skoraj zvedavo rekla slavna šivilja. Liana ie čutila za temi besedami prikrito vprašanje, toda naredila se ie, kakor da ga ne razume, in ie hladno dejala: »Hvala, madame. Prosila bi vas samo. če bi lahko izdelali zame črn kostim za žalovanje.« Madame Limaveva io je nekoliko začudeno pogledala. Morda njena po- močnica še ne sluti, kako vratolomne cene utegne doseči obleka, izdelana v prvovrstnem pariškem salonu? Ker pa Liana ni ničesar več rekla, ie •dgovorila: »Dobro. Gaby naj vam pomeri. Ali Imate kakšne posebne želje glede »oia. ali vam zadošča klasičen ko-dtim, kakršne zdaj nosijo?« Liana ie prikimala. »Odločajte po svojem okusu, madame. Važno je le. da bo gotov jutri zjutraj, ker se dopoldne odpeljem na pogreb.« Spet |o je zadel zvedavoradovedni pogled iz madaminih oči. prav tako so dvignile glavo tudi njene tovarišice in prisluhnile. Menda vendar ni Liana podedovala bogate dediščine? Ko je madame izginila za beliftii vrati, so se vse oči uprle vanjo. »Ali se ne bojiš stroškov. Liana? Madame ti bo gotovo pošteno zasolila!« »Nosila bom to obleko tudi pozneje, zato je važno, da ie dobrega kroja.« B odgovorila Liana s tisto hladnostjo, ljudem zavre radovednost. Sami se e" je zazdelo nekoliko čudno, da ie da naročila žalno obleko prav pri svoji gospodarici, toda hkrati se ii ie zdelo še bolj nenavadno, da bi io kupovala drugje. In vsota, ki jo bo morala za ta kostim utrpeti, ie ne bo spravila na kant... Ko je opazila, da jo tovarišice začudeno gledajo, ie nekoliko mehkeie dejala: »Moj mož je pač vreden, da se zn njegovo poslednjo pot oblečem kar najbolje morem. Dober človek ie bil...« »In vendar te ni osrečil...« je tiho dejala Marija in io sočutno pogledala. Liana se ie za trenutek zamislila: »Sama ne vem. Ob n jem sem bila srečna, kolikor pač more biti srečen človek z mojo nravjo, česa več nisem pričakovala. Ali mislite, da bi me kdo drugi boli osrečil?« »Če bi ga ljubila, gotovo!« ie odločno dejala Gabv. _ »Da. mogoče. Vendar ljubezen... Če si skoraj berač, če si moraš sam služiti kruh. ne utegneš misliti mi ljubezen...« Niso ii več ugovarjale; poznale so njene nenavadne nazore in v svoji preproščini in naivnosti niso vedete z njimi kaj početi. Iz delavnice ie odšla Liana naravnost k Montelovim. Odprl ii je Andrč. ki se ie pravkar odpravljal v službo. Presenečen ie obstal: »Marta! Pridi in poglej, kdo ie prišel.« Njegova žena. ki ie v kopalnici’kopala otroka, je z mokrimi rokami prihitela v predsobje. »Ti!« je vzkliknila, »in ob tej nenavadni uri? Kai se ie vendar zgodilo?« »Liana, tako resni ste. za božjo voljo. govorite...« ie priganjal A n drč Liana se je nasmehnila, da bi iu potolažila, nato jima ie pa brez besed pomolila pismo, ki ga ie bila davi prejela. »Ai. ai. zdai so se že pričele težave,« ie vzkliknil Andrč. še preden je pričel brati. »Oh. Andre. berite.« ie z drhtečim glasom vzkliknila Liana. »Ne sodito prezgodaj!« Marta, ki ie možu čez ramo gledala v pismo, ie prva doumela novico. Objela ie prijateljico in zašepetala: »Mala moja Liana, zdai si prosta!« »Da.« je žalostno pritrdila. »Lussan je umrl!« »Ubogi starec.« je zašepetal Apdrd. »ni dolgo užival vaše rente.« Vsi trije so umolknili, zakaj bližina smrti, čeprav smrti skoraj neznanega bitja, ie zasenčila vse drugo. Prvi se je znašel arhitekt. Stisnil ie Liani roko in ii toplo deial: »Vse se bo še dobro končalo, mala prijateljica. Siromak vam ie zagotovil neodvisnost, nato se je umaknil... V vaših letih se še vse uredi...« Kakor Lianine tovarišice v službi, tako ie tudi njega takoi. ko ie izvedel to novico, prešinila misel; zdaj ie Liana svobodna, lahko se bo spet poročila in si izbrala moža do svoii všeči. Liane ta misel ni presenetiln. toda žalila ie njeno najgloblje bistvo, če je še pred nekaj meseci mislila, da ie možitev sama po sebi glavni in edini cilj ženske, io ie zdai prav ta misel odbijala in io poniževala. V teh nekaj mesecih ie spoznala, da ie razen položaja v družbi za ženo še nekaj, česar ii možitev po goli pameti ne more dati. Da ie tisto, kar ie pogrešala, po čemer je hrepenela, bodisi kot otrok, bodisi kot mlado dekle z nežno, občutljivo čudio. liubezen, tega se Še ni zavedela... Dalje prihodnjič. HUMOR Ljubosumna žena Ona: »Vse vem! Stražnik te je našel Ha cesti, ko si objemal cestno svetilko.« On: »Draga žena, pa vendar ne boš ljubosumna na cestno svetilko!« Mrzla prha Janez se je zaljubil v lepo bolniško strežnico. O prvi priložnosti se Ji skuša približati in jo zaupno vpraša: • »Povejte, sestra, kaj naj vam bi dal, «a bi dobil od vas en sam poljub?« »Kloroform!« Prijetni obiski Zena: »Nič kaj rada ne grem k tej Oružini na obisk.« Mož: »Pomisli na to, kako bi bili ?«seli, če naju ne bi bilo!« Pri zobozdravniku Zobozdravnik: »Kateri zob vas boli?« Gledališki biljeter: »Desni balkon. Številka tri!« Zagovoril se je »Tone, le kako si mogel izgubiti po-•^ni prstan?« ^ »Saj sem ti že ves teden pravil, da zasij desni žep v telovniku.« Naravncjše d»BLrlc In’: nečak sta prišla k fotografu, a m se fotografirala. Fotograf določi, naj bi nečak položil pri slikanju roko na stričeva ramena, stric pa meni: »Veliko bolj naravno bi bilo videti, če bi vtaknil roko v moj žep!« Materinska ljubezen »Veste, gospa, moj otrok je najlepši, kar sem jih kdaj videla.« »Čudno, moj namreč tudi!« Pri zdravniku Zdravnik: »Gospa, kako je pa kaj z vašim tekom?« Pacientka: »Čedalje slabše, gospod zdravnik. Zdaj mi še tiste jedi več ne diše, ki ste mi jih prepovedali.« Med prijateljicami »Peter me bo, ko se bova poročila, še bolj ljubil kakor zdaj.« »Kako pa to?« »Na poročene ženske je bil namreč zmerom kar nor!« Dober učenec »Oče, dobro novico ti prinašam. Ti. stih petdeset lir, ki si mi jih obljubil za dobro izpričevalo, ti ne bo treba plačati.« Pri živinozdravniku »Zakaj ste pa prišli k meni. saj sem vendar živinozdravnik!« Pacient: »Zato pa — imam namreč oslovski kašelj!« Popolna //iibcMn NAPISALA HERMMA ZUR MfiRLBT Se dandanašnji srečaš ženske, ki jih obdaja rahel nadih romantike, kj jim prav do visoke starosti ohrani nežen Čar. Kajpak pa to ne velja za tiste, ki krčevito poskušajo posnemati mladost svojih vnukinj, temveč le sem in tja za kakšno očarljivo staro damo. o kateri skoraj vsakdo malodane pobožno reče: »V mladosti je morala biti izredno lepa ženska.« Takšna stara dama ie bila Madame de Massetova. Imela je srebrnosive lase, bila je vitka, živahna v svojih gibih in kljub svojim sedemdesetim letom zmerom duhovita in zabavna. 0 njeni mladosti so pripovedovali mnogo zgodb. Lepa diplomatova žena ie svoii domo-vinj bolj koristila kakor marljivi, nekoliko okorni mož. Pravili so, da se njenemu smehljaju ni mogel ustavljati noben poslanik, da ni njenim otroško-nedolžnim vprašanjem odrekel odgovora noben minister. V vsaki prestolnici, v katero so prestavili gospoda de Mas-seta. ni bilo v njenem družabnem krogu niti enega moškega, ki ji ne bi dvoril, in nobene Ženske, ki ie ne bi bila zavidala. Njen mož io ie oboževal. Njeni otroci, celo hčere, so bile ponosne na svojo lepo mater. In celo kot sedemdesetletnica se ni imela pritoževati kakor druge njene sovrstnice zaradi osamljenosti. Veljalo je za odliko, če si bil pri njej povabljen na majhno intimno kosilo in ob dnevu, ko je sprejemala — skozi štirideset let ie bilo to vsak četrtek — ie bil nien prikupni mali salon poln ljudi. Po nekem takšnem sprejemu je njena naimlajša vnukinja »stala pri večerji. Madame de Massetova je Simono ljubila bolj kakor svoie druge vnuke, morda zato. ker je v njej našla nekaj svojega nekdanjega čara: kakor vijolice višnjeve oči. temne lase. lahne ljubke gibe. Po večerji ie Simona brskala po neki stari, z obledelimi fotografijami na-pplnjeni skrinji. Smejala se ie smešnim toaletam, ki so bile pred petdesetimi in štiridesetimi leti moderne, in kdaj pa kdaj vprašala: »Kdo ie to? Kdo ie elegantni gospod z mnogimi odlikovanji-?« In vzkliknila: »Oh. to je portugalski kralj!« Ali pa: »Ali ni to iaipurski maharadža?« Madame de Massetova je raztresena odgovarjala. Simona ie položila slike nazaj, sedla na nizki stolček ob nogah stare dame in rekla: »Lepo mora biti. babica, če človeka tako ljubijo in občudujejo. Rada bi...« V zadregi ji ie zastala beseda in zmedena je vprašala: »Povej mi. kdo te ie. razen dedka, najbolj ljubil?« »V vsem svojem življenju,« ie Madame de Massetova tiho odgovorila, »sem poznala samo eno popolno ljubezen. Ne. to ni bil tvoj dedek. Bil je nekdo drugi. Nekdo, ki me ie ljubil od prvega trenutka do svoie smrti. Zmerom^ enako, zmerom z isto nežnostjo. Nekdo, ki zanj nisem pomenila samo središče življenja, temveč ves •vet. NeSdo. ki brez mene ni mogel živeti. In ki me ie zmerom ljubil, naj sem imela lep ali grd dan. nai sem bila vesela in ljubezniva ali pa slabe volje in neprijazna. Uganil ie takoi moje razpoloženje in se mu prilagodil. Nikoli ni izgubil potrpljenja z menoj. Kar koli sem storila, se mu ie zdelo pravilno. Odpustil mi ie. če sem ga zanemarjala, bil ie za vsak najmanjši znak ljubezni neskončno hvaležen. Madame de Massetova ie skoraj zaničljivo odrinila majhno skrinjo. »Ljubezen...« je rekla. »Ljudje, katerih slike si pravkar videla, so vsi dosti govorili o svoji ljubezni A nihče ni vedel, kaj je prava ljubezen. Samo tisti. o katerem sem ti pripovedovala. Ko je umrl. nisem takoj vedela, kaj sem izgubila. A z vsakim mesecem, z vsakim letom sem se boli in bolj zavedala. Ne glej me takoočitajoče. otrok moj. Vi. tvoja ljuba meti in vsi sorodniki. ste zelo cfobri z menoj. Radi me imate. A do svoie sinrii bom pogrešala edino popolno ljubezen, ki sem ie bila deležna v svojem dolgem življenju.« Simona je pogledala Madame de Massetovo. »Kdo je bil. babica?« ie boječe vprašala. »Gotovo ie že dolgo tega. povej!« Madame de Massetova se ie nasmehnila. otožno, a hkrati nekoliko porogljivo. Nato ie potegnila iz svoje šivalne košarice majhno fotografijo in io podala Simoni »Tale.« je rekla, »tale io bil popolna ljubezen v mojem življenju.« In dekle je osuplo zastrmelo v sliko, s katere jo je gledal pes z velikimi črnimi očmi. za teple dni. izdelan barve in temnorjave Nesimo ga na čelo. '»''ffSSgfPi La% ima kcatice nafrz! Otroci in norci resnico govore — prcivi pregovor. Če bi bilo to res, bi torej lagali odrasli in pametnjaki. Štiri vrste laži poznamo: pesniško, sebično, škodoželjno laž in laž iz potrebe. Pesniška laž je še najbolj nedolžna. Razen pesnikov se je poslužujejo bolj ali manj tudi ljudje, ki čutijo potrebo po ustvarjanju, oblikovanja misli, umetniškem opisovanju po spominu. Kdor kaj doživi, ta doživljaj oiiše v luči, ki mu pač najbolje prija: go polepša ali pa postavi v strahotno luč. Na primer: petletna Zaiika sreča v parku moža z dolgo črno brado, ki se še ne zmeni zanjo. Zaiika si ga pa no moč natanko ogleda. Iz pravljic, ki sta jih ji pripovedovala oče in mati, sklepa po svoje. Ko pride domov, pove, da ;e videla »črnega moža«, ki je v desni roki vihtel nož. Ta nož je Zali kina iznajdba. Zaiika pesni. Ljudje, ki ohranijo svojo mladost v čistem spominu, so kakor pesniki. Pesnik si izmišlja, izmišljeno okrasi z dodatki, nekoliko zaokroži, odlomke spominov zgosti, dogodke zaostri. Za to je potrebna domišljija, razvita že v zgodnji mladosti. V vsakem človeku tiči nekje, morda prav na dnu njegovega bistva, želja, da bi ga drugi občudovali. Zalo rad slika vsakdanje dogodke kot junaške podvige, sam je središče dogodka, drugi so samo njegove sence. In ker človek v splošnem do konca življenja ne počne drugega, kakor ponavlja doživljaje svoje mladosti, bedi nagnjenje do laži v njem dalje. V razvojni dobi je imel še posebno priložnost vaditi se v tej ,sposobnosti'. In čim bolj se dogodki okrog nas goste, tem več je priložnosti za laž, pesniško laž ali pa laž iz škodoželjnosti. Začne se s tem, da čisto nehote resnico obrnemo, popačimo, olepšamo, pogrša-mo. Kmalu nam to preide v kri in meso, da skoraj ne moremo popisati dogodka brez lastnih dodatkov. Takrat začno ženske tajiti svoja leta, moški pa višino svojih dohodkov. Laž ima kratke noge, pogosto jih ima pa toliko kakor stonoga. Tistim svojim bližnjim, ki vam hočejo »čisto zaupno« povedati kakšno skrivnost, že vnaprej zavežite jezik. Nesreča za nesrečo se ne vrsti toliko zaradi hudobije, temveč predvsem zato, ker nekateri ljudje ne znajo o pravem času držati jezika za zobmi. Pesniška laž po večini nikomur ne škoduje, sebična laž naj bi izboljšala položaj svojega očeta, škodoželjna utegne uničiti življenje, laž iz potrebe pa pomaga tistim, ki so v zadregi. Laži iz dobrote, obzirnosti ali taktnosti niso vselej neplemenite, ko pa njihov nagib ni slab. Saj pač ni zdravnika, ki ne bi iz obzirnosti do svojega pacienta kdaj potvoril resnice. V občevanju z bolniki in njihovimi svojci je laž pač že pogosto služila namesto zdravil. Zato ni neupravičen perzijski pregovor, ki pravi: Laž, ki dobro stori, je boljša od škodujoče resnice. Neizpodbitno je: če bi govorili vse, kar mislimo in kar nam narekuje naša domišljija — bi se človeška družba iztirila. Pravijo, da je v vinu resnica. In vendar je mleko bolj zdravo od vina. V. prevre, zložimo kroglice v omako in jih dušimo, da postanejo mehke. Goveje kroglice denemo s celim krompir, jem na mizo. Okus pa lahko izboljšamo z nekaj kapljicami kisa ali pa s paradižnikovo mezgo. V. A., Vevče. Konserviranje jajc Sveža, pregledana jajca najprej čisto umijemo in suho zbrišemo. Potem pripravimo raztopino iz 1 gr hiperman-ganskokislega kalija in 21/21 svežo vode. Z ročajem kuhalnice mešamo tako dolgo, dokler ni ves hipermang&n raztopljen. Nato zložimo pripravljena jajca v raztopino in jih z ročajem večkrat obrnemo, da se vsa jajčna lupina napoji z raztopino. Jajca pustimo vložena 1 uro, potem jih zložimo na cedilo, da se popolnoma odtečejo, in jih potem še s čisto krpo do suhega zbrišemo. Potem vsako jajce posebej zavijemo v časopisni papir in jih zložimo s koničasto stranjo navzdol, v zabojček ali škatlo, dobro zapremo in spravimo na hladen in suh prostor. Tako konservirana jajca ohranimo 8 do 10 mesecev popolnoma sveža in nepokvarjena. N. Z., Ljubljana. Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične gospodinje«, plačamo 10 lir. Znesek lahko dvignete takoj po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika« — Kotiček za praktične gospodinje — Ljubljana, Poštni predal 345. Negui rastline! Nekaj nasvetov za gojenje sobnih cvetlic Sobne cvetlice zalivati ni tako enostavno, kakor se zdi na pogled. Nekateri jih zalivajo zelo neredno, o nepravem času in preveč, drugič jih pa puste, da se docela posuše. Od takšnih rastlin ne morete zahtevati, da bodo lepo uspevale in bujno cvetele. Vedeti morate, da je treba rastlino takrat, ko cvete, zalivati pogosteje kakor sicer. Če se hočete prepričati, ali je rastlina žejna ali ne, jo dvakrat na teden preizkusite tako, da potrkate na cvetlični lonček, če je rastlina žejna,, bo lonček odjeknil v visokem tonu, če pa odjekne pridušeno, je to znamenje, da rastlina še ne potrebuje vode. Rastlino je treba izdatno zalivati. Vode ima dovolj takrat, kadar priteče skozi luknjico na dnu lončka. Cvetlice lahko zalivate samo s tem-perirano, t. j. postano vodo. Nikoli ne polivajte listov in cvetov, temveč samo korenike. Če bodo imele vaše sobne rastline vrhu tega še dovolj zraka, svetlobe in primerno temperaturo, se boste prav gotovo lahko veselili njihovega bujnega cvetja. Urejuje A. Preinfalk Problem st. 172. Sestavil C. Mansfield 2. nagr. Good Comp. 1921. Mat v 2 potezah Vezave in osvoboditve. Problem st. 173 Sestavil C. Schrader Schach Echo 1938. Dvobarvne obleke s* zelo priljubljene in praktične, ker jih lahko sešijemo iz več ostankov bi-, ga. Krilo in vložek v jopici sta iz volnenega blaga peščene barve, ostali del jopice pa iz temnomodrega blaga. Zraven gre prav tako dvobarven klobuček. ♦ Milica, kako si mogla tako napačno na primerno obliko in barvo. In do- ♦ razumeti šepet mode? Ali se tako povejte si, da so velike roke izrazite* slnh-n «n*nn5? Maihna si s kratkimi m prav tako moderne kakor velika* usta. 1 Mat v 3 potezah Ljubka igračka. slabo poznaš? Majhna si, s kratkimi nogami in močnimi boki. Imaš pa ljubka ramena in očarljiv vrat. Zakaj ju tako ne poudariš, da ne bo nikomur niti na misel prišlo, da bi Damski gambit Smisel za varčevanje in pravo ele- opazil niže ležeče »šibke točke« tvoje ; PT^nco boste dokazali, če boste pre-£ « i- ‘> t»„ -i-l 4- „ „1.1 „ 1, „ .»11, C lniilionn i *7r\i vo 1 i i vj -ireol/a-J Tm.Tzili a • NA3 NAGRADNI NATEČAJ Kotiček za praktične gospodinje Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir Krompirjevi rogljiči 25 dek kuhanega krompirja pretlačimo in ga damo ohladiti. Potem mu primešamo 25 dek enotne moke, 1 žlico ^topljenega masla, 1 jajce, 5 dek sladkorja in malo soli. Iz vsega tega naredimo testo, ga zvaljamo in zrežemo na neprevelike kvadrate. Na vsak kvadrat denemo pol žličke marmelade in zapognemo vogale tako, da dobimo lepo oblikovane rogljiče. Zložimo jih rta pomaščeno in potreseno pekačo tn jih v neprevroči pečici zlatorumeno zapečemo. še topli so zelo dobri h kavi ali čaju. J. V., Ljubljana. Goveje kroglice Iz govejega mesa, ki ga dobimo, lahko svoji družini v nedeljo ali praznik postrežete z dobrimi in okusnimi kroglicami. Meso zmeljemo na mesoreznici, dodamo 2 pesti moke’ ali kruhovih drobtinic. 1 jajce, sesekljanega česna, čebule in popra. Vse skupaj dobro zmešamo in delamo kroglice približno za oreh velike. Kroglice potem do polovice prepražimo na masti. Na-spol prepražene vzamemo lz masti, na njej pa naredimo prežganje, dodamo paprike in zalijemo. Ko vse skupaj Damski klobuki novi modeli za pomlad in poletje na zalogi. Sprejemam tudi v popravilo. Salon ,,TRUDA" lllica 5. maja (Aleksandrova) 5 Dvakrat premisli, enkrat storil VSE O MODI Pomagaj sl sama in moda ti bo pomagala! Z modo je prav tako kakor z Bogom. Pomagaj si sama in — moda ti bo pomagala. Moda je vaša zaveznica. Ne ukazujoča ali prepovedujoča, temveč tista, ki vam predlaga čudovite reči in vas navdihuje. Moda ni stroga vladarica, ki se ne zmeni ne za vaše osebne čare in ne za vašo denarnico, temveč je čarodejka s tisočerimi, zmerom novimi možnostmi, ki vam jih polaga v roke z eno samo željo: da bi se jih posluževali in bili na pogled očarljivi in privlačni. Poglejte se v zrcalo: strogo in kritično. A ne iščite samo svojih napak, temveč tudi svoje prednosti. Potlej se vam bo tudi posrečilo, da jih boste spretno podčrtali. Kako naj se vam po takšni strogi presoji še zgodi, da uporabljate k svojim črnim lasem, ki se v soncu bakreno leskečejo, zelenim očem in k pegam nagnjeni polti oranžno rdečilo za ustnice in tako brez pomisleka nosite svojo gorčičnorumeno športno jopico? Na vase ustnice spada polna, srednje rdeča barva, a vseh rumenih odtenkov, tudi če so še tako moderni in še tako prikupni na pogled, se izogibajte. Peščena in siva, temne in živahne barve se vam podajo. Ali ste že poskusili kraljevskovišnjeno barvo? Iznenada bodo vaše oči bolj sinje! Podčrtavati svoj tip, svoje prednosti poudarjati pomeni, v ozadje potisniti svoje pomanjkljivosti. _ »Oh, Silva, kako si se mogla zaljubiti v plašč z ranglanskimi rokavi, ki se ti prav nič ne poda, ker takšna rokava poudarijo tvoja viseča ramena? Poglej vendar, kako elegantna si v plašču s podloženimi rameni in ravno linijo!« * Klobuk je pika na i vaše zunanjosti. Če sedite med tremi zrcali v medli umetni luči, se vam tako dobro podajo vsi klobuki! Kakšna razlika je pa, če ga nosite stoje, zunaj na cesti! Majhna ženska se mora izogibati vseh velikih, mahedravih modelov, ki so nevarni tudi za ženske z dvignjenimi rameni, kratkim ali debelim vratom ali k velikemu plašč-nemu ovratniku. »Draga Milica, kako si mogla izbrati takšno nemogoče blago s pisanimi velikimi cvetlicami in si iz njega dati sešiti obleko s hudo nabranimi žepi na bokih, ki tvoj« postavo podčrtajo ravno na neugodnem mestu! Praviš, da so velika vzorčasta blaga moderna in da so naborki na kolkih »dernier eri«! Draga I postave? Pusti to obleko, veliki vitki Eriki se bo bolje podala. Zate so dvobarvne oblekce, s čipkastim ovratni: kom, z nagubanim životkom. ki se ti tako lepo poda. Krilo imej gladko, preprosto, z nekaj globokimi gubami. * Spet bodo moderne tako imenovane »ticmellske« obleke iz pisanih, po- Gospodinje! Važno je, da vam pralni prašek pri pranju ne kvari perila. Zato mora vsebovati dovolj maščob^ nih kislin. Tak milni prašek brez klora je »Majda«, ki vsebuje ustrezajočo količino mila z dodatkom kisika, da pospešuje beljenje perila. »Perilka« pralni prašek za namakanje vam v zvezi z,Majdo1 prihrani mnogo dragocene energije. »Fen« čistilni prašek hitro očisti vsakovrstno nesnago s kovinskih in ološčenih predmetov in je neprekosljiv za umivanje zelo umazanih rok! Zahtevajte povsod te znamke! mišljeno izbirali kako in čemu. ZA VSAKO NEKAJ Praktični nasveti za vsak dan Rabarbara ie zdaj na vrsti. Kuhajte jo v malo vode. šele nazadnje dodajte sladkor. A res nazadnje, ker hočemo jesti rabarbaro, ki diši po rabarbari! Otroci skačejo po vrtu ali dvorišču, pridirjajo v stanovanje in se napijejo vode, pravkar natočene iz vodovoda. Nevarno, zelo nevarno! Zato postavite k vodovodu kozarček limonovega soka in vselej prilijte vodi nekaj kapljic. Limona vodo razkuži in želodcu dobro de. A dodajte res samo nekaj i kapljic — sicer bi bil potreben tudi ! sladkor. Vaš dojenček je dosti pametnejši 1 od vas. Če se noče postaviti na no- Lebedev—Honak 1941. , • j i; - I. Sf3, (15. 3. (M, SfG. 3. e*. rS. v ej ’ o terni si je izvolil slovansko obrambo, ♦ ki sta jo Aljehin in Euwe v zadnjem 1 dvoboju pošteno obdelala.] 4. Sc3, de4. 15. Se5 (igrajo tudi 5. a4 ali 5. e3), eG - [bolj pogosto so preje uporabljali Sbd7 z Dc7 in e5, kar pa ni več neoporečno] 6. e3 [Beli ne mara ne za Lg5 niti ne za f3, saj tedaj črnemu ni težko izenačiti, marveč jo raje ubere s ceste na stezo.] Sbd7. 7. 14, Lb4. 8. LXc4, Se4. 9. o—o, SXc3 [Črni se ne more utrditi v središču, pa naj bi raje zato vsaj v 8., če že ne v 7. potezi izvedel c5!] 10. bc3, LXc3? [Zelo tvegano, ker belemu olajša napad; branil naj bi se z Ld6]. 11. Tbl, SfG [Rohada bi tudi imela svoje slabe strani: o—o. 12. La3, Te8. 13. Tf3 itd.] 12. £5, Sd5. 13. fe6, LXe6. 14. TXb7, o—o. 15. Db3, Dc8. [Za točke f7, e6 in d5 gre] 16. La3, Te8 [črni ne da kvalitete, zato pa pride do silovitega a kratkega spopada; to je primer pozicije, ki se more uspešno rešiti samo na kombinacijski način, to je s točno preračunano odločilno kombinacijo.] 17. SXf7! SXe3 [črni se požene v vrtinec; grozilo je Sd6, a na Tb8 bi beli nadaljeval s 18. TXb8, tiskanih snovi, hudo nagubane', s poudarjenim tenkim pasom in velikimi napihnjenimi rokavci. Vendar to še ni vzrok, da si — če ste doživeli že več ko 25 ali 30 pomladi — kupite široko pisano krilo z napihnjenimi rokavci! V modi je malo reči, ki bi tako smešno učinkovale, kakor če pozabite na svojo starost in postavo! od vas. Če se noče postaviti na no-^ t~\vkq iq nvhH mvuo on t cd žice, zanesljivo čuti, da še ni dovolj :°X,b3,„ 19‘, *0. Sg5, Lg4 močan. Nikar se ne žalostite, ker set zasluzil konja.] sosedov otročiček že roki. Razlike se pozneje Ravne noge so važnejše! * Ne sramujte se 'svojih velikih rok in nog! Če ste veliki, nikar ne kupujte tesnih čevljev, temveč brez skrbi kar pravo velikost. Pazite samo Klobuk peščene iz blaga tenčice. Jagodovi listi dajo izvrsten čaj. Zdaj je čas, da si jih naberete za zimo. Potrgajte jih posamič, posušite na senčnatem, suhem prostoru. Obrnite jih pogosto in pokrijte s pivnikom, sicer začno gniti. Hranite jih v škatli, ki se dobro zapira, in po\ možnosti na hladnem! * izprehaja obl 18- LXe6, DXe6 [TXe6. 19. Sd6!] izravnaio J19- Sh6+! Kh8 [črni konja seveda ne sme vzeti: gh6. 20. Tf8 + , TXf8. 21. DXe6+ s hitrim koncem] 20. Tf8+, TXf8. 21. LXf8 [Rad bi matiral z LXg7] TXf8. [Pa tudi črni nekaj podobnega želi] 22. Sf7 + ! Vražji skakač je spet nedotakljiv, siten pa ko podrepna muha. Zato ker je zdaj dama izgubljena, je črni naredil križ čez to skromno življenje, upajoč, da se mu bo šahovska duša prihodnjič preselila v lepšo pozicijo. Tovarištvo z otroki je-zelo lepo. A! nikoli ne pozabite, da otroci ljubijo svoje starše samo takrat, če jih lahko tudi občudujejo. Torej nikar ne dovoljujte, da se prijateljstvo pri skup-' nih igrah in pri skupnih sprehodih izpremeni v predrznost in nespoštovanje. Že zdaj pripravite začimbe za zimo! Peteršilj> drobnjak, zeleno in podobno drobno nasekljajte in skrbno posušite tako, da vsakega ptsebej položite na snažen bel papir, ter vtalcnite v pečico. Hranite v zaprtih pločevinastih škatlah! Prepričani ste, da zelo varčujete, ker električne žarnice dolgo časa uporabljate. Napak! Stara žarnica porabi dosti več toka kakor nova. Težka je umetnost, poslušati moža, ki govori o svojih poslih, in se delati, kakor da razumeš. Žena, ki svojega moža ljubi, bo kmalu odkrila skrivnost — da bo v resnici razumela. Vesti Zagrebško medklubsko prvenstvo za letošnje leto so te dni zaključili. Tekmovalo je šest klubov po osem borcev. Zmagalo je zasluženo po trdem boju Hrvatsko šah. društvo — bivši Amaterski š. k. — ki je premagalo vse svoje nasprotnike. Njegovo prvo moštvo v postavi dr. Astaloš, Rabar, šu-barič, inž. Jerman, Besch, dr. Licul, prof. Pavlovič, Nevečerel mu je priborilo 32 točk od 40 možnih. Drugo je Zagrebačko š. d. z 28 in pol tačke; zanj so se borili inž. Tekavčič, M. Filipčič, Petek, Horvat, B. Filipčič, Rožič, Bonert, Mikulčič. O prvenstvu je odločilo njuno medsebojno srečanje v zadnjem kolu z rezultatom 5 : J za Hrvatsko š. k.; šubarič je pri tem premagal Petka, Horvat inž. Jermana, Pavlovič—Bonerta, Besch pa B. Filip-Ičiča; ostale partije so dale remis. • Uspešno je bilo tudi mladinsko mo-Ištvo »Ustaška mladež«, ki so jo prvio ; pripustili na - tako tekmovanje, Na-1 brala si je 21 */s točke, četrto je Obrt- • ničko š. d. z 19 */s, peto Grafičko š. ! s 151/2 in zadnje H. š. d. Kvaterni* ’s 3»/a točke. Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja H, Kern, novinar; ttska tiskarna Merkur d. d. 1 Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mlhalek — vsi t Ljubljani.