Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za ieden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: * Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlcija v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSkih ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 114. V Ljubljani, v ponedeljek 21. maja 1894. Letnik XXII. Državni zbor. Dunaj, 19. maja. Trgovinsko ministerstvo. Poslanec Špinčič je izrazil poleg svojih želja zastran pristaniških zgradeb v Istri še nekatere želje o železničnih iu poštnih zvezah v Istri in zahteval, da bi se bolj oziralo na Istro. Vladni zastopnik baron Weigelsperg našteva, kaj se je že storilo za zgradbe pristanišč in pravi, da se bode vlada tudi v bodoče v tem pogledu ozirala na primorje. Dr Fux je na to izrazil željo, da se napravi telefonska zveza mej Dunajem in Krakovem in priporoča grajenje neke lokalne železnice. Posl. Kaiset- je izrekel celo vrsto želja. Pri trgovskih pogodbah z Rusijo in Ruruunijo naj se ozira na kmetijske koristi, zboljša naj se stanje deželnih pismonoš, odpravi dostavljino za poštne pošiljatve na deželi, pomanjša statistična pristojbina, nadaljuje podržavljenje železuic, hitro uveljavi zakon o trgovini ua obroke, izdela nnčrt zakona o vrejeuju kroš-njarstva in razprodajah ter primerno uredi trgovina z mešanim blagom. Dr. Hofmau pl. WelIenhof priporoča zboljšanje stanja brzojavnih in poštnih uradnikov, navajajoč slučaje nenavadne protekcije, katera naj se odpravi. On priporoča zveze obrtnih zadrug. Posl. Biaukini se pritožuje, da se vlada nič ne ozira na Dalmacijo, če tudi bi brez Dalmacije še Avstrija primorska država ne bila. Vinska klavzula na leto napravlja kacih 7 milijonov škode. Za pristanišča se v Dalmaciji malo stori. Hrvatje se prezirajo v pristaniški službi, kjer se gleda le na znanje nemščine, ue pa na strokovno znanje. Trgovski minister dokazuje dober vspeh trgovskih pogodeb. Rešenje važnih gospodarskih vprašanj pa ovirajo narodni razpori. Priznaval je, da je naša trgovska bilanca neugodna, ali on misli, da te številke niso zanesljive. Večkrat imajo premožne trgovske države negativno trgovsko bilanco, revne kmetijske države po pozitivno. Sploh se njemu zde trgovske razmere jako ugodne. Trgovske pogodbe zaradi tega ugodno vplivajo, ker se je ž njimi naredila neka stalnost. Vina se iz Italije več ne privaža, pač se ga pa tja več izvaža. Opazil je pa, da se skuša pod imenom laških vin uvažati tudi druga vina, ali se je obrnil že diplomatičnim potom do vlade v Rimu, da se to prepreči. Podpora Lloydu ima dober vspeh. Zakona o krošnjarstvu in trgovini z mešanim blagom še nista rešena. Načrt o premeni obrtnega reda je vlada že izdelala in ga jeseni predloži zbornici poslancev. Boji se pa on, da ne bi se stvar potem predolgo zavlačevala. Omenjeni zakoni so varstveni zakoni in prebivalstvo želi, da se kmalu rešijo. Jeseni predloži se zbornici zakon o posredovanju mej delavci iu delodajalci. Delavci morajo spoznati, da delajo veliko krivico, če druge odganjajo od dela. Svoboda dela je jedna najsvetejših svobod. Kdor hoče delati, sme zahtevati, da ga država varuje. Minister želi, da bi že delavci sedeli v parlamentu, in to pravi delavci, ne pa taki, ki le hočejo govoriti za delavce. Minister je omenjal nekega 40-letnega delavca, ki je ob nekem štrajku rekel, da ne gre iz delavnice, če ga ubijejo, ker v njej dela že 40 let. Poslanec Wi m h o 1 z e 1 govori o pomanjkanju železnic na Gorenjem Avstrijskem. Gessmann se pritožuje, da vlada ne stori ničesa za mali obrt, ali le podpira kapitaliste. Govornik je izrazil še več želja, zlasti tudi zastran nedeljskega počitka. Resolucije. Sedaj se je prečitalo več resolucij, mej drugimi dve resoluciji Robičevi, in sicer prva, naj se še nadalje podržavljajo železnice, druga pa, naj se prično preiskave za železnico mej Dolenjim Dravogradom in Velenjem; tudi dr. Gregorčič je stavil resolucijo za železnico mej Gorico in Ajdovščino. Podržavljenje železnic. Dr. K a i z 1 je v svojem obširnem govoru dokazoval, da je jedna največjih ovir podržavljenju železnic prenizka voznina državnih železnic. Primanjkljaja bo pri njih 27 do 28 milijonov. Zakaj bi ta primanjkljej morali nositi tudi taki davkoplačevalci, ki le redkokdaj kaj nalagajo na železnice. Zato je bilo zelo napačno znižanje voznine 1. 1891. Ugovarjal je Sczepanovski, ki popolnoma odobruje načela ministrova in le želi, naj bi se kmalu v dejanju izvršila. Voznina naj bi bila še manjša. Voznina ni odvisna le od jedne države, marveč od svetovne konkurence. Ako se drugod vozi ceneje, se mora tudi pri nas, pač pa želi, naj bi se znižali upravni troški pri državnih železnicah, kolikor je mogoče. Odgovor na interpelacije. V današnji seji sta dva ministra odgovarjala na razne interpelacije. Tako je Schiinborn odgovoril ua interpelacije poslanca Hoffmanna in drugov o delih v kazuilnicah. Minister je trdil, da se sploh o kaki konkurenci ji kaznilnic z obrtniki ne more govoriti. Mogoči so le posamični slučaji, v katerih bode on skrbel za pomoč. Na interpelacijo Langa in tovarišev o izkoriščanju eksekutivnih prodaj po nekih društvih je odgovoril grof Schonborn, da se bode temu naredil konec z novim kazenskim zakonom. Grof Falkenhayn je odgovoril na neko interpelacijo o nesreči v premogovniku pri Duhcovu, da je krivo nesreči to, da je jeden delavec imel od- LIST E K Ob Vrbskem jezeru. Pripoveduje Anton Ivanovi č. (Konec.) II. Bilo je istega dne popoldne. Silna vročina je še napolnjevala zrak. Izza beljaških gora pa so se začeli vzdigovati temni oblaki. Kipeli so zmirom višje, dokler se niso sešli s solncem ter ga zakrili. Namesto vročine razširjevati se je začela sedaj nad zemljo ista neprijetna toplota, ki ja nezmotljiva oz-nanjevalka poletnega viharja. Vedno bolj in bolj so se bližali oblaki Vrbskemu jezeru ter zakrili kmalu celi obok na zahodni strani. Večkrat se je že zasvetil v njih žareč blisk v zmotani Črti. Lahen veter je začel pihljati. Drevesni vrhovi so se upogibah in dvigovali, kakor se je ravno veter lovil vanje. Na jezeru pa so vstajali večji valovi. Kdor je bil s svojim čolničem na planem, veslal je proti bregu. Medič je bi) danes popoldne zopet pri mizici pod kostanjem. Poleg njega pa je sedel majhen deček; bil je njegov gojenec, Autal po krstnem imenu. Deček je nekaj pisal, a odgojitelj je gledal v knjigo, ki je ležala pred njim razprostrta. Ko so oblaki zatemnili solnce, pridružila se je njima s pletenjem v roki tudi Telka. „Nevihta bo", izgovorila je tiho, ko je došla k njima. »Naenkrat bo tukaj", odgovoril je Medič istotako malomarno. Iu gledali so na nebo, kjer so se zbirali črni oblaki, in ua jezero, ki je začelo močneje valiti svoje valove. »Ali vidite tam v sredini jezera jadrnico ? Nekdo se uči jadrati. Veter ga zaganja zdaj v to, zdaj v drugo stran." Medič ni na to ničesar odgovoril, temveč pazno je zrl na sredino jezera, kjer je res videl majhno jadrnico. Pa se ni nikamor prav pomikala; kamor jo je potegnil veter, tja se je obrnila. Morda hoče kdo, zanašajoč se na svojo spretnost, le vetrovom kljubovati, mislil si je Medič. In res je v tem trenutku začela hitro pluti proti bregu, kjer sta jo opazovala Telka in Medič. »A, hvala Bogu, igral se je samo:" oddahnila si je sedai Telka, ki je vidno bila v strahu. Toda prezgodaj se je umirila. „Ne zna!" oglasi se naenkrat Medič. Vsi trije so vstali ter gledali. Jadrnica se je že precej približala bregu, a mahoma se je obrnila ter hitela zopet na nasprotno strau. Potem se je ustavila in se začela močno zibali. Valovi so se v tem razburili, veter je postal silen, in v oblakih se je slišalo zainolko grmeuje. »Ali vidite, kdo jadra?" vpraša sedaj Telka s 'Y\ • Vy\ . trepetajočim glasom. Ivan poostri svoj pogled in potem odgovori počasi: »Gospodična, če se ne motim, gospod Osillag". »Tudi meni se tako zdi, Autal steči po daljnogled!" Deček je hitro skočil proti vili. »Mislite, da je nevarno?" vpraša zopet Telka Ivana. »Izvestno! Burja narašča. In če je gospod Osillag, še nevarnejše; kajti cn v istini ne zna jadrati. Začel se je še komaj učiti". Telka je zopet pazila na gibanje jadrnice. Ivan pa se je v tem uho odstranil. Kmalu je prišel Autal z daljnogledom. Telka se sedaj ogJeda. »Kje pa je gospod Ivan?" vpraša. »Srečal sem ga, ko je šel v vilo", odvrne deček. Telka nastavi daljnogled. »Gospod Csllagje!" vzdahne. Grmenje je prihajalo vedno bliže, veter je krepko pihal, in valovi so se s silo zaganjali v trdni breg. Zaman se je trudil Osillag, da bi jo naravnal proti bregu. Nikakor ni šlo. V nevarnosti je bil, začel se je bati. Valovi so mu vrgli uekolikokrat že precej vode v čoln. Mislil je že ua rešitev s plavanjem in si začel slačiti težko uniformo. V tem se prikaže od brega sem, na katerem je stala Kevelyjeva vila, majhen čolnič. V majhni dušici je veslal v sredino jezera Ivan, oblečen v prto svetilnico. Za družine 18 ubitih se je dalo iz bratovskih skladnic in pa iz nabiranja 17.000 gld. Pote m je poslednji minister odgovoril še na tri druge interpelacije. Toča na Doleqjskem. Slovenski poslanci Klun, Potše, Pfeifer, Suklje in tovariši so danes stavili nujni predlog, da se dovoli za po toči poškodovane kraje v kočevskem, krškem, črnomaljskem, novomeškem in logaškem okraju primerna državna podpora. Predlog je v izvrstnem govoru utemeljeval poslanec Klun in nujnost se je potem tudi vsprejela. Na to je bilo več popravkov. Prihodnja seja se je določila za v ponedeljek. Narodno-gospodarske razmere. Govoril poslanec Fr. Povše 16. maja v državnem zboru. Dovolite mi, da najprvo govorim o nekaterih domačih najnujnejših deželno-kulturnih zadevah ter da potem spregovorim tudi splošno o gospodarsko-političnih zadevah. Pitna voda za kraške pokrajine. 2e v dveh govorih prejšnjih let razpravljal sem v tej vis. zbornici o potrebščinah kmetijstva svoje ožje domovine, zato se hočem danes omejiti le na pereče gospodarske potrebščine. Ne le iz gospodarskih, tudi iz zdravstvenih ozirov treba cele pokrajine v moji domovini oskrbeti z zdravo pitno vodo, ker nahajajo se vasi osobito v kraških pokrajinah, katere morajo ob času suše celč več ur daleč hoditi po vodo. Zato je kranjski deželni zbor to zadevo smatral kot najnujnišo deželno zadevo in sklenil napeti vse svoje finančne sile, da se to pereče vprašanje dožene v prid prebivalstvu, ki mnogo trpi vsled pomanjkanju zdrave vode. V radost svojo morem priznati tu, da je kmetijski minister to našo prevažno zadevo priznal kot vredno državne podpore, ter se odločil, da bo država iz državnega melioracijskega zaklada donašala k izvršbam teh vodo-dobavnih naprav polovico stroškov, za kar mu je naša dežela hvaležna. (Dobro, dobro.) Prosim torej gospoda ministra, da dotične predloge našega deželnega zastopa naglo reši, da se odpravi beda po pitni vodi v naših okrajih kraškega ozemlja ter da se tudi odpomore liudstvu s tem, da se ne bodo pojavljale tako pogostoma razne kužne bolezni ne le med prebivalci, ampak tudi med domačo živino, kakor se dosedaj čestokrat dogaja vsled pomanjkanja zdrave vode, kakor pogoste kužne bolezni n. pr. po beli Krajini to pričujejo. ljubljansko barje. Kakor mnogo trpe mnogi okraji o pomanjkanju vode. tako imajo druge pokrajine silno trpeti vsled raznih voda, rek in potokov. Kedo ne pozna ljubljanskega močvirja in njega zadev. Desetletja se razpravlja o osuševanju barja in izdelali so se po svetovno slovečih tehnikih načrti za osuševanje, za kar je bilo treba nad 20 tisoč gld. plačati. Sedaj vrši se vodopravna razprava ter se žal že tretje leto vrši, ne da bi bila dognana razprava celo od prve instance, in kakor po gorkem dežju raso gobe, tako se množe ugovori od strani prizadetih. Stvar se vrši, zato moram sedaj molčati, vsaj pride čas in dolžnost, da se bo o tej zadevi obširno govorilo tu v tej visoki zbornici, ker to so dolžni vsi poslanci naši do-tičnemu prebivalstvu barja, katero že desetletja čaka na to prevažno rešilno kulturno delo, in za kar je že tudi imelo douašati mnogo denarnih žrtev. Vsekako pa bodo še pretekla nekatera leta, da se v vseh instancah dožene vodopravna zadeva ter da postane celi načrt izvršljiv in zaradi teh le prebridkih odno-šajev moram razvideti, da bo državni melijoracijski zaklad še leta moral služiti za druge namene. Vravnava vipavskih voda. Da pa moja ožja domovina, dežela Kranjska, postane deležna tega zboljševalnega zaklada, iz katerega je doslej zelo malo dobila, (prav res!) in ker je ta zaklad le začasen, za dobo 10 let veljaven, želim, da se g. kmetijski minister odloči za pospešitev drugih vodnih zagradb in uravnav in poleg osuševanja ljubljanskega barja je gotovo uravnava voda v vipavski dolini najnujnejša zadeva. Zato ape-lujem na g. kmetijskega ministra, da vendar privede to zadevo do izvršbe. Že desetletja vrše se obravnave in ni zasedanja dež. zbors, da ne bi se vršile debate o uravnavi vipavskih vod&. Deset celih let vršile so se obravnave med deželo in državo o prvotnem uravnavnem načrtu in tako je prišlo, da so pred 10 leti izvršeni načrti povsem zastareli, vsaj to ni čuda, ker take hudournikom enake vode v teku toliko let tako različne razmere prouzročujejo, da je pač vsako tako delo zastarelo. Sedaj so novi načrti izdelani in opozarjam g. kmetijskega ministra, da naglo odgovori na predloge deželnega odbora ter da se konečno vendar enkrat prične s tem toli potrebnim uravnavnim delom. Ker se je o tej zadevi že večkrat o tej zbornici govorilo in je gosp. poslanec tega okraja ponovljeno že razpravljal in stvarno dokazoval potrebo in nujnost te uravnave, opustim meritorno vso zadevo, le toliko poudarjam, da so ondotni odnošaji taki, da silijo na odločitev. Dolgo vrsto let pustošijo razne bolezni trto, kakor trtni plesnjivec, oidium in peronospera, in vsled tega so ondotni kmetovalci zelo osiromašili. Toda vsej bedi pridružila se je trtna uš, kateri je skoro polovica vinogradov zapadla. Vipavska dolina je močno obljudena in za to veliko število prebivalcev primanjkuje dovolj plodnega polja, katero pa Kot poslednja opora tudi ne daje ubogemu ljudstvu pravega vžitka, ker vode v ondotni dolini ne le preplavljajo njive in travnike, ampak jih zasipljejo na debelo z gruščem in kamenjem, katero donašajo seboj iz gorovja. Nekdaj imenovali so Vipavsko dolino raj kranjske vojvodine, sedaj je dolina bede, katero vniču-jejo poleg trtnih boleznij in filoksere ondotne vode in hudourniki. Neumorno, z občudovanja vredno vztrajnostjo trudi se vipavski trtorejec z novim zasajeujem po trtni uši vničen h vinogradov in da v tem trdem boju vztraja, omogočuje le njegova izredna brezmejna ljubezen do doma in drage nam rodne zemlje. Da lahko plavno obleko. Valovi so mu zlobno nasprotovali. Toda dušica se je spretno pomaknila čez vsak val. Zdaj poleže nekoliko burja. Temni oblaki pokrili so nebo, ki se je razpenjalo nad jezerom. Dežne kapljice so začele padati na površje razburkane vode. Toda vihar še ni minil. Le za nekoliko časa je polegel, da bi na to s tem večjo silo začel razsajati. Medič je to dobro vedel, podvojil je torej svoje moči, in njegov čolnič se je bliskoma bližal Csillagovi jadrnici. „Otet je!" vskliknila je Telka, ki je še vkljub dežju ostala na bregu ter opazovala nevarni prizor. Colnič je priveslal do jadrnice. Toda v tem hipu pribuči mahoma zopet vihar, jadrnica se nagne, Medič, ki je ravnokar priplul do nje, stegne svoje veslo, da bi jo zadržal, a dušica ž njim vred se prevrže, in Medič zgine za trenotek v valovih. Ko priplava zopet na površje, ležala je že tudi jadrnica prevrnjena. Medič se zažene z vso silo na ono stran, kamor se je jadrnica prevrgla, Csillaga še ni bilo na površju. Njegova zgornja obleka je plavala po vodi. Mediču je postalo naenkrat ložje pri srcu, ko je zagledal obleko. V tem trenutku pa je pognala voda tudi častnika na površje. Ivan je takoj pri njem ter ga zgrabi z vso močjo za jedno roko in plava ž njim proti dušici. Kakor da bi se hoteli sedaj ž njima spraviti, pognali so valovi uslužno prevrženi čolnič proti njima. Medič se ga hitro oklene in potisne Csillaga do prs nanj. Csillag je prišel popolnoma k zavesti. »Ali bodete mogli priplavati do brega s pomočjo dušice?" vpraša ga Ivan ter se ogleda po jadrnici; a ni je bilo več videti. »Mislim, da bom", odgovoril je častnik s slabim glasom, ter si popravljal čolnič. Težko je plaval, ker se je obleka, čeravno tenka, vendar le napila dokaj vode. Toda dušica mu je mnogo pomagala. Ivan pa se je obrnil na hrbet, in tako sta plavala počasi oba proti bregu. Goste dežne kapljice njiju niso motile. Tudi vihar je polegel, predno sta dospela do brega. III. Cez kako poldrugo uro vidimo v Kevelyjevi vili veselo družbo pri južini. »Vaš narod ima v istini blage značaje!" slišale so se častnikove besede. »Da, taki značaji", pritrjeval je zvonski glas Telkin, .taki uzorni značaji gotovo morejo priboriti svojemu ljudstvu boljšo bodočnost!" »Sedaj ne dvomim več!" odgovori glasno Csillag, in glasno veselje je zavladalo v veseli družbi, v kateri se je radoval tudi Ivan Medič. bi vendar država zavedala se dolžnosti svoje ter storila to, da lepo vipavsko polje postane to, kar je nekdaj bilo, kras naše dežele, v katerem se trudi jako vztrajen in marljiv kmetovalec iz zemlje priboriti žlahtnih sadov. Idrijske rudarske razmere. Bodi mi dovoljeno, ker je gospod kmetijski minister tudi vrhovni gospodar avstrijskih državnih rudnikov, da razpravliam tudi o nekaterih nujnih potrebah idrijskih rudarjev. G. kmetijski minister je sicer odpomogel najuujnišim potrebam rudarjev, ter jim v 1. 1892. zvišal njih dnino, za kar so mu gotovo vsi hvaležni, ker jim je vsaj nekoliko zboljšal niih itak revno stanje, vendar treba še dokaj nedo-statkov ondi odpraviti in nekatere hočem tu navesti. Mesto idrijsko šteje blizu 5000 prebivalcev, za katere je pač premalo prostora oziroma hiš in dejansko se vidi, da so vsi tudi podstrešni prostori porabljam za ležišča. Kaj se pravi v živosrebrnem rudniku delati, zamore le oni presoditi, ki je videl tak rudnik in v njem delujoče rudarje. Bledi obrazi suhih možakov govore le prejasno ! Ako torej poleg le pičle hrane in z malim zaslužkom ne more rudokop, ki ima navadno obilo otrok, si več privoščiti, mora tako utrujen človek stanovati še v nezdravih hišah, ni čuda, da ga dokaj hitreje napadejo razne bolezni, kot krepkega, vedno v svežem zraku in zdravem hramu bivajočega poljedelca in res je, da ondi le prepogostoma nastajajo kužne bolezni. V minolem letu, ko so bili v deželi sploh dovolj normalni zdravstveni odnošaji, umrlo je 230 ljudij, (čujte!) torej 46 od tisoč prebivalcev in tako visoko število umrlih izkazujejo statistični izkazi le v mestu Barcelona. Celo veliki Dunaj ima ie 26 od tisoč umrlih v letu; torej trditi se sme, da je mesto Idrija uvrstiti med najmanj zdrava v Evropi. Takim žalostnim razmeram mora se odpomoči in v to svrho treba je zgraditi dovolj hiš. Nekaj se je v tem vže izvršilo in želel bi le, da bi državna uprava po zgledu velikih tovarniških podjetij zgradila več delavskih hiš, katere naj bi potem proti letnim odplačilom (amortizacijam) v teku let prešle v last dotičnega delavca. S tem bil bi dotični delavec še bolj navezan na kraj, ker imel bi nado, da postane z leti lastnik te hiše. In če to velja za delavce sploh drugod, dokaj več velja to za idrijskega rudarja, ki ljubi svoj dom in želi tam, kjer so živeli njegovi pradedje, svoj kruh si služiti. (Dobro, dobro !) Prav tako prosim g. kmetijskega ministra, da bi rudarje podpiral pri zgradbi hiš in jim proti znižani ceni še nadalje oddajal stavbeni les, kakor je bilo to od pamtiveka v navadi, žalibog pa se je ta dobrota rudokopom sedaj odtegnila po uravnavi dnine v 1. 1892. (čujte), kar je pri tolikem pomanjkanjn stanovališč le obžalovali iu toliko več, ker znaša v letnem proračunu izguba vsled oddaje stavbenega lesu po znižani ceni le bori mali znesek 218 gld., ki odpade erarju. (Čujte.) S:cer pa ne morem za-molčati, da je kaj dvomljivo, ali je ta naredba, da se sedaj stavbeni les ne oddaje več, utemeljena v plačilnem razmerju, in ali ni morda to pravo toliko utrjeno skozi sto let, da se sploh ne sme odpraviti. Nujna potreba je razširiti ondotno bolnico, ki pač ne zadostuje za toliko število ljudij. Vrše se sedaj, kakor sem te dni čital obravnave v tem „oziru in zato prosim g. ministra, da z zdatnim državnim denarnim prispevkom pripomore, da se toliko potrebna bolnica razširi in uredi. Nadaljna živa potreba za ta kraj je nameščenje posebnega živinozdravnika. Idrijski okraj je hribovit, oddaljen od prometnih cest in železnic in v 4 urah dospeti je mogoče v kraj od glavne ceste. Okraj je nekako pokrajina izločena za se. Vže naravna lega okraja, obilica gojzdov iu seuožeti, nasprotno pa pomanjkanje ravnega polja, kaže ondotnemu kmet-skem u prebivalstvu, da se večinoma bavi z živinorejo, katera pa ima dokaj trpeti vsled ondotnega rudnika, ker pari razvijajoči se iz živega siebra so zelo k vari ji vi osobito goveji živini, posebno kravam; katere kaj pogostoma vsled vžitka krme, na katero so se viegli pari živega srebra, zvržejo. O tem obširneje ne govorim, ker je uprava vže dokaj za kondenzacijo teh škodljivih parov storila in ker je o tem pred leti vže moj č. tovariš poslanec Klun obširno v tej visoki zbornici govoril. Nameščenje živinozdravnika v Idriji pa je tudi iz sledečega razloga umestno in opravičeno. Iz navedenih zdravju zelo malo ugajajočih razmer in ker ondi živi obiluo število delavcev želeti je, da bi iz-učen živinozdravnik oskrboval tudi posel mesoglede. Zato prosim, da g. kmetijski minister z vso odločnostjo podpira pri svojem tovarišu ministru za notranjo upravo prošnjo občin iz idrijskega okraja, katera mu je te dni došla. Naj mi je dovoljeno navesti še sledečo perečo zadevo. G. kmetijski minister je spoznal kot pravičen in vesten mož, da je resnično opravičena zahteva bila rudokopom pomagati s povišanjem njih dnine. Zato se uadejem, da bode kot pravičen mož popravil še nadaljni nedostatek, ki obstoji v tem, da se ubogim dosluženim rudokopom odmeri vpokojnina ne po poslednjem zaslužku, ampak na podlagi ted-nine, kakeršna se je omerila idrijskim rudokopom vže 1. 1847. (Cujte!) Ce je kateri delavec, gotovo je rudokop, osobito oni, ki dela skozi toliko desetletij v živosrebrnem rudniku, ki toliko trpi na telesu in zdravju, vreden, da se mu odmeri mirovina na podlagi poslednjega zaslužka. (Dobro.) (Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljubljaui, 21. maja. Češki kulturni svet. Češka sekcija deželnega kulturnega sveta za Češko je imela te dni posvetovanje o vladnih predlogah ob osnovi kmetijskih zadrug iu rentnih posestev. V načelu so bili skoro vsi za vladne predloge. Semttrtja so nekaterim določbam oporekali. Le ta pomislek je prevagoval, da ta stvar ne spada v državni zbor, ampak v deželne zbore. Sklenili so torej obrniti se do deželnega odbora, da posebej za Češko izdela podoben zakon in ga predloži deželnemu zboru. Nekateri govorniki so pri tem se pritoževali, da grajščaki vedno več zemlje skupljajo v svojih rokah. Grof Adalbert Schouborn je pri tem prav po kapitalističnih nazorih zagovarjal tako skupljanje zemljišč, češ, da imajo največ dobička tisti, ki zemljo dobro prodajo. Civilni zakon na Ogerskem. Liberalci so se nadejali, da bodo drugi pot bolj gladko šlo s civilnim zakonom v zbornici poslancev, nego sedaj gre. Hoteli s-o boi speljati čisto na drutro polje, pa se jim ni posrečilo. Po svojih glasilih in v svojih govorih so stvar tako zavijali, kakor da sedaj gre za čast zbornice poslancev, ker je gospodska zbornica zavrgla predlogo, katero je zbornica poslancev z veliko veČino vsprejela. Zatorej morajo sedaj vsi poslanci glasovati za to, da se predloga zopet pošlje v gospodsko zbornico. Jeduoglaseu sklep bi pač močno vplival na magnate. Apponyijeva stranka pa noče glasovati za civilui zakon in celo zahteva, da se zbornica razpusti in se pri novih volitvah pokaže mnenje naroda. Pravosodni minister pa noče nič o razpustu slišati. Izjavil se je pa, da bode vlada delala na to, da se pokliče v gospodsko zbornico toliko liberalnih dednih članov, da se za civilni zakon dobi večino. Rusija in Bolgarija. V juniju začne Ga-garinovo parobrodno društvo voziti mej Odeso in bolgarskimi pristauišči. Za povišanje državne podpore temu društvu v ta namen se je poganjal baje posebno general Ignat.jev, predsednik -Slavjanskemu blagotvoriteljuemu obs-čestvu". General Ignatjev je po poklicu diplomat in je dolgo časa služboval na Balkanu ter je znan kot zvit intrigant, zato so pa misli, da ta stvar ima svoje politične vzroke, da ne gre samo za trgovino, temveč za gotove politične namene. Ne ve se pa, ali hočejo Eusi to vožnjo uporabiti za novo rovanje v Bolgariji, ali pa hočejo le polagoma obnoviti dobre politične odnošaje. Prvo je skoro verjetneje, ker ruski listi so baš zadnje čase hudo mahali po Stambolovu in knezu Ferdinandu. Italija. Crispijevo stališče je jako težavno. Vlada še ni zagotovljena, da zmaga s svojimi finančnimi predlogi. Sama nima večine. Pogaja se s pristaši prejšnje vlade, da bi jo podpirali. Giolotti sicer podpore ne odreka ali stavlja trde pogoje. Ce se pogajanja posrečijo, odstopijo trije sedanii ministri, da narede prostor trem pristašem prejšnje vlade. Giolotti sam ne vstopi v ministerstvo, ker ve, daje iz raznih uzrokov nemogoč. Imel bode pa po svojih privržencih velik vpliv ua vlado. Ne ve se pa, Če bode tako sporazumljenje Crispiju stališče utrdilo. Prejšnja vladna stranka zaradi mnogih sleparij nima nobenega zaupanja. Španjska vlada se je srečno iznebila protestantskih misijonarjev s Karolinških otokov. Ti mi- sijonarji, ki so bili prišli iz Zjedinjenih držav se niso pečali le z razširjenjem svoje vere, temveč so ljudij hujskali proti španjski vladi in katoliškim misijonarjem. Španjska vlada te vsled tega zaprla njih cerkve in konfiskovala njih premoženje. Ameriški poslanik v Madridu se je nekaj zanje potegoval. Ko je pa videl, da je krivda na strani misijonarjev, se je zadovoljil 8 tem, da se misijonarjem plača za konfiskovane stvari 17 tisoč dolarjev, da se pa sedaj ne smejo več povrniti na Karolinške otoke. Seveda nekateri liberalni listi, ki porabijo vsako priliko, da mahajo po katoliški cerkvi, s tako rešitvijo niso zadovoljni. Jezili bi se seveda še bolje, ko bi tega ne bila ukrenila sedauja vladaj, ki velja za liberalno. Dnevne novice. V Lju bi j ani, 21. maja. (Slavnostna otvoritev železnice Grosuplje - Novo Mesto - Straža) vrši se dn^ 31. maja. Slavnostni vlak se odpelje iz Ljubljane (južni kolodvor) ob 8. uri 10 min., na Grosuplje pride ob 9. uri 3 min, v Višnjo Goro ob 9. uri 46 min., v Zatičino ob 10. uri 5 min., v Radohovo vas ob 10. uri 27 min., na Veliko Loko ob 10. uri 52 min., v Trebnje ob 11. uri 10 min., v Mirno Peč ob 11. uri 37 minut, v Novo Mesto ob 12. uri 5 miuut, na Stražo ob 12. uri 32 minul, v Novo mesto nazaj ob 1 uri 10 minut. — Iz Novega Mesta se slavnostni vlak vrne ob 5. uri 30 minut in pride v Ljubljano ob 9. uri na južni kolodvor. (Dar.) Iz Krope: Visokorodni gospod deželni predsednik baron Hein je tukajšnim delavcem, kateri nimajo dela, podaril 50 gld. (G. A. Balon). Z Vranskega dne 20. maja: Dne 17. t. m. ob 4 popoldne umrli so tukajšui prečastiti gospod župnik in duhovni svetovalec, Anton Balon. Rejeni so bili dne 8. oktobra 1828 — in so službovali tukaj — osemnajset let. Pri pogrebu bilo je več ko dvatisoč hvaležnih faranov. Zadnjo čast skazalo jim je — 27. čč. gg. duhovnikov. Po cerkvenih molitvah nastopili so naš prespoštovani gospod dekan — Stoklas — na prižnico z ginljivim in v srce segajočim govorom. — Rajni prečastiti gospod župnik bili so ud okrajnemu odboru, okr. in kraj o emu šolskemu svetu; občinski odbornik, pri vsem pa izvrstni gospodar. To kaže polje, travnik, vrt in prelepa živinoreja. — Da so pa bili v resnici gospodar, dokaz temu je prekrasna cerkev z novimi zvonovi; dokaz temu je, da so kot odlični gospodar storili vse, naj bila bi domača hiša božja — lepa. — Bili so z dušo in telesom narodnjak. Pri vsaki priložnosti so značili, da je potreba podpirati slovensko godbo in petje. — Bili so radodarni; kajti podpirali so domače siromake velikodušno. Bili so prijatelj slovenske mladine in domačega učiteljstva. S ovesnega pogreba udeležili so se občespoštovani sorodniki, dom. požarna bramba, c. kr. uradniki in odličnjaki iz trga iu obližnja. Mili Bog naj pre-častitemu muogoiaslužnemu gospodu župniku nakloni, nebeški dom! (Iz kranjske odvetniške komore.) Dne 19. t. m. vršila se je glavna skupščina. Pri dopolnilnih volitvah komornih funkcijouarjev bili so izvoljeni na-stopni gospodje: Dr. Anton vitez Schoppl kot komorni pravnik; dr. Karol Ahazhizh kot njega namestn k: dr. Fran Munda in dr. Makso plem. Wurzbach kot komorna odbornika; dr. Pran Golf kot namestnik; dr. Valentin Štempiharin dr. Makso pl. Wurzbach kot člana disciplinarnega sveta; dr. Albin Suyer in dr. Ivan Sušteršič kot namestnika. (Nemški viteški red.) C. g. Miha Klemenčič, duhoven nemškega viteškega reda in kaplan v Črnomlju, poklican je na Dunaj, kjer bode 31. t. m., ob 11. uri dopoludne, pred vsprejemnim kapitelj-nom delal slovesne redne obljube. Kapiteljnu predsedoval bode deželni komtur, baron in generalmajor de Fin, kapitularji bodo štirje vitezi in sedem duhovnov reda. Med slovesno sveto mašo, katero bode opravljal.mil. gospod prošt metliški, Franjo Dov-gan, prejel b >de beli plašč in križ. K slovesuosti poklican je tudi preč. g. dekan Aleš iz Seniiča, dekan Švinger/iz lavantinske škofije in duhovni reda iz dunajske škofije. (Generalno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic) nam poroča, da se bodo od prvega dne junija nagliči, ki vozijo mej Gradcem (južna železnica) in Fehringom ustavljali tudi na graški postaji državne železnice iu sicer bode jeden vlak odhajal z državne železnice ob 5 uri 23 minut zjutraj, drugi pa ob 10 uri 13 minut zvečer. Nadalje bode vozil osebui vlak, ki je dosedaj vozil iz Gleisdorfa v Gradec že iz Fehringa in s cer bode odhajal iz Fe-hringa ob 4 uri 50 minut zjutraj, prihajal v Gleis-dorf ob 5 uri 49 minut in odhajal dalje v Gradec kakor dosedaj. V nasprotni meri bode pa osebni vlak vozil od Gleisdorfa v Fehring. Iz Gleisdorfa bode odhajal ob 6 uri 50 minut zjutraj in v Fehring prihajal ob 7 uri 40 minut zjutraj. (Koroške novice.) Na Vrbskem jezeru se je dne 13. t. m. zopet pričel redni promet 8 parniki in bode trajal do 23. septembra. — »Stidmark" ima tudi na Koroškem več podružnic, ki pa več ali manj le hirajo. Zadnjič je zborovala beljaška in je prišlo na shod 11, t. j. jednajst članov. Doslej je bil njen predsednik župan Scholz, katerega so pa odbacnili, ker je menda premalo „nacijonalen". — Na več krajih so napravili nalivi in toča precej škode na Polj u. V obče letos žito jako lepo kaže in tudi krme bo dosti, ker je o pravem času izdatno deževalo. Nadejati se je torej dobre letine, da nas le Bog obvaruje tudi naprej vremenskih nezgod ! (Iz Gorice.) Prevzvišeni knezonadškof goriški podelili so danes dne 19. maja 18tim gospodom subdijakonom — o katerih ste vže zadnjič poročali — dijakonat, gg. Val. Klinarju, četrtoletniku, Antonu Debelich u iu L:ud. Cinkoviču tretjeletnikom pa subdijakouat. Deset gospodov bogoslovcev iz raznih škofij prejelo je „minores\ (Zanimiva starinska najdba.) Iz Gribelj na Belokranjskem, due 20. maja: Začetkom tega meseca izkopal je tukaj kmet pri trebljenju nekega rova bronceno podobo. Ona predstavlja žensko bitje. Dolga je 10 centimetrov. Na glavi ima nekak tur-ban ali krono. Roki ima na prsih križem sklenjeni, v desnici držeč jabolku podobno reč. Spodnji del telesa je krasno okinčan in popolnoma ohranjen, le stojalca se zdi, da nekaj manjka. Na vsak način vredno, da se stvar preiskuje. Veščakom se je o tej menitni znajdbi sporočilo. (Iz Goričice) 19. maja. Žalostna poročila nam donaša „Slovenecu iz raznih krajev. Tudi pri nas se je v sredo iu četrtek hudo gnalo, a vendar vse srečno pregnalo. Se hujše je bilo v petek popoldne. Med strašno ploho vsuje se drobna toča, a hvala Bogu, hitro je prenehala. Hkrati se strašno zabliska, strela udari s tako močjo, da so se vse Domžale stresle. Treščilo je blizo kolodvora v novo hišo Jakoba Jermana. Druge nesreče ni bilo kakor velik strah iu nekaj plošč razmetalo je raz streho blizu in daleč po tleh. Bog obvaruj naše lepo polje ! (Slovensko otroško zabavišče v Mariboru.) Listi poročajo, da je družba sv. Cirila in Metoda potom rekurza dobila dovoljenie od naučnega ministerstva, da se u-tanovi pri šolskih sestrah v Mariboru slo-veusko otroško zabavišče. (Toča) je. kakor se nam poroča, dne 16. t. m., popoludne ob 4. uri, veliko škode naredila po krškem Bodui.jskeni okraju Najhuje so zadete vasi z& Savo — od Loua (Boštanj) do Skopic (Cerklje). Telegrami. Dunaj, 21. maja. Danes interpelujejo vlado v zbornici poslancev Proskowetz, Roser in tovariši, da kmalu predloži nov zakon o blaznih. Zbornica nadaljuje obravnavo o bud-getu trgovskega ministerstva in sicer o poštah, brzojavih in poštni hranilnici. V teku debate naglaša trgovinski minister kako se je razvil chekni in clearing promet, Nadeja se, da se zbližata avstrijski in ogerski poštno-hranilnični promet. On izjavi, da s svojimi izjavami v poslednji seji nikakor ni hotel žaliti obrtnega odseka ali pa posamičnih njegovih članov, on priznava njih trudopolno delovanje. (Burno odobravanje.) (Minister je v sobotni seji se bil izrazil, da dve važni predlogi še vedno v budgetnem odseku nista rešeni in da se boji, da se tudi nekatere druge za obrtnike važne predloge dolgo parlamentarno ne rešijo. Te besede so seveda nekateri zmatrali za grajo obrtnemu odseku in to minister danes preklicuje. Op. ur.) Opava, 20. maja. V vseh sleških pre-mogokopih se danes redno dela. Beligrad, 21. majv. S proklama-cijo na narod je srbski kralj ob-ustavil sedanjo ustavo in obnovil v vsem obsegu ustavo z dne 29. junija 1 869. Ministerstvo Nikolaje-vičevo je dalo ostavko. Kralj je izrekel ministerstvu svoje zaupanje in zopet potrdil vse ministre. Bivši ministerski predsednik Nikola K r i s t i c je imenovan predsednikom novega državnega sveta in predsednikape-lacijskemu sodišču, Babonič predsednikom novemu kasačij-skemu sodišču. Berlin, 20. maja. Shod rudarskih delavcev je zaključil včeraj dnevni predsednik Franc Lamendin brez nagovora. Za kraj bodočemu shodu se je odločil Pariz. Pariz, 20. maja. Namesto Ferrona je imenovan general Coiffer članom najvišjega vojnega sveta. Pariz, 20. maja. Vojno ministerstvo oporeka vest „Figarovo" o tem, kako se je neki korni poveljnik izjavil o občnem razoroženju. Pariz, 21. maja. Anarhista Henryja so danes ob 4. uri 14 minut zjutraj usmrtili. Ko je ostavil ječo in prišel na morišČe, je zaklical: „Živela anarhija!" Trignac, 20. maja. Končan je štrajk, ko so delavci vsprejeli pogoje družbe. Madrid, 20. maja. Najvišje vojno sodišče v Barceloni je obsodilo šest zatoženih anarhistov v smrt in štiri v dosmrtno delo. London, 20. maja. Na povabilo ho-landske, nemške, avstrijske, italijanske in švicarske vlade je odpotovalo 25 višjih po-žarno-brambovskih častnikov v te države, da bodo proučavaii tamošnje gasilne priprave. Pred odpotovanjem je bil pod predsedstvom lorda Cantelupa velik banket s 150 kuverti v Devonshirskem klubu, pri katerem je zagotavljal avstro-ogerski konzul, da se v Avstriji častniki dobro vsprejmo. Pri odhodu so jih srčno pozdravljali. Tuj ci. 17. maja. Pri Slonu: A. pl. Albori, Glanzmann iz Trsta. — H. vitez Larisch, c. in kr. stotnik, iz Ljubljane. — Blumen-garten, Mautner, Eder, Peleki, Mayer, Stern, Hofmann, Stum z Dunaja. — Spitzer iz Budimpešte, — Homan iz Radovljice. — Goldschmid iz Mogunca. — lililler, Zacher iz Gradca.— R. pl. Boavard iz Celovca. — Stojanovič iz Belgrada. — dr. Hruška iz Kladnega. — dr. Kuffrer, Podboj iz Ribnice. — Roblek iz Radovljice. 18. maja. Pri SU>sa«: dr. V. Korč)skeny de Prona, ravnatelj, iz Zagreba. — Ferk iz Radovljice. — L6with, Bittner, Krause, Fexer, Somernitz, Eisenst&dter, Semen, Oeaterreicher, Hoch-singer, Geiringer z Dunaja. — Neumann iz Siska. — Kopecky iz Himberg-a. — Bakarčič z Reke. — Springer iz Prage. — Hanusch z Notranjskega. — Fodor iz Budimpešte. — dr. Burger iz Kočevja. — Ateneder iz Maribora. — dr. Mencinger s Krškega. Pri Maliiu: J. pl. Macbio, Fuchs, Manheimer, Eisler, Schmidt, Schubert, Eckstein, Angl z Dunaja. — Sima iz Celja. — Wiedenhuber iz Laškega Trga. — Doleno iz Vipave. — Anton iz Gradca. — Kopezky iz Beljaka. — Andri iz Pulja. — R. pl. Cecoai iz Trsta. — Togrinc iz Brežic. Pri avstrijskem caru: Radkoll iz Frohnleiten-a. — Valenčič ic Nadanjesela. — Achatz iz Bistrice. — Oswalder iz Gor. Steier-a. Pri bavarskem rlvoru: Fink, davkarski kontrolor, iz Kostanjevice. Pri Juinem kolodvoru: Belz iz Celovca. — Lehner iz Opatije. — Supančič iz Beljaka. — Defranceschi iz Ptuja. Vremensko sporočilo. i Cas Stanje Veter Vreme > ■g 9» S 2 * * a opazovanja zrakomura j toplomer, r mm j po Celzija 7. u. zjut. 19 2. u. pop. S 4 zTeč 731'0 | 12-2 729-7 200 730-9 | 15-0 sl. vzh. n brezv. oblačno jasno del. jasno 1-00 dež 7. u. zjut. 20 2. u. pop. tf. a. zveč. Srednja t 0-8° in 0 5° 730 4 12-4 729 6 18 2 729 6 15 6 emperatura obeh d lad normalom brezv. sl. zap. sl. vzh. ni 15 7" in megla oblačno n 15-4°, ozii 100 dež oma za Tržne cene v Ljubljani dne 19. maja. Pšenica, m. st. Rež, „ . Ječmen, ., . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, „ . Krompir, „ . Leča, hktl. Grah, „ . Fižol, ., . Maslo, kgr. Mast, „ Špeh svež, „ 86 Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. Telečje „ Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „ . Piščanec . . . . Golob..... Seno, 100 kgr. . . Slama, 100 „. . Drva trda, 4 kub. m. „ mehka, 4 „ „ 291 Ifiče se pod ugodnimi pogoji (3-3) pošten mladenič ki je vajen oerkovnlkovlh, a tudi kmetskih opravil. Natančneje se poizve Dunajska oesta it. 32. 18. maja. Umrli Matevž Furlan. no : umirovljeni glavni davkar, let, Dunajska cesta 15, vodenica. V bolnišnici: Jožef Breznik, delavec, 17. maja. peljan. 45 let, umirajoč pri- Paulinova kranjska vinopivnica v Ljubljani, slonovc ulicc štev. 52 toplo priporoča specialno vino: namizno vino: istrijanca rudečkastega liter 24 kr. 28 kr. 28 kr. 28 kr. 28 kr. 32 kr. 32 kr. dto rudečega * dto belega . . tirolca rudečega dto belega . . dolenjsk. cvička rudečk. dto dto *Burgundca rudečega liter 40 kr. ♦Sistijanca belega . „ 40 kr. *Zelenike(Rieslingjbele ., 48 kr. *Terana rudečega . ., 48 kr. Za 'pristnost popolno jamstvo. Z * zaznam, vina so iz občeznanega vinolcletarstva kneginje llohenlohe P i ~v o s fino bavarsko črno, iz znane pivarne Knndl (nstan. 1658), bavarski boknl (pol litra) 11 kr. V množini nad 10 litrov v steklenicah, v hišo stavljeno ceneje liter po 1 Jcr., nad 50 litrov po 2 kr., in zunaj mesta nezadavčeno po 6 Jcr. — Na debelo mnogo ceneje. 176 9 St. 631. Razglas. 298 3 - 1 Potom minuendne dražbe odda se čez Bistrico v Kamniku. Stroški proračunjeni so na 22.100 goldinarjev. Pismene ponudbe, katerim je priložiti jamčevine 2210 gld., vložiti je do 5. junija 1894 dopoldne 11. ure pri mestnem županstvu v Kamniku, kjer leže tudi dotični načrti, proračun in stavbeni pogoji na razgled. Mestno županstvo Kamnik, clne 20. maja 1894. Močnih s. r., župan. Zaradi prezidanja in izpraznenja mojega prodajalničnega prostora , davka S.-ebrna renta 5 1(5% rUvKa Zlata renta 4%, davka prosta 1% avstrijska kronina renta 200 kron Akeije avstro-ogersk<» banke. K00 gid. Kroditne akeije, 160 gld. ...... London. 10 funtov stri. Napoleondor (20 fr.) ..... Giaarski cekini ... Nemških mark 100....... »e6 19. maja. 98 dd 40 lir. , ,1 50 kr. 98 . 40 Ogerska ziata renta KH> 120 . 120 . 90 . j Ogerska kronina renta 4 iSfn „i.v.n. mu um vl «J Wollzeile št. 10 Dunaj, Hariahilferstrasse 74 B Pojasnila v vs.-n gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh Spekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visouegu | obrestovanja pri popolni varnosti ii . o 11 i li Ifln v TI i n. "Tfco Izdatfitelj : Or W»is Odgovorni ''ri.ii ni k: Andrej Kalan LiubNan\