rcdcnslca priloga „Slovenca" z dne 8. marca 1925, štcv..55.
Stev. 11.
Ilustrirani Slovenec
Spomini na stari slovenski domači obrt
Stari »vigenci« (rožne delavnice) i Kropi pri Kamni gorici.
Ostanki plavža »Zgornja fužina« v Kropi pri Kamni gorici.
K včerajšnji otvoritvi narodne skupščine.
Pavle Radie;
nar. poslanec in eden izmed prvakov HRSS, ki zastopa sedaj tudi njeno zaprto. iM-edsedstvo.
Ljuba Jovanovic,
predsednik prejšnje nar. skupščine in eden izmed voditeljev NRS.
Dragutin Pečic,
minister v bivši Davidoviéevi vladi in eden izmed prvakov Davidoviéeve demokratske stranke.
Momčilo Ninčie,
naš zunanji minister in eden izmed prvakov NRS.
Herriotovo ministrstvo.
LK 'i*^xf ^^''n "f ^^^""V ^'^^^ Chautemps, René Renolt, Herriot, He-mentel general Nollet m Peytrol, v dnjgi ^^^- ^^^j^ ^ {^^^ Francois Albert,
Israel, Ramoldy, Uurent Eysiac, Paladien, Bumesnil, Leon Mayer, Ealbiez, Justin Godart, Groffen, QueniUe in Pierre Robert.
Msgr. dr. Anton Medved,
profesor veronauka v Mariboru, t 26. febr. 1925
Dr. Anton Medved je bil ena najmar-kantnejših slovenskih osebnosti v Mariboru, zato je njegova nenadna smrt globoko užalostila vse njegove neštete častilce in prijatelje. Rojen je bil pokojni dne 6. dec. 1862. na Gorici pri Rajhenburgu, svoja otroška leta je pa preživel v Dobovi pri Brežicah. Gimnazijo in bogoslovje je dovršil v Mariboru in bil 1. 1888. posvečen v mašnika. Po enoletnem kapelanovanju v Šoštanju je odšel nadaljevat svoje nauke najprej v Rim in nato na Dunaj, kjer je leta 1892. promovirah Zatem je služboval nekaj časa v Trbovljah in nato v Mariboru, 1. 1893. je pa postal profesor veronauka v Mariboru, kjer je deloval do svoje smrti in tako vzgojil velik del današnjega štajerskega izobraženstva. Pokojnika so odlikovale mnoge odlične vrline, radi katerih je bil tudi povsod visoko čislan in spoštovan. Zlasti je bil neomajen rodoljub, priljubljen poljuden pisatelj in sijajen govornik, ki je slovel daleč naokrog, katoliške prosvetne organizacije so pa izgubile z njim enega svojih najmarljivejših delavcev. Slovenski narod ga ohrani v častnem spominu.
a š a  z a d i u. ^ nI ^ ^ a n i z a c i j a (I. del).
Očeta današnjega zadružništva.
Organizatorja slovenskega zadru^AlStVigj^
Friderik Viljeim Raiffeisen.
(1818-1888.)
Herman Sehulze-Delitzseh.
(1808-1883.)
Dr. Janez Ev. Krek.
(1865-1917.)
Mihael Vošnjak.
(1837—1907.)   ,
Sodarska zadruga v Cešnjici na Gorenjskem,
ustanovljena I 1902., članov 54, promet 1. 1^ - M^-^^^       (^lika nam kaze centralo in skladišče ob Son.)
Konzumno društvo v Št. Jerneju na Dolenjskem,
ustanovljttio 1. 1919., članov 669, promet 1. 1923. - 1,405.718 Din.
Zadružna zveza v Ljubljani,
ustanovljena 1. 1899., 1. 1924 včlanjenih zadrug- 502. vlog je pa imela 1. 1924. - 76,808.569 Din.
Gospodarska zveza v Ljubljani,
ustanovijo 1. 1900., 1. 1924. včlanjenih zad?^ 181. Ona je blagovna centrala našega zadružništva in največje zadružno podjetje v Jugoslaviji na trgovskem temelju.
Vzajemna posojilnica v Ljubljani,
ust. 1. 1893., članov 493, hranilnih vlog 1. 1923. 7,651.755 Din.
Prva žebljarska in železno-obrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici
na Gorenjskem, ust. 1. 1895., članov 172, prometa L 1923. nad 14 milijonov dinarjev. (Oddelek za pobijanje strojnih i*?bljeY.)
Absolventi zadružne šole v Ljubljani 1. 1924.
Spodaj sede profesorji (od leve na desno): Modic, dr. Gruden, Gogala (ravnatelj)
A. Kralj in Kristofič.
Prvo delavsko konsumno društvo na Jesenicah.
ustanovljeno 1. 1898., članov 1387, prometa 1. 1923. - 12,611.497 Din.
Kmetijska zadruga v Šmartnem pri Litiji, ustanovljena 1. 1919., članov 293, prometa 1. 1923. — 5,056.012 Din.
Slamnikarska in klobnčarska zadruga v Mengšu,
ustanovljena 1. 1907., članov 82, prometa 1. 1923 - 1,268.000 Din. (Pogled v delavnico.)
Zadružništvo ni le najmočnejše orožje v rokah gospodarsko šibkega posameznika ali celega stanu za obrambo pred neomejenim izkoriš&injem po današnjem kapitalizmu, temveč tudi-najkrepkejša opora vsakega malega naroda pred gospodarskim zasužnjenjem po močnejših tujcih, kateremu potem redno sledi tudi politično zasužnjenje. Zadružništvo je torej ogromnega nacionaln^a pomena, zlasti še za take narode, kakršni smo mi Slovenci, zato mu moramo posvečati tudi vso ljubezen in skrb.
Tega smo se Slovenci začeli zavedati že zgodaj, zato tudi posvečamo zadružništvu že nad pol stoletja prav posebno skrb. Prvo zadrugo je osnoval pri nas Čeh Horak že 1. 1855. pod imenom »Obrtno pomožno društvo v Ljubljani«. Ko je potem 1. 1868. obiskal tedanji naš politik dr. J. Vošnjak Češko in je videl tam že lepo razvito zadružništvo, je začel vneto propagirati ustanavljanje zadrug tudi po Slovenskem. Zlasti je pridobil za svoje načrte brata Mihaela, ki se je takoj lotil dela ter po 1.1873. ko smo dobili razmeroma dober zadružni zakon, ustanovil po Štajerskem celo vrsto zadrug po Šulce-Deličevem sistemu. Ta sistem pa za naše kraje ni bil posebno primeren, zato je dobilo naše zadružništvo pravi razmah šele po 1. 1889-, ko so se začele tudi pri nas širiti zadruge po Rajtajznovem sistemu, za katere si je pridobil največ zaslug naš dr. J. E. Krek. Ce je Mihael Vošnjak oče slovenskega zadružništva, je pa naš veliki Krek šele njegov ustvaritelj, kajti njegova zasluga je v prvi vrsti, da je zadružuištvo v zadnjih tridesetih letih vpr^ preplavilo in prerodilo slovensko zemljo in s tem postavilo vse slovensko gospodarstvo na nove, zdrave in trdne temelje. Premagati je moralo nešteto ovir, nasprotstev in blatenja, a če pogledamo danes nazaj, moramo vsekakor priznati, da se moramo v prvi vrsti zadružništvu zahvaliti, da stoiimo gospodarsko še toliko trdno. Zlasti kmeta so šele zadružne hranilnice rešile iz rok iueiuhov, ki so nekoč upropaščali kmetijo za kmetijo, enako velik pomen ima pa tudi za domači obrt, ki bi ga bila brez^zadruž|ie or^iiizacije po ver'    ^  davno Ubila tovarniška konkurenca. (Dalje v II. delu.)
Kmetijsko društvo v Dobrepoljah na Dolenjskem,
ustanovljeno 1. 1896., članov 154, prometa 1. 1923. - 1^^2 Din.
Posojilnica v Makolah na Štajerskem,
ustanovljena 1. 1883., članov 773., hranilnih \\og 1. 1923. - 1,819.175 Din.
Kmetijsko društvo v Rečici oh Savin-»u«..*- ,. .8», W 542, p».* , .r^'i'™;. ,D™.^.„, p™,«.,
Naši   otroci.
Državljanska vzgoja otrok.
V mnogih angleških krajih vodijo otroci že dolgo svojo lastno upravo z lastnimi mladinskimi župani in občinskimi svetniki. Naša slika nam kaze sejo take >avtonomno
korporacije« z županom v sredini.
Najmlfijša rađio-posređovalka
na svetu je štiriletna H. Carman, hčerka šefa velike ameriške radijske družbe.
Navdušen, čeprav še mlad politik
je dveletni trgovčev sinček Francek Hafner iz Preske pri Medvodah, ki se je 8. febr. t. 1. živahno udeleževal volivnega boja s klici: »Živijo dohtoi Kolosec!«
Iz ženskega sveta
Prvi ženski guverner Teksasa (Amerika)
May Ferguson govori na Capitolu v Austinu svoj nastopni govor.
Urednika vodilnih slovenskih leposlovnih rev/ij\
France Koblar.
Fran Albreht.
Fotolito in offsettisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.
iiiiiiiririiiiiziriiiinni
iiniiii;