Štev. 53.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
sa celo leto K 144’— za pol leta K 72'—
V Ljubljani, ponedeljek, 7. marca 1921.
Pottnina platana v gotovini.
Leto L
Uredništva in upravnlštvo v Ro. pilarjev! ulici štev. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Teiefon = upravništva štev. 328 =
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36'— za en mesec K 12'—
V UPRAVI STANE MESEČNO K11T— DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA 60 VIN.
PraSastisl sin:£ fesesS&cga tfsSsBsfoa.
Jesenice, 6. marca. Sinoči se je vršil v delavskem domu protestni shod kovinskega delavstva. Zastopnik JSZ je poročal o naka-aa)> helgrajskih trgovcev, ki hočejo preprečiti ®li zavleči regulacijo carinske politike. Tako domneva delavstvo, da vlada smatra za bolj Potrebno, čuvati velikanske dobičke jugoslovanskih verižnikov Lu bank, kot da zasika domači industriji obstoj in j poveča kon-
junkturo. In to potrjuje mnenje, da vlada ni
predstaviteljica delavnega ljudstva, nego zastopnica banic in prekupčevalcev.
Na shodu se je sprejela protestna resolucija, v kateri celokupno delavstvo odločno protestira proti zavlačevanju regulacije carinske politike in zahteva takojšnjo sanacijo v smislu spomenice, kot jo je predložilo delavstvo.
K’RsRBircio zapet na IteisL
Sulak, 7. marca. (Izv.) Pred par dnevi le prišel na Reko d’ Annunzio, da se udeleži volilne borbe za konstituanto. Med italijanaši ^ opaža živahno gibanje. Govori se, da naprava d’ Annunzio zbrati nove legije, s kate-
li ustavnega
ljudsko glasovanje veiina odklonila.
.. V seji 5. t. m. je ustavni odbor razprav-J ,° čl. 48. Dr. Janko širnrak ie predlagal
dodatek;	'
, »Za ref er e dum (ljudsko glasovanje) z žirom i a svobodno iniciativo volivcev je *reba 50.000 podpisov volivcev.« Večina je ^ predlog odklonila;
Čl. 48. se je končno sprejel v nasledim besediu: »Politični, finančni in saharski uradniki ter uradniki za agrarno reformo se ne morejo kandidirati, razen atro bi bili že leto dni pred razpišem voi.tev nehali biti uradniki. Drugi uradniki, ki vrše glavne oblasti, ne morejo kandidirati v vo-“vnem okrožju svoje teritorialne pristoj-n°sti. Aktivni ministri in ministri na raz-F°	in vseučiliščni profesorji lahko
andidirajo. Ako so ti izvoljeni, obdrže svoj naSiov, Uradniki, ki so izvoljeni za poslance, se stavijo pristojnemu ministrstvu na razpolago, — Razpravo o naslednjem VII. elu ustave, ki govori o državni ustavi, so Predlog poslanca Kurbegoviča predlo-v)1 ln začeli razpravljati o 70. in nadaljnih emh. Rešitev 70. čl. so odgodili; 71. čl. ?° sprejeli v naslednjem besedilu; »Za vso ^rmjevino obstoji eno kasacijsko sodišče s edežem v Zagrebu. Kasacijsko sodišče je Pristojno tudi za presojanje spornih vpra-sa,n) o pristojnosti med upravnimi, civilni-in vojaškimi oblastmi. Ravno tako je Pristojno za presojanje o pristojnosti . od ^Pravnimi in rednimi sodišči,« — 72. čl., ,.1 )p bil sprejet, se glasi takole; »Postavanje kasacijskih in apelacijskih sodišč in jhenovanje predsednika prvorazrednega °dišča se vrši na kraljev ukaz na predlog Pravosodnega ministrstva. Imenujejo se za a mesta osebe izmed kandidatov katere , °li volivna skupina, ki ,je določena po za-hiu.« — Sprejet je bil tudi 73 čl., ki se »Vsa sodišča so stalna. Sodnik ne hore izgubiti svojega naslova, niti se mu h°re iz kateregakoli razloga ukiniti njego-,a dolžnost proti njegovi volji brez razsod-® rednega sodišča ali disciplinarne raz-J^be kasacijskega sodišča. Sodnik se ne *Pcre tožiti za svoje razsodbe, ne da bi bilo c^Prej to dovolilo apelacijsko sodišče. Za kne višjega sedišča daje to odobrenje kavcijsko sodišče. Sodnik mora ostati v slu-i do svojega 65. leta, predsednik kasaških in apelacijskih sodišč pa do konca V°jega 70. leta. Pred tem časom se more-" Upokojiti samo na svojo izrecno pismeno Prošnjo ali pa, če so telesno ali duševno j?ko oboleli, da ne morejo več vršiti svo-dolžnosti. Odlok o upekojenju za ta po-ebni primer izda kasacijsko sodišče,« Posl, Avrarnovič je predlagal več jPstavkov o vojaških in duhovnih sodiščih P tudi dostavek, da naj o zakonskih spo-pb razsojajo redna sodišča. Njegovi pred-°gi so bili deloma odklonjeni, deloma od-Scdeni na današnjo sejo.
NERESNIČNA VEST. u vjbDU Rim, 5. marca. (Stefani.) Vest graškega lista »Tagespost«, da so v Trstu asisti zažgali nekaj poslopij Slovencev ter of.je došlo v Postojni med prebivalstvom italijanskimi četami do spopada, je brez Sftke podlage.
TRUPLO POK. NIKITE.
tini, ■ Pariz, 6. marca. (Havas.) Truplo
DeU°i^C^a^ a^a ite bodo najbrže prepeljali x Cetinje.
rimi hoče zasesti luki Baroš in Delta. Med ostalim prebivalstvom vlada veliko razburjenje, ker se boje ponovnih strahot, kakršne so že doživeli pod d’ Anaunzijevo vlado.
Za pstdsset let nazaj.
Kakšno razpoloženje vlada v vrstah radikalcev nasproti vladnemu ustavnemu načrtu in sedanji zvezi z demokrati, kaže uvodnik mi-troviške »Srbije« due 2. t. m. Tu čitamo med drugim: >Vladni ustavni predlog je nasproti ustavi iž leta 1888. reakcionaren in mi gremo z njim namesto naprej za pol stoletja nazaj. Vzrok temu nazadovanju nam more pojasniti edino le politika »demokratske« zajednice. Voditelji in politiki ie skupine se trudijo, da urede ustavo tako, da si za vso bodočnost zagotove oblast Upravni oblasti v državi oziroma vladi, Id je sedaj v njihovih rokah, so ustvarili v novi ustavi vsemogočen položaj, a parlament je podrejen vladi. Predložena so celo sredstva za popoln ministrski absolutizem. Osebna svoboda je odvisna od dobre volje upravnih oblasti.
Zakaj so radikalci v vladi g. Pašiča pristali na tak predlog in zakaj se svobodoljub-nost radikalnih poslancev proti tem nazadnjaškim ustanovam v vladni ustavi še ni uprla, je za nas radikalce in vse javne delavce, ki smo v vodstvu radikalne stranke videli idealne državnike, enostavno nerazumljivo. To je za nas vse velika uganka in veliko vprašanje, na katero nam mora dati radikalni poslanski klub odgovor.
Ako bo radikalni klub tako brezobzirno hodil za »demokratk in ako ne bo vodil računa o slavni prošlosti radik. stranice in o željah njenih pristašev, potem se zna zgoditi, da se mnogi od radikalnih poslancev ne ho smel več pokazati v svojem okraju. Gospodje radikalni poslanci, pazite, kaj delate!«
Tako »Srbija«, inače veliko oboževatelji-ca Nikole Pašiča. Takoj za tem člankom pona-tiskuje »Srbija« članek Jaše Prodanoviča v »Republiki«; »Pisana vojska«, ki razgalja Demokratsko zajednico kot iz vseh vetrov nateplo se skupino ljudi, katerim je edina skrb — mandat. »Glej, od česa boš živel,« je geslo pretežne večino dela »demokratov«.
Iz vsega se vidi, da postajajo »demokrati« tudi Srbom čimdalje tem mrzkeji. Kadar jih tudi Srbi otresejo s svojega zalilnika kakor so to storili že Slovenci in Hrvati, bo demokratom končno odklenkalo in Jugoslavija si bo svobodno oddahnila.
Nem£tfa les egeafa.
LDU Pariz, 6. marca. (DunKU) Agen-ce Havas poroča iz Londona, da sodijo v angleških in italijanskih krogih, da se namerava minister dr. Simons v ponedeljek predvsem izogniti popolni odklonitvi nemških zahtev po aliirancih. Dr. Simons želi, da bi se pogajanja nadaljevala ter bo obrazložil nemške želje glede izvedbe zahtev aliirancev.
LDU Berlin, 6. marca. (Wolf.) Radi poročil, došlih iz Londona, se je danes vršila druga seja kabineta pod predsedstvom državnega kancelarja. Med obema sejama se je vršil razgovor s prisotnimi strokovnjaki. Na podlagi posvetovanj so se izdelala navodila nemškim delegatom za jutrišnja pogajanja na londonski konferenci,
LDU Berlin, 6. marca. (DunKU) Londonski poročevalec »Berliner Tagblatta« javlja, da je minister dr. Simons včeraj popoldne odpotoval iz Londona, Sodijo, da je odšel na letovišče Lloyda Georgea, da bi se z njim ncoficielno razgovarjal. To dejstvo je v vseh krogih vzbudilo veliko presenečenje. V Londonu sodijo, da je še vedno mogoče, da pride do poravnave^
Elsads otrok m lena n sonJetsM Rosili.
Marsikaj smo že slišali o usodi kmeta, delavca in meščana v Rusiji. Danes imamo priliko, da se seznanimo posebej z usodo najmanjših in najslabejših: z usodo otrok in žena. »Balletin d’ information pour la Rpssie« objavlja o tem vrsto dokumentov, iz katerih posnemamo:
Boljševiki so koj izpočetka svoje vlade izdali geslo, da je treba mladi naraščaj »nacionalizirati in vzgojiti iz njega »dobre komuniste«. Zato je predvsem treba, da se mladina popolnoma iztrga iz družine, da se skupno vzgaja v državnih otroških vrtcih in šolah, iz katerih se mora izključiti vse dosedanje z meščanskim duhom prevzeto učiteljstvo in ga nadomestiti s komunističnim osobjem. Matere treba prisiliti, da oddajo svoje otroke državi. Tako je govoril minister za socialno zavarovanje I. i 1 i n na svoječasnem prosvetnem kongresu v Moskvi, Komunisti so v zmislu teh besed tudi delali in podržavili vzgojo otrok. Toda kakšne uspehe so dosegli? Izvestje delavskega in kmetskega nadzorstva iz meseca februarja 1920 poroča:
»Ob vestnem pregledu šestnajsterih sovjetskih zavodov za otroke se je pokazalo kriminalno in brezvestno ravnanje odgovornih militantov nasproti mlademu rodu. Otroški zavod v roždestvenskem okraju,, kjer je bilo nad sto delavskih otročičev v starosti 1—4 let, smo našli v takem stanju, da ga je bilo treba nujno zapreti. Otroci so bili prepuščeni sami sebi pod nadzorstvom surovih in neizkušenih dojilj; umazani in bledi od oslabelosti so napravljali najmučnejši vtis. Prostori so bili nezračni in slabo kurjeni. Med otroci so pustošile vse vrste bolezni, umrljivost je bila strašna. Tekom treh mesecev se je moralo 90 odstotkov otrok ali odnesti v bolnišnico ali poslati starišem ali pa so umrli v zavodu samem.«
Znani zdravnik N. Petrov je veliko obiskoval otroške zavode. O svojem obisku v viborškem zavodu, ki je bil pred prevratom vzorno urejen, pripoveduje:
»Povspel sem se po u;mazanili stop-njicah v prvo nadstropje. Na uho mi je že od daleč prihajal jok in vpitje otrok, Komunistična nadzornica je le nerada pristala na to, da zavod pregledam in me je spremljala, Velika soba, polna otroških postelj, je odmevala od joka. Nagi ali pa v skrajno umazanih srajcah so ležali 1—5 letni otroci po posteljah po 1 ali 2 v vsaki. Večina postelj je bila brez rjuh in brez blazine. Neka ženska je hodila od postelje do postelje in klofutala jokajoče otroke. Opazil sem ljubko triletno deklico, ki je mečno ihtela. Kljub vsem udarcem strežnice ni nehala jokati. Rekel sem komunistični nadzornici; »Dovolite, ta mala je bolna, trese jo mrzlica... Pogicdajte rdeči izpuščaj po njenem telesu — to so gotovo ošpice .,.«
—	»Že mogoče — odgovori brezbrižno nadzornica — pri nas imamo mnogo bolnih otrok. A ne vemo kam z njimi, ker so vse petrograjske bolnišnice že prepolne ot -ok,* Na samem prosvetnem kongresu meseca jul5 j a 1920. se je uradno ugotovilo, da je mešana nadzorstvena komisija, ki je po
tlpsr raslih gaanunrjjHi.
LDU Helsingfors, 6. marca. (Havas.) Tu so razširjene vesti, da so se mornarji v Kronstadtu polastili vsega otoka in da so vse tamkaj nahajajoče se komuniste polovili in usmrtili. Po drugih vesteh se je v Kronstadtu osnovala pod predsedstvom generala Kozlovskega začasna vlada.
LDU Berlin, 6. marca. (DunKU) »Lo-kalanzeiger« poroča iz Kodanja, da trajajo po došli brzojavki iz Rige nemiri v Petrogradu dalje. Vstaja mornarjev v Kronstadtu traja dalje, med prebivalstvom vre po vsej deželi,	.	.. . ...p ij J;,].
Boji a Italiji.
LDU Milan, 7. marca. (PBA) Listi poročajo o novih spopadih v Toskani. V Sieni so bili komunisti prisiljeni s topniškim ognjem k predaji.	!	i
PRIJATELJI ODHAJAJO.
LDU Beograd, 6. marca. (ZNU) Iz Kotora
javljajo službeno: Poveljnik francoske garnizije, Bianca je dne 5. t. m. s svojo posadko
deželi pregledovala otroške zavode, našla v njih take razmere, da je morala dati v peterih glavnih mestih ob .Volgi zavode takoj zapreti.
So' jenska vlada se je izkazala popolnoma nesposobno, da zagotovi deci boljšo ose do. Nasprotno so ravno njene ne-zmiselne odredbe preprečevale zasebno pobudo za reševanje mladega rodu. Uradni »Zdravstveni list« navaja o umrljivosti otrok v Moški naslednje podatke: Na 10 tisoč otrok je umrlo: 1, 1913. 81, 1915 78, 1918 100, 1919 372 in 1920 400 otrok. To se pravi, da najmlajši rod v Rusiji naravnost izumira. Tako je komunizem tudi na področju vzgoje mladine in otroškega skrbstva prinesel le smrt in pogin.
Kakor otroke so boljševiki izprva hoteli »socializirati« tudi ženske. O tem, kako so si to stvar zamislili, imamo pred seboj zanimiv dokument, namreč razglas, ki ga je meseca marca 1918. 1. sklenil in objavil Saratovski klub komunistov-anarhi-stov. Dokument nam je dal na razpolago ruski vjetnik, ki se je vrnil iz Rusije. Iz tega razglasa naj — v omiljeni obliki — navedemo le nekaj točk;
1. Socializirajo se vse ženske od 16« do 36, leta brez izjeme, tudi zakonske. 2. Vsak proletarec mesta Saratova ima pravico, pozvati s seboj vsako žensko. Katera bi se protivila, naj jo odvede v ljudski dom mestna milica. 3. V mestu se urede posebni ljudski domovi za sestanke in se to objavi na lepakih. — 4. Od te narodne dolžnosti so izvzete le matere, ki imajo več nego tri otroke. 5. Vsaka ženska mora biti samo trikrat na teden na razpolago; vsaka mora imeti izkaznico, na kateri se vsaki pot potrdi, ko je zadostila narodni dolžnosti. 6. Vsi novorojenčki socializiranih žensk m njih dosedanji otroci se oddajo v vzgoje-valne domove. 7. Vsak moški, ki se hoče poslužiti socializacije žensk, dobi istotako legitimacijo, ki mu daje pravo na to; za le-gitimajo se mu vsak mesec odtegne po 20) odstotkov plače, ki se porabi za odgojci otrok, za plačo ženskam, za pokojninski1 fond dosluženih žensk, za zdravnike itd. 8, Socializirane ženske so oproščene vsakega dela, — Podpisan je na razglasu: Načelnik Saratovskega kluba komupistov-anarhistov M. Terentjev.
Ta zverinski dekret je ostal v Saratovu v veljavi cele štiri mesece, a za posledico je imel nepopisno mučeništvo proletarskega ženstva — saj meščansko se je moglo skriti ali odkupiti — in splošno okuženje s spolnimi boleznimi. Alkohol in pohota sta triumfirala nad vsemi človeškimi čustvi in običaji. »Tako je saratovski delavec uničeval svoje žene, hčere in sinove z dekreti, ki jih ni razumel in katere mu je narekoval židovski komunist,« pravi ruski vjetnik, sam delavec, ki nam piše o tem razglasu. r ^ ■ . (
Kdo more komunizmu odpustiti te zločine nad najmanjšimi in najslabejšimi, čeprav danes sovjetska Rusija sama skuša talce razmere odstraniti, ker ve, da jo na ta način čaka propad,
vred zapustil Kotor. (Koliko so ti »prijatelji« vlekli našega blaga s soboj ,tega službeno poročilo ne pove. Ured.)
M Karoiyt — baijs* oliki agitator.
*	LDU Rim, 5. marca. (Stefani.) Kakor poročajo listi iz Florence, so pri grofu Karol yiju zaplenili več dokumentov, med nji-število takih, ki se nanašajo na boljsevištco propagando. Odpotovanje gro-
1^1°	^ se nahaja v zaporu, se je
zavleklo, ker se večina inozemskih konzulov brani, vidirati njegov potni list.
I-DU Milan, 6. marca. (ŠBA) O grofu Karolyiju se doznava, da je bil s svojo ženo v zvezi z boljševiki. V revolucionarni propagandi je bila zlasti delavna Karolyi-jeva žena. Dognalo se je, da sta bila grof Karolyi in njegova žena v zvezi z inozemstvom in italijanskimi agitatorji.
l
sim« .mm £hs4'
Stran 2.
vNov! Kas«', 3ne 1. niarca T92T/
Stev, 53.
Zahieoe mnsiimanoo.
LDU Belgrad, 5. marca. (ZNU) Danes ob 10. uri dopoldne je ministrski predsednik Nikola Pašič pozval na konferenco zastopnike muslimanskega kluba dr, Spaho, dr, Karamehmedoviča in poslanca Vidoviča, »Pogajanja so trajala do 12. ure. Nato pa so imeli muslimani še sejo v svojem klubu, kjer so delegati poročali o pogajanjah z ministrskim predsednikom. Muslimanski delegati so zelo rezervirani napram javnosti in ne izdajo svojih zahtev. Govori se, da zahtevajo poleg ostalega tudi to, naj se jim kot odškodnino za odvzeto zemljo izplača -450 milijonov dinarjev. Ministrski predsednik Pašič je pozval muslimane na naslednjo konferenco ob 16. uri. K tej konferenci sta kot predstavnika zastopnika demokratskega kluba pozvana tudi dr. Davido-jvič in Voja Marinkovič, Od muslimanov se udeleže konference poleg ostalih tudi Vilovič in dr. Hrasnica, Ker je dr. Hras-nica znan kot najbolj vešč poznavalec agrarnih reform, se da sklepati, da se bo razpravljalo o agrarni reformi. Iz dobro poučenih virov se doznava, da so muslimani predložili ministrskemu predsedniku svoje zahteve, razdeljene v tri oddelke: Prvi Jdel vsebuje odredbe, ki bi imele priti v -ustavo in ki so že večinoma zabeležene v načrtu muslimanskega kluba. Te odredbe se nanašajo na versko in prosvetno avtonomijo, na šeriatska sodišča, na poučevanje jyeronauka in ustanovljenje versko-avto-nomnih šol, na proporčni sistem pri volitvah v narodno predstavništvo ter na notranjo ureditev države. Drugi del zahteva, “da se ukinejo nepravilnosti v Bosni in Hercegovini, ureditev vprašanja beglukov in odškodnine za kmetske naselbine. Tretji del vsebuje zahteve politično-praktičnega značaja. Zahteve, ki so v prvem delu, vsebujejo pogoje, pod katerimi bodo muslimani pomagali vladi pri donašanju stave, drugi del vsebuje pogoje za eventualni vstop stranke v vlado, tretji del pa se nanaša na resorte in izpremembe v pokrajinskih vladah, katere zahtevajo muslimani, če bi vstopili v vlado,
OBČINSKE VOLITVE V BELGRADU.
Belgrad, 7. marca. (Izvir.) Včeraj so se vršile volitve za občinski odbor belgrajske mestne občine. Rezultat je sledeč: Radikalno-deraokratska lista 5375 glasov, komunistična ,1969, socialno demokratska in centrumaška 690, republikanska 399. Predsednik občine je postal Dobran Mitrovič, podpredsednik pa Bora Pajevič.
tfolitični dogodki.
|4- Naša socialna zakonodaja. Kakor poročajo iz Belgrada, je ministrstvo za socialno politiko dovršilo naredbo o delavskih sindikatih, ki so osnovani na čisto gospodarski podlagi, a bodo kljub temu stali pod policijskim nadzrstvom. Tako si predstavljajo sedanji mogotci socialno zakonodajo. Njih del pač nihče ne smatra za resna, trajna gotovo niso.
,	‘-f- Pesti namesto načel. Avstrijski
krščansko-socialni listi poročajo o novem socialističnem nasilju proti drugače mislečemu delavstvu, V kovinski tovarni Schmid v Amstettnu je več krščansko organiziranih delavcev. Socialisti so najprej zahtevali, naj podjetje te delavce enostavno ,vrže na cesto. Ker se to ni zgodilo, so te Idni s pestmi navalili na krščanske delavce in jih sedem tako poškodovali, da »o morali iskati zdravniško pomoč, Nato
je tovarniško vodstvo ustavilo celokupni obrat in izjavilo, da bo zaporo vzdržalo toliko časa, dokler se hujskači ne izključijo. Socialdemokratično nasilje je imelo pa še drugo posledico. Dosedanji socialistični občinski svetnik Lichtenberger je v znak obsodbe nad zadnjimi dogodki odložil vse svoje mandate in prijavil svoj vstop v krščansko organizacijo,
^Dnevni dogodki.
— Orlovska slavnost v Logatcu, Včeraj popoldne so se v Logatcu po dolgih letih sešli logaški, vrhniški in borovniški Orli, ki se jim je pridružila deputacija nekaterih drugih odsekov. Tudi Orlovska zveza je poslala svojega zastopnika. Ob treh popoldne so korakale orlovske vrste v Logatec, okrašen z zastavami. Na čelu so jezdili fanfaristi in 12 konjenikov, za njimi pa je korakala vrsta Orlov, Orlic in narodnih noš. Prva slovesnost se je vršila v cerkvi, nato pa v »Domu«, kjer je pozdravil do-šle g. župnik Remžgar, v imenu Vrhni čarov je govoril br. Marolt ter zastopnik Orlovske zveze. Nabito polna dvorana je odmevala od navdušenja. Posebno lepe so bile pevske točke vrhniškega mešanega zbora. Na koncu je sledila telovadna akademija, zvečer se je igrala igra »Divji lovec«, Vsa slavnost je najlepše uspela. Orli so se obnašali vseskozi dostojno in disciplinirano, Tudi ljubljanski Sokoli in njihovi somišljeniki iz Ljubljane so včeraj prišli v Logatec, Imeli so svojo slavnost pri Kramerju, medtem ko se je orlovska slavnost vršila v »Domu«,
— Za invalide. Ministrstvo za socialno politiko je v glavnem dovršilo zakonski načrt o invalidih v vsej državi. V ta zakon se vstavijo vse določbe, ki se tičejo vseh kategorij invalidov, ki veljajo zanje po superarbitraciji. Ta zakon se takoj potem, ko se reši vprašanje ustave, predloži ustavotvomi skupščini. — Invalidi bodo tedaj čakali.
— Jesenice. V četrtek ob 8. uri. zvečer se vrši shod v Delavskem domu, na katerem bo poročal zastopnik iz Ljubljane.
•— Smrtno nevarno poškodovan je bil kočarjev sin Jože Rogelj s Pristave pri Drtiji. Nekdo mu je prizadal z nožem veliko ran. Ranjenca, ki je domače prvotno prosil, naj nikomur ne povedo, da je bil poškodovan, so prepeljali v ljubljansko bolnico,
— Drago plačana slabost, V nedeljo zjutraj je odnesla Ana Vrtljan svoji sopotnici A. Železnik pleten kovček s perilom in delavsko knjižico. Imenovani sta se peljali iz Zagreba proti Ljubljani. Železnikovi je med vožnjo postalo slabo in zato je zaprosila Vrtljanovo naj pazi na kovček. Ta ji je to tudi obljubila. Seveda je bila Železnikova zelo razočarana, ko ji je odleglo in je opazila, da je Vrtljanova med tem že izstopila in odnesla seboj tudi njen kovček, Vrtljanova je zapustila vlak na litijskem kolodvoru,
— Tatvine na kolodvoru v Logatcu so bile med zasedbo Italijanov zelo pogoste, Dne 29, januarja je bilo vlomljeno v voz št. 90.405 in ukradeno 179 kg riža; dne 1, februarja je bilo vlomljeno v voz štev, 725.015 in ukradeno 6V2 kg sardin, dne 20. februarja je pa bilo vlomljeno v voz št. 83.003 in so bili ukradeni 4 kopirni stroji.
— Boj s tihotapci pri Babnem polju.
Te dni je patrulja finančne kontrole ustavila pri Babnem polju 15 tihotapcev, kateri so nameravali iztihotapiti 15 volov, Ker so
pričeli tihotapci streljati, so streljali tudi organi finančne kontrole, na kar je 14 tihotapcev pobegnilo čez mejo. Vole, katerih niso mogli tihotapci odgnati s seboj, so organi finančne kontrole z enim prijetim tihotapcem izročili naši carinarnici na Rakeku,
jujubljanski dogodki.
Ij Cerkveni govori za moške, V nedeljo zvečer ob 8. uri so se pričeli v ljubljanski stolni cerkvi govori za moške. Govora p. Ramška se je udeležilo veliko število moških, posebno delavskega stanu. Govori bodo vsak dan ob 8. uri zvečer v stolnici. Snoči je razpravljal p. Ramšak o notranji poglobitvi človeka. — Opozarjamo na te važne in času primerne govore vse moške, duševne in druge delavci!
lj Poneverila je 4000 kron zasebna uradnica Ljudmila Valjevec. Obtožena je bila tudi da je poneverila Sokolu II. v Ljubljani na nabrani članarini 483 kron. Deželno sodišče je Valjavčevo oprostilo poneverbe pri Sokolu IL zaradi kraje 4000 kron ji je pa prisodilo 2 meseca ječe.
lj Saje so se vnele danes opoldne v dimniku Kirbiševe hiše na Kongresnem trgu. Požarna bramba je ogenj udušila.
lj Nezvesti krojač. Gostilničar Bole Jakob je izročil lani meseca avgusta krojaču Antonu Jakšetu več blaga, da mu napravi obleko. Jakše pa ni prišel obleke pomerit, marveč je odpustil svoje pomočnike, vse poprodal in izginil iz Ljubljane. Jakše pripoveduje, da mu je bilo blago ukradeno pri Figovcu, kjer se je opijanil. Iz Ljubljane je odpotoval Jakše v Belo krajino, kjer se je predstavil za bogatega gostilničarja iz Ljubljane, se zabaval z ženskami in ogoljufal več gostilničarjev. V Ljubljani je deželno sodišče nagradilo Jakšeta s 13 meseci težke ječe.
JCaša društva.
d Odbor Leonove družbe ima jutri, torek, S. t. m. svojo sejo v Jugoslovanski tiskarni, I. nadstropje, ob 6. uri zvečer. Odborniki vljudno vabljeni. — Odbor.
d Zveza služkinj ima sejo 8. marca ob 8. uri zvečer v prostorih Krekove prosvete Poljanska c. 4.	Odbor.
d Rokaodelski dom. V torek 8. t. m. ob 7. zvečer se otvori krojaški tečaj. Krojaški pomočniki, ki žele udeleževati se tečaja, naj pridejo točno ob 7. uri v društveno sobo v pritličju.
mre.
(Devet govorov o neveri, — Dr, Mihael Opeka.)
Slovenci nimamo preveč knjig, ki bi se poglobljevale v vprašanje, kateri so pravzaprav vzroki, da veliko ljudi izgubi vero v Boga, vero v neskončno Dobroto in Lepoto, vero v vse nadnaravno, To vprašanje jc postalo pereče predvsem v naših dneh, ko se brezverstvo širi kakor nalezljiva bolezen, ko se njega sadovi kažejo tako v zasebnem kakor v socialnem življenju v obliki brezsrčnega izkoriščanja, kopičenja krivično prisluženega bogastva in brezmejne razuzdanosti, ko milijoni siromakov stradajo in prezebajo. Zato je bila zelo srečna misel, da je dr. Mihael Opeka zbral devet svojih govorov o neveri, ki jih je govoril v ljubljanski stolni cerkvi in so bili vzbudili veliko zanimanje, v knjižico in jih podaja zdaj širši javnosti, To je knjiga za vsakega našega izobraženca, sploh za vsakega, ki se količkaj zanima za velika
vprašanja naše dobe, knjiga, ki bo globoko učinkovala po svojem prepričevalnem, krepkem jeziku, po svojih globokih mislih, pretresljivih zgledih, neizprosni logiki. Dr, Opeka z barvami umetnika slika nevednost, napuh, razuzdanost, breznačelnost, vihravost in plitvost našega časa, kaže n& žalostne socialne posledice teh pregreh in na podlagi teženja in hrepenenja našega srca, ki ga končno vendarle nič ne more popolnoma zadovoljiti, dokazuje potrebo, da se človeštvo vrne k Bogu, svojemtt stvarniku in končnemu cilju. Knjiga bo mnogim odprla oči, pretresla dušo, pontl-dila rešitev za marsikako pekoče vpraša* nje, tembolj ker pisatelj združuje znanstvenost z živim načinom pripovedovanja, p<>" znavanjem življenja in globokim vpogledom v dušo. Knjige bo vesel pridigar, društveni voditelj, dijak, delavec, ki sc peča z vprašanji življenja, učitelj, vsak, ki išče resnice. — Dobi se v Prodajalni K. T. D. H. Nič m a n in stane 15 K, po pošti naročeno pa 16 K.
ZanžniloBsii iz Prizrena.
(Dalie.)
Tudi kmetsko prebivalstvo v prizrenski okolici je po večini amavtsko in muslimansko, Seveda so bili v srednjem veku ti kraji popolnoma srbski. A po vsaki večji nesrečni vojni Avstrijcev s Turki, ki so s® jih udeleževali tudi Srbi, so morali Srbi ^ ogromnih množinah zaeno z umikajočo s® avstrijsko armado zapustiti domovino tef iskati novega doma preko Save in Donave* v Bački, Banatu in Slavoniji. Na njih mesto pa so prišli s svojih gora Arnavtii tako da segajo danes Amavti globoko # Kosovo polje.
Tudi med Amavti je bilo precej kato* likov. Ko je prišel turški naval, so mnogj prestopili k islamu, mnogi pa tudi ostalt kristjani. Posebno zanimivo pa je to, da & nahaja dandanes med Amavti v bližnji daljnji okolici Prizrena 15.000 skrivnih katoličanov, ki so vsled strahu pred Turki na zunaj prevzeli islam, v resnici se p3 vedno zavedali, da so katoličani, so kr-ščevali svoje otroke in ohranili ne satno katoliške tradicije, ampak tudi zavednost, da so katoličani.
Danes so se razmere temeljito izprč* menile in kakor so svoj čas muslimani gospodarili s kristjani, tako se boje, da \>o6o sedaj kristjani ž njimi, O kakem ustavnefl* življenju analfabetska večina nima pojffl* in misli, da je sedaj okružni načelnik pr tako vsemogočen kakor je bil turški paša. Ob volitvah je bil izvoljen en radikalec, en demokrat in dva komunista. Seveda ni treba misliti, da so med temi kak« posebne principielne razlike. Ljudje dostikrat računajo tako-le: nikomur se ne smemo zamerati, ker ne vemo, kdo bo močnejši in bo vladal. Zato si razdelimo vloge: h voli radikalca, jaz bom demokrata, tretj* pa komunista. Če pridejo na vlado radj' kalci, bo radikalec pri njih zastopal želj® prijatelja demokrata in komunista. KomU' nist bo pa storil svojo dolžnost do radikalca in demokrata, če pride do sovjetske republike. V Prizrenu so n, pr. trije bratje, vsi bogati begi in žive v najlepši slogi med seboj. V politiki pa je volil eden radikalno* drugi demokratsko, tretji pa komunistično; Tako je rodbina zavarovana proti škodi vsled izpremembe vlade.
Odgovorni urednik Anton Marinček.
Izdaja konzorcij »Novega Čaaa«, \ Tiska Jugoslovanska tiskarna t LjubljasL *
asssgg
EL Bulwer:
31
Poslednji mmi o Pompejih.
>Oj, prizanesite mi! Prizanesite mil Otrok sem še, slepa sem — ali to ui še dovolj kazni?«
>0, Palada! Ta glas pa poznam; uboga moja cvetličarica je!< je vzkliknil Glavk in mahoma planil proti kraju, odkjer je prihajal krik.
Odloputnil je vrata in uzrl Nidijo, ki se je zvijala v rokah zbesnele starke; vrv, ki je bila že okrvavljena, je bila v zraku, a se je naenkrat ustavila,
»Furija!« je zavpil Glavk ter ji t levico iztrgal Nidijo iz rok; »Kako se drzneš tako ravnati z dekletom — žensko —i otrokom? Nidija moja, ubogo moje detel«
»Oj, ali si ti Glavk?« je vzkliknila cvetličarica z malone vzhičenim glasom; solze so Ji zastale na licu, nasmehljala se je, se mu pritisnila na prša in mu pri tem poljubila oblačilo.
»Kako pa se drzneš ti, nesramni tujec, vtikati med svobodno žensko in njeno sužnjo? Pri bogovih! Pri vsej tvoji fini tuniki in tvojih dišavah, dvomim, da bi bil celo rimski državljan, mož!«
»Le lepo govori, gospodinja, lepo govori!« se je oglasil Klodij, ki je sedaj vstopil t Lepidom. »On je moj prijatelj in pobratim; obvarovali ga imamo p>r^J^a^Je«^oma ai* cer dežuie kamenje jfe'3 “	"
»Daj mi mojo sužnjo!« je kričala ama-zonka in položila mogočno roko Glavku na prsa.	,
»Če bi ti vse tvoje sofurije mogle pomagati, ne«, je odvrnil Glavk. >Brez strahu bodi, Nidija, Atenec še nikdar ni pustil nesrečnega v sili.«
»Halo!« se je oglasil Burbon in se nejevoljno vzdignil, »kakošen direndaj pa je to zaradi sužnje, izpusti mladega gospoda, žena
—	pusti ga pri miru — zaradi njega bodi to pot prizaneseno tej drzni stvarici.« In s temi besedami je potegnil ali bolje vlekel svojo jo tovarišico proč.
»Dozdevalo se mi je«, je rekel Klodij, »da je bil še nekdo drugi tukaj, ko smo vsto-
,, .. ,r »Izginil je.«	1
Izidin svečenik je namreč spoznal, da je skrajni čas, da jo pobriše.
»Ej, eden mojih prijateljev! Pivski bratec, mirna duša, ki ne ljubi tega-le kavsanja«, je rekel Burbon malomarno. »Ampakyti, divjo tovarišico proč.
boš tako obešala nanj; pojdi prizaneseno ti je.«
»Oj nikar, ne zapusti me!« je zaklicala Nidija in se je še tesneje oprijela Glavka.
Ganjen od njenega bednega stanja, njene mile prošnje do njega, njenih neštevilnih ganljivih milin se je Grk usedel na enega preprostih stolov. Posadil jo je na kolena — ji z dolgimi njenimi lasmi obrisal kri z ramen — ji poljubil solze z lic in ji šepetal nebroj onih I tolažečih besedi, ki ž njimi utešimo otrokovo I žajoet In pri tei nežni tolažeči nalogi je bil
videti tako lep, da je bilo celo srdito Strato-nikino srce ganjeno. Bilo je, kakor da bi njegova navzočnost razsvetljevala to nizkotno, ostudno beznico. V svoji mladosti in lepoti je bil pripodoba vseh, ki jih je zemlja naredila srečne in tolažba nje, ki jo je zemlja zapustila.
»Ej, kdo bi si bil mislil, da bo našo slepo Nidijo taka čast doletela!« je rekla amaconka ter si brisala razvneto čelo.
Glavk se je ozrl po Burbonu.
»Moj dobri človek,« je rekel, sta-le je tvoja sužnja; dobro poje in je vajena oskrbovati cvetlice. Ravnotako sužnjo bi jaz rad podaril neki gospej. Ali mi jo prodaš?« Pri teh besedah je čutil, kako je ubogo dekle od veselja vztrepetalo po celem životu; planila je kvišku, si odmaknila razmršene lase z oči in se ozrla naokrog, kakor da bi mogla videti.
»Našo Nidijo prodati. Nak, tega pa ne,« je rekla Stratonika robato.
Z dolgim vzdihom se je Nidija zgrudila nazaj in se iznova oprijela oblačila svojega zaščitnika.
»Neumnost!« je rekel Klodij zapovedujoče, »moraš mi narediti to uslugo. Kak mož! Kaj, stara majka! Razžalite me, pa je po vajini obrti. Ali ni Burbon klijent mojega sorodnika Panse? Ali nimam jaz glavne besede pri amfiteatru? Da zinem samo besedico, pa lahko zapreš svoje vinske vrče, ker ne boš kapljice več prodal. Glavk, sužnja je Tvoja.«
Burbon se je v očividni zadregi popraskal po ogromni glavi.
»Dekle je zame vredno toliko zlata koli-koršna je njena teža.«
»Povai ceno, bogat sem,«je dejal Glavk,
Stari Italijani so bili kakor dandanašnji; iA je bilo reči, ki je ne bi prodali, vse manj ubogo slepo dekle.
»Šest sestercijev sem plačala zanjo, sedaj pa jih je vredna dvanajst,« je zagodrnjala Stratonika.
»Dvajset jih dobiš; takoj pojdi h gosposki potem pa pridi v mojo hišo po denar.«
»Tega dragega dekleta ne bi prodal niti za sto; a jo dam, da naredim uslugo plem^ ni temu Klodiju,« je rekel Burbon jokavo, »Kaj ne, da boš govoril s Panso o službi design* torja pri amfiteatru, plemeniti Klodij; pra< prijala bi mi.«
»Dobiš jo,« je rekel Klodij; na to pa je zašepetal: »tistile Grk lahko naredi tvojo srečo; denar leti skozi njega kakor skozi sitol z belo kredo si zaznamuj današnji dan, Pri’ jam moj.«
»An dabis?< je vprašal Glavk, kakor j* bila navada vprašati pri prodaji in kupčiji.
»Dabitur,« je odgovoril Burbon.
»Torej, torej naj grem s teboj — s teboj? 0 sreča!« je zamrmrala Nidija.
>Da, zalo moje dekle; in najtežja tvoja n** loga bo odslej, da boš prepevala svoje gršk0 pesmi najljubkejši ženski v Pompejih.«
Dekle mu je skočilo iz naročja in veš obraz, ki je bil hip poprej tako jasen, je V°“ stal naenkrat drugačen; globoko je vzdihnila# nato pa ga je še enkrat prijela za roke in kla:
»Mislila sem, da pojdem v tvojo hišo.«
»Tako se tudi zgodi za, sedali poidimo ^ izgubljamo čaM* ‘