381. štev.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa "b 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1‘70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se :::	pošilja	upravništvu.	:::
:::	Telefon številka 118.	:::
V Ljubljani, petek dne 17. januarja 1913.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Leto 11.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo	in uprnvništvo:	:::
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma sc ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase sc plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
:::	Telefon	številka 118.	:::
Francoske volitve.
Danes volijo na Francoskem predsednika republike. Sedanji predsednik Fallieres, zapusti elizejsko palačo in izvolil sc bo nov predsednik. Imenovalo se je pred dnevi več kandidatov na koncu sta ostala še Ribot in Poincare. Oba imata v Evropi znano ime — oba sta bila že predsednika vlade in ministra zunanjih zadev. Poleg teh dveh glavnih kandidatov se je imenoval preje L. Bourgeoise — ta se je kandidaturi odpovedal — dalje Dubost, Deschanel In Poms. (Važno za kandidata je to — da je oženjen in — kako je oženjen. Neoženjen politik namreč ne more biti predsednik republike. Tudi zadnji nastop Mille-randa je baje imel izrabiti žensko vprašanje in odkriti preteklost Poin-carejeve žene).
Prezident republike se voli na 7 let. (Po sedmih letih je lahko zopet izvoljen.)
Prezident je izvoljen z absolutno večino članov senata In zbornice, ki tvorijo narodno skupščino (zak. z 25. febr. 1875.)
O dosedanjih pre/identih republike prinašamo nekatere zanimivosti. Po kapitulaciji Pariza 8. febr. 1871. so bile razpisane volitve v narodno skupščino. (Konvent.) Tu je dobil Thiers večino v 26. departe-mentih in je bil 17. febr. proglašen za prezidenta. Mesto prezidenta je imel do 1. 1873. — Dne 24. maja 1873 je bil izvoljen za prezidenta Mac-Makon z 390 glasovi, (s podporo monarhistov, ki so mislili priti zopet do veljave in narediti monarhijo) General Mac-Makon je imel izvršiti ta preobrat — pa ga ni izvršil. Republikanci so zmagali. Mac-Makon je 30. jan. 1879 odstopil. — Za njim je bil izvolen Jules Grevy z 563 glasovi — in po sedmih letih je bil izvoljen drugič s 457 glasovi. (Dne 18. dec. 1885.) Toda celih sedem let Grevy ni več vzdržal, spori so ga prisilil, da je odstopil (I. 1887.). Mislilo se je da bo izvoljen za njim Jules Ferry — toda njegovi nasprot-
nrktrS° c oc)dali glasove za ne-3“ega sadi Carnota, ki je imel 8 aso.ve* Sadi Carnot pa je bil • Sv,0]e nasProtnike, in je bil umorjen 24. junija 1894. Kongres
L	sk,lican (27- iun.). Izvo-
Si VS Casimir perier s 451 gla-'S.da ni ostal dolgo na svojem .	15*	jan. 1895. je podal svo-
jo dem,s,jo. Oglasilo se Je takoj več kandidatov pri drugi volitvi je dobil večino Felix Faures (430 glasov — njegov nasprotnik Brisson je dobil 361 glasov.) Faures pa je 16. febr 1899. nagloma umrl. Volitve so se vršile takoj - izvoljen je bil Lou-bet z 483 glasovi. Loubet je vladal mirno svojih 7 let. — Leta 1906. je nastal hud zakulisni boj — iz katerega je izšel kot zmagovalec Fal-Heres Armand — sedanji prezident.
V zadnjem času Je dobil Poincare največ upanja na zmago. To bi bil prvi slučaj, da predsednik kabineta postane prezident republike. Poincare je v letošnjih krizah — posebno o balkanski vojni pokazal odlične politične zmožnosti in bo v korist rejmblike francoske — ako postane prezident.
Sicer so nastale proti njemu intrige. Tako so na zborovanju republikanskih parlamentarcev, sklicanem v svrho predsedniške volitve za peskušnjo — bili razdeljeni med udeležence anonimni pamfleti, v katerih so nakupičeni osebni napadi na zasebno življenje ministrskega predsednika Poincareja in poljedelskega ministra Pamsa. Pamfleti, ki so tiskani na pismeni papir poslanske zbornice, za zbudili splošno ogorčenje.
Kljub temu vse kaže, da bo Po-incare zmagal. V sredo je bilo na poizkusno volitev povabljenih 748 senatorjev in poslancev. Udeležilo se jih je 633. Volitev se je pričela ob 2. popoldne in je imela sledeči rezultat :Poincare 180, Pams 174, Dubost 107, Deschanes 83, Ribot 52, Jean Dupuv 22, Delcasse 7. Forlchen 4, Clemenceau. Pichon In dela Ro-che Vernet po en glas. Pri drugi volitvi zvečer je dobil Pams 283, Poincare pa 273 glasov. Dubost je odstopil v prid Pamsovi kandidaturi, Deschanel pa brezpogojno. Ribot je izjavil, da pri drugi poiskusni volitvi ne nastopa, pridruži se pa odločitvi. Vendar mislijo, da je zddaj le s Po-incarejevo kandidaturo resno računati.
V drugi poiskusni volitvi je Pams 283, Poincare 272, Deschanel 22, Ribot 25, Dubost 8, Jean Pepuv 7. Delcasse 3. Kljub temu je še danes upanje, da dobi Poincare večino.
Volitev novega prezidenta razglasi predsednik narodne skupščine. Tako je n. pr. 17. januarja 1. 1906. (torej pred 7 leti) razglasil predsednik: Imam čast narodni skupščini naznaniti rezultat volitve prezidenta republike. Glasovalo je 849 glasov, belih in neveljavnih 1. veljavnih 848, absolutna večina 425. Dobili so: Armand Fellieres 449 glasov. Paul Doumer 371 glasov. Armand Fellieres je dobil absolutno večino in ga proglašam za prezidenta republike.
Take so francoske volitve.
zbor razpustil in dal poslance šiloma razgnati. Obenem je izdal iz lastne oblasti marčno ustavo, ki pa ni stopila nikdar v veljavo. Vlada je očito kršila svoje obljube, Slovane je brez povoda proglašala za rojene uporneže, in soldateska je dobila vso moč. Bachov absolutizem ic nasilno dekretiral nemščino za edini uradni jezik, vojaška sodišča so sodila brez apelacije in že beseda »narodnost« je postala revolucionarnega pomena. Slovensko časopisje je zatirala vlada z velikimi globami in najhujšimi ječami; policija in novcosnovano orožniŠtvo ter nemško in renegatsko uradništvo so »krotili« državljane. Vladi pa je pomagala seveda še cerkev. Zandar in duhovnik sta neomejeno gospodovala nad državo. Sad te protiljudske in protiuradne politike pa je bil naš poraz v bitkah pri Magenti m Sol-ferinu 1. 1859. Država je zašla po krivdi nemških politikov v strasne dolgove, poleg tega si^ je Avstro-Ogrska nakopala sovraštvo Rusije, si odtujila vse sosednje države in je nakopala lastnim državljanom silno draginjo ter neznosno finančno stisko. Centralistični nemški absolutizem je spravil našo državo na rob propada, a danes, 1. 1913., se kaze, da se na Dunaju in Nemci 1. 1859. niso ničesar naučili ter da jih blazno srce vleče k novemu — Solfermu
V Ljubljani je zamrlo vse časopisje razen »Novic« in »Zgod. Danice«! hiralo je društveno življenje, politična društva so prenehala, izginile so dramatične predstave m zakraljevalo je mrtvilo. V pomnoženi državni svet 1. 1880. vlada ni poklicala niti enega Slovenca. Saj je bilo vodstvo slovenske politike zopet le v malodušni, trezni in zaspani Ljubljani.
Kdo bi se pač oziral na tak narod? — Geslo »Vse za vero, dom, cesarja!« je obsegalo ves program brezobzirne slovenske politike. Nemci so tepli Slovence s škorpijoni in Dunaj jih je popolnoma preziral, konkordat Je z duhovniškim terorizmom zatrl vsak pojav narodnosti in svobodoljubnosti, a Slovenci so vendarle s pasjo zvestobo klicali »Novičarsko« molitev:	»Vse	za	vero.
dom. cesarja!« — saj so tako čitaii dan na dan v svojem sv. pismu: v »Novicah« in v »Zgod. Danici«. Leposlovje in umetnost sta dajala Slovencem le Slomškov list »Drobtinice« in I. 1851. ustanovljena »Mohorjeva družba«. Za literaturo se je delalo na Štajerskem in Koroškem, v Ljubljani pa so dremali.
Federalist Goluchovski je s svojini ministrstvom hitro odletel in sledil mu je nov centralist Sehmer-ling. Vlada je razpisala volitve, a Slovenci so imeli še vedno tako malo politične razsodnosti, da niso dobili niti v kranjskem deželnem zboru večine. Vodstvo slovenske politike je bilo v rokah dr. Bleivveisa in dr. L. Tomana, ki sta zanemarila najvažnejšo točko programa iz leta 1848:	Zahtevo	zedinjene	Slovenije.
Niti narodne avtonomije se nista več upala braniti, in dr. Toman je leta 1861. izročil Schmerliugu spomenico, ki je zahtevala le enakopravnost v šolah in uradih. Ljubljanski kratkovidni politiki so vrgli narodno avtonomijo v arhiv ter so zahtevali b razširjenje deželne avtonomije, s čimer so prepustili nemškemu terorizmu slovenske manjšine v ostalih kronovinah. Edini Korošec Matija Majar je opozarjal v »Novicah«, da zedinjene Slovenije ni opuščati, a za klice tega »fantasta« se ni zmenil nihče. Bili so v Ljubljani pač sila »trezni«! V državni zbor ali svet so izvolili vsi deželni zbori le 5 slovenskih poslancev, med njimi na Štajerskem objektivnega m poštenega Nemca Hermanna in na Kranjskem K. Dežmana. Najsposobnejši je bil Dežman, a ta ic nenadoma preskočil v nemški tabor ter se je iz radikalnega »Slo-venijana« in slovenskega jjesnika prelevil v najstrupenejšega sovražnika slovenskih narodnih zahtev. Postal je celo voditelj kranjskega nemštva — vse to iz osebnih razlogov, sad ljubljanskih sporov.
Slovanska manjšina v državnem zboru je Lila brez vpliva, nem-školiberalna večina je vladala absolutistično. Vsi narodi razen privi-ligiranih Nemcev so se bojevali zoper Schmerlingovo vlado, a dvor jo je držal proti vsem tožbam. Šele
septembra 1865. je padel Schmet-ling in sledil mu je grof Belcredi, federalist, ki je preklical Schmerlingovo ustavo. Njegov september-ski manifest pa je obetal deželno avtonomijo, ki bi potisnila Slovence popolnoma pod nemško nadvlado.
Slovenski politiki so se sešli nato, a ne v Ljubljani, nego v Mariboru. da se posvetujejo glede sep-temberskega manifesta. Zahtevali so združitev vzhodne Istre. Trsta in goriškega Krasa s Kranjsko, deželni okraji naj bi volili deželne poslance. v deželnih zborih pa naj bi se ustanovile narodne kurije. Skupne reči Kranjske, Štajerske, Koroške in Primorske naj bi upravljal skupen deželni zbor. sestavljen iz odposlancev deželnih zborov posameznih kronovin. Poslanci slovenskih kurij naj bi tvorili posebej skupen narodni zbor za slovenske splošne narodne potrebe. Med Slovenci naj bi morali znati vsi uradniki slovenski jezik; ljudska šola bodi slovenska, srednja šola dvojezična in na vseučilišču naj se vrše slovenska juridlčna predavanja.
V Mariboru je bil zrak ostrejši in ti sklepi so bili izredno radikalni. V Ljubljani in v njeni megli bi bili taki sklepi nemogoči. No, pogajanja z vlado je pretrgala vojna z Lahi in Prusi leta 1866. Avstrija je zmagala pri Visu in pri Kustoci, —■ a bila je poražena po dunajski krivdi pri Kraljevem gradcu. Zmagi nam nista prav nič koristili, poraz na Češkem pa je vzel državi mnogo ozemlja na severu in na jugu. Nova meja je odrezala do 40.000 beneških Slovencev od goriških rojakov, a zanje se avstrijska vlada takrat ni čisto nič brigala, med tem ko se briga danes na vso moč za Albance.
Leta 1887. je bilo prvič po stoletjih veselo med Slovenci, ker zmagali so prvič v slovenskih krajih slovenski kandidatje. Na Štajerskem in Kranjskem so dobili Slovenci velike večine, tudi na Goriškem in Trstu so prodrli naši kandidatje, le na Koroškem so še podlegli. Toda veselje je bilo kratko. Belcredi je padel in prišel je nevedni tujec Beust na krmilo ter razpustil tudi kranjski deželni zbor. Ko so se
Oj Ljublianei, oj zaspanci!
H.
Prestolni nagovor mladega cesarja Franca Jožefa L je 1. 1848. zbudil v Slovencih lepe upe; obetal jim je pomlajenje države na temelju prave svobode in resnične enakopravnosti vseh državljanov, — a že štiri mesece nato je cesar državni
Mestna hranilnica ljubljanska
  —z=	IPrešerzo.GTri "U-Iicl št3 ■ -—
. * .	je	od 1. januarja 1913
zvišala, obrestno^ mero za vse — stare in nove — hranilne
4't ni ste*
Beritni da,T7-els: od obresti plač*u-je
LISTEK,
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
»Monklar, kazen mora biti stra šna. Njegovo drznost bi mu nazadnje še odpustil, ker ljubim lepe
KG 7 »HDGntv« ~t. .- r.
z mečem in
sun-
,n,	.	. - Pogumne ljudi...
toda ce se jc osmelil položiti roko na svetega moža, ki nam ga je poslal sam poglavar krščanstva... da kakor rečeno, moja volja je, da bodi Kazen točna in primerna v svarilen zgled!«
»In vaše Veličanstvo hoče podpreti svarilni zgled s tem, da izpusti človeka, ki ga je hotel zločinec iztrgati kraljevi pravici?«
Kralj se je zamislil, ugibaje, kaj naj stori z besedo, ki jo je bil dal Rablčju.
Toda bil je mož trenotnih pre-okretov.
»Obljubil sem bil, da pomilostim Doleta,« je dejal z osornim glasom, »toda roka, ki se je iztegnila Proti jetniku, da ga dvigne iz zapora, ga lahko tudi potisne vanj nazaj. Mož pride pred sodišče!«
»Sir, verjemite mi, da milost in Popustljivost nista zdravi sredstvi v utrjenje kraljevske avtoritete. Kraljevsko Veličanstvo se mora prikazovati narodom v gloriii smrtonosnih bliskov...«
»Da, da, vem, da je nevarno pasti v vaše roke, Monklar... Toda nadaljujte...«
»Sir. dali ste bili prečastitemu Lojoli nekakšno pooblastilo...«
»Resnica je ... Gospod De Lo-jola je hotel poizkusiti izpreobrniti Doleta!«
»Bogme, to je misel trikrat svetega svetnika!« je rekel Monklar, in nekaj se je zasvetilo na njegovem bledem obrazu. »In zdaj umira mož, žrtev ravno te svoje prevelike požrtvovalnosti. Rokovnjač je gotovo izvedel, da ima Lo-jola takšno pooblastilo. Zato je šel snoči k njemu in ga ranil izdajalsko na smrt. da mu je mogel ugrabiti papir... Nato je oblekel haljo prečastitega in prodrl s pomočjo dragocenega podpisa vašega Veličanstva v Konsjeržrijo ...«
Ali za vraga, ti možje so res pogumni!« je vzkliknil kralj z vidnim občudovanjem.
»Vsega so zmožni, sir, samo dobrega ne... ko je bil enkrat v Konsjeržriji in spuščen v Doletovo celico, je lahko storil Lantnč, kar je hotel... Z bodalom v roki sta planila obadva po hodnikih, in ravno bi bila prodrla na ulico, da nisem prihitel jaz... Bog in moja čuječnost sta mi pomagala preprečiti ta peklenski naklep.«
»Vrlo, Monklar, vrlo; vem, da se lahko zanašam na vašo čuječnost.«
»Vaše Veličanstvo torej prekli-
če povelje, ' ki mi ga je pravkar dalo?«
»Da, grof, tako je«.
»In kar se tiče Lantnčja ...« »Ali ga niste prijeli?«
»Utekel mi jc, sir< s pomočjo svojega pajdaša Manfreda.«
»To sta vražja človeka!« je re-kralj zamišljeno.
kel
»Velika zločinca, sir.«
»No, in — niste !i poslali za njima kakšne ekspedicije?«
»Da, sir, vse je pripravljeno.«
»In kdaj naskočite?«
»Drevi...«
»Drevi! Hudiča! Ob kateri uri?«
»O polnoči, sir.«
»Potem je vse dobro; polnočna ura mi je jako ljuba,.. Idite, Monklar. in glejte, da me obvestite po dvakrat na dan o stanju gospoda De l.ojola. Tudi svojega sina, prestolonaslednika, pošljem k njeinu, da mu zatrdi moje sočutje. Ta čast pač ni prevelika za takšnega moža. Dokler pa se to ne zgodi, sporočite mu vi, da sem ves nesrečen nad tem dogodkom in pripravljen, dati mu vsako zadoščenje, ki si ga zaželi.«
»Povedati hočem prečastitemu vaše besede, sir. In prepričan sem, da bo vaše visoko kraljevsko zanimanje nemalo pripomoglo, da sveti mož kmalu okreva, ako je namen božje previdnosti, pustiti ga še na tej zemlji, kjer izvršuje tako velike dobrote...«
Monklar je odšel, odslovljen od kralja s prijateljskim mahljajem roke.
»Zdi se mi,« je rekel Franc I. sam pri sebi, »da se moj veliki pro-ios kaj živahno zanima za tega Lo-jolo, ki naj mu sama mati božja zmeša um ... Ko bi ga bil vsa) malo bolje pogodi! ta bedasti rokovnjač! Vsekakor pa se moram prepričati, kaj tiči za tem čudnim prijateljstvom mojega profosa do Lojolc.«
Kakor jima je bil kralj naročil, sta prišla La Šateujrč in D’ Ese ob šestih v Luver ter sc napotila v kraljevo sobo,
To pot ju je spremljal tudi San-
sak.
Kralj ga je objel in mu podal velikih dokazov svojega prijateljstva.
»Ampak, ubogi moj Satisače, kako so te obdelali!« je rekel, gledaje plemiča, ki je bil pravkar snel svileno krinko, ki jo je nosil na obrazil.
Ta obraz je bil zdaj ostuden.
Velikanska brazgotina je šla čezenj od čela do podbradka in ga prepregala s krvavordečo rnarogo.
»Da,« je rekel Sansak trpko, »pokvarjen sem na vse večne čase in primoran nositi to kritiko, da se me ženske preveč ne boje .. «
»Pomilujem te,« je rekel kralj odkritosrčno... »Ti ki si bil tako ponosen na svojo lepoto, in ki so te primerjali, po pravici z Apolonom!
Zdaj je konec tvojih uspehov pri lepoticah!«
»Osvetim se, sir!« je dejal Sansak s krčevito napetim glasom. »In ravno, da se maščujem, sem se odločil zapustiti svoj brlog, kjer se skrivam zdaj kakor sova in se upam le ponoči na ulico... Pravijo, da se nocoj vrši klanje rokovnjačev. Hočem se ga udeležiti za vsako ceno! In gorje Manfredu, ako mi pade v pest. kakor se nadejam!«
»Vsi pojdemo na ta lov, je rekel kralj. »Smrt božja! Pomagal ti bom, Sansak. Toda j>riznati moraš da je bil sunek lep!«
»Eh, sir, tega se zavedam p*e-dobro!«
»Na boj tedaj! saj nam itak že predolgo rjave meči. In dasi je sovražnik takorekoč nevreden naših udarcev — noč bo vseeno prijetim za nas nestrpneže ...«
»Sir,« je dejal La Šatenjre, »srečen sem, ko vidim, da vaše Veličanstvo ni nič več tako vznemirjeno kakor snoči...«
Kraljev obraz se je mahoma stemnil.
Izkušal se je omamiti, da pozabi strašni nepokoj, ki ga je bil opisal Rablčju. Toda napel je vse sile, da bi se zdel prijateljem miren.
»Nič več,« je odgovoril... »Toda baš to me spominja zakaj sem vas naročil k sebi. Pojdete z maoo gospodje.«
(Dalje.)
volitve ponovile, je Ljubljana zopet padla, ker so bili Ljubljančanje brez glave.
Brez glave pa so bili Slovenci sploh tudi v državnem zboru, kjer so igrali v boju zoper predlagani dualizem žalostno, nemoško ulogo. Bili so needini, nedosledni in celo grdo sebični. Dr. Toman je najprej grmel proti dualizmu, ko pa je prišlo do glasovanja, je glasovalo 8 slovenskih poslancev za dualizem, in dr. Toman je dobil v plačilo postrezi ji vost naših veleznačajnih tedanjih poslancev koncesijo gorenjske železnice. To koncesijo je prodal za 150.000 goldinarjev ter je razdelil nekaj dobička med tovariše. Tako so slovenski »trezni« politiki prodali 100.000 Slovencev madžarskemu despotizmu; v Cislajtaniji pa so izročili Nemcem nadvlado nad seboj za nedogledno dobo. Sami smo krivi današnjega svojega političnega položaja, ker bili smo prodani od lastnih poslancev. Kako se je razvijala slovenska tragedija nadalje, pa prihodnjič.	Iv.	K.
Kriza v mirovnih pogajanjih.
ODLOČNOST BALKANSKE ZVEZE.
London, 15. januarja. Protislovje med prvimi in poznejšimi vestmi o prekinjenju mirovnih pogajanj po balkanskih delegatih se razlaga na sledeči način: Balkanski delegati so se sestali na konferenco in konstati-rali, da velesile niso pripravljene izvesti kak pritisk na Turčijo, naj odstopi Drinopolje; dalje se je nagla-šalo, da so velevlasti tudi opustile načrt glede pomorske demonstracije pred Carigradom. Neki srbski delegat je izjavil, da ima z ozirom na vsa ta dejstva malo upa, da bi Porta poslušala velevlasti in je zato predlagal, naj se Porto istočasno, ko dobi kolektivno noto velevlasti, tudi obvesti, da bodo balkanski zavezniki štiri dni pozneje pričeli z nadaljevanjem vojne, ako se ne izpolnijo njih zahteve, predložene v zadnji seji mirovne konference. Popoldne so imeli balkanski delegati še enkrat sejo in so sklenili, da se ima štiridnevni rok šteti od dneva, ko bo izročena kolektivna nota velevlasti, Ppstoanje balkanskih delegatov je silno iznenadilo berlinske in dunajske diplomatske kroge.
TURŠKI DELEGATI OSTANEJO V LONDONU.
Carigrad, 15. januarja. Turški 'delegati so dobili ukaz, da morajo o-stati v Londonu toliko časa, da bo Turčija odgovorila na demarche velevlasti. Izjavlja se, da je bil ta sklep sprejet le iz spoštovanja do velevlasti.
MIROVNA POGAJANJA RREZVSPEŠNA.
London, 15. januarja. Kakor poroča »Reuter Btireau«, smatrajo predsedniki balkanskih delegacij mirovna pogajanja kot brezvspešna, posebno ker Turčija tekom zadnjih sedmih dni ni stavila enega novega predloga.
KOLEKTIVNA NOTA VELEVLASTI.
London, 15. januarja. Poslaniška reunija se danes zopet sestane, da definitivno določi tekst kolektivne note, ki se bo na to takoj odposlala v Carigrad.
M. ARCIBAŠEV:
Upor.
(Dalje.)
Njunja je sedla na divan in dvtg-nivši na brata svoje lepe, nekoliko zmedene oči spregovorila s takim izrazom, da se je videlo, kako dolgo in premišljeno se je pripravljala k temu.
»Mitja, ne srdi se name, hotela sem ti povedati, — dasi to naposled res ni moja naloga, — da je oče tako nezadovoljen s teboj, da se naravnost bojim za vajine medsebojne odnošaje,« je rekla in skušala z mehkim tonom zmanjšati ostrost vsebine svojih besed.
Roslavljev je pogodil takoj, za kaj se gre. in postalo mu je neprijetno, kakor da so ga zasačili pri neumnem, otročjem dejanju. Obstal je nemo pred Njunjo in krčevito gibal s prsti leve roke. ter si ni upal odvrniti oči od nje. Tudi Njunja je gledala nanj:	v njenih očeh se je
Jasno izražala preplašenost in boječa radovednost. Dobro je vedela, da obstojajo javne hiše in da zahajajo vanje vsi mladi moški, a nikakor si ni mogla predstavljati, da hodi tudi brat tja. Ona je bila čisto dekle in se je bala celo misliti o takih straneh življenja, toda instinktno se je vznemirjala sluteč to. kar se yrši z bra-
TURŠKI MINISTRSKI SVET.
Carigrad, 15 januarja. Na današnji seji ministrskega sveta se je razpravljalo o nekem jako važnem poročilu turškega poslanika v Petrogradu, o sedanjem stališču Turčije.
BOJEVITO RAZPOLOŽENJE V TURČIJI.
Carigrad, 15. januarja. Te dni pride v Carigrad k velikemu vezirju posebna ljudska deputacija s prošnjo, naj se vojna nadaljuje.
Carigrad, 15. januarja. Med kurdskimi četami, ki se nahajajo v Mali Aziji, se opaža uporno gibanje. Vojaki so zahtevali, da se jih takoj odpelje na bojišče in se vojna nadaljuje. Več voditeljev je bilo aretiranih.
PRESOJANJE POLOŽAJA V BELGRADU.
Belgrad, 15. januarja. Tu vlada glede situacije velika nejasnost. Vlada ima često seje, a ne da nikakih obvestil, ker leži sedaj rešitev vseh vprašanj v rokah Turčije in velevlasti.
FINANČNE TEŽAVE TURČIJE.
Carigrad, 15. januarja. Finančne težave Turčije postajajo vedno večje. Državni uradniki še dosedaj niso dobili plače za mesec januar.
DIFERENCE MED POSLANIKI.
London, 15. januarja. Tu se odločno dementira vest, da bi med posameznimi velevlastmi na poslaniški konferenci v Londonu prišlo do nesporazuma. Vse tozadevne vesti so nastale le radi tega, ker je francoski poslanih Cambon predlagal, naj se rešitev albanskega vprašanja za toliko časa odloži, da Avstrija in Rusija demobilizirata.
INTERVENCIJA VELEVLASTI IN TURŠKA VLADA.
Carigrad, 15. januarja. Včeraj se je vršila pod predsedstvom vojnega ministra Nazim-pašc važna vojna konferenca, h kateri so bili poklicani poveljniki vseh turških armad, 65 generalov in cela vrsta vojakov turškega generalnega štaba. Konfernci je prisostoval tudi En-ver-bej in več odličnih članov mla-doturškega odbora. Razpravljalo se je o raznih važnih vojnih in političnih vprašanjih. Do kakega sklepa ni prišlo.
Slovenska zemlja.
Iz Radovljice.
V nedeljo 12. januarja je imel »Sokol« občni zbor. Ne bi pisali glos o njem, saj to store poklicani rodoljubi v običajnih frazah, če ne bi bilo treba pribiti zanimiv slučaj. Ne nameravamo govoriti o upravičenosti kritike javnega delovanja, katere se naši ljudje silno boje in z vsemi Štirimi branijo po znanem receptu:	»Bratje,	bodimo	bratje!«
Pripomnimo pa sledeče:	Veselica
radovljiškega Sokola se je vršila poleti 1912. Tedaj je izšel dopis v »Dnevu«, ki kritikuje one, ki se veselice niso udeležili. Pride pa na občnem zboru mož (društvo ga je celo volilo za tajnika), predrzno sumniči »Dan« in pravi, da se je kljub spLetkarijam »Dneva« veselica vršila. To zavijanje, da ne rabimo bolj upravičenega izraza, je nekaj nečuvenega je jako značilno. G)spoda bi opozarjali da to niso prava sredstva.
tom; nejasna, tesna radovednost jo Je skoro razburjala.
»Kaj pa je, Mitja?« je vprašala s trepetajočim glasom.
In zopet je pomislil Dmitrij Nikolajevič z nedoumevanjem:
»Kaj pa je to pravzaprav? Ali je to v resnici tako grdo, ali pa so vsi tako podli, da že ne morejo videti ničesar razen podlega ... tudi v resnično dobrem in lepem dejanju! ...«
»Glej, Njunja,« je izpregovoril in zaječal skoro pri vsaki besedi, »to je zelo težko... ker se midva z očetom ne razumeva drug drugega. In sploh...«
»Ti bi mu poskusil vse razjasniti,« je predlagala plaho in se nenadoma zmedla, ker je on spregovoril o tem, o čemer je zelo želela, da bi začel on.
»Ne verjamem, da bi me mogel razumeti,« je rekel Dmitrij Nikolajevič trpko, in ta trpkost se mu je zazdelo zelo lepa in ga je obodrila, »zelo različnih nazorov sva midva z očetom.«
»Mitja, naš oče je bil vedno zelo inteiigenren človek,« je odvrnila Njunja, nalahko razžaljena zaradi njegove sodbe o očetu. »Njegovi nazori so bili vedno najboljši, vedno pošteni... In ako je to... vse to dobro, tedaj bo on razumel,,.«
Loški potok.
Zabavni večer podružnice C. M. D v nedeljo, dne 12. t. m. je imel v vsakem oziru izrsten uspeh. Točna igra g. C. Vizjaka — violina — kakor tudi živahno, temperamentno spremljanje na glasovir gdč. Mile Kovačeve in gdč. WigaJetove je želo obilo priznanja in šaljivi dvospev — Veseljaka — je izval bučen posmeh. Žal zdaj, ko je večina moških na Hrvaškem, ni bilo mogoče zbrati večjega pevskega zbora, zato pa je improviziran kvartet, pri katerem je pohvalno omenjati g. Kobeta iz Osilnice, ki je prav lepo zapel nekaj pesimi. Poleg omenjenega gospoda gosta nas je počastilo tudi nekaj gospodov iz Loža. Po končanem vzporedu se je razvila neprisiljena zabava, marljive gospodične so v kratkem času razprodale vse srečke in veliko ciril-metodarskega blaga, in ko so se razdelili še dobitki, se je otvoril ples, ki je trajal prav do rana belega dne. — Kratko: uspeh je nepričakovano dober in za to ima največjo zaslugo podružnični predsednik, šolski vodja g. Wige!e. Njemu in drugim sodelujočim kličem:	za
ta večer hvala in krepko naprej! — V neki katoliški gostilni so bili baje na tihem priredili konkurenčno zabavljane. ki pa ni imelo drugega uspeha kakor to, da smo imeli v pondeljek sicer vse tri gospode doma. vendar samo — dvoje maš. Amen!
Slovensko gledališče v Mariboru.
Dramatično društvo v Mariboru vprizori v nedeljo dne 19. januarja 1913 burko »Vražji Rudi«. Gostuje ljubljanski režišer g. I. Povhe. Upamo, da bode slovensko občinstvo z mnogobrojnim obiskom počastilo ljubljanskega gosta in bo vsaj za takrat se izognilo nemškemu gledišču. Govori se namreč med Nemci, da je tri četrtine obiskovalcev nemškega gledišča slovenske narodnosti, kajti v parterju slišiš več slovenske kot nemške govorice. In ti slovenski posetniki nemškega gledišča prenašajo mirno zabavljanje na odru čez Slovence in psovke kakor »wlndlsche Zelserl«. Nedavno so zasmehovali in žalili nemški igralci na odru vse slovanske narode na ta način, da so se v vseh slovanskih jezikih norčevaje pozdravljali. Ta predstava se bo točno zopet ob polu 8. uri zvečer pričela. Ob tem času se vrata za-pro. Opozarjamo ponovno, da za garderobo ni treba ničesar plačati.
ker je ista že plačana z vstopnino. Slavno občinstvo opominjamo, da se v gledaliških dvoranah med predstavo ne sme kaditi, sicer bomo primorani mestno stražo postaviti v dvoiane, v sramoto slovenskega občinstva. Predprodaja vstopnic pri g. Weixlu, Zgornja gosposka ulica 33. Po predstavi ples v veliki dvorani. Svirala bo narodna godba, če bo obisk predstave jako povoljen, tako, da bodo to dopuščale finance, sicer pa glasovir.
Iz Zelene jame.
Novi Vodmat.
Pri Jul. Podobniku se vrši dne 17. januarja javna razprodaja premičnin. Sekvestrirana mu je razna hišna oprava, nekaj sodov, vozov in razno orodje. Ako Podobnik ne reši pravočasno teh reči, mu bode vse prodano. Da pa ne bode Podobnik doživel kaj takega, ga bodo za enkrat še rešili klerikalci, ker je njih
Nežno čuvstvo do očeta se je pojavilo v njern. Dmitrij Nikolajevič je začutil solze v očeh; mahoma se je odločil, da pove vse naravnost in odkrito. Stopil je k Njunji, položil ji roko na ramo in spregovoril z nepiisiljenim, odkritosrčnim glasom:
»Zdaj pride tisto!« je pomislila s strahom in obenem s tesnečo radovednostjo Njunja, dvignila oči in odgovorila, prizadevale si, da ne
zardi:
»Vem, da ti nisi zmožen za kaj grdega...«
»Hvala,« je odgovoril Dmitrij Nikolajevič ganjeno in zares čutil ta trenotek, da ni zmožen za kaj grdega. Nato je pristavil, ne spu-stivši rok z njenih ramen. »Boli me, Njunja, ko vidim, da smatrajo ljudje ravno to, kar imaš ti za najsvetejše, za ... prestopek.« Končal je nenadno, ker se je prestrašil izraza »propalost«, ki mu je prišel v misli.
»Mitja, pojdi k očetu!« je rekla ta hip Njunja s solzami v očeh in z nenavadno 'prisrčnim izrazom v besedah.
Dmitrij Nikolajevič je osupnil in se zmedel toda oči Njunjine so gledale nanj tako zaupljivo in tako ljubeče, da je spregovoril nehote:
»Ali ie doma.?,«
pripadnik. Pripominjamo, da je Podobnik v moščanskem občinskem starešinstvu.
Iz Most.
Nečuven škandal se je zgodil pretečeni mesec na Selu pri Ljubljani. V hiši štev. 36. na Selu je stanovala neka stranka v hiši gosp. Lukmana. Ker stanovanja ni mogla plačati, jo je pustil hišni gospodar vreči iz stanovanja. Vse pohištvo so ji zmetali na cesto in tako je bila brez strehe in gorkote sredi mrzle zime. Za božične praznike si je prihranila tri lepe domače zajčke iti eno kokoš. Te živali je odnesel moščanski stražnik in jih tako konfisciral. Ali je to naredil s privoljenjem Oražma ali sam od sebe — je nam neznano. Naj se že zgodi na kakršen koli način, pravilno to ni bilo.
Znano je, da sta bila pred nekaj meseci pri deželni sodniji v Ljubljani zaradi volilne sleparije obsojena Ivan Orehek in Ivan Wostner. Ta dva možakarja sedita še danes v občinskem odboru, akoravno občinski volilni red § 3 to prepoveduje. Deželni odbor oz. deželna vlada pa spi in se ne zmeni. Seveda zakoni veljajo le za naprednjake. Klerikalci imajo izjemo. Orehek je še celo podžupan. V Mostah je postal klerikalni agitator samo zato, ker je njegova hčerka v službi pri deželnem odboru, ko bi pa bila v službi pri kakem naprednjaku, bi bil kakor on pravi, tudi naprednjak. Res kremenit značaj.
Mizarski mojster Mišvelj v Zeleni jami si je napravil moderno delavnico z modernim strojem. Ob času občinskih volitev v Mostah mu je Oražem obetal mnogo dela. Obljubil mu je, da bode izvrševal delo za ču-karski dom in novo šolo v Mostah. Mišvelj se je pustil od Oražma na-farbati tako daleč da stoji danes pri mrzlem motorju. Sam motor ga je stal okoli 1500 K in čaka na delo meščanske občine.
Dnevni pregled.
Ncmškonacionalcl med seboj.
Iz Maribora nam poročajo:	Dolgo
sem so si že naši netnškona^jonalni gospodje hudo v laseh. Dasi se je že preje marsikaj slišalo, je to dejstvo vendar ostalo še precej prikrito, dokler niso prvič obč. volitve pokazale, da ni vse zlato, kar se sveti. V živem spominu bodo širši javnosti gotovo še razne homatije, ki so nastale med našimi »Niebelun-gi.« V zadnjem času pa se še širi vest, da na novo izvoljeni župan dr. Schmiederer ni drugega kot — Ka-stianov »Platzhalter« ter da misli, kakor hitro bo zgrajen novi državni most preko Drave in bodo rešena vsa pri tem v poštev prihajajoča, skrajno zafurana vprašanja — odstopiti. Kot njegov naslednik bo — kot rečeno — postavljen Boštjan. Za podžupana pa tudi tokrat mislijo, vriniti nekoga drugega, katerega ime pa hranijo tajno. Bojda je izključeno, da bi se do tega pririnil dr. Orosel. Moža pa to seveda grozno jezi in. ker le ne gre, pripravljajo njegovi somišljeniki kar celo tajno zaroto. Špasa bo torej še dosti.
Nova nemška postojanka. Nemštvo v naših krajih ne prizanaša ne jednemu. ne drugemu polju našega narodnega življenja. Poleg »Schul-vereina«, »Siidmarke« in dr. je v novejšem času tudi nemško planinsko društvo poseglo v narodnostni boj. Da se kolikor mogoče oškoduje tudi »Slovensko planinsko društvo« in da, seveda šiloma, tudi popolnoma slovenskemu Pohorju novo,
»Doma je... v kabinetu in sam... Pojdi, Mitja«, ie ponovila proseče in ga prijela za roke.
»Dobro... pojdem,« je odgovoril Dmitrij Nikolajevič in se počasi pomikal proti vratam.
»Kako boš razveselil s tem mater in mene!« je govorila bodreče Njunja in šla za njim.
Dmitrij Nikolajevič se je zbral in šel. Pred vrati se je ustavil in vprašal nenadoma v hipni neodločnosti, zroč Njunji naravnost v oči:
»Ali bi storila ti na mojem mestu tako?«
»Gotovo!« mu je odgovorila odločno Njunja; zakaj bila je uver-jena o tem.
»Ako bi ti videla to dekle,« je nadaljeval Dmitrij Nikolajevič in se spomnil na Sašo ter zopet občutil čisto nežno in ganjeno čuvstvo, »ona je tako nesrečna. In ni ona kriva pred družbo, temveč družba pred njo.«
»Da, da, je hitro pritrdila Njunja: zazdelo se ji je, da ji hoče on predlagati, da se spozna s tem dekletom.
Dmitrij Nikolajevič je hotel reči še nekaj, a ni našel besed1; Njunja ga je prehitela hlastno, zato da ne bi izrekel tistega:
»Kje si oa izvedel o njji?...«
nemčursko hce, snujejo v Mariboru planinski odsek »Marburgerhiitte«, ki naj bi postavit pri Sv. Boltenku nad Mariborom novo planinsko kočo, da se vrne tako obisk koč »Slov. plan. društva« in da podkrepitve Binnensteinovim fantazijam o nemškem« Pohorju.
Luč svobode in napredka so šli prižigat vernim in tudi — nevernim backom slov. klerikalci, doli v Dalmacijo. Da so tim točnejše pokazali svoj šaušpilerski talent, so v dnevih od 9. in 10. t. m. nastopili v gledališču v Splitu. Govorili so Jarc. Korošec, Krek, Kalan in Lampe o politiki, državnem pravu in celo — proti alkoholu. Tudi delovanje kranjskega deželnega zbora so proslavljali. Da je bila po zborovanju večja »žajfa«, so pripovedovali tudi o kranjskem — vodovodu. Hujše nesreče bojda še do danes ni bilo.
Dragi srček I Zelo obžalujem, ker si pri delu tako pridna, da te ne morem malo potapljati, vendar si bom pa za zvečer prihranil to veselje. Prosim te, pokukaj zvečer ob pol sedmih malo k meni v pisarno — — _ Glede posebnih ur sem že govoril s C. in se bodo jutri menda nehale. Tisoč srčkanih poljubov in pozdravov tvoj Luka. — Opomba uredništva:	To pisemce je »dragi
srček« nekje pozabil in tako je prišlo v tretje roke; zato je tudi tisto kukanje ob pol sedmih zvečer ostalo zavito v ljubljansko meglo. Cenjenim našim čitateljem pa obljubu-jemo, da bomo tudi mi še večkrat pokukali preko jubilejskega mostu.
Prečinsko županstvo in njegovo »ljudsko« uradovanje. Prejeli smo: Velecenjeni g. urednik! Potreboval sem malo uslugo od prečinskega županstva, kar smatram za župansko uradno dolžnost. Stvar je bila sledeča:	Potreboval	sem	imenski
prepis neke knjižice. Posla! sem jo torej županstvu s prošnjo, naj blagovoli stvar takoj rešiti in mi tudi takoj odposlati, ker je bila stvar nujna. In res sem dobil po par dneh knjižico nazaj brez imenskega prepisa. In sedaj pride: tudi brez vsake opombe, zakaj se ni zadeva rešila! Vprašam, ali je zastopnik županstva tako prebrisan, da ne ve, kaj je njegova dolžnost, ali pa tako zloben, da mi ni vsaj odgovoril, zakaj se ni vloga rešila? Konečno prosim g. dr. Pegana, naj pouči katoliške može o uradnih točnostih. — Prizadeti.
Požar. Kakor se iz Postojne poroča, je izbruhnil dne 10. t. m. ogenj pri posestniku Aleksandru Tomšiču iz Ilirske Bistrice ogenj v žagi, ki je napravit škode za 3000 K. Požarna bramba, ki je takoj prihitela na mesto nesreče, je požar omejila, da se ni razširil.
Vsled pijanosti smrt. Te dni je šel posestnik Valentin Biščak iz Volč v košanski občini s svojo ženo iz Trsta domov. Briščak ga je imel precej pod kapo in ko se Je peljal s svojo ženo na vozu domov, se je voz zvrnil v obcestni jarek. Ker je bilo ponoči, je šel Briščak iskat luč in pomoč, da bi spravil voz zopet na cesto. Na poti v Goriče pa je padel na tla in je obležal na mestu. Njegova žena, ki ga je šla po daljšem času iskat, ga je našla nezavestnega na tleh. Brž je šla po ljudi, ki so voz zopet spravili na cesto in Bri-ščaka nanj naložili. Briščak se je pri tem tako premrazil, da je drugi dan nato umrl. Zavedel se sploh ni več. Žrtev alkohola.
Klerikalna afera. Komaj so se polegli valovi razburjenja, ki so nastali vsled grozne zgodbe patra Macoha in njegovih klerikalnih po-
»Tatn pač... tovariši so povedali,« je dejal Dmitrij Nikolajevič z znižanim glasom in kri mu je zalila obraz. »Torej jaz grem...«
»Da, pojdi, pojdi,« je rekla Njunja zelo hlastno in tudi z nižjim glasom; bala se je še vedno, da bi zvedela kaj natančnejšega.
Ostala je v sobi, a Dmitrij Nikolajevič je odšel v očetov kabinet. In v obeh je ostalo tako čuvstvo, kakor da sta obadva rekla nekaj lažnjivega in grdega.
Nikolaj Ivanovič, oče Dmitrija Nikolajeviča, je sedel pri svojem delu v kabinetu, lepo opravljeni, udobni sobi. Bil je pisatelj in je zdaj ravno končaval eno izmed svojih povesti. Ko je zagledal sina, je odložil pero in ga vzprejel z pritvorjeno-brezskrbnim vzklikom:
»A, ti si... Jaz sem pa mislil, da še nisi prišel.«
Pri tem pa se je izogibal gledati vanj; to mu je prišlo v navado te zadnje dni, odkar se je med njima pojavilo to neprijetno, neodkrito čuvstvo.
»Ze dolgo sem doma,« je odgovoril Dmitrij Nikolajevič z ravnoM tako pritvorjeno - brezskrbnim gla-
močnikov se je moralo te dni litav-sko. poljsko občinstvo zopet pečati z novo, gnjusno afero klerikalne so,"e. Približno pred petimi leti je javno nastopi! v Vilni katoliški duhovnik C., ki je bil lepe postave in lepega obraza. Mladi duhovnik je dobil mesto vikarja v katedralni cerkvi. Prvo njegovo dejanje je bilo, da je ustanovil klerikalen hujskajoč list, katerega glavni urednik je bil on sam. V svojem bojevitem listu je toliko časa drezal in rezal, da sl ie sam izpodrezal noge in to vsled zasebnega, nenravnega življenja, ki ie bilo polno afer in škandalov. Ena izmed teh je zbudila veliko senzacijo med poljsko litvansko javnostjo. V mladega, lepega duhovnika se je zaljubila hči nekega čislanega meščana iu prvaka evangeliške cerkve v Vilni. Duhovnik C. jo je zapeljal. dekle je izginilo iz mesta in dolgo časa niso mogli izvedeti, kje da ie. Slednjič so jo našli v Varšavi — v bordelu in so jo odpeljali v Vilno. Dekle je izpovedalo, da jo je odpeljal v Varšavo duhovnik C. Mladi, lepi zapeljivec pobožnega stanu, jo je tam pustil in ji ni dal nobenih sredstev, da bi moglo dekle živeti. Ker ji ni preostajalo ničesar drugega in ker je bila duševno čisto de-primirana vsled grdega in vse obsodbe vrednega ravnanja duhovnikovega, se je rešila smrti s tem, da je šla v bordel. Postala je prodana ženska. Svojo izpoved je dekle napisalo, podpisalo in Donat Ma!inkovsky je dal pismo tiskati. Nato je tiskano pismo odposlal vsem Drvim osebam v mestu Vilni. Zgodba klerikalnega duhovnika obsega baje še celo vrsto škandaloznih poglavij in težko kompromitira katoliško cerkev na ruskem Poljskem.
Goljufivi nuni in njih družba. V teli dneh je orožništvo aretiralo v PFiboru na Moravskem v obleki nun 34letno Marijo Erlebachovo iz Ze-zove in 341etno Frančiško Schut-kovo iz Krcbunke na Šlezkem. Kot samostanski sestri sta dolgo časa hodili po Češkem. Moravskem in Slezkem in sta pripovedovali lahkovernim ljudem, da zbirata darove za neozdravljive in revne bolnike. Nabirali sta tudi darove za red sester sv. Frančiška v Privozu pri Moravski Ostrovi. Ljudje so jima verjeli in dajali bogate darove, katere pa sta si nuni pridržali. Obe ženski sta bili pred enim letom izključeni iz samostana v Privozu. Od onega časa sta nabirali denar na ponarejene knjižice samostanskega reda. Nabrali sta znatne vsote. iz katerih je dobro živelo sedem oseb. Voditelj te družbe je bil bivši profesor Florian; tudi suspendirani kaplan Ludovik Vrana in visokošo-lec Anton Stfiž sta bila člana te sleparske družbe. Vsi ti so korespon-dlrali z nunama in so pošiljali pisma *>a — poste restante. Sleparski nuni sta se vračali vsako soboto k »pro resorju« Florianu v Osvjetinane pri Kijevu. Nato so si plen razdelili med seboj. Nuni sta razširjali lahkovernemu ljudstvu vest. da bo konec Sveta. Pred tem pa bodo nastale še yojske, katere pa. bodo privrženci »nauka tajnika Floriana in comp.« pod varstvom ustanovnika Floriana Preživeli. »Vernikom« sta dajali majhne zelene knjižice, kjer se je govorilo o temeljih rešilnega nauka. Oblasti sedaj zasledujejo še druge elane te sleparske družbe.
Morilec Sternickel. Kakor je že »Dan« včeraj poročal, so v Ortvigu aretirali morilca Sternickla. Policija je sedaj dognala, da niti ime Avgust Sternickel ni pravo ime v Ort-iVigu aretiranega morilca. Zločinec se imenuje Avgust Franke in je Ie ys(ed sleparij rabil imeni Sternickel in Stenzel. Morilčev oče je bil bogat in spoštovan mlinar v Dolnji Mehani. Sin je po očetovi smrti kmalu zapravil premoženje in je krenil na pot zločinov. Policija tudi meni, da je Sternickel - Franke kriv tudi skrivnostnega umora, izvršenega na trgovcu s senom leta 1911 V pruski Sleziji. Popis onega morilca. ki je umoril več posestnic in zažgal nato njih hiše, se prav dobro ujema s podobo Sternickla, posebno pa okoliščina, da je oni morilec iz-Pii po umoru surova kokošja jajca ar kurnikih. To navado ima pa tudi Sternickel - Franke. Policija sedaj pridno zasleduje Sternicklovega brata Jožefa, ki hodi ravno tako po P»ti zločinov in ki je svojemu bratu pri umorih pomagal.
Ljublfana.
— Razsodba državnega sodišča 0 ljubljanskem občinskem volilnem redu. Dne 14. t. m. se je vršila obravnava o pritožbi podžupana dr. J"*rla Trillerja proti odločitvi deželna predsedstva kranjskega glede pijanskega volilnega reda in zara-H* sprejetja onih občinskih volilcev 'l|bljanskih, ki ne bivajo v Ljubljani, . deželnozborski volilni imenik za L(ubliano. Klerikalna stranka ie
namreč na podlagi zloglasne novele k ljubljanskemu statutu z dne 29. maja 1912 vtihotapila več kot 600 okoli-čanskih kmetov, ki posedujejo v mestnem pomerju kako zaplato in vipavskih branjovk, ki hodijo v Ljubljano prodajat sadje itd., med ljubljanske občane(!) in s tem v vrsto ljubljanskih deželnozborskih volilcev. — Dr. Karel Triller je zastopal svojo pritožbo osebno, dež. vlado je zastopal dežclnovladni svetnik v Ljubljani Kulavics. Kot referent je fungiral član državnega sodišča prof. Cihlar. — Dr. Triller je v svojem govoru zlasti izvajal sledeče: »Torišče moje pritožbe leži v dejstvu, da deželno predsedstvo Kranjsko ni ugodilo mojim ugovorom glede tolmačenja, da z novelo k občinskemu volilnemu redu z dne 29. maja 1912 osebe, ki so postali člani občine nimajo še vsled tega občinske volilne pravice. Tolmačenje dež. predsedstva pa dela ta napačni sklep. Da se dokaže, da je to napačna konkluzija, je treba razmotrivati samo zgodovino postanka deželnozborskega volilnega reda iz 1. 1908 in konsekvence, ki izhajajo iz tega. Deželnozborski volilni red je sad kompromisa med strankami ter daje v § 46. izrecno garancijo proti nasilstvu eni ali drugi stranki s tem, da določuje za vsako izpremembo dež. volilnega reda kvalificirano večino. Na podlagi tega volilnega reda so se vršile potem dopolnilne volitve v Ljubljani ter sta bila izvoljena 1. 1910 za dež. poslanca Knez in dr. Oražen, 1. 1911 pa gg. Reiner in Ribnikar. Pri volitvah 1. 1911 ni bilo onih 600 volilcev, ki plačujejo v Ljubljani davek, sprejetih v volilno listo. Dr. Pegan in tovariši so jih hoteli reklamirati. Bili pa so zavrnjeni, ker te osebe niso člani občine v smislu § 13. Proti temu odloku deželnega predsedstva niso dr. Pegan in tov. demonstrirali pri drž. sodišču, pač pa je dež. zbor volitev anuliral in takorekoč v eni sapi sklenil novo novelo k ravno ustvarjene-nemu občinskemu volilnemu redu, v katerem se je § 7 tako izpremenil, da so dobile tudi osebe, ki ne prebivajo v Ljubljani, pač pa so tam davkoplačevalci, pravico občinskega članstva. Potem je prišlo do novih volitev. Onih I. 1911 z uspehom izre-klamiranih 600 volilcev se je sprejelo sedaj v volilno listo. Tem novo-sprejetim volilcein sem oporekal volilno pravico, pa sem bil zavrnjen. Brez pravice. Kajti jaz trdim, da ne more zakon z dne 29. maja 1912 nikdar derogirati deželnozborskemu volilnemu redu iz 1. 1908. Ta zakon ima pač tendenco, določbe deželnega volilnega reda temeljito izpreme-niti, vendar pa tega ne more, ker je bil sklenjen brez predpisane kvalificirane prežene« s samo 26 klerikalnimi glasovi. Naziranje, da so po §
7 vpeljani člani obenem tudi občinski volilci, nasprotuje jasnim določbam deželnega reda. Novela k občinskemu redu je dala teni osebam občinsko članstvo, to pa je samo naslov brez značaja in pravic. — Dež. vladni svetnik Kulavics ni niti izpodbiti poskušal argumentacije dr. Trillerja ter je izjavil, da se pritožba te strani vprašanja ne dotika, vsled česar pravi, da si more prihraniti ugovor. V ostalem je svetnik Kulavics navajal argumente, ki jih je ljubljanska deželna vlada navajala proti dr. Trillerjevi pritožbi. Državno sodišče je svojo razsodbo razglasilo včeraj ob pol 10. uri. Pritožba dr. Karla Trillerja je bila odbita. — Državno sodišče je utemeljevalo svoj sklep s tem, da se postavlja na stališče, da izreka deželni volilni red z ozirom na Ljubljano, da so volilni upravičenci ljubljanski občani; kdo je ljubljanski občan, to odločiti je stvar mestnega statuta, oziroma mestnega volilnega reda. — Ker mestni volini red ne pozna pogoja »sta-novališča«, ni volilna pravica za mestni občinski svet vezana na pogoj
»stanovališča«. _________________ ,
reu6r^ v deželnemu volilnemu redu, v kolikor se tiče pogoja »stanovali-ne ve*ia tudi za Ljubljano. Pritožnikovo stališče torej ne more obveljati, zlasti pa se ne da vporab-ljati njegovo sklicevanje na § 14. deželnega volilnega reda.
— Nadzorniku Maierju na uho. Piše se nam: Učiteljica š. na šentjakobski dekliški šoli ima kaprico, da zahteva od učenk, da morajo hoditi večrat med tednom že ob 7. zjutraj v šolo, češ, da se morajo pustiti iz njenih predmetov izprašati. Vsled tega so stariši po pravici vznevolje-ni in se upravičeno pritožujejo nad tako šikano, kar je samo po sebi u-mevno. Kajti otroci morajo mnogo prej vstati, iti v tem mrazu večinoma brez zajutrka v šolo, ker so v
zadnjič v sezoni ob znižanih cenah zabavna opereta »Ptičar« (par). V nedeljo popoludne ob najnižjih cenah domača noviteta »Rošlin in Verjanko«, zvečer zadnjič v sezoni velika Wagnerjeva opera »Večni mornar« (izven abonnementa, lože ne-par). V vlogi Sente bo gostovala odlična jugoslovanska umetnica primadona zagrebške opere gdčna Mira Koroščeva. Pevka ima visokodra-matičen sopran, sposoben za Wag-nerske in druge dramatične partije svetovnega repertoarja. V Zagrebu poje z največjim uspehom visoko-dramatične glavne partije. Atigaže-vana je bila umetnica dve leti na narodnem gledališču v Pragi za dramatične partije, Gostovala je tudi z lepim uspehom na dunajski dvorni operi v vlogi Santuzze. Ker pevka zna hrvaški jezik, jo je pridobilo vodstvo zagrebškega gledališča za svojo opero. Gospodična je slovenskega pokolenja, njena mati je rodom iz Šentvida pri Ljubljani, njen oče ie Gorenjec, prva leta je hodila v šolo v Ljubljani, pozneje pa se je preselila z rodbino v Varaždin, kjer se je nadaljevala njena vzgoja po hrvaških šolah: Pozdraviti imamo torej priliko veliko umetnico- domačinko na našem odru. Opozarjamo, da
la se prične predstava radi izven-ljubljanskih posetnikov točno ob 7. uri.
— Potresajte ptičem! Sneg in mraz provzročata pticam glad. N društvenih hišicah manjka po nekod živeža (natresenega zrna). Zivalice iščejo hrane ob hišah iu skednjih. U-mestno bi bilo, da jim dobri ljudje lajšajo glad s tem, da jim pridno po-tresajo po dvoriščih in deščicah raznega zrna.
— Umrli so v Ljubljani- Anton Zaman, bivši posestnik, 92 let, Ra-deckega cesta 11; Mihael Žagar, mestni delavec, 67 let, Križevniška ulica 7; Katarina Keber, bivša stari-narica, 75 let, Japljeva ulica 2; A-malija Bertoncelj, rejenka, 10 mesecev, Streliška ulica 15; Franc Močnik, ključavničarja sin, 3 leta, Streliška ulica 15; Marjeta Lasenar, služkinja, 71 let, Florijanska ulica 24; Filip Cerar, prevžitkar in kovač, 47 let; Frančiška Bravec, kajžarjeva hči, 4 leta — oba v deželni bolnišnici.
Mednarodno maškerado priredi v soboto v »Narodnemu Domu« splošna delavska zveza »Vzajemnost«. Začetek ob B.uri zvečer. Vabljeno je vse delavstvo in vsi prijatelji delavstva. Pride tudi sultan s haremom
— Krjavelj in Pavliha. Vabljeni so vsi, ki se hočejo dobro imeti. Veselica bo v vseh prostorih »Narodnega Doma«.
Kinematograf »Ideal«. Danes v petek 17. januarja specialni večer. 1. Bretonski kostumi. (Koloriran naravni posnetek.) 2. Rezolutna ženski;. (Humoreska.) 3. Osleparjen. (Ameriška veseloigra. 4. Amazonke. (Drama.) 5. Napuli. (Krasna veseloigra.) 6. I. del »Na razpotju smrti«. (Italijanska učinkovita drama.) --
— Samo zvečer. 7. 11. del > Na razpotju smrti. 8. Odvetnik v zadregi. (Velekomično.) J;'tri veliki detektivski roman Lov za miljon. V torek velika senzacija ali cirkuško življenje. (Svetovna učinkovitost Nordisk-film Co.)
Trst.
ja Frana Eleva in mu je popolnoma zmečkal prste na levi nogi. Nesrečnež je bil z rešilno postajo takoj prepeljan v mestno bolnišnico.
Slovenski delavci, odprite oči in spoznajte jih! Če nam do danes niste vsi verjeli, da je trž. soc. demokracija res škodljiva slov. delavcem, nam boste verjeli zanaprej. Kdor je bil na zadnjem železničarskem shodu, ta je že spoznal, tistim pa, ki na tem shodu niso bili navzoči, povemo kako se je goverilo na njem proti u-bogemu slov. delavstvu in za — re-gnikole. Neki fanatik je dejal: »Kar se tiče regnikolov, stoji socijalna demokracija na stališču, da je treba pustiti, da prihajajo regnikoli iz Italije v Trst — saj tudi slov. delavci romajo v Ameriko. To je torej program trž. soc. demokracije, ki.jasno kaže, kaj hoče in kaj zahteva, ki jasno iu prepričevalno govori, da je štataža kamore, od katere ima nalogo delovati po svojih močeh na to, da pride čimveč regnikolov iz Italije v Trst, in da roma čimveč Slovencev iz Trsta v Ameriko. Na ta način hoče torej trž. soc. demokracija pomnožiti italijansko prebivalstvo in oslabiti slovensko. Ali mari potemtakem ni — italijansko-nacionali-stična? Na tisoče je sedaj v Trstu brezposelnih delavcev, ki bodo romali v Ameriko — regnikoli pa še ved > prihajajo iz Italije v Trst. In vsemu temu je kriva ta falotska, našemu narodu najškodljivejša soci-jalna demokracija — kakor je to prav dobro povedal na nedeljskem shodu naš drž. poslanec dr. Rybaf.
strahu, da dobe v slučaju izostanja — slab red! Mi pa mislimo, da je dolžnost učiteljice ta, da izprašuje o-troke iz svojih predmetov — med poukom! G. nadzornik Maier je pa menda za to tu, da skrbi v šoli za red!
— Iz gledališke pisarne. V soboto. dne 18. januarja se vprizori
Gibanje postlijonov. V »Dnevu« smo poročali, da je g. Dolenc sprejel v službo več novih uslužbencev iz Koroške (Nemcev) iu smo tudi protestirali proti temu. (Sprejel jih je namreč 30.) Danes pa poročamo veselejšo vest, namreč, da je g. Dolenc Nemce odmislil in da sprejel na njihovo mesto slovenske uslužbence tukajšnje domačine. I a korak, ki ga je napravil g. Dolenc, je razveseli!
. _ . , z Usti tukajšnje slov. de avce-dotna-Zato določba, iz- i čine Naj bi tako storil vsak slov.
’ podjetnik. Toda prccej je takih slov. podjetnikov, ki imajo v službi tujce, reirnikole itd. Vsi ti naj bi napravili takšen korak, kakršnega je napravil g. Dolenc in s tem bi-storili svojo narodno dolžnost. ...	.
Z nožem ga je zabodel. V neki gostilni v ulici Porporeiia st. 7. se je zbralo predvčerajšnjega večera precejšnje število mornarjev. Bili so zelo razpoloženi. Ko pa jim je udarilo vince malo preveč v glavo, so se začeli prepirati in končno tudi pretepati. Kar naenkrat pa je potegnil e-den izmed njih nož iz zepa in je zabodel ž njim 321etnega mornarja Bruno Locatelli in sicer v spodnje telo. Prepeljali so ga v zelo slabem stanju — bil ie popolnoma nezavesten — na rešilno postajo, kjer ga je moral dr. Monti operirati, nakar so ga sprejeli v mestno bolnišnico. Policija je takoj po tem dogodku začela raziskavati, toda krivca še niso dobili, ker je hitro pobegnil.
Avtomobil ga je povoz|l. Predvčerajšnjem je povozil težki avtomobil, ki je bil obložen s sodčki piva. v ulici Nuova. 51 letnega dninar-
Izvirno brzojavno poročilo našega
politika — boj proti Nemcem bo glavna stvar — to pa zato — ker so klerikalci premagali separatizem, ker se zavedajo, da so balkanski Slovani naši bratje, in ker se ne bodo več bavili z malimi stvarmi.« To je torej po'; f?ilo »Slovenčevega« poročevalca. Ta preobrat je za London prava senzacija.
Društva.
Cirihuetodarija v Spodnji Šiški.
bo imela v nedeljo 19. januarja svoj dan. Zborovali bosta obe podružnici, moška in ženska skupno ob pol treh popoldne v »Čitalnici«. Poleg običajnih točk občnega zbora bo na dnevnem redu tudi jako važen razgovor. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo. —. Odbor.
Telovadno društvo »Sokol« v Kamniku ima svoj redni občni zbor v soboto dne 18. t. m. z običajnim dnevnim redom.
• Iz Vrhnike. Tukajšnji »Sokol« priredi dne 19. t. m. v dvorani »Čitalnice« svoj običajni plesni venček. Začetek točno ob 8. zvečer. Obleka navadna. Vstopnina za nečlane 2 K, za člane 1 K 20 v. dame polovico.
»Borovniški Sokol« ima dne 19. prosinca t. I. ob 3. uri popoldne v restavraciji Anton Drašler-ja svoj redni občni zbor. — Toliko na znanje vsem bratom članom in članicam. — Odbor.
Splošna mladinska zveza v Idriji priredi v nedeljo dne 19. t. m. »Pri črnem orlu« veselico z igro »V Ljubljano jo dajmo«. Ples in prosta zabava. Začetek ob 8. uri zvečer.
Slovensko akademično društvo »Adrlja« v Pragi ima v soboto 18. t. m. ob 8. uri zvečer svoj 11. redni občni zbor v Vinogradskem »Narodnem domu«, dvorana št. 2.
Našnovejša telefonska in brzojavna poročila.
NOTA VELESIL ŠE VEDNO NI IZROČENA. VRHOVNI BOLGARSKI GENERALSKI SVET.
DEfVUSIJA SRBSKEGA VOJNEGA MINISTRA.
Belgrad, 16. januarja. Uradno sc poroča: Vojni minister general Bojovič je podal svoio demisijo. V tukajšnjih političnih krogih se j j^ra4i je demisijo sprejel.
posebnega londonskega poročevalca.
mnogo govori o političnem tečaju v Splitu.
Splošno vzbuja začudenje dejstvo, da so se slovenski klerikalci lotili jugoslovanskega vprašanja, kajti njim veljajo iste besede, ki smo jih zaklicali Avstriji, ko je hotel grof Berchtold reševati balkansko narodno vprašanje: »Napravite najprej red doma, potem bodete drugod govorili.« Čudimo se, kje so Jugoslovan- ( site napredne stranke, da dvignejo svoj glas, predno objame klerikalni zmaj hrvatsko-slovensko in jugoslovansko ozemlje. — Mnogo se ponavljajo in razlagajo besede dr. Kreka, ki je govoril: Sami smo se do sedaj smatrali za male, za male nas je smatral ostali svet. Sedaj pa smo nerftt'-doma začutili in z nami tudi ostali svet, da nismo majhni. V tej dobi smo ustvarili nekaj, kar tudi pred zunanjim svetom dokazuje, da smo veliki — združili smo se, premagali smo kampauilizem in separatizem... Vsakdo izmed nas sc zaveda, da so balkanski Slovani, ki se nahajajo v vojni, naši bratje. Idealizem, ki je umrl v zunanji politiki, dviga balkanskega kmeta in za ta idealizem rad ta kmet tudi umre. Velesile hite od blamaže do blamaže, mali narodičl, za katere preje nihče niti vedel ni, pa od zmage do zmage... Ker smo se bavili z malimi in efemermmi stvarmi, zato smo bili majhni v velikem trenotku!« —
Obrnil sem se do »Slovenčevega« poročevalca in ta mi je pojasnil sledeče:
»Dr. Krek ni uganjal šal — ampak je mislil resno. Slovenska klerikalna politika bo stopila na nova pota. Besede dr. Kreka so klerikalni conflteor. Spoznali so svoje grehe in zmote. Denuncirall ne bodo nikogar več. Tudi zaradi srbofilstva ne. Sep-tembersklm žrtvam postavijo narodni spomenik. »Orle« bodo razpustili, ker so samo za zgago, — Slomškari-ja bo odpravljena — učiteljske doklade se bodo delile še enkrat In dobe vsi enako. Denar za slovensko vseučilišče se povrne In slovenski docentje dobe štipendije. Nezmožni klerikalni župani bodo odpravljeni in se vrne občinam njih čast in svoboda. Ljubljani se da zopet popolnoma slovenski značaj. — 23. april se bo z žalostjo praznoval kot dan narodnega izdajalstva. Zveza gasilskih društev ostane in dobe vsa društva enako podporo. Na Koroškem preneha klerikalna pogubna politika, obrambno delo se združi. Kaplanom se prepove
Belgrad, 16. januarja. Novim srbskim vojnim ministrom je imenovan general Božanovlč. Dosedanji vojni minister je podal demisijo radi tf ga, ker je pri predlogi glede avan-zmaja častnikov prišlo do velikega nesporazuma.
VRHOVNI BOLGARSKI GENERALSKI SVET.
Sofija, 16. januarja. »Mir« po-poroča o včerajšnji seji vrhovnega bolgarskega generalskega sveta, ki se je vršil v Svilenu (Mustafa-paša) pod kraljevim predsedstvom in katerega so se udeležili poveljniki vseh bolgarskih armad, sledeče: Vrhovni generalski svet je na svoji seji sklenil, da se ima za slučaj, ako Turčija na kolektivno noto velevlasti in ultimatom balkanske zveze, ki bo istočasno izročen, ne odgovori ugodno In ne izpolni zahtev balkanskih zaveznikov, vojno takoj nadaljevati. Generalski svet odločno odobruje tak-tiiio balkanskih delegatov v Londonu. ki hočejo Turčijo z ultimatom prisilit, da izreče končno besedo: da ali ne. Ako balkanski delegati še vedno vstrajajo v Londonu, je to pripisovati le spoštovanju balkanske zveze do Anglije, v katere glavnem mestu se vrše mirovna pogajanja in spoštovanje do velesil, ki sc v resnici trudijo, da bi preprečile nadaljevanje vojne.
Sofija, 16. januarja. Na seji bol-gaiskega generalskega sveta v Svi-ltnu je bilo tudi konstatirano, da je bolgarska armada v najboljšem stanju in da so čete že pripravljene na eventualno nadaljevanje vojne. Generalski svet je tudi sklenil, da se imajo za slučaj nadaljevanja vojne, pričeti najprej odločilne akcije pod Drinopoliem. Rusofilski bolgarski krogi stavijo velike nade v petro-grijsko potovanje ministra Todoro-va iu upajo, da bo sedaj Rusija kar najenergičnejše nastopila proti Turčiji.
VOLITEV PREDSEDNIKA FRANCOSKE REPUBLIKE. - TRETJA POSKUSNA VOLITEV.
Pariz, 16. januarja. V klubovem lokalu stranke levice se je danes vršila tretja poskusna volitev predsednika francoske republike. Poljedelski minister Pains je dobi! 323, ministr-ksl predsednik Poincare 309 glasov. Odločitev pade torej med tema dvema kandidatoma. Po dosedanjih volitvah Ima Pams najboljše izglede.
9	«0	1	II
ica lrabli
obrestuje hranilne vloge po čistih
brez odbitka rentnega davka
Ustanovljena 1.1881. Rezervni zaklad nad K 800.000. Ustanovljena 1.1881.
BOLGARSKO - RUMUNSKA POGAJANJA.
London, 16. januarja. Dr. Danev, ki je dobil danes nove instrukcije iz Sofije, ie popoldne zopet konieriral z rumunskim delegatom Jonuscu-jem.
Soiija, 16. januarja. Bolgarsko-rumunska pogajanja so dospela v prehodnji stadij. Konflikt ni več tako oster. Upati je, da se bodo pogajanja končala mirnim potom.
NOTA VF.LES1L SE VEDNO N!
IZROČENA.
London, 16. januarja. Kolektivna nota velesil Turčiji tudi še danes ni bila izročena, ker Nemčija svojemu zastopniku še ni poslala zadnjih in-štmkcij! Izročitev note se radi tega izroči najbrže jutri ali pojutrišnjem,
TURČIJA.
London, 16. januarja. »Reuter Btireuu« poroča iz diplomatičnib krogov, da iz instrukcij, katere so dobili danes turški delegati, opaziti je neko zmernost, četudi še ni ničesar pozitivnega, kar bi dalo povod k optimizmu. Domneva se, da Turčija na kolektivno noto velevlasti ne bo jasno odgovorila in da bo sploh dolgo odlašala z odgovorom.
London, 16. januarja. Tu pričakujejo, da bo Turčija glede Drinopo-Ija slavila nov predlog, na podlagi katerega se bodo mirovna pogajanja lahko zopet nadaljevala.
RUSKA NAROČILA V NEMCUI.
Berlin, 16. januarja. Nemška ladjedelnica v Elbingu je dobila od ruske vlade za 40 milijonov kron naročil.
GRŠKI PROTEST.
Atene, 16. januarja. Grška vlada je pri velevlastih protestirala proti turškemu bombardiranju mesta Sira, ki je prosta luka. Izjavila je, da bo v slučaju, če se še kaj takega zgodi, tudi grško vojno brodovje bombardiralo turška maloazijska mesta.
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
'V soboto dne 18. t. na. se vrši
v vseli prostorih hotela ^lioyd6
domača plesna veselica.
Godba na lok. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina 60 v.
Za dobro vino in kuhinjo bode preskrbljeno.
Za obilen obisk se priporoča
Karel Tauses, hotelir.
Naznanilo in priporočilo.
Vljudno naznanjam slav, občinstvu, da sem zopet prevzel obče-
znano
restavracijo „Vega“ =
v Spodnji Šiški na Celovški cesti.
Točil bodem naravna pristna vina in vedno sveže niengiško pivo ter skrbel la dobra mrzla in gorka jedila. Se priporočam kar najtopleje
z odličnim spoštovanjem
ANTON MAVER, lastnik in restavrater.
■ V soboto domača plesna veselica. —
Z .A. KC
Povodom bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega, srčnodobrega in nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, tasta itd., gospoda
Valentina Turka
nam je došlo od vseh strani toliko dokazov tolažilnega sočutja in iskrenih simpatij, da nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Zavoljo tega se čutimo dolžni izreči na tem mestu najprisrčiiejšo zahvalo vsem, ki so nam izkazali na katerikoli način svoje sočutje. Zlasti pa se zahvaljujemo preč. duhovščini, gospodom Petru Brožičeviču,. župniku v Prezidu, Antonu Žnidaršiču, župniku v Dragi in Leopoldu Črnelu, župniku v Babinem polju, za tolažila ob času bolezni in za duhovniško spremstvo pri pogrebu, dalje gospodični M. Mavrin, šolski voditeljici v Novem kotu, za častno spremstvo s šolsko mladino, kakor tudi velespoštovanemu učiteljstvu iz sosedstva ter vsem onim številnim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in od daleč, da spremijo predragega pokojnika r.a poti k večnemu počitku Vsem naša najiskrenejša zahvala.
V Novem kotu, 15. januarja 1913.
Žalujoči ostal).
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk 'Učiteljske tiskarne«.
Prodajalniška oprava se prav ceno proda. Ogleda se lahko tekom treh dni pri gospei Cešarkovi v, Šelenbttrgovi ulici 1.
ioieitec
Št. 190/V. u.
Razglas.
Abrahamove starosti si išče službe kot hišnik, sluga ali kaj temu primernega Dopisi naj se pošljejo na »Prvo anončno pisarno* pod šifro „Dobra moč“.
Podpisani mestni magistrat naznanja mladeničem, rojenim leta 1890, 1891, 1892 in 1893, ki stopijo letos v naborna, odnosno črnovojna leta:
1.) da so v smislu § 34. vojnih predpisov 1. del, 1. zvezek
od 27. januarja do 3. februarja
imeniki onih mladeničev, ki pridejo letos k naboru v mestnem vojaškem uradu, Mestni dom, I. nadstropje in v uradnih urah vsakemu na ogled. Kdor opazi kako izpustitev ali napačen vpis, ali ima pomislek proti prošnjam za nabor v bivališču afi za vojne olajšave, naj to pismeno ali ustno naznani tukajšnjemu uradu;
2.) da so v smislu § 8. črnovojnih piedpisov
od 27. januarja do 3. februarja
v omenjenem uradu na ogled imeniki domačih in tujih, leta 1894. rojenih, od 1. 1913 črnovojništvu podvrženih mladeničev. Pogreški naj se pismeno ali ustno naznanijo tukajšnjemu uradu.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 9. januarja 1913.
Radi inventure
prodajam vso zimsko zalogo kostumov, niantljev, pale-tojev, jopic, bluz, raglanov, oblek, klobukov in vse
drugo blago 50 OL pod lastno ceno.
„Angleško skladišče oMek“
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5
Ivan Jax in sin,Lj
Dunajska cesta štev. 17
* \ .
priporoča svojo bogato zalogo
'*>v. v I. y ^	;	*	a	iv	v
šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickma-schinen) za rodbino in
« • • •
Pisalni strogi Adler.-Vozna blesa.
Ceniki zastonj in franko.
'ma&S..
emo
3
Hosm
KHBI
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6
se priporoča s Javnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine.
Notni stavek.
Litografija.
Cene najnižje!
im m——Mami i —8
PttMM