PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-Si, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski JL dnevni -"š ^ H G' > % o C; C Ć-; O — :-!i - 2 C § ^ ^ •A 'S i- ^ gs1*? V—: t- u n (4 linije) -.i Cena 650 lir - Leto XLII. št. 25 (12.350) Trst, četrtek, 30. januarja O S s o Dan po eksploziji ameriške vesoljske ladje V ZDA žalovanje za posadko Challengerja Reagan: Vesoljski program se bo nadaljeval Človek ali stroj? Dan žalovanja v ZDA. Pa tudi dan premisleka po neposrednem prenosu smrti » vesolju, prvem v zgodovini človeštva. Smrt je tragičen dogodek. Tragičnost je večja, če je smrt nasilna. Še se poveča, če nasilna smrt prizadene človeka ali ljudi, s katerimi se istoveti neki narod. To lahko trdimo za posadko Challengerja. Amerika je, s predsednikom Reaganom na čelu, videla v svojem vesoljskem programu potrditev svoje moči in premoči v vesolju. Potrditev svoje tehnologije in torej vodilnega mesta med razvitimi državami. Potrditev, če hočemo, veljavnosti svojih vojaških programov z oborožitvijo vesolja, ki je ena osrednjih točk Reaganovega vojaškega programa. To prepričanje je -z eksplozijo Challengerja delno splahnelo. Reaganova trditev, da se bo program nadaljeval, je izzvenela prazno in povsem jasno je, da se bo program nadaljeval šele, ko bodo ugotovili, zakaj je prišlo do te nesreče. Dotlej pa bo Amerika živela v dvomu, ali je tehnološko res še vedno na prvem mestu. Vendar tu verjetno ni šlo za napako, ki bi jo bilo treba pripisati stroju. Stroj je štiriindvajsetkrat deloval skoraj brezhibno. Tokrat je odpovedal. Odgovornosti ni mogoče iskati v stroju, ampak v človeku. Morda v-preveliki gotovosti, v prepričanju, da gre po tolikih uspešnih poletih le za nekaj rutinskega, da ni več potrebna vsa tista previdnost, ki je označevala prve tovrstne podvige. In Amerika, ki se je istovetila s sedmimi junaki, tako kot se je Amerika dolga desetletja istovetila z junaki Divjega zapada, sedaj žaluje in z zaskrbljenostjo gleda v bodočnost. Tako kot zaskrbljeno gleda otrok, ko se mu je pokvarila igračka. To zadržanje je značilno za državo, ki je zgrajena na bodočnosti, ker nima svoje preteklosti. Značilno za državljane, ki se vedno zanašajo na stroj in nočejo pomisliti, da je stroj le sredstvo, sestavil ga je in uporablja ga pa ved Ho samo človek. Tako da se skorajda vsiljuje misel, ali je žalost res žalovanje za sedmerico, ali pa tudi v tem prevladuje žalovanje za strojem, simbolom bogate in močne države. WASHINGTON — Ameriški predsednik Ronald Reagan je včeraj proglasil dan žalovanja za sedmimi člani posadke vesoljske ladje Challenger. V istem govoru pa je že napovedal, da se ameriški vesoljski program ne bo zaustavil, ampak se bo nadaljeval po zastavljenem programu. Medtem ko se nadaljuje preiskava o tragičnem dogodku so torej ameriške oblasti že potrdile nove vesoljske polete. Sam Reagan bo jutri obiskal vesoljski center v teksaškem mestu Houston, kjer bo spominska svečanost za žrtvam; eksplozije, vendar je povsem jasno, da bo ob tej priložnosti Reagan v bistvu potrdil ameriški vesoljski program. Medtem se nadaljuje preiskava. Včeraj so ves dan letala in helikopterji preletali 16 kvadratnih milj veliko območje Atlantskega oceana v katero so padli drobci Challengerja. Glede na to, da meri največji kos kak decimeter je jasno, da je delo nadvse težavno. Sicer pa se je na plažah Floride včeraj kar gnetlo ljudi, saj je vsak hotel za spomin košček vesoljske ladje, kljub pozivu oblasti, naj se ne,dotikajo ničesar. Vest o tragičnem dogodku je globoko odjeknila po vsem svetu. Včeraj so jo obširno komentirali tudi v Sovjetski zvezi. Mihael Gorbačov je naslovil na Reagana sožalno brzojavko, vest o nesreči pa je z velikim poudarkom — seveda glede na sovjetske običaje, objavil ves tisk. Iz teh dopisov izhajajo izrazi solidarnosti in žalovanja. V včerajšnjih člankih ni niti besedice o kritikah, ki so jih sovjetske oblasti večkrat poudarile v zvezi z novim ameriškim vesoljskim programom, ki so ga ocenili kot sredstvo, da ZDA pošiljajo orožje v vesolje. Sožalno brzojavko je odposlala tudi sovjetska akademija znanosti, ki je izrecno poudarila, da bodo ostala imena teh žrtev zapisana v zgodovini raziskave vesolja. Kljub odločnim ameriškim zagotovilom, da se bo vesoljski program nadaljeval, pa je že povsem jasno, da bo verjetno prišlo vsaj do krajšega zastoja. Ta zastoj bo nedvomno vplival na raziskave vesolja in na ameriške vojaške načrte. Kar zadeva raziskave vesolja je treba predvsem omeniti, da so namea-avali Američani v letu 1986 ponesti v vesolje sodoben teleskop, s katerim naj bi baje celo ugotovili pravi izvor vesolja. To bi bil prvi korak k izgradnji vesoljske postaje, ki bi morala začeti obratovati ob koncu stoletja in ki bi jo z Zemljo povezovale vesoljske ladje kakršna je bila Challenger. Zastali bodo verjetno tudi vojaški programi, saj je ameriška vojska zasegla 4 polete v letu 1986 z namenom, da ponese v tirnico vrsto sodobnih satelitov za nadzorovanje vojaških naprav v tujini. Prav tako pa je zelo verjetno, da bodo odložili tudi nekatere evropske programe, ki so jih nameravali izvesti s pomočjo ameriških vesoljskih ladij. V Parizu končno slovenski glas MARIJ ČUK PARIZ — »Trst ni samo mesto ob morju ali mesto razstav, ki so sedaj na ogled v Parizu, ampak tudi in predvsem mesto kozmopolitskih razsežnosti, ki jih skušamo predstaviti v ciklusu seminarjev«. S temi besedami je odgovorni za simpozije pri kulturnem centru George Pompidou dr. Gautier dal sinoči v Beaubourgu znak, naj se sliši slovenski glas. Tako je namreč naslov dvodnevni predstavitvi dela slovenske ustvarjalnosti, ki bogati tržaško kulturo in ji daje svojevrsten pečat. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da je bila za realizacijo tega projekta prehojena dolga trnova pot, bodice pa so ji s svojimi prispevki in podporo odpravljali in odpravili italijansko zunanje ministrstvo (ki je prevzelo celotno finančno kritje). Italijanski kulturni inštitut v Parizu in nekateri posamezniki, v prvi vrsti v francoski metropoli živeči Evgen Bavčar. Skratka, niti ob tej priložnosti se »uradni« Trst ni izkazal, čeprav sodijo vsi ti seminarji (nekaj jih je že bilo, drugi bodo sledili) v niz Trouver Trieste. Konec koncev pa je vendarle pomembno edino to, da Slovenci v Parizu nastopamo in interesiramo kulturno razvajeno in pisano pa- Bencin cenejši RIM — Kot smo napovedal; že včeraj se je cena bencina opolnoči znižala za 20 lir pri litru. Liter supra bo tako odslej veljal 1320 lir, medtem ko je do polnoči stal 1340 lir. Sklep je sprejel medministrski odbor za cene, ki mu je predsedoval minister za industrijo Altissimo. riško javnost. Ta se je sinoči prvemu poglavju »Slovenskega glasu« odzvala v presenetljivo dobrem številu, če pomislimo na pozno uro (ob 21.) in izjemnost Beau-bourga, po katerem kroži množica najrazličnejših ljudi, neštetih narodnosti, s katerimi ni mogoče špekulirati. Skratka, slovenski gius zanima in upati je, da bo tako tudi danes. V včerajšnji kroniki dogajanja v mali dvorani Pom-pidoujevèga centra moramo vsekakor poudariti še ostala pozdravna nagovora Luciana Semeranija (dejal je, da ima Trouver Trieste namen prikazati tudi ljudi, ki morajo v prihodnosti najti neko skupno pot) in Paola Fabbrija (o izjemnosti dogodka, ko zaokroženo predstavljajo umetniško ustvarjanje slovenske manjšine v Italiji). Evgen Bavčar je nato v par besedah predstavil življenje Slovencev in slovenske narodnostne skupnosti v Trstu ter podal besedo Pavletu Merkuju. Merku je v konciznem in prodornem zapisu spregovoril o izjemnosti ustvarjanja glasbenika Marija Kogoja, o njegovem življenju, ki je bilo po svoje seveda tragično, o glasbenem snovanju in skladateljstvu. Besede je osvetljevala in potrjevala tudi glasba, saj so mogli poslušalci uživati ob poslušanju dveh odlomkov iz Kogojevega opusa. Glasbi je sledila poezija. Marko Kravos je napisal esej o sodobni slovenski književnosti v Trstu, z izzivalnimi izhodišči spregovoril o univerzalnosti pesniškega izraza, da bi potem prešel na predstavitev posameznih avtorjev in njihovih del (proznih in pesniških) ter opozoril na historični razvoj slovenske literature v mestu ob zalivu. Nesplošne obrise je konkretizirano branje del devetih pesnikov, bral je igralec Riccardo Bodini (Marko Kravos, Miroslav Košuta, Bruna Pertot, Irena Žerjal, Renato Quaglia, Aleksij Pregare, Ace Mermolja, Marij Čuk in Alenka Rebula). Včeraj pričeli graditi predor pod Karavankami JESENICE — V Hrušici pri Jesenicah so včeraj pričeli graditi najpomembnejši slovenski in jugoslovanski objekt prometne infrastrukture v tem srednjeročnem obdobju — predor skozi Karavanke. Dela so zaupali podjetju SCT (Slovenija Ceste - Tehniki) iz Ljubljane in salzburški družbi Polensky - Zollner. Delavci SCT bodo najprej opravili preddela, da bi omogočili začetek vrtanja tunela. PremakniU bodo glavni jeseniški vodovod, uredili dovoze, postavili delavsko naselje in utrdili zemljišče. Skupaj s salzburško družbo bodo Slovenija Ceste-Tehnika zgradili jugoslovanski del predora v dolžini 3.450 metrov in to predvidoma do začetka turistične sezone 1991. Takrat bo karavanski predor najhitrejša cestna povezava med Srednjo Evropo in Bližnjim vzhodom, (dd) Vlada spet zahtevala zaupnico RIM — Parlament bo danes na skupni seji izvolil tako imenovane laične člane višjega sodnega sveta, aakar bodo v poslanski zbornici nadaljevali z razpravo o finančnem zakonu. Vlada je spet postavila vpra-sanje zaupnice in sicer o členu 28. Vendar v Rimu trdijo, da bi to moralo biti zadnjič v sedanji razpravi. Vlada se najbrž ne bo več zatekala k takemu glasovanju, tudi zato, ker so komunisti napovedali, da bodo zapustili dvorano in ne bodo več glasovali. šlo bi seveda za povsem demonstrativno akcijo, ki pa bi pome-Pda hud razkol v odnosih med večino in opozicijo in vlada si v sedanjem trenutku takih odnosov ne more privoščiti. Problem zaupnice se bo sicer morda spet postavil pri glasovanju o čle-hu 1 finančnega zakona, ki ga bodo ^glasovali na koncu. Člen 1 namreč določa višino izdatkov in vse pojas- nilne tabele. Prav zato je predsedstvo senata prej in predsedstvo zbornice potem sklenilo, da se o tem členu glasuje na koncu, ko bodo znani vsi popravki. Vendar tajnik CGIL Lama trdi, da se vprašanje sploh ne bo postavilo, in minister za odnose z deželami Mammi zagotavlja, da vlada ne bo zahtevala zaupnice. Ta polemika je spet privedla v ospredje vprašanje javnega in tajnega glasovanja. Andreotti se zavzema v svojem članku za odpravo tajnega glasovanja vsaj kar zadeva proračun in finančni zakon. Socialistično glasilo Avanti pa trdi, da je tajno glasovanje pravzaprav smešno in da je Italija edina država, kjer je še v veljavi. Ne gre pri tem pa pozabiti na dejstvo, da so mnogi mnenja, da je tajno glasovanje eden od temeljev demokratične ureditve parlamenta. G. R. Včeraj je zima pokazala svoj pravi obraz Slabo vreme zajelo severno Italijo RIM — V Italiji je včeraj zima spet pokazala zobe. Po vsej državi je temperatura padla za nekaj stopinj in se je približala ničli, v mnogih krajih severne Italije pa je sneg delno otežkočil ali pa skoraj popolnoma paraliziral promet. Slabo vreme se bo po napovedih vremenoslovcev še nadaljevalo. Vztrajno je začelo snežiti že včeraj ponoči in snežilo ves dan. V centru Milana, Turina in Genove je sneg dosegel tudi 40 cm, tako da so morali takoj poseči občinski uslužbenci ter vsaj glavne mestne prometne žile usposobiti za promet. Vlaki imajo na glavnih progah precejšnje zamude. Podobno je s cestnimi in avtocestnimi povezavami, ki se jih avtomobilisti redno poslužujejo, tudi s pomočjo verig. Prometnih nesreč ni bilo, le v Dolini Susa je zaradi spolzkega cestišča šofer nekega tovornjaka izgubil nadzorstvo nad vozilom ter delno zavozil s cestišča ter tako zaustavil promet. V nekaj urah so oviro odstranili. Vsa večja letališča v severni Italiji so zaprta zaradi neuporabnih pristajalnih stez. Slabo vreme je vplivalo tudi na športna dogajanja: nogometni tekmi italijanskega pokala v Milanu in Genovi so odložil; zaradi snega. Na sliki: (telefoto AP) zasneženo središče Genove. Sestala naj bi se na Malti Kmalu srečanje Craxi - Cossuttova stališča spet netijo polemike v vrstah KP Italije . Biasutti-Prodi o Tržaškem Lloydu RIM — Na včerajšnjem sestanku na sedežu IRI v Rimu so predstavniki naše Dežele in predsednik IRI Romano Prodi poglobljeno razpravljali o bodočnosti in perspektivah tržaške plovne družbe Lloyd Triestino. Deželno delegacijo je vodil predsednik odbora Biasutti, v njej pa so med drugimi še bili tržaški župan Richet-ti predsednik deželne finančne družbe Friulia Zanon in predsednik tržaškega pristanišča Zanetti. Deželni predstavniki so Prodiju nakazali možnost sanacije Lloydovega proračuna s sodelovanjem privatnih podjetnikov in družbe Friulia. Prodi je poudaril, da je zamisel izvedljiva, vendar pa dodal, da je treba problem resno analizirati ter komaj nato stvarno ukrepati. Tako Biasutti in ostali člani delegacije kot tudi sam predsednik IRI Prodi so ob zaključku sestanka izrazili mnenje, da je bilo sre Čanje vsekakor pozitivno in da bo v kratkem obrodilo svoje sadove. RIM — Domnevni predlog libijskega predsednika Gadafija Craxiju, naj bi se sestala na Malti ob navzočne sti tamkajšnjega premierja Bonnicija je še vedno zavit v popoln molk. Gadafijev predlog naj bi Craxiju posredoval sam malteški voditelj v pismu, ki ga je poslal predsedniku ita-Ujanske vlade. Italijanska vlada ni predlog niti potrdila niti demantirala. Politični opazovalci v Rimu pa so mnenja, da predlog obstaja in da so v tem trenutku v teku mrzlična posvetovanja, da bi ugotovili ali bi bilo srečanje na Malti med Gadafijem, Craxijem in Bonnicijem u-mestno. Pismo naj bi vsebovalo tudi obljubo polkovnika Gadafija, ki naj bi Gadafi se zavzel za prenehanje mednarodnega terorizma, če bi se Združene države obvezale, da ne bodo napadle Libijo. Ta del pisma pa je libijski voditelj že demantiral, medtem ko predsedstvo italijanske vlade pri njem vztraja. Craxi je dejal, ko je govoril o Bonnicijevem pismu, da je omenil le nekatere dele tega pisma, ki pa, tako pravi predsednik vlade, vsebuje mnogo, mnogo več. Ta del njegove izjave tolmačijo ne samo v Rimu temveč tudi v okviru EGS kot posredno potrditev, da Gadafijev predlog v resnici obstaja, da pa za sedaj čas ni še dozorel, da bi o trojnem srečanju na Malti u-radno govorili. RIM — Armando Cossutta in njegova prosovjetska politika sta spet na zatožni klopi vodilnih teles KPI, ki pravkar pozitivno ocenjujejo srečanje generalnega tajnika Alessandra Natte s sovjetskim voditeljem Gorbačovom. Jabolko spora je knjiga »Oporečništvo in svoboda«, v kateri milanski parlamentarec zelo odločno utemeljuje svoje nasprotovanje partijskim kongresnim tezam, zlasti tistim poglavjem, kjer je govor o odnosu KPI do kapitalističnega sveta in do držav realnega socializma, posebno pa do Sovjetske zveze. Cossutta očita partijskemu vodstvu, da v kongresnih dokumentih, o katerih je v teh dneh stekla razprava po sekcijah in federacijah, ni znalo pravilno in reahstično osvetliti nove sovjetske stvarnosti, začenši z imenovanjem Mihaila Gorbačova za vrhovnega voditelja partije in države. Polemike je sprožila nedeljska milanska predstavitev Cossuttove publikacije ,ki jo je izdal založnik Nicola Teti v sodelovanju z agencijo Liter-stampa, na kateri je avtor odgovarjal na vprašanja skupine časnikarjev. Cossutta je ob tej priložnosti ponovil stare kritike in očitke na račun zunanjepolitične usmeritve KPI in istočasno napovedal svojo živahno predkongresno angažiranost v polemiki s kongresnimi stališči. Partijsko glasilo je dan pozneje podrobno poročalo o predstavitvi knjige, dogodka pa ni komentiralo, kar pa je posredno naredilo dan pozneje z objavo izjav (v obliki intervjuja) Paola Bufalinija, predsednika centralne nadzorne komisije, to se pravi hierarhično gledano drugega voditelja KPI. Bufalinijev odgovor Cossuttovim iz- javam, ki ga Unità objavlja na prvi strani, je zelo oster in bo zato gotovo sprožil nove polemike. Predsednik nadzorne komisije CK KPI očita najprej avtorju knjige »Oporečništvo in svoboda«, da je ravnal nekorektno, saj bi moral o kongresnih tezah izmenjati mnenja, in če je potrebno tudi polemizirati s partijskimi voditelji, ki se strinjajo s temi dokumenti in ne samo z občinstvom, ki je bilo njemu naklonjeno. Bufalini obtožuje nato Cossutto, da je pri svojih gledanjih na SZ dejansko ostal pri Brežnjevu in pri njegovi (preživeli) politični koncepciji sovjetske družbe in odločno zavrača obtožbo, da KPI ni znala stvarno oceniti izvolitve Gorbačova. Najhujši Bufalinijev udarec pa je gotovo namig, ki že izzveni kot stroga obtožba, da Cossuttovo oporečniš-tvo že meji na snovanje organizirane notranje struje, ki je v nasprotju s strankino dialektično demokracijo in formalno gledano tudi s partijskim statutom. SANDOR TENCE □ BEJRUT — Včeraj so v zgodnjih jutranjih urah izraelski lovci bombardirali palestinsko begunsko naselje Ain El Helwi pri Sidonu v južnem Libanonu. Eskadrilja desetih lovcev, od katerih sta se samo dva spustila na objektiv, je na taborišče spustila kakih 1000 kilogramov eksploziva, s katerim je razdejala urade, ki jih vodijo prosirski borci Abu Muse in Georgesa Habaša. Letalski napad je zahteval eno smrtno žrtev in nekaj ranjenih. Pierre Camiti zahteva takojšen sporazum o upravnem svetu RAI RIM —_ Pierre Camiti, kandidat za predsednika RAI, bo počakal še dva ali tri dni nakar se bo, ob pomanjkanju sporazuma vladnih sil okrog njegovega imena, dokončno odrekel kandidaturi. Bivši tajnik CISL je tako postavil petstrankarski koaliciji, zlasti pa demokristjanom in socialdemokratom, ultimat, ki ga namerava docela spoštovati. Tukaj ni na kocki več samo bodočnost državne radiotelevizijske ustanove, ampak tudi moj osebni prestiž, je podčrtal Camiti, ki torej ne namerava še dalje vztrajati pri tem dolgem in utrujajočem pohtičnem »ping-pongu«, pri katerem sam začenja igrati vse bolj vlogo žogice kot tekmovalca. Mnogi v vladnih vrstah so na tihem upali, da bo Camiti že včeraj umaknil svojo kandidaturo in tako odprl pot bolj »sprejemljivim« in hkrati bolj ponižnim kandidatom. Tega pa ni storil tudi spričo pomirjevalnih signalov, ki prihajajo v zadnjih urah iz demokri-stjanskih vrst. Podtajnik KD Bodrato je namreč izjavil, da De Mitova stranka podpira samostojnost upravnega sveta RAI in prepušča le temu telesu politično pravico do izvolitve podpredsednika ustanove. Sodeč po Camitijevem zadržanju kaže torej, da so večinske sile blizu sporazuma o izvolitvi predsednika in podpredsednika RAI, čeprav je težko napovedati, kdaj se bo ta dolga afera pravzaprav končala. Predsednika senata in poslanske zbornice Fanfani in Jottijeva sta vsekakor sinoči jasno povedala koalicijskim zaveznikom, da sta naveličana zakulisnih splekt in zamud pri izvolitvi novega upravnega sveta radiotelevizijske hiše ter jih še enkrat pozvala, naj pohitijo. Po eksploziji vesoljske ladje »Challenger« s sedmimi člani posadke na krovu Vzroke tragedije bo težko ugotoviti DALLAS — Vesoljski letalci v Challengerju so pred vzletom podpisali sporazum, s katerim so ameriško vlado razrešili kakršnekoli odgovornosti v primeru njihove smrti. Toda učiteljica Christa McAuliffe in vsi vesoljci so se zasebno zavarovali za en milijon dolarjev. Zavarovalno polico je Christi poklonila neka zasebna družba, specializirana za tovrstne primere. Na sliki Je učiteljica Christa z možem in dvema otrokoma. Sliko so posneli lanskega julija, ko so Christo sprejeli kot potnico vesoljske ladjice, od koder bi morala voditi učne ure za svoje učence. NEW YORK — Ameriška javnost je šokirana spričo tragične nesreče vesoljske ladje Challenger, v kateri je izgubilo življenje vseh 7 kozmonavtov. Reševalne ekipe medtem še vedno iščejo ostanke shuttla, ki so raztreseni na površini približno 200 kvadratnih milj. Največji ostanek, ki so ga doslej našli, je velik nekaj decimetrov. Glede na to, da po vsej verjetnosti ne bo mogoče zbrati dovolj ostankov, nekateri strokovnjaki sodijo, da vzrokov nesreče sploh ne bo mogoče rekonstruirati. Šok, ki ga je v ameriški javnosti povzročila tragedija je po mnenju ameriškega tiska mogoče primerjati samo z nacionalno žalostjo, ki je zajela ZDA po umoru bivšega predsednika Johna Kennedyja. Vsi se sprašujejo kaj je lahko povzročilo tako strašno tragedijo in ali nemara ameriška agencija za vesoljske polete NASA ni morda precenila svojih moči. Strokovnjaki NASA bodo potrebovali več mesecev za vsaj približno ugotovitev vzrokov nesreče. Vodstvo NASA je še naprej zavhto v molk, nadaljnje polete v vesolje pa so ustavili, dokler ne bodo znani vzroki včerajšnje nesreče. Strokovnjaki soglašajo, da je nesrečo povzročil nenaden izliv goriva v zunanjem tanku, v katerem je v dveh posebnih rezervoarjih 385.000 galon utekočinjenega vodika in 140.000 galon utekočinjenega kisika. Nihče ne zna pojasniti kaj je povzročilo razpoko na glavnem tanku, oziroma izliv vodika in nastanek izredno eksplozivne mešanice, ki je povzročila kata-strofalno eksplozijo. Podobna vprašanja, nikoli dovolj pojasnjena so se po pisanju New York Timesa postavljala tudi ob katastrofalni nesreči, ki jo je doživel nemški zepelin »Hindenburg« maja 1937. leta ob pristajanju na letališču Lakehurst v bližini New Yorka. Tako v zepelinu »Hindeburg«, kot pri shut-tlu »Challenger« je nekaj trenutkov pred nesrečo prišlo do izliva vodika in v stiku z zrakom do nastanka eksplozivne mešanice, ki je povzročila katastrofo. Kot sodijo strokovnjaki družbe Rockwell international corporation, ki je glavni partner NASA pri izdelavi vesoljskih plovil tipa shuttle, je do napake lahko prišlo le v notranjem delu zunanjega tanka, v tako imeno-varii osrednji sekciji, ki ločuje rezervoar s tekočim vodikom od rezervoar- ja s tekočim kisikom. Zaradi razpoke na rezervoarju z vodikom naj bi prišlo do nastanka eksplozivne mešanice, oziroma ognjene bombe, ki je uničila shuttle. Strokovnjaki se še vedno nagibajo k prepričanju, da je nesreča na neki način povezana z izredno mrzlim vremenom, oziroma z ledom, ki se je čez noč nabral na shuttlu, zaradi česar je morala NASA včeraj za dve uri odložiti izstrelitev. Posebno vprašanje, ki si ga zastavljajo strokovnjaki je, kako to da je izstrelitev praktično do eksplozije potekala povsem normalno. Niti v kontroli poleta na zemlji niti v kabini shuttla niso opazili nobenih odklonov, ki se običajno pokažejo že pred takšno nesrečo. Pet računalnikov IBM, s katerimi so opremljena vesoljska plovila shuttle, je doslej še vedno pravočasno opozorilo na vse potencialne napake. Omenjeni računalniki so bili doslej po mnenju strokovnjakov celo preveč občutljivi, saj so u-stavili polet ob vsaki naj bo še tako majhni napaki, ki se je pojavila. Dejstvo, da računalniki niso pravočasno dognali, oziroma zaznali sprememb, ki bi napovedovale katastrofo (pred tem se običajno pojavijo ne- navadne spremembe v pritisku, temperaturi, napetosti, hidravličnem sistemu itd.), je izredno velik udarec za ameriško računalniško tehnologijo. Doslej je namreč veljalo prepričanje, da so prav izredno občutljivi računalniki največji tehnološki dosežek, ki je vgrajen v shuttla in ki mu omogoča varen polet. Julija lansko leto je na primer glavni računalnik le 1 sekundo pred izstrelitvijo »Chal-lengerja« zaznal napako na enem izmed raketnih motorjev in še pravočasno ustavil izstrelitev. V primeru če bi računalniki pravočasno zaznali katastrofalno nevarnost bi imela posadka, ki je med izstrelitvijo izredno koncentrirana na varnost (najbolj kritični sta namreč prvi 2 minuti poleta), čas, za tako imenovano »hitro« oddvojitev Shuttla od nosilnih raket. V včerajšnjem primeru pa niti posadka, niti kontrola poleta na zemlji niti izredno občutljivi računalniki niso zaznali nobenih sumljivih sprememb do trenutka eksplozije. Kot trdijo nekateri strokovnjaki bi imela posadka, če bi računalniki pravočasno zaznali nevarnost tudi v tem poletu možnost za izvedbo manevra hitre ločitve. Od prvih plamenov do eksplozije, je, kot je razvidno iz TV posnetkov, prišlo po 2 do 3 sekundah. Dejstvo, da bo verjetno zelo težko ugotoviti natančne vzroke nesreče, oziroma, da ni nobene garancije, da računalniški varnostni sistem tudi v prihodnje ne bo znova zatajil, lahko za dalj časa, nekateri sodijo tudi za leto dni zaustavi nadaljnje ameriške polete v vesolje. ZDA se, kot je včeraj izjavil predsednik Reagan, zaradi katastrofe ne bodo odpovedale poletom v vesolje, vendar pa bo a-meriški program poletov brez dvoma bistveno upočasnjen. V javnosti so se pojavila tudi vprašanja ali ni mor-da NASA precenila svojih moči in preveč popustila pod pritiskom različnih inštitucij. NASA je imela na primer v prvotnem načrtu do leta 1991 kar 500 poletov shuttla v vesolje, lansko leto pa je to število znižala na 165 poletov. Veliko vprašanje je, ali bo uresničena tudi ta številka, letos naj bi na primer poletelo v vesolje še 13 shuttlov. __ Predstavniki NASA sicer kategorično izjavljajo, da agencija ni bila pod pritiskom, da izvede čim več poletov v vesolje in, da je vedno dajala največji možni poudarek na varnost poletov. Doslej je imela NASA namreč le eno težko nesrečo. Med treningom so januarja 1967. leta v kabinici Apolla 1 zgoreli trije kozmonavti. Kritiki NASA pa trdijo, da je imela doslej že kak ducat incidentov pri katerih je le malo manjkalo, da se niso končali s podobno katastrofo kot včeraj, na primer med poletom Apolla 13 1970. leta proti Luni, ko je bil poškodovan rezervoar s kisikom, ko je 1983. leta izbruhnil manjši požar na shuttlu in nazadnje oktobra lansko leto, ko so pri izstrelitvi zatajile rakete, tako da je shuttle letel v mnogo nižji orbiti od-predvidene itd. Zmanjševanje ameriškega proračuna je v zadnjih letih občutila tudi NASA. Da bi lahko nadaljevala z zastavljenim programom, se je po mnenju nekaterih komentatorjev, preveč usmerila v komercialne polete v vesolje. »Shuttli« naj bi postali nekakšni vesoljski »kamioni« za prenašanje tovorov v vesolje. Samo Pentagon na mesec izstreli v vesolje 24 različnih satelitov, poleg tega naj bi shuttle odigral pomembno vlogo tudi v raziskavah vesoljskih orožij, zasebni sektor pa je na NASA pritiskal naj izvede čimveč poletov, da bi lahko strokovnjaki v breztežnem stanju razvijali nove tehnologije itd. Del senatorjev, ki bo v ameriškem kongresu čez nekaj dni zahteval uradno kongresno preiskavo o nesreči in razpravo o delovanju NASA. Sodi, da je ameriška agencija za polete v vesolje preveč napela svoje mišice. Zaradi včerajšnje katastrofe je lahko ogrožen tudi ameriški načrt, da bo bodo v začetku devetdesetih let v vesolju namestili vesoljsko postajo. , Dokler ne bo jasno, kaj se je dogajalo na shuttlu bo nejasna tudi u-soda nadaljnjih ameriških poletov v vesolje, čeprav vodilni ameriški strokovnjaki sodijo, da včerajšnja nesreča še ne pomeni, da bo poslej Sovjetska zveza prevzela vodstvo v poletih v vesolje. Kljub temu pa predstavnik NASA na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če ne bodo uspeli aderiti pravih vzrokov za nesrečo, ni znal odgovoriti. UROŠ LIPUŠČEK Še trije posnetki eksplozije Challen-gerja (Telefoto AP) Z včerajšnje tiskovne konference ESA Pomoč deželnim obrtnikom pri prodaji izdelkov VIDEM — Deželna ustanova za razvoj obrti ESA si je zadala nalogo pomagati obrtnikom pri komercializaciji njihovih izdelkov. Da bi te izdelke ovrednotili, bodo še kot dovslej sodelovali na razstavah in sejmih, prirejali jih bodo sami, povezali se bodo s turističnimi dejavnostmi, dali bodo obrtnim izdelkom pečat deželnega značaja, tako da bo ta služil vsem obrtnikom naše dežele pri u-veljavljanju njihove proizvodnje. O vsem tem je novinarjem in številnim operaterjem govoril v palači Kechler v Vidmu predsednik ESA Carlo Faleschini. Prikazal je to, kar je ESA doslej napravila ob začetku te svoje propagandne akcije. Dali so tiskati dve knjižnici, ki sta zelo pripravni za vse obrtnike. V prvi je govor o reklami. Ta je namreč dandanes nujno potrebna. V drugi pa je govor o marketingu, to je o prodaji izdelkov. V obeh knjižnicah je nanizana vr- sta podatkov. Seveda pa v pisarnah ESA nudijo obrtnikom tudi dodatna pojasnila in pomoč. Dali so izdelati tudi multivision, ki reklamizira lepote naše dežele in prizadevnost naših o-brtnikov. Ta multivision bodo poslali tudi v inozemstvo, še zlasti na tržišča nemškogovorečih in angleškogo-vorečih dežel, saj tja gre največ izdelkov obrti naše dežele. Poleg tega pa so izdali tudi študijo o izdelkih u-metniške obrti, od lesene do zlatarske. ESA si je namreč zadala nalogo valorizirati te izdelke. Lani so priredili dve občasni delavnici v Lignanu in na Trbižu. Akcije bodo letos ponovili in jih razširili tudi v druge kraje dežele. Organizirali bodo tudi avtobusne izlete iz počitniških krajev v notranjost dežele. V ta namen so v ustanovi ESA spremenili proračun in dali v propagandno akcijo več denarja kot v prejšnjih letih. MARKO WALTRITSCH Ob številnih nastopih in priznanjih Jubilej izolskega zbora Peli, da bi se srečali in srečati se s petjem! To ni igra besed, je zapisano v uvodniku jubilejne številke glasila italijanske skupnosti, temveč zamisel, ki je pred desetletjem vodila 40: posameznikov v odločitev, da svoj o-bičajni vsakdan obogatijo s petjem. Bila je skoraj igra, ki je ob pripravljenosti in sposobnosti pevcev in njihovih zborovodij prerasla v petje izjemne kakovosti. Zbor je 1975. leta ustanovila zagnana učiteljica glasbe in aktivna kulturna delavka Amina Dudine. S potrpežljivostjo, vztrajnostjo in veliko mero ljubezni ga je vzgajala in ga kaj kmalu pripeljala do zavidljive u metniške ravni. Žal pa so jo številne druge obveznosti prisilile k temu, da je morala zbor zapustiti. Zaman so v domačem prostoru iskali novega zborovodjo, šele ob pomoči italijanske Unije oziroma Ljudske univerze v Trstu, so uspeli. Vodstvo je sprejel prof. Claudio Struthoff, glasbeni pedagog na Konzervatoriju v Trstu. Kot pedagog za področje vokalne glasbe je v zbor vnesel vse podrobne glasovne izjemnosti, ki so potrebne za brezhibno harmonijo in povezavo v ubrano celoto. Kot dober poznavalec je prof. Struthoff vpeljal tudi izredno zahteven in obsežen program pesmi priznanih svetovnih skladateljev. Pevci izolskega zbora pojejo popularne narodne, partizanske in umetne pesmi v osmih jezikih. V zad njih letin je mešani zbor dosegel izredne uspehe. Omenimo le nastop v italijanskem Recanatiju ob 25-let‘nici smrti tenorista Beniamina Giglid, koncert v Macerati, sodelovanje na reviji Primorska poje in še nazadnje koncert v Ljubljani, skupaj z železničarskim zborom Tine Rožanc, ki bo Izolanom vrnil gostovanje letos poleti. Zbor sestavljajo pevci in pevke vseh starosti, najrazličnejših poklicev. Tako pisana sestava ne otežuje dela, menijo Izolani, celo koristno je, da se v zboru srečujejo tako različni ljudje. Za uspeh pa so tako vsi potrebni in zaslužni. Nezadovoljstvo povzroča le prostorska stiska sedeža Skupnosti Italijanov v Izoli. Osem skupin se dobesedno stiska na vajah, da pa z izrednimi napori in potrpežljivostjo le gre, dokazuje podatek o 65 nastopih teh skupin v minulem letu. Voljo za delo večajo tudi doseženi uspehi. Med načrti so najpomembnejše bogatenje repertoarja in prepevanje zvestim poslušalcem. Po desetih letih se petje, začeto kot za šalo, nadaljuje! Petje, tisto pravo, ki terja veliko vaj in izjemno voljo — in je lahko poplačano z aplavzom, s priznanjem! MIRJAM MUŽENIČ SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sporoča, da se je preselil v Dijaški dom. Ul. Ginnastica 72, tel. 577941. Odbor skupnosti borcev Juž-primorskega odreda IX. Korpusa iz Sežane prireja, v sodelovanju s krajevnima skupnosti-ma Komen in Branik, slovesnost, ki bo v nedeljo, 2. februarja, v Dovcah, to je pri spomeniku padlim borcem ob cesti Komen -Branik. Bivši borci Južnoprimorskega odreda se bodo zbrali ob 11. u-uri, v primeru slabega vremena pa je srečanje preloženo na 15. februarja ob isti uri. Avtomehanična delavnica BKL popravila avtomobilov poverjena delavnica domačih in tujih znamk A Kobec & Lavriha - Trst Ul. Galilei 20 — Tel: 568450 CITROEN KDOR SI ŽELI PRAVI AVTOMOBIL, IZBERE @ŠHODR MODELI 86 130 L 7.500.000 lir ključi v roke 120 LS 6.650.000 lir ključi v roke 105 L 6.000.000 lir ključi v roke Letošnje novosti motociklov MODEL 638 — 350 kub. 2.750.000 lir MODEL 638 s prikolico (sidecar) 3.800.000 lir Na razpolago tudi prikolice VELOREX in univerzalni priključki. JAWÀ^ AVTOAGENCIJA »CLAUDIO« — Ul. Geppa 8 — Tel. 62640 ---- Marko WaUritsch ---- ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL V GORICI 50. Še hujši udarec so fašisti dobili na naslednjih volitvah, občinskih, ki so bile na Goriškem v januarju leta 1922, torej leto in pol po aneksiji. Takrat, kot že omenjeno, je v občini Gorici nastala krajevna lista z naslovom Gruppo d’azione friulano v, kateri so bili ljudje italijanskega mišljenja, tudi nekdanji iredentisti, ki pa niso hoteli imeti nič skupnega s fašizmom. Ta lista je z odločilnimi slovenskimi glasovima volitvah zmagala in občino iztrgala iz rok prenapetemu nacionalistu Bombigu, kj je bil tesno povezan s fašisti. Tudi zaradi tega so fašisti rjoveli nad slovensko' prisotnostjo v Gorici in na Goriškem nasploh. V letu 1922 pa se je zgodilo še nekaj, ki fašistom ni prijalo. V vsej Julijski Benečiji je bilo v tem letu veliko razprav o raztegnitvi centralistične italijanske zakonodaje o krajevnih upravah v novo priključene Pokrajine, ali pa o ohranitvi prejšnjega avstrijskega sistema, ki je občinam dopuščal zelo veliko avtonomi-jn. Medtem ko so se upravitelji pokrajin in občin v Trstu in v Istri izrekli za odpravo avstrijskih zakonov (bili so pač pretežno iredentisti-nacionalisti in so hoteli odpravo vseh avstrijskih zakonov) so se politiki Goriškem zavzeli za ohranitev prejšnje avtonomije, je prišlo do izraza še zlasti v goriškem pokrajinskem odboru, ki ga je vodil iredentist - katoličan °dv. Luigi Pettarin. Ta odbor je sprejel skoro soglasno resolucijo z zahtevo po ohranitvi avtonomije krajevnih ^prav. Za ta sklep so glasovali tako slovenski kot itali-ianski člani pokrajinskega odbora, ki ga je bil imeno- val italijanski civilni komisar. Le en član odbora, takratni tržiški župan, je bil proti. To je pobornike odprave vsega kar je bilo avstrijskega razkačilo in tako v tržaških ter videmskih nacionalističnih dnevnikih je moč v letu 1922 dobiti vrsto napadalnih članov na Pettarina in na goriški pokrajinski odbor. Prišel je poleti 1922 tudi krnski primer. Vrh Krna so bili alpinci postavili spomenik svojim padlim med prvo svetovno vojno. Sredi poletja je prišla v dolino vest, da je bil spomenik razstreljen in da so za to krivi Slovenci. V Kobarid ter v vasi pod Krnom so prihiteli na tovornjakih fašisti iz Trsta in iz Vidma, vdirali v hiše, pretepali ljudi. Vrsto slovenskih fantov so takrat prijavili sodišču, ki jim je potem sodilo, ter obsodilo, pa čeprav so nekateri strokovnjaki dokazovali, da je spomenik poškodovala strela. Takrat je predsed. goriške pokrajine Pettarin obsodil atentatorje na spomenik (tedaj ni bilo še govora o naravni nesreči), istočasno pa fašiste, ki so divjali nad slovenskim prebivalstvom v Kobaridu in okolici. Tudi to Pettarinovo obsojanje fašističnih pretepačev je fašiste razkačilo. Rezultati dveh volitev, zavzetost Goričanov da ohranijo upravno avtonomijo, primer vrh Krna in vse kar je temu sledilo, so fašiste in nacionaliste prepričali, da je treba Goriško pokrajino razkosati. Jezni so bili tudi zaradi tega ker so bili goriški fašisti nemočni in tudi nebojeviti. Ob raznih priložnostih so morale v Gorico prihajati »delati red« fašistične škvadre iz Trsta in Vidma ali tržiške okolice. Goriški fašisti so namreč le paradirali. Videmski in tržaški listi so priče-li v letu 1922 vedno glasneje zahtevati odpravo Goriške pokrajine, njeno razkosanje, da bo slovanska nevarnost odpravljena. O tem je bil na jesen leta 1922 govor celo v videmskem občinskem svetu. Nacionalisti so se zgražali zlasti na tiste rimske diplomate in državne funkcionarje, ki so kljub vsemu hoteli ohraniti prejšnjo politično upravno razdelitev Julijske Benečije. Do odprave goriške pokrajinske avtonomije pa je prišlo prve dni 1923, komaj dva meseca po fašističnem prevzemu oblasti v državi. Goriško pokrajino so krat-komalo odpisali. Okraji Gorica, Gradišče, Krmin, Čer-vinjan, Tolmin, Ajdovščina, delček Krasa, Idrija, Trbiž, so bili priključeni Videmski pokrajini. Okraji Tržič z Gradežem, Sežana, Postojna, Senožeče, so bili priključeni Tržaški pokrajini, kateri so bili dodeljeni še nekateri kraji na severu Istre. Sedež istrske pokrajine so iz Poreča, prenesli v Pulj. V nekaterih krajih so u-stanovili podprefekture. Hoteli so, da bi se Slovenci iz krajev v Gornjem Posočju preusmerili v Videm in da bi opustili Gorico. Taka razdelitev je Goričane razkačila. V Gorici so raz hiš visele črne zastave. A že dva dni potem, ko je Mussolini brzojavil Bombigu, se je ta pomiril, in fašisti so sprejeli odločitev osrednje vlade. Goriško pokrajino so obnovili v začetku leta 1927, a v zelo okrnjeni obliki. Dobila je nazaj le del Krasa tja do Komna, Vipavsko dolino, Soško dolino in Tolminsko, Idrijski kot, Brda, Krmin ter Gradišče ob Soči. Izgubila je velik del predvojnih slovenskih in furlanskih krajev. Istočasno so v Italiji ukinili okrog osem tisoč malih občin in jih priključili večjim ali več malih občin združili v eno samo. To se je pripetilo tudi na Goriškem. V neposredni goriški okolici so male občine, ki so jih sicer že upravljali fašistični komisarji, bile priključene Gorici. To so bile občine Štandrež, Ločnik, Podgora ( s Pevmo, Oslavjem, Štmavrom in Podsabo-tinom), Solkan, Šempeter in Vrtojba. * * * Po odpravi avtonomije Goriške pokrajine v začetku leta 1923, so slovenske osnovne šole delovale na goriškem podeželju še nekaj let. A z vedno večjimi težavami, kajti učiteljev je bilo iz leta v leto manj. Veliko jih je nova oblast premestila v notranjost Italije, precej jih je odšlo če zmejo v Jugoslavijo. Na njih mesta so prihajali italijanski učitelji brez znanja slovenskega jezika. Povezani so z novim načrtom o avtobusnem prometu v mestu Pripravljeni bodo idejni načrti za gradnjo novega mostu (ali predora) na Ponterošu Tržaški občinski svet je torkovo sejo skoraj v celoti posvetil problemu, mestnega prometa, s katerim so povezana vprašanja načrta za avtobusne zveze ACT, novega načrta o mestnem prometu, parkirišč (ki je eno od najbolj kočljivih vprašanj) in semaforizacije. V tem okviru je občinski odbor predložil vrsto sklepov, med katerimi sta bila najvažnejša dva in sicer tista, ki predvidevata možnost gradnje mostu preko kanala na Ponterošu, ki naj bi povezal VI. Trento z Ul. Cassa di Risparmio, kar naj bi ustvarilo nekakšno preferenčno os za avtobusni promet. V utemeljitvi vseh teh sklepov je pristojni odbornik Traur.er sicer priznal, da s temi sklepi ne bo moč rešiti vseh problemov, ker jih je treba reševati postopoma. Dejal je tudi, da je treba privilegirati javne prevoze in skušati razbremeniti mestno jedro in v njem omejiti promet zasebnih vozil. Najvažnejše je bilo torej vprašanje možnosti izgradnje novega mostu na Ponterošu. Z njim v zvezi je občinski odbor predložil dva sklepa: s prvim je odobril razpis idejnega načrta na vsedržavni ravni za arhitekte in inženirje o možnosti izgradnje mostu, ali pa predora na kanalu, z drugim pa je poveril nalog izvedencu za geološko študijo morskega dna kanala, kjer naj bi zgradili most ali predor. Oba sta bila sprejeta z večino glasov. Glede prvega so KPI, Tržaško gibanje ter svetovalci LpT Gabrielli, Salvagno in Staffieri glasovali proti, misovci sp se vzdržali, medtem ko so se socialisti pridružili strankam večine, tudi zato, ker so bili sprejeti nekateri njihovi popravki; drugi sklep pa je bil sprejet s tajnim glasovanjem s 23 glasov proti 17. Razprava ne samo o teh dveh sklepih je bila zelo obširna, saj je vanjo poseglo deset svetovalcev. Najostrejše kritike so na račun vseh predlaganih sklepov iznesli komunisti, ki so tudi proti vsem oddali negativen glas. Občinski odbor so že zdavnaj večkrat pozvali, naj se loti reševanja teh problemov in tudi že pred časom predloženi ustrezno resolucijo (ob koncu razprave je bila v torek zavrnjena); medtem ko je svetovalec De Rosa s tehničnega vidika ovrgel vse odborove predloge (z izjemo nekaterih določil v avtobusnem načrtu ACT) in najodločneje zavrnil možnost gradnje novega mostu, je svetovalec Costa v bistvu obtožil odbor politične nezmožnosti tudi zaradi nesoglasij, ki obstajajo v sami njegovi notranjosti. Proti vsem odborovim predlogom se je izrekel tudi svetovalec Tržaškega gibanja Parovel, medtem ko so jih socialisti v večini podprli. V imenu PSI je spregovoril svetovalec D’Amore ki je med drugim dejal, da je avtobusni načrt v bistvu sprejemljiv in zato tudi most čez kanal na Ponterošu. Do omenjenega sklepa so socialisti sicer imeli določene pridržke in zato vložili več amandmajev, ki jih je odbor tudi sprejel. Tudi svetovalec D’Amore se je strinjal, kot sicer vsi ostali (drugače tudi niso mogli storiti), da je mestni promet dosegel že tako stopnjo kaosa, zaradi česar je treba nujno ukrepati. Socialisti so se pa izrekli proti geološki študiji (po besedah svetovalca Parovela že obstoja). V okviru vseh teh ukrepov je občinski svet sklenil povišati od sedanjih 400 na 600 lir na uro tarifo za parkiranje na v te namene določenih conah; v prihodnjem letu bo ura parkiranja na omenjenih conah stala 700 lir, leta 1988 pa 800 lir. Ravno tako z večino glasov je občinski svet sprejel sklep za zamenjavo elektronskega računalnika na občini, ki urejuje semaforski sistem v mestu; v ta namen je občina nakazala 1.250 milijonov lir. Z večino glasov je bila nadalje sprejeta na znanje varianta k načrtu o mestnem prometu, ki jo je izdelal profesor Comus in se predvsem nanaša na problem parkiranja v mestu; zato je tudi občinski svet poveril nalog inštitutu IST1EE za izdelavo študije o možnosti novih parkirnih prostorov v mestu. Z možnostjo izgradnje novega mostu preko kanala na Ponterošu je bil povezan avtobusni načrt ACT; o tem načrtu je občinski svet z večino glasov izrazil pozitivno mnenje (ACT ga je predložil že več kot pred letom dni, zaradi sporne točke mostu pa je prišel s tako zamudo na dnevni red). Skratka: občinski svet je z večino glasov sprejel vrsto sklepov, ki gotovo ne bodo rešili veliko problemov. Zavrnil je tudi vsakršno možnost zaprtja mestnega jedra za avtomobilski promet, kot so na primer predlagali komunisti in svetovalec Parovel; glede problema parkirišč pa ni nakazal takšmh možnosti, ki bi lahko vsaj za silo in v kratkem rešile pereči problem. O vseh teh vprašanjih je, razpravljal več kot štiri ure: lahko torej rečemo, da so se tresle gore, rodila pa se je miš, saj ni bilo dokončno rešeno niti najbolj sporno vprašanje mostu na Ponterošu, za katerega je bil komaj razpisan natečaj za idejni načrt (v ta namen je občina na osnovi socialističnega popravka namenila 45 milijonov lir). Danes odprtje duhove razstave Od danes naprej bodo v dveh mestnih galerijah razstavljena dela slikarja Jožeta Ciuhe. V galeriji Mal-canton bodo na ogled grafike, v Tržaški knjigami pa bodo razstavljena duhova novejša dela - akvareli. S to tehniko se umetnik v preteklosti ni veliko ukvarjal, svoje akvarele je namreč prvič predstavil lansko jesen v Ljubljani nato pa še v Amsterdamu. Jože Ciuha se je rodil 24. leta v Trbovljah, diplomiral je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in je veliko potoval. Doslej je imel že več kot sto osebnih razstav doma in v tujini. Na sliki: ena od Ciuhovih slik, razstavljenih v TK Galeriji. Zapustiti bo morala poslopje v Ul. sv. Frančiška 25 Kam bodo preselili slovensko osnovno šolo Dragotin Kette? Slovenska osnovna šola Dragotin Kette iz Ul. sv. Frančiška se je znašla sedaj, sredi šolskega leta, na križpotju: šola bo morala zapustiti sedanje šolsko poslopje, doslej pa še ni znano, kam se bo preselila. Vprašanje šolskih prostorov se je za osnovno šolo Kette zastavilo potem ko lastniki poslopja v Ul. sv. Frančiška 25, kjer ima slovenska šola svoje prostore, niso obnovili tržaški pokrajini najemninske pogodbe. Pokrajina je bila namreč doslej najemnik poslopja, v katerem je imela večino prostorov v uporabi italijanska višja srednja šola Deledda. En trakt (štiri učilnice in večja veža) prvega nadstropja je bil, kot rečeno, namenjen šoli Kette. Ker za osnovne šole po italijanskem zakonu skrbijo občine, je tržaška občina plačevala tržaški pokrajini podnajemnino za slovensko šolo. Ob prekinitvi najemninske pogodbe med lastniki poslopja in najemnikom (pokrajino) je praktično splavala po vodi tudi podnajemninska pogodba med pokrajino in občino. Obe šoli — italijanska šola Deladda, in slovenska šola Kette — sta se znašli tako pred vprašanjem novih šolskih prostorov. In prav tu se je zadeva vsaj za slovensko šolo Kelte zapletla. Osnovna šola je imela namreč od leta 1950 do leta 1966 svoje prostore v isti ulici v poslopju na številki 42. V poslopju je delovala tudi italijanska šola, ki je imela svoj vhod v Ul. Rismondo, slovenska šola pa je imela lasten vhod v Ul. sv. Frančiška. Ob iskanju morebitnih rešitev je padel tudi predlog ponovne preselitve v to poslopje. Potem, ko je namreč začela s polno paro delovati italijanska šola na Melari, se je število italijanskih učencev in razredov v šoli v Ul. Rismondo zmanjšalo. Nekaj učilnic je bilo spet praznih, obstajala je torej možnost preselitve šole Kette v te prostore. O tem vprašanju so v začetku tedna razpravljali tudi starši 23 otrok, ki obiskujejo šolo Kette. Med dvema predlogoma, tržaške občine (preselitev v Ul. sv. Frančiška 42 ali v poslopje v Ul. Polonio, blizu Akvedota), so sprejeli prvo rešitev. Zatem pa so izvedeli, da v poslopju v Ul. sv. Frančiška naj bi ne bilo na razpolago prostorov za slo-’ vensko šolo, ker naj bi vse razpoložljive učilnice že zasedla šola Deledda. Prostorsko vprašanje šole Kette se je znašlo spet na mrtvem tiru. O tem bi morali v prihodnjih dneh razpravljati na srečanju na tržaškem skrbništvu Včeraj v Kulturnem domu kar štiri predstave Sneguljčica navdušila mlado občinstvo Torkov večer v Slovenskem klubu posvečen taboru »Sovodnje 85« Mladi raziskovalci prikazali sad svojega dela Z besedo, sliko in kompjuterjem so mladi udeleženci raziskovalnega tabora »Sovodnje 85« v Slovenskem klubu predstavili javnosti sad svojega dela. Pobuda, kot so raziskovalni tabori, je prava novost pri italijanskem prebivalstvu v Furlaniji - Julijski krajini, že peto leto so glavni organizatorji takšnega srečanja mladih raziskovalcev Slovenski raziskovalni inštitut, Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici ter društvo naravoslovcev »Tone Penko«. Pred dvema letoma pa se je pobudnikom pridružilo še Društvo mladih raziskovalcev. Ravnatelj Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici M. Pahor je publiki na kratko orisal delovanje letošnjega tabora, ki se je odvijal na Goriškem, v Sovodnjah ob Soči. Raziskovalci so na tem tere-niu opravili pomembno in strokovno nalogo. V sklopu tabora se je vsak udeleženec lahko odločil za eno izmed petih interesnih skupin, ki so ji dali na voljo organizatorji, .arheološko, etnološko, naravoslovno, geografsko, in sociološko. Vsako skupino je vodil strokovni mentor. Treba je poudariti, da pobuda, kot je raziskovalni tabor, še zdaleč ni omejena zgolj na kratek čas bivanja na »terenu« raziskave. Delo se nadaljuje skozi vse leto. Mladi razisko- valci se redno zbirajo na sestankih, sledijo manjšim strokovnim tečajem, katalogirajo in dopolnjujejo zbrano gradivo. Obenem pa ne zanemarjajo stikov s Klubi mladih raziskovalcev V Sloveniji, saj je to za razvoj in obstoj takšne pobude zelo pomembno. Udeleženci vsake skupine so pri šotnim prebrali krajše poročilo o svojem delovanju, zaključkih in ugotovitvah. Da je bilo delo, ki so ga mladi raziskovalci opravili, zares temeljito in resno, so dokazovali tudi barvni panoji, Id so jih še pred začetkom večera razobesili po dvorani. Novost letošnjega tabora je bila nedvomno uporaba personal kompjuterja. Mladi raziskovalci so vse podatke vnesli V računalnik, ki jih je »obdelal«, shematiziral itd. V svojem dvotedenskem bivanju so skušali udeleženci tabora navezati kar se da prijateljske stike z domačini. Ob zaključku tabora pa so domačemu prebivalstvu predstavili sad svojega dela. Raziskovalni tabori, kot je ta, so seveda prilagojeni potrebam in razmeram Slovencev v zamejstvu. Mladi raziskovalci opravljajo vsako leto svoje zanimivo delo izključno v kra- jih, kjer živijo Slovenci. Tako so bili tabori od začetka do danes najprej v Barkovljah, nato v Doberdobu, kasneje v Benečiji, Dolini in končno v Sovodnjah. Ravnatelj Odseka za zgodovino pa je napovedal, da se bo naslednji tabor odvijal na precej »težkem« terenu — v Kanalski dolini. Tabor nudi mladim udeležencem možnost, da se s svojim delom dokopljejo do boljšega spoznavanja stvarnosti in sveta, v katerem živijo. Pobuda je nedvomno izredno pomembna in organizatorji skušajo uveljaviti vlogo taborov v družbenopohtičnem okolju in na šolskem področju. Letošnji. tabor »Sovodnje 85« je bil v resnici številčno manj obiskan kot prejšnja leta, kvalitetno pa je bil najboljši, saj so se ga udeležili »veterani«, to je mladi, ki imajo na področju raziskovalnega dela že precej prakso. Tudi take pomembne pobude pa seveda srečajo na svoji poti veliko težav. Eden izmed naj večjih proble mov je denarnega značaja. Za raziskovalno delo so potrebne razne aparature, potrebni so strokovni mentor-ji, pri tem je treba upoštevati tudi štirinajstdnevno bivanje udeležencev, ki so morali letos pretežno sami kriti stroške, ker so bili vsi naši finančni zavodi tokrat precej neobčutljivi za to pobudo. Včeraj zjutraj nas je v tržaškem Kulturnem domu, kjer so se slovenski in italijanski otroci raznih mestnih šol predstavili z baletno pravljico o Sneguljčici, pričakal nenavaden vrvež. Dvorana je bila do zadnjega kotička zasedena s pretežno mladim občinstvom, ki je nestrpno čakalo, da se ugasnejo luči in dvigne zastor. Dve deklici sta nato v slovenščini in italijanščini obrazložili pomen, ki ga ima taka svojevrstna predstava, saj je dokaz, da je sožitje med pripadniki dveh različnih narodnosti lahko možno in predvsem koristno. Pravljico »Sneguljčica in sedem palčkov« sta zato posvetili slovenskim in italijanskim otrokom in otrokom vsega sveta. Scena, ki jo je izdelal Marjan Kravos je bila preprosta a izredno učinkovita, prav taki pa so tudi kostumi Ružice Sokolić, članice reškega Pionirskega požarišta. Najmlajšim se je bržčas takoj najbolj priljubil palček Pikec, ki je kot vedno, zadnji prica-pljal na oder, tako da ga je strogi Glavko pošteno oštel. Sicer pa pravljico vsi poznamo, toda ko se je pri vratih pokazala hudobna čarovnica, je otrokom v dvorani zastal dih, tako da so nekateri kar glasno rotili Sneguljčico, naj ji ne odpira. Pravljica pa ne bi bila pravljica, če se ne bi vse dobro izteklo. Končno se je pojavil princ in nežno Sneguljčico prebudil iz smrtnega sna. Ob veseli koračnici in toplem aplavzu, so nastopajoči zapustili oder, navdušenje v dvorani pa še dolgo ni pojenjalo. Včerajšnje premiere so se udeležili tudi vidni predstavniki šolskega sveta, naj med njimi omenimo šolskega proveditorja dr. de Roso, ravnateljico Lučko Križmanovo, ravnatelja Josipa Pečenka. Prisotna sta bila tudi ravnatelja tržaškega oziroma go-riškega dijaškega doma Edvin Švab in Edmund Košuta, ter ravnatelj Pionirskega požarišta z Reke. V popoldanskih urah sta bili na vrsti še dve predstavi, zato lahko mirno rečemo, da je bil prvi dan mladih plesalcev dokaj naporen. V bližnji bodočnosti pa jih čakajo še številni nastopi v naši deželi, v Sloveniji, maja meseca pa se bodo podali v sosednjo Avstrijo, kjer bodo Sneguljčico prikazali v Celovcu. Na slikah: zgoraj prizor iz Sneguljčice, spodaj del razigranega občinstva med včerajšnjo »premiero«. • Mednarodni inštitut za človekove pravice je razpisal enoletne študijske štipendije za spodbujanje pravnega in interdisciplinamega študija s področja človekovih pravic, ki so namenjene tako posameznikom, kot skupinam raziskovalcev. Informacije dajejo na tržaškem sedežu inštituta. Ul. Cantù 10, tel. 763970, kjer imajo tudi obrazce za prošnje, ki jih bo treba dostaviti do 28. februarja. • V domu pristaniških delavcev bo ch’evi ob 20.30 predkongresna skupščina pristaniške sekcije KPI. Navzoč ho član pokrajinskega tajništva KPI Maurizio Pessato. Včerajšnja stavka sovpadla z novimi srečanji v Rimu Enoten poziv sindikatov za čimprejšnjo dokončno rešitev problemov podjetij IRI Kakih tisoč delavcev je včeraj v povorki krenilo s Šentjakobskega trga po glavnih mestnih ulicah do Goldonijevega trga, kjer se je z enotno manifestacijo zaključil dan sindikalnega boja zaposlenih v podjetjih z državno udeležbo in v rafineriji A-quila - Total, ki ga je oklicalo tajništvo konfederacije CGIL - CISL - UIL. O namenih in značaju stavke so na manifestaciji govorili pokrajinski tajniki treh konfederalnih sindikatov Treu, Tersar in Villevich, ki so poudarili njen dvojni pomen. Po eni strani gre za jasen odgovor delavcev na zavlačevanje z rešitvijo temeljnih vprašanj javnega sektorja, na katera vlada in predsedstvo IRI kljub seriji srečanj, Id se iz tedna v teden vrstijo v Rimu, še nista dali dokončnih odgovorov. Zadnje iz te serije je bilo prav včeraj, na dan stavke v podjetjih z državno udeležbo v Julijski krajini, in je imelo v ospredju vpra- šanje rafinerije Aquila in Tržaškega Lloyda. Po drugi strani pa so sindikati s stavko, pred katero so se zvrstile številne sindikalne skupščine in druge manifestacije, želeli prispevati k pospešitvi soočanja s predsedstvom IRI, finančno družbo Finmare in z ministrstvom za industrijo kar zadeva vprašanje Aquile, da bi čimprej prišli do konkretnih in pozitivnih zaključkov. Da se vsa zadeva že skoraj dve leti vleče iz meseca v mesec, je po mnenju sindikatov rezultat odklonilnega zadržanja finančnih družb ERI, zaradi katerega še niso bili izdelani načrti za sanacijo in proizvodno okrepitev podjetij z državno udeležbo, tako kot še vedno ni veljavne investicijske politike, ki bi edina lahko zvišala konkurenčno sposobnost proizvodnih struktur. Vlada in IRI pa po besedah sindikalnih tajnikov — nista izpolnili julija 1984. leta sprejetih obvez zašči- te strateške vloge podjetij z državno udeležbo v Julijski krajini, vključno s Tržaškim Lloydom, za katere je bilo večkrat poudarjeno, da morajo ohraniti svoj vsedržavni pomen. Ob vsem tem pa seveda sindikati opozarjajo na nezadržno nazadovanje zaposlitvenega položaja v Julijski krajini, ki ga je v Trstu še poslabšal izbruh krize v rafineriji Total. S stavko zato izražajo jasno zahtevo po sodelovanju pri vseh odločitvah o usodi podjetij z državno udeležbo, ki po njihovem prepričanju ne more imeti nobene prihodnosti brez usklajene industrijske politike in natančnih investicijskih programov. Na temelju rezultatov nadaljnjih pogajanj bodo sindikati izdelali program novih akcij v prid gospodarske in zaposlitvene krepitve julijskega območja, ki po njihovem mnenju ne more biti brez večje zavzetosti ustanove IRI. S finančnim prispevkom dežele Bošket bodo namenili rekreaciji Tržačanov Vprašanje zelenja v Trstu je od nekdaj boleče: malo ga je, in še tisto je dokaj zanemarjeno. To velja v prvi vrsti za Bošklet med Lovcem in Sv. Ivanam, ki je nekoč predstavljal pravcata mestna »pljuča«, a se čedalje bolj spreminja v odlagališče smeti, namesto da bi zaživel kot park v neposredni bližini mestnega središča, kjer bi se Tržačani lahko razvedrili in se naužili svežega zraka. Načrtov za smotrnejše izkoriščanje Bošketa je bilo v preteklosti nič koliko, a so se vsi izjalovili, v prvi vrsti zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Sedaj se spet nekaj premika: deželna uprava je namreč nakazala 162 milijonov lir za prve posege na področju Bošketa, predvsem za vzdrževanje in melioracijo gozda. O tem so govorili na sestankih med tehniki in izvedenci tržaškega inšpektorata za gozdove, občine, departmaja za biologijo tržaške univerze in predstavnikov rajonskih svetov za Sv. Ivan in Kjadin - Rocol, Svetovnega sklada za naravo (WWF) in združenja Italia Nostra. Načrt za valorizacijo Bošketa s svojimi 110 tisoč kv. m zelenja bo — kot kaže — stekel šele poleti, ker obstajajo še nekatere birokratske ovire, vsekakor pa naj bi to bil le prvi korak na poti k dejanski obnovi rekreativne funkcije tega področja. Kot rečeno, bo prvi poseg osredotočen predvsem na gozdni melioraciji. V prvi vrsti naj bi odstranili »eksotično« drevje, kot so ciprese iz Arizone in cedre, tako da bi pustili več prostora za domačo floro, kot so hrasti, javori, topoli in ceri. • Pekarno v Ul. Ginnastica 8, last 67-letnega Alda Bidolija, so v noči od ponedeljka na torek obiskali tatovi, ki so odnesli s seboj 250 tisoč lir. V pekarno so dolgoprstneži vstopili z notranjega dvorišča, na katero so prišli po stranskih vratih iz Ul. del Toro. Delo tudi nato ni bilo naporno, saj je Bidoli pustil okno odprto, da bi se moka prezračila. Danes začetek 6. Motor showa Na razstavišču pri Montebellu bodo danes odprh 6. Motor show, to je že tradicionalno razstavo, ki je posvečena avtomobilskemu in motorističnemu športu. Prirejajo ga tržaška velesejemska ustanova, tekmovalna ekipa Busà team in tržaški avtomobilski klub. Manifestacijo bo danes ob 16. uri otvoril predsednik italijanskega avtomobilskega kluba dr. Rosario Alessi, za publiko pa bo Motor show odprt od jutri dalje in sicer ob delavnikih od 15. do 21. ure, v soboto od 14. do 22. ure, v nedeljo pa od 10. do 21. ure. Že jutri bodo na sporedu prve prireditve: v konferenčni dvorani bo ob 17.30 konferenca na temo »Zgodovina evidenčnih tablic v Trstu«, medtem ko bo ob 18. uri na sporedu pričakovana razprava o športni medicini, v okviru katere bo letos govor o stresu in utrujenosti med vožnjo. Jutri bodo nastopili tudi »stuntmenk in sicer ob 15.30 in ob 19.30. Motor show bodo zaprli 3. februarja. Nocoj nastop pihalnega kvinteta RTV Ljubljana Nocoj bo v Kulturnem domu v Trstu koncert pihalnega kvinteta RTV Ljubljana. To bo peti koncert v letošnji abonmajski koncertni sezoni, ki jo organizira Glasbena matica v Trstu. Gre za nastop enega najvidnejših jugoslovanskih komornih ansamblov v sestavi pihalnih inštrumentov, ki ga sestavljajo Jože Pogačnik - jlavta, Božo Rogelja - oboa, Alojz Zupan - klarinet, Jože Falout - rog in Jože Banič - fagot. Program, s katerim se bo ljubljanski pihalni kvintet predstavil tržaškemu občinstvu, obsega skladbe Rameauja, Reicha, Osterca, Malcolma in Milhauda. Zaključek vpisovanja za sobotni večer v Lipici Nocoj se na raznih sekcijah VZPI-ANPI v tržaški pokrajini zaključi vpisovanje za družabni večer, ki ga letos že petič ob tem času organizira Zveza borcev VZPI-ANPI iz Boljunca v spomin na tisti februar leta 1944, ko so domačini iz Boljunca, v glavnem mladi, ki so že bili aktivno povezani v narodnoosvobodilnem gibanju množično odšli v partizane. Družabna prireditev bo v soboto, 1. februarja, v hotelu Maestoso v Lipici z začetkom ob 19. uri. Goste bo zabaval glasbeni ansambel, ki redno nastopa v omenjenem hotelu, iz Boljunca pa bodo prišli še Veseli godci, ki bodo tudi poskrbeh za ples in zabavo' Zanimanje za večer je bilo povsod veliko, tako, da računajo organizatorji na kar številno udeležbo bivših borcev in aktivistov, kot tudi njihovih družinskih članov. Dobrodošla pobuda deželne finančne družbe Friulia Popis opuščenih industrijskih objektov koristen pripomoček za nove dejavnosti V Furlaniji - Julijski krajini je kar 125 zapuščenih industrijskih nepremičnin, ki jih trenutno nihče ne uporablja in ki bi jih lahko s pridom izkoristili za nove proizvodne pobude. To je najvidnejši rezultat raziskave, ki so jo opravili pri deželni finančni družbi Friulia in jo včeraj predstavili zastopnikom združenj in-dustrijcev, kreditnih ustanov, trgovinskih zbornic in drugih stanovskih organizacij. Kot so na predstavitvi poudarili podpredsednik Friulie Vladimir Nanut, generalni direktor Cocetta in deželni odbornik za industrijo France-scutto, je pobuda sad prepričanja, da se prispevek deželne finančne družbe za promocijo novih industrijskih pobud ne more omejiti le na institucionalne finančne posege, ampak se mora izražati tudi v konkretnih pobudah. V ta okvir sodi popis zapuščenih industrijskih nepremičnin, ki bo prav gotovo dobrodošel inštrument za podjetnike, ki bi v čimkrajšem času potrebovali pokrite ali odprte industrijske površine. Če bo dežela doživela vsaj minimalno gospodarsko oživitev, kot kaže po predvidevanjih gospodarstvenikov, potem se bo to nedvomno izrazilo tudi z novimi industrijskimi pobudami in s širitvijo ob- KPI in PSI enotni v kritični oceni pokrajinskega in občinskega odbora Ob prisotnosti deželnih tajnikov Segheneja in Folija sta se prejšnje dni sestah na sedežu socialistične stranke delegaciji PSI in KPI. Na srečanju so pohtični predstavniki obravnavali številna vprašanja gospodarskega in političnega značaja v luči sedanjih nestabilnih tržaških uprav in hude krize, ki jo preživljajo proizvodne dejavnosti. Poudarjeno je bilo, da je paket, ki ga je Pred kratkim sprejel parlament, neponovljiva priložnost za razvoj Trsta, vendar le pod pogojem, da bodo predvidene olajšave pravilno izkoriščene. Kot piše v tiskovnem sporočilu PSI, so si komunisti in socialisti bili edini v oceni, da sta pokrajinski in občinski odbor povsem nezadostna in da rešujeta vprašanja razvoja ter socio-gospodarskega napredka Trsta z imobilizmom in nesposobno. KPI in PSI kritično ocenjujeta tudi pomanjkanje pobud, da bi ' institucionalne in birokratske strukture obeh uprav odgovarjale potrebam prebivalstva. Seghene se je še posebno obregnil ob nizko raven sedanje pohtične debate, v kateri se sile, ki upravljajo upravi, ubadajo predvsem z bodočo porazdelitvijo mest, ob strani pa puščajo osnovne izbire, s katerimi zagotoviti Trstu razvojne perspektive. Ugo Poli je izrazil potrebo po radikalni spremembi sedanjega političnega vodstva obeh uprav, tako da bi Trstu zagotovil drugačen razvoj v okviru demokratičnih in naprednih sil. Na srečanju so obravnavali tudi vprašanja v zvezi z manjšimi občinami, kjer si komunisti in socialisti delijo upravne odgovornosti. Padla vrednost dinarja V tržaških menjalnicah so včeraj jenjali dinar po 3,75 do 3,85 lire, tako kot se je zgodilo tudi dan prej, je jugoslovanska valuta prvič zdrknila pod 4 lire. Po mnenju izvedencev gre močan padec vrednosti dinarja, ki je v začetku lanskega leta veljal 9,15 lire, pripisati predvsem težkim gospodarskim razmeram v Sosednji državi in padcu vrednosti dolarja, * Devinsko-nabrežinska občina spo-roča, da bo zaradi gradnje kamali-Zacije skozi križišče z obalno cesto v Sesljanu danes in jutri promet del-preusmerjen skozi Naselje S. Mauro. Duševni bolnik napadel zdravnico in jo lažje ranil z nožem V trenutku hude duševne zmede je 45-letni Bruno Vivoda napadel včeraj popoldne 32-letno psihiatrinjo Angelo Pannareale in jo lažje ranil z nožem. Dogodek se je pripetil okrog 15. ure v oddelku za hitro psihiatrično pomoč glavne bolnišnice. Vivoda stanuje v Ul. Pitacco 38 in je že dalj časa v oskrbi Centra za umsko zdravje v Ulici della Guardia pri Sv. Jakobu. Včeraj je vstopil v omenjeni oddelek, kjer je dežurala zdravnica Pan-narealejeva. Moški se je takoj spravil nad njo, nato pa je še potegnil iz žepa nož s 7-centimetrskim dolgim rezilom in jo z njim ranil v lice ter v prsni koš. Napadalca so prisotni bolničarji nemudoma skušali ločiti in umiriti, pri tem pa se je še sam porezal po rokah. Zdravnico so sprejeli na oddelek za urgentno kirurgijo, kjer so ugotovili, da rane niso hude in da bo ozdravela v dveh tednih. Vivodo so logično sprejeli v oskrbo v psihiatričnem oddelku, kjer si osebje ni moglo razložiti, kaj ga je privedlo do tako hudega napada. Dežurni zdravnik Venturini nam je pozneje povedal, da je taka reakcija za Vivodo povsem neobičajna. Policija ga TTo/Jralz-nr nrilavila onrtafvn stoječih. Za to pa bo nujno razpolagati tudi s proizvodnimi nepremičninami, ki so vedno kritična točka vsakega podjetniškega začetka, bodisi zaradi zapletenih nakupnih postopkov, kot zaradi zamudnih birokratskih postopkov. Neredko se zato zgodi, da se pred podjetnika postavijo ne samo psihološke, temveč tudi praktične o-vire za začetek proizvodne dejavnosti v kratkem roku. Rezultati popisa oziroma raziskave so strnjeni v preglednice, ki za vsak objekt posebej vsebujejo vse tehnične in prostorske podatke, tloris, lastnosti in značilnosti, naprave, fotografske posnetke itd. Upoštevani so bili le objekti znatnejših dimenzij v relativno dobrih razmerah. Največ takih industrijskih objektov je v videmski pokrajini, 52, v pordenonski jih je 37, v goriški 22, medtem ko so jih na Tržaškem našteli le 14. Podpredsednik Friulie Nanut je opisal metodologijo, s katero so izdelali ta bogati katalog, ki izčrpno opisuje vsak popisani objekt, vključno s fotografsko dokumentacijo. 125 vključenih nepremičnin ima skupno pokrito površino 504 tisoč kvadratnih metrov in petkrat toliko odkrite površine. Deželni odbornik za industrijo Francescutto pa je dejal, da povpraševanje po ponovni uporabi teh objektov nedvomno obstaja, tako v deželi, kot zunaj, še posebno spričo že obstoječih in novih olajšav in spodbud za nove proizvodne pobude v Furlaniji - Julijski krajini. Odbornik je opozoril tudi na možnost, da se podjetniki pri ponovni uporabi obstoječih industrijskih objektov poslužijo storitev družbe Friulia - Lis in torej leasinga ter da se ta sektor vključi v deželno zakonodajo. Rezultate popisa industrijskih objektov bodo pri Friulii ažumirali dvakrat letno, tako da bo imel katalog tudi dolgoročno veljavo. O njem so se ugodno izrazili tudi navzoči predstavniki industrijcev, od katerih bo končno tudi odvisna dejanska učinkovitost tega dodatnega pripomočka za spodbujanje proizvodnih dejavnosti v naši deželi, (vb) F. Scarpa ostane na čelu Združenja mladih industrijcev Fabio Scarpa je bil ponovno izvoljen za predsednika Deželnega združenja mladih industrijcev na sestanku deželnega odbora, na katerem so med drugim poudarili nujnost vse večjega prispevka te organizacije h gospodarski politiki v Furlaniji-Julijski krajini. V osrednji odbor mladih industrijcev pri vsedržavnem združenju Confindustria pa je bil ponovno potrjen Enrico Bertossi. Assicurazioni generali niso zavarovale ladjice Challenger Tržaška zavarovalna družba Assicurazioni generali ni sodelovala pri zavarovanju vesoljskega trajekta Chal- lenger, ki je v torek eksplodiral poldrugo minuto po vzletu. Vest je potrdil urad za »vesoljska tveganja« Assicurazioni generali, ki je tudi poudaril, da nobena druga italijanska zavarovalnica ni tokrat sodelovala pri zavarovanju tragično končane vesoljske odprave. Assicurazioni generali so v preteklosti že večkrat zavarovale ameriške vesoljske polete, torkov polet pa so v glavnem zavarovale ameriške družbe. Tržaška hranilnica se vzpodbudno razvija Pred dnevi se je sestal upravni svet tržaškega bančnega zavoda Cassa di Risparmio, ki je zasedal pod predsedstvom predsednika Terpina in generalnega direktorja Piccinija. Na seji je predstavil prve rezultate delovanja v lanskem letu, ki so vsekakor že po prvih podatkih pozitivni. Višina depozitov, ki so jih vložili klienti, presega 1.500 milijard lir, kar je 28 odstotkov več kot leto prej. Pozitivni rezultati so bili doseženi tudi v drugih sektorjih. Iz poročila generalnega direktorja je predvsem izhajalo, da se Tržaška hranilnica vzpodbudno razvija in da je v lanskem letu še okrepila svoje strukture. Najela^ je tudi novo osebje in s tem v določeni meri olajšala probleme tolikih mladih, ki so čakali na zaposlitev. Preminila je naša draga Tina- Kristina Berginz vd. Vatta Pogreb bo jutri, 31. t.m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Trstu.. Žalostno vest sporočajo: sestra Mil-ly in nečaki. Trst, 30. januarja 1986 T Zapustila nas je naša dra- I ga mama Vittoria Sedmak vd. Busetti Pogreb bo jutri, v petek, 31. januarja, ob 11. uri iz kriške cerkve. žalostno vest sporočajo: sin Giusto, hčeri Irene in Iolanda ter drugo sorodstvo. Trst, 30. januarja 1986 Ob težki izgubi očeta izrekamo iskreno sožalje naši učiteljici Neviji učenci in starši osnovne šole Pesek. Diamantna poroka v Nabrežini Zlatih porok je zadnje čase veliko, saj 50 let skupnega življenja v današnjem času mnogo daljše povprečne življenjske dobe ni niti tako veliko. Mnogo manj pa je diamantnih porok, ko srečna zakonca preživita skupaj 60 let. Današnja srečna zakonca sta Marija - Avrelija Tence in Ignacij ali Slavko Pertot iz Nabrežine. Bilo je 30. januarja 1926, ko ju je poročil takratni slovenski župnik v Križu Andrej Furlan. Poročila sta se v Križu, kjer se je Avrelija rodila, tako da je moral Slavko romati v Križ. Jubilanta sta dobro znana ne le v Nabrežini in v Križu pač pa po vsem Krasu in še dlje, saj je bila njihova hiša v Nabrežini zbirališče in shajališče aktivistov ne samo iz Nabrežine, temveč tudi iz raznih kraških vasi. Slavko Pertot se je rodil leta 1900 v Nabrežini, ko je bil star 12 let je vstopil v izobraževalno društvo »Jezero«, leto kasneje pa so ustanovili orkester, pri katerem je Slavko igral violino. Med prvo svetovno vojno je moral z družino v begunstvo. Takoj po vojni se je vmil v domači kraj. kjer je skupaj z drugimi domačimi prosvetnimi delavci obnovil društvo »Javna ljudska knjižnica«, ki je bilo ustanovljeno leta 1906 in katerega je bil Slavko tajnik, dokler niso fašistične oblasti društva razpustile in vseh 5.000 knjig zažgale. Po drugi svetovni vojni so ustanovili PD Igo Gruden, pri katerem je bil Slavko dolga leta tajnik. Bil je član celice »TIGR« in leta 1943 je z drugimi tovariši ustanovO OF v Nabrežini. Leta 1944 so po ovadbi nacifašisti vdrli med sestankom v njegovo hišo in odpeljali okoli 30 tovarišev v koro-nejske zapore, nato pa v nemška taborišča. Slavka so odpeljali v taborišče blizu Dunaja, od koder se je po končani vojni srečno vmil domov. Bil je član NSZ, Kmečke zveze. Dijaške matice in drugih naših organizacij. Žena Avrelija, kot smo omenili je bila iz Križa, rodila se je v tej vasi leta 1900. Dokler se ni omožila in se preselila v Nabrežino, je več let pela v kriškem cerkvenem pevskem zboru. Po osvoboditvi se je vključila v pevski zbor PD Igo Gruden. V zakonu je povila tri otroke ter jih vzgojila v napredne in delovne ljudi. Kot njen mož sta tudi ona in vsa njena družina sodelovala v vrstah OF. Obe hčerki sta bili kurirki, Mila je bila aretirana in odpeljana v nemško taborišče, Slavici pa se je posrečilo zbežati in se je morala dolgo časa skrivati. Slavljenca sta od vsega začetka zvesta čitatelja Primorskega dnevnika. Čestitkam otrok, vseh sorodnikov in prijateljev se pridružujemo tudi mi in jima želimo še mnogo zdravih in srečnih let. (mm) GLASBENA MATICA TRST Sezona 1985 - 86 5. ABONMAJSKI KONCERT DANES, 30. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu PIHALNI KVINTET RTV LJUBLJANA Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta. gledališča SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE SSG gostuje s Cowardovo komedijo »Hudomušna prikazen« v Ajdovščini jutri, 31. januarja, ob 19.30. VERDI Jutri, 31. januarja, ob 20. uri (red A/E) bo na sporedu Rossinijeva opera »La donna del lago«. Danes, 30. t.m., ob 18.30 bo v mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo) muzikolog Rodolfo Celletti predstavil Rossinijevo opero. ROSSETTI Danes ob 20.30 (red četrtek) bo Teatro Stabile Furlanije - Julijske krajine predstavil »Eroe di scena, fantasma d’amore« G. Pressburgerja. V abonmaju odrezek št. 7. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti. Predstava traja 3 ure. TEATRO CRISTALLO Od danes do nedelje ob 20.30 bo gledališka skupina Attori e Tecnici predstavila delo Michaela Frayna »Rumori fuori scena«. Režija: Attilio Corsini. CANKARJEV DOM Velika dvorana - V četrtek, 6. februarja: Retrogardi-stični dogodèk KRST POD TRIGLAVOM - na velikem odru CG. Premiera. Mala dvorana Do 4. februarja: Gledališki semi- nar. Vodi ga Teatro del Canguro iz Ancone. V soboto, 1. februarja, ob 10. uri: Beethowen - Teatro del Canguro, Ancona, Lutkovna predstava. Okrogla dvorana Jutri, 31. januarja, ob 22. uri: Martin Sherman »Mesija«. Nočni program. V četrtek, 6. februarja, ob 10. in 18. uri: To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen. Recitira Marijan Benedičič. Velika dvorana Slovenske filharmonije V ponedeljek, 3. februarja, ob 19.30: Mednarodni mojstrski ciklus. Peter Rosei, klavir. Srednja dvorana V sredo, 5. februarja, ob 19. uri: Literarni večer društva slovenskih pisateljev. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 30. t.m. ,ob 20. uri: Pier Paolo Pasolini »Orgija«. Predstava bo v Solkanu za red četrtek in izven. Ponovitev v četrtek, za red četrtek in izven. V soboto, 1. februarja, ob 19.30: B. Brecht in K. Weill »Opera za tri groše«, gostovanje PDG v Desklah. ,^§KSKO '•GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Gostovanje MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA Arthur Miller LOV NA ČAROVNICE Režija: FRANCI KRIŽAJ JUTRI, 31. januarja ob 20.30 — ABONMA RED A in D (premierski ter mladinski v sredo) v soboto, 1. februarja, ob 20.30 — ABONMA RED B, F in E (prva in druga sobota po premieri ter mladinskiv četrtek) v nedeljo, 2. febr. ob 16. uri — ABONMA RED C in G (prva in druga nedelja po premieri) NfinlcrM» Ul. sv. Frančiška 20 VAS VABI DANES, 30. januarja, ob 18. uri na otvoritev razstave JOŽE CIUHA akvareli in grafika kino Ariston Danes zaprto. Eden 15.20 — 22.00 »Mascara« in »I bisogni della signora«. Prepovedana mladini pod 18. letom. Excelsior 17.30 — 22.15 »Un corpo da spiare«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Excelsior II. 17.30 — 21.45 »Tutta colpa del paradiso«. Ornella Muti, Francesco Nuli. Fenice 17.00 — 22.15 »Commando«. Arnold Schwarzenegger. Nazionale Dvorana štev. 1 16.00 — 22.00 »Odissea del piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana štev. 2 16.30 — 22.00 »Rambo 2 - La vendetta«. Dvorana štev. 3 16.15 — 22.00 »I soliti ignoti vent’anni dopo«. Mignon 16.30 — 22.15 »Terminator«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.30 — 22.15 »Rocky IV.« S. Stallone. Capitol 16.30 — 22.00 »L’anno del dragone«. Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Broodway umid sex«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.30 — 22.10 »Carmen story«. Lumiere 16.30 — 22.10 »Star 80«. Radio 15.30 — 21.30 »Chorus Cali«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1986 CELOLETNA MESEČNA ...... 90.000 lir 12.000 lir Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 90.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1986. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 140.000 lir + 500 lir kolka. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 - Tel. 764832 Urnik od 9. do 12, ure Uprava: Gorica, Prev. XXIV. ma|a 1 - Tel. 83382 Urnik od 9. do 12. ure Hranilnica In posojilnica na Opčinah: Tekoči račun št. 1718 Kmečka In obrtna hranilnica In posojilnica v Nabrežini: Tekoči račun št. 756/03 Kmečka banka - Gorica: Tekoči račun št. 8333 Kmečko-delavska posojilnica - Sovodnje ob Soči: Tekoči račun št. 269/03 Kmečko-obrtna hranilnica • Doberdob: Tekoči račun št. 654/23. Raznašale! Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 13512348 Tržaška kreditna banka: Tekoči račun št. 1192 čestitke Danes praznuje 18. rojstni dan naš SANDY. Vse najboljše mn želijo mama, oče, Vasilij in vsi, ki ga imajo radi. Danes praznuje v Trebčah 85. rojstni dan IVAN MALALAN - MEČE ŠTAVALIN Trikrat zdravo mu kličejo vsi domači! Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij razstave V prostorih Tržaške kreditne banke v Ul. F. Filzi 10 razstavlja svoja dela grafik Mauro Tonet. SKD Tabor - Opčine, Prosvetni dom. Do 2. februarja razstava akvarelov Roberta Hlavatyja na temo 4 letni časi. Ogled vsak dan od 16. do 19. ure, v nedeljo od 10. do 12. ure ter od 16. do 19. ure. V umetnostni galeriji Malcanton — Ul. Malcanton 14 bo od 30. t.m. do 22. februarja razstavljal svoje grafike in akvarele Jože Ciuha. V galeriji Cartesius — Ul. Marconi 16 bo do 11. februarja, na ogled skupinska razstava jedkanic, na kateri bo sodelovalo 16 slikarjev. V Ilirski Bistrici v novi mali galeriji razstavlja svoja dela Klavdija Raza -Floreancig. V umetnostni galeriji Nadie Bassa-nese (Trg Giotti 8, 1. nad.) je odprta razstava 15 italijanskih in ameriških študentov. šolske vesti Vodje bralnih značk slovenskih didaktičnih ravnateljstev osnovnih ter nižjih srednjih šol so naprošeni, da do 31. t. m. sporočijo učiteljici Dragi Lupine število in vrsto bralnih značk za tekoče šolsko leto. razna obvestila Glasbena matica vabi na nastop, ki bo danes, 30. t.m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29. Društvo zamejskih likovnikov obvešča svoje člane, da so vabila za sodelovanje pri razstavi Poklon A. Černigoju na razpolago v Tržaški knjigami. izleti SPDT prireja ob 6. pokalu Skdanc v organizaciji ŠD Mladina, avtobusni izlet v Ravascletto, kjer bo 16. februarja tekmovanje v veleslalomu. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI v uradnih urah, cena izleta pa je 12.000 lir. člani SPDT, ki se želijo udeležiti tekmovanja, naj se zglasijo pri odgovornemu smučarskega odseka Pavlu Faehi-nu (tel. na št. 742-488). včeraj-danes SKD Barkovlje, Ulica Cerreto 12, priredi v soboto, 1. februarja 86, VEČER DIAPOZITIV O JULIJCIH. Predvajal jih bo Mario Gregorič. Začetek ob 20. uri. Vabljeni. KD Rovte - Kolonkovec, Ul. Monte Semio 27, vabi člane in prijatelje na občni zbor, ki bo v soboto, 1. februarja, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: poročilo o delovanju v preteklem letu in razno. SKD Slavec priredi v nedeljo, 2. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih 3. srečanje oktetov Primorske. KD J. Rapotec - Prebeneg prireja jutri, 31. januarja, ob 20.30 nastop mešanega pevskega zbora ter dramske skupine KD Slovenec iz Boršta z i-gro »Ambet je bjeu«. Vljudno vabljeni! Ijeni! KD Krasno polje - Gročana priredi v soboto, 1. februarja, ob 20.30 v Srenjski hiši v Gročani Prešernovo proslavo. Nastopajo: mešani pevski zbor Tabor z Opčin, otroci osnovne šole na Pesku, gojenci Glasbene šole, domači recitatorji. Slavnostni govor Marij čuk. KD Primorsko vabi na PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE v nedeljo, 2. februarja, ob 17. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. Nastopil bo domači pevski zbor Primorsko in harmonikarski orkester Synthesis 4. SKD Vigred vabi vse člane društva na 1. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo jutri, 31. januarja, v društvenem prosto^ ru s pričetkom ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Vabljeni! DNEVNA in NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 27. t. m., do sobote, 1. februarja (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19. Sesljan (tel. 299-751). Bazovica (tel. 226-210), Žavlje (tel. 274-630) samo po telefonu za najnujnejše primere. (od 19.30 do 20.30) Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12. Sesljan (tel. 299-751), Bazovica (tel. 226-210), žavlje (tel. 274-630) samo po telefonu za najnujnejše primere. (od 20.30 do 8.30 - nočna služba) Largo Piave 2, Borzni trg 12. Sesljan (tel. 299-751), Bazovica (tel. 226-210), žavlje (tel. 274-630) samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. uk teL 7761; predpraznična od 14. do 20. uk in praznična od 8. do 20. ure. menjalnica 29. 1. 1986 Ameriški dolar 1.610,- Kanadski dolar • • 1.110,— švicarski frank 802,- Danska krona . 181,— Norveška krona # 214,— švedska krona 213.— Holandski fiorini 600,— Francoski frank 220.— Belgijski frank 32,— Funt šterling . • • 2.240,— Irski šterling . - • 2.040,— Nemška marka 679.— Avstrijski šiling 96.- Portugalski eskudo 10.- Japonski jen 7,50 španska pezeta 10.- Avstralski dolar # 1.100,— Grška drahma # 10.- Debeli dinar . 3,75 Drobni dinar . . 3,75 Bsali BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA s. P. A. TH-3T - Ul UTA F. FIL2MO - 61-4.3G darovi in prispevki Danes, ČETRTEK, 30. januarja MARTINA Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 17.08 — Dolžina dneva 9.39 — Luna vzide ob 22.20 in zatone ob 9.48. Jutri, PETEK, 31. januarja JANEZ Plimovanje danes: ob 00.14 najVišja 45 cm, ob 6.17 najnižja —21 cm, ob 11.43 najvišja 24 cm, ob 18. uri najnižja —44 cm. Vreme včeraj: temperatura zraka 5 stopinj, zračni tlak 1016,4 mb. pada, veter 6 km na uro vzhodnik, vlaga 45-odstotna, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 8,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Mattia Catalan Zan-cotti, Laura Sbrugnera, Ilaria Esposito. UMRLI SO: 57-letni Luciano Traini, 77-letna Albina Mihaikmch, 16-letna Daniela Giannarelli, 73-letna Frida We-genast, 65-letni Carlo Allisi, 71-letni Francesco Valastro, 87-letna Giuseppina Lavracina, 73-letni Giuseppe Bandelli, 65-letna Maria Vittoria Stanich, 67-letni Giuseppe Ribic, 81-letna Lucia Bolognin. Ob 11. obletnici smrti Lovreta Ma Verja darujejo žena Stana in sinova z družinama 30.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Ita Koleriča darujeta družini Brajkovič in Udovič 50.000 lir za Sklad M. čuk. V počastitev spomina drage mame ob obletnici smrti darujeta Neva in Marjan 20.000 lir za KD I. Grbec v Skednju. Namesto cvetja na grob Hadrijana Co_ tiča darujeta Alojz in Gabrijela Sedmak 20.000 lir za Godbo na pihala Vesna. Namesto cvetja na grob pok. Ita Koleriča daruje Drago Sedmak 15.000 lir za KD S. Škamperle. Srednja šola F. Levstik s Proseka ruje 20.650 lir za Sklad M. čuk. Srednja šola F. Levstik s Proseka daruje 65.000 lir za Sklad M. čuk. V spomin na prof. A. Černigoja darujejo za Černigojevo galerijo: Klavdij Palčič 30.000 lir, Miroslav Košuta 30.000 lir, Vojmir Tavčar 30.000 lir, Marko Wal-tritsch 30.000 lir, Nerina Švab 30.000 lir ter Sergij Lipovec 30.000 lir. Ob 1. obletnici smrti pok. Olivièra Candottija daruje družina Angela Sul-čiča 8.000 lir za sekcijo VZPI - ANPI Križ. Namesto cvetja na grob pok. Zore Bogateč daruje Milena Luksa (Prosek-Devinščina) 10.000 lir za sekcijo VZPI -ANPI Križ. V spomin na Zoro Košuta daruje družina Angela Košute 10.000 lir za sekcijo VZPI - ANPI Križ. Namesto cvetja na grob Hadrijana Cotiča daruje Miriam Kuret 20.000 lir za sekcijo VZPI - ANPI Križ. V spomin na pok. Zoro Košuta por. Bogateč darujejo nona Ančka, sin z družino ter hči Sonja in Lorenzo 20.000 lir za sekcijo VZPI - ANPI Križ. V spomin na preljubega moža Hadrijana Cotiča daruje žena Slava 20.000 lir za sekcijo VZPI - ANPI Križ. V spomin na pok. Zoro Košuta in Hadrijana Cotiča darujeta Nino in- Vera Košuta 20.000 lir za godbeno društvo Vesna iz Križa. Namesto cvetja na grob Ita Koleriča darujeta Mira in Darinka Šuman 25.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V počastitev spomina Ita Koleriča darujeta Irma in Stojan Udovič 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. mali oglasi IZKUŠENA otroška negovalka nudi u-sluge, po možnosti v jutranjih urah. Telefon 040/947950. LUCIA, VEDEŽEVALKA KART, sensi-tivna, za nasvete in pomoč sprejema na tel. štev. 040/731074. PRODAM gorilnik na plin. Telefon 040/422128. NUJNO iščem v najem 1 sobo za zdravniško ambulanto na področju Nabrežine - Sesljana - Proseka. Tel. po 20. uri na št. 229450. NUJNO iščem nekoga, ki bi nudil lekcije iz trgovinstva in knjigovodstva. Tel. 040/228164 od 17. do 20. ure. OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo vino in teran. V OSMICO vabi še do 7. februarja Robert Pipan iz Mavhinj. KUPIM akacije ali kole za trte. Tel. na št. 227-240. PRODAM vespo PX 200, letnik ’82, v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel; 040/212-417. PRODAM seno v balah. Telefonirati popoldne na št. 226-113. ■NA PEČI se je pred 20 dnevi zgubil nemški ovčar po imenu Fon, slep na levo oko in tetoviran v levo uho 66199. Nagrada za najditelja. Tel. na št. 0481/882-317. V RONKAH je odprl osmico Karlo Vižintin. PRODAM pando 30. Telefon: 229250. IZREDNA PRODAJA PLAŠČEV PLAŠČEV VSEH VELIKOSTI IN ZA MOČNE POSTAVE Znifiotùy TRST - Ul. S. Mourizio 16 (Trg Ospedole) - Tel 794669 Ženska in njena stvarnost Oporečniška študentka in »ženska zavest« Študentske manifestacije so pred nekaj meseci po precej dolgem premoru spet opozorile na pojav mladinskega oporečništva. V študentskih vrstah, ki so ostro protestirale proti poviškom šolskih pristojbin, je bilo seveda tudi veliko deklet. Ženska prisotnost med protestirajočo mladino kajpak ni nikakršna novost, nasprotno; tokratni dekliški protestni val pa je podžgal udeleženke velikih protestov iz leta 1968, da bi preverile koliko ženskega protestnega žara je v protestni generaciji ’85/’86. Anketo med srednješolkami, ki so se po šolah in v širšem okviru v raznih italijanskih mestih udeležile številnih protestov, je izvedla skupina sodelavk revije »Noi donne«. Na podlagi razgovorov in srečanj s številnimi dekleti je tudi pripravila vzročno shemo današnje italijanske mladinke, ki sodeluje v študentskem gibanju. Njena največja ljubezen — prijateljstvo; njena strast — glasba ; najnovejše odkritje — politika. Najraje ponavlja naslednjo u-gotovitév: ne bomo dopustili, da bi nas strumentalizirah. Zelo oportunistično nadalje ponavlja: hočemo se učiti. Z veliko nonšalantnostjo zatrjuje, da se s fanti počuti povsem enakopravno. Po njenem mnenju je nadalje feminizem že preživel, vendar pa je opravil nenadomestljivo nalogo. Najodločneje kritizira šolo, sledijo pa pohtične stranke. Najbolj pa opravičuje obstoj družine: družina, predvsem seveda starši, je seveda ne razumejo povsem, so pa dobri, sploh pa človek ne more pričakovati preveč. Kot subjekt političnega delovanja jo najbolj privlačujejo sredstva javnega obvešačnja: v komuniciranju z mass media so na splošno mladi izredno izvežbani, pravi profesionalci, ugotavljajo vsi, ki so se po bliže spoznali s protagonisti zadnjega protestnega vala. Najmanj pa je oporečniška najstnica, kot tudi njeni sovrstniki, razmišljala in analizirala mirovno gibanje. Celo generacijo odlikuje velika potrpežljivost, saj zelo mirno odgovarjajo, kontestatorji in ne, na katerokoli vprašanje, zato skupina pre-učevalk »ženske zavesti« v protestiru-jočih študentkah sploh ni imela težkega dela. Težave so nastopile pri interpretaciji, kajti uglajenost, in današnja študirajoča mladina v odnosu s starejšimi upošteva pravila lepe vzgoje, lahko mimogrede zavede. Z njo namreč štopa v štric neprizadetost, ki so jo pred zadnjimi protesti pravzaprav v še večji meri prispevali današnji mladini. Najočitnejša hiba študentke (in mladine nasploh) pa je oportunizem: taki smo, kakršne si nas želite, razbirajo »opazovalci« z mladih obrazov protestnih shodov. V mladinskih vrstah potekajo seveda ostre meje ločnice, vendar pa jih ne označuje spol, temveč pripadnost kakšni skupini (na primer mladinskemu gibanju kakšne stranke).. Današnja študentka se najbolj boji, da bi odrasla, se pravi, da zre v prihodnost z bojaznijo. Najbolj se laže, ko zatrjuje, da bi se že rada zaposlila. Samo po sebi je umevno, da prihaja v konflikt z odraslimi; ni pa tako samo po sebi urnevno; da je kljub bojaznim in zavračanju odgovornosti v bistvu zrelejša osebnost od tega, kar je videti na prvi pogled. Če se med vsem navedenim posebej zaustavimo samo ob »ženski zavesti« je treba povedati, da feminizem kot tak zavračajo (češ saj ni več potreben), po drugi strani pa priznavajo, da le povsem enakopravne s svojimi moškimi vrstniki niso. Zelo svojevrsten odnos imajo do matere, še zlasti, če je v mlajših letih sodelovala v študentskem gibanju ali pa če je še aktivna v kakršni ženski organizaciji ali politični stranki. Z nekakšno prizanesljivostjo namreč gledajo na njena prizadevanja, češ kaj se tako mučiš, istočasno pa so ponosne, da nimajo »klasične« italijanske matere. Tako petnajstletnica z rahlim nasmeškom prigovarja materi, naj ji pove kakšno prigodo' iz mitičnega leta ’68, po drugi strani pa jo zanima vloga, ki so jo imele ženske v takratnem študentskem, oziroma mladinskem gibanju. Glede ljubezni in spolnosti si ne delajo toliko preglavic kot prejšnje generacije (takšnega mnenja so predvsem matere, udeleženke protestov iz leta ’68). Sicer kaže, da dekleta še vedno spolnost spregajo z ljubeznijo, medtem ko ju fantje še vedno ločujejo. Kot rečeno pa si ne delajo večjih problemov, čeprav na okolje, ki jih obdaja gledajo kot na svet poln precejšnjih neznank, ki so sicer rešljive, vendar ne obetajo vse najbolje. So nadalje prepričane, da zaradi ljubezni dandanes nihče ne znori. Sicer pa, zagotavljajo suvereno, ljubezni in resnice ni. (bip) Dramski spored Radia Trst A za februar Vsako soboto do 8. februarja ob 18. uri (ponovitev vsako nedeljo ob 14.40); VEČNI SOPOTNIKI. Sklop velikih pesnitev za včerajšnjo in današnjo rabo v izboru in pripovedi Vladimira Jurca ter v režiji Sergeja Verča. Jezikovna redakcija besedil Jože Faganel. Ton in montaža Bruno Sindici. Produkcija Radio Trst A. Stereo. 13. V soboto, 1. februarja: Giacomo Leopardi »O, DRAGE ZVEZDE VOZA«. Izbor pesmi v prevodu Alojza Gradnika in Cirila Zlobca, Giacomo Leopardi sodi med tiste srečnike, ki jih ne srečujemo le v šolskih znanstvenih edicijah; Pesnik »Silvije« sodi med tiste, tudi med velikimi redke pesnike, ki jih ljudje še danes radi berejo. V torek, 4. februarja, ob 18. uri: izvirna radijska igra. Josip Tavčar »LOČITEV«. Radijska komedija. Zakonski par srednjih let v krizi, neki on, ki je družinski prijatelj pa še kaj več. . ., dva modema otroka brez vsakršnih predsodkov: to so nemara tiste osnovne začimbe, s katerimi naš tržaški dramatik zapopra to svojo najnovejšo radijsko »short story«. Družinska komedija, ki se ji nasmehnemo in ob kateri ne manjka pravih priložnosti za resnejši razmislek. . . Režija Mario Uršič. Produkcija »Radio Trst A«. V soboto, 8. februarja, ob 18. uri: ob slovenskem kulturnem prazniku. France Prešeren »KRST PRI SAVICI«. Ponovitev pesnitve iz velikega in obsežnega niza »VEČNI SOPOTNIKI«, ki se je s to slovensko pesniško umetnino tudi pričel in zdaj sklepa. Radijska izvedba v stereofoniji ene osrednjih Pesniških stvaritev z zornega kota današnjega doživljanja in razumevanja Črtomirove in Bogomiline usode, kot naravnost srhljiva pripoved o menjavi časov in tudi ideologij. Pripoved Vladimir Jurc. Režija Sergej Verč. Produkcija »Radio Trst A«. Stereo. V torek, 11, februarja, ob 18. uri: Evald Flisar »UKRADENA HIŠA«. Radijska igra. O pustu vam bomo predstavili po datumu nastanka sicer starejšo Pa ne zato manj aktualno radijsko igro slovenskega pisatelja Evalda Flisarja »Ukradena hiša«. Pisatelj, ki se je rodil leta 1945 in bival dalj časa na Dunaju in v Londonu, obravnava v tej igri svet, ki ga v Prekmurju, od koder je doma, zelo dobro pozna — cigane in njihovo okolje. Nedvomno zelo mikavno srečanje z uspešnim predvsem pa drugačnim avtorjem. Režija Adrijan Rustja. Produkcija »Radio Trst A«. Vsako soboto od 15. februarja do 22. marca, ob 18. uri (ponovitev vsako Nedeljo ob 14.40): ob 400-letnici smrti Primoža Trubarja. Jože Rode »DEDINGA VERE JE TROBLJA BILA: OD TOD DO SLOVENCEV TRUBAR JE TROBIL NAGLAS, BUKVE JIM SVETE PIŠOČ«. Radijska nadaljevanka v 6 epizodah o lom pomembnem kulturniku in avtorju prve slovenske knjige. Glasbeni svetovalec Pavle Merkù. Asistentka režije Anastazija Purič. Ton in montaža Piero “el Linz. Režija Boris Kobal. Produkcija »Radio Trst A«. 1. V soboto, 15. februarja: »V TRSTU ME JE OD MLADIH NOG VZGAJAL PETER BONOMO, UČEN IN ZELO POBOŽEN MOŽ«, v prvi zgodbi naše na daljevanke bomo spoznali Trubarjevo šolanje na 'Reki in v Salzburgu, kjer Sa je spoznal škof Peter Bonomo, ki ga je povabil k sebi v Trst in mu kasneje ludi omogočil študije na Dunaju. radiotelevizija italijanska Prvi kanal 9.30 Televideo 11.30 Taxi — TV film 11.55 Vremenske razmere 12.00 Dnevnik 1 — kratke vesti 12.05 Halo... kdo igra ? opoldanski program z Enrico Bonaccorfi 13.30 Dnevnik 1 13.55 Dnevnik 1 — tri minute o... 14.00 Palo... kdo igra? — zadnji poziv 14.15 II mondo di Quark — poljudnoznanstvena oddaja 15.00 Kronike 15.30 Obletnice — Clemente Rebora 16.00 Zgodbe od včeraj, danes in od vedno 16.30 Pacman — risanka 16.55 Danes v parlamentu 17.00 Dnevnik 1 — kratke vesti 17.05 Magic! — Rosaura — risanke 17.40 Vse o knjigah 18.10 Odprti prostor 18.30 Italia sera — dogodki in o-sebnosti 19.40 Almanah jutrišnjega dne 19.50 Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 1 20.30 Buonasera Raffaella 22.25 Dnevnik 1 22.35 Buonasera Raffaella 23.20 Dnevnik 1 — Zadnje vesti Drugi kanal 9.30 Televideo 11.55 Cordialmente 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 — Ambiente Ljubliana 9.00 Športnik Bili — risana srija 9.25 Kje, kam kako med počitnicami 9.30 Pusti me na miru — dokumentarno - kontaktna serija 11.15 Risanka 11.25 Deček s kamelami — risani film 17.30 Poročila 17.35 Zgodbe o Poluhcu — lutkovna nanizanka 17.50 Potovanje skozi osončje 18.25 Zasavski obzornik 18.40 Obramba in samozaščita 19.10 Risanka 19.20 Cik - Cak 19.24 TV in radio nocoj 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenske razmere 20.05 Tednik 21.10 Freud — angleška nadalj. 22.10 Dnevnik Koper 14.15 TV novice 14.20 Uboga Klara 15.00 Dan Ivana Denisovicha —- film 17.00 Risanke 17.30 Veliki greben — TV film 18.00 Mladinski TV film CANALE 5 8.35 Alice — TV film 9.00 Una famiglia americana TV film 9.50 General Hospital — TV roman 10.45 Facciamo un affare — kviz 11.15 Tuttinfamiglia — kviz 12.00 Bis — vodi Mike Bongiorno 12.40 n pranzo è servito — kviz 13.30 Sentieri — TV roman 14.30 La Valle dei pini — TV roman 15.30 Una vita da vivere TV roman 16.30 Hazzard — TV film 17.30 Doppia slalom — kviz 18.00 L’albero delle mele — TV film 18.30 C’est la vie — kviz 19.00 I Jefferson — TV film 19.30 Zig - Zag — kviz 20.30 Pentatlon — vodi Mike Bongiorno 23.00 Protagonisti 23.30 Cannoni a Baiasi — film RETEQUATTRO 8.30 Soldato Benjamin 9.00 Destini — novela 9.40 Lucy show — TV film 10.00 Uffa papà quanto rompi — film 11.45 Magazine 12.15 Jennifer — TV film 12.45 Ciao Ciao 14.15 Destini — novela 15.00 Agua viva — novela 15.30 Resurrezione — film 17.50 Lucy show - TV film 18.20 Ai confini della notte — TV film 18.50 I Ryan — TV film 19.30 Febbre d’amore — nadalj. 20.30 Colombo — TV film 22.00 Matt Houston — TV film 23.00 Cinema e Company 23.30 Agente speciale — TV film 0.30 Mod squad i ragazzi di Greer TV film 1.30 Agenzia Uncle ITALIA 1 8.30 Gli eroi di Hogan — TV film 8.50 La casa nella prateria TV film 9.40 Fantasilandia — TV film 10.30 Wonder woman — TV film 11.30 Quincy — TV film 12.30 L’uomo da sei milioni di dollari — TV film 13.20 Help — kviz televizija 13.30 Capitol — TV serija 14.30 Dnevnik 2 — kratke vesti 14.35 Tandem 15.15 Secondo me 16.00 Monografije 16.30 Pane e marmellata — risanke 17.30 Dnevnik 2 —• kratke vesti 17.35 Iz parlamenta 17.40 Moda 18.30 športna poročila 18.40 Le strade di San Francisco — TV film 19.45 Dnevnik 2 20.20 Dnevnik 2 — šport 20.30 L’ispettore Derrick — TV film 21.35 Aboccaperta 22.30 Dnevnik 2 — večerne vesti 22.40 Dnevnik 2 — sportsette 23.50 Dnevnik 2 — zadnje vesti 24.00 Adele H. Una storia d’amore film Tretji kanal 12.30 1 giovani della sanità 13.00 II carnevale 14.00 Ruščina 14.30 Francoščina 15.00 Simfonični koncert 16.00 Le terre del drago 16.30 Ora sono io la loro mamma 17.00 Dadaumpa 18.10 L’oreCchiocchio — glasbena oddaja 19.30 Deželni program 20.05 Ruote di fuoco 20.30 Tre sette 21.30 Dnevnik 22.05 Duello mortale — film 18.30 Pacific intemational airport TV film 18.55 TV novice 19.00 Odprta meja Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki: TRST — Protestna manifestacija delavcev obratov z državno udeležbo TRST — Tržaški občinski svet o javnih prevozih KLODIČ — Skupina sinov beneških izseljencev iz Argentine in Avstralije se je poslovila TRST — Mladi raziskovalci v Slovenskem klubu TRST — Baletna igra slovenskih in italjianskih otrok »Sneguljčica« MILJE — Priprave na pust 19.30 TVD - Stičišče 19.55 Košarka: Maccabi - Gibona pokal prvakov 21.15 Umetnostno drsanje — evropsko prvenstvo 22.30 TVD - vse danes 22.40 Variete 14.15 Deejay television 15.00 Chips — TV film 16.00 Bim, bum, barn — risanke 18.00 La casa nella prateria — TV film 19.00 Gioco delle coppie — vodi Marco Predolin 19.30 La famiglia Addams — TV film 20.00 Risanke 20.30 Esorcista H — film 22.30 Cin cin — TV film 23.00 Basket — prvenstvo 0.15 Premiere — filmski tednik 0.45 Cannon — TV film 1.45 Strike force — TV film TELEPADOVA 15.00 Con affetto tuo Sidney TV film 15.30 Proposte commerciali 16.00 Filmska rubrika 16.45 Risanke do 18.15 18.15 Leonela — TV film 19.30 Operazione ladro —- TV film 20.25 L’elegante — film 22.00 Leonela — TV film 23.00 I tarocchi con Layla 23.30 Filmski program 23.40 Primo peccato — film TRIVENETA 14.00 Combat — TV film 15.00 Monitor 15.30 L’amico del padrino — film 17.00 Risanke 18.00 Reporter 18.30 Una signora in gamba TV film 19.30 TV film 20.15 Disperatamente tua — TV film 20.15 II casinista — film 22.00 Dražba preprog TELEFRIULI 12.25 Buongiorno Friuli 12.15 Oggi in regione gli appuntamenti 12.30 Dick Van Dyke — TV film 13.00 Medicinska rubrika 13.30 Senorita Andrea — TV film 14.30 Lamù — risanke 15.30 Musicale 17.30 Dokumentarec 18.30 E’ tempo di artigianato 19.00 Telefriuli sera ► 19.30 Senorita Andrea — TV film 20.30 Nagradne igre 22.15 Telefriuli notte 22.45 Si o no, mercatino musicale radio RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20- 8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica, Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Od Milj do Devina; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 Koncert RAI iz Turina; 11.30 - 13.00 Pisarn listi: Poljudno čtivo. Sestanek ob 12.00, Lahka glasba; 13.20 Slovenska popevka; 14.10 Čas in prostor: Ne prezrimo! 15.00 Mladinski pas: Di-skorama; 16.00 Zbornik: Na goriškem valu, nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Četrtkova srečanja: 40 let slovenskih radijskih oddaj v Trstu; 18.30 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spomnijamo; 6.10 Vreme, prometni servis, ep; 6.30 Jutr-njik; 6.45 Cestne informacije, objave; 7.00 H. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek, Val 202; 13.00 Otvoritev - danes na valu radia Koper; 13.40 Zamejska pesem: ansambel Lojzeta Hledeta iz štever-jana; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna; 15.30 Dogodk iin odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.40 Ena skladba - dve izvedbi: -Jeza Walkur; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 16.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijske vesti; 6.00 Otvoritev programov - glasba; 6.30 Koledar; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.32 Lragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zmaj; 10.35 Vstop prost; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Popoldanski glasbeni program; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Zmaj - ponovitev; 15.45 Jugoslavija: vse za počitnice; 17.45 Motociklizem; 18.32 Koralna glasba, scene iz oper; 20.00 do 6.00 Nočni glasbeni program. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.05 Zeleni val; 9.00 Radio anch’io; 11.10 Pronto quiz; 12.03 Via Asaigo Tenda; 13.20 Zeleni vai weekend; 13.30 Poštna kočija; 13.36 Master; 15.03 Trans-atlantico; 17.30 Jazz; 18.00 Objektiv Evropa; 19.15 Svet motorjev; 19.30 Na naših trgih; 20.00 La Fonit - Cetra predstavlja; 21.03 Simf, koncert; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov - nočni program. RADIO 2 6.00 Dnevi; 8.10 Šola in vzgoja; 8.15 Radiodue predstavlja; 8.48 »Andrea« radijska priredba; 9.32 Glasbeno-go-vorni program; 10.13 Mlini na veter; 10.30 Radiodue 3131; 12.45 Discogame; 15.00 Popoldanski glasbeni program; 18.32 Čas za glasbo; 21.00 Radiodue jazz; 21.30 Radiodue 3131 - nočni program; 23.28 Zaključek programov -nočni program. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji program; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo. Popularna glasba; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za . . .; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Naš gost; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Staro v slovenski sodobni glasbi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute s klaviaturistom Miho Kraljem; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer: Veno Pilon, »Na robu«; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.30 Večerna podoknica; 22.50 Literarni nokturno, Anthony Hecht: Več luči!; 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev. Berite JVovi Matajur jugoslovanska televizija zasebne postaje < Veliko ljudi na izredni skupščini Zaradi nerazumevanja KZE bi Zeleni križ moral prenehati s človekoljubnim delom Polna dvorana goriškega občinskega sveta je izpričala, da je mnogim pri srcu usoda goriškega Zelenega križa, ki naj bi svoje delo zaključil konec meseca. Januarja namreč zapade pogodba Zelenega križa s petnajstimi uslužbenci. Zaradi pomanjkanja denarja naj bi potem ustanova, ki so jo v Gorici ustanovili pred več kot šestdesetimi leti, prenehala delovati. O teh vprašanjih so se v torek zvečer, na izrednem občnem zboru, pogovarjali ob prisotnosti predstavnikov javnih ustanov, političnih strank in velikega števila članstva. Uvodoma je podpredsednik ZK Franko Jurlano podal celovito sliko dejavnosti te ustanove, ki je v zadnjem letu na Goriškem in v Červinja-nu opravila preko šest tisoč posegov, njeni resilci pa so v enem letu prevozili več kot 168 tisoč kilometrov. Jurlano je v svojem posegu postavil dve temeljni postavki. Prva zadeva znesek 168 milijonov lir, ki ga mora Zeleni križ dobiti za leto 1985 ob raz- nih javnih ustanov. S tem denarjem bi namreč utegnili, vsaj za določen čas; premostiti gmotne težave. Druga, ki je pomembnejša, pa zadeva pogodbo s krajevno zdravstveno enoto. Ta, po sodbi upravnega odbora Zelenega križa, mora biti podobna oni, ki jo je KZE uredila s tržiškim Rdečim križem. To pomeni, da morajo krajevni zdravstveni upravitelji upoštevati, na isti ravni, obe u-stanovi, ki imata isto vlago, sicer v dveh različnih področjih naše pokrajine. Kot primer naj navedemo, da KZE plačuje za vsakega bolničarja Zelenega križa 16 milijonov lir letno, medtem ko za bolničarja tržiške-ga Rdečega križa velja vsota 24 milijonov lir. Skratka, Zeleni križ hoče ohraniti svojo pomembno vlogo v goriški stvarnosti. O teh vprašanjih so se v razpravi izrekli številni politični predstavniki in upravitelji, ki so podprli predloge upravnega odbora Zelenega križa. Župan Scarano, denimo, je podčrtal, da je taka razlika v konvencijah na- ravnost nesramna in žali ugled ustanove, ki veliko pomeni za mesto in okolico. Salomoni o slovenski konzulti Svetovalec KPI Maurizio Salomoni je že pred dnevi poslal goriškemu županu pismo, s katerim zahteva, da občina poskrbi pri pristojnih slovenskih organizacijah, da te imenujejo svoje zastopnike v konzulto za slovenska vprašanja, ki naj jih potem občinski svet potrdi. Konzulta namreč ne dela od lanske pomladi, ko so bile razpisane občinske volitve. Svojo zahtevo je Salomoni obrazložil tudi na zadnji seji občinskega sveta. Odbornik za decentralizacijo For-nasir mu je odgovoril, da je že svoj čas dal nalog pristojnim funkcionarjem, da poskrbe za stvar. Zahtevo bo ponovil, tako da bo stvar stekla čimprej. Se vedno nejasen položaj na pokrajini KD še zlasti polemična do stališč PRI o Gradežu Preokret v vodenju občinske politike v Gradežu povzroča pri nas na Goriškem pravi potres. Že včeraj smo poročali, da je predsednik pokrajine Cumpeta prekinil torkovo sejo pokrajinskega sveta, kljub ostrim protestom komunistov in fašistov. Pokrajinsko tajništvo KPI je včeraj izdalo protestno tiskovno poročilo, v katerem so vsebovane točke, ki jih je v torek v pokrajinski dvorani, potem ko so predsednik ter svetovalci treh strank zapustili dvorano, seje torej ni bilo več, prebral svetovalec Poletto. V Gorici so se sinoči sestali deželni in, pokrajinski tajniki strank večinske koalicije v deželi in na pokrajini. Deželno vodstvo republikance stranke je že obsodilo svoje pristaše v Gradežu. Enako je napravil pokrajinski tajnik PRI Esposito. Prav tako so obsodbo socialdemokratom v Gradežu dali deželni voditelji te stranke, medtem ko pokrajinsko vodstvo PSDI molči. Z »razkolniki« v Gradežu je namreč tudi pokrajinski podtajnik te stranke Dissette, pokrajinsko vodstvo PSDI pa je že pred časom zavrglo deželni in zdravstveni načrt. Demo- Planinski večer Planinski večer bo danes, ob 20.30, v predavalnici v Ul. della Croce 3. Pripravlja ga SPD Gorica za svoje člane in prijatelje. Z barvnimi diapozitivi bodo skušali prikazati dejavnost v lanskem letu, tako glede prirejanja visokogorskih tur in izletov, pohodov in družabnosti. Prikazali bodo tudi nekaj iz dejavnosti jamarjev. Po predavanju bo še prijateljski pogovor o načrtovanju dejavnosti v prihodnjih mesecih. Seminar o načrtovanju V sejni dvorani Trgovinske zbornice se jutri nadaljuje interdisciplinarni seminar o prostorskem načrtovanju, ki ga prireja Inštitut za sociologijo ISIG v sodelovanju s tržaško in videmsko univerzo. Prvi od treh seminarjev, ki jih prirejajo letos je namenjen obravnavi povezav med splošnimi regulacijskimi načrti in izvajalnimi načrti. Dopoldne, s pričetkom ob 9. uri bodo prof. Bonamico z univerze v Rimu, prof. Merlo (un. Padova) in prof. Gottardo (un. Videm) govorili o načrtovanju na kmetijskih področjih. Popoldne, ob 15.00, bosta dr. Querini z deželne gozdne uprave in prof. Gubert z univerze v Trentu obravnavala probleme v zvezi z gozdnimi površinami in marginalnimi kmetijskimi področji. Občinski svet v Doberdobu V ospredju vprašanja s področja šolstva in varstva okolja Vprašanja s področja šolstva ter posegi za urejanje jezera in neposredne okolice so bila v ospredju ponedeljkove, dokaj razvejane seje občinskega sveta v Doberdobu. Konec meseca namreč poteče rok za predložitev prošenj na deželo za financiranje različnih pobud, bodisi na področju rednega delovanja, kakor tudi investicij. Tako je občinski svet zaprosil za deželni prispevek v višini ICO milijonov lir za nakup o-preme za nižjo srednjo šolo, prispevek 20 milijonov lir za namestitev posebnega dvigala v poslopju bodoče srednje šole, namenjene predvsem fizično prizadetim osebam, prispevka v znesku 10 milijonov lir za ureditev glasbene sobe v šoli itd. V zvezi z gradnjo nižje srednje šole je načelnik svetovalske skupine SSk dr. Gergolet želel vedeti, če je občina že oddala v zakup tudi tretjo in zadnjo skupino del in do kdaj je predviden zaključek gradnje. Odgovoril je župan dr. Lavrenčič, ki je dejal, da ima zagotovilo gradbenega podjetja, da bodo zidarska dela dokončana do julija. Seveda ostaja potem odprto vprašanje urejanja opreme itd. Za urejanje Doberdobskega jezera, oziroma njegove neposredne okolice bo občina predložila deželi prošnjo za finančni prispevek v višini 130 milijonov lir. Od tega naj bi ICO milijonov uporabili za čiščenje jezerskega dna, 10 milijonov lir za namestitev raznih znakov in napisnih tabel, 20 milijonov lir pa za ureditev okrepčevalnice, parkirišča in drugih pomožnih objektov. Sicer pa velja glede posegov za zaščito naravnega okolja omeniti še dve stvari. Občinska uprava namerava v kratkem zaprositi, da bi v pristojnih uradih Evropske gospodarske skupnosti financirali, oziroma poskrbeli za izdelavo načrta, po katerem bi uspeli zagotoviti stalno gladino vode v jezeru. Prav tako naj bi dežela poskrbela za dodatne* študijo o urejanju celotnega področja. V tem smislu je občinski svet tudi izdal pooblastilo županu za vložitev prošenj. Ponedeljkova seja je bila namenjena tudi obravnavi nekaterih vprašanj, ki so tako ali drugače povezana z izvajanjem finančnega zakona. Tako je svet osvojil predlog, da se tudi za leto 1986 uvede dodatni davek na porabo električne energije in da se poviša davek na reklame. Pomemben je tudi sklep o pripravi načrta za centralizacijo ogrevalnih naprav v bodočem šolskem centru Obstajajo namreč stvarne možnosti da bi bodisi prostore. osnovne šole, bodisi prostore nižje srednje šole in bodoče občinske telovadnice (gradili naj bi jo prav v bližini) ogrevali samo z eno napravo. To bi, po mnenju občinske uprave, pomenilo znaten prihranek. Predlog, ki ga je občinski svet odobril, je v tem, da se inž. Creattiju poveri izdelava načrta, ki se bo potem izvajal postopoma. Našemu kolegu Franku Fajtu je žena Severina povila prvoro-jenčka DEJANA Očku in mamici čestitamo, malemu Dejanu pa želimo mnogo sreče in zadovoljstva v življenju. ZTT - Import-export Gorica Pokrajinski svetovalci in njih dohodki v letu 1984 Pred kratkim so na oglasni deski v pokrajinski palači objavili seznam dohodkov v letu 1984 sedanjih 24 pokrajinskih svetovalcev. Kot je znano zakon določa, da morajo vsi izvoljeni svoje dohodke javiti upravi. Istočasno marajo upravo obvestiti tudi o tem ali posedujejo nepremičnine kot tudi kakšna vozila uporabljajo. Pokrajinski svetovalci so v letu 1984 prijavili sledeče obdavčljive dohodke; Italo Bagolin 4.642.000 lir, Alberto Bergamin 15.938.000, dr. Enzo Bevilacqua 36.993.000, Umberto Bla-sutti 13.415.000, Edoardo Bressan 29 milijonov 498.000, arh. Fulvio Cattu-nar 48.382.000, arh. Jože Cej 39 mili- jonov 399.000, Luigi Cipolloni 20 milijonov 381.000, Renato Cislin 24 milijonov 17.000, Sergio Cosma 13 milijonov 470.000, prof. Silvio Cumpeta 25.856.000, odv. Marino De Grassi 32.934.000, Aleksandra Devetak, 17.372.000, prof. Maria Rosaria Di Dato 17.214.000, Adriano Drius 2 milijona 394.000, Maurizio Fabbro 25 milijonov 891.000, dr. Franco Gallarotti 35.397.000, Sofia Grinover 13 milijonov 73.000, Franco Marzano 17 milijonov 916.000, dr. Aurora Mofferdin 17.972.000, Silvino Poletto 14.346.000, Renzo Redivo 7.890.000, dr. Mirko Špacapan 35.024,000, dr. Alberto Tornai 32.383.000 Mr. PREDNAROČNINA za primorski dnevnik ZA LETO 1986 Plačilo do 31. januarja CELOLETNA ...... 90.000 lir (+ 500 lir kolka) MESEČNA............ 12.000 lir Po 31. januarju bo celoletna naročnina znašala 140.000 lir + 500 lir kolka. PLAČILA SPREJEMAJO: Uprava v Trstu in Gorici Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta: tekoči račun ZTT 13512348 Vsi slovenski denarni zavodi na Tržaškem in Goriškem Odbornik Rinaldi obiskal naše mesto V GORICI NOV CENTER IRI ZA SLUŽBO INFORMATIKE Znano je, da je državna družba IRI svojčas obljubila, da bo nekje na Goriškem odprla center za informatiko in da bo s tem nudila zaposlitev domačim strokovnjakom. Kaj vse se bo iz tega izcimilo, ne vemo. Na goriški pokrajini je bil sestanek, ki so se ga udeležili deželni odbornik za finance Rinaldi, odbornik Bran cati, predsednik Cumpeta z odborni ki, goriški župan Scarano, predsed nik trgovinske zbornice Lupderi in predsednik krajevne zdravstvene enote Calzolari. Rinaldi je povedal, da so deželni službi za informatiko že dali nalog pripraviti ustrezne načrte v sodelo vanju z IRI. Ni še znano v katerem ;raju bo delovala ta služba, kje bolo dobili stavbo za namestitev novih aprav. O tem so na sestanku bili že lani nekateri predlogi. Osnova novega objekta naj bi bil ,'ddelek družbe SIER, to je deželne Jektronske družbe, ki že nudi usluge lekaterim občinam, pokrajinam in '.rugim ustanovam. Na tej osnovi naj ';i postopoma razširili delovanje cen-'.ra, sestavljali programe in jih poem ponujali drugim uporabnikom širom po državi, tako javnim ustanovam kot zasebnikom. Dan je bil tudi konkreten predlog, da bi se ukvarjaM s kompjuterizacijo grafikona teritorija. Rinaldi je tudi povedal, da bodo v prostorih krminske bolnišnice osredo-točiM vso službo informatike deželnih zdravstvenih struktur. V prvi fazi izvajanja bi bilo v tem goriškem centru IRI zaposlenih trideset strokovnjakov. Kasneje bi se seveda zaposlenost povečala. Aretiran in obsojen po kraji avta Včeraj ponoči je prometna poMcija na avtocesti Trst - Benetke aretirala Meha Aliloviča, jugoslovanskega državljana z bivaMščem v Sarzanj pri La Spezu, in mladoletnega H. D. AM-lovič, ki je kako uro prej v Ul. Car-nia v Gorici ukradel volkswaben golf, ki ga je lastnik Fabio Leggiadri Galloni parkiral pred hišo. šlo je vse zlahka do bencinske črpalke pri Gonarsu, kjer je upravitelj obvestil policijo o prisotnosti dveh sumljivih moških. Včeraj so Aliloviča na goriški pre-turi obsodili na šest mesecev zapora pogojno. darovi in prispevki V počastitev spomina AmaMje But-tolo so za Podporno društvo za Goriško darovali Vlado in Mihca Kogoj 50 tisoč lir, Leban Meri 50 tisoč lir in Leban Josipina 50 tisoč lir. kristjani in sociahsti ostro obsojajo republikance in socialdemokrate, ge zlasti na to pritiskajo demokristjani, ki bi radi republikance izrinili iz vseh vodilnih mest na Goriškem. V Gradežu medtem novoizvoljeni župan Zanetti vodi pogovore z novimi partnerji. Včeraj zvečer napovedane seje občinskega sveta ni bilo. Odložili so jo na prihodnji teden. Takrat naj bi izvolili odbornike. Seveda, če medtem ne pride do kakih sprememb na pritisk deželnih vodstev PRI in PSDI. Marsikatero vprašanje v Gradežu je namreč še vedno odprto. Nekateri namigujejo celo, da utegne kmalu priti do osnovanja lokalne H-ste po zgledu tržaškega melona. New Flexy Gang v Kulturnem domu Jutri ob 21. uri bo v Kulturnem domu nastop goriške pop skupine New Flexy Gang, ki ga prireja kulturni krožek Micron C. Skupina je nastala pred tremi leti, pred dvema letoma pa je posnela prvo lp- ploščo. Njen animator in pevec je Mauro Radigna, znan goriški mladinski publiki tudi zaradi svojih kabaretnih nastopov, v ostalem pa je sestava Ganga delno prenovljena. Za nastop v Kulturnem domu so izbrali naslov »Ne samo rock n’roll«, s katerimi žehjo poudariti tako določeno širino glasbenega iskanja, kot tudi značilnost nastopa, ki naj bi obsegal koncert in spektakel. Tečaj za vzgojiteljice in animatorje Goriška občinska uprava namerava tudi letos prirediti tečaj za vzgojitelje in animatorje v poldtnih središčih. Tečaj se bo začel 15. februarja in se bo odvijal nato ob sobotah dopoldne. Tečajniki bodo morah opraviti tudi nekaj prakse in sicer v zavodu Lenassi. Sprejeli bodo samo polnoletne prosilce s srednješolsko izobrazbo. Zaželene so delovne izkušnje na področju vzgoje in varstva. Podrobnejša pojasnila nudijo interesentom v tajništvu zavoda Lenassi, oziroma v uradu za osebje pri Goriški občini. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna - Ul. Terenziana 26, telefon: 44387 razna obvestila DEŽURNA LEKARNA V GORICI Baldini - Korzo Verdi 57, telefon: 84879. Slovenske sekcije VZPI - ANPI in bivši aktivisti OF prirejajo 1. marca ob 20. uri v Park hotelu v Novi Gorici tradicionalno vsakoletno srečanje z večerjo in prosto zabavo. Nanjo vabijo člane, simpatizerje, svojce. Vpisujejo predsedniki in tajniki sekcij ter poverjeniki aktivistov OF ter še Janko Cotič v Sovodnjah, Danilo Marušič v Štandrežu in v gostilni Pri Mih v Doberdobu. Pohitite z vpisi. Goriško društvo esperantistov priredi v soboto, 1. februarja, ob 17. u-ri v prostorih socialnega centra v Uhci Baiamonti, predavanje dr. Nikole Rašiča z univerze v Zagrebu. Govoril bo o sociohngvističnem vprašanju slovanskih jezikov. V petek, 31. januarja, ob 19.30 bo v prostorih KD Jezero v Doberdobu redni kongres doberdobske sekcije KPO J. Srebrnič. Govor bo o kongresnih dokumentih, izvolili bodo delegate na pokrajinski kongres. Federacijo bo zastopala pokrajinska svetovalka Aleksandra Devetak. kino Gorica VERDI 20.30 »D. governo dl Verre«. Gledališka predstava. CORSO 18.00—22.00 »Rambo II«. VITTORIA 18.00—22.00 »Patricia porno games«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00—22.00 »Dean Pamela«. Prepovedan mladini pod 18. letom. COMUNALE 18.00—22.00 »Fandango«. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 »Nož za prostitutke«. SVOBODA 19.30 »Cocacola Kid«. DESKLE Zaprto. POGREBI Ob 8. uri Maria Sacchetto vd. Zappa iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče, ob 11. uri Ines Ambrosi por. Vidoz iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločniku. Od 15. do 16. februarja letos V Portorožu bo prvo mednarodno srečanje pisateljev ob meji 15. in 16. februarja letos bo v Grand hotelu Palače v Portorožu (Jugoslavija) »1. mednarodno srečanje pisateljev ob meji«. Kultura je bila in ostaja eden najpomembnejših posrednikov interpretov človekovih želja po napredku, miru in miroljubnem sožitju med narodi. Menimo, da je zdaj pravi čas za srečanje kulturnih delavcev - književnikov, publicistov in kritikov — ki lahko posredujejo družbeni in kulturni utrip nekaterih evropskih območij, predvsem tistih, v katerih kljub mejam, ali bolje, zaradi njihove odprtosti, živijo v sožitju različni interesi in dejavnosti. Večkulturna realnost — obstoj nacionalne in manjšinskih kultur — prinaša poleg pogostokrat premalo upoštevanega »bogastva v različnostih« tudi večjo odgovornost. Prav slednje nas je napeljalo k razmišljanjem o pripravi srečanja, ki naj bo predvsem delovnega značaja in ki naj prispeva kritično analizo in izmenjavo izkušenj o položaju in pomenu literarne ustvarjalnosti v umetniškem, kulturnem in zgodovinskem smislu. Gre za pojav, ki nosi v sebi številne ponavljajoče se probleme evropske kulture: status književnika, vprašanja sožitja v večnacionalnih in večkulturnih družbah, možnosti kulturne izmenjave med državami in narodi in sodelovanje med državami z razbčnimi političnimi in družbenimi ureditvami. Teme srečanja so naslednje: »Pisatelji ob meji — bogastvo v različnosti«, »Pisatelj ob meji — prednost ab ovira«, »Meja — geografska realnost, ki jo je mogoče kulturno preseči?«, »Pisatelji ob meji — evropski primer ustvarjalnega sožitja«. Na srečanje so organizatorji povabili pisatelje, pesnike in bterame kritike iz štirih držav: Jugoslavije, Italije, Avstrije in Švice. Iz Jugoslavije bodo nastopih: Ciril Zlobec, Atihj Rakar, Tone Partljič, Milan Rakovec, Mladen Macchiedo, Eros Sequi, Lucifero Martini, Alessandro Damiani, Nebda Milani - Kru-Ijac, Antonio Pelbzzer. Iz Itabje: Marko Kravos, Miroslav Košuta, Carlo Sgorlon, Enzo Bettiza, Fulvio Tomizza, Gina Lagorio, Claudio Magris, Aho Bartobni, Vitore Branca, Bruno Meier, Giacinto Spagnoletti. Iz Avstrije: Florjan Lipuš, Gustav Januš, Peter Handke, Ludwig Hartin-ger, Karl Markuš Gauss, Lojze Wie-ser. Iz Švice: lima Ingold - Rakuša, Carlo Eduardo Naville, Arnaldo Alberti, Grytzko Masciono. Organizator srečanja je SIS za izobraževanje in kulturo pripadnikov itabjanske narodnosti iz Kopra v sodelovanju z Društvom pisateljev Slovenije. Prvo mednarodno srečanje pisateljev ob meji bo v Portorožu, znanem turističnem centru slovenske obale, finančno pa so ga podprb TOP Portorož, Kompas Ljubljana, Emona ho-teh - hoteli Bernardin, Droga Portorož, Obalno kraška turistično poslovna skupnost in Center za turistične informacije in propagando Ljubljana. TV-nadaljevanka o Primožu Trubarju LJUBLJANA — V studiu ljubljanske televizije je že padla prva klapa na setu, kjer snemajo TV nadaljevanko v treh delih o Primožu Trubarju. Naslovno vlogo igra Polde Bibič, ki ga vidimo na sliki ob igralki Bernardi Oman in režiserju Andreju Stojanu. Snemanje TV-filma se bo v prvem tednu fe-bruarja nadaljevalo v Tiibingenu, nato bodo projekt dokončali v Sloveniji. Medtem bodo tudi na avstrijski televiziji začeli snemati film o Primožu Tru-barju, saj je letos 400. obletnica njegove smrti. Dve pomembni obletnici za zgodovino tržaških Slovencev Včeraj smo se spomnili dveh za tržaške Slovence pomembnih obletnic. 29. januarja 1861 so rodoljubi, kot so se zavedni Slovenci sami imenovali, v takratnem hotelu Grande v Trstu ustanovili »Slavjansko čitalnico«, 29. januarja leta 1884 pa je v Trstu umrl publicist, predhodnik slovenskih novinarjev Josip Godina - Vr-delski. Če je bila »Slavjanska čitalnica« nekakšno zbirališče za tržaške Slovence, kjer so se lahko o marsičem, pogovorili ter si prečitali vse, kar je slovenskega tedaj izhajalo, je bil Godina za Slovence pomemben ne samo kot pisatelj, temveč še bolj kot publicist, saj je prav gotovo njegova zasluga, če so se v tistem času pojavili v Trstu razni slovenski časopisi in druga glasila. Nekateri so resda izhajali le kratek čas, vendar so bili nekakšni predhodniki »Edinosti«, časopisa, ki je iz glasila, ki je na začetku izhajalo dvakrat mesečno, zraslo v dnevnik, ki predstavlja v zgodovini tržaških Slovencev eno najpomembnejših postavk in je v veliki meri tudi ogledalo vsega takratnega dogajanja in ustvarjanja med slovenskim prebivalstvom. Josip Godina - Vrdelski, se je ro- dil 20. marca 1806 na Vrdeli pri Trstu ter je po opravljenih študijih služboval, ne samo v Trstu, temveč celo v Dubrovniku, Splitu, Gorici, Kopru in tudi v Celovcu. Njegova dela, knjige in drugi spisi, nimajo morda danes velike strokovne vrednosti, so pa bila to dela, s katerimi je želel Godina na preprost in domač način izobraziti slovenskega bralca in v pisani besedi ohraniti številne stare navade in običaje, ki bi verjetno sicer šli že v pozabo, da niso bili zapisani v njegovih knjigah, koledarju, kot tudi v časopisih, v katerih je svoje članke tedaj objavljal. Prav gotovo je najbolj znano njegovo delo »Opis in zgodovina Tersta in njegove okolice«, ki je izšla leta 1872, pa tudi »Čitanka za mlade Slovence in Slovenke«, ki je izšla leta 1882. 6. februarja v Cankarjevem domu Predstava »Krst pod Triglavom« Gledališča Sester Scipion Našice Prispevajte za Dijaško matico V Cankarjevem domu v Ljubljani bo 6. februarja svojevrsten dogodek. Lahko bi ga imenovali »koncentrat« novih umetniških tendenc. Večer postmoderne, ali pa večer retrogradne umetnosti. Šlo bo za uprizoritev predstave »Krst pod Triglavom«, ki jo pripravlja Gledališče Sester Scipion Našice. Glasbo bo prispevala skupina Laibach, slikarska dela pa skupina Irwin. Kdor pozna prizorišče slovenske umetnosti, mu seveda o-menjena imena vsekakor veliko povedo. Med razbčnimi tezami s katerimi se Gledališče Sester Scipion Našice avtodefinira, naj omenimo vsaj nekatere: »Vsako gledališče je hierarhična, nacionalna in ideološka organizacija«. »Formalna težnja Države je. trdnost in moč vsebinsko pa je vsaka država v osnovi neorganizirana. Gledališče Sester Scipion Našice proglaša ta odnos za temeljno vseobsegajoče in večno Estetsko vprašanje« C novost na knjižni polici Henri Troyat: Ivan Grozni Kakšna dela izhajajo v zbirki Biografije, pove že naslov zbirke sam. S to knjižno zbirko želi Državna založba Slovenije približati slovenskim bralcem velike osebnosti svetovne zgodovine, literature, znanosti in u-ruetnosti in to ne samo v zgodovinsko neoporečnih knjigah temveč tudi v zanimivo napisanih delih. Res je, da so knjige te zbirke, ki jih je v zadnjih letih izšlo že precej, močno različne. Pač glede na značaj avtorjev in njihovo moč umetniško prepričljivega pisanja. Med avtorji teh del je tudi francoski pisatelj Henri Troyat, fci je znan kot avtor biografij o Tol-stoju, Gogolju, Puškimi, Dostojev-shem. Kot zadnja je v slovenščini izšla njegova biografija o carju Petru Velikem. Henri Troyat, (mimogrede naj omenimo, da je po rodu Rus in da je njegovo pravo ime Lev Tarasov), je tudi avtor biografskega romana o ruskem carju Ivanu, znanem v zgodovini kot Ivan Grozni. Ta roman je v prevodu Marjana Poljanca nedavno izšel pri Državni založbi v zbirki Biografije in bo pomenil zanimivo branje: za tiste, ki imalo radi zgodovinsko tematiko, za tiste, ki radi v obliki branja literarnih del izpolnjujejo svoje znanje in za liste, ki imajo radi zanimivo pripoved o dejstvih in realnostih življenja. Bralec bo sicer ugotovil, da je delo napisano malce suho, morda malce preveč stvarno in dokumentarno, da pa 9re vendarle za zanimivo in poučno delo o veliki osebnosti ruske zgodovine, osebnosti, ki jo tudi v Sovjetski zvezi močno spoštujejo in častijo in ki je celo v najvišjih vrhovih (Stalin, Lenin, Belinski) vzbujala različne o-cene. Ivan Grozni (1530-1584) je bil moskovski veliki knez in kasneje prvi kronani ruski car. Znan je na eni strani po svojih osebnih grozodejstvih, saj je umoril celo lastnega sina, prestolonaslednika in povečeval tlako ter dajatve tlačanov. Na drugi strani je znan zavojevalec. Tatarom je vzel Kazan in Astraham,^ s čemer je vsa vodna pot Volge prišla pod o-bast ruske države. Po zaslugi urad-skih trgovcev in kozakov si je pridobil Sibirijo. Ustanovil je mesto Arhangelsk in tako razširil oblast ruske države. Na drugi strani je pospeševal evropeizacijo Rusije in vabil evropske priseljence. Seveda je neprestano krepil svojo carsko oblast in dušil samovoljo plemičev. Tako je svojstvena in sama po sebi protislovna osebnost rodila različne ocene politikov in zgodovinarjev, mnoge pa je zamikalo pestro in razgibano življenje carja. Med njimi je tudi Troyat, čigar zgodovinsko delo o Ivanu Groznem se zdaj predstavlja slovenskim bralcem. Spletke in umori so bili poglavitno orožje carja, ki je prestol zasedel komaj sedemnajstleten. Imel je vrsto otrok, večina od njih je pomrla. 0-sem žena naj bi mu piestrilo življenje na dvoru, vendar je ostajal večno nezadovoljen. Znan je pokol novgo-rodskega prebivalstva, znane so mnoge osvajalne vojne. In vendar je bil ta car pri ljudstvu izredno priljubljen, saj ga je častilo kot svetnika. Ivan Grozni je znan kot pxibudnik za zidanje cerkve Vasilija Blaženega v Moskvi, rad je vzdrževal tesne sttice z duhovščino, se javno pogovarjal z bogom, si dopisoval z odpadniki in odpiral Rusijo svetu. Vse to življenje na dvoru, na vojskah, spore s plemstvom, pa intimno življenje carja z njegovimi ženami, otroci, opisuje avtor biografije naravno, preprosto in neposredno, poudarjajoč zunanja dogajanja. Pri tem pa se ne odmika od osvetlitve notranjosti in skuša razložiti carjeve odločitve s premišljenimi odločitvami njegovega razuma, iako skuša objektivno in z raznih plati o-svetliti osebnost carja in vso tragiko njene protislovnosti, ki je prizadejala toliko gorja, na drugi strani pa prinesla državi tolikšen napredek. Hrup za odrom v uprizoritvi skupine Attori e Tecnici Od danes bo v gledališču Cristallo ponovno nastopila skupina Attori e Tecnici s komedijo Michaela Frayna »Hrup za odrom«. Slovenci smo igro lahko gledali v izvedbi novogoriškega gledališča. Videli pa smo lahko tudi nocojšnjo izvedbo, saj je skupina Attori e Tecnici s to igro že nastopila v Trstu. Vsekakor gre za briljantno predstavo, ki si jo velja ogledati. Smeh je zaeotovlien! »Gledališče Sester Scipion Našice je apatično«. »Edina resnično Estetska vizija Države je vizija nemogoče Države. »Gledabšče Sester Scipion Našice pojmuje utopični nagon kot prirojeno in ne pridobljeno vrednost, ki obstaja v človeku kot želja po spoju s Kozmičnim, Estetskim in Moralnim. Zato oblikovanje Stila v Gledabšču Sester Scipion Našice ne more izhajati iz Igralca, Prostora ali Režije, temveč samo iz Kulturne in Kulture in Civihzacije, ki ju Gledališče Sester Scipion Našice v svoji retroprodukciji obnavlja in vedno znova travmatizira.« »Stil Gledališča Sester Scipion Našice ni avtentičen«. »Retro je moda«. »Ko obnavlja u-metnosti, Gledabšče Sester Scipion Našice obnavlja tudi njihove stile. S tem ne zanika možnosti avtentičnega stila, vendar proglaša avantgardo za zadnji avtentični Stil modeme Civilizacije, ki se zaključuje s porazom Revolucij.« »Retro je eros dekadence«. Retro je torej obnavljanje mita, njegove ideološke konsistence in hkrati njegove impotence. Retro je izkušnja zgodovinskih stilov in nemoč teh stilov. Retro je citat v svoji današnji dimenziji in tudi nemoči. V teh okvirih se nekako odvija trans-avantgardna umetnost, ki ima na Slovenskem več obrazov in več i-men. Krst pod Triglavom bo torej »prepes-njenje« mita, ki sta nam ga podala France Prešeren in pozneje Dominik Smole. Kako bo to izgledalo, bomo seveda lahko videb. Vsekakor pa je Cankarjev dom, ki je omogočil ta projekt, dokazal svojo odprtost do novih tedenc. Nova iskanja se bodo lahko tako na svoj način »strnita« v osrednji slovenski kulturni hiši, to pa se ne dogaja povsod. Ni tu, da bi komu peb slavo, pravimo le, da se morajo v Itabji podobne »novosti« navadno zadovoljiti z veliko manj, posebno ko gre za gledališča, (am) Naroči se na Primorski! Danes je cenejši Košarka: danes v prvem povratnem kolu pokala prvakov v- Simac-Zaljgiris, Makabi-Cibona Nogomet: osmina finala italijanskega pokala Poraz Videmčanov Danes se bo začel drugi del finalne skupine košarkarskega tekmovanja v pokalu prvakov. V prvem povratnem kolu bo tako milanski Simae doma igral proti Žalj-girisu iz Kaunasa, proti kateremu je v prvem delu tesno izgubil. Milančani so tedaj zapravili edinstveno priložnost, da bi premagali Sovjete in tako verjetno povsem spremenili nadaljnje razplete v skupini, žaljgiris je odtlej nanizal vrsto zmag (zabeležil je le en poraz) in tako sedaj, sicer s tekmo več, vodi na skupni lestvici. Po drugi strani so Petersonovi varovanci igrali izredno spremenljivo in so v petih tekmah zbrali borne štiri točke. Drevi proti Žaljgirisu morajo nujno zmagati. Poraz doma bi jih dokončno izločil iz boja za superfinale. Pred izjemno težko nalogo bo zagrebška Gibona, ki se bo v Tel Avivu pomerila z Makabijem. Zagrebčani so v prvem srečanju Izraelce premagali. Le ti pa so igrali brez Johnsona in kljub temu so Dražen Petrovič in tovariši imeli velike težave, da so strli odpor Makabija. DANAŠNJI SPORED: Sdmac Milan - Žaljgiris Kaunas: Makabi Tel Aviv - Gibona Zagreb; Limoges - Real Madrid. LESTVICA: žaljgiris 10; Gibona 8; Real Madrid, Simac in Makabi 4; Limoges 2. Žaljgiris in Makabi imata tekmo več. KORAĆEV POKAL Berloni — Zadar 85:68 (43:32) BERLONI TURIN: Savio 5, DeUa Valle -11, Vecchiato 16, May 4, Mo-randotti 18, Bantom 16, Croce 4, Pes-sina 4, Vidih 7, Boarolo. ZADAR: Pahlič 4, Ciklič, Popovič 4, Matulovič, Babič 27, Blaževič 7, Vrankovič 9, Petranovič 8, Obad 2, Hrabrov 7. TURIN — Ob odlični igri Moran-dottija je Berloni brez vsakršne težave odpravil moštvo Zadra, v katerem je zadovoljil le Babič. OSTALI IZIDI Bancoroma — Challans (Fr.) 107:80 (58:38). Bancoroma se je uvrstil v polfinale. Divarese — Villeurbanne (Fr.) 76:64 (34:35). Divarese v polfinalu. Mobilgirgi Caserta — Cacao-lat (Šp.) 94:79 (46:39). Mobilgirgi v polfinalu. Partizan Beograd — Orthez (Fr.) 94:105 (44:41). C. zvezda Beo- grad — Breogan (Šp.) 117:94 (53:50). Hapoel Tel Aviv (Izr.) — Bosna Sarajevo (Jug.) 110:107 (57:55). POKAL L. RONCHETTI Ljubljančanke v polfinalu LJUBLJANA — Košarkarice Iskre Delte Ježice so včeraj premagale Lanerossi iz Schia s 83:62 (50:33) in se tako uvrstile v polfinale. V ljubljanskem moštvu sta bili najuspešnejši Malackova (22 točk) in Domikova (21), v gostujoči ekipi pa je bila najboljša Premierova (22). Jedinstvo Tuda - Big Burg Viterbo 72:63 (35:24) Nogomet: v prijateljski tekmi Koprčani presenetili Koper - Dinamo (Vinkovci) 2:1 (1:0) Na nogometnem igrišču v Lipici, kjer se Koprčani pripravljajo na drugi del prvenstva v drugi zvezni nogometni ligi je enajsterica Kopra v prijateljski tekmi presenetljivo, ven- dar povsem zasluženo in po boljši igri premagala jugoslovanskega prvoligaša Dinamo iz Vinkovca z zadetki Studna v 7. in Rizmana v 75. minuti. Za Dinamo je bil uspešen Vujičič v 57. minuti. Trener Pertič je odigral srečanje praktično z dvema ekipama. Igrah niso edino Cleva, Milovanovič in novinec Vidakovič, ki še čuti poškodbo gležnja. Pri Vinkov-čanih pa so manjkah Borovnica, Bogdanovič in Lušič. Prikazana igra je zadovoljila okrog 150 gledalcev, sodnik pa je bil Burič iz Kopra. (Kreft) Veleslalom na Nevejskem sedlu 1. Tomba, 4. Robič NEVEJSKO SEDLO — 19-letni Italijan Alberto Tomba je včeraj zmagal v veleslalomu za evropski pokal. Bil je najboljši v obeh spustih in je v seštevku časov prehitel Avstrijca Gugeleja za dobro sekundo. Njegov skupni čas je bil 2’21”85. Jugoslovan Sašo Robič je bil odličen četrti (2’24” 24), Robert Žan pa je osvojil 10. mesto. Za Tombo je bila včerajšnja zmaga že tretja v letošnjem EP. Fiorentina - Udinese 3:1 (1:1) STRELCI: v 19. min. De Agostini, v Si. min. Pini, v 49. in 83. min. Pas-sareha. FIORENTINA: Galli, Contratto, Ca-robbi,. Oriah, Pin, Passareha, Berti, Massaro, Monchi, Antognoni, D. Pellegrini (od 74. min. Saggio). UDINESE: Brini, Galparoh, Baroni (od 14. min. Susic), Stergato, Dal Fiume, De Agostini, Chierico, Colombo, Carnevale, Criscimanni (od 88. min. Pasa), Barbadillo (od 74. min. Miano). FIRENCE — V včerajšnjem prvem srečanju osmine finala italijanskega nogometnega pokala je Udinese zasluženo izgubil v Firencah. OSTALI IZIDI Roma - Atalanta 2:0 (1:0). Strelca: Desideri (29) in Di Carlo (53). Verona - Pisa 3:0 (2:0). Strelca: Galderisi (13 in 84), Briegei (18). Como - Juventus 1:0 (1:0). Strelec: Comelhusson (18). Empoh - Milan 1:0 (0:0). Strelec: Cecconi (85). Zaradi zasneženih igrišč so preložili srečanja Sampdoria - Vicenza, Torino - Messina in hiter - Padova. Nogomet: disciplinski ukrepi Teden počitka za Menichinija RIM — Športni sodnik je bil posebno hud nad Dondonijem (Monza), ki je imel težave s stranskim sodnikom. »Vročekrvnež« bo počival kar 4 tedne. Za dve koli je bil izključen Valentini (Cagliari), za eno pa Giorgi (Brescia), Punzone (Catania), Re-bonato in Gašperini (Pescara), Ar-gentesi (Campobasso), Fontanini in Saini (Monza), Menichini (Triestina), Pulga in Venturi (Cagliari), Salva-dori (Empoh), Bencina (Cremonese), Gozzoh (Arezzo) in Limido (Bologna). Za Menechinija je bil usoden seštevek opominov. Dogodke po tekmi Palermo - Lazio bo sodnik še preveril. Iz varnosti je nekaterim posameznikom te tekme naložil denarne globe. Romano (Triestina) je bil opomnjen. O A ligi se bo sodnik izrekel prihodnji teden. Lov na vstopnice v Avellinu AVELLINO — Vstopnice za prijateljsko nogometno tekmo med Italijo in ZRN, ki bo 5. februarja so šle že v prvem dnevu prodaje dobro v promet. Navijači — predvsem iz podeželja — so navalih na sedež tamkajšnjega prvoligaša in v gneči celo razbili izložbena okna prodajalne. Pod pritiskom so bile tudi druge izpostave v mestu in pred stadionom je morala celo poseči policija. Predstavili Veselinoviča CATANZARO — «Naš prvi cilj je rešitev Catanzara pred izpadom iz B lige,« je povedal Todor Veselinovič ob prevzemu vloge novega trenerja kalabrijskega nogometnega drugoli-gaša, »obstaja pa načelni načrt, da se v bodočnosti skuša privesti ekipa ponovno v prvo ligo.« Besede Veselinoviča, ki je bil že selektor jugoslovanske državne reprezentance, se niso oddaljile od običajnega klišeja, ki je ob takih priložnostih obvezen. Veselinovič je zamenjal Santina, kateremu je bh usoden poraz proti Perugii. Veselinovič, ki je Catanzaro že videl na delu v eni zadnjih tekem, je povedal, da je e-Idpa kondicijsko slabo pripravljena, šepa pa tudi na sredini igrišča. Meblu sinoči v pokalni tekmi ni uspel podvig Zaslužena zmaga Meblo - Nervesa 1:3 (7:15, 6:15, 15:8, 8:15) MEBLO: Markovič, Mira in Neva Grgič, Klemše, Maver, Kralj, Žerjal, Foraus, Garbini, Ukmar, Pertot in Venier. Z istim izidom kot v prvenstveni tekmi 7. decembra lani je Nervesa sinoči v prvi tekmi šestnajstine finala italijanskega pokala sredi Nabrežine povsem zasluženo premagala združeno ekipo Meblo in si ustvarila pred povratno tekmo, ki bo prihodnji četrtek v Nervesi, odlično izhodišče za uvrstitev v osmino finala. Nervesa je večji del srečanja popolnoma gospodarila na igrišču in povsem nadigrala Meblo prav v vseh elementih igre. Da bi premagal tako razpoloženega nasprotnika, bi moral Meblo igrati zelo zbrano in računati na izreden dan večine svojih posameznic. Toda zbranost se je pojavila le od tretjega seta dalje, o kakšni posebni navdihnjenosti kake naše igralke pa žal ni govora, obratno velja, da so nekatere celo igrale pod svojimi sposobnostmi. Trener Drasič je z menjavami igralk in igralnih pozicij skušal najti ključ do zmage, toda vsak poskus je bh zaman in zmaga v tretjem nizu je verjetno bolj posledica podcenjevanja Nervese, kot pa resnično dobre igre naših igralk. Dejstvo je, da je Nervesa vsihla tekmi izredno hiter ritem igre, ki mu naše igralke niso bile kos. Prav zaradi odlične obrambe nasprotnic in Nervese vrtoglavosti njihovih napadov, so se igralke Mebla znašle v velikih težav, tako s tehničnega, kot tudi s taktičnega vidika. Od tod številne naivne napake (nošene, dotiki mreže itd.), pa tudi nezmožnost zaustavljanja Nervesinih nasprotnih napadov z blokom. Kakorkoli že, bi sinočnji Meblov poraz pripisah predvsem odlični igri nasprotnika, ki povsem zasluženo zaseda drugo mesto na začasni lestvici B hge. Našo ekipo čaka sedaj skoraj brezupna naloga, da v povratni tekmi poskrbi za podvig, jasno pa je, da potrebuje zmago s 3:0, kajti tudi delni izidi sinočnjih posameznih setov kažejo, da se na razliko v točkah — kar se tiče uvrstitve v nadaljnje kolo — ni mogoče zanesti, (ak) kratke vesti - kratke vesti Boks: Renard evropski prvak CATANZARO — Belgijski boksar Jean Marc Renard je sinoči v Catan-zaru zaradi zdravniškega posega v osmem krogu premagal Italijana Marca Gaha in tako osvojil naslov evropskega prvaka v superperesni kategoriji. Bondarenko 8'42"3 MOSKVA — Sovjetinja Olga Bondarenko je pretekla 3000 m v 8’42”3 in postavila nov dvoranski svetovni rekord na tej progi. Prejšnja znamka je pripadala Američanki Mary Decker in je bila za 5 sekund slabša. Vihar nad Lauberhornom WENGEN — Snežni vihar z vetrom preko 140 km na uro je močno poškodoval razne naprave organizatorjem tekmovanj smučarskega SP. Zrušeno drevo je podrlo kabino s časomerh-nimj napravami, iz boja pa je bila izločena tudi ena od žičnic. Dva smuka sta bila odgodena za en dan na soboto in nedeljo. Proga »Lauber-hom« v Wengenu je najdaljša v svetovnem pokalu s preko 4 km razvoja. Turnir v Viareggiu: v uvodu izenačenje VIAREGGIO — S tekmo Torino -Platense (Argentina) se je začel 28. mednarodni mladinski nogometni turnir. Tekma se je končala pri neodločenem izidu 1:1. Torino je zmagal v zadnjih dveh izvedbah turnirja, ki je povezan s slovitim pustom. Odbojka: A-1 liga favoriti zlahka RIM — V drugem kolu povratnega dela državnega odbojkarskega prven stva A-1 hge so dosegli naslednje i-zide: Santal Parma - Bistefani Torino 3:0; Ugento - Enermix Milan 2:3; Dipo Vimercate - Cromochin 3:1; Beluga Behuno - Kutiba Falconara 1:3; Di lorio Chieti - Panini Modena 0:3; Tartarini Bologna - Petrarca Padova 3:1. Predvsem priložnost za tesnejše stike Torkovi prijateljski nogometni tekmi v Bazovici (under 18) in v Dolini (under 16) nista bih le preverjanje moči mladih nogometašev Slovenije in naših. Bih sta predvsem priložnost, da predstavniki nogometne zveze SRS in ZSŠDI popestrijo medsebojne stike, mladi nogometaši pa naberejo predragocenih izkušenosti. Torkovi tekmi sta obenem tudi pokazali, da lahko računamo na nekaj zelo perspektivnih nogometašev. Žal naša selekcija v Bazovici ni nastopila v najboljši postavi. Nekateri nogometaši se namreč zaradi bolezni niso mogli odzvati vabilu, da bi nastopih v tem srečanju. Po drugi strani pa so v Dolini nastopih le Bregovi nogometaši. Ostaja pa dejstvo, da je torkovo srečanje v Bazovici in Dohni povsem uspelo in da so za razvoj našega mladinskega nogometa take prireditve še kako pomembne. (Na sliki: med akcijo s srečanja v Raz»vici). Smučanje: v pokrajinskem delu mladinskih iger na Trbižu Od naših najboljša Valentina Suber in Kristjan Volpi Miška Valentina Šuber in Kristjan Volpi sta v soboto dosegla najboljša rezultata smučarske ekipe MZSTE, saj sta zasedla po vrsti drugo in četrto mesto v ženski in moški konkurenci v pokrajinskem delu mladinskih iger na Trbižu. Ostah člani ekipe pa so se udeležili slalomske tekme na Nevejskem sedlu za drugi in četrti okraj. Tekma je bUa zelo tehnična in selektivna. Od 96 vpisanih jih je prismučalo na cilj le 38. Najboljšo uvrstitev je dosegel Aleksander Žezli-na, ki je zasedel 5. mesto v kategoriji naraščajnikov. Zanimivo je, da sta se v moški konkurenci uvrstila le dva predstavnika Sci Giuba 70 na 9 vpisanih. Naših, pa se je prav tako od 9 uvrstilo vendar 4. REZULTATI MIŠKE: 1. Erika Tramarin (Sci CAI TS) 50”90; 2. Valentina Šuber (France Bevk) T03”62; 3. Elena Marchisi (Battistig) 1’04”48; 8. Maja Koz-mina (F. Bevk) T20”96; 9. Tanja Spa- cal (F. Bevk) 1’21”94; 10. Klavdija Ferluga (F. Bevk) 1’25”12. Vpisanih 17, na cilju 13. MIŠKI: 1. Daniele Cosuhch (Sci CAI TS) 49”97; 2. Enrico Manzani (Sci Club 70) 51”70; 3. Martino Nussdorfer (Sci Club 70) 54”98; 4. Kristjan Volpi (SPDT) 55”41; 21. Sebastijan Ražem (F. Bevk) T35”34. Vpisanih 27, na cilju 21. Prvih 15 iz obeh kategorij napreduje v deželni del mladinskih iger. DEKLICE: 1. Alessia Germani (Sci Club 70) T57”21; 2. Alessandra Sandrini (Monte Lussali) 2’00”29; 3. Silvia Pierti (Monte Lussari) 2’09”74; 5. Frančiška Rapotec (Breg) 2’13”80. Vpisanih 20, na cilju 7. NARAŠČAJNICE: 1. Federica Fant (Monte Lussari) 1’41”78; 2. Cristiana Pianini (Monte Lussari) 1’45”37; 3. Fiorenza Buratti (M. Lussari) 1’46”27; 9. Jasmin Rudež (SPDT) 2’21”95. Vpisanih 14, na cilju 9. NARAŠČAJNIKI: 1. Massimiliano Coianic (M. Lussari) 1’42’Tl; 2. Gianluca Zanizzer (M. Lussari) 1’42”98; 3. Roberto Lago (Sci Club 70) 1’46”36; 5. Aleksander Žezlina (SPDT) 1’54”44; 7. Erik Vodopivec (Breg) 1’56”14; 9. Miran Moškin (SPDT) 2’28”59; 11 Igor Devetak (SPDT) 2’56”99. Vpisanih 28, na cilju 12. (R. Devetak) Odbojka: under 16 - ženske Zmaga domovk DOM AGOREST - LIBERTAS KRMIN 2:0 (15:9, 16:14) DOM AGOREST: Furlan, Katja Lutman, Prinčič, Ožbot, Marjana Pau-hn, Rinelh, Orel, Peterin. Po prvi tekmi, ki so jo domovke izgubile proti S. Luigi ju z 2:0, so z enakim izidom zmagale proti Krmin-čankam. Slednje so sicer pokazale bolj homogeno igro, ki pa ni zadostovala, da bi zaustavila servise in učinkovitost ob mreži Goričank. E-kipa under 16 Dom Agorest ni še prav uigrana in poznala se je tudi odsotnost podajačice. (D. R.) ROKOMET: MEDŠOLSKI TURNIR DA VINCI - PREŠEREN 25:27 (13:15) PREŠEREN: Klinc, Sain 2, čač 7, Raseni 10, Race, Calzi, Kozlovič, Sancin 2, Jogan 4, Lippolis. Lepa zmaga rokometašev Prešerna, ki so z veliko voljo osvojih prve dve točki v medšolskem turnirju. Vsi si zaslužijo pohvalo, najboljši pa sta bila Raseni in čač. (Jogan Vanja) Le ena naša osnovna šola V zvezi s sobotnimi mladinskimi igrami (»Giòchi della gioventù«) na Trbižu, Jci so bile namenjene vsem osnovnim šolam na Tržaškem, ne moremo mimo dejstva, da je bil odziv naših osnovnih šol izredno slab. Iger se je udeležila le ena slovenska .šola, in sicer openska šola France Bevk. CONI (Comitato Olimpico Nazionale Italiano), ki vsako leto organizira tovrstne prireditve, je razpis tekme poslal ravnateljstvom vseh osnovnih šol. Prevoz in spremstvo je poleg staršev nudila ekipa MZSTE, ki je tudi dala na razpolago smučarskega vaditelja, ki je bil vseskozi z otroki Sprašujemo se od kod taka brezbrižnost naših osnovnih šol. Bistvo tovrstnih prireditev ni v tem, katera šola bo zmagala. Bistvo je v pomenu, ki take prireditve imajo za naše šole, saj predstavljajo izredno priložnost, da slovenske šole prodrejo v širšo javnost in se predstavijo italijanskemu šolskemu svetu v dinamični luči. Poleg tega nudijo priložnost, da naše šole navežejo stike z italijanskimi in tako pripomorejo k večjemu spoznavanju naše zamejske stvarnosti. (R. Devetak) Na namiznoteniškem pokrajinskem prvenstvu Po uspehih ženske ekipe v C ligi še uveljavitev Domovih posameznikov V soboto in nedeljo je bilo v Gorici 11. pokrajinsko prvenstvo v namiznem tenisu. Na tekmovanju, ki je zbralo vse najboljše igralce namiznega tenisa na Goriškem, so se odlično odrezali tudi predstavniki Doma, ki so osvojili kar tri pokrajinske naslove. Prvo odličje je za Domove barve dosegla Sanja Ferlan, ki je v kategoriji deklic v težkem finalnem srečanju premagala predstavnico Azzurre. Dva pokrajinska naslova je o-svojila Sonja Lutman, ki je najprej slavila pri tretjekategornicah, kjer je premagala večni nasprotnici Paganelli jevo in Terrazzerijevo; Lutmanova je zasedla prvo mesto tudi v tekmovanju mešanih dvojic, kjer je skupno z veteranom Dondo iz Tržiča kar po Sonja Lutman (Dom) je osvojila dva naslova pokrajinske prvakinje vrsti premagala tri pare igralcev Azzurre. Dobro sta se izkazala tudi brata Sandro in Steno Skarabot, ki sta zasedla tretje mesto v dvojicah v kategoriji dečkov. V isti kategoriji si je pri posameznikih Steno priboril bro nasto medaljo. Iz samih rezultatov je razvidno, da so naši predstavniki dosegli lep izkupiček, kar priča o napredku, ki so ga napravili v letošnji sezoni, in to o pravičuje tudi za bodoče nastope. MAL Disciplinski ukrepi V tretji amaterski nogometni ligi je bil zaradi četrtega opomina med drugimi za eno kolo diskvalificiran tudi član Krasa Rodolfo Purič. ob robu naših nogometnih igrišč D. Rante (Primorje): »Mi, Kras in Primorec Tudi v tem tednu smo zabeležili na tržaških nogometnih igriščih precej dogodkov, o katerih bi lahko razvili razpravo. Vesna nadaljuje s serijo pozitivnih nastopov, ki traja že 15 tekem. Gaja je potrdila, da je v derbijih trd oreh za vsakogar. Tokrat je presenetil Breg v Dolini. Res škoda, da so si gajevci zapravili že toliko točk (kar 4 so jih prepustih Unionu) kajti v nasprotnem primeru bi lahko bili celo v zgornjem delu lestvice. Zarja je doživela v Vermeglia-nu pravo katastrofo, saj so morali Bazovci iz lastne mreže pobrati kar 6 žog. Spretni pa so bili Trebenci, ki so zmagali z zgovornim 4:0. Kras pa je z zmago proti S. Nazariu praktično izločil nasprotnika iz boja za napredovanje. Za lep podvig je poskrbelo tudi Primorje, ki je zmagalo kar 9:1. Osem golov pa so Prosečani dosegli v drugem delu igre. Torej res svojevrsten rekord, ki nam je dal povod, da smo se obrnili do predsedni ka proseškega kluba Darija Kanteja in se pogovorih o tej gladki zmagi, ki seveda ni bila edina v letošnjem prvenstvu. Primorje je doma že premalo Union z 8:0, CUS s 6:0, v gosteh pa Chiarbolo in Primorec s 4:1. »Dario, kako utemeljuješ tako gladke zmage Primorja?« »Čeprav imamo letos precej solidno ekipo, moram priznati, da je v naši skupini nekaj res šibkih ekip. Zaradi tega pride do takih rezultatov. »Po nedeljskem tretjem povratnem kolu se je položaj v zgornjem delu lestvice nekoiliko razjasnil. Kaj se ti zdi, koliko ekip lahko še upa na napredovanje?« »Po zmagi Krasa nad S. Nazarjem ostajajo v boju za napredovanje le tri ekipe in sicer: mi, Kras in Primorec. Ostali preveč zaostajajo, da bi lahko v preostalih osmih kolih nadoknadili zamujeno.« »Če bi v odstotkih napovedal favo-rita, kakšne možnosti bi pripisal posameznim ekipam?« »Mislim, da imata Primorje in Kras 40 odsto možnosti za napredovanje, ostalih 20 od sto bi dal Primorcu. Vse Pa mislim, da bo odvisno od direkt- nih spopadov in sicer od osmega kola, ko igrata Kras in Primorec, nedeljo kasneje pa bomo mi gostih Kras. Izida teh derbijev bosta nédvomno odločilna.« »Kako nasplošno ocenjuješ letošnje prvenstvo 3. amaterske lige?« »Ekipe lahko delimo v dve skupini. In sicer: nekaj je dobrih in solidnih, imamo pa, kot sem že omenil, tudi povprečne ekipe in lestvica to jasno dokazuje. Nekoliko več sem morda pričakoval od S. Marca, ki je res solidna ekipa in je startala kot glavni favorit, zgleda pa, da ji letos res ne gre. Kar se tiče naših ekip je treba priznati, da igrajo dobro, in če Breg, posebno pa Gaja, ne bi zapravila nekaj točk, bi lahko na prvih petih mestih bile samo naše ekipe. »Bodo izidi prihodnjega kola spremenili obraz lestvice?« »Vsaj na papirju v nedeljo ne bi smelo biti presenečenj, toda nogomet je včasih nepredvidljiv. Mi, na pri mer, igramo proti šibki ekipi CUS, ki pa je spravila v težave že več nasprotnikov, ker igra na majhnem i-grišču. Tudi Kras proti Campaneham ne bo imel lahke naloge, ker Tržačani v zadnjih nastopih igrajo zanesljivo, nas so celo presentili na Proseku. In končno Primorec gostuje pri Gaji, ki igra v derbijih kot prerojena. Poleg tega pa dobro vemo, da označujeta ta vzhodno kraški derbi agonizem in vroč boj za točke. Zato upam, da v nedeljo bomo še vedno sami na vrhu lestvice. (Rupel) andrej žagar o jadranovih tekmah Premagali bi še boljše ekipe kot je Panapesca Prva tekma povratnega dela prvenstva B lige nam je prinesla novi dve točki in to proti dokaj močnemu nasprotniku Panape-sci iz Montecatini-ja. Pred tekmo smo imeli sicer precejšnjo neznanko, in sicer v nepoznavanju kvalitet njihovega igralca Maguola, ki v prvi tekmi ni nastopil zaradi kazni. Moram priznati, da sem računal na to, da bo Panapesca ob dveh izvrstnih strelcih Boniju in Niccolaiju imela probleme, kako maksimalno izkoristiti še tretjega. Zato sem na začetku tekme kar malo s strahom analiziral njegovo igro, kajti začel je res v velikem slogu. V četrti minuti je bil rezultat namreč 8:8 in vseh 8 točk za Panapesca je dosegel Ma-guolo. Naša posamična obramba je tako postajala vprašljiva, čeprav so gostje pričeli tekmo brez Niccolaia, za katerega bi bil zadolžen Marko Ban, Walter Sosič pa je odlično po-Icrival Bonija. Toda ostali igralci gostov so bili dokaj pasivni, zato smo z igro mož - moža nadaljevali. K sreči je naš napad v teh trenutkih deloval zelo precizno, tako da smo tudi po vstopu Niccolaia bili v prednosti, ki je v 13. min. p.p. znašala že 11 točk (34:23). Do polčasa so potem gostje zmanjšali razliko na eno samo .točko, tako da se je drugi del pravzaprav začel v povsem izenačenem položaju. Gostje so na začetku povedli z 48:47, nato pa smo si priigrali rahlo prednost, ki smo jo zadržali vse do 12. minute. Takrat smo v napadu pokazali pravi ognjemet in z delnim rezultatom 12:0 visoko povedli s 86:70. To prednost smo z dobrim izvajanjem prostih metov še povečali ter 4 minute pred koncem vodili z 19 točkami razlike. Gostje so zastavili vse sile, da bi še naredili preobrat, toda naša realizacija prostih metov 10:10 jim je to preprečila. Uspeli so samo omiliti poraz, ob tem pa smo mi brez težav dosegli stotico. Tekma je bila za gledalce brez dvoma zelo privlačna, kajti tudi Panapesca je prikazala veliko v napadu, nekaj manj v obrambi. Treba pa je povedati, da je ob naši preciznosti, ki je bila skoraj 70 procentna in to kar s štirih različnih igralskih mest bilo res težko karkoli storiti v obrambi. Imeli smo pač svoj dan in bi v nedeljo premagali tudi boljše ekipe kot je Panapesca. Zdaj je pred nami novo zahtevno srečanje s Cagivo iz Vareseja. Naši gostitelji se nahajajo na 3. mestu prvenstvene lestvice z neprikritimi ambicijami za uvrstitev v A-2 ligo. V dosedanjem poteku prvenstva so sicer doma že izgubili dve tekmi in to z moštvoma Areseja in Tre-viglia. Mi smo z njimi doma izgubili s 73:81 ter ob slabem sojenju dobili kar tri tehnične napake. Ob slabi predstavi Della Fiorija nas je presenetil visoki Lucarelli s svojo preciznostjo s poldistance. V Trstu je Cagiva celo tekmo igrala cono 2-1-2, ki je ob njihovi igralski zasedbi lahko pričakujemo vsaj polovico tekme tudi v Vareseju. Če nam bo uspelo ohraniti vsaj tri četrtine preciznosti z nedeljske tekme bomo lahko njihovo cono uspešno razbili, če pa se bodo odprli v obrambo mož - moža, so možnosti v večji hitrosti in gibljivosti. Tekmo bo nedvomno odločil boj pod košem, kjer moramo njihove robustne centre zriniti stran od rakete. Cagiva je v tem srečanju seveda favorit, toda presenečenja so v košarki stalno mogoča, kajne dragi Sherlock? trener franko drasič o meblovih tekmah Največ težav s sprejemom servisa S sobotnim sreča-nejm proti Lafer Tregarojani iz Padove smo zaključili prvi del prvenstva. Trenutno zasedamo 4. mesto na skupni lestvici in to, je bil tudi minimalni cilj, ki smo si ga zastavili v začetku prvenstva. Lahko bi više, če ne bi bilo spodrsljajev v Cone-glianu in Santi Giustini. Oba poraza pripisujem dejstvu, da smo letos drastično spremenili ekipo in jo občutno pomladili. Vključevanje mladih i-gralk pa ni tako enostaven in hiter proces, kot si lahko laik misli. Prav zaradi tega je bila naša igra v prvih kolih precej nihajoča. Mlade tekmovalke so s strahom stopale na igrišče in ta negotovost je potem nega- se nahajali še tako nerodnih tivno vplivala tudi na ostale igralke. Naša igra je sedaj občutno boljša in gotova. Na igrišču je opaziti več samozavesti in preudarnosti. Tudi sobotna tekma, ki ni bila ena naših najboljših, je dokazala, da nimamo več tako globokih in dolgih negativnih pavz, ki so bile karakteristika prvih nastopov. Kakšne tehnične zanimivosti pa je pokazalo letošnje prvenstvo? Enako kot lansko leto je precej velika kakovostna razlika med ekipami. Na eni strani je nepremagljivi Pordenone, takoj za njim Nervesa, Meblo in Co-negliano, potem pa praznina. Prvenstvo zaradi tega precej trpi,^ Vse ekipe so osvojile taktično igro z enim padajočem in petimi napadalci. Tak sistem zahteva odlično obvladanje vseh osnovnih elementov in e-dini podajač mora imeti dober pregled nad igro ter obvladati podajo z vseh pozicij. Te kvalitete pa imata le prvi dve uvrščeni ekipi, ki prav zaradi tega igrata tehnično dovršeno odbojko s hitrimi protinapadi in duhovito igro. Največje tehnično presenečenje, ki sem ga opazil pri vseh e-kipah, pa je izredno dobra obramba, kar pomeni, da vse ekipe dosti trenirajo. Obrambni sistem sloni v glavnem na tem, da so krila v zadnji liniji pomaknjena naprej, center pa nazaj. Le tri ekipe, Padova, Ferrara in Orna igrajo obratno, to je s centrom pomaknjenim naprej. Druga poglavitna ugotovitev pa so izredno ostri in močni servisi pri vseh ekipah. Ker smo bili deficitarni v sprejemu, so nam prav s tem elementom vse ekipe delale največje preglavice. V soboto pride v Nabrežino Cone-gliano. Pekočega poraza, ki nam ga je ta ekipa zadala v prvem kolu letošnjega prvenstva, še nismo pozabili, zato bomo stopili na igrišče z jasnim namenom, da jih premagamo. obvestila ŠK KRAS sporoča, da bo redni občni zbor krožka v športao-kultumem centru v Zgoniku jutri, 31. t.m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. ŠZ OLYMPIA obvešča, da bo jutri, 31. januarja, ob 20.30 v prostorih Katoliškega doma redni občni zbor. Z S Š D I obvešča vsa košarkarska društva, da se bo prve dni februarja pričel trenerski tečaj za pridobitev naziva »Tecnico del basket«, ki ga organizira tržaška sekcija FEP. Podrobna obvestila bodo zainteresirani dobili pri organizatorju Gaetano De Gioia, tel. 567-503. ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da se bo plavalni tečaj na Altari začel v sredo, 5. februarja, ob 15.30. ALPSKI ODSEK SK DEVIN organizira v nedeljo, 2. februarja, avtobusni izlet na prekrasna smučišča avstrijske Koroške (Podklošter) Arnold-stein. Cena prevoza 13.000 lir. Interesenti morajo delno poravnati prevoz do jutri, 31. t.m. Odhod bo pravočasno javljen. Za informacije telefonirati: Bruno škerk 200236, Lucijan Sosič 208551. Pogovor z odbojkarjem videmskega Volley Bali Mariborčanom Darkom Lečnikom V Italiji igra cela plejada tujih odbojkarjev in odbojkaric. V moški A-l in A-2 ter ženski A-l hgi lahko nastopata po dva tujca, v ženski A-2 ter moški in ženski B hgi pa samo eden. V letošnji sezoni se je Povečala tudi jugoslovanska »tujska« fegija v raznih ligah. V naši dežeh nastopata dva Jugoslovana: Beograjčanka Markovičema za Meblo in Mariborčan Darko Lečnik za videmski Volley Bah. Mariborski odbojkar se nam je takole Predstavil: »Rodil sem se 4. julija 1957 v Mariboru, visok pa sem 191 em. Odbojko sem pričel igrati leta 1^72, a že naslednje leto sem kot 16-letni mladinec igral s člansko šesterico takratnega mariborskega Bra-Pika, ki je nastopal v slovenski lisi- Leta 1967 pa se je mariborska odbojka razdelila v dva tabora, če inhko tako rečem. Ženske so odtlej nastopale pod imenom Branik, moški Pa pod imenom Železničar. Kasneje ®ho odbojkarji dobih pokrovitelja Stavbarja in leta 1978 še MTT (mariborske tekstilne tovarne). To obdobje Pomeni tudi preporod odbojke v Mariboru. V sezoni 1979/1980 smo imeli neverjetno serijo zmag v 2. zvezni ngi — nič manj kot 28 — in smo »V Vidmu seveda napredovali med najboljše jugoslovanske odbojkarje. Prvoligaška konkurenca pa je bila za našo neizkušeno generacijo povsem drugačna. Obenem moram omeniti, da v Mariboru nismo imeli primerne dvorane in smo tako igrah prvenstvene tekme v Murski Soboti. Po e-nem letu igranja v 1. zvezni hgi smo izpadli, a samo za eno leto. Od takrat pa je Stavbar MTT stalno jugoslovanski prvoligaš. V štirinajstih letih igranja sem tridesetkrat nastopil z mladinsko jugoslovansko reprezentanco, dres članske pa sem oblekel 33-krat in igral na evropskem prvenstvu v Bolgariji leta 1981.« »Kateri je bil glavni motiv, da si zapustil dolgoletne tovariše Stavbarja MTT in v letošnji sezoni braniš barve Volley Bali iz Vidma?« »Potem, ko nastopaš 13 let za isto društvo, je povsem človeško, da si žehš določene spremembe, ker z novimi ljudmi pridejo tudi nove ideje. S tem, da sem odbojki veliko dal. so me lep sem hotel ob koncu kariere tudi nekaj imeti. Denarni motiv pa ni bil primaren pri mojem odhodu.« »Si imel pred prihodom v Videm morda tudi kakšne druge ponudbe?« »Imel sem nekaj neformalnih razgovorov s Tirolyo iz Dunaja, več- > sprejeli« kratnim avstrijskim prvakom. To vabilo me osebno ni pritegnilo, ker avstrijska odbojka ni najbolj kakovostna.« »Kako si se znašel ob prihodu v Videm? Bržkone največ težav si imel z jezikom?« »Vsak začetek je težaven, saj tako pravi pregovor. Znajdel sem se med povsem nepoznanimi osebami, jezikovna bariera pa je prinesla še dodatne težave. Na VEKŠ (Visoka e-konomska komercialna šola) sem študiral nemščino, kot tuj jezik še angleščino, semester pa še francoščino. Itahjanščina je bila zame prava neznanka.« »Dolgo let si nastopal v 1. jugoslovanski odbojkarski ligi. Sedaj pa nastopaš v italijanski A-2. Je velika razlika med tema ligama?« »Mislim, da ni bistvene razlike, ker v italijanski A-2 ligi dajejo ton igri tuji odbojkarji. V Jugoslaviji je razred zase zagrebška Mladost, potem sledijo štiri bolj ali manj izenačene šesterke. Mislim pa, da bi se lahko vodeče ekipe v Italijanski A-2 hgi enakovredno kosale z vsemi ekipami jugoslovanskega zgornjega dela lestvice.« »Si pri samem treningu opazil kakšno razliko med jugoslovansko in italijansko odbojkarsko šolo?« »Razlika je precejšnja. V Jugoslaviji je velik poudarek na napad, tu v Vidmu pa dobesedno garamo z blokom in v obrambi.« »So bile z igralci in trenerjem Pavlico kakšne težave?« »Vzdušje znotraj ekipe je izredno, lahko bi rekel tako, kot pri moji prejšnji ekipi. To je eden glavnih temeljev dosedanjih uspehov. S trenerjem Pavlico ni bilo nobenih jezikovnih težav, in prav njemu gre največja zahvala, da sem se hitro dobro znajdel v novem okolju. Z njim je izredno lepo trenirati, ker je bržkone eden najboljših italijanskih odbojkarskih strokovnjakov.« »Kaže, da boš v Italiji dosegel še eno napredovanje?« »Trenutno smo na odličnem prvem mestu naše skupine. Pot do uspeha in napredovanja bo izredno težka, ker je naš igralni kader razmeroma mlad in neizkušen.« (G. Furlanič) Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir (prednaročnina do 31.1.1986 je 90.000 lir); v SFRJ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 350.00, letno 3.500.00, za organizacije in podjetja mesečno 500.00. letno 5.000.00, letno nedeljski 1.200.00 din. Poétnl tekoči račun za (talilo Založništvo tržaškega tiska. Trst '3512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADIT • DZS 61000 L|ubl|ana Kordelieva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širim 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in Sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Juliiske krajine se naročalo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx. 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L JzTT m tiskaj ^Trst član kavanska zakMov FIEG 30. januarja 1986 Kože rabijo za usnjeno galanterijo Pokoli aligatorjev v Braziliji Izredno množičen in zaskrbljujoč pojav na Poljskem Beganje z enega delovnega mesta na drugo CORUMBA (Brazilija) — V južnih zamočvirjenih predelih Brazilije vsak dan postrelijo na tisoče aligatorjev, plazilcev podobnih krokodilom, katerih kože prodajajo modnim hišam v New Yorku, po Evropi in na Japonskem. Iz njihovih kož izdelujejo usnje za torbice, suknjiče in drugo cenjeno usnjeno galanterijo, se pravi za cvetočo trgovino, ki daje milijonske dolarske zaslužke. Številčno skromni vladni funkcionarji ne morejo preprečiti pobijanja živali in preprečevati trgovine s kožami, ki jo, kakor vse kaže, podpirajo trgovci s kokainom v bližnji Boliviji. Pantanal, tako se imenuje močvirnato, 200 tisoč kv. obsežno'Območje, je največji naravni rezervat za živali na svetu. Tihotapci s kožami so si v njem zgradili nekaj skrivnih letališč, ki jih varstveniki narave ne morejo odkriti. »Lovci so dobili bitko z nami,« je izjavil Joveni da Roxa, ki vodi u-rad za zaščito živali v Corumbi. S svojimi 15 pazniki mora prečesati 62.000 kv. km površine. Tudi če bi jih imel 500, bi opravil bore malo. Kajti lovci, oboroženi s karabinami in ob pomoči svetilk, lovijo živali ponoči, ko so povsem brez moči. Dva lovca v eni sami noči pobijeta tudi do 50 aligatorjev. Čez dan živali odrejo, kože pa posušijo. S skrivnih letališč jih odpeljejo v Bolivijo in Paragvaj, od tam pa jih zakonito izvažajo na svetovna tržišča. Lovcem plačajo za vsako kožo 4-5 dolarjev, kar je lep zaslužek, če upoštevamo, da znaša najmanjša mesečna plača 60 dolarjev. Na svetovnih tržiščih se cena povzpne na 30 dolarjev. Lovci so dobro organizirani in jih po radiu obveščajo, kadar se bliža patrulja državnih funkcionarjev. • PADOVA — že drugič v manj kot enem tednu so neznanci z rinežem vdrli v banko in odnesli denar. Ko so bančni uslužbenci Bance Antoniane videli, kako je buldožer podrl panoramsko okno in se približal pultu, so se razbežali. Neznanci so izkoristili zmedo in odnesli 20 milijonov. Policija je ugotovila, da so rinež ukradli na nekem delovišču v bližini. Prejšnji petek se je z rinežem pripeljal v banko samoten ropar, ki je z lepo vsotico, 50 milijonov lir, peš zapustil banko in ga niso še izsledili. VARŠAVA — V Evropi ni države, kjer bi imela tako visoko jluktuacijo, se pravi zapuščanje enega delovnega mesta v korist drugega, kot na Poljskem. Vsako leto več kot tri milijone delavcev zamenja delovno mesto. Od 11,7 milijona zaposlenih v družbenem sektorju jih 25 do 30 odstotkov vsako leto odide na- delo drugam. Ko so se raziskovalci začeli spraše vati po vzrokih za ta pojav, so spoznali, da najpogosteje menjajo delo ljudje do 30. leta starosti (kar 80 odstotkov), še največ pa je tistih, ki so stari do 25 let in imajo za seboj kakšnih 5 do 6 let dela. Težko je najti vzrok za ta pojav, ki se vedno bolj širi. Po letu 1983 se je odstotek s 16 povzpel na 30. V tovarni avtomobilov v Varšavi (FSO) znaša jluktuacija kar 40 odstotkov. V nekaterih obratih pa doseže tudi 70 odstotkov. Valovanje ni nov pojav, zabeležili so ga v sedemdesetih letih. Takrat so sociologi zanj iznašli jormulo, da »delavcu z nogami protestirajo proti razmeram v tovarnah«. Kot vzroke nadalje navajajo težke in zdravju nevarne delovne razmere in slabe medčloveške odnose. V drugi polovici sedm-desetih let pa je bil poglavitni vzrok prenizek zaslužek. Takrat, in tudi danes, je bilo delo mogoče hitro najti. Po drugi strani pa politika tako ime- Erazem Predjamski Vladimir Herceg 8. novane polne zaposlitve, ki je pogo-stoma nesmotrna in neučinkovita, še ne daje popolne slike. Strokovnjaki trdijo, da je na Poljskem kakšen milijon zaposlenih preveč. Čeprav se število zaposlenih stalno povečuje, manj proizvajajo kot pred krizo. V nekaterih podjetjih, kjer ne morejo uvajati nove tehnologije, dvigajo proizvodnjo z e-nostavnim zaposlovanjem nove delovne sile. Na podlagi reforme so pred dvema letoma podjetjem dali možnost samostojnega nagrajevanja. Te pravice se s pridom poslužujejo, vendar ne glede na proizvodnjo. Tako nastajajo velike razlike ne samo med posameznimi panogami, ampak celo znotraj podjetja. Zaslužek delavcev na visoko ovrednotenih delovnih mestih se je lani povišal celo za 64 odstotkov več kot pa zaslužek delavcev na slabše plačanih delovnih mestih. Okoli 60 odstotkov mladih delavcev izjavlja, da jim ne dovolijo večjega zaslužka. Nekaj nad 56 odstotkov jih želi zamenjati delovno mesto, 24 odstotkov pa še cinca. A hkrati je samo 4 odstotke mladih zadovoljnih z delom v tovarni, kjer je v delovnem razmerju. Ker je mladim predvsem za visok zaslužek, radi opravljajo težka dela. V tem vidijo možnost, da si ustvarijo družino in se izselijo, iz samskih stanovanj, v katerih povečini stanujejo. Poleg velike fluktuacije pa se pojavljajo težave tudi zaradi tega, ker vsak četrti poljski delavec opravlja delo, za katerega ni usposobljen. Če upoštevamo, da je za usposobitev delavca potrebno nekajletno neprekinjeno delo na istem delovnem mestu, seveda ob primerni strokovni izobrazbi, potem je vprašanje hitrega menjavanja delovnih mest že bolj zaskrbljujoče. Pogostna menjava dela kvarno vpliva na storilnost in na kakovost izdelka. Ker na Poljskem ne deluje tržna zakonitost, kupci neprestano tekajo po nakupih blaga. To daje proizvajalcem monopolni položaj in gotovost, da bodo Jevtušenko v Rimu RIM — Včeraj je priletel v Rim ruski pesnik Jevgenij Jevtušenko, da bi prevzel nagrado Etruria 85, četrto literarno nagrado, ki jo je doslej prejel v Italiji. »Prihajam v državo, ki mi sploh ni tuja, je izjavil pesnik, kajti moje delo temelji na njeni kulturi.« Jevtušenko bo ostal v Italiji le nekaj dni in bo 5. februarja že v New Yorku prisostvoval premieri filma Kinder garden, ki je zanj pripravil scenarij in režijo. V Italiji se bo jeseni vrnil snemat II Visconte di Bra-gelonne. Igralcev zanj še ni izbral, po vsej verjetnosti pa bodo v filmu nastopali Jack Nicholson, Vittorio Gassman in Peter Ustinov. Jevtušenko je še povedal, da je izšel njegov poem Fu-ku o afriških sužnjih in v njem opisuje svoje otroštvo za časa druge svetovne vojne. svoj proizvod prodali, pa čeprav je njegova kakovost vprašljiva. Nekateri poznavalci razmer trdijo, da gospodarstvo zaradi slabe kakovosti izgubi letno 600 milijard zlotov. V tej ceni ima svoje mesto tudi gibanje delovne sile. Glede tega vprašanja predlagajo uvedbo modelov stimulacije in bolj smotrnega zaposlovanja. Če tega sistema ne bodo izdelali in uveljavili v vsakdanjem življenju, bodo delavci še bolj pogosto begali z enega delovnega mesta na drugo, kar bo še bolj oviralo izvajanje gospodarske reforme. Ta naloga pa je vse prej kot lahka in enostavna, saj so raziskave pokazale, da Poljaki na različen način pojmujejo »družbeno pravičnost«. Eni pravijo, da »imamo vsi enake želodce«, drugi pa se »v imenu večje storilnosti« zavzemajo za neomejeno bogatenje. Pristaši tržnega gospodarstva zagovarjajo večjo razliko v plačah, veliko pa je tudi takšnih, ki bi pozdravili povratek starega vodenega sistema v razdelilnem aparatu, kjer bi omejili -vlogo tržišča v korist očetovske nadvlade države. Umrla igralka Lilli Palmer NEW YORK — Lilli Palmer, , znana igralka in pisateljica, ki jo bodo Amerikanci v kratkem gledali v televizijskem filmu Peter the great, je v ponedeljek v starosti 71 let umrla v svojem stanovanju v Los Angelesu. Svojo umetniško pot je začela kot 18-lelno dekle v, Berlinu, uveljavila se je v Parizu in Londonu. Po poroki z Angležem Rexom Harri-sonom je z njim dolga leta nastopala v gledališču in kinu. V štiridesetih letih je prišla v Broadway in potem v Hollywood, kjer je dokončno pognala korenine. Kot rahlo komična igralka je nastopala z Garyjem Cooper-jem, Johnom Garfieldom, Fredom Astairom in Gregoryjem Pečkom. V svoji dolgi igralski karieri je prejela celo vrsto visokih priznanj, trikrat Golden globe, po enkyat pa Donatello, zlatega leva in oskarja za zvestobo kinematografiji. Lilli Palmer se je rodila v židovski družini v Podstamu, od koder se je z družino (mati je bila igralka, oče pa kirurg) pred nacisti umaknila najprej v Pariz, potem pa v London. Po razporoki s Harrisonom se je poročila z argentinskim igralcem in pisateljem Carlosom Thompsom. Tudi sama se je lotila pisanja in objavila tri uspešne romane, enega tudi avtobiografskega značaja. Leta 1983 objavljeni Night music je dosegel rekord po številu prodanih izvodov. Pogled v nasprotni tabor Pred kratkim je v ZDA začela izhajati ameriška izdaja sovjetske Pravde. Za sedaj je na razpolago samo naročnikom, izhaja pa v St. Paulu v zvezni državi Minnesota (Telefoto AP)