LETO (ASiO) XLV (39) Štev. (No.) 33-34
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
28. avgusta 1986
Slovenska
beseda danes
Na svidenje !
Glavne misli iz govora urednika Ameriške domovine RU-DOLPHA ISUŠLJA na 27. Slovenskem dnevu v Torontu.
Slovenska beseda, in a tem je mišljen seveda slovenski jezik, ima dolgo zgodovino. To besedo, ta jezik so ohranjali, branili in ljubili naši. predniki skozi vsa dolga stoletja od pradavnih časov do današnjega dne. Podedovali smo to besedo in sedaj je dolžnost naša, da j‘o branimo in ohranjamo ter jo izročamo zdravo in neokrnjeno našim zanamcem.
Tudi površen pregled slovenske zgodovine potrjuje, da je bila ta slovenska beseda' skoro vedno pod pritiskom sovražnika. Številčno močnejši tujec ni nikoli bil naklonjen tej besedi, na različne načine jo je skušal uničiti. Zadal ji je hude u-darce, ozemlje, na katerem živi slovenski narod, se je skozi stoletja skrčilo. A tuji sovražnik ni nikoli dokončno zmagal. Slovenski marod se je obdržal, obdržala se je tudi slovenska beseda. In zato je danes ta slovenska beseda priznana kot enakovredna z drugimi razvitimi jeziki sveta.
Priznati pa moramo, da se stvari v marsičem niso dosti spremenile. Tudi dandanes je slovenska beseda v krizi, zopet jo napada tujec, sovražnik. Dejstvo je, da je ta splošna kriza prizadela tudi matično Slovenijo.
Mislim, da se ta kriza stopnjuje, da postaja bolj in bolj aktualna. Zato je umestno, da se za to krizo zanimamo, da skušamo po svojih naj-, boljših močeh slovensko besedo braniti itn jo ohranjati pred sovražnikom. Razumeti moramo namreč, da gre tu za bodočnost slovenske besede, dejansko za njen nadaljnji obstoj. Še' več. Gre za bodočnost, za usodo slovenskega naroda samega. Če bodo Slovenci boj za slovensko besedo izgubili, bodo s tem pripisali konec lastnemu narodu. Brez slovenskega jezika, tako sem prepričan, tudi slovenskega naroda ne more biti.
Naj1 govorim najprvo o Sloveniji. Tam vre. V zadnjem letu, dve, tri ■se pojavljajo posamezniki, skupine, ki branijo slovenske interese, s temi seveda tudi besedo.
Tisti, ki o tem razpravljajo javno, se zavedajo, da so v kočljivem položaju, da s svojo drznostjo veliko tvegajo. Vedo, in kdo bolj kot oni, da se režim, pod katerim živijo, še tn:i bistveno spremenil, da vladajoči razred, partija, lahko vsak
Jugoslovanski strokovnjaki, ki so pred kratkim izvedli anketo med mladino med 15 in 27 letom, poročajo, da zadnja leta močno upada vpisovanje mladine v komunistično stranko. Posebno slovenska mladina ■nima dosti simpatij za partijo, saj ni niti 5% vprašanih vpisanih v sedaj vladajočo stranko. Malo drugače je v južnih jugoslovanskih državah, kjer je v črni gori 35% mladine članov Zveze komunistov.
Zanimiv je bil odgovor slovenske mladine na vprašanje, kakšen odnos ima do partije: samo 10% je odgovorilo pozitivno, 54% pravi, da je ta odnos sedaj bolj negativen, kot je bil preje. 26% pa o tem vprašanju sploh ni razmišljalo. Po drugih predelih Jugoslavije je ugled komunistov veliko večji, kot v Sloveniji. Organizatorje ankete je najbolj razočaral odgovor tiste mladine, ki je izjavila, da o komunistični partiji sploh ne premišljuje. Začeli so povpraševati, kaj in^kje je vzrok brezbrižnosti mladih Slovencev. Ugotovili so, da se slovenska mladina u-pira vsakršnemu pritisku, predvsem političnih ustanov in, ideoloških voditeljev. Noče živeti po v naprej določenih smernicah, temveč hočejo
trenutek pritisne in napravi konec komaj začetemu procesu liberalizacije. Zato vedno glasneje zahtevajo, da se slovenski, z njim pa predvsem .in ključno jugoslovanski politični sistem resnično demokratizira, da se demokracija uzakoni.
Za bodočnost slovenskega naroda in tako tudi .slovenske besede je odločilnega pomena to, da Slovenija dobi res demokratičen, v zahodnem pojmovanju tega koncepta, politični ■sistem, če nastane tak sistem, ali v okviru nekakšne jugoslovanske federacije ali v obliki popolnoma neodvisne slovenske države, potem bodo rešena vsa druga vprašanja. Vsaj bo pot odprta do njih rešitev.
Edino zanesljivo jamstvo za slovenski narod in slovensko besedo je demokratična, svobodna Slovenija. Naša dožnost je, da storimo vse, kar moremo, v podporo temu končnemu cilju. Naj imamo in zagovarjamo svoje' posebne politične, 'kulturne in druge programe, naj poudarjamo to ali ono, skupno pa naj imamo vedno pred očmi željo za demokratično Slovenijo. Brez nje, končno povedano, ne bo iniič.
Na pohodu v današnji Jugoslaviji so tudi stalinistične, centralistične in celo unitaristične sile.
Moč in vztrajnost tega pritiska na slovensko besedo in narod ne bi smeli podcenjevati. Zloglasna „skupna jedra“ so morda trenutno v ozadju, njih pobudniki in zagovoru,iki. pa jih niso pozabili, ali 0-
V slovenskem prostoru je prisoten še em dejavnik, ki igra že danes veliko vlogo v obrambi sloven-ske besede, kulture in samega naroda, in to je slovenska Cerkev, ki jo spretno vodi. nadškof dr. Alojzij Šuštar, čeprav režim v Sloveniji trdi, da podpira načelo dobrih odnosov s Cerkvijo in vernimi, vemo, da je Cerkev v mnogih ozirih brez pravic, ki bi ji v demokratični državi pripadali. Kljub temu ni dvoma, da vpliv .in vloga Cerkve v širši slovenski družbi raste.
Po vsem tem, torej, nič ne dvomim, da bo slovenska beseda u-spešno preživela vse nevarnosti, ki ji pretijo v današnji Sloveniji in Jugoslaviji, čd je preživela in celo premagala stoletja nemškega in drugega tujega pritiska, res ne bo propadla zaradi peščice partijcev in jugoslovansko pobarvanih ideolo-
spremeniti razmere v družbi, do katere je postala kritična. 76% slovenske mladine pravi, da ima občutek, da ji vladajoče oblasti ne zaupajo in, komaj' 6% anketirancev je izjavilo, da družba za mlade stori dosti.
Jugoslovanska mladina in predvsem slovenska vidi pod sedanjim vodstvom na prvem mestu probleme v gospodarskih težavah, v brezposelnosti, v pomanjkanju odgovornosti, v socialnih razlikah, v stanovanjski krizi in povečanem alkoholizmu ter zauživanju mamil.
Vsak peti vprašani meni, da je treba „več ali manj vse spremeniti“, le 8% vse jugoslovanske mladine pravi, da spremembe niso potrebne, medtem ko ostali predpostavljajo ureditev gospodarskih razmer brez ozira na ideološke linije in 11% Slovencev meni, da bo njihovo življenje v prihodnosti slabše, 43% pa pričakuje, da bo slabša tudi prihodnost družbe.
Če pa so mladi danes srečni ali če pričakujejo, da bodo srečni v bodočnosti — ni nihče odgovoril, ker jih tega tudi nihče ni vprašal.
P. D-ova.
gov. Ko bo sedanji diktatorski režim v Sloveniji že le kisel spomin, bo naša priljubljena slovenska beseda zopet v polnem razcvetu v deželi pod Triglavom.
Kako pa je s položajem slovenske besede v zamejstvu in Sloveniji v sveitu? Avstrijski Nemec na različne, često prefinjene načine pritiska na. slovenske Korošce. Primorski. Slovenci so pod raznarodovalnim pritiskom Italijanov, Slovenci na Porabskem pa so ogroženi od madžarske večine. V kolikor je v ■naših močeh, imamo dolžnost, da naše rojake 1 v zamejstvu podpiramo v njihovih prizadevanjih za obstoj.
Če slovenska beseda in z njo slovanska zavest v kateri koli naši skupnosti enkrat izgine, izumre, je ta smrt večne narave. In tudi, ko smo nezadovoljni s tem ali onim v narodnostnem oziru, ne pozabimo, da se razmere’ stalno spreminjajo in razvij'ajo. Stvari se lahko obrnejo na bolje, kot sem že rekel, MI jih lahko obrnemo na bolje, če kažemo voljo in vztrajnost iin; razumevanje'.
Če nam je še pomembna slovenska beseda, na nas je, da jo obdržimo. če se zanimamo za usodo te besede, za usodo našega naroda v domovini in zamejstvu, na nas j'e, da izpričujemo to našo zvestobo do slovenskega naroda in njene besede.
Vsak naj pomaga po svojih močeh in sposobnostih, da gre naše skupino delo naprej. Ohranjajmo našo zavest, ker brez te zavesti bo slovenska beseda hitro in za vedno izumrla. Da bi izumrla zaradi naše posamezne in skupne brezbrižnosti, to
j imo naša prizadevaj'a, da' bomo svoje poslanstvo še nadaljevali, da bo naš narod še živel iin, končno užival tisto svobodo, ki mu po pravici pripada, a mu v matični domovini še ni dana.
„TISE PHOENIX“
Tako še imenuje nov časopis, ki je pričel izhajati v Torontu. Izdajatelj in urednik tega časopisa je podjetna in pogumna Slovenka dr. Branka Lapajne, predsednica Slo-vensko-kanadskega .sveta.
Listu, ki bo izhajal mesečno, je v torontskem dnevniku „The Toronto Bun“ (22. junija 1986) Bob Mac Donald pod naslovom „Voice in the wilderness“ napisal lep članek in predstavil torontski publiki časopis in Branko Lapajne. V članku Bob razlaga svojim bralcem, kaj je Branko Lapajne privedlo do tega, da je pričela z izdajo novega časopisa.
Sita je levičarske interpretacije dnevnih novic, ki jim iz dneva v dan sledimo na televiziji in v dnevnem časopisju. S svojim časopisom bi rada prinesla na dan tudi drugo stran, ki jo današnja obveščevalna sredstva ignorirajo ali pa po svoje prirejajo in z njo krmijo dovzetnega povprečnega kanadskega državljana.
Časopis je namenjen širši kanadski javnosti in je zato tiskan v angleščini. Tako je tudi za ameriško javnost pomemben.
Naši podjetni in zavedni Slovenki, ki močno čuti krivice, ki jih razširjajo nerazumni ljudje v obveščevalnem mediju, gredo naše čestitke in najboljše želje za uspeh.
Če je med bralci kdo, ki bi rad njene napore podprl, se lahko na list naroči na sledečem naslovu: „The Phoenix“ P. O. Box 1122. Postal Station “Q” Toronto, Ont. M4T 2P2, Canada. Z veseljem bo sprejela tudi pomoč za „tiskovni sklad“.
Naročnina za prvih 6 mesecev znaša 7 dol. Uspeh novega časopisa zavisi predvsem od ljudi, ki čutijo tako, kot čuti dr. Branka Lapajne. Zdaj je čas, da spregovori tista „tiha večina“, ki je bila molčeča predolgo in je prepustila levičarskim elementom vodstvo naših obvešče-
Koroška rojaka, dr. Reginald Vospernik in dr. Janko Zerzer zapuščata našo slovensko skupnost ob Srebrni reki in se vračata v deželo Miklove Zale, kralja Matjaža in — našega škofa Gregorija Rožmana.
Ko sta pred inekaj tedni priletela čez At antik in pristala sredi argentinske Pampe, smo ju poznali le po imenih in po nekaterih dejavnostih, ki jih razvijata na severni meji slovenske zemlje. Pa je zadostovalo le nekaj dni, da smo spoznali tudi njuno krepko osebnost in toplo č’oveško srce, čeprav sta si različna V marsičem, je prav ta globoka človeškost, ki raste iz slovenskih korenin v smeri proti pokončnemu krščanstvu, tista skupna lastnost, ki je storila, da smo čutili do obeh enako Vizino.
Kaj naš je [pri tem kratkem, a doživetem stiku, ki ga je tako skrbno pripravila Slovenska kulturna akcija pod vodstvom Ladislava Lenčka CM, najbolj prevzelo? Morda spomin na, tisto Koroško, ki nam je beguncem tako blizu, ker smo na njenih poljih jem ai slovo odi svojcev in soborcev izdanih v smrt; ali odsev one druge, veličastne Koroške, dežele slovenskih knezov in zibelke naše državnosti; ali odmevi zasanjanih koroških napevov, ki si jih pojemo1,
Naša prijatelja in gosta s Koroškega sta se prejšnji teden spet posvetila obiskom naše skupnosti; priganjal ju je čas, kajti bližal se je dan povratka.
Kot smo že poročali o raznih obiskih in prireditvah, naj omenimo nadaljnjo njuno dejavnost:
Obiskala sta še druge' slovenske Domove po Velikem Buenos Airesu : 19. avgusta sta bila zvečer na Pristavi v Castelarju, 22. sta obiskala še malo slovensko srenjo " v Cara-pachayu. Za konec sta bila povabljena v Hladnikov dom v Slovenski vasi, kjer sta že tiri tedne uživala gostoljubje slovenskih lazaristov im okoliških Slovencev.
Zanimiva je bilo tudi udeležba pri že tradicionalnem romanju v Lourdes, kjer se zbere — za Lujanom — ■največ sorojafcov, tako novih kot ■starejših naseljencev. Dr. Vospernika in dr. Zerzer ja je povabilo na pogovor in večerjo Slovensko katoliško akademsko društvo, kjer sta bila v pogovoru predvsem z mlajšimi profesionalci.
20. avgusta sta' skupaj s predsednikom Sj£A L. Lenčkom poletela goslta za dva dni poid Ande v Men-dozo, kjer so ju rojaki lepo sprejeli, priredili slovenski večer njima na čast pa še pokazali Mendozo in Ande. Pozneje pa sta naredila’ kratek avionski skok v Mar del Plato na -obisk k sorodnikom in na ogled tega počitniškega mesta.
'Slovenska kulturna akcija jima je pripravila še dva kulturna večera : Koroški večer v Ramos Mejiji, kjer
valnih služb in se predala apatiji v zaupanju, da bosta pravica in resnica zmagali. Za resnico in pravico pa se je treba boriti, ker človeku ničesar ni dano na pladnju. Dr. Branka Lapajne se tega zaveda. Zato je pričela izdajati ta časopis. Mi, ki isto čutimo kot ona, jo moramo podpreti. Boj, ki se je bojeval v odporu proti mednarodnemu komunizmu v naši rodni Sloveniji, sp tu-di v svobodni Kanadi in ZDA nadaljuje. čas je, da spoznamo naše poslanstvo in da' s skupnimi močmi odločno nastopimo zoper komunistično -brezboštvo, ki ni le zasužnjilo našo domovino, temveč stremi zasužnjiti ves civilizirani svet.
Otmar Mauser
ko se nas polašča domotožje? Vsakega ma o je bilo. Brez dvoma pa je bil odkriti in vedri nastop teh dveh mož tista nit, ki je pričela tkati med nami nove vezi medsebojnega razumevanja.
Teh vezi z njunim slovesom ni konec. Nasprotno. Pričetek so svežega, vse širšega in močnejšega ožilja, po katerem se bodo še krepkeje pretekale življenjske sile slovenstva preko zaprek in meja.
V različnih razmerah živimo in različno vlogo imamo v slovenskem narodnem telesu, katerega udje smo, A prav to nas nagiba, da se še bolj poglabljamo drug jv drugega težave, si odkrito izmenjujemo poglede, polni razumevanja pa tudi spoštovanja do njih, ki vztrajajo proti tokovom zunanjega sveta pri delu za iste vrednote slovenstva in krščanstva, zaradi katerih smo tudi mi prevzeli pekoč nase svoj križ zdomstva.
Ob prihodu sta nam bila dobrodošla rojaka, zdaj pa sta nam vzor požrtvovalne vztrajnosti na široki njivi slovenstva in marsikomu od nas — prijatelja.
Ko ise pos avljamo od njiju ter se jima zahvaljujemo za tedne, ki sta nam jih podarila, jima iz srca kličemo: „Draga rojaka, nasvidenje!“ Marko Kremžar
je nastopil znova naš reprezentativni zbor Gallus in ki mu je sledila prijateljska večerja z odborniki in prijatelji; in pa dramsko delo Osmi dan, ki ga je naštudiral Frido Beznik z mladino.
‘Obiskala sta še nekaj slovenskih družin in osebnosti, kropila nenadno umrlega javnega delavca Janeza Brula, še nekaj skokov v mesto in že je prišel dan slovesa.
V torek, 26.popoldan sta se poslovila od številnih prijateljev, ki so ju prišli spremit ma’ Ezeizo, in odletela domov na Koroško. Sicer sta medtem že nekako pridobila med nami domovinsko pravico, saj smo se tu dobro razumeli in oba sta nam ■dala veliko iz svojega bogatega izkustva, pa tudi med nami. pustila košček Koroške, kar näs bo povezovalo preko oceana, saj se skupaj borimo za napredek .slovenskega naroda, vsak na svojih okopih a z i-stim ciljem.
Tito umrl kot milijonar
„Kärntner Tageszeitung“ je poročala, da je neki slovenski intelektualec rekel, da bo državo le tedaj možno uspešno reformirati, ‘ko bodo odstranjene vse sledi Tita.
Jugoslavija se je ob Titovi smrti znašla v velikih težavah, tako finančnih kot notranje političnih. 87% inflacija in 20% brezposelnost vodi do trenj in glasnih kritik, ki že vine-mirjiajo sosedno Avstrijo. Avstrijci se bojijo, da b.i nesoglasje jugoslovanskih narodov . pripeljalo do eksplozije, katere odsev bi isege'1 tudi na Koroško. Pisec članka omenja 'najnovejše separtistične tendence, 'ki se zaznavajo med temi nezadovoljnimi republikami, po katerih naj bi se Slovenija pridružila Zapadni Evropi, Hrvaška bi postala samostojna, Srbija bi pa ustanovila „Veliko srbsko državo“. Verjetno to poročilo nima realne podlage, čeprav je gotovo, da je odpor proti Beogradu pri (Nadaljevanje na 4. str.)1
DANAŠNJI ŠTEVILKI SVOBODNE SLOVENIJE JE PRILOŽENA BROŠURA SVOBODNI POGLEDI 6: DR. MARKO KREMŽAR: POT IZ SOCIALIZMA.
Slovenska mladina in partija
pustili.
bi pa res bilo nedopustno. Ostanimo optimisti 'in kot teki naj podvo-
■rmiimiiiimHiiiiiiiiiiuimmmiiiiHmiiiiHiiiiiiiimiiiiigiiiuiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiii
Prijateljski obisk
KOROŠKIH GOSTOV DR. R. VOSPERNIKA IN DR. J. ZERZERJA
Slovenska kulturna akcija je predstavila v pon., 11. avgusta Bernardo (mezzosopran) in Marka (bariton) Pink. Na koncertu, ki je bil v veliki dvorani v Slovenski hiši, ju je spremljal ina klavirju maestro Ernesto Mastronardi, Predstavila sta se v solističnih izvedbah in v duetih.
Ves program je bil razdeljen v tri velike skupine. V prvem delu so bili svetovni skladatelji (Bach, Falconieri, Scarlatti, Schubert, Brahms, Faure, Mahler .in Mozart), torej skladatelji od Renesanse pa vse do Postromantike, od modalnega Faleo-nieri-ja, preko eksaktnega Bacha, veselega Mozarta, pa v.se do preim-presionista Faure-ja. Brez dvoma so najbolj vžgala dela Romantike, saj je bil samoispev karakteristika ravno za prejšnjo stoletje- Duet „Vor -der Tür“ (Pred vrati) je bil višek tega dela (ta duet sta morala ponoviti).
V	drugem delu je bil najprej argentinski program (López-Buchar-do, Ginastera, in Mastronardi). Lepo je bil predstavljen samospev iz argentinske glasbene srenje. Alberto Ginastera je bil velik, morda najbolj poznani argentinski skladatelj, saj' je mojstrsko -združil folkloro s sodobno glasbeno paleto. Njegova „Canción del ärbol caido“ je bila zelo dobro sprejeta. ,
V	tretjem delu pa so bila dela slovenskih skladateljev. Ljudske (Pojdam u Rute, Oj te mlinar, Tam, kjer teče bistra Žila), Pavšičeva „Dedek Samonog“ ter tukaj živečega skladatelja Alojzija Geržiniča pesmi Uspavanka, Mrak, Jesenska
UR. ALOJZIJA AMBROŽIČA
Nadškof dr. Alojzij Ambrožič se je predsedniku Slovenskega narodnega odbora g. Rudolfu Smersuju, ki mu je v imenu SNO čestital ob imenovanju za nadškofa - pomočnika v Torontu, zahvalil z naslednjimi besedami:
„Najlepša (hvala vam in Slovenskemu narodnemu odboru za čestitke in voščila. Da, moje imenovanje je eno odi mnogih znamenj, da slovenski protikomunistični begunci iz leta 1945 nismo preprosto izginili v pesku čaša in zgodovine, ki naj bi jo de ali drugi. Vaš odbor je eno takih silno svetih znamenj — čeprav se vam včasih zdi, (da ste glas vpijočega v puščavi; zanimivo in razveseljivo je, da je toliko ušes v tej puščavi, ki se še sama ne zavedajo, da slišijo vaš gras.“
Vdani
+ dr. Alojzij Ambrožič L r.
koncert
pesem, Baragova smrt (iz Oratorija Baraga), ter Pomladna radost. Brez dvoma si je velik del slovenskega občinstva želel veliko slovenskih pesmi, a na žalost se še n.i. navadilo na Bacha ali Faure-ja. Zato tudi samospevi prvega dela niso toliko „vžgali“ kakor ravno zadnji.
Ves koncert je bil podan na višku, saj sta Bernarda in Marko zelo dobro šolana in sta v zelo dobrih rokah. Muzikalna sta oba. Ravno to je treba podčrtati, saj je pri glasbi najbolj važna muzikalnost. Dandanes so ravno taki primeri redki, in zato se je treba razveseliti in podpirati pri delu takega „para“ pevcev.
Maestro Mastronardi ju je diskretno spremljal na klavirju. S tem menim namreč, da je bila spremljava zmeraj kot le-ta in si ni lastil solističnih ali virtuoznih posegov. Težko je najti zares dobrih spremljevalcev a v njem sta pevca dobila odlično oporo.
-Naj se dotaknem edine pomanjkljive točke večera. Na tem koncertu, kot na mnogih, je manjkalo luči. Luči morajo priti zmeraj od stropa, in to z intenzivnostj’o. Zelo težko je namreč igrati, če se tipk ne vidi, in kolikor hitrejši je part, tem težje je igrati.
S tem koncertom je SKÀ pokazala, da je zmožna organizirati koncert, ki je bil na visoki ravni; solista Bernarda in Marko sta nam pa ■na odličen način pokazala delček glasbene literature. Obema želimo še mnogo takih večerov.
ŽPK. VINKA ZALETELA
Spoštovani in dragi g. Rezelj!
Prisrčno se Vam zahvaljujem za cesiti tke, ki ste jih v imenu slovenske skupnosti poslali meni., tako-zvanemu ziatomašniku. Bil sem presenečen zaradi pozornosti, še bolj pa zaradi dragocenega darila, reliefa A. Martina Slomška. To je dragoceno umetniško delo g. Ahčina, ki sem ga imel priložnost spoznati in videti njegovo razstavo 'in delavnico. Zame ima seveda vrednost predvsem zaradi tega, kar predstavlja.
Slovesnost zlate maše sem moral sprejeti bolj zaradi drugih kot zaradi sebe. Moram pa reči, da je bila izredno lepa in prisrčna. V tukajšnji župniji sta me spremljala nadškof dr. A. Šuštar, ki je tudi pridigal, in pomožni škof dr. Lenič; vsa slovesnost pa j!e bila le slovenska.
Vese] sem tudi, ko Vas obiščeta g. dr. Vospernik in dr. Zerzer; kar rad bi šel zopet k Vam, ko bi mi
Privlačnost modernih romanov v veliki meri sloni na vzporedno odvijajočih se zgodbah. Ne pozabimo ob tem, da so romani pravzaprav povzeti iz življenja, in da je življenje samo skupek neštetih nenehno in vzporedno razvijajočih se zgodb. <3e temu dodamo še prgišče politične soli, imamo oris preteklega tedna v argentinski politiki. Precej poglavij te moderne drame je bilo zaključenih, konec romana pa naj bralci ine pričakujejo; predaleč v megli je vsaj delni zaključek, in, kot obzorje, se nenehno pomika vedno dalje.
KONČAN JE BOJ,
STRAŠNO BESNEČ
Poglavje spopada med staro in novo gospodarsko ekipo je bilo končno zaključeno pretekli petek 22. avgusta. „Na tleh leže radikalizma stebri stari,“ bi lahko s Prešernom zapeli, kajti Alfredo Concepcion, predsednik mogočne Centralne banke argentinske države je bil zadnji steber stare radikalne garde. Zgodba je zanimiva. „Bilo je pet zamorčkov“ smo peli včasih; tu pa je bilo pet radikalov: BorraS, Carranza, Grinspun, Germàn Lopez in Ooncepción. Bili so intimni prijatelji predsednika Alfonsina, odkar je ta stopil na politično pot in ustanovil strujo „Renovación y Cambio“ ('Obnova in sprememba) v radikalni stranki.
Kat Slani „srednje generacije“ so opravili „državniško šolo“ kot visoki funkcionarji Illijeve vlade. Po zmagi Alfonsina na zadnjih predsedniških volitvah so vsi zavzeli najvišja mesta v državi.. Drug za drugim so potem odhajali, po sili razmer in življenja. Borräs in Carranza sta umrla, oba kot minis’ra za obrambo. Griinspun je moral odstopiti kot minister za gospodarstvo in sedaj životari v nepomembnem Tajništvu za planifikacijo. German Lopez, tajnik predsedništva, je bil imenovan za obrambnega ministra, bolj da ugodi Alfonsinovi želji, kot po lastni težnji do oblasti. Na tem mestu ga je doletela nemilost Coordi-nadore, te moderne struje radikalizma, ki ga je izigrala in ga pustda, da je moral odstopiti. Concepcion se je zabarikadiral v Centralni banki in se od tam branil rastoče moči ministra Sourouilla.
oči dopuščale. Mi stari odmiramo, naj nadaljuje m’ajša generacija. Srečanje bo gotovo koristno in lepo.
Za zahvalo združim tudi prisrčne pozdrave Vam in vsem članom 'slovenske skupmnosti !
Vinko Zaletel
Ni jasno, v koliko je Concepcion torpediral Souroufllevo politiko. Res je, da se z njo ni strinjal. In jasno je tudi, da v sedanjih težavah in krizah avstralnega plana Sourouille ne more prenesti sovražnika v lastnih vrstah. Concepcion je tako zavezal svojo malho 'in odšel. Kam? Ni znano. Kot je nejasno, do kdaj bo Grinspuin. vzdržal svoje životarjenje, ali se 'bo German Lopez zadovoljil z občasnimi strupenimi napadi na Coordinadoro. Nekateri opazovalci menijo, da se bo to „odpravljanje“ starih prijateljev Alfoin.sinu še povrnilo. A na krmilu države in sredi nev.i.hte predsednik ni imel druge izbire. Vse svoje politična premoženje je končno 'stavil na adut „modernizacije“, ki jo pridiga Sou-rouitieva ekipa s politično zaslombo Coordinadore. Boj je s tem končan. Kar se tiče „petih zamorčkov“, ni verjetno, da bi kateri od njih še‘1 „v daljni širni svet“ in se potem vrnil z novimi silami. Bolj kot od njih bodočnost radikalov zavisi od uspeha ali neuspeha sedaj' vsemogočne gospodarske ekipe pod vodstvom iSouirouilla.
STIK MED EKSTREMI
Preteklo nedeljo nas je presenetila notica v buenosalreškem jutranjiku „La Nación“, ki je govorila o stikih med uradnim vodstvom pero-nizma, ki ga predstavlja senator Saadi, in gverilskim vodjem Firme-nichem, trenutno v ječi. Ljudje iz Saadijevega kroga da so stopili v stik z gverilskim poveljnikom in 'skušali doseči svojevrsten sporazum, ki hi koristil enim in drugim. Zgodba je dovolj zapletena, da jo moremo vsaj delno, po svojih močeh in kolikor imamo trenutno pogleda v stvar, razložiti.
Vrnimo se v leto 1973, ko je Zmagovi4 i peronizem kraljeval v državi, in je predsednik Peron še božal nasproti,'stoječe si skupine peronizma. Kmalu za tem je ostareli vo-djia videl, da je prise] čas odločitve in je Montonerose izgnal iz Majskega trga in iz peronizma. Ni pa mogel preklicati zgodovine, ne pretekle podpore, ne določenega idejnega vpliva in imena tega levičarskega in oboroženega dela peronizma.
Prišel je vojaški udar in vojaška vlada pa ofenziva proti gverilskim skupinam. MedJ.em ko so mnogi njegovi tovariši izginili v ječah ali padli v boju, je Firmenich odnesel celo glavo in bil aretiran in potem vrnjen v Argentino že po nastopu ustavne vlade. Proti njemu teče dolg in zamotan sodnijski postopek. Pred dnevi je znova .njegovo ime stopilo na prve strani dnevnikov, ko je e-
dil, da po posrednih direktivah, po številnih obiskovalcih, ki jih sprejema, še sedaj .nadzira in vodi delovanje Montonerov.
Kakšen smisel naj hi imel stik med Saadijem, ki je v dogovoru z desnim krilom peronizma, in Firme-nichem? Smisel, ki ga najdemo -neštetokrat v človeških in političnih odnosih: številne fonde, ki jih imajo gverilci. Ne gre tu za mačje solze; govori se o številki sto milijonov dolarjev, .naloženih nekje v švicarskih bankah. Ta denar je sad ropanja in ugrabitev v najbolj cvetoči dobi peronistične gverile. Sem spadajo ugrabitve, kot npr. bratov Born, napadi ina banke in podobni podvigi. Sedaj bi ta denar kaj prav prišel v marsikak političen namen. Gverila priloži denar, stranka pa podari skupini nekaj kandidatskih mest na višjih in nižjiih iravneh.
Vzporedno pa dobro vemo, da se peronistična stranka sedaj nahaja v finančnih težavah. Nasproti radikalom, ki jim vladni položaj odpira vrata do marsikaterih denar-■,nih fondov, je .peronizem po vrhu še ločen. Trojica Cafieiro, Menem, Grosso, drži vajeti peronistične večine, medtem ko 'Saadi in njegova skupina nimajo bleščeče bodočnosti. (Saadi je že pokazal, da je zmožen marsikaj storiti, da pride do fondov. Tako je obljubil radikalom šest glasov v senatu (od peronistov je šesit senatorjev na Sandijevi strani, dvanajst pa jih je „obnoviteljev“), protiusluga bi bila, da radikali potrdijo zakon, o denarni podpori strankam, petdeset cen tavo v na prejeti glas. Saadi zahteva, da gre podpora v skrinjo državnega vodstva 'stranke, ne provincijskih vodstev. Po prvi varianti se okoristi ortodoksni peronizem, po drugi varianti pa obnovitelji. Je še drug sistem: podporo bi dobilo vodstvo in sicer po številu včlanjenih državljanov. To bi še bolj okoristilo peronizem in Saadijevo skupino. Saadi M pa v senatu podprl radikale v marsikateri zadregi.
DELAVSKI PROBLEMI
'Sredi gospodarske krize, ki si jo bomo kdaj pozneje podrobno ogledali, pa je sindikalizem pričel nov ofenzivo. Vodja CGT Ubai dini se je sestal z delavskim ministrom, da nekoliko pripravi teren za nove zahteve po povišicaih. Te zahteve bodo zadobile konkreten izraz, ko bo znana inflacija tekočega meseca avgusta. Strokovnjaki menijo, da bo kaj 'blizu dvomestnega števila, kar je prava katastrofa za avstralni načrt.
Posamezni sindikati medtem nadaljujejo svoj boj. V prvi vrsti gre za 'bančne uradnike, pristaniške delavce, bolniške uslužbence in marsikatere druge, öe se položaj ne izboljša, se bodo te posamezne stavke ■še pomnožile. Kot gobe po dežju. Z isto hitrostjo kot radikalni neuspehi.
Andrej Jan
ZAHVALI
«■■aaa» *■■■ ca ■■■■■■■■»■■■■■■■■■!!■ BUM an baBiia«aaaa»aBaaaaaBaBBa»a»caBBaaaBBaaaaa:aaa»iiB>a»BnB ■■»■■■■■■■»■■»(■■■■■■■■■■■	an ■■■■■■■■■■■ ■»■■»■■» m ■■■ bob	»■■■■» ■■■•■■■■■■■■■■« ■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■!
Pogovor ob slovesu
Tri tedne so se že med vama, predstavnikoma Koroške, in nami ob Srebrni reki ustvarjale prijateljske veai in tu|di proibitemi obtìh skupnosti so nam postali bolj jasni. Kako bi oceniii, dr. Zerzer, posebnosti in skupne točke, ki jih i-mamo oboji v reševanju in razvoju našega slovenstva?
Dr. Zerzer: Načelno lahko ugotovimo, da smo v podobnem položaju, ker živimo oboji kot manjšina izven centralnega slovenskega prostora. S tem smo izpostavljeni raznim vplivom in, pritiskom s strani večinskega naroda.
V določenem oziru 'Smo mi na Koroškem brez dvoma na boljšem. Naseljeni smo bolj strnjeno in to na' zemlji, ki smo si jo osvajali pred 1400 leti. Vi pa ste prišli pred štirimi desetletji v popolnoma tuj svet, ste se morali šele počasi v tej družbi ekonomsko in socialno uveljaviti, ste morali začeti graditi pri. točki nič. In vendar se je pokazalo, da se je naš položaj v soseščini s politično in gospodarsko premočnim in čestokrat tudi prepotentnim vladajočim narodom v odločilnih fazah naše zgodovine dramatično poslabšal, onemogočil razvoj samozavestne družbe in oviral našo emancipacijo. Tudi zgodovina tega stoletja razmer
nikakor ni zboljšala, temveč po o-beih vojnah usodno zaostrila. Šele v zadnjih desetletjih zapažamo pri naši mladini večjo samozavest, tako da vendarle' počasi izginja naš kolektivni. manjvrednostni kompleks, ki je brez dvoma v večji meri vzrok za popuščanje narodne zavesti. Tega problema vi očitno niste imeli. Kot pridni in, podjetni ljudje ste se — in to sem imel priliko spoznati pri vseh srečanjih — v novem okolju hitro znašli, našli tudi priznanje in spoštovanje večinskega prebivalstva in tako mogli na tujih tleh kovati močno slovensko skupnost.
Druga stvar je povezovanje s centralnim slovenskim prostorom. Korošci danes vzdržujemo ■— in to neglede na svetovnonazorsko usmeritev — tesne kontakte do Slovenije in do zamejskih Slovencev v Italiji. To je v vsakem oziru potrebno in povsem naravno. Kulturna izmenjava, ki nikakor ne teče le v eno smer, povezovanje s posameznimi skupinami in občinami, zlasti strokovna pomoč za razne prosvetne dejavnosti, ,ki jih pri nas šele začenjamo razvijati; vse to je velikega pomena za nas in gotovo tudi do določene mere utrjuje narodno zavest in idejo enotnega kulturnega prostora.
V tem oziru je vaš položaj dosti drugačen, ne le zaradi visokih idejnih ograj, temveč tudi zaradi velike geografske oddaljenosti.
Vam in nam je skupna ena skrb: da bi se narodna zavest ohranila tudi v naslednjih rodovih. Zavedamo se, da je — neglede na pomen šole — treba položiti temelje za o-hranjevanje nam tako svetih vrlin že v družinah. V tem oziru se gotovo lahko zgledujemo po vas, kajti ljubezen do krščanstva in do slovenstva, ki jo gojite v svojih številčno tako močnih družinah 'izsiljuje brezpogojno spoštovanje.
Iz te močne zavesti, se je očividno rodila tudi velika požrtvovalnost in smise] za skupnost, ki sem jo videl ,na vsak korak. Zvedel sem za razmere, v katerih ste brez tuje pomoči, z lastnim dö om in s prostovoljnimi prispevki gradili svoje Domove, ki so zelo živi centri verskega in družabnega, kulturnega in i-zobraževalnega življenja, in bi si žele', da bi. bila tozadevna pripravljenost tudi na Koroškem večja, kot je zdaj.
Tu smo mnenja, da je slovenska šola tisto, kar nam daje zagotovilo, da bomo obstali še dolgo. Verjetno je isto pri vas! Kako primerjate v tem pogledu Koroško in Slovence V Argentini dr. Vospernik?
Dr. Vospernik: Popolnoma se strinjam z vašo oceno, da je šolstvo e-
lementann.ega pomena za vsako narodnostno skupnost. To občutimo na Koroškem v tem trenutku posebno usodno, kajti nemškoinacionalne sile želijo ukiniti tradicijo našega skupnega osnovnega šolanja nemško. in, slovensko- govorečih -otrok.
Zaradi vašega v vseh Domovih organiziranega osnovnega šolanja o-trok v prostem času, ob sobotah, sem prav posebno vzradoščen. Koliko i-dealizma doprinašajo starši, otroci in me nazadnje učitelji, ki opravljajo to požrtvovalno delo brezplačno. Pri nas na Koroškem bi bili taki modeli le težko uresničljivi, ne nazadnje tudi zaradi manjkajoče tradicije privatnega šolanja, kar je v Argentini povsem običajno. Občudujem trdno voljo vaše skupnosti, da se ohrani in podaja materino besedo in nje kulturno-zgodovin-sko obeležje iz roda v rod.
Premalo poznam vaše razmere, da hi. po treh tednih bivanja med vašimi prijaznimi 'ljudmi lahko sodil, veir.dar pa se bo — vsaj po mojem gledanju ■— morala poroditi nuja po slovenski srednji šoli, že v tretji, najkasneje pa v četrti generaciji, da bo materinščina ostala kvalitetna in se razvila na vseh spoiročevalnih ravneh.
Ker ste tned drugim povezani s pevskim udejstvovanjem na Koroškem dr. Zerzer, kaj mislite, je res slovensko petje globok izraz slo-
venske duše, pripadnosti slovenskemu narodu?
Dr. Zerzer: Ob vsem široko razvejanem in pestrem kulturnem u-dejstvovanju v naših prosvetnih društvih -seveda zavzema zborovsko petje tudi še danes prav izsitomjo-če mesto. S pesmijo najbolj prisrčno izražamo svoje čustvo in kažemo svojo narodno povezanost. 'S pesmijo pa .tudi najlaže najdemo pot do drugih narodov, ne nazadnje do naših sodeželanov, do večinskega naroda. Poleg tega pa se zavedamo, da je aktivno sodelovanje v pevskih zborih ena najboljših priložnosti, da v mladini razvijamo in krepimo narodno zavest. Med slovenskimi narodnimi napevi so gotovo prav koroške pesmi izredno priljubljene. Ne nazadnje zaradi svoje otožnosti in globokega čustvovanja. Priljubljenost pesmi kot „N’mav čriez ji zatro“ ali „Rož, Podjuna, Zilja“ gotovo ni naključje, še posebej v tujini. Vendar se vedno bolj utrjuje spoznanj'e, ■da ne smemo ostati na tej točki, na — trdo povedano — sentimentalnosti in samopomiljevanju. Zato sem s posebnim veseljem sprejel petje vaše mladine, ki npr. v Mladinski himni z optimizmom gieda v bodočnost, se zaveda svojih nalog im izpove pripravljenost, da napne vse sile za obstoj našega naroda.
In jkakšno vlogo ima pri tem Mohorjeva (družba, naša klasična prosvetna ustanova?
SLOVENCI V ARGENTINI
LJUBLJANA — Živinorejci še niso bili v takih škripcih, bot so danes. Ker so se cene kmetijskim pridelkom lani zvišale za 50%, industrijski izdelki pa kar za 95%, so začeli kmetje pošiljati več mesa v klavnice, kar seveda pomeni manjše črede. V letošnjih prvih petih mesecih so prirejo mesa zmanjšali za 17% v primeri z istim obdobjem lani.
MARIBOR — Za gradbeništvo se zanima premalo mladih, zato se bojijo prihodnosti. Na višje in visoke gradbene šole bi se moralo letno vpisati 500 študentov, v resnici se jih pa le 250. Danes je zaposlenih 85.000 tisoč, medtem ko jih je leta 1980 bilo 90.000 delavcev in strokovnjakov.
LJUBLJANA — Slovenci v 16. stoletju, ki ga smatrajo kot prelomni ča,s, je naslov razstave v Narodnem muzeju. čez 500 predmetov je na ogled, pojasnjevalno besedilo je pa na velikih lepakih. Vse to je razstavljeno v treh prostorih, opremljenih z novo svetlobno instalacijo.
KIDRIČEVO — Z deli za novo elektrolizo v Tovarni aluminija in glinico so toliko napredovali, da so položili temeljni kamen. Poleg elektrolize rastejo tudi drugi objekti, kot so strojne delavnice, transformatorske postaje, tovarna anodnih blokov in še kaj. S tem skušajo vsaj delno posodobiti proizvodnjo aluminija.
KOŠTANJEVIOA NA KRASU — Bori umirajo. Tako se glasi sporočilo Kraševcev, ki zahtevajo hitro ukrepanje. Bore napada glivična bolezen, o-slabljeni so zaradi suše in zime, najbolj pa naj bi jim škodoval žveplov dioksid in drugi strupi. Lahko jim škoduje italijanska, termoeletrarna v Tržiču, ki nima čistilnih naprav. Pobudo za akcijo v obrambo borov je dal njih rojak, akad. slikar Jože Spacal.
SENOVO — Rudarske godbe so se srečale že tretjič. Sedem pihalnih orkestrov je najprej paradiralo skozi Senovo, nastopali v Krškem in Brestanici, za konec pa še skupni nastop v Senovem, k'er so začeli praznovati stoletnico začetka pridobivanja premoga.
LJUBLJANA — Nevrokirurgi iz 28.
držav so se zbrali na strokovnem zborovanju. Je to prvič, da, se tovrstni znanstveniki iz vsega sveta, ki se specializirajo na odkrivanju, zdravljenju in z operacijami na lobanjskem dnu, zberejo. V Ljubljani so se zbrali zato, ker je Ljubljanska nevrokirurška klinika na vodilnem mestu v tej stroki.
,ŠENTVID' PRI STIČNI ----- 17. Tabor slovenskih pevskih zborov je združil
8.000	pevcev in pevk 271 zborov. Posvečen je bil 400-letnici Trubarjeve smrti in 45-letnici vstaje (komunistične
Dr. Vospernik: Mohorjeva družba ima kot najstarejša založba Slovencev in kot inarodna učiteljica — oh njenih knjigah so se Slovenci učili branja — neprecenljivo vlogo. Založba je spoznala, da se mora odpirati ob vsej večerniški itn. koledarski tradiciji, ki jo je gojila skozi desetletja in ki jo naj goji tudi naprej, sodobnim tokovom kulturnega utripa. Tako pokriva danes založbi-na dejavnost široko paleto knjižnih potreb, poleg tega nudi še raznim umetnikom iz Koroške in iz Slovenije ter i,z zamejstva in zdomstva razstavne prostore v knjigarni v centru Celovca.
Ob vsem povedanem ne gre pozabiti, da nudi Mohorjeva družba dijakom celovške Slovenske gimnazije, ki se zaradi oddaljenosti ne morejo dnevno voziti domov, udobno bivanje v sodobno urejenih domovih: dekletom v Slomškovem, fantom pa v Modestovem domu.
Sedaj, ko smo boljé spoznali, upajmo, da bomo obdržali medsebojne ptike žive; kaj bi se dalo narediti v ta namen? Od vas ali od naše strani?
Dr. Zerzer: če navežem na prvo vprašanje, 'bi rekel, da je spoznavanje razmer pri vas in pri nas prvi pogoj z IR vzdrževanje in izgrajevanje kontaktov ,ki so brez dvoma v obojestranskem interesu, nujno po-
revolucije bo verjetno bolj umestno) slovenskega naroda. Pò pevskem pohodu skozi vas so se postavili na ploščadi pred osnovno šolo in po govorih zapeli skupno šest pesmi. Dirigiralo jim je šest dirigentov z različnih krajev. Tabor je imel za geslo Trubarjevo priporočilo „Pojte, vsi ljudje!“ in je končal z ljudskim petjem, med drugim s pesmijo Mi se imamo radi.
'ČRNA NA KOROŠKEM — Onesnaženje okolja je privedlo prebivalce Mežiške doline do zahteve, naj se občinski organi in odgovorne osebnosti iz termoelektrarne Šoštanj, tovarn Žerjav in rudnika Mežica pobrigajo za nezdrave odpadke. Ugotovili so, da je zaradi žveplovega dioksida obolelih že dve tretjini koroških gozdov, da morajo vso zelenjavo dobro oprati, za vrtne pridelke, ki rastejo v okolju Žerjava in Mušenika pa da sploh niso užitni, ker je v zemlji preveč svinca in kadmija.
LJUBLJANA — Predrage surovine
skrbijo slovenske kovinarje. V prvih mesecih so imeli ugodne poslovne rezultate, vendar niso mogli zadostno prenoviti zaloge uvoženih surovin. Za jeklo že napovedujejo podražitev, čeprav še ne vedo, kolikšna ho.
MARIBOR — Gibanje za čisto o-kolje je imelo v Mariboru okroglo mizo ob koncu evropske gozdne akcije. Pri njej je okoli 120 mladih iz 15 evropskih držav poročalo o delu in razvoju ekoloških gibanj.
KRANJ — Avtomobilskih gum so v
prvem polletju naredili 17,6 ton v tovarni Sava. Te gume niso namenjene samo domačim voznikom, pač pa jih tudi izvažajo.
UMRLI SO OD 21. do 26. julija 86:
_ LJUBLJANA — Slavka Košmerlj roj. Cetin; Miro Wabra; Julijana Krištof roj. Kodrnja; Ljudmila Pavlič (U-dinova Mila); Ljudmila Skoberne; Zofija Suša roj. Potočnik; Alojz Lesjak; Vida Leben roj. Potrato; dr. Zdenka Tominšek; Avgust Jamšek; Marija Bertoncelj roj. Sela,n, 78; Ana Vovko roj. Pretnar; Anton Fležar (Miklavčev Tone), 88; Štefan Balgač; Pavla Brilej roj. _ Jurman; Nada Gabrijelčič-Lozej; Julijana Horvat; Marija Maver roj. Hrastnik; Amalija Zupančič roj. Erjavec; Ana Puhan roj. Gorišek; Albina Juvan roj. Habič; Leander Peterca, 76.
RAZNI KRAJI — Pepca Martinčič, Domžale; Stane Cuješ, Rogaška Slatina; Alojz Škrabi; Jože Duša st. (Jur-jev ata,), 77, Vel. Mlačevo; Ana Verče, Šmihel; Karlo Simčič, Nova Gorica; Lojzka Dežela, Cerkno; Pavla Marolt roj. _ Tomažič, Rakek; Olga Jernejčič roj. Les, 85, Celje; Jože Klanjšek, 82, Radeče; Miroslava Šolar,, 82, Kropa; Jože Zaplotnik, Zg. Jezersko; Albin Smrkolj, Kokrica,; Karel Strgar-šek, Dol pri Hrastniku; Rudolf Cergolj, 91, Slivje; Valentin Bašelj, 56, Škofja Loka; Mira Šinkovec roj. Zupan, Dol pri Hrastniku; Anica Kranjc, Borovnica; Rudolf Drnovšek, 57, Zagorje.
BuaaaBaaBiBBaaaaaaaBaBBaaaBnaaaBBBaaBBaaBBBaaaaaaaaaaBg
tirebni. Medtem ko vaši listi redno poročajo o važinih političnih in kulturnih dogodkih na Koroškem, bomo v našem tisku zaman iskalli kako ve,sit iz Argentine. Na tem področju bomo morali začeti s sistematičnim delom.
Druga stvar je kulturna izmenjava. Spoznal sem vrs“o odličnih skupin, ki bi lahko prišli kdaj na Koroško, in prepričan sem, da bi tudi kak pevski zbor, ki bi čez morje prinesel našo ljudsko pesem, bil vsak čas dobrodošel. Glede tega smo že diskutirali prve' konkretne načrte in upam, da se bo to in ono dalo uresničiti. Zvedel ,sem tudi za neko določilo v avstrijsko-argentinski kulturni pogodbi, ki finainčno znatno olajša drago potovanje čez mor-
je.	Potrudili se bomo, da bodo te u-godnosti veljale' tudi za slovenske skupine.
Med vrsto odličnih pevskih solistov sem imel priložnost spoznati tudi članico Colona z mednarodno karijero. Ker bo v naslednj;h mesecih Bernarda gostovala v Evropi, hi radi izkoristili pr,liko in aranžirali vrsto nastopov na Primorskem, Koroškem in v Sloveniji.
Predvsem med mladimi bo treba organizirati redna srečanja, po možnosti pri nas na Koroškem, kajti večina vaših mladincev sploh ne pozna krajev, kjer so njih starši preživeli svojo mladost im večinoma tudi pomemben dej svojega življenja.
Osebne novice
Smrt: Umrla sta v Buenos Airesu duhovnik Jože Rott in 25. avgusta v Ramos Mejia Janez Brula. Naj počivata v miru!
Nova diplomantka: Marjetka Koci-
man je dokončala študije 19. avgusta 1986 na Instituto Superior de Forma-ción Docente No. 31 v Palomarju in je dobila naslov profesorice naravoslovja. Čestitamo!
t ANDREJ ZARNIK
V prometni nesreči, ki se je zgodila v sredo, 13. t. m. na avtomobilski hitrostni cesti Victoria-Gagüä v bližini venezuelskega glavnega mesta Caracas, je umrl slovenski duhovnik ANDREJ ZARNIK.
Pokojni se je rodil v številni družini Zarnikov v vasi Našovče pri Komendi na Gorenjskem in je' še kot mali begunec prišel z družino v argentinsko Mendozo pod veličastnimi Andi, kjer je še zelo mlad začutil duhovniški poklic. Zato je vstopil v misijonski red IMG (Instituto Misiones Consolatti), kjer je študiral in bil posvečen, v duhovnika
18.	decembra 1965 v Turinu, Italija. Za svoje duhovniško geslo si je izbral stavek „Da" bo Bog vse v vsem“ iz pisma Korinčanom. Kot duhovnik je bil 4 leta dušni pastir za Slovence v Rosario, 5 let župnik v kraju Paso del Rev, 2 leti v Italiji, 1 leto v Anglji in 6 let v kraju Los castores v Venezueli.
(Smrt ga je doletela v zgodnjih 44. letih injegovega plodnega življenja, ko se je avtomobil, s katerim se je vračal z obiska pri neki slovenski družini, prevrnil, ker je počila pnevmatika sprednjega kolesa’. Rajni Andrej je bil med svojimi duhovniškimi sobrati izredno priljubljen, saj je bil veselega, družabnega značaja in mu je njegova osebna privlačnost izredno pomagala pri širjenju božjega kralj’estva v vseh krajih, kjer je deloval.
Andrejeva smrt je trdo prizadela njegove najožje in širše sorodnike,
Za taka srečanja se ponuja več krajev in tudi čas proti koncu naših poletnih počitnic bi bil zelo ugoden, saj bi ibivainje v Evropi lahko zaključili z obiskom Drage'.
Končno sem pri kiparju Ahčinu spoznal nekaj mladih umetnikov-,slikarjev, ki se zbirajo okoli .izkušenega mojstra in se pri njem izpopolnjujejo. Mislim, da ne bo preveč težko, če' bo tu in tam kdo od njih nekaj svojih slik poslal na Koroško in mu bomo pripravili razstavo v galeriji, ki ima svoje prostore v Domu prosvete v Tinjah. In če bo kdo od teh slikarjev kdaj potoval v Evropo, bi ga rad povabil na slikarski teden, ki ga z mednarodno udeležbo vsako leto septembra pripravimo v Prosvetnem društvu „Kočna“ v Svečah, torej v dvojezični vasi, v kateri je svoja zadnja leta preživel prof. France Gorše.
To je le nekaj pobud, ki so se porodile ob najinem bivanju tu v Argentini, če bo res povezava dosegla tisto intenzivnost, ki si jo želimo, bodo gotovo prišli še drugi predlogi, se bodo rodile nove ideje, od korespondiranja med šolsko mladino, izmenjavo šolskih učbenikov pa do medsebojnih obiskov na prijateljski bazi.
Da so tudi gospodarski kontakti važni in možni, o tem se je že na kratko govorilo v manjšem krogu; počakajmo, kaj bodo iz teh možnosti napravili kompetentnej-Ši, ljudje.
na katere je bil Andrej trdno navezan,, tako da je vsak njegov obisk pomenil vselej pravi družinski praznik.
Z družino Zarnikovih pa globoko sočustvuje vsa slovenska srenja, ki še ni pozabila na kruti, preràni odhod enajstletnega Andrejevega nečaka Gabrijelčka v letošnji argentinski jeseni.
Tudi Svobodna Slovenija se pridružuje številnim izrazom iskrenega žalovanja.
„JANKO IN METKA“
V soboto, 5. julija, so otroci slovenske šole predstavili otroško igrico Janko in Metka. Pod vodstvom mlade režiserke Klavdije Malovrh in ob pravljični sceneriji Andreje Hrovat je igrica prav lepo uspela. Šolski odbor je po igri povabil Vse navzoče na večerjo, da so skupno proslavili ta lep uspeh slovenske šole. Z igrico so otroci gostovali že v Slovenski hiši na skupni šolski proslavi:.
PREDAVANJE P. DR. KUKOVIČA
O sodobnih problemih družine in posebej nanašajoč se na razporoko je v nedeljo 13. julija govoril v Domu p. dr. Lojze Kukoviča. Osvetlil je vsa vprašanja z moralnega stališča in razjasnil marsikatero vprašanje številnih poslušalcev. Ker je razpravljanje o razporoki na dnevnem redu, je še' kako potrebno, da' imamo o 'tem j,asino stališče.
ZIMSKI IZLiET V MENDOZO
Od 22. do 20. julija se je /nudila skupina fantov .in deklet iz Slomškovega doma pri naših rojakih v Men-dozi. Skupno z mendoško mladino so odšli v smuške predele Kordiljere v Penitente«, blizu Puente del linea, kjer imajo Slovenci v Mendo-zi svojo Gorsko kočo. Zimskega blagoslova — snega — je bilo dovolj, v veliko veselje navdušenih smučarjev in sankarjev. Za marsikaterega od Buenosaireščanov je bilo njihovo prvo srečanj'e s snegom. Lepo zimsko vreme je pomagalo še k lepšemu vzdušju iin, zabavi na snegu. Napravili so tudi daljši izlet na gorsko pokopališče pri Puente del Inča in obiskali grob prvega slovenskega duhovnika v Argentini Jožeta Kastelica, ki se je leta 1940 ponesrečil na Acoineagui. Pomolili so za pokoj njegove duše in vseh planincev, ki so našli svojo smrt v gorah. Nekajdnevno skupno bivanje je spletlo move prijateljske vezi med mladino iz Mendoze in Slomškovega doma.
Dr. Vospernik: Večkrat smo se v preteklih dneh pogovarjali o možnih medsebojnih stikih. Trdno smo sklenili, da ti stiki, ki smo si jih ustvarili v teh dneh, ne smejo več zamreti. Možnosti so raznovrstne: izmenjava tiska-, medsebojni obiski kulturnih skupin, počitniško biva-pje vaše mladine' pri nas na Koroškem s tečaji im turističnim programom, izmenjava podlag na področju šolstva. Zlasti se mi zdi tudi pomembno, da ohranjamo osebne stike — z dopisovanjem, z medsebojnimi obiski. To bo veljalo predvsem za vas, ko boste prihajali v Evropo in se ustavljali tudi na Koroškem. Vsakogar bomo z veseljem pozdravili ob Zilji in Dravi, kamor segajo spornimi zlasti starejše generacije.
Zanimivo je ibilo vaše pojasnjevanje, idr. Vospernik, o namenu, vlogi in potrebi Celovškega Zvona, naše vseslovenske kulturne revije. Kaj bi (želeli o tej reviji še poudariti, preden se vrnete domov?
Dr. Vospernik: Celovški Zvon ■— v teh dneh izhaja' 12. številka od septembra 1983, ko je bil ustanovljen — je želel postaviti svoja izhodišča od vsega začetka na vseslovensko osnovo. Ker je to zahteven posel, je in bo odvismo od angažiranosti vseh prijateljev revije, od sodelavcev in bralcev, kako bomo ta cilj lahko uresničevali. Pomembno je, da tudi v revijinem profilu
OBISK KOROŠKIH GOSTOV
V četrtek, 14. avgusta, je tudi san-martinsko srenjo doletela čast, da so v svojem Domu sprejeli oba koroška gosta, dir. Janka Zerzer ja in dr. Regina!da Vospernika. Prvi je pripotoval med mas v imenu vseh 'Korošcev, drugi pa kot urednik vseslovenske revije Celovški Zvon in ravnatelj celovške gimnazije za Slovence.
Predsednik sanmartinskega Doma Marjam Boltežar jima je izrekel prisrčno dobrodošlico v svojem imenu, prav tako pa tudi v imenu vseh prisotnih odbornikov in članov Doma. Oba gosta sta se zahvalila za prijazen sprejem in poudarila, da sta prišla med prijatelje v želji, da spoznata maše življenje, katero jima je bilo do sedaj zaradi daljav nepoznano. Zatrdila sta, da ugotavljata, da Slovenci v Argentini precej bolje poznajo Koroško, kakor pa sta si predstavljala. Sém dobivamo tamkaj1 naltisnjeme knjige, npr. Mohor-jevke, revije in marsikateri tukajšnji 'Slovenec ob potovanju po Evropi rad obišče zibelko Slovencev — lepo Koroško. Omenjala sta njih delo, trud in melahko manjšinsko razmerje z večinskimi Nemci.
Sledila je večerja in med to in še po njej so člani Doma sprožili vrsto vprašanj, pa tudi nekaj predlogov, na katere sta gosta prijazno idi konkretno odgovarjala.
Ob zaključku prijetnega večera je z dr. Zerzerjem na čelu po Domu zadonela koroška narodna „Gor čez Izaro“.
V Dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so darovali: N. N. 100 DM; N. N., Castelar, A 10; N. N., Ramos Mejia, A 30; ga. Pavči Eiletz A 15 v spomin raj. ge. Voršič in Jerebič.
Lepa hvala!
ZDA
V	Milwaukeeju so ustanovili novo kulturno organizacijo „Slovenian Arts Center“, katere predsednik je prof. Leo Muskatevc.
Letos je v okviru prosvetnih ur v New Yorku nastopil pevski zbor Zvon iz Connecticuta, edini slovenski zbor iz ameriškega vzhoda. Napovedoval je Armin Kurbus. Nastopili -so v dveh delih, v odmoru še predstavljenih nekaj recitacij, med njimi je Helena Puc Clement recitirala uvodnik k Slovenski pesmarici, ki jo je izdala 1. 1963 Mohorjeva v Celju.
V	Euclidski javni knjižnici je letos Slovenian American National Art Guild predstavil javnosti knjižico v angleškem jeziku z naslovom „Splasher cloths — Traditional Slovenian ßtitchery“.
spoznavamo drug drugega, četudi se ne bomo vedno vsi strinjali z vsem, kar bo zapisanega. Taka široka zasnova mora nujno uresničevati tudi pluralizem mnenj in pog.edov. Čeprav izhajamo iz krščanskih o-snov, odprtih dialogu, so naše kulturne in politične razsežnosti tako široke, da ne bomo našli povsod potrjenega svojega mnemja. Morda bo prav v tem dejstvu duhovni izziv, ki bogati naše obzorje.
V uredništvu Celovškega Zvona si iskreno želimo tudi prikaza vašega mišljenjskega, kulturnega, in literarnega 'življenja. Vese] sem, da lepa vrsta naročnikov to idejo podpira. V junijski številki je Andrej Rot predstavil pisatelja Pavleta Štruklja, v kratkem pa nam bo agilna urednica dr. Katica Cukjati prikazala lik misleca dr. Vinka Brumna. Vaš svet nam je ina Koroškem tako oddaljen, da smo veseli življenjskih podob, ki jih dobivamo iz Argentine.
Hvala vam za vajin obisk, hvala za pozdrav vse Koroške, bliže nam bo.
Dr. Vospernik: Za zaključek bi se rada z dr. Zerzerjem iskreno zahvalila vsem posameznikom in ustainO'-vam, ki so nama pripravili tako lepe in vtisov polne dni v toplini slovenske argentinske sremje.
Vprašanja je postavil TDml.
Stran 4
OBVCSTILO ESLOVENiA LIBRE
MALI OGLASI
Advokati
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tucu-män 1455, 9. nadstr. E - Tel. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20.
Arhitehti
arh. Jure Vombergar — Načrti za gradnje stanovanjskih hiš, industrijskih in trgovskih stavb. — Av. Gaona 2776 - 1706 Haedo T- . E. 659-1413
arh. Marija Bavec — Belgrano 123 — 17. nad. “5” - R. Mejia - Tel. 654-2461; poned., sreda, petek od 17 do 19.
arh. Andrej J. Horvat — Načrti za gradnje stanovanjskih in trgovskih poslopij, predelave, opreme in dekoracije. Curupayti 1525 - (1708) Moron - Tel. 628-7515.
Trgovina
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadro severno od postaje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle — vse za
vaš dom — L. Vernet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021.
TITO UMRL KOT MILIJONAR
(Nad s 1. str.)
Slovencih in Hrvatih oster, zlasti po zadnjih deviznih predpisih, ko morata obe državi svoje devize nakazovati Centralni banki v Beograd. Kot je znano, doprinašata Slovenija in Hrvaška 70% vseh jugoslovanskih deviz, pridobljenih z izvozom.
„Če bi preje vedeli za Titovo bogastvo, mu ne bi bii tako dolgo časa zvesti“, pravijo stari partizani, potem ko so zvedeli, da je bil Tito m ultimili jonar.
Ob svoji smrti, leta 1980 je jugoslovanski diktator posedoval 22 rezidenc, čez 100 z briljanti okrašenih medalj, avtomobile Rolls-Royce in CadiTlace, 5 motornih čolnov in bogate zbirke umetnin — kar naj bi bilo po mnenju K.,Z. le del ogromnega premoženja, za katerega se že
nekaj let bori Titova vdova Jovan-ka. Premoženjsko stanje umrlega vodje partizanov je dolgo časa ostalo v tajnosti. Po objavi je vzbudilo veliko ogorčenje zlasti v vrstah partizanov, ki se seda j že zavedajo, da se je Jugoslavija zadolžila že v dobi vladanja Tita, ko je le-ta z veseljem sprejemal od Zapada ponujene kredite, potem ko se je ločil — vsaj navidezno — od Moskve.
P. D-ova.
ZDA
Jože Velikonja objavlja v Ameriški domovini svoje spomine na ms gr. Oreharja. Pravi, da bodo njegove stvaritve ostale trajen spomenik te pomembne osebnosti, ki ji v „Severni Ameriki nismo imeli enakovrednega predstavnika.“
SOBOTA, 30. avgusta:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega ^tečaja v Slovenski hiši ob 15.
Občni zbor Slov. doma v Carapa-yu ob 20.
Nadaljevanje Filozofskega tečaja s
predavanjem prof. dr. Milana Komarja v Slovenski hiši ob 16. uri v priredbi SKAS-a in Visokošolskega tečaja.
NEDELJA, 31. avgusta:
V Slovenskem domu v Carapacha-
yu po sv. maši informativni sestanek SLS.
Na Pristavi v Castelarju mladinski dan.
SOBOTA, 6. septembra:
20. dan Zveze slovenskih mater in žena v Slomškovem domu ob 19'. uri.
NEDELJA, 7. septembra:
Spominska svečanost ob 40-letnici smrti generala Leona Rupnika v Rozmanovem domu ob 11. uri.
Nova maša Toneta Bidovca ob 11 v slovenski cerkvi Marije Pomagaj. Velika tombola v S. Martinu ob 15.30.
Za izseljensko nedeljo ob 11 maša, ob 15 pa prireditev v Teatro Coliseo.
SOBOTA, 13. septembra:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15.
SOBOTA, 20. septembra:
V	Slomškovem domu slavnostni koncert ob 25-letnici doma, Sodelujejo trije slovenski zbori.
NEDELJA, 21. septembra:
V	Slomškovem domu celodnevno slavje ob srebrnem jubileju.
SOBOTA, 27. septembra:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono: 6 9 - 9 5 0 3
Glavni urednik: Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 20.446	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1986:
Za^ Argentino A 30 pri pošiljanju po pošti A 32; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z nayad-no pošto 45 USA dol. TALLERES GRAFICOS "VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES -
T. E. 362-7215
ACOlMPANA EL PRESENTE NUMERO DE “SVOBODNA SLOVENIJA — ESLOVENIA LIBRE” EL SU-PLEMENTO SVOBODNI POGLEDI 6.
■
SUO	PRISTAVA	SFZ
■
■
XVII. mladinski dan
NEDELJA, 31. AVGUSTA
■
■
■
■
8-00 Začetek tekmovanj
11.30	Sv. maša
17.30	Kulturni program Nato prosta zabava
Sodeluje MAGNUM
■
“TIEMPO LIBRE” — vse za ribolov, camping in športna oprema - Av. de Mayo 1903 - (nasproti Don Bosca) -Ramos Mejia - Maruša in Andrej
Šimenc.
Gospodarstvo
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sar-
miento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127
Kreditna zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574. 654-6438. Od poned. do petka od 15. do 19. ure.
—,	„,„j »uu, spusi/ujiiiu svoj jezik!
Anton Martin Slomšek
IS5j^g}ZS9 Sobota, 20. septembra, ob 20:
Slavnostni koncert. Nastopijo Slovenski pevski zbor Ì2 ■ Am Ami Mendoze m mladinska zbora iz San Justa in Slomško-
doma.
--------------------li;
Celodnevno slavje s slovesno sveto mašo, kosilom in popoldanskim programom ob 17. uri.
Vsi rojaki lepo vabljeni!
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 15. do 19. ure.
Sistecom — Orieta-Rodriguez-Grohar —■
davčni, finančno-družbeni svetovalci; kompjuterizirano knjigovodstvo in delavske plače — Rauch 874 - 27 B - Morón - T. E. 629-6794/769-1547/ 659-2505.
Ne samo dva, ampak trije izredni dobitki
MOTORNO KOLO “GILERA”
TV APARAT PHILIPS 20’ (control remoto) MULTIPROCESADORA
ter še nad 200 bogatih dobitkov vas čaka na
VELIKI SANMARTINSKI TOMBOLI
LETOS, 4. SEPTEMBRA,
bo poteklo 40 let usmrtitve ustanovitelja, očeta in vrhovnega poveljnika slovenske domobranske vojske
GENERALA LEONA REPNIKA Spominska svečanost s sveto mašo bo
V NEDELJO, 7. SEPTEMBRA 1986, ob 11. uri v Rozmanovem domu.
Lepo vabimo vse rojake, zlasti mladino, da se skupno zahvalimo za veliko žrtev generalu — Slovencu.
(Po proslavi na razpolago kosilo)
Cena največ štirih vrstic A 2 za enkratno objavo, za ves mesec — 4 številke — A 6.
Poravnajte naročnino!
ki bo v nedeljo, 7. septembra ob 15.30,
>v Slovenskem domu v San Martinu.
Vse rojake v Sain. Martinu opozarjamo na to, da jih bodo v zadnjem tednu pred tombolo obiskali ‘odborniki Doma s prošnjo za dobitke in jim bodo ponudili tombolske tablice, če bi koga ne mogli obiskati, prosimo, da prinese dobitek v Dom.
FRAN MILČINSKI
(26)
Ptički brez gnezda
Prepustila je voziček Kocmurjevi, odstopicala k svoji postelji, iz vznožja privlekla perišče umazanih kvart in jih prinesla k vozičku. Razvrščajoč jih po odejici je ralagala Kocmurjevi in jo prepričevala,, kako ji je bil „on“ namenjen in obljubljen, malo drugačen kakor zapisan, in kdor govori o zvijači, je lažnik in obrekovalec.
Kocmurjeva je bila s svojimi mislimi čisto drugod, vendar je pritrdila in vzdihnila, da so res grdi ljudje na svetu.
To potrdilo je bilo zapuščeni Marja,-nici v veliko zadoščenje. Izjavila je, da ima Kocmurjevo za pametno žensko, in ker je imela kvarte baš v rokah, jih je še njej pričela polagati. Zravnala, jih je, zmešala in počasi razpoložila po tri in tri. Gubančila je čelo, premikala ustnice, tresla glavo, pogledovala Kocmurko.
„Pik, as, tref sedmica — izkaže se resnica... Gospa Kocmurjeva, podedovali boste! Poglejte: pik as — smrt, tref sedmica — dediščina!“
Kocmurjeva je zmajala z glavo: „Za ta del mi od nikoder ničesar ne kaže. Dediščina — od kod? Ata so zdravi, pa tudi, če ne bi bili...“ Spominjala se je očetove pretnje, da jo razdedini.
„Zanašajte se na moje besede!“ je rekla Marjanica in nekaj čudnega ji je bilo v glasu in pogledu, da je Koc-
murjeva za trenutek kar pozabila, kje je. Tisoč misli ji je hkrati švignilo skozi glavo...
„Pik as, tref sedmica..." je nadaljevala pritlikava vedeževalka, „karo kralj — ni te bilo treba, kdo te je klical?... sovražnika imate. Pik deset pomeni umret... Smrt obrne vse — drugi dol, vi gor — pika in amen. — Kadar ho, gospa, se spomnite name in na današnji dan! Ljudje lažejo, kvarte ne!“ .
Kocmurjeva se je otresla neznanih misli, ki so ji kakor sanje begale po možganih. Globoko je zasopla. „Nič nima človek kakor skrbi in težave. Da bi mu enkrat posijal le majhen žarek sreče — toda ne !“ Rekla, je, da gre. Dala je Marjanici roko, otroku v vozičku je še odpodila z lica nadležno muho in mu napravila križek, potem je šla.
* * *
Na mizi je gorela petrolejka brez senčnika; na stolu je sedel oče Kocmur, s komolcem se je naslanjal na, mizo in gledal ženo, ki je čepela pri nizkem ognjišču in ravnala večerjo; na ležišču se je klamuril Stanko, z desno roko se je držal za palec leve noge in se zibal, malo poslušal, kaj govorita oče in mati, malo ugibal, kaj bo počel jutrišnji dan.
Kocmurjeva je poročala o neuspešnosti svojega pota h Kožuhovi. Kocmurja
ni stvar kaj zanimala. „Naj le drugega dobé, da bo nažigal Ljubljančanom luč! Nisem neumen, da, bi jim delal za dve kroni na dan! Za dve kroni mi ni treba delati: dve kroni najdem na tleh, če hodim pol ure po izprehodu.“
Stanko si je prešteval gumbe. „Najdem, vzamem, ukradem — najdem, vzamem, ukradem...“
„Nemarni fant!“ se je raztogotila Kocmurjeva. „Ali mi ne boš tiho? — Čakaj no, da ne pozabim — kdo ti je pa ukazal, da hodiš beračit pred tobačno tovarno? Tako me je bilo sram, ko mi je očitala Kožuhova!“
„Tako, tako?“ je vpraševal Kocmur. „Kam si pa dal denar, kaj?“
„Saj mi je vsega pobrala,!“ je odgovoril Stanko in grdo pogledal pod mizo.
„Koliko si pa nabral?“ je pozvedo-val Kocmur.
„Za eno kronico prisežem, pa je bilo gotovo več,“ je odgovoril Stanko. „Mislite, da rad beračim? Pa sem moral, ko mi je bilo treba za zvezke. Kje naj dobim drugod? če mami rečem, mi niti ne verjame!“
„Ti si mesten, tebi mora učitelj dajati zvezke zastonj!“ ga je s poudarkom opozoril oče. „Bom vendarle moral v šolo, da napravim red.“
Imelo pa, je redoljubje Kocmurjevo še drug predmet ogorčenja. „Ne hvalim fanta, da berači. Ampak vprašam: Kaj to briga Kožuhovo? Ta niti mestna ni! Ta ima že manj pravice prositi kakor moj fant. Nase naj gleda, ne na druge! Denar, ki mu ga je vzela, mora dati nazaj! Z obrestmi vred.“
Vsem članom, som išlj ein ikom in prijateljem sporočamo žalostno vest, da je dne 25. avgusta 1986 odšel v večnost gospod
Janez Brula
član načelstva Slovenske ljudske stranke
Trdno zasidran v krščanskih načelih in poln ljubezni do slovenskega naroda je 'posvetil življenje domovini in svojemu ljudstvu. V času največje narodne preizkušnje je trdno stal v vrstah branilcev verskih in narodnih svetinj, kot vaški stražar in domobranec, potem pa vztrajal zvest svojemu prepričanju do zadnjega diha.
v Ohranili ga bomo v hvaležnem spominu in prosili Vsemogočnega, da mu nakloni večno plačilo.
Načelstvo SLS
t
Kateri vanj zaupajo, bodo spoznali resnico, zakaj milost in usmiljenje dosežejo njegovi izvoljeni. Modr. 3; 9
Vsemojgočna božja Previdnost je dopustila, da je nenadoma odšel v večnost naš preljubi mož, oče in, brat, gospod
Janez Brula
Njegovo v trpljenju preizkušeno srce, ki je do zadnjega ultripa prekipevalo v ljubezni do svoje družine in do Slovenije pod Gorjanci iin v širnem svetu, je obstalo za vedno 25. avgusta 1986 na ljubljenem domu v Ramos Mejia. Vdani v božjo voljo ga priporočamo v molitev in blag spomin!
Žalujoči :
Vladi roj. Vitrih, žeina,
Vladi por. Selan,
Andreja por. Cestnik,
hčerki z družinama;
Jani z ženo Ano roj. žitnik, Pavel in Marce],
sinovi ;
Jože, brat in Ana, sestra — v domovini. Črnomelj, Slovenija; Ramos Mejia, Argentina.