:s&LktoU it. 48. V Gorici, 30. novembra 1877 TecajVli: Posamezne Stevilke se dpbiyajo pt 10 Roldov v Gm-id v tobakarnici v (ft-sposki ulici blizo „treh k*on". — v Trstu v tobakarnici „Via doll* eiA serma 00", Dorisi naj se blagovoljno poSiliajo uredniSlvu „Soiift'' v Gorici „Via Duo-mo"' U. stev. 307, II. nadstr. uaro&nina pu opravniStvu ,.So6e" v Gorici „Via scuolc" h. Stv. 4sJ9, II. nadstr. Rokopisi se ne vraSajo; dopisi laj so blagovoljno frankujejo. — Delalcera in drugim nflpromo2nim so imrocmnft zuiia, akose oglaso pri urednifetvu, Glasilo slovcnskega poHticncga drnitra goriSkcga za brainbo narodniii pravic. Turska molitev. Zalostno je bilo prod mkoliko loti v si'veronmii-rikanskih zjediujenih dr/avah. ko so so juzuo di/avo luido bojevale zopor sovorno /a robstvo. a m» zaln.»t-nejSe je bilo, da >» st» tikrat nnhajali tako uos>aumi i podli Evropejii, ki so du>ovno i guiotuo podpirali juzne puittarjc proti sevornoJMin dr/avam. Mi sum pa Se to dozivHi, da so liuj>c robstvo. Se siluej^e tiinostvo najde konoom dcvftuajMi-ga sto-letja svoje apologoto i branitoljo. Da. m> vise: shkli than osmanski, ta sakal iz Batnka, JVium-mv. B.i-zardzika, (Mlukoje i I'unjagmiM'a tku'o pod sabn mujo polumrtve zitvo sine so to/iti svnjo updsaim zitev. smc Si» po svflu legati. da ulmzi li wobutozvui III garji dopiinasajo oknitnosti iia oborozonih Turcili. i da bodo nenmornnst dovrxna: po K\mpi *o nalia-jajo ,.i/obraz>mr, kt«ri iinajo to pcklonsko la/ za resnko, nahajajoso podkupljivi dupisovatolji, kti'ii lake lezi razsirjajo i potrjujo. nahajujo so rir/avnici. ktori hoto Turkc tell trint^ov bniiiiti, i nabajaju i-i' v hiri zapadno-kr,sr.!:^k«'pi sv<-ta utD/jf, ki h» v sm-Ioj jo/i svoji'j vrgli proklt'tstvo svoje na v««s .starovciski ruski svet, ki ji» napovcdal boj na *ivi«uj« i «nrt iij«^ovt'iau sodrugu carigrajskomu „Si»jk-iil-Is»IamuM. Nij davno fit*, oilkar m hi napravili na AngU'i-kern gospoda lonli ^dobri dan1*. Dali so **i od sta-rega renegata, turikega poslanca MuM^ura luga pri Sainpanjci praviti, gli'jtc no iutlo — o turskcm na-predku. A kako ^o"ploskali, ko jo inicnovani ri'iiegat vso krivdo dosedanjc kulttirne zakasnelo^ti zvrnol na Ruse i sploh na Slovanc, a kako jim je situ od ra-dosti skakalo, ko je refeni odrezancc zagotovljal, da je vkljub vsemu nasprotovanju natstopilo v»u Tiuiko novo fcivenja pot, da s konstiti'cijo, ktero je ouo pro-glasilot padel je ves razlofek meju fcrsCani i mahotne-Hani, i da je vsemu temu on sam najlepli dokaz, ker sedif 6e pra? je krSCan, v turSkem senatu. — Zviti Turek je dobro vedcl, pred kom da govori i za to sc je predrznol takd v en dan legati. Xeniudoma za njim je vstal lord Beaconsfield, da bi povcdal s>vetu, kako da je ne krivica. kar koli se govori i piSe c slabej volji torfike vlade proti njenim kr^causkiin pod-lo^nikom! LiISTEK, Pri^igaleo, Roman t 2 ivezbih (I. arei. 508 str.j II. zvez. 512 str.) Iz ftngleSiine poslov. prof. J. Jesenko ˇ Trstu. Dalje* A Prifigal^etra Jerica tega ne stori ter zaverne pofttrdeno roko, dobro vedof, da bogastvo, zunanja sreea in bliScoba ne podeliio filoveku stanovitne za-dovoljnosti. Tudi bi bila z dragaemm ravnanjem po-stala nezvesta svojemu sercu, ki je na tifaoma bilo ra?no tako toplo za Viljerna, kot je bilo Tiljemovo za Jerico, ie prav si v listih nista nikdar omenila te jnedsebojne naklonjenosti. Ista rahloiutnost in nez-nost jo vodite pozneje, ko se je Viljem vernil iz vzhod-ne Indije. Strahovito terpi blaga devojka, ko je slu-fajno naletela "Viljerna v dru2bi o§abne Izabele Klin-tonove. Serce jej skoro poka, kako je gosposka druz-ba sodila Viljerna po unanjih razmerali ter ga pri-svajala Izabeli. Zdi se jej, da se jej Viljem ne more izneveriti, a posk§a jih ju serma in gleda v razmerali, ki so jej na videz unitile vse nade na lepo bodofinost, U6i se odpovedavati svojej sreCi,6eprav jej serce kervavi. Pa tudi v tern strahovitem polozaji je nje Ijubezen do nekdanjega ljubimea tako globo-ka, tako topla, tako nesebifina in resniftia, da je pri-pravljena samo sebe 2ertovati, pogubiti se v globoid vodi, da bi le otela preiirno Izabelo, katero blezo jjubljeni Tiljem rad ima. Na pforefii ladiji se zatg odpove edino mogotemu reienji po gospodu Filipsu ter svoj pajfiolan navele Izabeli, svojej nasprotnici, s katero reiitelj res srecno plava od ladije h krajm Ena-ko nezno in spoMljivo se obnaia, ko jo Viljem, ver-niv^i se v Boston, pervikrat obiice pri Grahamovim In koliko udanost in Ijubezen kaz^e svojemu najdene-mu oCetn, ki jo kot neznani prijatelj dolgo €asa za-sleduje in opazujel Raznoverstne najlepse lastnosti difiijo to uzorno devojko Jerico. Zanimati mora 6i-tatelja od perve verste do zadnje ter mu kazati, koliko premore pametna odgoja pri mlade^i, ce nepre-stano dosledno deluje na njo. S tern pa ni re^eno, da bi bil nal zanimljivi roman kaka poduCna knjiga, ki bi ponujala starSem in odgojiteljem naj zdravejla vodila in pravila, kako naj odgojevajo svoje otroke ali jim izroeeno mladez\ Taka poduCna knjiga ni na§ roman Pri^igalec. te prav nas njegovo tako razliC-no razvito dejanje neprestano poduCuje. Ta poduk ni njegov namen. «Res" pravi Jean Paul, „podufiuje in mora poduCevati poezija in po takem tudi roman, a le tako kot se cvetlica aedaj zapira, sedaj odpira in s tern in celo s svojim duliom naznanja vreme in dnevue ^ase. Nje obeutljiva evet-ka naj nikdar ne postane lesena pri^nica; ta lesena ograja in oni v njej stojeCi ne nedomestita zave nje spomladanske vonjave, S pesnikom nagovarja le dlo-veStvo cloveslvo; nikdar pa Clovek ^loveka." Kot je na enej strani Jerica prava uzorna po-doba 2enskemu spolu, enako uzorna podoba je na drugej strani Viljem mogkemu spolu, Njegova ma-ti, gospa Sulivanova, je iz nesrefine hi§e Kuperjeve, o6e pa mu je bil umerl v otrocjih ietih, Blaga matt, prlprosta, kaj m&im In krepostna lenica, aenre* •a utesi se, kajti njegove molitvo naS Bog ne usli&l. Zezlo vladarsko tvojih petstoletnih tlaciteljev bo lomi. Ura tA'ojoga osvobojenja je udarila. Na Starej planlni Bvauol je hvobode dan t Kmalu prldo cas, bo bode tvoj kruti sovrag hM\ v prahu pod pctami tvojjih bratov slovanskih, kmalu pride dan, ko bodr;S svoj na svojem mirno oral i s klobukom v roci tnolil nc v tujem, temvec v svojem jezici gospodovo molitev na sreco onegii bratskega naroda, ki te je osvobodil od bar-barskoga jarma, i naft Bog to utdiiU: narod osvobodl-telj bode uret'en s teboj I Vojna za osvobojenje Jugoslovaaov. Na vojnom bojifici napredujejo stvari ugodno ilo-vaiu;kemu oro/jn. Med (lOHodaiijimi uspebi je pa, so vo, da padoo Karsn najv'cui, najsijujnojSi; OHiipuil jo vse kroM'o, a tiirAlce prijuteljo ju fte h posobnim itra-hoin uapolnil, kajti kaj tuccga nlso mogli prttakovatl. Tidnjava je bila iiaimvi'; i/vrstno oboro^ena in z i5i-vozom in nuuucijo dobro oskrbljena, mivtm toga (je po naravi in vojni umetnosti tako dobro utrjeua, kakor nobona druga v mail Aziji in kakor prav redko katera drugdd. Sozidana je mod kotlastimi soteskami, v strabotuem gorovji, 0858 f-revljev ali 3848 roetrov. uad morsko visino in je s Cudiiimi naravnimi tvdnja-vami obdana. ' Vsak, kdor ima koli kaj pojma o voje-vauji in obloganji trdnjav, bi sodil, da treba tako trdnjavo lc prav zamudno izstradati, — a da so je u2e po 12 ur trajajocem boji ne ravno veliki presill podala, tega ni moc* lazumeti. „Tak dogodek", pravi „ Narod'1 skrivnostno doni po uSesih, tesnostjo napol-nuje nam prsi, kot preCudno pravljico bi si ga za-pomnili. Zgodovina enacega dogodka skoro nam no pove." Zdaj se vojska velikega knjeza Mihaela koncen-truje okolo Erzeruma, katera trdnjava se ne bo mo-gla dolgo dr^ati, ker je nekda slabo preskrbpena se zivezem in mnnicijo in ker so tudi Muktarjevi vojakl zgubili ves pogum. Anglezki ^Standard" je 26. nov, celo poroCal, da je Muktar u2e zapustil Erzerum, da bi vsaj armado resil. Ta uepriCakovan uspeh vuskega orozja t mall stano dela, da bi po§teno vzder2evala svojega starega oCeta in ljubeznjivega sinka. PoSilja ga v Solo, kjer izverstno naprednje in se med vaemi odlikuje. Tudi v navadnem zivenji mu vdihne vse kreposti, ki pozneje mladenica srefinega delajo. Serca nobena terma, in minjjiv Noben ne iasa brez opravka "vpliv, Ne krik derhali, vdanost ne ljudi Mu pota pravega ne catemni. Tako slika trinajsto poglavje na (5elu odliCnega Viljerna Sulivana. Svest si svojib velikih duSevnih zmo^nosti bi res raji kot rad nadaljeval svoje izob-ra^evanje v viSih Solah, a neizmerna Ijubezen dp Wage matere in Cmernega starega oceta ga napelje, da zgodaj zapusti §oiske klopi ter s svojim zasluzkom v lekarnici gospoda Braja manj§a skerbi svojima redi-teljema. Da bi tema lo^je preskerbel vse prijetnosti v 2ivljenji, sklene celo zapustiti domovino, zapustiti ljubljeno Jerico, zapustiti mater in starega oceta in se podati dalec* v tujo desielo med popolnoma nezna-ne ljudi. Tudi tu se ogiba vsem nastavljenim zanj-kam, ker vodijo ga neomabljiva naiSela krepostne matere. In jadrati po morji tern nevamem moras. 0 zgodaj bodi moderl Ker razbiti more Se ladija, nespametnemu pak se mora. Delaven in pobo2en, ljubeznjiv in prikupljly, prebrisan in moder, varfien in srecen je mladenic Viljem v malo letih si toliko opomogel v vzhodni In-diji, da je postal mlajSi dru2nik bogatega tergovca gospoda Klintona, prejsnjega svojega gospodarja. fOalje). A v wsriii ti'iu /born izbrauoga dniStva .salon- I ^koga. v vstMii tciu h'SiVoom /born niinistrov, drzav-nikov i |iismoiiki»v njj bilo flovoka, ktori bi v oci tci..u ' drzovitomu lniiul>u;;u poved.il pravo rosnico, da bi bil mi pmstn poharal oia^a ronogala, ako jo nannW: s papinuito tiu^krt konMituHjo znison i novoljavnim pro-Hjasi-ii taw, in ali nij ninnla so dan dan'os ta zako-nik prorokuv vlastnim i najvzviSiMicjsini zakonom os-mai^tva, tor ako so no «lasi najtonioljitojsi nkaz to iiioliaiiii'daiMva biblijo tako-le: vsi novorn'id imajo so iztrt'bili o»iijom i met-/, ki so zmvo: „sojk-ul'-Islam". Ta | straznik zakona prinokuvopi pa jo in ostano najvisja j nrayna avtoritota turska, ta vzvisnje Kiiltauo na Iron, on jih palm h prostata in on poskrbi gotovo so twojiini uiemi. tia imbcua evropska novola ne pnru&l zakotia I Mubamedovoga. Da on in; sine i no more dopustiti, da bi noveiujoft ,.ffj/iur** iniol v duavljanskem 2ivenji emike pravke s mohaiiwdanom. I glejte! pri vsera torn bote ise i/obrazoni drzavnici evropski govoriti, da je mogoee proustrojiti Tursko v duhu pravicnosti, pruvice i svobode! Dokler no ncha teokracije osmanske mo6 nad prebivalstvoin krSfianskim, trapila bode krSfane osman-ska mod ko do scdaj, odirala jih bode, ko do sedaj, kajti vse to je v osinanskem duhu ukorcninjeno. Tu-rek ne sme biti krSfonu pravicen. Kedor vsega tega neveruje, naj bcre vojno molitev, ktero.je.zlo2il.iur-J ski pape2 earn, kakor smojo v zadnjem Hstu priobcili. Ta molitev mora i vseui zaslcpljencem o6i od-preti, — Staroverski narode jugosloveaski! proti tebi uarofiito je naperena ta bojua molitev turlkega pape^a, „Soda" izhaja vsak petek in velj 8 poSto prejemana sli v Gorici na dom poSjljana: Vse leto.....f. -i.m Poi ieta .-....„ 2.30 Cetvrt Jefa....., 1.20 Pri oznantUh'in prav tako pri ,,po ^ ilanicah" se plaeuje za uavatlno tri.stop- no TTStO : 8 kr. ie se tiska 1 krat ... __._ 2 6 „ „ n „ 3 „ Za vefe 6rke po prostoru. Azlji pa ni nikcmar tako neuter*, kakcr anglezkini kramarjein, kateri uie zopet npijejo, da hoCejo z vojno silo ustaviti rusko zmagovalno napredovanje. Prav resno menda na to ne mislijo, radi bi Ie Avstrijo k nepremiSljenemu korakn zapeljali, da bi ona v akcijo stopila in se za anglezke iuteiesse — opekla. Na evropskem boji3& se jezadnje dni naraznih krajib prav vrio obneslo orozje naSih slovanskih bra-tov in njib zaveznvkov. Rumauci so pribojevali Ra-hovo, va2no mesto na Dunavu, priplenili so tarn nraogo zrveza in streliva; turSka posadka Je pobegnila proti Yidinn. Dne 23. nov. so Rusi vzeli po dvadnevnem boji mofino utrjeno tursko pozicijo Pravec med Orkhanjem in Edropoljem. Sovrazmk, okolo 10 bataijonov mo-ten, bezal je t popolnem neredu. 24. t. m. so ruske kolone princa Aleksandra 01-denbuiSkega in polkovnika Lukovickega pod poveljem generala Dandeville-a vzele utrjeno mesto Edropolje. Ruski dragonci so beiece Turke podili. Pri tej pri-liki so morali ruski vojaki Lez gorati kraj velike te-iave premagati, a so se nad vso hvalo vzviSeno dobro drzall, Zdaj skoro ni vec* mogoce, da bi Osroanu od jugozapada, od Orkhanja, kaka pomoc priSla, Osoda Plevne je odloccna. Iz Bogota se 27. javlja oficijalno: Vceraj so na-palf mo&ri turSki oddelki Trstenik in Mecko, ali bili so po Sesturnem vrocem boji z velikimi izgubami na-zaj vrieni. Rusi so izgubili 300 moi, inej temi mnogo oficirjev. — 25. novembra so Turki prijeli Kovattco, ali bili so z velikimi izgubami odbiti, crez Poloinarco, Gagovo zad za Karalom podeni. Rusi so izgubili 2 mrtva in 9 ranjenih. 25. nov. je priSlo 6000 Turkov od Brdico, ki so poigaJi vasi Ignatovico in MiSkovce. V Sipki soteski se Rusi tudi prav dobro drze in odbijajo jnnaskim pogumom pogoste turskc napade. DanaSnji telegrami porofajo, da se je dalo na tem bojiSti zadnje dni 500 Turkov ujeti. Crnogorci se vcdno zmagonosno napredujejo; o-svojili so do zdaj vse zemljiSce med ernogorsko mejo in Bojano, med morjem in skadarskim jezerom, vzevsi deset utvrjenj, med temi mesto Nehaj z 22 velikimi topovi, mnogo municije in hrane. Mesto Bar je osvo-jeno, trdnjava obkoljena, bombardira se in je uze silno razmiena. Slava juuaSkim crnogorskim sokolom! Kratek pregled leto&nje ruske voine. (Dalje.) Sreca je okrogla. Vojevanje obrnilo se je v Aziji na nesreco Rusov, ktero so oni svojim naglira, ali neobzirnim postopanjem sami zakrivili. Muktar pa-8a, kteri se je bil silno usadil v svojih utrdbah v Ze-vinu, odbii je tukaj neprevideni naskok Loris Meliko-vega tako mocno in odlocno, da so bili Rusi primo-rani nastopiti nazajno pot, da se nejso mogliobdizati proti navalom sovraznika niti v soteskah pogorja So-gbanskega i da so morali odstopiti tudi od obleganja Karsa, pri cem so bili tudi njih tezki poljski bojni topovi komaj nevarnosti oteti. Muktar pasa vedel je uporabiti svojo zmago in je z nenavadno hitrostjo po-stopal proti desnemu ruskemu krilu. Na to je vdaril z veliko presilo, ter jejedne 26. junija v Karakalisi, dne 2. julija pa v Toprakalu potolkel. Uze pred tem so leyemu ruskemu krilu grozili Kurdi, kteri so pod Izmailom paSo od vanskega jezera naprej drli. ^Tepovoljni nasledek vseh ^eh turSkih uspebov je bil, da so Turci polastili se zopet vse jarmenske zemlje, ktero so bili prej izgubili. Nekoliko casa so ie obtfrzali Rusi v svojej oblasti citadelo bajasidsko, morali so pa pozneje tudi to trdnjavo opustiti, tako da so samo se Ardahan imeli v rokah. Desno rusko krilo s centrumom, ktero se je 18. avgusta v Kirik-darji, 26. (na sultanov god) v Kadiklariji i 2. 3. i 4. septembra v Jagnitepu, Kiziltepu i Kirikdariji z Muktarjem paSo brezuspeSno bojevalo, ostalo je sicer na zemjji turskej ne dales od ruskih inej, a pri tem padlo je desno tursko krilo pod Izmajlom paSo aa rusko zemljo, ter je vdrio v okolico Igdira. V bojih 2. 3. i 4. septembra, pri kterih je upotrebil Loris Meukov velik del zbora Tergukasovega poskusili so Rusi zagnati Muktarja paso od Karsa Crez granice -,:¦ , Menj srecno obnesle so se Turkom operacije, ktere so napravili 2a hrbtom ruske armade! Vrgli so namreC krdeio cerkeskih ube2nikov na breg kav-kaski m tako se je, posreCilo Turkom .meseca maja, da so spuntali vse prebivalstvo zapadnega podbre^ja kavkaskega proti RUSOm. S tem je bila nazajna pot ruske armade v nevaraosti. Vsled teh puntov, kteri ao se pozneje razsirili tudi na iztodne kavkaske pre-dele, bile so v nemalih stiskah vojne ruske operaci-je. lrdnjavice ruske na pobre^ji abhazkem od Pote do predgoija ardilerskega bile so bombardavane s turskimi oklepnimi iadjami, kterih moc nadkriliuje crnomorsko rusko bojno brodovje. Turci polastili so se tudi Suhumkale, poleg Pote najva2nej§ega pomor-skega mesta. V Suhumkalu izkrcalo se j! dva™ajst tisoc turske redne vojske, ktera se je nemudoma po-lastala dokaj ruske zem?je. Vse to pa nej imelo ta-cib nasledkov, kakor§nib so se v Carigradi nadejali Ko i tod so »****« ?Maj V S^'° girao ^ I 1JQ I yurci so biU njjn|orani gapuatiti Suhumkale-^ J vzerasl seboj dokaj pantarjev i dokaj prebivabtva ab-hnzkega. V Raghestanu potlacili so pa Rusi popol-noma upor komaj zaCetkom meseea septembra. Kesre&io je pa bilo tursko brodovje na crnem niorji. Bombardovalo je sicer nekoliko pomorskih mcst, ali proglasene blokade izvesti nej moglo, Ve6 dasa se je uze govorilo, da postopa Osir.an pasa iz Vidina proti ruskej liniji, ali Rusi nejso za to vest prav ni6 marali; da za vse to nejso se seti-* krat ne zmenili, ko je Osman pasa iz Plevne slabo rusko posadko pregnal i ko je to mesto utrjevati za-(el, da bi od todi desno rusko krilo neprenehoma nadlegoval. Menjsl ruski uapadi, kteri so od 20. do 22. junija trajali, bili so marsikedaj odbiti. Osman pasa zasedel je Rahovo na Dunavu, in 28. junija vzel ze tudi Lovec, lezec* na desnem njegovem krilu., Dne 30. junija naskorila sta ruska generala knez iSahov-aki i Schilder Bchuldner z dvema i pol armadnima zboroma turske utrdbe pri Plevni. Bila sta popol-noma odbita izgubivsi vsem do deset tisue raoi. Glavni ruski stan bil je mej tem zopet s Trnowga v Belo prelozen, a zdaj je bil premeSfen blize k Plevni v Gornji'Studen. Vsled plevenbkega pobttja bila je 3.. julija naglo mobilizovana carska gardaf nekoliko druzih divizij armadnih i poklicana pod orozje tudi tretja vrsta zemske brambe blizu stoinoscmdeset Uso5 moi. Pride se Dopisi Iz gOri§ke Okolice, 28. nov. (Izv. dop.) Mar-sikdo bi mislil, da mora spadati Sempas med najbolj narodno vzbtijene obcine na (JoriSkem, — saj se ni glas narodnih buditeljev nikjer tako mogoLno razle-gal, nego na §empaskem polji dne 18. oktobra 1803. Kdo se ne spommja krasnega dneva? Toda takrat zatroSeno seme je ravno vHempasu naj dalje mrtvo Iezalo in se le te dni sem videl, da je zacelo kalit in da obeta tudi poganjati, cvesti in se razviti. Ko imajo nekatere druge vasi v goriski okolici u2e dolgo svoje tttalnice — so se Sempaski rodoljubi se le zdaj zdramili in se zlo^ili, da so napravili slovensko bralno druStvo, kat^ro Steje nad tri-deset udov, inia svojo pril(»2no sobo in je uaroceno na slovenske casopise. MladenCi in mo2aki se nekda prav vrlo vnemajo za to, kar pozvedo iz casopisov. Prav tako 1 a kar je najbolj 2eleti je to, da dru-§tvo stalno ostane in da je ne razzene vsaka malen-kostna sapa. Sempasci, vajeni burji, se pat ne udajo nobeni nevihti. Ker sem uze v Sempasu, moram nekoliko poka-rati tukajsnje obcinske predstojnike: Za mrtve skrbe, za^ivepane. PokopaliSCe so tako lepo indostojno popravili in raz&rli, da bi si dlovek skoro zelel v Sempasu umreti; obcinska pot skozi vas je pa tako razrita in zanemarje".a, da ni vet varno po njej hoditi — kaj §e le vozariti sel Saj je vendar za-dosta gruSCa po Sempaskih potocih in drugod okoli; koliko zamudite, posebno zdaj v mrtvem zimskem casu, da si svoje poti dostojno uravnate in zasujete ? Gospod ftvpan je nekda energifien moi; ali bi ne bilo prav, da bi ravno v tej za obcino tako vazni in po-trebni stvari razvil vso svojo eneriijo? Brez zamere! Iz Kerskega 20. novembra. (Izv. dop.). Vera, da ne bo moj spis zanimal mnogo tvojih bralcev, dm-ga mi „Soca", a vendar vtegne vstrezati onim Gori-Canom, ki so nekdaj prepevali ob valovih nase derece Save ter bratili se z nami. Kakor drugod po Slove-niji, tako i v KerSkem uij ve6 ouega navdu§euja za narodno stvar, kakorsno je bilo pred letom dni. NaSe pevsko drustvo hira, ker zgubljeva zapore-doma najboljSe mofii odhajajofic s trebuhom za bolj-Sim kruhom, nego ga more dati naSe malo—nemCur-sko mestice. Kako 2ivo a tu2no spominjam se onih krasnili besed, ki jih je napravljalo pevsko drustvo lanskega leta, ter indolentne terpnele mestjane k zabavam celo vozarilo, da bi je malo za narodno lepo stvar ogrelo. A zastonj je bil ves trud. Mestjan je uze preveC pokvarjen, on je bil ter ostane vecni „Burgerrf in, ko enkrat v letu „Burgergarda8 v svoji zastareh uniforrai, ter s pu§ko, sistem se iz staro-davnih turskih vojsk, izmarSira, mti je to naj vece vese^je. Tujec se velikim otrokom, ki soldatke igrajo nehote posmehuje. Pa pustimo na§ „Btirgerkoru, naj mirno faka, da pndejo Turki, da mu bode dana prilika sopet enkrat y polni paradi „ausrflkati" kajti, vi ne boste verjeh, da imamo tu najvec nemfiurskih turkofilov,ki se nasih bratov Rusov salamensko boj^. ¦ Res je, da nas zapusCajo najboljSe narodne mo-cij zdaj nam odide Se navdusen rodoljub, kateri je nasim nemcurjem marsikateio nevSecno resnico pove-dal, a ostane nam vendar se jedro slovenskih moz, ua kermilu naS verli narodni zupan z veCino narodnega obeinskega zastopa. Tedaj je vendar Se dobra nada, da se kedaj povernejo, ie ne prejSnji i5asi, vsaj tem poaoDiu, ^ Ko bi bilo upeviko druitvo* svojo pozomoofc malo bolj na kmete" raz§iri!o, imelo bi veL *vspeha, nego ga ima zaznamovati pri prevzetnih Ker§canih. S6 Slancem zgubi peSCica tukaj§njih narodnja-kov iskrenega spodbuditelja in podpiratelja in da bi tako ne bilo, bati se je, da pogasnejo zaporedoma one narodne iskre, katere sta z bivSim tajnikom (Gorifia-nom) v mestu raztrosila in kolikor mogoce i'we ohra-nila. Sreeen mu pot, koder bo bodil, saj z vccini u-spehom bo menda povsod za narodno stvar delal, nego mu je bilo pri vsej pozertvovalnosti v Kerskem mogoce. Zima z dolgofiasnimi veCeri prihaja, pticje petje je vtihnolo, a vtihovoio bo zaliboze i narodno popevanje „pevskega dru§tva", dokler ne zadobimo sopet navdusenega spodbuditelja, ki bo razumel nas ^fulk1* ter iz podstrehe izvlekel praSni oder, da sopet slovesno nastopijo nasi fautje z milodonefiim na* rodnim petjem. Do tedaj pa se zadovoljimo pri po-Stenej dolenskej kapljici okolo mize veselih Bram§ljar-jev! __ Iz spodnjega Stajerskega, 26. nov. — (izv. dop.) — Iietos je bila ua Stajerskem, morda tudi v drugih kronovioah, druga izjenina nabira novincev (ve-krutov;, k«'r se nij pri pomladanskej nabiri Stevilo noviucev dopolnilo. K tej jcsenskej nabiri pa nijso bili mladcnci vseh tieh razredov poklicani, ampak le oni zadujcga razreda, ki nijso bili pri prejsmh nabi-rah za vselej oproseeni. VojaSka komisija nij hodila po vseh oktajih zopet iskat, Ce bi morda Se katerega rekruta dobila med uze trikrat pregletlaniini miadenai, ampak niladenci so hodili h komisiji. Iz z«ornjega Stajerskega so hodili v Judunburg, iz spodnjoga pa v Maribor ttd. Mladen(5i so pa za to dobili diete kot vojaki. Pretekli teden, v petek, 17. t. m. so sli tudi iz Ljutomerskega okraja vsi isti srecui mladenCi veselo pod nadzorstvom diurnista A.... skoz Ormui v Maribor. V saboto po noCi so se pa vsi zopet vrnili skoz OrmuL proti domu, seve, da nekateri ^alostneji nego tija, ker so jih poti'dili. Ko pa dospejo do Paloveev, M.... krcme pri Onnuzi, napade jih velika druhal Or-mu^ancev. Mladenei Ljutomerskega okraja videC, da se ne morejo bran^i, zbe2ali so vsi razen nekako 0-Sabuega diurnista A...; ustavil se je mislec, da njega se ne bodo upali nabiti, a motil se je rev»>2, ker nijso siroveft gledali na Skrice. Osuli so se krog njega ter ga tako nabili, da je obleial. Govorilo se je Se celo, da so ga ubili. To nij res, a hudo je ranjen. Uzrok temu je bil, ker so LjutomerCani steklenico zgauice (zganja) pri kr5raarji M.... pri Ormuii brez placila odnesli, Ormuzka in Ljutomerska sodnija ste stvar pre* iskovali. Euega Orrauiancev je Se ranjenec »am po-zual. Cudno je vendar, da v takih slucajih glavar* stvo ne po&ilja par iendarjev kot spremljevalce. Se v domaCem krtiji, ko je nabira, kjer so miadenCi lb e-u«ga okraja, samo iz raznih vasi, hodi cela patrola ves dan okrog. In vselej se pripeti, da katerega ne* porcdne^a zapro. Iz Ljutomera do Onnuza so pa debele tri ure. Xa tej poti, ker so bili nekoliko 0* kajeni, mari bi se labko mej saboj ne pobili? Zvedel sera pa iz gotovega vira, davLjutomem so hodili preteklo zimo zendarji s policajem po vseh gostiinah in kriuiah vrata zapirat Je-li 4oma bolj nevarno?! Z Dunaja 26. noveinb. (Toliko nepotrebnega strahu zaradi eue same zenske. — Iz socijalnega 2i* venja nekaj. — llustriran Zvon. —). Dalei gori v zvelicanem rajhu nekje sta zrvela dva cloveka, mlad fant pa mlada deklica. Zaljubila sta se;4 kedaj in kako, tega nam zgodovina ne pove; tudi tega ne iz* vemo, kohko easa sta viivala sladke ure prve Ijube-zni. Le samo to vemo, da se je njegovo srce prvi ljubezni izneverilo in se za drugo vnelo. Pa kaj mis* lite, da so se tukaj vresuicile pesnikove besede: nln komur se primeri — poci mn srce"? Kaj pa Se? Kakor diyja furija se vsede za mizo in misli na ma* s^evanje to hudobno fensko srce. In iztuhtala jo je! Izvedela je bila zapuScena devica, da odpotuje ne2ve* st: moi za nekoliko dni v glavno mesto uemSkega ce-sarstva. Hajdi! spiSe pismo ter ga poSlje vBerolio, v katerem naznauja, da ob dolofienej uri dospe tija take in take postave eiovek, ki misli vstreliti nem* skega cesarja pa Bismarka. Jojmene 1 kaj takega se pa nij Se sliSaio! Ali ime je konCalo na — ki, moz* je tedaj Poljak in Slovan, je vsakega zloiSina sposo-ben. Tako so bobnali v sveti jezi vsi neinSki listi ter pripovedovali o nezasli&nem namenu. Ali poli-cija berolinska, ta je posebno zvita in prekanjena; in zgrabila ga je res tega hudobnega zlocmca, hitro ko je stopil na sveti kraj glavnega mesta. Ljudstvo nemsko pa je hvalilo Boga in veselja si drgnilo roke, da jim je previdnost bozja Se ohranila modrega via* darja in njegovega zvestega sluzabnika. NesreCuega eloveka pa tirajo od berica do beriCa, od sodnika do sodmka, od Poncija do Pilata, dokler se vsa smeSna stvar ne razjasni. Parturiunt montes, nascitur ridi-cuius mus. In toliko nepotrebnega strahu zavoljo ene same zenske! Pa ker sem ravno pri 2enskah, naj povem Se eno, ki razsvitljuje nekoliko spaCeno socijalno 2iyeni« gltvaega meste, y ^ Mlada h5i bogatega Abrahama je uze dalj cas'a j po dunajskih salonih na se obracala pozornost kr-Scenih in nekrSSenih baronov in vitezov; ali siu pre-moznega Izaka se ji je znal najbolj prikupiti, lepi Abrakamovi hceri. Prosi za njeno roko; ona pfivoli, starsl dovole, juzaroce ia ko preide leto in dan, se | porocua. Ali le malo casa je trajalo nevestino vese- | lje. Drago jutro po poroki je vdobila oil znaoe zeu-Bke pismo sledeeega zadrzaja: AOb2alujem Vas, mlada gospa, da ste se porocili z mozeni, ki je oce mo-jih treh otrok; moj moL je izvedel vse razmere roej menoj in VaSim mladini soprogom. Akti so vze pri sodniji; kmalu se loeiva in Vas moz mora biti zopct moj, VaSa X. X." Se tisti dan je zapustila mlada vdova kraj nesrecne ljubezni ter Sla dol v blazeno Italijo hladit si bolno srce. — Kakor sero sliSal; namerava Stritar z novim le-tom dati svojemu listu novo obliko, veci bode neko-liko „Zvona in — ilastriran. Ilustracije bode oskrboval niladi ua& rfikar Su-bee. Takega lista nam je zivo potreba; da rado&too sezejo vsi po njem, scm pwpricaui. Ce je „Zvontt uze zdaj zclo pri&jubljoii lepoznanski list nc le pri naSi mladini, teinvel tudi pri slovenskih krasoticak, koliko bolj Se le poteni. Meui sicer nij treba delati reklame za ,Zvou4 ; „Zvon" se sain piiporocuje. Politieni pregled. V drfavnetn zboru je bila dnc 21. t. m. sklenjena splosna debata o baukincm statutu. Predlog, da so prcstopi k nadrobni razpravi je bii sprejet se" UVJ giasovi proti lo:». Slovenski poslanci raznn enega so glasovali proti in v srce nas jc zaholu, ko smo brali, da je ravno ta cden glasoval z vladuo straiiku. Grot* Co-ronini je bii med na&protniki bankinega Statuta. Cilo ustavoverne no vine niso z resultafom dozdanje razprave zadovoljne. Vse gleda se skrbjo in Bumom v negotovo tinancno prihodnjost. Iz sprctuega percsa i>mo prcjeli clauck, ka-teri nadrobno razpravlja neugodne nasledke dua-lizma in novih kuncesij, ki se Ogrom namera-vajo delati ravno po bankini refurnii. 1'recitali smo ga vetkrat in zaiibog spozuali, da ga v scdanjih razmerah ne moremo priobciti, ker nekatere gospode resnica v o6i kolje in ker verno, da se na&in naroCnikom nic ne v-atreze, — kedar se list g. drzavnemu pravdniku tako prikupi, da ga za-se obdrzi. — Ce bi se drugi casnikarji z nami potegnili, Bog ve, da bi se trenutek ne pomisiili, prositi, naj se zopet vvSde cenzura. Stokrat bi nam ljubsa bila od sedanje tiskovne svobode z objektivno ravnavo. — Drlavni zbor je se 144 giasovi proti 119 sprejei Herbstov predlog. da se podgovernerja nacijonalue banke imata i m e n o v a t i. Tudi ministri so za predlog glasovali. Dne 5. decembra pndejo delegacije skupaj. Ali bo cudna zmes, kedar se sprozijo razgowri o orijentalnem vprasanji? Pri mestnik volitvah v Pragi so bili voljeni samo Celii; Xemcev sekvolitvi ui bilo. V Pragi in na raznih drugih krajih se pripravljajo, da narede razsvetljavv), kedar Plevua pade. In mi Slovenci ? Iz Carigrada se poroca, da so nasli zopet plakate na zidovih pribite, kizaktevajo, naj se sultan odstavi. Bati se je upora. Anglefi delajo v naglici velike rojne pri» praye. Xevarnost Erzeruma je anglezke kramarje straSno razburila. NaFrancoskem se kriza cedalje bolj ostri. Zbornica nemara novih ministrov spoznati in republikanska vecina se vsled tega brani, spuseati se v razpraro budgeta zal. 1878. Mac Malum se ne da omajati, on hoce brie zbornico zopet razpnstiti. nego bi se udal repubiikancem. Tezko se poravnajo stvari na Francoskem brez krvi. Razni casniki prinasajo vest, da je sv. oce Pij IX. nevarno bolan. Razne vesti. Vabilo k obdnemu zboru pevskega dru-Stva „Slavee." Prihodnji izvanredni obfini zbor pevskega durStva 0Slavecu bo dne 3. decembra v prosto- rih goriSke fiitalnice ob 11 in pol. Dnevni red je: 1. Volitev predsednika, 2. dopolmlne volitve odbora. K. obilni ydele2itvi vabi tukajsne in zunanje ude. Odbor. V nedeljo 2. decembra se prav nujno vabijo druStveniki HSlav6evia k pogovorn v ditalnico ob 0. uri zvcLer. Naj nikdo, ki zamore priti, ne zamudi tega razgovora se vdeleziti. Gospodom poverjenikom pevskega druStva nSlavec"l Odbor tega drustva je v zadujem Casuimel veC sej ter se posvetoval, kako bi bilo potrebno po- I stopati, da se.druStvu prejSnja zivahnost zopet pridobi. Kakor pri vsakem drnstvu, tako so tudi pri nSlavcu14 dobre finaucne razmere glavni pogoj, da zamore delati, in svojo prelepo nalogo izverfevati. Priznati pa se mora zaiibog! da „Slaveevc" denarne razmere niso ravno najvgodni'jse. Ravno zarod tega je odbor svojo poseb-no pazljivost na to obernil, An sku§a, kolikor je le mogoce, denarstvene razmere* drustva zboljsati. V ta namen je napravil poiebne tiskane pole, v nje vpisal drustvenike, ki imajo se kaj na dolgu (in to je jako ' lepa svota, da, ko bi „Slavueu to dobil, kar mu dru-stveuiki doi;,ujejo, bii bi na boljSih nogah, kakor malo ktero dvugo diustvo). — Tiskaue in od odbornikov napisane pole pa same tudi ne bodo nic koristile, ako ni na dezeli delavnih, zanesljivih in za stvar vuetih moz, ki naj to izversijo, kar je odbor zacel. Odbor je v ta namen imenoval za vsak okraj poselmega p o v e r j e n i k a, moza, do kterega ima odbor vse svoje zaupanje in ki v dotienem kraji tudi pri Slavcevih udih zaupanje viiva. Tein gospodom velja ta nafia uljudna, ob enem pa tudi resna beseda. liospodje! zertvujte uekoliko casii in truda zi\ lep namen, kterega ima mi&c edino pevsko diustvo n81aveu>>. Potrudito se do posameznih drustvenikov, pngovarjajte jim, da naj svojo dolznottt store in skusujte se nuiogo novih adov drufitvu prido-biti. Kd* ) more zastalega dolga naenkrat placati, uaj ga plhcdje v obrokih, ua ta naCiu bo vsakemu mogot'e to storiti, kar se je zavezal storiti, kadar so je vpisal. Gg. po\erjeniki prejmejo posebne tiskane poles podukom vrcd, kako naj vavuajo pri iztiijatvi. Po tern navodu naj se v.si ravmyo. Xekoliko vec veselja za stvar pri gff. poverjenikih iu drnstvu je zdatuo poma-gano. Ali i)i ne bilo neSastno, ko bi nasi nusprotuiki zopet na nas knznli in norcevaje nam rekali, da zaCne-ino, pa ue moremo izpeljatiV Pozurite se tedaj, delajte z vesoljem za potrebno drustvo, in ftSlaveea bo zopet z veseljem zapel, kjer bo nastopil. Turkomania. V Berlinu je zblazn^l nek mlad uradnik; lotila se ga je t u r k o m a u i a. Domi^ljava si na^rec, da je Turek in da mora v Carigrad, kder bo sultana Murada zopet na prestol postavil. Shrunili so ga v aorisnico. Ako bi hotcli vse naSe turkomane, vStevajetolminske, v norisnico spraviti, ne bi zadostovalc vse noriSnice, kolikor jih je v Avstriji. Sre5en zalog. Verski zalog koroSki je pri srefikanji dne %. novembra t. 1. s6 serijo 538 Stev. 13 drzavnih lozov 1. 1800 zadei glavni dobitek 300.000 gld. Isti zalog se je pri istem sreekanji obogatel tudi za drugih 500 gold. Yslcd te neprieakovane sreCe nadeja se koroska dukovsXiua obilnih podpor. Rodinjskim po.gorelcem je presv. cesar naj-milostljivSe podaril 1000 gld. podpore. Obesil se je v pondeijek v St» Martinu nad Zdravsino kmet F. Visiutin. Bii je nekda zeld zadol^en in pretilo mu je vec eksekucij — katerim je ubezal v vecnost. Sicer je svoje zadrege. sam zakrivil — ker je rad pijanceval in zapravljal. Se dan pred smertjo se je v Zagraji z vinom in pivo prav iivinsko napil, Ostrupil se je te dni ^elezniini uradnik na i-sterski zeleznici, St., 29 leten sin znane goriSke rod-bine. Uzrok je do zdaj neznan, a pravijo, da ga je ze dalje casa nenavadna otoznost preganjala. Imenovanje. C. k. finanCna direkcija v Trstu je imeuovala dosedanja kontrolorja Miroslava Ereip-nerja in Aleksandra Bonueta za davkarja, dosedanje adjunkte Eugenija Jucha (Jug?), Klementa Rovisa in Franca Vittorija za kontrolorje, in slednjic praktikante Aloizija Cordovardo, Ivana Dadamo in Ivana Hocevarja za daykarskQ adjunkte. „L'Isonzo" na§ ljubeznjivi prijatelj se spod-tika nad tern, da so Solske sestre Notre Dame obja-vile razstavo loterijskih dobitkov r- municipalni dvo-rani t Gorici z italijaasko-slovenskimi razglasi, kakor bi slovenski razglas skrunil dostojiiost obCin-ske dvorane v mestu, katero se ponaSa s tern, da je i t a 1 i j a n s k o. — Da se prihodiijic* vidimo 1 Stroga policija. Na srbski in rumunski meji pazijo avstrijske oblastnije jako natanjeno na poto-valce in ne puste nobenega Cez mejo, Ce niina popol-noma pravilnega potnega lista za inostransko. 14. t. [ m. je policija od 163 delalcev, ki so hoteli prestopiti I v Orsovi na Bumunsko, da bodo tarn delali pri novi I Meznici, zavrnila 113 in jih poslala domov kakor gonjeuce. Ker utegne mnogo delalcev tudi iz Slo-I venskega napotiti se v Rumunijo ali Srbijo, naj jim bodo te vrste v poduk, da se ne podajo na dolgo pot brez potrebnega potnega lista. Oglasiti se morajo narareC za take liste pri okr, glavarstvih s certifika-tom 2upanstva, h kateremu pripadajo. Nadvojvoda Ljudevit Salvator je na oba-lib Adnje, blizo Milj (Muggia) sezidal lep grad, ka-teri je bii §e le te dni popolnoma dovrsen. Nadvojvoda se je te dui pripeljal v Trst in bode stalno 8ta-noval v onem lepem gradu; priSIa pa je zanjimtudj njegova mati Maria Antonia, sopruga ranjeega velikega vojvode Toskanskegainbode tudi ona stalno naselila se v Miljah. Zlata poroka.— Od Sent Ha poroca »Gosp.«: Tukaj smo 29. okt. obhajali izredno svecanost. Pri§la sta 2 starca, mo2 in 2ena pridne rodbine Sorkove v na§o farno cerkev, kder sta po 50 letih zopet ptopile prod sv. altar k poroki. Porocll ju je njiju lastni sin Janez Sorko, «upnik v Angeru. Drugi sin Alojz Sorko, «upnik v Susilah, je popre,| pridigal in trctji sin, Karel Sorko, naduCitelj pri Sent Ilu, je orgljal svojemu starejSemn bratu pri slovesnej, sv. maSi. To je bilo za statu zakonska vellko veselje, Stirje sini so nja spremljali k zlatej poroki in stitl hcere, katerih vsaka pri enem bratu iSivi kot gospodi-nja. Vsem se je na iicih brala velika hvaloznost in spoStovanje do ostarelih starvev! Nova Solska knjiga, - Neutrudljivl pieatelj slovenski gosp. prof. Janez Jesenkoje spisal ter na svoje stroske v „narodnej tiskarni" natisniti dal novo, imcnitno Solsko knjigo slovensko: obCne zgodo-vinell. del BSrednji vek«. BKolikor8mo utegnili knjigo v naglici pregledati" pise wNarod," videli smo, da uam v izbomem jeziku in v lepoj, pregleduej raz-redbi na 158. straneh opisuje najvaznejfio dogodbe sredujega veka, kakor se uce po naSih visjih ucilnl-cah. Dasiravno je za sedaj pot tej knigji v nato gimnazije in realke ie zaprt (tiodeja.no se, da ne za vefine ease! •—), smo vendar prapricanl, da ue neinu-tloma uvede kot uCna knjiga vsuj oudi, kjer b« zgo-dovlna slovenski predava, namrefi na uciteyiftcl v Gorici in v Kopru, G. prof, Jeseuku mora pa sloven, narod hvaleiien bitl na njegovem neumornein tcudu in res polrtvovalnem dclovanji, kajti vsako leto obo-gati ta vili tnol naie slovstvo z veC inumitnitni knii-gaini." Vabilo na naroSbo fiasopisa Matioe Slo-venske. — Kdor leli ta list prejemati, naj se oglasi pri tajnistvu Mutifiuem (z naro6nino ali tudi samo z zagotovilom, da hoce list prejemati) zadnji Cos do koa-ca decembra t. 1, Tudi gg. pisatelji, ki imajo ali ho-dejo priprayiti za ta aasopis kak znanstven spis, naj bi blagovoljno gradiva poslali za-nj. Iz pisarne „Ma-tice sloveuske." Trzno sporoCiio firme Jos. Pipan et Comp, v Trstu dni 30. nov. 1877. Vojna in cudna politika zapadne Evrope, ki ted-no preti, da iz zdaj lokaliziranega boja za svobodo in civilizacijo, napravi obfino evropsko konflagracijo, kriva je, da kupcija vedno le ^ivotari. Pri vsem tern pa „ haute finance0 no6e nid vede-ti o nevarnosti, in valute, katere so bile prvo polovi-co t. m. uekoliko poskocile, so sle zopet nekoliko na* zaj. Trgovec resni^no ne ve, pri 5em da je: zaupa-nja maujka zdaj vefi, kakor nikoli poprej in toje naj veLi vzrok, da trgovina pesa. Pri takem polo^aji nij samo nobene podlage za spekulacijo, ki je vendar dusa ve6e trgovine, ampak celd za manjse kupCije I nij pravega veselja: vsakdo dela le toliko, kolikor je prav neobhodno potrebno v znamnje obstoja. Uosni-I cen je stari pregovor: I „Ce je kmeta trda, se tudi vsein drugim stano* j vom slabo godi." Mogoce, da se reCi zboljSajo po povi§anju davkov in colnine ? 1 — Se precejdnji zi* vahnosti v kupfiiji, sledila je zopet mladnost; nadeja* ti pa se je v decembru veLega gibanja na naSem tr-gu iz raznih naravnih ozrokov. I Kava — je vsled redkejSih narogeb posebno j na finejse kakovosti nekoliko v ceni padla; samo ka-I va Bio se.primeroma trdno vzdiiuje pri starih ce-I nab. — Ce bodo cene Se padle, ali rastle, tezlto je I uganiti: vendar pa okolnosti kazejo bolj na poraste-I nje, ker dohajajo od vseh krajev sporocila o slabdi I letini, nego je bila lanska in eventualno poviSanje I colnine vtegne tudi nekaj vpljivati na to, ker vsled vile colnine na kavi (zdaj placa kava gl. 16 potem I bode placevala gl. 24 v zlatu od kvintala) doSle bo-I do v decembru prav gotovo mnogobrojne in mocue I naro5be. 01 j e o 1 j k i n o. — V poprejSnih letih je do-slo v tern casu uze prav mnogo novega blaga; a le-tos nij doSla Se prav nobena ladija z novim oljem ni^je vrste. Za eno partijo novega uamiznega najfi-nejSega olja pra§ajo prvi imetniki 80 gld. didtega de-I nara brez vsacega odbitka. To blago se torej ne pre-I makne od svoje trdne tendence in najbr^e mu bodo cene pri vsi dragosti Se porastle. Sadje. — Sultanove rozine so mo<5no porast-I le; tudi roiift in pulje&a fige Sq §le nekoliko na, kviSko, vse drugo sadje pa je ostalo pri normalnih f pftSkll ¦ n — *Ri2. _ Cene italijanskega blaga so se zopet nekoliko vroaknile; tendenca pa je trdna in inostran-ska sporocila govore cel6 o ma!em porastku. — Mast. — Se zmeroiu se prodaja mast in speh po tako niskih cenah, da bi trgovci, ki bi se botch previdcti za veL casa s tern Magora, popvrj mogli zdatno dobiti, nego pa kaj zgubiti. Petrolij. — Kakor smo uZe zadnjift omenili, je treba podlago za spekulaiijo v tern blagu iskati k vecemu tam v Araeriki.— Cene so se v tem mesecu ponizale od gl. 19 do gl. 161/* in denes se sprenri-njajo od gl. 17 do gl. 17.50. Mnogi trdijo inne brez vzroka, da bodo cene v decembru zdatno porastle in to zarad velikega porastenja colnine (zdaj placa pe-trolij gl 1,50 y svebiu, ponovera letu niorda gl. 8 v zlatu) in mnogo3tevilnih naroeeb prav iz tega vzroka. Doma6i pridelki, — Foxol je zdaj lskano blago in se brzo prodaja po dobrih ccnah; za izva-ftrnje na iuostrausko iscejo se posebno sledecc kako-vosti: cukrenec, (Cocks) bel dolg in kratek, kaiiartok, svitlo rudec in rumen; nam bi bile ponudbe \ehkih pnolin v vagonih prav ljube. — Maslu je nekoliko odjenjalo v eeni in nizje baze blaga nij niti moj,oce prodati, kajti celo iz Ruskega dohajajo velike mnozi-ne masla na na5 trg; sploh je ponudba nioCnejsa, nego vprasanje po tem blagu, kar naravno vpliva ua nteje cene. — V kronipirju se je v teku t. m. delalo prav mocno, izvazale so se velike mnozinc na (Irsko in sploh v Levanto; placcvalo se je lepo debelo in zdravo blago po gl. 3»/4 do gl. 4 kvintal. Zdaj je zopet tisina in je te2ko dosed ceno gl. 33/4, kupaval-ci ponujajo k veeemu se gl. 3.50. fcitadohaja malo, posebno kovuze; na An-gleikom, so wne pSenice padle; na Ogerskem pa po-rasle — zarad tega je mociii izvoz nekoliko poje-njal. Placuje se deues lepa ogerska psenica po gl. 13,10 do 30 kvintal. — V koruzi nij prav nic posh; blaga je sicer prav malo, atudi kupovakev piimauj-kuje, ker ljudje se §e redijo s tem, kar so letos pri-delali. Furiauska koruza se denes nij mogla prodati po gl. 6. funto? 116, prodalo se pa je nekoliko alba-niike korule po gl. 6.15 do 25. Blaga se skoraj nie m pricakuje in ker bo v kratkem sopet zacelo vpra§a-nje po tem blagu, je morda zdaj ugoden moment za ipekuiacijo, kajti nade ni nobene, da bi bila letos ko-fttia ceneja, nego je bila lansko leto. Tukaj slede nekatere cene: Kava Rio od gl. 99 do gl. 110. zbrana gl. 116 —118. Bahia gl. 96—100; St. Domingo gl. 108— 114, Java gl. 118—121, Malabar nat. od gl. lia do gl. 121, Malabar plant, gl. 130—148, Ceylon nat. gl. 100—118, Ceylon plant, gl. 138—150, Perl gl. 152 —154, Mokka gl. 130—132, nagelnovi cveciei Zanzibar gl. 190, popec Singapore gl. 48.50, Penang gl. 47. 01 je oljkino jedilno in za svitljavo gl. 53.50 —gl. 59, dobro jedilno gl. 60—60.50, najfinejse gl. 62—63, namizno M. St. Angelo gl. 68.50—70 fino 71—72, najfinejse gl. 74, Aix francosko gl. 76, bom-bazevo olje Bristol I gl. 54—55 II. gl. 51—52, lane-no olje gl. 45—46, trpentinovo francosko gl. 85. Sadje. — Rozi6e I. gld. 11.25 — gld. 11.50, II. ( Ciprio ) gld. 5.50 — gld. 6.50 fige v vencih gld. 19. — gld. 20. dalmatinske v sodih gld. 15.— pu-ljeSke v sodih gld. 17. — Smirna Sultan I. v Skat-Ijah gld. 45.— limone 1 zaboj gld. 4.50 — gld 7. pomerance 1 zaboj gld. 4.50 do gld. 6— mandlji gld. 118. — gld. 122. rozine Sultan I. gld. 35 — gld. 42. II. gld. 28. — gld. 30. Eleme gld. 22. — gld. 28. sme rudece gld. 20. — gld. 22. cisme erne gld. 17. — groSdice ali opasa I. gld. 24. II. gld. 23. Razno blago. Kolofonij gld. 8. — gld. 12. araiki Yormoath sodec gld. 12. — gld. 13 ribe po-lenovke gld. 37. — gld. 38. rum pravi Jamaica liter gld. 2. do gld. 2.50, iveplo gld. 10. — gld. 12, caj zelent ruski 1 E° gl 3.50 do gl. 4, Crni gl 4.50 do gl. 7. Mi italijanski I. gld. 21. II. gld 22. HI. gld. 23. — IV. gld. 24. — V. gld. 25. Rangoon I. gld. 18, 56 H. gld. 17.— Mast in petrolej. Speh amerik. v zabojih po 14 do 16 komadov gld 55.50 — gld 56. — 18-21 komadov gld. 54. — gld 54.50 mast anglezka Bankroll 1« v sodih gld. 63.50, mast amerik. Wilkox !«ˇsodih gld. 61. loj dalmatinski gld. 50. trzaiki gld. 51. petrolij y sodih gld. 17. — gld. 17.25 za december - februar gld. 18.50 do gld. 19. v zaboji promptno blago gld. 21.50.— Bo madi pridelki — feiol cukrenec (koks) gld. 13.50 bel dolg gld. 13.25 kratek gld. 13. Bohinec ruded gld. 12.50 mandolon gld. 13.— svitlo iaded gld. 11.90 — gld 12.— temno rudec 11.25 rumen gld. 11.25 kanarcek gld. 13.25, zelen dolg gld. 11.75, zelen kratek gld. 11.25, me§an gld 9.75. Te cene razumijo se za novo letosnje blago.— Maslo I. gld. 92.—gld 93.— Liatnicft uredniStva. Prejeli smo z» «lana»nji list mnogo gradiva in morali smo marsikaj odlo2iti. Dra do-pisa smo dobili v zadnjem trenutku. Posebno zanimive sttari, o katerih je zeleti, da se hitro priobcijo, naj se blagovoljno tako poSiljajo, da jih u2e sredo dobimo. Komnanismo mogli dauea V8tre5i, — vstreaemo prihodnjiJ; prosimo potrp^enjat Kazpis ucitcljskih sluzeb. Y tem okrajw se razpisujeti uciteljski sluzbi enorazrednic v solkih obcinah IH. plafeilne Trste v Povirji in Stjaktu Dohodki teh sluieb so doloceni v dez. s. postavah 10. marcija 1870. in 16. oktobra 1B75. Uditelj v Povirji bode tudi azival osebno do-klado letnih 100 gold. Prosilci iiaj viozijo svoje prosnje previdene % dokazom uciteljske sposobuosti najdalje do 25. decembra t. 1. pri doticnih krajnih solskih sve-tih. Prosilci, ki ne slnzijo v tem okraju. naj prosijo po njeni predslstarljenih solsk. oblastih.^ C. Kit. OKILUNI SOLSKI SVET t? SeztutL J J. mi*. 1H77. Eoristno naznanilo precast, duhovscini. Tovarna za izdelovanje voSceniii svec. j lastnina Altyzija Bsul«r-ja v Oi>riei, ki je bila odlikovuna st'> srebemo svetiujo in castnim diplomom pri svetovni razstavi v Parizu leta 1855, na Dunaji leta 1h7;5, ravno tako pri razstavah v Gorici, 3Iona-kovem in Trstu leta 1871, priporoca svoje sveee iz cistega voska od cebcl, ki se ne kidajo in ne oncsnazijo altarja. Gorijo, mirno, so ne kidajo in se pocasi povzijejo. Priporocujem toraj precasttti duhov-§6ini, naj se ne daja inotiti po drugih pro-dajalcih, ki prodajajo svece, nnineSane z drugimi tvarinami, kakorSne sveee so po cerkvenih postavali prepovedanc. Cenajimje 2 gl. 08 kr. kilo nnjboljSc prve vrs»te, 2 „ 33 B „ (huge vrste. Placuje se ob koncu leta, ali pa s 5 kr. odbitka pri kilo, ako se precej placa. Alojzij Itader, lastnik. Oznanilo. Podpisani ima zalogo voieenih sved iz tovarne za sveCe g. Aloj/ija Biuler-ja y Goriei. Sve6e iz te tovarne so bile odli-kovane se sreberno svetinjo in dastnim diplomom na svetovni razstavi v Parizu leta 1855 in na Dunaji leta 1873, ravno tako pri razstaTah v Goriei, Monakovem in ? Trstu leta 1871. Te svefie imajo prednost, da so iz di-stega voska od Lebel, pa proste vsake druge tvarine, so zboljsane, da se ted ne kidajo in ne onesnazijo altarja, kakor poprej. Cena tem sveCam je 2 gl. 68 sld. kilo najboljse prve verste, 2 a S3 a druge verste. Placuje se ob koneu leta. Precastita duhovscina se opozoruje, naj se ne daja premotiti od drugih prodajalcev, ki prodajajo sveCe, namesane z drugimi, po cerkvenih postavah prepovedanimi tvarinami. V Kanali ima zalogo &IEFAN KRALJ, bandar. T mm larii ? Goiici t laili se dobira; 1. jFranzotti-eVe sladtee, pastiije iz tamartndi»e iko-rye. Pomagajo proti nadleinostim v grin, pvoti kaslju, hripa-Tosti, prsnem prehlajenji, navadnem in krenifnem kataru, ugajajo posebno pridigarjem, uditeljem in pevcem. Pari naj se. da je na vsaki Skatlji znamenje iznajdeca in na vsaki sladici vtisnjeno ime BPranzoni". §katla stane 25 sld. Zaloge: T Goriei lekarhica Pontoni, v Trstu lekarntca Cignola, r Korminu lekarni«a Codolini. 2. Tamarindov izlecek, znajdel A. Pranzoni. Zarad posebne svoje eestave presega to zdravilo vse druge te vrste. Zdatno namr:jo p«»spe§uje o<'vrstenje krvi, in zdravi trebugne b.*leziu. Ta prijetna zdravihia pijaea obvarujc pred drisko ali diun'jo. S t e k 1 e n i e a stun e 40 » 1 d. :>. Dors<*h-evo olje iz kitorih jetcr (StokfiSevo olje) iz Bergen-a na XorveSkem. Steklenica stanf 7i> sld., naravno belo iz Amesea 1 gld. 4. Krepilna tekofina za konje. Ozdravlja slabost in zatekline na plecih in nogah, obrarujo pred otrpnoatjo, krepi utrujen.' koaje, terjihohtani vvnte in mocne do pozne atarosti. Velika st«-k!:'!iica s po-lukoin stane 1 gold. 20 sld. ii. Anaterinova voda za usta in zobe znajdel A. Pran-zuni. J»* rmlovitm ilolira za snazi-njn zol>, liladi boleeine, zavira i»rauitu'ke, kr».>pt i"»>lju-ti in ohruui prijetna usta. S t e k I ¦• ui c a * t a n e IJf) sld. »;. Edina zaloga Moll-owga s«.idlit/. prabu, Pagliano-\»-^a Hirupa iz Fb»r.'iji-.-*T mclitiu^a -ipirita od beneSkih mni-hov, Wilhelraove^a t'aja za i"i-itenji' krvi. OKLIO! Pobrodelni bazar na Dunaji prodiija <> priliki ru«ko-titr^k«- vojske na>b>dne ri.fi, ki naj mi- o ho/ii-nih pra/niKih v imiieiii druzini ne pHgre-M:tjo. <'ci»u ji- m-HTJi'tiio lii/La. %a 5 gold. 75 kr* a. v* 1 inajlu-ii i-lf»anti-n ^'!a-Mi»vtr, na kr<'r>*m il»*r-ki in di-klici* ii;r,iti /amun-jo naj b-pv' kornadt;. 1 l:\lo ifin-novaii Wuir-tfl-Tln'.'iti-r. \ pi'vem ilcjaiiji pi-kb-iihrck juda i/miit.'. ' 25 I.Ai-.iiiiE dt'korarij /a li.>/.i('ti» iln-vu. 25 »v*'<- za |.(.zsriiu drevo. 25 krasnih Mvernikov, v . ktiTi' Me hvcre na \h>/av-iui dri'vo st.iviju. 1 kin.-/ki Mandarin, ki li ' kuzolefv pri-brne. 1 icpo nldi-reiio puilt'ko, ki j»* v pErtt-n-ni koAckit, sm Vd.'i. \\ti\v. ;unt' ^iblje. 1 |M»rzijaiirtk praznir»-n voz, ktiTi'j-a ku/a pflje. 1 bi-m-Mk-Mcl.nirn priti-ikiun m<> po> ka/.i« orarali kiije/ir. I SimpaiM (opiea), ki m\-ni^tni j«vik ku/e. 1 oriji-ntiiNko klitko za tii'i! » trcmi tit'-i, ki ved- 110 piljl'l. 1 e^iptovj»ko strazno Iuhu, Ntru/iir lmdi. 1 Oarovni ml in. 2 b-pa kartona t b'sa, ra-zen zap ipadek za utroko vnake etarnsti. 87 koaov! M*v te navedene rtfi statuyo skup le 5 gld. 75 kr. a. v. Naslov ali adresa: Ersier Wiener Welais- Bazar, Wien, Stadt, Klisabethstrassc 20. IVsilja «e proti poitnem porzetji ali za posltttii denar. Samo ?. nakazanimi novei se more narociti: II. snopii* slov. nar. pesni. Na 22 straneh velike 8. obsega 22 manj poznanih, Cetveroglasno upravljenih domaeink. Cena 90 kr. Novi gg. narofiniki dob^ I in II zrezek za 1 gl. 50 kr. Giuha pisma se prezirajo, V Kanafa na Gonikem. Josip Kocijandid Razsiava. Solske sestre Notre Dame razstavile so v mestni dvorani nasproti obcinskega verta 3(M> krasnih dobitkov loterije, ktero jim je finanfi-no ministcrstvo dovolilo za zidaaje nove kapele. Kazstava je odperta od 9. ure zjutraj do 4. popoludne in traja od 22. novembra naprej 14 dni. Vstopnina znasa 10 soldo v. Prodaja konj. V Bovcu na posti je nekoliko konj na pro-daj. Konji so v najiepsih letih; zivi kot sajci i sploh za vsako rabo najbolj sposobni. Tec o tem se zve pri spodej podpisanem. Borne 20. not?. 1877, Alojzij SorS, c. k. poStar. Izdavatelj in odgovomi njrednils; ANTON FABIJANL — Tiskar: WJIMQy oS