'Registered by Australian Post — Publicationa No. VAW 1215"
m£5S£PlG£R« GIPSIIO 5lOVEnC£V \J PU5TRPUJI
LETNIK XIX - Štev. 8
AUGUST, 1984
O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: "Tod bodo živeli veseli ljudje!" Skopo je meril lepoto, ki jo je trosil po zemlji od vzhoda do zahoda; šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje - puste leže tam, strme proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno perišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev in je rekel: "Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!" Kakor je rekel, tako se je zgodilo Božja setev je pognala kal in je rodila - vzrasla so nebesa pod Triglavom. Oko, ki njih ugleda obstrmi pred tem čudom božjim, srce vztrepeče od same sladkosti; zakaj gore in poljane oznanjajo da je Bog ustvaril paradiž za domovino veselemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi. Vse kakor je rekel, se je zgodilo, bogatejši so pač drugi jeziki; pravijo tudi, da so milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo - ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrkavanje in zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter se ozro na čudežno deželo pod seboj. Vesela domovina, pozdravljena iz vsega srca.
(Ivan Cankar: Kurent)
Oh, homeland, when God had created you, he blessed you with both his hands and said: "This is a place where merry people shall live!" He was miserly in apportioning beauty when scattering it on the earth from east to west; he passed mighty countries without even looking at them - and they are lying there barren, staring to the sky with their blind eyes and asking for grace. Eventually, he had an entire handful of beauty, all that has remained: and he dispersed it to all four directions, from the vinyards of Štajersko to the steep coast of Triest and from the Triglav to the Gorjanci, saying: "This is a place where merry people shall live; their language shall be a song and their song shall be exultation!" And as he had said so it happened. The seed divine sprouted up and cropped - and heaven arose below the Triglav. An eye catching sight of this heaven is stunned with amazement before this miracle divine, the heart starts quivering for mere sweetness: mountains and valleys announce that God has created a paradise to be the land of a joyful folk blessed before all the others. All happened as he had said; other languages are richer, it is true, they are also said to be more melodious and more suitable for everyday use - but Slovenian word is a word of feast, singing and exultation. It comes out of the very earth, sounding like the chime of Easter bells, and the stars sing whenever they make a stop an their bright way to look down on the marvellous land below them. Joyful land, be greeted from all my heart!
____(Ivan Cankar: Kurent)
KAJ JE S „PROGRAMSKIMI JEDRI"?
V „Mladiki" (stev. 4, 1984) je ponatisnjen odstavek J. Dularja. P? Iz članka je razvidno, da so ta programska jedra za predmet materni ___jezik že izpeljana.
Vse izgleda, da se naš materinski jezik, naše največje narodno bogastvo, nahaja v kočljivem položaju, ki je morda mnogo nevarnejši kot kdajkoli v naši zgodovini.
V preteklosti smo se morali zoper-stavljati frontalnim napadom nam popolnoma tujih jezikov naših sosedov z severa, jugozapada in severovzhoda. V tistih časih je bila slovenščina javno zatirana.
Sedaj pa je nevarnost drugačna, podtalna, malo vidna. Prihaja hinavsko, pod plaščem jugoslovanskega edinstva. Počasi a vedno bolj močno izpodriva kar je za obstoj slovenstva bistveno — slovenski
jezik. Načrti šolskih skupnih programskih jeder, s pomočjo katerih bi sedaj tudi uradno in načrtno pričeli razvod-njevati slovenstvo so vzbudili mnogo odpora doma in tudi v tujini.
V naslednjem priobčujemo nekaj primerov, kakšna je reakcija in kako vsaj eden pomembni pripadnik večinskega naroda — Srbov — gleda na to.
Prav tako prinašamo tudi pismo, ki smo ga prejeli od tajnika Odbora za obrambo slovenskega jezika gospoda Ivana Kobala.
Ali ne bi imeli pravico pričakovati, da se tisti, ki živijo dolga leta med nami naučijo slovensko?
«Meni to sploh ni pomembno. Meni 5 pomembno to alise kaj zmenimo, dogovorimo; kako pa kdo govori, to mi je nebistveno. Vsako govorjenje o jeziku je neumno govorjenje.
Stvari pa vendar niso tako neumne. Vsak od naših jugoslovanskih narodov se je moral v zgodovini bojevati za obstoj in ohranitev svojega jezika.
Za svoj jezik smo se Srbi, Hrvati in drugi borili takrat, ko smo bili podjarmljeni od tujcev...Tistim Slovencem, ki so zdaj začeli z akcijo za jezik, pa bi zastavil vprašanje: zakaj niso začeli s takšno akcijo na dan osvoboditve leta 1945?
Vam pa mora biti znano, da doživlja cela vrsta večjezičnih ali večnacionalnih držav tudi prave pretrese, če in dokler ni zagotovljena popolna narodna oziroma jezikovna enakopravnost. Vzemimo primer Belgije, Svice, Kanade....
....primeijave niso dobre, mi vendar-
le govorimo en jezik...-Jugoslovanski... Jugoslovanski jezik je jugoslovanski jezik, jezik, ki izraža jugoslovanski način mišljenja.....Ponavljam: če kdo mi-
sli po jugoslovansko, bo tudi lahko govoril jugoslovansko. Sploh pa je zelo veliko vprašanje, kaj je to sploh
materin jezik......Tukaj se sili k učenju
slovensščine... Otroci staršev, ki niso odtod, se morajo učiti Toporišičive slovnice.
Menite torej, da bi morali omogočiti šolanje otrok v srbohrvaščini oziroma materinem jeziku?
Seveda. Če vi ne omogočite tem ljudem niti minimalnega, nimate nikakršne argumentacije, da bi dokazali, da ste humanisti.
Ali niste s tem zašli v nasprotje z vašo načelno tezo, po kateri govorimo vsi en, jugoslovanski jezik in po kateri jezik sploh ni pomemben?
(Posneto iz razgovora Antona Kup-nika s srbskim pisateljem Miodragom Bulatovičem. Intervju je bil v celoti objavljen v ljubljanskem Teleksu 20. januarja 1983.)
Ne samo jedra, na krizo identitete o-pozarja vrsta stvari. Slovenski narod se nahaja danes v težkem položaju. Razdeljen je med štiri države. Depozit mu je omejil ineterkomunikacijo. Dalje: ker smo industrijsko razviti, precej prispevamo v skupno blagajno. Vemo kakšen je položaj slovenske izstrošene industrije, zdravstva, kulturnih dejavnosti, znanosti itd. Mislim, da se moramo vračati nazaj v smislu tistega, kar nam je leto 1941. ponudilo kot možnost nekega os-veščanja, samozavedanja in človeškega dostojanstva. V to je treba iti. Mi smo suveren narod in moramo suvereno misliti o sebi. Misliti na suverenost, ne pomeni nobenega razbijanja Jugoslavije, marveč prav nasprotno, njeno krepitev. Jaz sem za to, da iščemo ne staro, ne novo, marveč pravo Jugoslavijo. Pomeni, da moram biti v tej Jugoslaviji kot državljan na boljšem v socialnem, ekonomskem,ideološkem, moralnem, nacionalnem in kulturnem pogledu kot pa bi bil zunaj Jugoslavije. Potem je ta Jugoslavija za mene domovina...
Mi solidarno dajemo, saj se zavedamo, da bo Jugoslavija močna, če se bo harmonično razvil sleherni njen del. Vendar je
treba enkrat jasno povedati številke in reči: to dajemo in to dobivamo. Zdaj pa povejmo kaj je to in kaj ni to. Mi imamo pravico sami odločati o našem lastnem družbenem bruto produktu. To je suverena volja ljudstva...
Zgodovina ali prihodnost se bo še dolgo, dolgo časa razvijala v okviru nacij, nacionalnih posebnosti. Pomeni, da moramo v Jugoslaviji iskati pot sporazumevanja, dogovora, iti po poti pameti, ne po poti majoriziranja, ne po poti centralističnega odločanja....
Mi pa naj bi šli zdaj, ko smo priče obratnemu procesu po vsem svetu, v neko unitaristično jugoslovanstvo. To bi pomenilo, da naši ljudje ničesar ne razumejo in da se od podobnih procesov v svetu ničesar ne naučijo.
( Zgornje je kratek odlomek iz pogovora slovenskega publicista, pisatelja in vsestranskega kulturnega delavca Bojana Štiha z sodelavcem znane ljubljanske revije Borec Zvonetom Križišnikom. Ta obširen intervju , ki vsebuje še 'mnogo drugih zanimivih pogledov je bil objavljen pričetkom letošnjega leta.)
ODPRTO PISMO
VSEM SLOVENSKIM USTANOVAM PO SVETU IN DOMA, KAKOR TUDI VSEM POSAMEZNIKOM, KI PRIPADAJO SLOVENSKEMU NARODU, KJERKOLI SE NAHAJAJO.
Ustanovili smo "ZVEZO SLOVENSKE AKCIJE" za obrambo slovenskega jezika, za obstoj slovenskega naroda, za oživitev slovenske zavesti in za pravice, ki nam pripadajo kot svobodnemu narodu.
Naše geslo je: "ŽIVI NAJ SLOVENSKA BESEDA!"
Še nikoli v naši tisočletni zgodovini ni bil obstoj našega naroda tako ogrožen kakor je danes. Od druge strani pa še nikoli v zgodovini nismo imeli take prilike za medsebojno povezavo kot jo imamo danes.
Zbiramo imena in priimke in zapisujemo naslove tistih, ki jim je marza slovenstvo. Kdor je za to, naj se pridruži naši AKCIJI. Ne ustanavljamo nobene politične stranke, ampak predlagamo, da se nam vse stranke pridružijo kot zainteresirane slovenske ustanove. Vsak Slovenec ali Slovenka, od Ljubljane do Washingtona, od Trsta do Buenos Airesa naj podpiše in pošlje naprej - svoje ime zraven drugih - v skupni seznam.
Ko nas bo podpisanih dva miljona, tedaj bo jasno, da sije pred nami bodočnost!
ŽIVI NAJ	Odbor za obrambo slovenskega jezika,
ci ovFNSif A RFSFnA t	c/o 313 Merrylands Road,
SLOVENSKA BESEDA!	MERRYLANDS, 2160,
____N.S.W., Australia.
vestnfk
NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI
P.O.Box 56,Rosanna,Vic.,3084, Tel.;459 8860
Lastnik - Published by SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O.Box 185,Eltham, Vic.,3095. Tel. 437 1226
Predsednik - President: PETER MANDELJ Tajnica - Secretary: ANICA MARKIČ
Odgovorni urednik - Editor MARIJAN PERŠIČ
Stalni sodelavci - Permanent contributors: ČUK VASJA, LAVRIČ DUŠAN, LAVRIČ JANA, LONČAR BOŽO, MANDELJ PETER PERSIČ KAREN, POSTRUŽIN LJUBICA POSTRUŽIN DARKO, ŠPACAPAN SIMON
Tiska — Printed by CHAMPION PRESS
Cena — Price 85c Letno — Annual Subscription 10 dollars
Rokopisov ne vračamo Za" podpisane članke odgovarja pisec.
SLOVENSKI RADIO V BRISBANE
Slovenska radijska ura v Brisbane deluje že nekaj let in je zelo priljubljena med rojaki tega mesta. Oddajajo dvakrat na teden in sicer v sredah ob 7.45 zvečer in v sobotah ob 6. uri zvečer. Vodja te ure je Janez Picelj, sodelujejo pa stalno ga. Maria Andreas, g. Janez Primožič, gs.Marica Posobnik in Dragica Debe. Marija Andreas je hčerka, Dragica Debe pa vnukinja že v drugem članku omenjenega Toneta Pluta - "našega ateja".
Po pripovedovanju ge. Andreas jim je zelo težko sestavljati programe, ker jim primanjkuje potrebnega materijala. Poskušajo pač narediti kar najboljše zmorejo. Za mladino in za tuje poslušalce oddajajo vsako soboto kratek program pod naslovom 'spoznavajmo Slovenijo'. Ta program je na angleškem jeziku, tako, da ga razumejo tudi tisti ki niso vešči slovenščine.
Gospa Andreas je v Avstraliji že od leta 1936. V tistem času, kakor tudi prvi dve desetletji po vojni so bili stiki s Slovenijo praktično neobstoječi in ga. Andreas je imela edino priliko govoriti in izpolnjevati se v slovenščini in spoznavanju vsega slovenskega samo v okviru svoje družine. Daje še vedno ohranila tako slovensko zavednost je verjetno v največji meri zasluga njenih zavednih staršev 'ateja Pluta' in njegove že pokojne soproge.
Ta zavednost in ljubezen do svojega naroda je lahko samo za vzgled onim našim rojakom, ki navzlic današnjim toliko boljšim pogojem zanematjajo naš jezik in naše tradicije. Prav tako je ta zavednost ogromno nasprotje in v sramoto tistim našim mlačnežem v stan domovini, ki se ne tvegajo odločno zoperstaviti vsem poskusom postaviti naš jezik na manjvredni položaj nekakega jugoslovanskega dialekta.
NOVO ZA VSELJEVANJE
Od 1. julija tega leta je v moči novo pravilo podeljevanja dovoljenj za vselitev v Avstralijo z ozirom na strokovne poklice. Tako bodo za leto 1984/85 izbrali izmed 2700 prosilcev po sledečem ključu: Elektroinženirjev 100, inženiijev za elektroniko 50, gradbenih inženiijev 100, inženirjev mehanike 150, kemikov 50, risaijev električnih in elektronskih načrtov 50, risaijev za strojno mehaniko 50, gradbenih risaijev 50, elektro in elektronskih mehanikov 50, strojnih tehnikov 100, programerjev in analistov za računalnike 550, arhitektov 50, računovodij 400, geologov/geofizikov 50, tapetnikov 100, kuhaijev 100, zidaijev 150, klepaijev 50, mizarjev 50, 'panel-^ beaterjev' 50, tesarjev 250, obdelovalcev lesa 50, natakarjev 50 in pa 50 slaščičarjev.
V tekočem finančnem letu bodo izdali 4000 vstopnih dovoljenj trgovskim in industrijskim podjetnikom, ki pa bodo morali prinesti s seboj in vložiti v avstralska podjetja najmanj 500.000 dolarjev. Dosedaj je bila ta vsota , ki je omogočala vstop samo 250.000 dolarjev.
30. LETNA SKUPŠČINA S.D.M.
OSVOBODITELJI ?
V	Moskvi je bila nedavno izdana brošura posvečena vojnim operacijam sovjetske armije koncem zadnje svetovne vojne. Bošura ima naslov "Osvobojenje", kar odgovarja vsebini v kateri se ofenziva rdeče armije na tujem ozemlju prikazuje kot osvobodilna misija.
V	tej brošuri piše sovjetski maršal Viktor Kulikov, da je Rdeča armada osvobodila Poljsko, Romunijo, Bolgarijo, Jugoslavijo in Čehoslovaško. V brošuri, kjer piše o končnih vojnih operacijah v Jugoslaviji se omenjajo tudi "jugoparti-zani", a njihova vloga je prikazana kot stranska in neznačajna za končni rezultat.
O skupnih operacijah Rdeče armade in partizanov za osvobojenje Beograda in Srbije je nedavno pisal tudi sovjetski časopis 'Trud'. V njem pravijo, da je pristanek za vstop sovjetske vojske v Jugoslavijo dal Vrhovni štab NOVJ.
Avtor brošure "Osvobojenje" pa piše, da je sam Tito kot predsednik Narodnega komiteta za osvobojenje Jugoslavije, zahteval od sovjetskih sil, da nudijo pomoč partizanom pri izganjanju neprijateljskih sil iz Jugoslavije
Komentator v časopisu "Hrvatska Istina" iz katerega povzemamo gornje izraža bojazen, da se v poslednjem čas v Sovjetski uniji ponavljajo članki, ki dokazujejo, da so Sovjeti bili poklicani, da osvobode Jugoslavijo. S tem, da hočejo Sovjeti pokazati, da je Jugoslavija del vzhodnega bloka in, da za njo isto-tako velja takozvana Brežnjeva doktri-na:V slučaju nevarnosti, da neka od držav sovjetskega bloka hoče izstopiti, je upravičena tudi vojaška sila, da se to prepreči.
USPEHI SLOVENSKIH PEVCEV V ARGENTINI
Slovensko kulturno udejstvovanje je še vedno zelo močno. Kot poroča Glas Slovenske Kulturne Akcije so letos posebno na glasbenem polju pokazali lepe uspehe. Posebej so omenjeni komorni pevski zbor Anke Savelli-Gasserjeve, pianist Anton Soler, dirigentka Lučka Kralj-Jermanova, Bernarda in Mark Fink ter basist Janez Vasle.
Dirigentka Lučka Kralj-Jermanova se je rodila v Gorici, v družini dr. Kralja. Tam je tudi začela glasbene studije, katere je potem nadaljevala v Buenos Airesu. Kasneje je tudi obiskovala zborovske šole v Evropi. Ustanovila je in tudi še sedaj vodi z odličnim uspehom zbor Ninos y Jovenes Cantores de Bariloche.
Bernarda Fink je bila rojena v Argentini. Prvi glasbeni poduk je dobila v vokalni skupini Karantanija pod vodstvom
V nedeljo 19.avgusta se je vršila v dvorani S.D.M. že 30. letna redna letna skupščina našega najstarejšega društva tukaj. Udeležba je bila navzlic hladnemu vremenu zelo zadovoljiva, saj se je vabilu odzvalo preko 100 članov.
Skupščino je otvoril g. Peter Mandelj, predsednik S.D.M. in označil preteklo leto kot izredno pomembno, ker se je odlikovalo v izredno dobrem sodelovanju v okviru domačega društva, pa tudi v sodelovanju z ostalimi slovenskimi društvi v Viktoriji.
Za vodjo skupščine so nato prisotni izbrali g. Boža Lončarja, kateri je tudi letos usmerjal razgovore s svojim svojstvenim humoqem .
Po prebranem zapisniku lanskoletne skupščine je sledilo predsedniško poročil v katerem je g. Mandelj navedel glavne črte in uspehe lanskoletne dejavnosti društva. Posebej je omenil ustanovitev Ko-ordinacijskega odbora slovenskih društev v Viktoriji. Nadalje je dejal, da so vsa predvidena dela na zemljišču na Elthamu napredovala kot načrtovano, da je po dolgih letih S.D.M. zopet organiziralo zelo uspešen kulturni večer. Omenil je število prirejenih zabavnih prireditev, obiske "Planšaijev" in "Ljubljanskega okteta", ureditev in izpopolnitev knjižnice ter dodal, da se dela na tem, da bi se čimbolj razširilo sodelovanje pri Vestniku tudi na druge organizacije.
Sledilo je tajniško poročilo, katerega je podala ga. Anica Markič in nato, vsako leto z zanimanjem pričakovano blagajniško poročilo. G.Stanko Penca, blagajnik, je povedal, da je v lanskem letu S.D.M. napravilo 23.182 dolaija dobička; če pa ne vzamemo v obzir odbito vsoto za amortizacijo, pa ta številka naraste na 29.118 dolaqev. Po predloženem obračunu se tudi vidi, da S.D.M. razpolaga z premoženjem, ki se ceni na 268.414 dolaqev.
Sledila so poročila odsekov društva, katera so podali: Alek Kodila za Gradbeni odbor, Branko Zele za Balinarsko sekcijo, Frank Jelovčan za Lovsko-ribiško družino ( tu je omembe vredno, da je bilo za novo lovsko kočo podarjeno od različnih ljudi 6.900 dolarjev v gotovini in okrog 5.000 dolaqev v gradbenem materijalu). Ga. Marija Cvetko je poročala za Ženski odsek, gdč .Helen Vučko za mladinsko sekcijo, ga. Kati Hartner je povedala, da je Upokojenska družina že v trinajstem letu obstoja in Marijan Peršič je obrazložil delo Vestnikovega odbora.
Po poročilih, ki so bila sprejeta po večini brez debate je bil izvoljen soglasno odbor za leto 1984/85:
Predsednik	Peter MANDELJ
Podpredsednik	Alek KODILA
Podpredsednik Frank JELOVČAN Tajnica	AnicaMARKIČ
Blagajnik	Stanko PENCA
Odborniki	Karl BEVC
Marija CVETKO Frank HARTMAN Sandra KRNEL Božo LONČAR Rozika LONČAR Ivo MOHAR Gary ODER Tone TOMŠIČ Po izvolitvi odbora so bila prisotnim predlagana imena članov, katerim naj bi bilo podeljeno častno članstvo. Ker je bilo možno izvoliti samo tri častne člane od predlaganih šest, so bile sprovedene tajne volitve, na katerih so vsi prisotni izvolili za častne člane g. Petra Mandelja, g.Aleka Kodilo in go. Anico Markič.
Skupščina je bila potem zaključena. Vsem prisotnim bo ostalo v stalnem vtisu, da je bila 30. letna skupščina ena najboljše organiziranih in in, da ni bilo treba nikogar prositi, da bi prevzel funkcije v naslednjem letu.
Mladinski zbor 'Zarja' iz Sydney a na 10. koncertu slovenske mladine, ki se je vršil v dvorani slovenskega verskega središča v Merry lands, letos 19. maja__
Marije Fink-Geržinič. Pevske študije je dovršila v višjem institutu umetnosti gledališča Colon. Sedaj je stalna pevka v tem svetovno znanem gledališču, kjer je nastopila ža v solo vlogah. Lansko leto je prejela prvo nagrado kot mezzo-sopranistka na natečaju za operne pevce, ki ga je organiziral mednarodni Wagner-jev institut.
Tudi basist Janez Vasle se je najprej udevstvoval v pevskem zboru Karantanija. Sedaj tudi on poje v zboru gledališča Colon ter tudi obiskuje že omenjeni institut tega gledališča, kjer se nadalje usposablja v petju. Nastopa tudi kot solosist v raznih pevskih zborih, s katerimi je gostoval po Evropi in nastopal na radijskih oddajah.
SLOVENSKI UMETNIKI V TUJIH JEZIKIH
Slovensko društvo v Parizu je založilo in izdalo album večje oblike, posvečen umetniškemu ustvarjanju akademske slikarke Maijance D. Savinšek, zdomske umetnice, ki se je uveljavila v evropskem in posebej v francoskem umetniškem svetu.
Album ima uvod v francoskem in nemškem jeziku; pripravila pa ga je
francoski kritik likovnih umetnosti Andre Weber. Na zavoju prednje platnice pa je tudi uvod v slovenskem jeziku.
Pod pokroviteljstvom "Slovensko— ameriškega Instituta" (Slovenian Research Center of America) sta EdvarcjV> Milena Gobec založila angleški pre^J Cankaijevih črtic "Podobe iz sanj".
Na angleščino je knjigo prevedel Anton Družina, ilustrirala pa jo je Lili-jana Brulc, učenka kiparja Goršeta.
OGLAŠUJTE V VESTNIKU !

PROVINCIAL RESTAURANT
FULLY LICENSED AUSTRALIAN AND CONTINENTAL CUISINE
Open for lunch - Monday to Friday, for dinner - Tuesday to Saturday Sunday by arrangement - large bookings only
Alkoholne pijače v steklenicah - po trgovinskih cenah Glasba iz magnetofonskih trakov
GOVORIMO SLOVENSKO !
107 Johnston St.,Fitzroy, 3065 - Phone 417 2966
Vi
Sla hribu ob Yarri
UDisKovaici nriba lahko vidijo, kako se vsako nedeljo bolj dela na ureditvi vaškega trga bližajo koncu. Na sredi trga so že zaznavne oblike replike starinskega vaškega vodnjaka, v ozadju je novi kiosk za barbecue, na levi pa se vidi povečano mostišče in veža pri vhodu v dvorano.(
ATTENTION ALL YOUTH !!!
As you ali know, the S.D.M. Annual Meeting has just been held, at which a new Committee was elected. As the current Youth Representative, Miss Helen Vučko, has retired from the Committee I have agreed to take her place. On behalf of the Youth Club I would like to thank Helen for excellent work in the past, and wish her luck in the future -I hope I can follow in her footsteps.
I am sure most of you have a lot of ideas and suggestions about things which we could organise in the next 12 months, so I would like us all to meet in the Youth Hall on the 9th September at 2.30 p.m. when we can all discuss them. I have listed about 12 activities which might interest you but please remember it's your Youth Club and it's your
ideas that really count. Let's all pitch in and make the Youth Club a successful part of S.D.M. — everybody's co-operation is needed. If you know anybody who doesn't come up, invite them — WE NEED EVERYBODY.
Don't forget - 9/9 ( easy to remember) at 2.30 p.m.
ATTENTION ALL PARENTS	!!!
Please encourage your sons	and
daughters to join in the Youth	Club
activities and bring them to the	Club on the 9th September.
Thank you!
Sandra Krnel
SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE Lovska in ribiška družina
prireja
MEDRUŠTVENO TEKMOVANJE V DVOJKAH PRI S.D.M.,11.8.1984
Kljub slabemu vremenu so se tekme vršile celi dan do poznega večera. Ponovno se je dokazalo, da nam je streha nad balinišči zares bila potrebna ter, da nam koristi. Vse naokrog je bilo slišati šumenje dežja, balinaqev pa to prav nič ni oviralo, saj so bili na suhem.
Pokale za ta dan sta ponovno podarila gospa in gospod Sluga. Prav lepa hvala za ts ponovni dar društvu.
Rezultati tega tekmovanja so-
1.mesto: Rudi Iskra - Jože Vičič; Jadran rimesto: Bert Novak-Frank Grilj; S.D.M. I jimesto: Zoro Sekula-g. Modrušan;Učka 4,mesto:Frank Vojvoda-Silvo Juriševič -Jairan.
REZULTATI MEDČLANSKEGA POSAMEZNEGA TEKMOVANJA S.D.M.
Grupa A-
L mesto..........Tilio Udovičič
2- mesto...........Pepi Hervatin
3. mesto...........Branko Žele
Grupa B.
1.	mesto . ..........Alojz Brgoč
2.	mesto..........Bruno Sdraulig
3.	mesto...........Janez Dolenc
Ženske:
1. mesto...........Neva Kastelic
2-	mesto...........Pavla Kalister
3-	mesto...........Anica Markič
REZULTATI SLOVENSKE LOVSKE ZVEZE
na tekmovanju, ki ga je priredilo Slovensko lovsko društvo Geelong na 28.7.1984
Posamezniki v naslonu:
1.mesto:	D.Dobrovšek—	St. Albans
2.mesto:	J.Barat-	S.D.M.
3.mesto:	V.Lenko-	Planica
4.mesto:	S.Kontelj-	Geelong
5.mesto:	F.Rob-	Mura
Posamezniki prosto:
1.mesto:	D.Dobrovšek-	St.Albans
2.mesto:	D.Vlah-	P|anica
3.mesto:	F.Jelovčan-	S.D.M.
4.mesto:	Mutulin—	Mura
5.mesto:	S.Kontelj-	Geelong
Skupne točke v naslonu:
1.mesto:	S.D.M.............486
2.mesto:	Geelong...........475
3.mesto:	St.Albans..........472
4.mesto:	Planica............468
5.mesto:	Mura.............455
Skupne točke prosto:
1.mesto:	S.D.M.............306
2.mesto:	Planica............285
3.mesto:	Geelong...........266
4.mesto:	St.Albans........ ! ! 256
5.mesto:	Mura.............242
Dosedaj dosežene točke za prenosni pokal:
1- S.D.M..............2368 točk
2.	Planica.............2293 točk
3.	Geelong............2160 točk
4.	St. Albans...........2153 točk
' podelitvi trofej medčlanskega balinarskega tekmovanja pri S.u.M. z leve na aesno-Letošnja kraljica dobrodelnosti Sonia Kraner, Dekle slovenske skupnosti 1984 Mari-eta Baligač, vodja balinarske sekcice S.D.M. Branko Žele in zmagovalci Lojz Brgoč Bruno Sdraulig in Janez Dolenc.	'
Z meddruštvenega tekmovanja balinarjev.Z leve na desno: Branko Žele, Nino Sluga darovalec pokalov in Bert Novak in Franc Gril, ki sta zasedla drugo mesto.
LOVSKO VESELICO
v soboto 8. septembra 1984 v dvorani S.D.M., Ingrams Rd., Research
Čez dan bo tekmovanje v streljanju z zračno puško med ekipami raznih društev. Za pod zob bo na ražnju pečeno razno meso
Vstopnina- člani...........5 dolarjev
nečlani......7 dolarjev
mladina.....2 dolarja
Igral bo orkester "Večerni zvon'
Lovska koca je na zunaj skoro že gotova. Na desni strani fotografije, taìB^Sf je novo pokrito strelišče, v levi polovici koče pa bodo družabni in garderobni prostori. Pod samo kočo pa imajo v načrtu zgraditi kegljišče,
Zanimivo iz Slovenije VINCE BOM PIL PA...
Jugoslavija je lani izvozila 440 tisoč hektolitrov vina, od tega jih je ljubljanski Slovin, največja jugoslovanska izvozna vinarska organizacija, izvozila 450.000. Od 850.000 hektolitrov, kolikor jih je bilo izvoženo v države z močno valuto, jih je Slovin izvozil 400.000.
Po statističnih podatkih bi morali imeti v Sloveniji 21.359 hektarov vinogradov. Toda poznavalci trdijo, da jih je vsega skupaj kakih 18.000.
Malo je narodov na svetu, katerih vinogradniki bi o svoji kapljici govorili s tako ljubeznijo kot slovenski., tudi pa je res, da je na svetu malo držav, ki bi imele na tako pičlem ozemlju toliko dobrih sort vina.
Slovenci že dolga leta obdelujejo svoje vinograde. Ko je v prejšnjem stoletju v slovenskih vinogradih pustošila trtna uš so obdelovali vinograde že na površini 52.000 hektarov. Pred drugo svetovno vojno je bila trta še na 39.000 hektarih.
Obe svetovni vojni sta vinogradništvo hudo prizadeli. V Sloveniji vinogradi še danes rasejo na predelih, kjer praktično ne uspeva nobena druka kmetijska kultura in so zato raztreseni večinoma po najbolj gospodarsko pasivnih krajih.
Slovenski vinogradniki danes pridelajo okoli 700.000 hektolitrov vina na leto. Od tega v organizirani tržni pridelavi kaih 450.000.
Na leto Slovenci popijejo menda milijon hektolitrov žlahtne kapljice.Se-demdeset odstotkov tega pride iz pro-
morskega, podravskega in posavskega okoliša, preostalo količino pa dobijo iz ostalih delov Jugoslavije Tujega vina praktično ne uvažajo.
Po statističnih podatkih spijejo na prebivalca na leto 64 litrov vina, kar je dvakrat več od jugoslovanskega povprečja.
Ob železniški progi Sežana—Divača so v petek 3. avgusta našli mrtvega 43-let-nega Maksimilijana Božeglava iz Sežane. Preiskava je pokazala, da je umrl zaradi prevelike količine zaužitega alkohola.
Prometna varnost na ljubljanskem območju, po podatkih za julij, ni nič preveč dobra. Zgodilo se je 96 prometnih nesreč, v katerih je sedem ljudi umrlo, 25 jih je bilo hudo in 91 laže ranjenih.
Največ nesreč so povzročili vozniki motornih vozil, sledijo vozniki koles z motorjem, pešci in kolesaiji. Čeprav je na ljubljanskih ulicah več močnih motorjev, pa so prav motoristi vozili dokaj varno.
Glavni povzročitelj je kot že dolgo časa, izsiljevanje prednosti v križiščih. Sledijo alkohol, prehitra vožnja in nepravilno prehitevanje.
Veliko voznikov je vozilo s tri ali več promilami alkohola v krvi, kar kaže, da mnogi še vedno ne razumejo kako nevaren je vpliv alkohola in kar sami silijo v, katastrofo.
SPET PROTI SLOVENCEM
Na avstrijskem Koroškem so začeli z zbiranjem podpisov za tako imenovani ljudski referendum, ki bo trajal do konca meseca. Začela se je tako kampanja, katere cilj je sprožiti postopek za odpravo dvojezičnega šolstva.
Liberalna stranka Koroške se skupaj z nemško nacionalistično organizacijo Heimatdienst zavzema za uvedbo posebnih "centralnih" šol za otroke koroških Slovencev, v katerih bi pouk potekal samo v slovenščini.
Zahtevo liberalne stranke po spremembi manjšinskega šolstva so v dobršnem delu avstrijske javnosti sprejeli kot izraz diskriminacije koroških Slovencev.
NEURJE NA GORIČKEM
V četrtek 16. avgusta je neuije na zhodnem Goričkem v soboški občini, na območju Cankove, Lemerja in Ska-kovec povzročilo veliko škode. Nekaj centimetrov debela plast toče, debele kot fižol, je pokrila polja. Nekatere ceste in poti pa so razdejali hudourni potoki.
VEČ BREZPOSELNIH
Nekaj mesecev sem je upadalo število brezposelnih v Sloveniji. Zdaj pa se je zopet povečalo. Brez dela je 14.850 ljudi, kar pa je še vedno manj kot v istem obdobju lani, ko je bilo prija-ljenili 15.158 iskalcev dela.
Ivan Kobal:
VIPAVA
Vipava vodovje spod Nanosa zbira, globoko pod zemljo v votlinah šumlja; v pozabo smeje se preteklost izpira ko z vrelca do vrelca čez skale skaklja.
Ni sleda ni več od potokov krvi, Id vanjo nedavno so vroči se vlili. Vsa sveža Vipava v dolino se hiti, kot račka k potoku z razprtimi krili.
Ko s temnili predorov na sonce privre, vsa čista, vsa bistra v zrcalu se gleda... Vipavske doline se v hipu zave. Obstane zamaknjena, predse pogleda:
"Glej! Zemlja tu moja pred mano stoji, z gorovja nanesena vse tja do Soče! Zelene poljane, cvetoče ravni — Vipavska dolina — pozdravljam te vroče!
To zemljo zalivam že tisoče let. Že marsikak narod iz mene je pil... A narod slovenski moj slednji je zet, ker kri svojih žuljev mi v žile je vlil.
Ta narod je dedič junakov duha, ki z zgledom ljubezen do doma so vneli. Živel bo svoboden do konca sveta; nobena zasedba ga več ne upepeli.
Naj polje rodi mu, naj grozdje zori! Naj pesem slovenska se tukaj ohrani! Naj burja vse tujce čez Jadran spodi! Škijanček vipavski, ti tukaj ostani!"
ATOMSKA ZOPET DELA
Po uspešno opravljenem remontu je atomska elektrarna v Krškem zopet pričela obratovati s polno močjo. Remontna dela so potrdila zmogljivost delavcev JE Krško Delalo se je tudi po 24 ur na dan in večina je bila že tretje leto brez poletnih dopustov.
HAŠIŠ V PARKU
Tržaški karabinjeri so pred kratkim ugotovili, da je park v Miramaru, ki je izredno bogat po vrstah okrasnega rastlinja, nekdo uporabil za gojitev indijske konoplje — marihuane.
Okoli majhnega , ličnega vrtička iz katerega je nekdo upal napraviti lep dobiček so karabinjeiji postavili zasedo in kmalu odkrili dva podjetne Tržačana, ki sta se vsak dan mudila v parku in med obiskom sproti zalila nasad s sadikami konoplje.
NAGRADA GRAFIKU
ORADSŽ, 12, Rvjjustfi - Slovenski grafik Branke §uhy is Novega mesta je na drugem trienni« evropske jedkanice v italijanskem Gradeiu prejel osrednjo nagrado u umetnike do 35 tòt. Nagrada je dokajlzvlrna, nagrajencu so na otoku Sentinella rezervirali poletno hllo z ateljejem In s popolno oikrbo za 2 osebi
v dveh tednih^ _
Na trienalu razstavlja 74 umetnikov iz 22 evropskih držav. Jugoslovanske umetnike predstavljata le dva, poleg Suhyja Se Agim Sallhu Iz Prlitlne. Med člani žirijo je bil tudi generalni sekretar ljubljanskega mednarodnega grafitnega bienala Zoran Kržlinik. .
VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA DONVALE TRAVEL
1042/1044 DONCASTER ROAD, EAST DONCASTER, VIC. 3109 TEL.: 842 5666 (ALL HOURS)
ObiSčite našo pisarno ki ima lastni prostor za	Private car park available. We also come to
parkiranje. Po želji pridemo tudi na va5 dom.	your home if you desire. Regarding any aspect
Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju	of your travel requirements: Overseas. Inter-
Vašega potovanja po Australiji ali preko morja	state, Cruises, Hotels (Passports, Passport
(pri nabavi potnih listov, viz... ) Vam je na	photos. Visas, all travel documents etc... )
uslugo:	Contact:
Eric Ivan GREGORICH
DONVALE TRAVEL SERVICE
1042/1044 DONCASTER ROAD, EAST DONCASTER, VIC. 3109 TEL.: 842 5666 (ALL HOURS) Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki že od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje
=rn
1008 TORT in 50.000 GOSTOV Portoroška noč je bila letos še uspešnejša kot lani. Vršila se je na konec tedna 19.avgusta. Menda največja atrakcija je bilo razstavljenih 1008 tort, ki so bile razpostavljene tako, da so tvorile eno veliko torto.. Ljubitelji sladkarij so kar nestrpno čakali kdaj bodo razrezali pr\>o. Torte so šle odlično v promet.Prireditev se je udeležilo tudi kakih 20 slovenskih umetnikov-kiparjev, ki so tekmovali med seboj kdo bo naredil najlepo obliko iz morskega peska. Sodelovali so tudi v festivalu padalci iz Avstrije, Italije in Jugoslavije. V slavnostni povorki, ki je krenila z Bernardina proti Avditoriju pa so bili konjeniki, folklorna skupina iz Pirana v istrskih nošah, istrski glasbeniki z roženicami in zurlami, tamburaši, podgrajski škoromati, bobnarji, pihalni orkester, kmečki vozovi, osliček, ki so mu pripeli napis: "Portorožani, primite Se udarniškega dela, ne čakajte molzne krave - kazino" in londonski 'doubledecker', na katerem so razkazovali kandidatke in kandidata za "najlepšo in najlepšega". Na tržnici so organizirali tombolo, v Luciji m stadionu so 24 ur nepretrgoma igrale mali nogomet koprske in izolske nogometne ekipe.
kaj, kje, kdo?
NAŠ NAJSTAREJŠI ATA
Pater Bazilij Valentin je 28. avgusta dočakal 60 let. Pater, ustanovitelj in vodja slovenskega verskega centra v Kew ter dolgoletni urednik mesečnika Misli navzlic svojim letom ni še prav nič pokazal izgube energije s katero že dolga leta deluje za dušni pa tudi telesni blagor naše slovenske srenje v Viktoriji.
Vztrajnost in doslednost sta izraziti črti voditeljici njegovega delovanja in v tem pogledu daleč prekaša tudi nekatere njegove mnogo mlajše duhovniške brate.
Za svoje požrtvovalno delo je pred dobrim letom prejel tudi formalno priznanje avstralske vlade v obliki visokega odlikovanja.
Slovenski verniki in posebno mladina so pred meseci z veseljem, sprejeli mladega patra Bernarda, ki je prišel v Melbourne kot pomoč patru Baziliju. Na žalost ta pomoč ni trajala dolgo. Iz osebnih razlogov se pater Bernard vrača v Slovenijo. Tako bo celo breme vodstva verskega udejstvovanja Slovencev v Viktoriji zopet padlo samo na eno osebo.
V dobro vseh tukajšnjih Slovencev bi bilo, da merodajnim za te probleme uspe najti bolj stalen način kako izboljšati to stanje.
V	St. Vincent Hospitalu je umrl v soboto 25.avgusta po dolgotrajni bolezni 72-letni Franc KEŽMAN - tast podsta-rešine Lovsko-ribiške družine S.D.M.
Pokojnik je bil rojen 2.maja 1912 v Vidmu ob Sčavnici. V Avstralijo je prispel leta 1963.
V	Melbournu zapušča ženo Otilijo in hčerki Terezo in Anico, v Beogradu pa brata Cirila.
Njegove zemske ostanke so položili k večnemu počitku na pokopališču v Keilorju v sredo 29. avgusta 1984.
Alojzija KOŠIR se je za vedno poslovila od tega sveta 14. julija 1984 v bolnišnici v Frankstonu v 92 letu svoje starosti. Po rodu je bila iz Trsta.
Pokojnica je bila mati Srečka Koširja, ki je bil aktiven član S.D.M. v prvih letih društvenega obstoja. Bil je v odboru društva v letih 1958 in 1962, v delovnem letu 1959/60 pa je bil tudi njegov predsednik.
Marija SAVLE, rojena 1908 leta v Kaduljah v Istri, je preminula 8. avgusta 1984 v Royal Melbourne Hospitalu. Pokopana je bila v Fawknerju. Za njo žaluje sin Jože z družino.
Romana Favier-Zorzut je imela zelo uspešno razstavo svojih slikarskih del v prostorih restavracije "Peppers Comment", 129 High Street, Mansfield.
Razstavo je odprl Shire president Mr. J. Reardon na 5. avgusta 1984.
Lastnica omenjene restavracije je ga. Nada Plečko,roj. Kotlušek.
Ivan Kostevc je uspešno prestal operacijo v Austin Hospitalu in je že na poti okrevanja.
Gospod Franc Hartman je pripravljen poučevati igranje na štajersko harmoniko (na gumbe) mlade in starejše člane S.D.M. brezplačno.
Ako ste zainteresirani telefonirajte na številko 374 1198.
POGLED V NASO PRETEKLOST Prva skupna božičnica upokojenske družine S.D.M. je bila v starem domu v Carltonu leta 1972. Takratni predsednik g.Simon Špacapan jim je voščil vesele praznike.
rojaki želite pristnih krànjskih, ali slovenskih planinskih klobas in domačega prekajenega mesa .
obrnite se na slovensko podjetje
JOHN HOJNIK SMALLGOODS
PTY. LTD.
209 215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 481 1777
Postrežem' boste v domačem jeziku
	
fVvi vTS	
	
jlk ^H	
	
?red letl smo v Vestniku objavili življenjsko zgodbo Jožeta Pluta, poznanega med Slovenci v Brisbane kot naš ate'.
Jože Plut je gotovo eden najstarejših Slovencev živečih na petem kontinentu, tako po letih starosti kot tudi po dolžini bivanja v Avstraliji.
Ga. Nada Plečko, roj. Kotlušek je podarila knjižnici S.D.M. preko 250 slovenskih knjig in s tem znatno obogatila to našo knjižnico, ne samo številčno, nego tudi po pestrosti izbire.
Ga. Nada, lastnica restavracije pod imenom "Peppers", 129 High Street, Mansfield. Prišla je v Melbourne leta 1956, kot članica tedanje olimpijske reprezentance Jugoslavije ( met krogle in kopja).
Vsem rojakom, ki so na poti v okolici Mansfielda, pa lahko samo priporočimo, da se oglasijo v njeni restavraciji in okusijo dobro domačo kuho.
Naš sodelavec Božo Lončar se je pred nedavnim mudil v Brisbanu in je obiskal tudi 'našega ateja', s katerim je posnel na zvočni trak razgovor, iz katerega posnemamo nekaj za naše bralce.
Gospod Plut se kljub svojim visokim letom, še vedno dobro drži. Zdravje mu je naklonjeno, glas še vedno močan z jasno izgovorjavo, le pri hoji je nekoliko opešal. Temu pa se tudi ni čuditi, saj-ima že skoraj 98 let.
V Avstraliji, kamor je prišel iz vasi Vranoviči v Beli Krajini, se nahaja že vse od leta 1926, to je 58 let. Iz domovine se je odpravil, kot rečemo, za bolj belim kruhom v tujini. Ker je za Ameriko takrat bilo bolj težko dobiti vstopno dovoljenje se je odločil za Avstralijo. Doma je pustil ženo in štiri otroke, katerih ni videl vse do leta 1936, ko so se mu pridružili v Avstraliji.
Tukaj je prva leta po prihodu težko živel in naporno delal.Kot mnogi naseljenci takrat je tudi on poskusil svojo srečo najpreje na sekanju sladkorne trske v Queenslandu. Potem je delal na cestah, , kjer je ustanovil svoje podjetje. Leta 1939 se je nastanil v Brisbanu, kjer je odprl trgovino z mešanim blagom, kasneje pa še tovarno bonbonov.
Da je doživel visoko starost pripisuje božji volji. Pravi pa, da se kozarčka alkoholne pijače nikoli ni branil pa tudi jedel je vedno vse od kraja. Kadil pa ni nikoli. S pravim hudomušnim belokranjskim. humorjem pa rad pove, da je uča-kal tako veliko starost zato ker ni že preje umrl.
Sedaj živi pri eni svojih hčerk in pravi, da se druge kar tepejo zato, da bi stanoval pri njih.
Pri slovenski maši v Brisbane je še do nedavno nosil tudi bander o. Na veliki šmaren pa se je z njo spodtaknil na stopnicah in padel.Vendar se ni prav nič poškodoval in pripisuje to dejstvo temu, da mu je pomagala Marija Pomagaj.
TONE ZAGORC
AVIATION MOTORS
asm
(Next Door to Westgate Motor Inn)
9 Aviation Road, LAVERTON, 3028 Telefon: 369 1363
•	Splošna avtomehanika
FOR COMPLETE CAR CARE SERVICES
•	Dynamometer Tuning
•	Distributor Analysis and Modification
•	Computer Wheel Alignment and Front End Repairs
•	Electronic Wheel Balance
•	Discount Tyres
•	All Types of Repairs
FREE QUOTES
•	Športna puškama
Prodaja Lovskega orožja in municije
THE ROLE AND FUNCTION
v.REMšNiK: QF SLOVENIAN ASSOCIATION
Activities related to fulfilling S.D.M.'s welfare function, have in the past, included such things as, collection of money and material items for isolated cases of tragedy, collection of money for earthquake victims, sending parcels to camps in Europe, visiting people in hospitals, and activities related to the priest's welfare work in the camp at Bonegilla.
During the early years, the government services available in this area, were often inadequate or non-existent so that the organisation assumed the role of welfare agent. However, since the government has begun to accept responsibility for the welfare of all its citizens, even the migrant minorities, the organisation's role in this area, has been reduced. Even though, many Slovenes who were interviewed, mentioned the organisation's lack of action in the welfare area, as one of its shortcomings.
Unikoski notes that change in welfare patterns in her research about Polish organisations.(Unikoski,1978).
The change is from housing and employment needs, to individual incidences of needy families, orphans, and older people. This she attributed to the previous large numbers of new migrants, which have now become more settled communities.
Since tbe purcahse of the land in Eltham in 1972, S.D.M. has had the intention of constructing an old people's home on the property. Ten years have passed since then, and very little action has been taken. This shortcoming of the organisation, is mainly due to lack of sufficient finances. It must be pointed out though, that moves under way to form a sub-committee with the responsibility of organising the plan, and work commencement on this project.
The promotion of the Slovenian culture is the third aim with which the S.D.M. has been concerned. To perform this function, the organisation has had a number of tasks to perform. In the early years, activities related to culture included such things as, performances by the drama group, the Vestnik, the choir, the folkdancing group, and the library. By comparing the numbers of cultural activities being organised during the early years, with those being organised in more recent times, it appears that more was being done in tbe cultural field during the early times. This could be due to the type of the migrant then involved with S.D.M., and perhaps the needs of the migrants then.
One major criticism of S.D.M. by some of its own members, is that not enough has been done, or is being
done presently to teach, promote, and ensure the continuation of the Slovenian heritage in Australia. The number of cultural performances, such as plays, has declined in recent years, possibly because of the lack of suitable individuals with the necessary knowledge and skills ti initiate and motivate such an activity.
Not all areas of culture perpetuation have been completely forgotten, however. In recent years, promotion of culture has adopted new modern methods. Since the advent of multicultural television, and ethnic radio, ethnic organisations in general, have the opportunity to use the new media to promote their own culture. The radio program in Slovenian language broadcast on 3 E.A. in Melbourne, offers a number of cultural items. S.D.M. however has no control over the program and its content, but it has the opportunity to request that items be included.
The Vestnik has been the organisation's best and longest running method of transmitting the Slovenian culture. In his discussion about ethnic press, Jupp suggests that it has the "dual function of providing news to people who cannot read English, and of advertising the activities of national clubs." (1966:41)
The Vestnik appears to have performed more functions than just these two. Not only does include cultural articles for the Slovenes, it also contains cultural articles written in English. Plans are being made to expand this function.	(Se nadaljuje)
¥
POVEST VIKTORIJE OB JUBILEJU VI KTORI JE
VICTORIA 150
Zgodovinski podatki posneti iz knjige Our Side of the Country od prof. Geoffrey Blainey-a.
Okrog leta 1834 je bilo v Viktoriji naseljenih mogoče kakih sto Evropejcev. Večina je bivala ob obalah in ti so bili nekaka predhodnica velikega vala naseljevanja belcev.
Za pomorce, ki so v tistih časih pluli iz Anglije v Sydney je bila obala Viktorije samo ovira in velika nevarnost, čeprav so prve zemljevide obale imeli že nekako od leta 1800. Kapitan Flinders, ki je leta 1802 videl s svoje ladje obalo, jo je opisal kot peščen teren, ki ga je od časa do časa opazil v presledkih visokih morskih valov.
Evropejci, ki so tedaj prebivali na tej obali so se večinoma preživljali s tem, da so lovili tjulnje in kite, topili njih mast v olje ter nabirali lubje dreves za uporabo v usnjarnah. Mnogi od njih so bili pobegli ali že odpuščeni kaznjenci in nekateri od njih so si prisvojili domorod-ske ženske, s katerimi so delili delo in pa tudi posteljo. Prebivali so največ ob obali pri današnjem Portlandu in vzhodno od tega mesta.
Sicer se je že leta 1803 v bližini Sorrento izkrcalo kakih 50 vojakov s 300 kaznjenci. Toda ostali so samo 7 mesecev in se vrnili v Hobart. Po 23 letih, to je leta 1826 so zopet vzpostavili vojaško taborišče v bližini Westernporta. Toda tudi tega so že po 14 mesecih izpraznili in zopet odpluli v Tasmanijo.
Teritorij Viktorije je bil takrat sicer pripadal koloniji New South Wales, toda Sydney je bil daleč in naseljenci v Tasmaniji so se mnogo bolj zanimali za predele od katerih jih je delila ožina Bass Straits in njihove ladje so večkrat pristajale ob obali Viktorije.
Bratje Henty, kmečki sinovi iz Anglije, so po štirih letih bivanja v Zapadni Avstraliji in Tasmaniji tvegali prepeljati živino v Viktorijo ter se tukaj za stalno naseliti. Odpluli so iz Launcestona in predno so se 19. novembra 1834 izkrcali pri Portlandu jim je na viharnem morju poginilo polovica krav, volov in bikov. Toda zemlja, na kateri so se naselili je bila plodovita in bratje so navzlic začetnim težavam sklenili ostati.
Šele čez kako leto in pol so dobili z drugimi belci celine. Major Thomas Mitchell se je, po tem ko je kot prvi Evropejec prečkal zapadno Viktorijo od Swan Hilla preko hribovja Grampians pa do morja, nemalo začudil, ko je pri
Portlandu našel že kar lepo uspevajočo naselbino bratov Hentyjev.
Major Mitchell je po nekaj dnevih počitka nadaljeval svojo pot preko celine v Sydney. Zadnjega septembra 1836 se je povzpel na goro Mt. Macedon, odkoder je zagledal šotorišče ob zalivu Port Phillip, iz katerega se je razvil današnji Melbourne.
John Batman, sin kaznjenca in poročen s kaznjenko je že imel svoje uspešno razvito posestvo v Tasmaniji, ko se je odločil naseliti se preko morske ožine v Viktoriji, kjer bi lahko imel mnogo obširnejše zemljišče. Tako je, v spremstvu sedmih domorodcev iz Sydneya in treh belcev, odplul 27.maja 1835 v Port Phillip Bay, kjer je našel široko raztezajoče se zelene travnike. Pogodil se je z brati Jagajaga in drugimi tamošnjimi domorodci, da so mu odstopili široko raztezajoča se zemljišča na zapadni strani zaliva in to za vsakoletno dobavo rdečih srajc, odej, nožev, ogledal, sekiric in drugih sličnih predmetov.
Vrnil se je v Launceston in potem, kljub temu, da mu oblasti niso priznale "pogodbe z domorodci", pričel seliti svojo živino, ovce in goveda, v novo naselbino, katero je vzpostavil na bregu reke Yarre. Tako je odprl vrata valovom naseljencev, ki so mu sledili. Batmanu je kmalu popustilo zdravje in že čez štiri leta po preselitvi v Port Phillip Bay je umrl, star komaj 38 let.
John Pascoe Fawkner je nekako drugi ustanovitelj Melbourna. Tudi on je prišel iz Launcestona, kjer je opravljal kaj različne vrste poslov: pek, knjigotržec, dražbar, novinar, kmetovalec, lesni trgovec, hotelir itd. Iz Launcestona je odplul julija 1935, komaj dva meseca za Bat-manom. Fawkner je tudi v novi naselbini pokazal svojo podjetnost. Z lastno roko je napisal prvi časopis Melbourna, odprl prvi hotel in vzpostavil prvo javno knjižnico.
Oba, Batman in Fawkner sta se naselila ilegalno in šele leta 1836 je governer v Sydneyu izdal prvo dovoljenje za naselitev ter poslal kapitana Lonsdale kot zastopnika oblasti v novo naselje. Ta se naj-preje ni mogel odločiti, kje naj bi bila glavna naselbina - Bearbrass, kakor so takrat imenovali naselje ob Yarri. Naj bi bil to današnji Port Melbourne ali pa Williamstown. Toda radi obilice pitne vode se je odločil za mesto, kjer je da-
našnji City of Melbourne, kakor je naselbino imenoval marca 183 7, po tedanjem prvem ministru Anglije.
Prve ceste so bile trasirane in prva zemljišča ob njih prodana po 95 funtov, na vogalu Williams in Collins Streets, in po 18 funtov na nasprotnem koncu Collins Streeta. Cena na pol hromega konja je bila takrat tudi 18 funtov.
Ladje so v vse večjem številu obiskovale novo naselje in pristajale na Yarri, največ ob vznožju današnje William Street, koder so postavili kasneje Customs House.
Reka Yarra je dobila ime po neštetih brzicah in vodopadih. Domorodsko ime za vodopad je namreč yarra. Brzice in vodopadi pa so imeli to dobro lastnost, da so preprečevali prelivanje morske vode v svežo vodo reke, katero so takrat uporabljali kot pitno vodo.
Prehod preko Yarre je bil zelo težak. Prvi most so zgradili šele leta 1845. Do tedaj pa so prečkali reko s čolnom ali s splavom (po angleško: punt). Kasneje so imeli več takih stalnih prehodov s pomočjo splava; eden od teh je bil tam, kjer je današnji most na Punt Road.
Yarra je bila življenskega pomena za prve naseljence, saj je bila edini izvir pitne vode vse dokler ni bil zgrajen prvi vodni rezervoir pri Yan Yean. Na njenih bregovih so začeli urejevati vrtnarije, sadovnjake in mlekarne, ki so prehranjevale prebivalstvo mladega mesta.
Današnja pohlevna reka Yarra ni bila vedno takšna. V decembru 1839 že so naseljenci lahko videli kako divja zna biti. Ko je deževalo tri dni in tri noči je Yarra prestopila bregove, preplavila opekarne in druge delavnice ter odnesla pravkar zgrajeni pristaniški pomol na široko morje. Tudi v letih 1842, 1844 in 1848 se je jezna Yarra dvignila visoko nad svojo normalno gladino in napravila mnogo škode. Leta 1849 je bila povoden] največja. Jezero vode se je raztezalo od South Melbourne Town Hall do konjskega dirkališča v Flemingtonu. Povodenj leta 1863 pa ni prizanesla tudi mladim farmam, ki so se pričele razvijati na obrežjih med Tempelstowe in Alphingtonom. Tedaj je bilo uničeno marsikatero upanje novih farmerjev za lapšo boodčnost in mnogi niso več hoteli pričeti znova.
Pa tudi Maribyrnong reka ni prizanašala s poplavami. Toda prizadela je le malo kmetij, kajti njeni bregovi so bili skoraj povsod zelo visoki.
Oris mesta Melbourne sta v početku dominirala dva grička: Na zapadu Batman Hill, kjer se stikata danes Spencer St. in Flinders Lane ter Flagstaff Hill, kjer je danes Flagstaff Gardens. S poslednjega se
je razprostiral pogled vse do Williatnstow-na. Prav radi tega širokega razgleda so leta 1840 tam vzpostavili signalno postajo, ki je z različnimi zastavicami in topovskim streljanjem objavljala prebivalstvu prihod ali odhod ladij in tudi odkod so in kam so namenjene.
Port Phillip so upravljali iz Sydneya a sčasoma, ko se je število prebivalstva povečavalo so pričeli uvajati tudi lokalno uradništvo višjih stopenj. Ze leta 1839 je bil poslan v Melbourne superintendent Charles J. La Trobe, ki je bil podrejen direktno governerju sa New South Wales.
Leta 1842 je bil vzpostavljen prvi mestni odbor, ki je upravljal « tržnicr} cestno razsvetljavo, vodovodom pa tu s policijo. Posamezna majhna naselja zunaj mesta so dobila pravico, da si izvolijo takozvana cestna zaupništva, ki so se kasneje preimenovala v Shire councile. Tako je tako zaupništvo v Heidelbergu med leti 1846 in 1851 zgradilo solidno cesto med potokoma Merri in Darebin
Hiter prvi razvoj Melbourna je v glavnem bila zasluga ovčjereje. Manjše ladje, naložene z ovcami so od leta 1835 vse češče prihajale iz Tasmanije , ovčje farme pa so se vedno bolj širile v notranjost Viktorije. Naseljenci, ki so si bili voljni prilastiti nova zemljišča so plačali minimalno vsoto oblastem ter si potem začrtali zemljišča, ki so bila velika od 10.000 do 50.000 akrov. Naseljenci so bili navdušeni nad obiljem in rodovitnostjo zemlje in ni čuda, da so jo pričeli imenovati Australia Felix — srečna Avstralija.
_«
VSE, KI SE NISO PORAVNALI NAROČNINO ZA LETO 1984 -1985, VLJUDNO PROSIMO, DA TO STORE CIMPREJE. NA TA NAČIN NAM BODO OLAJŠALI STROŠKE IN DELO PRI POŠILJANJU POSEBNIH RAČUNOV VSEM ONIM PA, KS SE DOLGUJEJO ZA PREJŠNJE LETO BOMO Z NASLEDNJO ŠTEVILKO USTAVILI	DOSTAVO
- NAROČNINA JE SEDAJ 10 DOLARJEV NA LETO !
PLEASE NOTE, THAT SUBSCRIPTIONS FOR THE YEAR 1984 - 1985 ARE DUE NOW !
XXIII OLIMPIJADA
Olimpijske igre v Los Angelesu so Jugoslaviji prinesle doslej največje število kolajn. V sedemnajstih športnih panogah so osvojili skupaj 18 kolajn; 7 zlatih, 4 srebrne in 7 bronastih. Tako se je Jugoslavija postavila na osmo mesto med 140 državami ki so nastopale na XXIII. modernih olimpijskih igrah.
ZLATE KOLAJNE:
Boksanje - Light-heavyweight- 81 kg
Anton Josipovič.
Rokoborba - Prosti stil - 52 kg
Šaban Trstena
Rokoborba - Grško-rimski stil - 68 kg
Vlado Lisjak
Veslanje - kanu v dvojcu — 500 m
Matija Ljubek in Mirko Niševič
Waterpolo
Rokomet - ženske Rokomet — moški SREBRNE KOLAJNE:
Veslanje - Kajak - 1000 m
Milan Janičf
Boksanje - Flyweight - 51kg
Redzep Redzepovski
Rokoborba - Grško-rimski stil - 100 kg
Refik Memiševič
Veslanje - kanu v dvojcu- 1000 m
Matija Ljubek in Mirko Nišovič
BRONASTE KOLAJNE:
Boksanje — Welterweight — 63.5 kg
Mirko Puzovič
Boksanje - Superheaweight - 91 kg
Šalim Azis
Rokoborba - prosti stil - 74 kg
Šaban Sejdiu
Rokoborba - prosti stil - 100 kg
Josef Tertelja
Veslanje - Dvojci brez krmarja
Zoran Pančič in Milorad Stanulov
Košarka - moški.
Nogomet
NEURADNA SREBRNA KOLAJNA:
Tenis — ženske posamezno
Sabrina Goleš

Najboljša iz Jugoslavije - zlata in srebrna medalja Matija Ljubek in Mirko Nišovič
kanu v dvojcu
LIPICANCI
Mnogo zanimanja je zbudil v slovenski javnosti prvi nastop lipicanskih konjev na olimpijadi v Los Angelesu.
Ekipa je na moštvenem tekmovanju le zbrala v v dresuri v nalogi "Grand Prix 3.927 točk, kar je zadostovalo za deseto, predzadnje mesto.
Zlata kolajna je pripadla ZR Nemčiji, srebrna Švedski in bronasta Švici.
Drugi dan je med posamezniki še vedno nastopal Dušan Mavec, ki pa tudi ni zbral načrtovanega seštevka točk, ki je bil 1550; Sodniki so mu odmerili le
1496 točk. Dan poprej pa je Lah zasedel 15. mesto, Mavec 19. mesto in Stojan Modere 31. mesto.
Vodja lipicanske ekipe Andrej Fra-netič je dejal po igrah, da so bili očitno preveč optimistični in da je bila to zanje izkušnja velike vrednosti.
Lipiški jahači so spoznali, da bodo morali načrte za naprej spremeniti. Predvsem na tako velika tekmovanja ne morejo odhajati samo s tremi konji, ali dovoliti, da ostanejo brez prave rezerve.
Lahovo 15. mesto je po domačih sodbah z ozirom na tekmovalne okoliščine uspeh.. Na evropski tekmi ob sojenju,
KAKO SO SE ODREZALI SLOVENCI
Na olimpijskih igrah v Los Angelesu je v jugoslovanski športni reprezentanci 21 Slovencev in Slovenk. Poleg tekmovalcev pa je v celi reprezentanci od Slovencev bilo še 14 trenerjev, strokovnih delavcev, članov vodstev ter en sodnik. Skupaj torej 35 udeležencev, ki so prinesli nazaj v Slovenijo eno zlato in eno bronasto kolajno.
Iz ljubljanskega 'Dela' posnemamo tole oceno uspehov Slovencev:
V	plavanju se niso uresničile želje, da bi brata Petriča prinesla domov vsaj eno kolajno. Na žalost oba brata sploh nista dosegla svojih najboljših rezultatov, s katerima sta se že nekajkrat odlikovala. Toda Daijanovo 6. mesto na 400 m je potrdilo, da je eden najboljših plavalcev na svetu v tej stroki. Pred Daijanom sta bila samo dva Evropejca.
Lidija Lapajne tudi ni zadovoljila s 16. mestom in preskokom 187 cm. Prepričana je bila, da bo dosegla 190 cm kar je bila norma za finale. Dejstvo pa je na žalost, da je ostala poslednja dva tedna brez treneija in je vadila sama.
V	judo je bil Leščak še najbližje kolajni. Smolo je imel, da so bili proti njemu sodniki, ki so ga po mnenju mnogih kar okradli za zmago.Navzlic temu je dosegel peto mesto. Očko bi se z več športne sreče in ugodnejšem razpletu > morda prebil vsaj do boja za kolajno, a se je pred njim znašel evropski prvak. Zaradi dezorganiziranosti Judoistične zveze Jugoslavije pa tudi niso bili najbolje pri- ; pravljeni.
V	streljanju je za Debevca 12. mesto najbrž največ kar lahko sedaj doseže. Glede na možnosti in razmere, na probleme s strelišči in orožjem je povsem izpolnil pričakovanja.
V	kolesarjenju se je Ropret postavil na 7. mesto v posamični vožnji, kar nihče ni pričakoval. Pokazal je, da so bili kolesarji dobro pripravljeni.
V	jadranju je Dušan Puh obljubljal 10. mesto, dosegel pa je 15., kar je objektivno še vedno dober rezultat. Za začetek je njegov nastop kar spodbuden za razvoj te panoge.
V	košarki je nastopala Polona Dornik. Ni bila le članica reprezentance, temveč je prispevala bistven delež igri, še posbej je blestela na edini igri, ki so jo dobile in bila najboljša igralka.
V	rokometu ima precej hudo konkurenco igralka Alenka Cuderman. Ima vso možnost, da bo ostala v reprezentanci,
zlasti ker je še mlada in ima že precej skušenj. Za Pušnika pa je bilo že pri pripravah jasno, da je le tretji vratar a daleč najmlajši od vseh treh in je bil Los Angeles zanj dobra priprava za bodočo kariero.
Pri nogometu je Katanec pokazal, da spada med najboljše jugoslovanske nogometaše. Njegov delež v igri je bil velik in je s seboj lahko zadovoljen. Tudi Eisner je eden največjih talentov in ima dobro in izrazito igro v obrambi.
Konjeništvo, v katerem so Lipicanci tekmovali prvikrat, je bila zanje velika skušnja, čeprav niso dosegli kar so obetali. S tremi konji ne bi smeli iti na igre. Če bi imeli štiri bi lahko poškodovanega konja lahko zamenjali in uspeh bi bil boljši. Tudi olimpijsko vzdušje, 35.000 gledalcev na stadionu je moralo imeti nanje velik vpliv. Pomembno pa je, da so se lipicanci in njihovi jahači vključili v družino olimpijskih športov. Sedanji rezultati kažejo, da bodo v bodoče lahko uspešno nastopali.
Na splošno so slovenski športniki zadovoljivo nastopali, saj so dosegli celo vrsto uvrstitev med 10. in 15. mesto.
PRVA KOLAJNA
Za Jugoslavijo je dobil prvo kolajno na 23. letnih olimpijskih igrah v rokoborbi grško-rimskega sloga v kategoriji nad 100 kg Refik Memiševič. To je bila bronasta kolajna . Lahko pa bi zavojeval celo srebrno ali zlato, ako bi se bil resneje lotil zmagovalca v tej kategoriji Američana Jeffreya Blatnicka.
Za bron se je boril z romunskim tekmovalcem Victoijem Dolipschijem, ki je vagal 155 kg, medtem ko je Memiševič težak le 105 kg. Pravega boja ni bilo. Tekmovalca sta potiskala in vlekla drug drugega, namesto, da bi se borila. Romun je bil tako pasiven, da so ga sodniki že v prvi rundi dvakrat opomnili, in so ga nato pred iztekom dragega kroga diskvalificirali in proglasili Memiševiča za zmagovalca. Ta je potem sam priznal, da se je v začetku turnirja preveč ravnodušno lotil Amerikanca Blatnicka in tako zamudil izjemno priložnost za zlato kolajno.
Refik Memiševič je tako za Jugoslavijo osyojil že deseto rokoborsko medaljo na olimpijskih igrah. Rodil se je 14.maja 1956 v Bačkem Novem selu. Rokoborsko kariero je začel pri novosadski Vojvodini, kasneje je prestopil v subotiški Špartak.Doslej je bil šestkrat državni prvak, enkrat balkanski prvak, dvakrat sredozemski prvak, enkrat svetovni prvak in dvakrat svetovni podprvak.V ,Moskvi pred štirimi leti je zasedel četrto mesto.
30.
•MtL&OURUC
PROSLAVA 30 10.-11. NOVEMBRA
kakršnega so navajeni na turnirjih, bi se Alojz Vlah vsekakor uvrstil med dva-najsterico. Z Dušanom Mavcem sedaj sodi precej visoko in eden izmed njiju bi se lahko z normalnim nastopom uvrstil celo med osmerico.
OLIMPIJSKI JEZIK
Najtežji problem sožitja športnikov na olimpijskih igrah je bilo jezikovno sporazumevanje. Posebno s Kitajci, s katerimi bi se radi mnogi sprijateljili in obratno je veljalo tudi za Kitajce. Včasih je prišlo radi tega tudi do komičnih za-pletljajev Tako je na primer neki finski atlet povedal :
LET S.D.M. 1984 - ELTHAM
"Med vožnjo na trening v olimpijski vasi je voznik naglo zavrl, kitajski športnik ki je sedel poleg mene, pa me je polil s sokom. Poskušal se mi je opravičiti, a ga nisem prav nič razumel. Potem se mi je vljudno poklonil. Ker tudi sam nisem vedel, kaj naj rnu rečem, sem se tudi jaz poklonil. In tako sva se klanjala drug drugemu, dokler nismo prišli na štadion."
30
Jiazewtuwik
45. Vsa pobita je stala družina kmalu nato pred avtomobilom. Umazana voda je kapala skozi vse razpoke. Najhujše pa je bilo to, da so bile lepe blazine vse prežgane in posmoje-ne, polne lukenj in črnih peg.
46. Gospod Kozamurnik tega ni mogel gledati. Obupan je tekal po kovačnici. "Oh, oh, kaj moram doživeti na stare dni!" Obrisal si je čelo in malodušno sedel na nakovalo.
Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje
SUNSHINE PAINTING SERVICE
PTY. LTD.
62-64 MONASH STREET. SUNSHINE, 3020
Tel. 311 1040, 312 1533
Lastnik: JIM KOROŠEC, Priv. 336 7171 Svoji k svojim !
A USTRALIAN PAPERS-
—ZBORNIK IZ SLOVENIJE Prof.Jože Ftičar:
Drugi sestavek je napisala Jerneja Petrič z ljubljanske univerze. V svoji študiji Književost slovenskih izseljencev v Avstraliji ceni število slovenskih priseljencev na približno 10-30 tisoč. (Točnega število do sedaj še nikomur ni bilo mogoče ugotoviti, ker nas avstralske imigracijske oblasti vodijo kot Jugoslovani. Op.ur.). Slovenci so se začeli množično izseljevati na to celino razmeroma pozno, šele po 2. vojni, predvsem iz političnih pobud. Asimilacijski proces je bil pri Slovencih zelo hiter, najhitreje so se vraščali v tujerodno družbo, za formalno pridobitev državljanstva so bili godni že po 5 letih. Kljub močni asimilaciji pa imajo Slovenci v Avstraliji svoje časopise, revije, radijske programe, pevska in dramska društva, folklorne skupine in podobno. Tudi Petričeva našteva slovenske književne ustvarjalce v novi domovini, pravi pa, da jih ni veliko in poleg naštetih omenja še Franka Mlakarja, ameriškega Slovenca, ki se je preselil v Avstralijo. Zanj trdi, da je e-dini med pesniki doživel kritičen odmev mimo svoje etnične skupine. Umetniška vrednost literarnih del, napisanih v Avstraliji, navadno ne dosega ravni tovrstnih del v matični domovini. Avtorica se spušča v analizo književnega snovanja posameznih slovenskih piscev na avstralskih tleh, posebno ženskih predstavnic lepe umetnosti. Na splošno trdi, da "slovenska književnost v Avstraliji nima korenin", izjema je že omenjeni Mlakar.
Colm Kiernan z univerze v Dublinu piše nadrobneje o priseljevanju v Avstralijo. Med vzroki za povečano priseljevanje po 2. vojni navaja porast avstralskega gospodarstva in težnjo po manjši odvisnosti od Velike Britanije. Odkar so jo začeli množično naseljevati, je Avstralija multinacionalna skupnost.
Član avstralske ambasade v Beogradu lan A.McArthur podaja Zgodovino naselitve jugoslovanskih in drugih evropskih priseljencev, oriše urade in službe, ki se ukvarjajo s priseljenci in na koncu našteje nekaj pomembnih jugoslovanskih priseljencev ter označi njihov prispevek avstralski družbi. Ob tem razgrinja načelno politiko avstralske vlade ki spodbuja različnost v okviru kohezivne avstralske družbe.
Osnovne sociodemografske poteze jugoslovanskih priseljencev v Avstraliji razčljenjuje Vesna Mikačič s Centra za migracijske študije v Zagrebu. V svojem orisu podaja v kratkem zgodovino naseljevanja te celine s konca 18. stoletja, ko se je pričela oblikovati avstralske družba, od začetne probritanske politike priseljevanja 'belcev', do današnje etnične kompleksnosti. Posebej se pomudi pri opisu naselitvene zgodovine Južnih Slovanov v migracijskih valovih, to je s konca 19. stoletja dalje. Avtorica pov-darja, da so Jugoslovani tretja najštevilnejša naselitvena populacija (za Italijani in Grki), zaključuje pa z ugotovitvijo, da problematika jugoslovanskih naseljencev še ni raziskana.
Od tem obravnavanih v okviru jugoslovansko—avstralskih kulturnih zvez velja omeniti še esej Janeza Stanonika z ljubljanske univerze o svetovni potnici in pisateljici Almi Maximiliani Karlin, po rodu iz Celja (1889-1950). Avtor našteje njena dela in poudari zlasti njene opise eksotičnih krajev, rastlinstva in živalskega sveta, kot tudi življenje domorodcev. Pri njej odkriva sentimentalni način pisanja, ki ga obvladuje tragična vizija sveta (askeza — pod vplivom orientalske, zlasti budistične filozofije).
Kot slovenska in deloma srbohrvaška je obdelana v zborniku tudi makedonska književnost.
Od tem, tičočih se Avstralije in Jugoslavije, velja poudariti še sestavek piscev iz Canberre A.J.Grassbyja in Jo-vanke Sečaski—Noussair z naslovom Av-
: 47. Toda- o groza! Revež ni videl na nakovalu žareče železne"palice. "Pomagajte! Pomagajte! Joj! Jav! Moje hlače!" je zarjul in planil kvišku.
48. Kakor brez uma je začel begati po kovačnici, ki se je polnila z oblaki dima, ki so uhajali iz njegovih hlač. Nuža je dirjal za njim in hitel s svojo coklo ugasit požar. To bolečin sicer ni zmanjšalo, a namen je bil vendarle dober in hvalevreden.
JOŽE URB ANČIČ
Telefon: 465 1786 (Bus.)
850 7226 (a.h.)
KA L — C A B I IM ETS
STROKOVNJAKI ZA: kuhinjsko pohištvo - mizarsko opremo kopalnic, umivalnikov itd.— vsakovrstne stenske omare in knjižne police.
SPECIALISTS FOR: Kitchens - Vanity Units - Wardrobes - Book shelves
Če gradite novo ali pa obnavljate staro, obrnite se z zaupanjem na nas! If you are building or renovating call on us with confidence!
15 COMMERCIAL DRIVE, THOMASTOWN, 3074
Pty. Limited

Quality Offset and Letterpress Printers
Creative Designers
Gold Stamping
Raised Printing
ZA VSE TISKARSKE USLUGE SE PRIPOROČATA DRAGO - DANICA ZOREČ
il v
1 STÜDLEY STREET, ABBOTSFORD, MEL., VIC. 3067 PHONE: 419 1733
stralija - multikulturna družba.
DRUGI RAZDELEK zbornika s tematiko o evropsko avstralskig stikih zpolnjujejo prispevki avtorjev z drugih evropskih univerz.
V	TRETJEM RAZDELKU se obdeluje izključno avstralska književnost.
V	RAZDELKU 4 pisci obravnavajo
literaturo Patricka Whita, avstralskega Nobelovega nagrajenca.
5.	DEL govori o položaju avstralskih študij v Evropi in zadnji
6.	DEI pa zajema povzetke razprav v slovenščini.
V celem je zbornik bogato izhodišče slovensko—avstralskih književnih zvez.