ANO XXXVI (30)
Štev. (No.) 27
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 7. julija 1977
Zamisel in izredha Majniške deklaracije
(Dopis iz New Yorka)
Slovesna državno-pravna izjava, ki jo je prebral v dunajskem parlamentu dne 30. majnika 1917 predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec, je politično dejanje prvega reda v tisočletni zgodovini Slovencev. Zadala je smrtni sunek narodnostno krivičnemu habsburškemu imperiju; ki so mu v dvojni monarhiji vladali zagrizeni Nemci in Madžari, in se je čez poldrugo leto zrušil. To zgodovinsko dejstvo je tako trdno zapisano, da /se o ■ njegovi stvarni resničnosti nič ne debatira.
Pač pa nas Slovence zanimajo druga vprašanja v zvezi z Majniško deklaracijo, ki so manj znana, pa vendar os'vetljujejo ta veliki dogodek od več strani. Na prvem mestu je vprašanje: Kdo je deklaracijo zamislil in ji dal vsebino ? Velike ideje so vedno produkt“ enega samega človeka, ki jih v svojem umu spočne in oblikuje. To velja v politiki prav tako kot v umetnosti ali znanosti. Tudi zamisel in osnovna formulacija Majniške deklaracije se je rodila v umu enega največjih Slovencev vseh časov: Janeza Evangelista Kreka. Bil je katoliški duhovnik, po osnovnem poklicu profesor na duhovskem učilišču v Ljubljani z briljantnim umom vizio-nalne sposobnosti in s širokim, globoko čutečim srcem.
Zahajal je mnogo med narod, tam opazoval in poslušal ter spoznaval, kako je ta narod zapuščen in pomoči potreben na kulturnem, gospodarskem in političnem polju. In je začel o tem pisati, in je med drugim napisal „Črne bukve kmečkega stanu“ in nešteto člankov v časopise in revije, medtem pa poprijel za delo ž organiziranjem ljudskih množic v vseh omenjenih področjih javnega dela. Narod mu je sledil, ga vzljubil in ga kmalu izvolil v kranjski deželni zbor in v državni parlament na Dunaju.
Tamkaj se je spoznal s hrvatskimi in češkimi narodnimi voditelji, s katerimi je med vojno prišel do skupnega spoznanja, da mora Avstro-ogrska monarhija izvesti temeljito državno-pravno reformo, ki bo zagotovila slovanskim narodom znotraj njenih meja enakopravnost, demokratske svoboščine in samovlado — ali pa bo propadla. Vidni izraz tega spoznaja pri Kreku je bila zamisel javne izjave v parlamentu za južnoslovanske narode. Tako izjavo je končno formuliral poslanec Evgen Jarc, o-dobrili so jo soglasno vsi slovenski in hrvaški poslanci na Dunaju, Anton Korošec pa jo je prebral. Tako je prišlo do Majniške deklaracije.
Vsi trije: Krek, Korošec in Jarc so bili krščanski demokrati, vodilni člani Slovenske ljudske stranke, ki je bila že takrat med Slovenci daleč najmočnejša politična enota, čeprav je nosila v različnih provincah drugačna imena. Osrednji in vodilni element je bila SLS na Kranjskem, ki ji je dolga leta načeloval ugledni in zelo okrethi politični Voditelj dr. Ivan Šušteršič, advokat v Ljubljani. Bil je ambiciozen in samovoljen politik, ki je včasih napravil kako taktično potezo v svoj osebni prid tudi proti volji svojih ' naj ožjih sodelavcev, ko je recimo od min. predsednika grofa Sturgkha dosegel 1. 1912, da ga je ta imenoval za deželnega glavarja na Kranjskem; a je kljub temu obdržal svoj mandat v parlamentu. Šušteršič, navdušen za Avstrijo in monarhijo, je do konca vojne verjel, da bo zmagala. Drugi niso delili z njim tega mnenja. Podpisal je sicer Majniško deklaracijo, pa jo proglašal za maksimalno zahtevo (torej pod habsburško krono), dočim so drugi, v stranki in izven nje, tolmačili deklaracijo kot minimalni program (torej vsebuje več kot „habsburški okvir“). Te in še druge politične razlike v osnovnih vprašanjih naroda so se s časom večale, in ko je Šušteršič sredi novembra 1917 izstopil iz Jugoslovanskega kluba (že po Krekovi smrti), je Slovenski ljudski stranki resno grozil razkol med „mladini“ (Krekova struja) in „starini“ (šuš-teršičevi pristaši). Le izredna politič-
BEOGRAD: SPREMEMBA SOVJETSKE TAKTIKI:
TITOVA POLICIJA MEDTEM ARETIRA IN UGRABLJA
Beograjska pohelsinška konferenca se je nadaljevala ves prejšnji teden v' znamenju nenadnega sovjetskega popuščanja, kar se tiče zahodnih zahtev o vključitvi v program oktobrskega zasedanja zunanjih ministrov, prav tako v Beogradu, to.jke o izpolnjevanju ali neizpolnjevanju helsinškega dogovora iz leta 1975, predvsem členov o človeških pravicah.
Iz Kremlja so, kakor kaže, spremenili taktiko in to spremembo sporočili. svojim delegatom in delegatom vzhodnoevropskih satelitskih držav. Opazovalci ugotavljajo, .da igra pri spremembi taktike veliko vlogo sprememba sovjetske ustave, ki je bila v ZSSR v veljavi vse od leta 19S6, ko jo,je uzakonil Stalin. To staro Stalinovo ustavo je dal Brežnjev po nasvetu sovjetskega partijskega ideologa Ì Suslova „prilagoditi modernim razmeram“ tako v ZSSR kakor v sovjetski zunanji politiki ter so. jo spremenili, odn, dopolnili predvsem v členih, ki obravnavajo človekove pravice v ZSSR.
Nova sovjetska ustava je pravi vzor demokratične ustave. Ima vključene prav vse možne človekove pravice: pravico do svobodnega mišljenja, izražanja, . zborovanja, združevanja, vere, gibanja, pravico 'do dela itd. itd. Dasi tako partijski veljaki v Kremlju, pa narodi v ZSSR in ves svobodni svet vedo, da bodo te pravice ostale zaplisane isamo na papirju in da jih sovjetska KP nikdar ne namerava izpolnjevati, je uradno kateri koli tuji vladi praktično nemogoče očitati sovjetski vladi, da ne bi im^la uzakonjenih človekovih pravic. Očitek, da jih ne izpolnjuje, odn. da ne izpolnjuje določil svoje lastne ustave, pa sovjeti, kakor vse komunistične vlade zavračajo kot vmešavanje v njihove notranje zadeve, kar pa tudi po določilih helsinške pogodbe iz leta 1975 nobeni podpisnici ni dovoljeno. Tu tiči ključ za spremembo sovjetske taktike na sedanjem beograjskem zasedanju pohelsinške konference.
Sovjetskr delegat in nekateri satelitski delegati so na sejah minulega tedna veliko govorili o „nujnosti bratskih stikov med vsemi evropskimi narodi“ in' o nujnosti „zaščite človekovih pravic za pravi družbeni, gospodarski in kulturni razvoj vse evropske celine.“ Sovjetski, delegat je celo omenjal „odpravo absurdnega pojma .železne zavese', ki da deli Evropo na dvoje", ker da „Evropa je ena sama-velina po svo jem zgodovinskem razvoju in te enotnosti ne morejo deliti ideološke, gospodarske ali družbene ,zavese'.“ Kot dokaz je nato navajal spremembe v sovjetski ustavi in predvsem, opozarjal na vključitev v ustavo „prav vseh človekovih pravic, kakor so vključene v Listino ZN in v helsinški dogovor iz leta1 1975.“
Na zahodni strani ise v tem obratu 1 niso dodobra znašli ter so z začudenjem poslušali izjave sovjetskega in satelitskih delegatov. Med zahodnimi delegati se je pojavila vrsta, vprašanj, kaj vse se skriva za nenadno sovjetsko spremembo in če ni mogoče zadnji namen Moskve (b zasedanje dejansko spraviti
v slepo ulico, vsaj kar tiče vprašanja človekovih pravic, istočasno pa jo docela izkoristiti za svojo marksistično-le-ninistično propagando. Zahodni opazovalci tudi ugotavljajo, da je bil verjetno obisk Brežnjeva v Parizu predigra k temu sovjetskemu obratu v Beogradu, da bi dobil vsaj enega, če ne več zagovornikov za sovjetske načrte.
Medtem pa se tako v .ZSSR kakor v njenih satelitih, vključno v Jugoslaviji, ne sistem ne režim niS\ta y ničemer spremenila. Za/ Titovo 85. letnico je jugoslovanska KP vrgla med ljudi govorice o „splošni amnestiji za politične pripornike". Dasi je s tém priznala, da politični priporniki v Jugoslaviji obstajajo in potrdila vsaj Djilasovo izjavo o „600 političnih pripornikih", pa z amnestijo seveda ni bilo' nič. Sosednja Romunija je za svojo propagando pred začetkom beograjske pohelsinške konference izkoristila proslavo 100-letnice obstoja romunske države ter je amnestirala 28.000 političnih pripornikov, med njimi tudi znanega disidenta pisatelja. Pavla Gomo. V Titovi Jugoslaviji pa so, nasprotno, poostrili preganjanje •nerežimskih ljudi.
Tako je Titova policija aretirala skupino judovskih žena, ki se je zbrala, da bi zahodnim delegatom pohelsinške konference izročila dokumente o naraščajočemu antisemitizmu v ZSSR in v sovjetskem bloku sploh.
Še večjo „senzacijo'1 za zahodni tisk in svet pa je bila ugrabitev ameriškega državljana, predsednika severnoameriškega „Odbora za človekove pravice v Ukrajini", Ukrajinca Andreja Feydyn-skyja. Pred nekaj dnevi je priletel iz ZDA v Beograd in se nastanil v hotelu „Jugoslavija" ter je tam imel namen sklicati tiskovno konferenco v zvezi s pripravljenim pozivom ukrajinskih emigrantov v svobodnem svetu beograjski pohelsinški konferenci. Tuji časnikarji, med njimi tudi dopisnik britanske agencije Reuter Michael hockey, so na lastne oči videli, kako se je pred hotelom „Jugoslavija" ustavil plav, salonski avto Fiat, iz katerega so v trenutku, ko je Feydynsky prišel iz hotela, skočili trije jugoslovanski (ali sovjetski?)-' civilisti in ga s silo potisnili v avto, ki je nato z veliko hitrostjo odpeljal.
Jugoslovanska policija časnikarjem pozneje ni hotela dati nobenih podatkov, prav tako jih niso, mogli dobiti v prvem hipu na ameriškem veleposlaništvu v Beogradu. Ugotovili so samo, da ima „Odbor za človekove pravice v Ukrajini, sedež v Washingtonu ter vzdržuje tajne zveze z ukrajinskimi disidenti v ZSSR.
RAZVESELJIVA VEST
Slovenski jezik na Sacred Heart U-niversity: Škofijska katoliška univerza Srpa Jezusovega, v Bridgeportu je pripravljena poučevati slovenski jezik kot predmet, če bo dovoli interesanten-. Lahko se kdo vpiše z namenom, da prejme akademski naslov, ali pa samo, da se nekaj nauči, a nima namena iskati naslova. Pouk: bi se začel prihodnjo jesen.
Orden y Dialogo
En la conferencia de prensa que mantuvo en Montevideo, el presidente argentino afirmó que la visita al Uruguay no habia hecho mas que ratificar lo que ya es una realidad que nos viene de la historia: la hermandad que existe entre los respectivos puebloš.
Interrogado sobre la realidad politica, social y econòmica de la Argentina, el generai Videla senaló que “hoy la Nación vive una etapa de orden, frente m lo que era un desorden generalizado”. Y agregó: “Hoy se vive un relativo clima de paz social, donde todos los responsables del esfuerzo reciproco -—empresarioos y trabajadores— han sumado su cuota de sacrificio en comiin, en bien del desarrollo del proceso”.
Tras aludir a los objetivos de union nacional y demócratización, precisò “el exacto alcance que tiene para nos.otros el dialogo: enriquecer las ideas de las Fuerzas Armadas en ese objetivo comün de plasmar en la conjunción civico-militar y corno fin de este proceso .esa democracia fuerte, estable y moderna. A través de esa convergencia civico-militar el proceso ha de tener su déscendencia, digo su descendencia, y no su partido politico”.
Hrvatsko narodno predstavništvo brez HSS?
NUJNOST LEGITIMNOSTI
na zrelost pri večini vodilnih mož v stranki in pa težka situacija sta pre-. prečili tragedijo, ki bi bila zadela osvobodilni zalet naroda, če bi se bila- v najbolj usodnem trenutku največja, in vodilna stranka razbila. Modrost, narodna zavest ter ljubezen političnih ljudi okrog dr. A. Korošca — političnega dediča Evangelista Kreka — so preprečili nesrečo s tem, da so z enotno voljo in delom prisilili /Šušteršič« k postopnemu umiku z vseh vodilnih mest stranke, pri tem pa skrbno pazili, da razdor ni zajel ljudskih množic. Stranka je prenovljena nadaljevala svoje delo za blagor naroda v novi' jugoslovanski državi.
Je pa ta politični spor v vrhovih krščanske demokracije zgovoren dokaz, za kako velike, zgodovinske odločitve je šlo pri izvajanju in uresničevanju načel, izraženih v deklaraciji z dne 30.
maja 1917. Narod, ki je lomil stoletne verige nemške nadvlade in nameril svoj korak v svobodo' in samostojno življenje, je imel na .čelu velike ljudi, vredne zaupanja. Ob teh mislih se človek šele prav zave, kakšni pritlikavci so v primeri z njimi današnji samozvani dikta-torčki v domovini, ki stalno dopovedujejo in v šoli otroke učijo, da so Sloveniji prinesli svobodo šele partizani. Prej da ni bilo nikogar, ki bi se bil bojeval za svobodo, šele komunisti so narod „o-svobodili". žalostna mu majka, narodu ,za tako svobodo! Majniške deklaracije ’ se javno še omeniti ne sme, še. manj .junaških borcev za resnično svobodo.
Mi pa ; smemo in ’ moramo zaklicati vseni Slovencem, kjerkoli živijo: Slava vojskovodjem v bitki pred 60 leti za doseženo največjo zmago slovenskega naroda v njegovi zgodovini)
L. P.
Ob krizi Hrvatskega Narodnega Vijeća, po smrti prvega predsednika dr. Vujiče, ko se pripravljajo nove volitve za predsednika, je povzel besedo tudi znani politični esejist dr. Franjo Ne-vistić poleg Radice naj plodovite; ši hrvatski pisec v emigraciji, urednik Studia croatica v Buenos Airesu in tedenski komentator čikaškega hrv. tednika Danice. Za štv. 50 (koncem aprila), ki nam je zdaj prišla iz Amerike,' je napisal zanimiv uvodnik pod naslovom Političari ili politički psevdopodi, ki je zanimiv tudi za nas. V njem spominja dr. Nevistič obisk vodje Hrvatske seljačke stranke dr. Krnjeviča pred le,ti v Buenos Aires, kjer ga je Nevistič, kot predstavnik revolucionarne mladine iz 1. 1941. ko so ustanavljali Nezavisno Hrvatsko državo, pozdravil z oznako svoje generacije, ki da je bila tedaj „psevdopod". S tem izrazom iz biologije je hotel označiti, da je bila NHR tvorba, ki je imela „lažne" (psev-dos) nogé (podos), se je sicer plazila in premikala z lažnimi nogami, ki jih je od časa do časa iztegnila ■— nekaj podobnega iz protoplazme — pa jih spet potegnila'nazaj. Kratko malo: ni stala na svojih nogah in ne trdno, kar naj se nanaša na Paveličev režim med vojno. Pri NHD ni sodelovala HSS, ki je- imela tedaj legalni mandat od naroda za usodo Hrvatov. Imela je sicer isti cilj z revolucionarnim gibanjem, toda šla je politično oprezno po etapah (Hrvatska banovina) in imela pred svetom legalno zaslombo, izvoljena v demokratskih volitvah, kar v svetu nekaj velja. Poleg tega, da NHD ni imela „trdnih nog", je med vojno še „več velikih napak, pred katerimi ni mogoče zakrivati oči: izbrali smo na: pačno zunanjepolitično orientacijo in izgubili vojsko in državo. Vodstvo HSS tega ni hotelo. NHD ni imela mandata iz volitev, 'ki ga dostojni svet priznava gotovo za edini izvor legalnosti in legitimnosti ponašanja političnih ljudi. Zato sem uporabil to besedo: psevdopod.“ Tako Nevistič ob revoluciji 1. 1941.
Nato nadaljuje: „če svobodni svet sprejema samo demokratske volitve, ki da dajo avtentično pravico govoriti v imenu naroda in če mi svojo borbo vodimo znotraj takega sveta, je seveda nujno, da imajo naši politični pred-, stavniki. ta rekvizit,. Edini smisel mojih tedanjih besed je bil torej, da se pomirita ta dva elementa v en cilj, ki je, najvažnejša borba naših dni." Spet ugotavlja: „ v svoji dinamiki je generacija 1941 spet zaigrala protagoni-stično, vodilno vlogo, sedaj po geslu: boljše nekaj kot nič — in je zopet .šla
mimo predstavnikov HSS kot leta 1941. „Ali bo sedaj stala na lastnih trdnih nogah?" se sprašuje. Obrača se na ljudi ki so se med vojno igrali vodečo vlogo, in ki jih „niti čas niti delo ne habilitira več pred omenjenim demokratskim forumom. Kdor te stvarnosti ne vidi ali je noče videti, več škoduje hrvatski stvari, kakor pa koristi, ko postavlja zahtevo po vodstvu emigrantske politike. Narodno viječe mora sprejeti vase ljudi in organizacije jasne demokratske legitimacije. Brez tega bo njegovo plemenito delo ostalo v kraljestvu iluzij. Vera, da imamo politično predstavništvo, lahko doživi polom v najbolj kritičnem trenutku: najde lahko zaprta vrata in okno, skozi katera bi lahko vstopili ali skozi katera bi lahko vpili v svet. Samo predstavniki HSS imajo možnost uspeha. AW se postavijo načela emigrantskega predstavništva, bi lahko pritegnili mnoge od tistih, ki jih imenujem psevdopode, in katerim bi se ne moglo pripisati niti najmanjše, nasprotovanje zapadu in demokraciji. Temu bi se potem priključile tudi nove generacije, ki beže pred Titovim velesrbskim komunizmom. Narodno viječe' je tu.‘‘ Ali ni videti, da bi šlo za pomiritev dveh generacij, pravi ter apelira na samozatajo nekaterih, ki naj prepuste prvo vlogo tistim, ki imajo več šans za uspeh. In to v imenu narodnega interesa. Zaključi pa svoj članek s citiranjem p. Vasilija, ki pravi: „Italijanski narod ne bi po vojni nikamor prišel, če bi dvigal zastave v imenu Mussolinija, še več: da bi tò napravil nemški narod s Hitlerjem, kam bi prišel? In mi se moramo učiti od večjih."
To je nekako smisel dr. Nevističe-vega članka pred volitvami v Hrvatsko Narodno Vijeće.
Vmes* pa podčrta stavek: „Samo politično delo ustvarja politike.“ To se * pravi — kar pravimo mi že toliko časa: V demokratičnih državah predstavljajo pluralizem samo stranke, četudi je kdo proti temu. Vsakemu je mogoče poizkusiti dobiti svoje pristaše v politično stranko, in se po volitvah na podlagi volivnih rezultatov vključiti v demokratsko politično predstavništvo. Le demokratsko sestavljeno politično predstavništvo iz političnih strank lahko , stoji na trdnih nogah, in ne bo samo „psevdopod", ki bi pi od casa do časa pom ogel za silo z improviziranimi „nogami", ne glede na to, kakšen odnos do njega bo zavzel ,— demokratični svet, pred katerim hočemo uspeti v volilni tekmi z dobljenimi rezultati in ne morda z nejasno označenimi demagoškimi „gibanji".
Tito se Je za Jugoslavijo v helsinški Sklepni listini zavezal izpolnjevati med drugim:
„Države udeleženke bodo spoštovale človekove pravice in temeljne svoboščine, vštevši1 svobodo misli, vesti, vere in prepričanja za vse, ne glede na raso, spol, jezik in vero. .
Pospeševale in spodbujale bodo dejansko uveljavljanje državljanskih, političnih, gospodarskih, socialnih, kulturnih in drugih pravic in svoboščin, ki vse izvirajo iz dostojanstva, lastnega človekovi osebnosti in so bistvenega pomena za njen svobodni polni razvoj.
V tem okviru bodo države udeleženke priznavale in spoštovale pravico posameznika, da izpoveduje in izpolnjuje, sam ali v skupnosti z drugimi, vero ali prepričanje, in da ravna tako, kot mu narekuje vest.
Na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin bodo države udeleženke ukrepale v^ skladu s cilji in načeli Ustanovne listine Združenih narodov (1945) in s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah (1948). Prav tako bodo izpolnjevale svoje obveznosti, zapisane v mednarodnih deklaracijah in sporazumih s tega področja, vštevši med drugim mednarodna pakta o človekovih pravicah, če jih zavezujejo."
In kaj od tega izpolnjuje?
Str. 2
SVQBODNA SLOVENIJA
TITOVA JUGOSLAVIJA: OBCESTNI HOTEL
TITO: ENA ZADNJIH POJAV SVETOVNE POLITIKE
Kako malo hrupa delajo resnični čudeži! Kako preprosti so bistveni dogodki !
Antoine de Saint-Exupery
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Znani dopisnik New York Times-a James Reston je pred kratkim poslal svojemu dnevniku daljši dopis iz Beograda o svojih vtisih v Jugoslaviji in o vlogi, ki jo je in jo bo po njegovem mnenju igral jugoslovanski komunistični diktator Tito odn. Jugoslavija na mednarodnem poprišču. V zanimivem dopisu James Reston med drugim ugotavlja:
„Tisk je v Jugoslaviji kontroliran, dasi lahko vsak dan kupiš sovjetsko Pravdo in Izvestja ali pariški Herald Tribune in drug zahodni tisk. . . Režim je militantsko ateističen. . . in ima lepo kvoto političnih pripornikov.. . Ta država je neke vrste obcestni' hotel na sredi poti med Vzhodom in Zahodom.. . deloma je komunistična, deloma kapitalistična. Zanjo pravijo, da je država sedem meja, šest republik, pet narodnosti, štirih jezikov, treh ver, dveh pisav, vse skupaj pa drži skupaj en sam šef, 86 letni maršal Tito, ki je vedno pri roki, pa nihče ne ve, kje je...
Zanimivo je, da po vseh teh dolgih letih vemo tako malo o njegovih'starših, prijateljih, ženskah, soprogah, učiteljih, tovariših ali otrocih, ki jih je imel v življenju in ki so vplivali na pjegovo karijero... Je ena zadnjih pojav svetovne politike.
Njegova zgodovina je dobro znana, toda kljub temu neverjetna... Jemlje od vseh in ni navezan na nikogar... Premika se skrivnostno med svojimi .vilami v Beogradu in svojim zatočiščem na Brionih na Jadranu, in. kakor za Maocetunga, tako tudi zanj v njegovih zadnjih dneh življenja nihče ne ve, ali njegova moč slohi na stvarnosti ali je samo mit...
V prvih dneh nacistične invazije... je bilo vprašanje: Kdo je Tito? Pozneje,
Dasi je razvidno slehernemu poznavalcu bistva komunizma, da je iznajdba „evrokomunizma‘‘ le ena izmed taktik zahodnoevropskih komunističnih partij, da bi se dokopale do oblasti „na demokratski način“, ker jim trenutno* ne uspe povzročiti nasilnih preobratov v „kapitalistični“ družbi, se v Moskvi,■•kjer jim ta taktika, kakor izgleda, ni prva šinila v glavo, ne morejo sprijazniti z dejstvom, da „evrokomunizem“ predvsem italijanska in francoska KP še kar naprej propagirata, brez njihovega vrhovnega vodstva.
Ko . je nato španski vodja Carillo, ki na volitvah ni dobil zaželjene količine glasov, napisal še dolgo razpravo „Evro-komunizem in država“ ter jo izdal v knjiži obliki, je v Kremlju prikipelo do vrha.
Kakor smo poročali v zadnji številki, je Moskva ukazala uredništvu svoje zu-
ko si je odpiral pot proti svojim notranjim in zunanjim nasprotnikom v divjih bojih in brutalnih pomorih, je vprašanje ostalo: Kdo je Tito? In danes-se sprašujejo: Kaj bo po Titu?...
Zakaj se to sprašuje toliko ljudi ? Ker Jugoslavija predstavlja zapletena strateška, politična in vključno filozofska vprašanja za bodočnost Evrope in odnose med kapitalističnim in komunističnim svetom. Zemljepisno in strateško je Jugoslavija avtocesta ali pa zid za sovjetske ambicije, da bi raztegnila svoj vzhodnoevropski imperij in svojo naraščajočo pomorsko moč v Jadran in v Sredozemlje... Po Titu, kaj? To je vprašanje, na katerega bi rade vedele odgovor druge evropske države in Pentagon, kajti Jugoslavija lahko postane most za sovjetski pohod v Afriko ip proti Zahodu...
Jugoslavija je tudi simbol in argument za evrokomunizem, za vpliv in za soudejstvovanje, če že ne vladanje, komunistov v Franciji in Italiji v prihodnjem boju za oblast na volitvah, ki se jima ti dve državi približujeta!..
Tito praznuje vse: - vrteto rojstnih dni — nedavno svoj 86. rojstni dan prihodnje leto 30-letnico svojega spora z Moskvo, zatem 60 letnico sovjetske revolucije, nakar se bo podal na obisk v Moskvo in v Peking... kjer bo brez dvoma proglašal načela obeh za pravilna, ne da bi se pridružil komur koli in bo od obeh dobil pomoč za nadaljnji razvoj Jugoslavije po nizki ceni...
Medtem pa ni vse v redu v Jugosla-ji. Imajo nad. en milijon brezposelnih all pödzaposlenih, v državi, ki šteje.komaj nekaj nad 20 milijonov ljudi, poleg teh pa še nad pol milijona delavcev v Zahodni Nemčiji.
nanjepolitične revije New Times (Novi časi) Carilla napasti in ga označiti za „koristno budalo kapitalizma.“ Carillo je udaril Moskvi nazaj, toda francoska in italijanska KP mu nista priskočili v bran — ker ju Moskva ni posebej napadla.
» Pač pa se je zgodilo, da se je za „Evrokomunizem“ in posredno za Carilla iznenada zavzela madžarska KP ter je v svojem glasilu Nepszabadsag zapisala, da „ima vsaka partija v .Evropi pravico izbirati svojo lastno smer razvoja. Evropske komunistične in delavske stranke,“ piše madžarsko partijsko glasilo, „morajo nastopati v različnih okoliščinah in pogojih. Prav gotovo imajo pravico upeljevati marksistične ideje, na način, ki je najbolj primeren za to.“ Članek v Nepszabadsagu je napisal in podpisal madžarski partijski veljak Janos Bercz ter je izšel en dan zatem,
MEDNARODNI TEDEN
IZENAČENJE NAFTNIH CEN. Saudska Arabija in arabski emirati so sklenili dvigniti ceno nafti za pet odstotkov in s tem znova izenačiti svetovno ceno. Na sestanku Organizacije držav izvoznic nafte, ki ima sedež na Dunaju, so sporočili, da velja nova cena od 1. julija. Istočasno je devet držav članic te organizacije izjavilo, da se odpovedujejo povišici, ki je bila sklenjena na prejšnjem .sestanku in ki naj bi začela veljati v drugi polovici letošnjega leta. Libija in Irak se temu sklepu sicdr nista uradno pridružili, vendar kaže, da ne bosta enostransko zvišali cene.
390. POTRES. Odkar je 6. maja 1976 katastrofalni potres zajel velik del Slovenske Benečije in Furlanije v Italiji in deloma Tolminsko 'v Sloveniji, so zabeležili že 390 potresov. Zadnji, 3. julija, je imel jakost 3,7 Richterjeve (5,5 pa Mercalijeve) lestvice.	j
VAL NASILJA V ITALIJI. V enem mesecu je bilo v Italiji 14 žrtev atentatov, bombnih atentatov brez človeških žrtev je bilo brez števila. Večino atentatov si laste razne skupine levičarskih mestnih gverilcev.
ODSTOP TURŠKE VLADE. Komaj deset dni po nastopu, manjšinske vlade Bulenta Ecevita, vodje Ljudske republikanske stranke, vlada na prvem „gla-, sovanju ni dobila zaupnice, ko je predložila svoj načrt o sanaciji gospodarstva, izravnavi plačilne bilance in o iztrebitvi nasilja. Vlada je bila preglaso- • vana z 271 glasovi proti 2ŽJ9. Ecevit je na nedavnih volitvah zmagal, toda za absolutno večino v parlamentu mu manjka 12 poslancev, dobil jih je 214. Sedaj je dobil mandat ■ za sestavo nove vlade prejšnji predsednik Sulejman De-mirel, ki je vodja bolj desno usmerjene stranke pravičnosti. Skušal bO' sestaviti koalicijsko vlado s podporo stranke Narodne ' rešitve in s še bolj desničarsko skupino Alpaslan Turkes.
ZA IZPUST PRIPORNIKOV NA KUBI. Solidarnostni odbor kubanskih delavcev, ki ga sestavljajo nekdanji kubanski revolucionarji in podporniki Castra v borbi proti Batistu, so v Portoriku začeli s svetovno akcijo za rešitev kubanskih političnih jetnikov.
ko je tudi Titov jugoslovanski partijski tisk zagovarjal Carilla ter obsodil sovjetski napad na „evrokomunizem“.
Sovjetologi na Zahodu z zanimanjem sledijo problemu „evrokomunizma“ v Zahodni Evropi in opozarjajo zahodne državnike ter v ZDA predvsem predssd, nika Carterja, da morajo gledati za vso zadevo zadnji namen Carilla, Berlin-guerja in Marchaisa, ki je: neomejena partijska oblast v Španiji, Italiji in Franciji. Vsi so namreč še do pred kratkim bili vzorni stalinisti.
Potovanje predsednika v Uruguay je bil najpomembnejši dogodek za Argentino v preteklem tednu. Uspeh je bil precejšen (o problemu vodovja reke Parna bomo pisali v drugi številki). Zanimive pa so bile tudi nekatere izjave, ki jih je general Videla podal uruguayskim časnikarjem.
• Govoril je tam o dialogu, ki ga vlada želi z narodom, ter o vojaško-civil-nem sporazumu, iz katerega naj izide „nasledstvo“ sedanje vlade. S tem da ne misli politične stranke, marveč sistema (demokratskega sistema), ki bo zavladal po umiku sedanjega vojaškega režima.
Kar se tiče vlade same, je dejal, da zaenkrat njen ustroj ne bo spremenjen. Sistem oblasti zaenkrat odgovarja danim potrebam, in le če bodo okoliščine spremenjene, bo vojaštvo seglo po. „četrtem možu“ izven kroga sedanje vladajoče trojke glavnih poveljnikov vojske, mornarice in letalstva.
Kar se tiče draginje in plač, je gospodarsko ministrstvo odločilo, da bodo plače povišali za 16 odstotkov. Podjetja pa, ki to zmorejo zaradi dobrega obratovanja, morejo povišati plače še za nadaljnih 15 odstotkov, in sicer selektivno, po storilnosti. Ta princip skuša vlada vpeljati povsod, na ta način da bo bolje plačan tisti, ki več in bolje dela, ne pa, kot doslej, vsi enako, taki
Na vse načine si prizadeva Moskva priti v bkom disidentskemu gibanju. Zdi se pa, da povzroča zatiranje le še večjo odpornost oporečnikov. Pisatelja Ginz-burga (39 let) so znova posadili na zatožno klop potem, ko je že prestal^ pet let zapora zaradi svoje knjige o procesu proti pisateljem Juliju Danijelu in Andreju Sinyavskyju iz leta 1966. Ko je 1972 prestal kazen, je postal aktivni 'član neuradne skupine, ki nadzira izpolnjevanje obveznosti o človekovih pravicah v ZSSR, določenih v helsinški ■Sklepni listini. Poleg tega je Solženi-cin pooblastil Ginzburga, da podpira preganjane disidente iz fonda Solženi-cinovih avtorskih pravic. Zdaj je obsojen protisovjetskega delovanja, posedovanja subverzivne literature in tujih valut. Za to mu preti deset let ječe.
Aretirali so tudi Valentina Turčina, ustanovitelja moskovske skupine Amnesty International, ker se je branil izjaviti proti Ginzburgu in se je prav tedaj1 napotil srečati njegovo ženo, ki je nesla nekaj hrane svojemu možu v zapor v Kalugi, 160 km južno od Moskve.
ki so in taki ki niso delali.
To selektivno povišanje pa vlada skuša vpeljati tudi zaradi tega, da bi ne obremenjevala preveč podjetij, ki se nahajajo v .težkem finančnem stanju, poleg tega pa, da večji odstotki splošnih povišic ne bi negativno vplivali na povečani inflacijski zagon.
Skoraj istočasno pa je tudi vzgojno' ministrstvo objavilo, da bodo povišane učiteljske plače. Novi minister dr. Catalan skuša na ta način zavreti krvavitev učnih moči, ki so nenehno prehajale iz vzgojnega polja na drpga mesta, zlasti v privatne sektorje, kjer so plače mnogo boljše, odgovornost pa manjša. Ni pa še 'jàsno, kako bo minister rešil krizo šol, ki nujno potrebujejo fondov za razne obnove, pa jih ne dobe. To je bil vzrok odstopa prejšnjega ministra, in je težko vedeti, kako bo ta problem rešil sedanji. S strani gospodarskega vodstva ni upati, vsaj za letos ne, da bi spremenili pičli prispevek, določen vzgoji v državnem proračunu.
Te dni se je tudi razvedelo, da bo tkim. „Graivèrjeva afera“ prišla pred vojaško sodišče. Formiran' bo vojaški svet, ki bo raziskal in razsodil v tem primeru, ki jè, po svoji razsežnosti in prevratni naravi, res presegel meje civilnih ustanov. Tedaj se bo tudi videlo, če so raziskave šle „do zadnjega“, in kdo je padel, „ker je moral pasti“ v roke vojaške' pravice.
Sovjetska ustava, tudi najnovejša Brežnjeva, pa ima zagotovljen svojim državljanom največji register človekovih pravic. . . !
PEKINŠKI M A O-Z O L E J
Kakor imajo v Moskvi shranjeno Leninovo truplo v velikem mavzoleju na Rdečem trgu, da si ga lahko ogledujejo množice „hvaležnega sovjetskega ljudstva“, tako so se tudi Kitajci odločili, da bodo Ohranili za bodoče rodove truplo svojega rdečega diktatorja Maocetunga, toda v še večjem mavzoleju, kakor je. v Moskvi.
Gradnja je trajala pol leta. Tujcem je policija prepovedala fotografiranje gradnje, ki je trajala noč in dan in je niso ustavili niti ne v času lanskih potresov. Mavzolej je visok 33 metrov ter ni zgrajen v klasičnem kitajskem stilu, temveč njegovi marmornati stebri in ravna streha spominjajo na grški Parthenon.
Kitajski tisk je’ 26. maja letos objavil fotografijo mavzoleja in zapisal, da je delo končano. Iz poročila je razvidno, da je mavzolej gradilo v tem času
700.000	„prostovoljcev, vsak po nqjcaj ur dnevno.“
Taktika evrokomunizma
CARILLO, BERLINGUER IN MARCHAIS — VZORNÌ SOCIALISTI
Poostren sovjetski zagon proti disidentom
„Stari“ komunizem Jugoslavije
EVROPSKI VIOLINIST NA STREHI — L. SILBERMAN
VII.
Zdrava politika do Jugoslavijé mora temeljiti na edino pravilni postavki, da gre namreč za različne interese: da gre za dejanski spopad med določenimi cilji in vrednotami 'obeh. držav kakor tudi med’različnimi medsebojnimi geo-strateškimi pozicijami. S tako postavljenimi zadevami' na pravo mesto bi se končalo opisovanje Jugoslavije kot. nam prijateljske države. Jugoslavija to ni. Jugoslavija je prvenstveno naš nasprot-- nik, ki ima z ZDA omejene, dasi važne skupne, toda samo delne interese. Tradicionalna naloga diplomacije je seveda poskušati razširiti področje sodelovanja med državami, toda nikakor ni koristno sebe varati glede stvarnosti in vsekakor je škodljivo ustvarjati pri Jugoslovanih vtis, da smo s sedanjim stanjem medsebojnih odnosov 'zadovoljni. Vse to jim lajša varanje samih sebe, da je v njihovih odnosih z ZDA vse v redu.
Vse to, kar sem zgoraj opisal, je znano tistim ljudem v naši vladi, ki morajo zasledovati razvoj v Jugoslaviji, a znano jim je še veliko več, o čemer tu ni mogoče pisati. Odkod torej takšno oklevanje priznati očividna ddjstva?
Ironija usode je, da katastrofalna izkušnja naše zunanjepolitične službe s Kitajsko pred 25 leti meče danes senco tudi na Jugoslavijo. Takrat so bili funkcionarji naše diplomatske službe, dasi so točno vedeli, kaj se dogaja na Kitajskem in pravilno sklepali o možnostih ameriške politike v tej državi,
javno pokarani od politikov, ki niso hoteli priznati prikritih razlik med kitajskim in sovjetskim komunizmom. Iz teh razlogov med večino članov naše zunanjepolitične službe prevladuje bo-- jazen, da bodo politiki spet smatrali Jugoslavijo samo kot eno od komunističnih držav in zato preveč poudarjajo stopnjo jugoslovanske neodvisnosti od ZSSR in zmanjšujejo obseg jugoslovanske opozicije proti ZDA. .
Za vzhodnoevropske specialiste, morda brezupno preplašene od nespametnega, dasi razumljivega občutka krivde in kesanja zaradi ameriške nesposobnosti pomagati Madžarski leta 1956 in češkoslovaški leta 1968, je Jugoslavija država neke vrste njihove zmage, dasi sta obseg angažiranja ameriške diplomacije ali pomoč, ki je bila dana, da bi se do te zmage prišlo, sumljive narave. Zmagovalcem nikdar ni všeč, da se njihove trofeje omalovažuje. Naše razumevanje Jugoslavije ostaja nejasno v blišču 20-letnega ploskanj a’'šamim sebi, medtem ko se neprijetna dejstva odmetavajo kot nič novega, vsakemu posku-’ su, da bi spremenili ta postopek, pa se ogorčeno upiramo.
Predlog politike do Jugoslavije »
Prvi korak v tej spremembi mora biti kakor zator ideje, ki jo je slišati po raznih pisarnah v Washingtonu, da moT-amo ohranjevati neodvisnost Jugo-
slavije pred sovjeti •—• takšno, kakršna je — tako, da bomo tej državi pomagali gospodarsko in politično, ne glede na to, kako Jugoslavija postopa z našimi bilateralnimi in multilateralnimi interesi. To stališče, tako trdno zasidrano v Vz-hodno-evropskem oddelku Državnega tajništva, se od časa do časa utrjuje .— kadar ga ameriško ogorčenje ali sumničenja začno ogrožati — z veščimi jugoslovanskimi glasovi lahkovernim zahodnjakom o pretiranih jugoslovanskih spopadih z Rusi. Rusi so sicer za to vedno pripravljeni, toda njihova dozdevna grobost in jakost jugoslovanskega odpora se povečujeta za' zahodne, zlasti za ameriške potrebe. Namen vsega tega je, da našo pozornost Jugoslovani obrnejo stran od tistega, kar v resnici delajo.
Slabost te politike je v tem, ‘da le-ta ne samo da podcenjuje .druge ameriške interese, temveč da bo, če se bo nadaljevalk, imela povsem nasproten učinek na ameriško-jugoslovanske odnose. V kolikor smo mi sploh vplivali na jugoslovanski razhod s sovjeti, gre-zasluga predvsem naši moči, ker pasivna in ravnodušna obramba ameriških interesov ne izgleda močna. Tito, ne glede na to, kaj sicer govori, prav gotovo ve, da gredo velike države, ki se tako vedejo, po poti, po kateri se bodo spremenile v — bivše velike države. Morda Tito ne spoštuje več ameriške moči, kakor je to delal nekoč, a ravno to pojasnjuje, bolje kakor katero koli drugo dejstvo, odkod naše velike težave z Jugoslavijo.
V vsakem slučaju mi dejansko nismo nikdar mogli vplivati na jugoslovan-sko-sovjetske odnose. Tito se ni razšel
s Stalinom, da bi zadovoljil nas. Mi o tem razhodu, dejansko nismo ničesar vedeli, dokler do njega ni prišlo. Tito je nekaj let mogel braniti svoje stališče napram Moskvi brez naše’ podpore. Stopnja odmika med Beogradom in Moskvo, ki jo iščejo jugoslovanski vodje, je bila vedno odvisna, in to bp tudi vnaprej, od njihovega lastnega nagona po neodvisposti in od njihove lastne ocene sovjetskih groženj. Zavzeti skrajno stališče (ki ga pa jaz ne priporočam), da bi namreč delali na tem, da bi ZDA postale skrajno neprijateljsko razpoložene do Jugoslavije, ne pomeni, da bi se jugoslovanski komunisti vrnili v okrilje Varšavskega pakta. Tisti, ki tako. mislijo, napačno razumejo in celo podpirajo jugoslovansko neodvisnost. Prej bi se dejansko zgodilo, da bi Jugoslavija, v kolikor bi manj dobivala opore od ZDA, bila šele tak-rat prisiljena dejansko se upreti sovjetskim pritiskom, da bi ohranila svojo relativno avtonomijo. Sedaj pa oni izkoriščajo ZDA kot ščit v svoji politiki odnosov s sovjeti, ne da bi povečali svoj odmik od Moskve. Mi se moramo osredotočiti na ameriško-jugoslovanske odnose in ne na jugoslovansko-sovjetske odnose. Ne zato, ker da ne bi bili zainteresirani nad temi zadnjimi, temveč zaradi omejenosti in nepredvidenosti našega vpliva na te'odnose.
V naših bilateralnih odnosih ne smemo oklevati na grobe poteze jugoslovanskih komunistov odgovarjati na podoben način. Ne smemo iskati pomirjen j a za vsako ceno in prav tako ne smemo ustvarjati vtisa, da se ji hočemo za vsako ceno izogniti, ker bi sicer
Jugoslovani mogli sklepati, da imamo večje interese na bilateralnih odnosih kakor oni — nekaj, kar absolutno ne odgovarja \resnici. Mi tudi ne smemo oklevati v povezovanju različnih aspektov naših odnosov, da ne bomo ostali brez zaščite, kadar bodo Jugoslovani škodovali našim interesom.
Jugoslovani takšno politiko označujejo s „pritiskom“ in dasi nobena država ne izkorišča takšne politike tako učinkovito kakor ravno Jugoslavija in. to z uspehom proti komur koli, psihološko so razorožili ameriške diplomate tako, da so jih prepričali, da so krivi zaradi ameriške moči in da se zato oni (Jugoslovani) neprijetno počutijo, če jugoslovanska opora neki , očividno napadalni resoluciji v ZN v vprašanju Portorica izzove ameriški protest, bodo jugoslovanski komunisti naivno trdili, da njihova akcija izhaja iz načela neuvrščenosti, ki ga ni mogoče zavreči zaradi pritiska stališča, Jugoslovani zvito ustvarjajo veliko zmešnjavo s trditvijo, da je vsak protest1, ne glede na to, koliko je upravičen, napad na njihovo celotno stališče neuvrščenosti. In ker mi neumno in stalno odobravamo jugoslovansko neuvrščenost (v napačnem mnenju, da gre za neke vrste nevtralnost), Jugoslovani naše lastne izjave obračajo proti nam samim. Prav tako, če aretirajo nekega ameriškega državljana, in to iz čiste kaprice, da je naš protest pritisk z namenom vmešavanja v njihove’ notranje zadeve. Dejansko pa v obeh primerih „pritisk“ pri-1 haja od Jugoslovanov, ker je njihova neupravičena akcija pripeljala do spopada.
NU^WH
KANIŽARICA — Ta rudnik, v katerega je vdrla pred meseci voda, pridno obnavljajo. Izčrpali so okoli 300.000 kubičnih metrov vode, mesto vdora je zaprto. Medtem so tudi raziskali, da je premoga še za kakih dvajset let, morda pa celo še za nadaljnjih deset. Za to pa bi morali narediti še nekaj dodatnih raziskav.
BLED — Pod pokroviteljstvom društva matematikov, fizikov in astronomov 'Slovenije je bila na Bledu 9. in 10. junija konferenca o uporabni fiziki.
MARIBOR — V galeriji Avla so 8. junija odprli razstavo štirih mojstrov slovenske grafike Božidarja Jakca, Mihe Maleša, Vena Pilona in Toneta Kralja.
VINICA — Rojstna hiša pesnika O-tona Župančičča. je proglašena za kulturni spomenik. Stara je že 81 let in je kljub nekaterim popravilom 'v pritličju precej zapuščena. Župančič se je rodil 23. januarja 1878, hiša pa je stara le 81 let. Je leta 1888 pogorela a nadučitelj Fran kovšin je leta 1896 na starih temeljih in deloma nepoškodovanih stenah postavil današnje poslopje. Zdaj pa so se nekaj zganili kajti bliža se stoletnica pesnikovega rojstva. In hiša potrebuje ppštene obnovitve: Streha razpada in stene pokajo. Če ne bo hitrega popravila, bo ogroženo tudi pritličje, ki je bilo obnovljeno 1. 1976.
MARIBOR —■ Na rotovškem trgu je 10. junija pripravilo koncert kar pet pihalnih godb iz mariborske najbližje okolice: Železničarski pihalni orkester „Krilato kolo‘‘ iz Maribora, poštna godba, godba iz Ceršaka, Teznega in mestna gasilska godba.
LJLBLJANA — V ljubljanski Mali Drami sta na javni produkciji četrtega letnika dramske |gre» pod vodstvom Poldeta Bibiča, ki je sedaj imenovan za novega upravnika Drame, nastopila A-leš Valič in Zvone Agrež ob pomoči že diplomirane igralke Jožice Avbljeve v Lužanovi „Mostovi v Zambiji ali nocoj bomo zidali“. Lužan, ki je študent na isti šoli, je prav za to priliko napisal besedilo, ki pa po kritikovih besedah ne ustreza za javno produkcijo. Izvajalci naj bi na takih prireditvah pokazali, kako obvladajo razne odrske veščine, ta Luianov dramolet pa tega nima. Besedilo je popolnoma laksno, nepovezano, organizacija dejanja nezane-slijva in nerazvidna in polna formalnih lukenj in zastojev.
LJUBLJANA — Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču je bil odprt v začetku junija „Salon pohištva •— stanovanje 77“. Toda tisti, ki so nameravali opremiti svoje stanovanje ali dokupiti kak kos, so odhajali nezadovolj-
’ Neki karierni diplomat mi je pojasnil, da je sedanja generacija naših funkcionarjev v zunanjepolitični službi dozorela v dobi, ko se zaradi naše ogromne vojaške in gospodarske nadmoći ameriški diplomati niso morali boriti za ameriške interese: naša o-gromna moč' je sama po sebi delala za nas.
Pogostokrat se trdi, da je Jugoslavija na predvečeru — dodal bi, na pre--dplgem predvečeru — Titove smrti razumljivo slaba. Jugoslavija da je tako zaskrbljena zaradi navideznih in dejanskih nevarnosti, da bi bilo preveč zahtevati od nje, "da bi upoštevala tudi ZDÄ. Nadalje se trdi, da mi najbolje lahko zavarujemo miren prehod v novo vodstvo — ki je, odločno za obrambo jugoslovanske neodvisnosti — tako, da mu pokažemo tudi drugi obraz, kadar začne rUšiti naše interese.
Toda novi ljudje Jugoslavije bodo, prav tako kakor; stari maršal Tito, pazljivo gledali na ZDA, ali morda ne bi opazili znakov naše pripravljenosti braniti svoje lastne interese; oni čakajo, da bi videli znake naše volje politične moči. Mi ne bomo na nikogar napravili vtisa, nikjer ne bomo vzbudili zaupanja in nikdar ne bomo nič napravili za naše dolgoročne cilje, če bomo pasivno branili boriti se za! naše neposredne cilje.
(Konec)
S tem je bivši sevemoameFški veleposlanik v Beogradu Lawrencé Silber-man zaključil svojo nad vse zanimivo razpravo o trenutnih razmerah in razvoju v komunistični Jugoslaviji.
V razpravi je nakazal geostrateške
ZI ata maša g. župnika Gregorija Malija
ni, čeprav je bilo na 12.000 kv. metrih razstavljeno vse, kar slovenski mizarji izdelujejo. Proizvajalci izrabljajo povpraševanje po pohištvu in se ne menijo dosti za okus posameznikov. Vse gre serijsko in v marsikatero (tudi novo) stanovanje ga ni mogoče stlačiti.
POSTOJNA — Postojnska in cerkniška geodetska uprava sta izdali karto obeh občin v 3.000 izvodih. Na njej so vrisani vsi kraji, ceste, poti in steze, meje krajevnih skupnosti in katastrskih občin pa oznake za šole in druga javna poslopja.
LJUBLJANA — Cementa primanjkuje oziroma ga je težko dobiti. Pravijo, da so „načrtovalci udarili mimo“, češ da so prenizko ocenili porabo cementa. Toda obe slovenski cementarni1 — trboveljska in. anhovska sta ga letos izdelali manj kot so računali.
GROBLJE —- V cerkvici, spremenjeni v muzej Jelovškove slikarske umetnosti, je koncertiral „Trio labacenšis“, ki'ga sestavljajo violinist Primož Nov-šak, violinist Mile Kosi in viblončelist-ka Susanne Basler. V uspelem nastopu so poustvarjali dve Beethovnovi deli: Godalni trio opus '9 in Serenado opus 8.
Umrli so od 5. do 14. junija 1977:
LJUBLJANA: Marija Markič, up.; Jože Widman, up. bančni ur.; Ernest Borghese, up. pečar; Janez Matul, predvojni komunist; Bruno Cankar, up.; Marija Remec; Franc žitnik, up.; Marija Breceljnik r. Semrajc; Mara Učakar; Olga Mravlje r. Urbančič; Ivana Gro-boljšek r. Fidelj; Marija Brumen r. Spetič; Milan Mesnoglav, 1/2; Draga Kodre; Marija Vrankar r. Mušič, 80; Frančiška Zalokar, up.; Alojz Gvikl, borec za sev. mejo; Mile Smolinsky, predvojni komunist, up. časnikar; Marija Lakovič r. Jeler; Ivanka Potočnik r. Yehovec; Ivan Prebil,- up. učitelj; Al. šantelj, up.; Dora Kremžar r. For-česin; Marija Gerbec; Anton Kralj, up.
lj.	Opere; Ludvik Krempl, gradb. delovodja; Antonija Jelenc r. Vodopivec.
RAZNI KRAJI: Antonija Vilar r. Kraševec, Dob; Ivanka Menih r. Jesih, up. učit., Topolšica; Justina Lovrenčič, Šmihel pri Novem Mestu; Amalija Plaznik, Zidani most; Franc Merle, Šmartno pod šmarno goro; Janez Miklič, 78, Roje pri Trebelnem; Vinko Ažman, up., Tržič; Anica Allegro r. Ocepek, Novo mesto;' Anton Močnik, 82, Gorica; Jožica Golmajer, 75, Celje; Andrej Kožuh, Andrejev ata, Dvor pri Polhovem Gradcu; Anica Erzin, up. u-čit., 90, Kranj; Franc Arher, Cerknica; Marija Ahlin r. Duša, Grosuplje; Rudi Prezelj, Celje; Pavel Železnik, šofer, Polhov Gradec; Franc Bevc, Otočec; Rudi Malešič-Caruga,! 68, Sevnica; Anton Umek, Gašperjev ata, Blatna Brezovica; Jakob Gladek, Vrhnika; Marija Valentan r. Obratil, 72, Črnuče; Ivan Žagar r. Hribar, Šmartno pri Litiji; Anton Gregorc, up., Mengeš; Franc Vovko, up„ Gotna vas; prof. Branko Podlesnik, gradb. inž., Maribor; Anton Oblak, up. pečar in zidar, borec za sev. mejo, Ledini ca; Julija Križaj r. Pogačar, Grosuplje.
činitelje, ki so vzroii za smer razvoja, v katero je doslej šel jugoslovanski komunizem in dokazal, da ostaja v bistvu enak sovjetskemu ali kateremu koli. komunizmu: 'edini gospodar države in ljudi v njej je Komunistična partija in nihče drugi. Ideološki interesi jugoslovanske partije so skladni z ideološkimi interesi sovjetske KP in se tudi' ne razlikujejo od podobnih interesov kitajske KP. Zato je . sleherno drugačno gledanje severnoameriških zunanjepolitičnih izvedencev na jugoslovanski komunistični problem povsem zgrešeno in škoduje le interesom ZDA in vsega svobodnega sveta.
Med cilji jugoslovanske ih severnoameriške zunanje politike so nepremostljivi prepadi ter je brez smisla poskušati prilagajati severnoameriško zunanjo politiko jugoslovanski. Jugoslovanski komunisti vedno najdejo izgovore sebi v prid na katerem koli mednarodnem forumu in v prid ZSSR ter njenemu bloku proti svobodnemu svetu in proti ZDA.
Zato tudi bilateralni odnosi med ZDA in Jugoslavijo niso mogli biti nikdar zaupanja vredni in bodo zaradi marksistične ideologije, ki vlada v Jugoslaviji, ostali kritični vse dotlej, dokler se tam ne spremenijo razmere, se pravi: režim.
Laurence Silberman zato predlaga, naj bi ZDA začele tudi do komunistične Jugoslavije voditi politiko v smislu zaščite lastnih interesov, ker prav. tako, kakor drugi komunisti, tudi jugoslovanski komunisti najbolje razumejo trdo roko.
Uredništvo
V zadnjih letih smo imeli v Buenos Airesu nekaj lepih zlatomašniskih slovesnosti. Tem zlatomašnikom-beguncem, ki so bili Ciril Milavec, Alojzij Košme-rlj, Anton Stanonik, Jože Košiček in Matija Lamovšek, se je pridružil v nedeljo 3. julija tudi Gregor Mali, bivši župnik v Ajdovcu na Dolenjskem, sedaj v duhovnem skrbstvu Slovencev v Buenos Airesu.
Dan , je bil zjutraj mrzel, toda opoldan je že sijalo zimsko sonce, ki je obetalo lep dan, ki „ga je naredil Gospod,“ da bi razveselil svojega zlàto-mašnika. Cerkev Marije Pomagaj v Slovenski hiši je bila lepo okrašena z velikim napisom nad vrati „Zlatomašnik, bod pozdravljen!“, ki ga je napisal Stane Snoj. Na oltarju so že bili šopki rdečih nageljnov, prav tako ob brezjanski Mariji. Kapelo so okrasile članice Katoliške akcije. Ljudje so se zbrali ob petih popoldan, ko se je pričel zlato-mašnikov prihod iz zakristije v spremstvu najbližjih sorodnikov in duhovnikov. Ta je bil veličasten: 25 duhovnikov ga je spremljalo v belih koretljih, pred vhodom pa so ga pozdravili v narodnih nošah deklamatorji lepih pozdravnih pesmic. Tu sta mu izrekla pozdrave majhna pranečaka Tonček in Helenca Rode (verzi dr. J. Krivca). Prav tako v narodni noši njuna mati nečakinja Ivanka Rode (z verzi sorodnika Janeza Rodeta). Nato ga je v imenu učencev Jegličeve šole v Slovenski hiši pozdravila Kristina Pérez, v imenu stalnih obiskovavcèv cerkve Marije Pomagaj pa Jože Repovž st.:
„Prečastiti gospod zlatomašni! — Pred cerkvijo naše Marije Pomagaj vas najlepše, pozdravljam v imenu skupine, ki se z vami udeležuje nedeljske svete maše in tudi drugih pobožnosti v njej. Vi spremljate tek verskega življenja v tem središču od skromnih začetkov do danes. Dolga leta ste učili v Jegličevi šoli verouk naše otroke, nas ves čas spovedujete in z nami molite. Za vse to se vam . danes iz srca zahvaljujemo in vam k vaši zlati maši čestitamo. Skozi mnogo zemskega trpljenja vas Gospod vodi ob daritvenem oltarju — želimo vam, da bi z bogatimi zaslugami bili še dolga leta med nami pri vsem zdravju in moči ter končno pristopili k nebeškemu hvalnemu bogoslužju. — Bog vas živi!“
Tedaj, ko je zlatomašnik prestopil prag svetišča, je zadonel iz pevskega zbora Gallus, ki ga je vodil dr. Julij Savelli, tradicionalni pozdrav: Zlatomašnik bod’ pozdravljen. Nato so se zlatomašnik, ki sta ga spremljala rektor msgr. A. Orehar in rektor dr. Fr. Gnidovec in drugih 24 slovenskih duhovnikov razpostavili okrog oltarja in ob levi strani ob glavni steni do pevskega zbora. Med temi somaševalci so bili večinoma iz prestolnice in okolice, pa tudi gost župnik iz Pittsburga v Združenih državah g. Jože Cvelbar, ki je prav za to priložnost prihitel iz Severne Amerike, ter srebrnomašnika Jože Horn iz Mendoze in Milko Povše iz San Bernarda. Med njimi sta bila tudi zlatomašnika Stanovnik in Lamovšek, dočim smo zlatomašnika J. Košička videli med občinstvom (kakor tudi nekaj drugih duhovnikov). Prve klopi pa so zasedli sorodniki: najprej brat Lojze z. ženo Marijo ter drugi, predvsem iz družine Rodetov. Verniki so napolnili cerkev še daleč na dvorišče.
Začela se je „zlata maša“, pri kateri je pel Gallus lepo slavnostno.'sv. mašo Sv. Vincencija Pavlanskega, ki jo je zložil A. Mav. Potek sv. maše je vodil bogoslovec J. Repovž. Ministranta kakor tudi bravci 'beril in pozneje prinašalci , sv. posod so bili bližnji sorodniki. Po sv. evangeliju, ki ga je pel dr. Gnidovec, je nastopil slavnosti govornik msgr. A. Orehar:
Skrivnost duhovništva po božji besedi in nauku Cerkve
Ob praznovanju zlate maše se veselimo z jubilantom in mu čast}tamo nad vsem delom, ki ga je opravil in trpljenjem, ki ga je vdano prenesel.
Mislimo pa predvsem na skrivnost duhovništva v luči božje besede in nauka Cerkve na 2. vatikanskem koncilu. — Kakor apostole tako duhovnika po milosti izbere Bog in mu izroči poslanstvo med ljudmi; niso ločeni ne od ljudstva ne od posameznega človeka. Prva naloga je za duhovnika učiti vernike, ko „ne učijo svoje modrosti ampak božjo besedo“, tako da z nemenljivo e-vangeljsko resnico osvetljujejo dejanske življenjske razmere. Ker so služabniki božje besede, jo vsak dan berejo in poslušajo, ker jo morajo drugim razla-
gati. — Duhovniki po Kristusovem naročilu posvečujejo vernike,, zato jih škof posveti, da postanejo na poseben način deležni Kristusovega duhovništva. Včlanijo s krstom ljudi v Cerkev in nato spremljajo njih življenje do smrti, zlasti pa z daritvijo svete maše zakramentalno darujejo Kristusov dar. — Duhovniki izvršujejo službo Kristusa pastirja in glave, da posamezne vernike privedejo do njihovega svojskega poklica, naj kot kristjani ne živijo samo zase, marveč izpolnijo svoje dolžnosti do družbe, naj poskrbijo, da izoblikujejo pristno krščansko skupnost.
Težka je duhovniška služba, saj. pravi koncil: čeprav ima ta sveti zbor pred očmi radosti duhovniškega življenja, vendar ne sme prezreti tudi težav, ki jih imajo duhovniki v sedanjih razmerah. — Naj se pa duhovniki Zavedajo, da pri izvrševanju svojega dela niso nikdar sami, ampak naj se opirajo na moč Vsemogočnega Boga, ker vedo, da je Bog dovolj mogočen in jim more , pomnožiti ljubezen. — Pomnijo naj tudi, da imajo ob sebi svoje brate v duhovništvu, še več, vernike vsega sveta.
Vetmiki naj duhovnika sprejmejo kot božjega poslanca, kar je po Pavlovih besedah: Vsakdo nas imej za Kristusove služabnike in oskrbnike božjih skrivnosti. Delajo v Jezusovem imenu: Kdor vas posluša, mene posluša, in Pavlova misel: Ne oznanjamo namreč samega sebe, ampak Jezusa Kristusa. — Tok časa danes v marsičem' gleda v duhovniku samo človeka in ga ne sprejme kot posredovalca milosti zlasti v zakramentu sv. pokore, ker se jim zdi nepotreben za spravo, moti jih posebej resnična njegova nepopolnost, katera jih pa ne ovira, da ga prosijo za poroko svojo in za krst svojih otrok ali za molitve v korist rajnim. — Hitri povzetek koncilskega nauka o splošnem duhovništvu jim zamegli bistveno razliko s službenim duhovništvom, katerega je duhovnik po posvečenju deležen in tako nujen posrednik med Bogom in ljudmi. — Skupaj molimo', za nove duhovniške poklice in za stanovitnost posvečenih.
Čestitke papeža in kardinala
Po govoru je msgr. Orehar prebral čestitko vatikanskega državnega tajništva, ki je bila zlatomašniku poslana preko buenosaireškega nadškofa:
„Ob zlatomašniškem jubileju, ki ga obhaja prečastiti Gregor Mali z ganlji- ■ vo hvaležnostjo Gospodu Velikemu Duhovniku, sveti Oče izrekajo častilke in očetovske želje in kliče ponovno božjih darov za uspešen apostolat in duhovno .tolažbo.
Iz srca podeljujejo zaprošeni blagoslov zbranim sobratom in navzočim vernikom.
y	Kar d. VUlot“
Nato tudi osebne častitke nadškofa kardinala Aràmburu-ja:
„Spoštovani oče: S posebnim veseljem in iz srca pošiljann te Vrstice,. da se združim z vami na praznik vajše zlate 'maše. Na ta način hočem izraziti svoje častitke, z vami uživati duhovniško veselje vaše. Z vami bi hotel biti pri zahvalni da/ritvi, katero darujete Gospodu v zahvalo za pretekla leta v njegovi ' službi ter v blagor vernikov. Želeč vam najboljših blagoslovov vas objamem kot oče^
Kord. Juan C. Aramburu, nadškof v Buenos Airesu“
Po slavnostnem govoru je bilo darovanje za zlatomašnika, ki se ga je udeležila vsa cerkev. Med darovanjem je Gallus pel tri pesmi, ki sta jih zložila skladatelja Matija Tomc in A. Mav na tekste zlatomašnika samega (M. Brezmadežna, Lučka gre in Mila podoba). Posebno je treba podčrtati, da je sklad-
ba zlatomašnika Tomca (Marija Brezmadežna) iz zadnjega časa ter je uglasbitev izšla v letošnjem Cerkvenem glasbeniku v Ljubljani in je bila prvič izvajana v emigraciji v tej cerkvi za pesnikovo zlato mašo.—
Pretresljivo je bilo videti spreme-njevanje kruha in vina v Telo Kristusovo, ki ga je posvečevalo 25 somaše-valcev pred oltarjem in ob njem, kajti kaj takega še ni bilo videti v cerkvi Marije Pomagaj, in verjetno tudi ne drugod med Slovenci v emigraciji. — Po sv. obhajilu, ki se ga je udeležila . skoraj vsa cerkev, je zlatomašnik zapel z vsemi udeleženci zahvalno pesem „Tebe Boga hvalimo!“ nakar je z vsem spremstvom med petjem zlatomašniške himne odšel iz svetišča.
Slavnostna večerja	*
Po cerkveni slovesnosti so bili svatje povabljeni na večerjo v veliko dvorano Slovenske hiše. Pogostitev so pripravili člani in članice Katoliške akcije. Okoli 200 svatov je napolnilo dvorano, med katerimi je bilo 28 duhovnikov; znamenje, kakšno spoštovanje uživa zlatomašnik v vrstah svojih sobratov in med verniki. To so pokazali tudi pozdravi, ki so jih med gostitvijo izprego-vorili razni govprniki. Najprej je iz-pregovoril gostitelj msgr. A. Orehar, ki mu je vnovič čestital kot dušnemu pastirju slovenskih emigrantov. Nato je spregovoril predsednik. Narodnega odbora za Slovenijo Miloš Stare, ki je tudi slavljenčev rojak iz Kamniškega okraja. Spominjal ga je najprej na dom, potem pa omenjal žrtve naroda za svobodo in vero, ki jih' je tudi zlatomašnik. doživljal v svojem Ajdovcu; ter leta emigracije označil za čas preizkušnje zvestobe do teh idealov.
Ganljivo je govoril rekor dr. Gnidovec kot faran zlatomašnikov.e župnije Ajdovec v Sloveniji, katere častni občan je župnik Mali in kjer je tudi sicer v hvaležnem spominu vseh župljanov, kjer koli se nahajajo. Označil je ta kraj kot ostanek nekdanje zgodovinske Slovenske krajine, zaradi česar se imenujejo „krajinči“, kar je drugo kot Kranjci. In Mali je kat „Kranjec“ postal tudi „Krajinec‘‘ ter je povezan z usodo tega kraja, predvsem v najtragičnejših dneh med vojsko, ko mu je' zgorela župna cerkev z Najsvetejšim, in je našlo toliko njegovih župljanov mučeniško smrt. Opisal je njegovo delo v župniji, kjer je dovršil cerkev in pozidal dom. Pa tudi svoje osebne' stike z njim, Opisoval je svojo hvaležnost do njega z globoko ginjenostjo in priznanjem. Ta govor, ki ga je govoril njegov faran, je gotovo bil naj lepši dar k njegovi slovesnosti. — Nato je govoril v imenu slovenske skupnosti predsednik Zedinjene Slovenije
M.	Loboda, ki se mu je zahvalil za njegovo delo med slovensko skupnostjo. Dr. Tine Debeljak je omenjal „majhen“ jubilej, da sta namreč maturirala istega dne na dan sv. Alojzija pred' 55 leti ► in omenjal tudi spomin na prelata O-darja in msgr. J. Hladnika, ki sta govornikova srednješolska in slavljenčeva bogoslovna tovariša ter bi bil Hladnik lahko danes somaševalec pri tej zlati maši, zato je prav, da se osveži spomin nanj, da je vsaj v naših mislih pričujoč.
Dr. F. Žakelj je govoril o čudni in popiembni koincidenciji dogodkov ob slavljencu: posvetil ga je svetniški škof dr. Jeglič, novomašniški govor mu je govoril svetniški škof dr. Rožman, ob srebrnem jubileju pa .njegov sošolec prelat dr.1 Odar, kateremu je bil slavljenec tudi redni, spovednik. — Posebej pa je ob tej priložnosti pozdravil letošnja prisotna srebrnomašnika^Milana Povšeta in Jožeta Horna, ki sta prišla od zunaj na to slavje. Vse občinstvo je pozdravilo tudi ta dva srebrnomašnika, svojevrstna slavljenca ob zlatomašniku. *V imenu nekdanjih taboriščnikov v Pegezzu in špitalu se je zahvalil ‘slavljencu Peter Klobovs.
Zahvalil se je nato za čestitke sre-brnomasnik J. Horn iz Mendoze, ki je tudi povabil zlatomašnika za ponovitev zlate maše v Mendozo. —
H koncu se je oglasil župnik v Pitts-burgu v Sev. Ameriki J. Cvelbar, ki se je odzval vabilu na zlato mašo svojega prijatelja. Omenjal je nekaj mladostnih in tovariških spominov na slavlienca, posebej pa se je spomnil smrti njegovih župljanov v Ajdovcu. Tu pa je poudarjal svojo glavno misel: citira besede nekega protestantskega pisca, ki opisuje grozno mučenje protestantskega škofa nekje v Aziji in pokole kristjanov, ter pribija, — kot trdimo mi — da je samo taka žrtev poroštvo za prihodnjo duhovno rast tistega naroda in poživitev vere v njem. To naj bo njemu'in nam-v tolažbo in v upanje, da niso bile žrtve (Nad,- na 4. str.)
SLOVENCI V
Osebne novice:
Rojstvo: V družini Staneta Mehleta in njegove žene Marije roj. Sušnik, se je rodil sin. Srečnim staršem naše iskrene čestitke!
Poroka: V soboto 23. junija sta ee poročila v cerkvi Santa Rita v Boulogne gdč. Ivanka Resnik in Franc Baraga. Za priči sta bila ga. Marija Baraga MarinčekoVa in Franci Resnik. Poročil ju je župnik Albin Avguštin, čestitamo!
Nova diplomantka: Na Agrarni fakulteti mendoške univerze je dovršila študije gdč. Alenka Ocvirk. Mladi inženirki iskreno čestitamo!
Gdč. MALÜI MEŽAN —, umrla
Kot žrtev prometne nesreče je dne 31. junija t. 1. umrla gdč. Malči Me-žan iz San Martina. Na poti v cerkev jo je podrl neznani avtomobilist in jo težko poškodoval, in na posledicah teh poškodb je naslednji dan umrla v občinski bolnišnici v San Martinu. Pokojna je bila slovenski javnosti dobro znana zlasti v' sanmartinskem okolišu. Rojena je bila 10. julija 1893 v Hotiču pri Litiji kot hčerka tamošnjega nadučitelja. Izučila se je šiviljske obrti, odšla leta' 1925 v Sarajevo, kjer je bila znana kot ena najboljših šivilj in organizatorka Slovencev v Sarajevu. Kot odločna protikomunistka je odšla na begunsko pot in prišla v Argentino. Bila je zvesta sodelavka rajnega svétnika Karla Škulja, članica Slovenske Bp- • sede in drugih slovenskih organizacij. Pogreb je bil dne 1. julija iz hiše Oskarja Pavlovčiča, v kateri je rajna živela. dolgo vrsto let, na pokopališče v San Martinu. Pogreb je oskrbel Oskar Pavlovčič. Pogrebno sv. mašo je daroval g. župnik Franc Bergtat, ki je opravil molitve tudi ob grobu. Kot od javne delavke in zavedne Slovenke se je ob odprtem grobu od nje poslovil prof. Nace Frančič. — Bog ji podeli večni mir in pokoj!
OARAPACHAY
Fred uprizoritvijo veseloigre „Utopljenec“
Kakor je bilo že objavljeno v oglasih, bo Mladinski gledališki odsek v Ca-rapachayu uprizoril v soboto . 16. in v nedeljo 17. t. m. Nestroyevo veseloigro Utopljenec. Režira Tine Kovačič, ki ga poznamo kat -'lenega igralca,-ko je sodeloval pri raznih igralskih družinah v naši skupnosti in nastopal na . številnih predstavah. V zvezi z uprizoritvijo U-topljenca je dejal režiser Kovačič, da so mladi želeli nastopiti na odru in so ga prosili, da bi kot izkušen režiser prevzel režijo veseloigre, čemur se je radevolje odzval. Poudaril je*, da je Nestroyeva veseloigra Utoplenec znana in zelo privlačna za občinstvo. Saj so jo ponovno igrali pred vojno v ljubljan-
ZLATA MAŠA
(Nad- s 3, str.)
zastonj. Z drugim delom svojih misli, pa je primerjal razmere glede slovenstva pri nas in v Združenih državah, ter se ne more nehati čuditi tako izrazitemu in živemu slovenskemu med nami Argentinci. —
Najginljivejši pa je bil vsekakor prizor, ki je sledil za konec: štiri hčerke Gerkmanovih iz Lanusa — mlade deklice od 6 do 12 let — so zapele triglasno nekaj pesmic pred mikrofonom, ki so prevzele vse občinstvo: Kje so tiste stezice, Ko bi jaz zvonček bil in Ave Marija. čisti in ubrani glasovi teh otrok so bili deležni iskrenega priznanja.
Vsem se je za sklep zahvalil zlato-mašnik sam in še vsakemu posebej, ki je kaj storil za lep uspeh današnjega dne, „ki ga je naredil Gospod“. Zahvalil se je Bogu za svoje svečeništvo za svoja leta in Slovencem za njihovo hvaležnost. Nato je obšel vse mize in z vsakim svatom izmenjal nekaj prijateljskih besed.
Tako se’ je končala zlatomašniška slovesnost župnika Gregorja Malija, tega tihega, delovnega in pobožnega duhovnika in cerkvenega pesnika ter neumornega spovednika emigracijske skupnosti v Buenos Airesu. Ta slovesnost je bila le majhen, a zaslužen izraz hvaležnosti. Naj ga Bog živi še mnogo lfet!
ARGENTINI
skem dramskem gledališču in tudi na podeželskih odrih. Dodal je, da je igra precej zahtevna; veliko je nastopajočih, med katerimi je več igralcev, ki se bodo prvikrat predstavili na odru. Kljub raznim težavam je režiser prepričan, da bo igra uspela, ker mladi igralci kažejo veliko voljo in se navdušeni, pripravljajo za nastop.
Ker uprizoritev v nedeljo taehote sovpada z mladinskim dnevom, ki bo v sosednem San Martinu, zato je predstava v nedeljo namenjena predvsem starejšim, ki se mladinskega dne in mladinskega plesa ne udeležujejo.
Dodal je režiser še to, da je odrska scenerija popolnoma nova in so jo za-'zamislili mladi sami in tudi sami napravili. Ne razočarajmo teh mladih, ki imajo voljo do odrskega nastopanja. Zato vsi prav lepo vabljeni!
MENDOZA
Dan slovenske pesmi — 19. junija 1977
„Današnji pevski večer naj živo izpriča^ da slovenska skupina v Mendozi vztraja v neomajni zvestobi naši slovenski misli.
Slovenska skupina v Mendozi živi v polni meri svoje slovensko življenje; živi ga v naši besedi; živi ga v naši pesmi.
Ko poteka šestnajst let, odkar je v mendoško zemljo legel k večnemu počitku ravnatelj Marko Bajuk, še vedno glasno odmeva v našem srcu in v našem Domu njegov 'zadnji klic: še bomo peli!
Svoji ljubezni do naše pesmi hočejo nocoj ‘ dati izraza naši najmlajši iz (Šolskega tečaja; izpričati jo želijo naši fantje; izpovedati jo hočejo naša dekleta; potrditi jo želijo naši možje in žene.
Vsa naša slovenska skupnost v Men-dozi poje! — Ker slovensko čuti — zato slovensko poje; in ker slovensko poje — slovensko živi!“
Tako je v nedeljo, 19. junija ob 7 popoldne napovedovalka gdč. Anica Grinta! za uvod razložila pomen in namen letošnjega mendoškega dneva slovenske pesmi, ki ga vsako leto priredi naš pevski zbor v počastitev spomina svojega pevovodje ravn. Marka Bajuka (smrtni dan, 20. junija 1961).
Posamezni nastopi so zares pokazali, da' vsa slovenska Mendoza poje!
Za uvod so nas veselo presenetili naši otroci iz šolskega tečaja sv. Cirila in Metoda. Ob spremljavi prof. B. Bajuka _ na klavirju so nam zapeli šest pesmic: 'Medvedovo — Hajd na noge; dve Bitenčevi — Pomladna in čebelica; Adamičevo — Uspavanka; narodno •— V dolinci prijetni in Ipavčevo — Slovenec sem.
Težko Je odločiti, komu so se sve-tleje bliščale oči: malim navdušenim in nasmejanim pevčkom ali zadovoljnim njihovim očkom in mamicam. j v Pridružili so se našeu pevskemu večeru fantje v sekstetu in nam pod vodstvom Marka Bajuka ml. (vnuka pok. ravnatelja) ubrano zapeli dve narodni v priredbi raj. M. Bajuka — Le nocoj še mila luna in — Dve let’ in pol (z vodilnim spevom Jerneja^ Bajde) ter Pe-trg Jereba Jaz pa vem, kako. Želi so za svoje petje obilno glasnega in navdušenega priznanja. S svojim petjem želijo propagirati veselje do naše pesmi v mladih vrstah.
Sledila sta dva dueta. Gdč. Rezika Grintal in Danica Bajuk sta ob spremljavi klavirja (prof. B. Bajuk) zapeli Hrabrbslava Vol ari fa — Divjo rožico in Vodnikovega Zadovoljnega Kranjca v Rančigajevi priredbi. Tudi njun nastop je zbudil obilo navdušenega priznanja.
Veselo presenečenje in živahno razpoloženje so zbudile tri sestre Šmono-ve: Angelca, Bernardka in Marjanca (ga. Žumrova), ki so nam v ubranem in zvonkem tercetu zapele Adamičevo koroško narodno — Da b’ biva ìiepa ura _ in pa narodno v priredbi dr. P. Kozine — Oglar je zavber fant. Kako 1 lepo je, kadar tudi pesem povezuje družinsko skupnost!
Po kratkem odmoru je nastopil pod vodstvom zborovodje prof. B. Bajuka 'zenski del našega pevskega zbora s petimi pesmimi: Adamičeva — Kazen; Pregljeva -— Soči; tri narodne v Tomčevi-priredbi —; Po gorah grmi; škrjanček poje; Na Gorenjskem je fletno. Za svoje dovršeno in doživljeno izvajanje so naše pevke bile deležne toplega priznanja, ki je bilo v resnici prisluženo.
Kočno je sledil še mešani zbor. Za-1 zvenelo je najprej v dvorani naše pevsko geslo, ki nam ga je poklonil Drago
M.	šijanec: „še bomo peli, dokler živel bo slovenski rod!“ Sledila je nato Kogojeva narodna — Stoji mi polje; potem Riharjeva v Bajukovi priredbi za mešani zbor — Savica; Potočnikova v
Foersterjevi priredbi — Planinar; FleJ-šmanova v Hubadovi priredbi — Lima sije; Mihelčičeva narodna — Le sekaj smrečico; Adamičeva narodna — Kaj pa fantič dela.
Končno je zbor zapel še štiri narodne v priredbi raj. Marka Bajuka: Meglica, Moj očka imajo konj’ča dva, Poj-dam u Rute (z altovskim solo ge. Žu-merjeve Marjance), Jaz pa grem.
‘ Zaključila je vseskozi uspeli program Premrlova Slovanska pesem.
V glasovnih skupinah — tudi v našem zboru — od časa do časa nastajajo vrzeli, ki utegnejo več ali manj vplivati na razvoj in potek resnega ustvarjalnega dela. A trenutno takšno dobo naš zbor s svojo vztrajno voljo uspešno premaguje. Njegovo sodelovanje , pri naši lastni slovenski liturgiji gre nemoteno' svojo pot dalje.
Ta zadnji nastop je pa izpričal, da zna prilagoditi svoje zmožnosti tudi težjim okoliščinam in tako vztrajno izpolnjuje svoje poslanstvo v našem men-doškem slovenskem občestvu.
Navzoče je naša pesem zopet poživila in ogrela. Posamezne nastopajoče skupine so bile. deležne vsestranskega bogatega, glasnega in navdušenega priznanja. Vse izvajanje je bilo na dostojni višini; zboru je še posebej treba dati priznanje za enotno in povezano interpretacijo, ki je žela svoj uspeh spričo tesnega sodelovanja pevcev s svojim zborovodjo.
Po nastopu so pevci ostali na večerji v živahni in prijetni druščini s svojimi pevskimi prijatelji, ki -so se po uspelem nastopu želeli poveseliti z njimi.	1 ,
Bb.
PO ŠPORTNEM SVETE
ARGENTINSKA ' nogometna reprezentanca je preteklo nedeljo premagala jugoslovansko z 1:0. Po dokaj nezanimivi igri, v kateri sta si bile ebe ekipi enakovredni, je Argentina zmagala z najmanjšo razliko. Gol je zabil Pasa-rella iz enajstmetrovke.
MOJSTRANSKA ODRAPA „ANDI 77“ je 3. junija odpotovala v Limo in od tam 300 km proti severu, kjer je naskočila v Cordilleri Huayhuash 6126 metrov visoki greben Jirishance.
JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO se je končalo 19. junija. Prvo mesto, naslov prvaka, je dobila Crvena zvezda iz Beograda s 50 točkami (20 zmag, 10 neodločenih in 4 porazi), kar z 9 točkami naskoka pred Dinamom iz Zagreba. Tretje mesto je pripadlo tuzlanski Slobodi, četrto pa Partizanu. Ljubljanska Olimpija se je u-vrstila na 12. mesto s 32 točkami (10 zmag, 10 neodločenih in 12 porazov).
V	ZADNJI TEKMI za medcelinski pokal v košarki je ekipa ZDA v Louis-villu premagala Sovjetsko zvezo v „maratonski borbi“ s 149:144. Tekma se. je odločila šele s tretjim podaljškom (132: 132, 118:118, 102:102, prvi polčas pa je bil 54:53).
V	LETOŠNJI ATLETSKI SEZONI je med skakalci v višino eden najboljših Franklin Jakobs (ZDA), ki je preskočil 226 cm. Ta rezultat pa je še več „vreden“, ker je Jakobs preskočil svojo višino za 53 cm.
LETOŠNJO KOLESARSKO DIRKO „Giro d’Italia“ je dobil Belgijec Michel Pollentier, ki je prevzel vodstvo na dirki po padcu glavnega favorita in Po-llentierovega prijatelja Freddyja Maer-tensena, ki si je pri padcu .zlomil roko v zapestju in zato odstopil od tekmovanja.
LJUBLJANSKI KOŠARKAR Jožie Papič je o turneji v Ameriki za medcelinski pokal dejal, da so bili rezultati pričakovani, kljub temu bi mogli zmagati vsaj v še eni tekmi, „saj so nas nadigrali le Kanadčani.“ Dodal je še, da so bili povsod lepo sprejeti, le v Argentini so bili ves čas skrbno zavarovani, kajti „prav ob našem prihodu so gverilci ubili 40 ljudi.“ — Jugoslavija je na turneji za medcelinski pokal nastopjila brez prve petorke, zmagala je le z Mehiko, izgubila pa proti Argentini, Brazilu, ŽDA in Kanadi.
:	KOMNE
»
:	ata Pristavi
o
H
■
S /
; ' Na razpolago za domov bodo S v soboto 16. julija od 18. ute
•	naprej.
■ •
V nedeljo 17. julija ob 13.
•	uri bo pa družinsko kosilo.
■
* ■ fiii ' f' a * ' n ) ; ; v - t ii' ■
! OSREDNJA HIŠA:
■
■
■
■
:
a
B
:
B
a
B
■
B
B
a
B
:
a
i
a
a
a
:
a
LOMAS DE ZAMORA
Av. Hipólito Yrigoyen 8854/62 Tel.: 243-2291 (med Boedo in Sàenz)
PODRUŽNICE: EZEIZA
Ruta 205 (nasproti postaje) Tel. 295-1197
C. SPEGAZZINI
Av. 25 de Mayo 136
SAN JUSTO
Almafuerte 3230
(eno kvadro od občine)
Use za dom
Pohištvo
Dekoracije
OBVESTILA
PETEK, 8. julija:
V	Slovenski hiši I. kulturni večer Slovenske kulturne akcije posvečen spominu Karla Mauserja ob 20. uri. Ob 19
pa bo sv. maša zadušnica v cerkvi Marije Pomagaj.
Odbojkarska tekma med Defensores de Morello in Odb. repr. Zedinjena Slovenija mljaša skupina ob 29.30 na igrišču ul. Independencia in Victorica, Moreno. Ob 21.30 istotam tekma med Defensores de Moreno, in „Zedinjeno Slovenijo“ 4. kategorija.
SOBOTA, 9. julija:
Večer valčkov in polk v Našem domu v San Justo ob 20.30. Vabita zvezna odbora SDO in iSFZ.
NEDELJA, 10. julija:
V	Slovenski vasi vsakoletne Koline. Sodeluje orkester Slans Souci, pričetek ob 18. uri.
V	Slovenskem domu v Carapachlayu
ob 16 uri sestanek žena in mater, na katerem bo govoril lic. Pavle Fajdiga.
V	Slovenskem domu v San Martinu
' ob 10 sestanek naraščajnic SDO. Vabljene deklice od 11 do 15 leta.
ČETRTEK, 14. julija:
Odbojkarska tekma med Club Nàutico Buchardo in Odb. repr. Zedinjena Slovenija mlajša skupina ob 20.30 na igrišču ul. Cdro. Rivadavia 1250, Bs. As.
PETEK, 15. julija:
Odbojkarska tekma med Huracän de San Justo in Odb. repr. Zedinjena Slovenija 4. kat. ob 21.30 na igrišču ul. Arieta 2967, San Justo.
SÓBOTA, 16. julija:
V	Slovenskem domu v Caräpachayu
ob 29. uri veseloigra „Utopljenec.“.
V	prostorih Kreditne zadruge Sloga
z o. z. ob 8 zvečer prvi gospodarsko-prosvetni večer. Predava c.p.n. Milan Magister: Zadnja davčna ureditev.
SKA.S In SKAD sporočata, da je zaradi narodnega praznika seminar g. Zorka Simčiča prestavljen na tretjo soboto
16.	julija ob 17. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 17. julija:
V	Hladnikovem domu bo ob 16. uri
predaval g. Bergant o Sveti deželi. Pre-dayanje bodo spremljale skioptične slike
V	Slovenskem domu v Carapachayu ob 16.30 uri veseloigra „Utopljenec“.
Celodnevni mladinski dan v Slovenskem domu v San Martinu.
SOBOTA, 23. julija:
V	Slovenskem domu v San Martinu
„Mauserjev večer“. Sv. maša zadušnica ob 19.30 v zavodu presv. Srca, nato v Domu beseda o pisatelju Karlu Mauser-ju. Govoril bo dr. Tine Debeljak.
SOBOTA, 30. julija:
SKAS — predavanje prof. dr. M. Komarja v, okviru študijskega ciklusa ob 16. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 31. julija:
Obletnica društva Slovenska vas. —
Celodneva prireditev. Program jbo v kratkem objavljen.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Zedinjena Slovenija opozarja in prosi vse slovenske organizacije in ustanove, da svoje prireditve pravočasno vpišejo v prireditveno knjigo v društveni pisarni.
Knjižnica in pisarna ZS sta odprti vsak dan, razen ob sobotah, od 16. do
20.	ure.
ESL0VENIA LIBRE
Editor responsable: Miloš Stare Redacción y Administración:
Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires, Argentina T. E. 69-9503	*
Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak,- Slavimir • Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N? 3824
Registro Nacional de la Propiedad } Intelectual N* 1.362.266	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1977
za Argentino: $ 3.500.— (350.000), pri pošiljanju po pošti $ 3.600.— (360.000); 25DA in Kanada pri pošiljanju z avionsko poštft 24 USA dol.; obmejne države Argentine 18 USA dol.; Avstralija 30 USA dol.; Evropa 27 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 18 USA dol.
Talleres Gräficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 1101 Buenos Aires, T. E. 33-7213.
JAVNI NOTAR
• FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Publico
Cangallo 1642	Buenos Aires
Pta. baja, ofic. 2
T. iE. 35-8827
:	:
Prot. dr. JUAN
JESUS RLASNIK
:	:
Specialist za ortopedijo
■
in travmatologijo
:	1
;	Marcelo	T. de Alvear 1241, pta. baja	S
Capital Federal Tel. 41-1413
:	f
j	Ordinira v torek, četrtek	in soboto	;
■	od 17.	do 20. Zahtevati	določitev	•
j! ure na privatni telefon 628-4188.
DR. OSTOJIČ A. EDUARDO
zobozdravnik Ordinira :
•	Ponedeljek in sredo od 17 do 21 ure,
Olazabal 3176, p. b. dep. 4, C. BElLGRANO
•	Ob petkih pai na Ignacio* Arieta 3454, p. 1 dep. F
Klicati na T. E. 651-7396 od 9,-—12.30 ure in od 16.—20. ure
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
iiiMiiHiuiniiuanniiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiin
SFZ	San Martin	SDO
MLADINSKI DAN
s celodnevnim sporedom v nedeljo, 17. julija
Dopoldne ob 8h odbojka, ob 11,30 sv. maša,
"nato skupno kosilo.
Popoldne odbojka in kulturni program '	Zvečer ples.
Sodeluje: SLOVENSKI INSTRUMENTALNI ANSAMBEL
• •tMiiiifaiBiiicinuii
MLADINSKI ODRSKI ODSEK IZ C ARAPACHAY A	jj
*
1 vas vabi na veseloigro
UTOPLJENEC	I
■
Avtor: Ivan N. Nestory	Režija: Martin Kovačič
V soboto 16. julija ob 20. uri V nedeljo 17. julija ob 16.30 uri
Priporočamo točnost!	Lepo' vabljeni!
Ro igri bo vsakokrat na razpolago topla večerja.
Kreditna zaduga SLOGA z o. z.
Bmé. Mitre 97	Ramos Mejia
Prvi gospodarsko-prosvetni večer v soboto, 16. julija ob 8 zvečer v zadružnih prostorih.
Govori cont. publ. nac. Milan Magister
Zadnja davčna u r e dji t e v
K zanimivemu in za mnoge zelo aktualnemu razgovoru, lepo vabljeni!