Glasilo ces. kralj, kmetijske lp družbe vojvodstva kranjskega.
Ureduje Gustav Pire, tajnik družbe.
Izhaja 1. iu 15. vsaki mesee. — Udje e. kr. kmetijske družbe dobivajo list brezplačno, a neudje plačajo s poštnino vred 2 gld. na leto
Naročila naj se pošiljajo c. kr. kmetijski družbi, ali pa dotičnim podružnicam.
Stev. 6.
V Ljubljani, 15. marca 1886.
Leto III.
Nekaj opazek o reji bek.
Spisal baron Bibra.
(Konec.)
3. Kako ravnati s sadikami.
Dobre sadike so prvo zrno za dobre beke, zato jili je treba skrbno izbirati; te je rezati od najlepših in najdaljših eno, dve- ali triletnih šibic. Enoletne sadike se neki najraje prijemajo in bolj ženo, kakor sadike od starejih šibic (vej).
Sibe, ki se imajo rabiti za sadike, je najbolje rezati meseca februarja in marca; hranijo naj se na hladnem. Predno jih sadiš, razrezi šibice na 30 centimetrov dolge kosce in te.kosce posadi v zemljo tako, da moli ven največ po dvoje, troje očes k višku obrnjenih. Sadi se brž, ko se zemlja otaja, meseca marca, aprila in celo še maja v vrstah po vrvici zaznamovanih tako, da je med vrstami po 45 centimetrov prostora; sadike pa naj se stavijo ne. spod 20 in ne čez 30 centimetrov druga od druge. Če je med sadikami preveč praznega prostora, se naredi le grmovje, lepih, šibkih in vejnatih šib pa ni. Vrste naj bodo kolikor mogoče nasajene od jugovzhoda proti severo-zapadu, da ugodno jutranje solnce more bolje obsejati beko-višče ob vrstah, vroče opoldansko solnce pa ne posuši preveč zemlje, ker daje vrsta vrsti, pa tudi zemlji s svojo goščo sence. Ob teh razmerah se potrebuje na hektar po 70.000 do 111.000 sadik, katerih 1000 stane po dobroti in starosti od 5 do 10 mark (2'/2 do 5 gld.).
4. Obdelovanje bik.
Ako mogoče, naj se po bekoviščih spušča voda, ker to jim dobro de vzlasti junija, julija in avgusta meseca. Vodo odpeljavati ali sušiti jih po malih jarkih, iz katerih se moča odteka v velike jarke, je treba tam, kjer voda zastaja, da za poganjajoče mladike ni ponoči premrzlo. Na dobri zemlji rastejo beke tudi brez namakanja lepo, kaspiška in ona od Urale tudi na pusti, suhi ledini, ki drugače nič ne nese. Beki škodljivi so mrčesi: neke baže osa (C}rnips saliris), vrbni žužek (Chrysomela vitellinae) in neka gosenica, ki se na nji nahaja. Taki mrčesi škodujejo posebno rudečkasti (salix purpurea) in uralski beki (salix ura-lensis); časi se utegne pripetiti ali pridejo taka leta, da je toliko tega mrčesa, da se z zadnjima vrstama bek zasajenemu bekovišču velika škoda 'godi. Vsako leto je zatorej treba otrebiti jarke in prostor med vrstami (rajdami) bek tri centimetre globoko prekopati,
ker se na ta način zatare plevel, posebno „convolvulus sepium); prekopavanje je tudi razvoju sadikov zelo ugodno, zatorej se po njem doseže tudi več pridelka; kopati je najbolje začetkom junija, potem še enkrat potem, ko si beke obrezal.
Vsakemu bekovišču pa škoduje toča. Obtolčene beke se pri zavijanji (pletenji) lomijo tam, kjer so zadete, ako imajo rane na vnanji (spodnji) strani. Zatorej so za rabo le za nekatere reči in pol manj vredne od celih, nepoškodovanih.
5. Porezovanje.
Porezujejo se beke vsako leto z zakrivljenim, srpu podobnim nožem; pa tako, da so šibice ostro in ne podolgoma prav pri tleh in ob štoru (deblu) odrezane. Šibice, ki se prodajajo ali rabijo s kožico vred, se režejo od 15. novembra do 1. februarja, ker so one, ki se ne režejo takrat, kedar ima beka sok v sebi, trdnejše od onih o sočenji prerezanih; šibice pa, ki se rabijo obeljene (olupljene), naj se režejo zadnji čas do 15. aprila, ker deblo (štor) zgubi veliko moči poganjanja, če se pozneje poreže. Vsekako pa se ne sme porezavati prej, ko je bekam vse listje odpadlo. Na novo zasajeno bekovišče se porezuje navadno še le v drugem letu, vendar se je pri poskušnjah pokazalo, da se je z bek, katere so uže prvo leto porezavali, ne le več skupilo, temveč so tudi dalje vztrajale.
6. Koliko časa se vzdrži bekovišče.
Zasajeno bekovišče se vzdrži najmanj 20 let tako, da je od njega dobiček. Zato pa je treba skrbnega obdelovanja, posebno ugodnega gnojenja, ki se ravna po kemični vsebnosti gnoja in posameznih bek (žvep-leno-kisli kali, magnezija, razkrojen peruvski gnano, koščena moka, tudi gnoj iz hlevov); isto tako se mora včasih za leto dni pustiti obrezovanje, če bekovišče boleha ali peša, ker tako ravnanje drevju prav dobro de. Vse to pomore toliko, da se utegne bekovišže zdržati tudi 30 let na dobiček lastnika.
7. Kako pridelke od beke spravljati v denar.
Najbolje je, če beke sam porežeš, olupiš (obeliš) in v sitih (kolesih) prodaš, ker ti tako ostane mnogo več zaslužka.
Belijo se pa šibice s posebnim, nalašč za to narejenim instrumentom, ščipnik ali stržnik imenovanim, skoz katerega se vlečejo; pri tem se skorjica (kožica) zmečka in se potem lahko z roko osmuka. Kožica naj
se potem lepo posuši, kakor seno, in se poklada za pičo ovcam in kozam ali prodaja strojarjem in bar-varjem. Novejši čas zelo poprašujejo po taki posušeni bekini kožici, ker prekuhana ima le eno stopinjo manj čreslove moči, kakor hrastova skorija, in se z njo stroji sloveče rusko usnje. Cena temu blagu je 3—4 marke (1 '/„ do 2 gold.) za 50 kil.
" Obeljene in dobro posušene šibice (posuše se ob gorkem vremenu uže v polu dne) se spravijo najbolje na temen kraj, da obdrže lepo svojo belo barvo; mokrote pa jih je treba varovati.
Potem so bekine šibice godne za prodajo. Cent obeljenih (olupljenih) velja, okoli 18 mark (9 gld.).
Če so blizo bekovišč ljudje, ki se pečajo s pletenjem, se šibice prodajajo tudi na deblu (štoru). Vendar jih je prodajati le pod tem pogojem, da jih lepo porezujejo in od debla porežejo vse vejice, ne le samih istih, ki so jim za rabo; to mora biti zato, ker, kakor skušnje uče, stari les zadržuje rast novih vejic.
Kako je ravnati s semenskim krompirjem.
Množina pridelka in dobrota krompirja odvisni ste od različnih pogojev. Od prve brazde, ki jo na njivi napravimo, noter do spravljenja krompirja v klet ali kam drugam, treba nam je paziti na vsako malenkost, ako hočemo biti zadovoljni s pridelanim krompirjem. Najvažnejše opravilo, za katero se pa naši kmetovalci le malo ali pa nič ne zmenijo, je izbira prave sorte in pa^ pravilno ravnanje s semenskim krompirjem.
Če semenskega krompirja ne kupimo, ampak tacega hočemo pridelati doma, izberimo si na njivi, kojo hočemo s krompirjem obsaditi, poseben prostor, ki naj je določen za pridelovanje semenskega krompirja. Ta prostor naj bode tako velik, da se da na njem pridelati dvakrat toliko krompirja, kakor pa ga bodemo za seme rabili. Ta kos njive obdelajmo posebno skrbno, najbolje je, če je uže dovolj gnojen, ker sveži gnoj ne služi nič kaj dobro krompirju. Namesto svežega živalskega gnoja zamoremo z dobrim vspehom rabiti mešanec (kompost), kosteno moko, pepel in sploh taka in enaka umetna gnojila. Za seme izberimo uže v jeseni pri kopanji krompirja najlepše gomolje, najmanje srednje velikosti, ki morajo biti skoz in skoz zdrave. Semenski krompir moramo čez zimo posebno dobro shraniti. Kake tri do štiri dni pred saditvijo izre-žemo vsakemu krompirju izv^emši 2 — 3 najlepših očes, vsa druga očesa vun. Vsled tega združi se pri ka-lenji vsa sila v ostala očesa in krompir rodi lepše, večje in zgodnejše zoreče gomolje.
Krompir sadimo v vrste. Vrste naj bodo 60 cm. ena od druge in ravno tako tudi krompir v vrsti eden od druzega 60 cm. Posamezne gomolje treba je tu v zemljo vložiti, da očesa gori gledajo, ne pa da jih gomolja sama krije. Drugače je pa ta krompir, ki ima za seme biti, ravno tako obdelovati, kakor vsak drugi krompir. Iz pridelanega semenskega krompirja, katerega bode več, kakor ga potrebujemo, izberemo zopet za drugoletno sadenje le najlepše gomolje in tako naprej vsako leto.
Uže v prvem letu bo kmetovalec videl veliko korist tacega ravnanja.
Konečno moramo tudi omenjati, da posamezne krompirjeve sorte ne ločimo le v zgodnje in pozne, ampak tudi v take, ki dajo velik ali pa majiien pridelek, dalje v take, ki bolj ali manj gnjijejo in v take, katerim spomladanski mraz več ali pa manj škoduje. Znano je tudi, da krompirjeve sorte ne občutijo v
enaki meri vpliva zemlje in vremena, manj znano je pa, da dobre, recimo, izvrstne krompirjeve sorte v teku let zgubijo svoje dobre lastnosti. Iz tega vzroka priporočamo našim kmetovalcem dobre sorte za seme izbirati in seme večkrat premenjati.
Gotovo bi imelo dobre nasledke, ko bi hoteli nekateri naši gospodarji se ravnati po gori navedenih nasvetih, kajti prepričani smo, da bi se kmalo tudi pri nas udomačilo tako pridelovanje semenskega krompirja.
Kmetijske novice in izkušnje.
Pokončavanje plevela travniškega.
Mnogo plevela, to je slabih rastlin, zaredi se tudi na travnike. Vsled tega je dobljena krma slaba ali celo škodljiva. Take plevelne rastline dušijo dobre trave, izpivajo zemljo in zaslužijo toraj, da jih pokon-čavamo, kolikor le moremo. To se vrši na marsika-košen način. Prv,č je dobra gnojitev. Ta vživi in ukrepi dobre rastline, da hitro rastejo in slabe dušijo. Najbolje tako odpravimo meh. Gnojila pa so: če hlev-nega gnoja nekaj razgrnemo, da ga dež in sneg opere, pusto slamo pa zatem z grabljami s travnika potegnemo, dalje če na travnik trosimo žgano apno, pepel, dobro sprhueti hmelj.
Pomaga tudi večkratna prav rana košnja. Ta zabrani, da plevelna rastlina ne zareja semen. Svetovati je to zlasti proti enoletnim plevelnim rastlinam, zlasti proti zlatici, petelinčkovim grebencem itd, kajti one rastline zarejajo se najbolj po semenih.
Kjer je zemlja mehka, ondi kaže plevel z močnimi koreni naravnost izpodbadati ali pipati, na pr. pod-lesk, osat itd. Kedar močvirje posušimo, odpravimo: šar, sitje ali ločje itd. Če še ob enem dobro drenažo potegnemo, zaredijo se kmalu same koristne rastline. Ako še marljivo navažamo dobre zemlje, jo' poseja-vamo s semenom koristnih rastlin, tedaj pa moremo travnik dobiti, kateri nam bode na veselje in korist. Travniku odpraviti slabe rastline kakor na mah pa je najbolje sredstvo, če ga izorjemo, potem dobro po-gnojimo in eno leto z okopavnimi sadeži zasadimo. Zatem lahko med oves ali ječmen vsejamo detelje in travnega semena. Tako dobimo pomlajen travnik.
Oves imenovan ..Triumph".
Par let sem priporočajo po vseh kmetijskih listih oves z imenom „Triumpli". Od tega ovsa pravijo, da čudovito obrodi, lepo visoko slamo nare ii in lepo zrne da. Gosp Gabrijel Jelovšek, član kmetijske družbe na Vrhniki, naredil je lansko leto poskušnjo s tem ovsem ter je pridelal iz 2 mernikov 61 mernikov. Kakor nam omenjeni gospod poroča, pripravljen je on oddati nekaj tega ovsa za seme kmetovalcem, kateri se na-nj obrnejo. On prodaja mernik po 272 gold., koja cena nikakor ni visoka, če se pomisli, da semenske firme ponujajo ta oves po 50 kr. kilo.
Na semenski postaji K. Rambouska
v Zborovu ua Češkem (pošta: Ledenice)
je na prodaj najboljše garantirano seme za spomlad, kakor jaro žito in krompir. Seme oddaja se le v plombiranih vrečah.
Semena jarega žita so sledeča: Zborovska rž, rž obrovska, ječmen „Oregon", ječmen švedski „Hu-digs\vall", zborovski oves zgodnji, oves švedski z Umey, ameriški oves „Milton", obrovski oves „Li-govo" pozni.
Krompirjeve sorte so sledeče: Zborovski zgodnji, Oneida novi zgodnji, cesarski najboljši, rožnik modii-nov, novina, posebni zgodnji, Extra Earlj Vermont, posebno zgodnji, Early Mayflower, posebno zgodnji, Early Callao, posebno zgodnji, rožnik sneženi, Dar-ling, novi, redno zgodnji, šolmaster pozni, Aurora pozni, Hertlia, Eichterjev imperator pozni, Andersen pozni.
Cene so jako nizke. Ako kupec vzame celi vagon, ali pa ako naročijo kmetijske podružnice skupaj, postaja naredi ceno še izvanredno nizko. Cenike do-pošle postaja na zahtevo franko.
Družbeni novicar.
Seja glavnega odbora c. k. kmetijske družbe
dne 7. marca 1886.
Namesto bolnega družbenega predsednika predseduje seji gosp. družbini podpredsednik Jos. Fr. Seunig, navzoči so pa odborniki gg. Detela, Goli, Jerič, Ka-stelic, Murnik, Robič, Witschl in tajnik g. G. Pire.
Glavni odbor izrazi svoje sočutje o smrti sood-bornika in dolgoletnega družbenega blagajnika gosp. Brusa, ter sklene to tudi pismeno izraziti vdovi gospej Brusovi.
Občni zbor sklical se bode dne 26. maja t. 1. Vspored ima sostaviti odsek za splošne reči ter v prihodnji seji glavnemu odboru predložiti. Tajniku se pa naroči uže sedaj podružnicam naznaniti dan občnega zbora, ter jih opozoriti na njih pravice in dolžnosti glede zbora.
Glavni odbor sklene izdati tiskano poročilo s slovenskim in nemškim berilom o administraciji družbenega poskuševalnega vrta, oziroma družbene sadne drevesnice za 1. 1886. Ravno tako se imajo tudi tiskati računi in proračuni, koje se bode predložilo občnemu zboru.
Tajnik Gustav Pire poroča, da se mu je povedalo pri občnem zboru podružnice v Postojni, da so nekateri živinorejci prodali goved, ki je bila na razstavi v Postojni 10. oktobra 1. 1. premirana; vsled tega je on takoj uradno poizvedel pri posameznih županstvih imena onih živinorejcev ter predlaga premijo takoj nazaj tirjati ter jo porabiti na goveji razstavi v Postojni dne 10. marca t. 1. Tajnikov predlog se odobri.
Tajnikov nasvet, zastarele in nerabljive tiskovine' prodati in z dobljenim denarjem družbeno knjižnico vrediti, se odobri in tajniku izvršitev naroči.
Tajnik poroča: Pri občnem zboru podružnice v Postojni, pri kateri je bil on pričujoč, izrazile so se zastran goveje razstave, ki ima biti to spomlad v Postojni, sledeče želje: Razstava naj bode 10. maja t. L, v razsojevalno komisijo naj pošljejo po enega uda one tri podružnice, katere niso bile zastopane v zadnji presojevalni komisiji in zarad manjšega števila premij, naj se premije nikar ne dele v one za cisto goved in v one za križano goved. Glavni odbor se strinja s željami podružničnimi ter hoče tudi te zelje pri vis. c. k. kmetijskemn ministerstvu podpirati.
Z ozirom na poziv v 2. štev. „ Kmetovalca" in v X. štev. ,,Novic" zarad naprave amerikanske sadne
sušilnice, oglasilo se je 6 sadjarjev, ki so pripravljeni, tako sušilnico narediti, ako dobodo državno premijo. Glavni odbor je pretehtevaje vse razloge odločil, državno premijo v znesku 100 gold. dati gosp. Al. Der-melju vBoštanju, ako napravi amerikansko sadno sušilnico pod pogoji, kakor so zaznačeni v gori imenovanem pozivu.
Tajnik poroča, da je iz sadjarske subvencije za lansko leto še preostanka 80 gold. ter da je on na kmetijsko ministerstvo naredil vlogo, da naj ono dovoli ta denar porabiti za nakup vrtnarskega orodja, ki se ima razdeliti med ljudske učitelje, ki se dejansko pečajo s sadjerejo. Poročilo vzame se na znanje.
Visoko c. k. ministerstvo odobri račun o subvenciji za ovčarstvo, kar glavni odbor na znanje vzame.
Tajnik poroča, da je visoka c. kr. deželna vlada poslala dve nemški knjigi, ki razpravljate obdelovanje šolskega vrta, ob enem je pa tudi poslala štatistiko šolskih vrtov ua Spodnjem Avstrijskem. Glavni odbor sprejme to poročilo na znanje, kakor tudi drugo poročilo, da je vse potrebno uže storjeno, da dobimo enako statistiko za Kranjsko.
Dopis vlade o nakupu privatnih žebcev pri posameznih konjerejcih na deželi naroči glavni odbor tajništvu podružnicam prijaviti.
Glavni odbor naroči tajniku odgovoriti na spis g. Ogulin a zastran izgojevanja amerikanskih trt in to v smislu posvetovanj deželne trtno-ušne komisije.
Prošnjo neke občine, da bi se ji plemenski bik prepustil za polovico cene, odda se s priporočilom visokemu c. k. kmetijskemu ministerstvu.
Novim udom družbe imenuje glavni odbor sledeče gospode:
Dimnik Jakob, narodni učitelj v Postojni.
Burger Anton, posestnika sin v Postojni.
Burger Alojzij, gostilničar v Postojni.
Kraigher Jurij, posestnika sin v Postojni.
Likar Henrik, narodni učitelj v Godoviču.
Rudolf Janez, posestnik v Godoviču.
Ruski lan
je došel; kdor si ga je naročil, naj pride hitro po-nj v pisarno c. k. kmetijske družbe. — Cena mu je letos 16 gold. 27 kr. za hektoliter ali pa 5 gld. za stari mernik.
Razglas.
Na poskuševalnein vrtu c. k. kmetijske družbe na spodnjih Poljanah v Ljubljani so na prodaj sledeča semena in rastline:
Krompir sledečih sort:
Z ko r o v s k i k r o m p i r. Ta krompir je šteti med najboljše krompirjeve sorte, zgodno zori, močno obrodi, je izvrstnega okusa in celo letos ni nič gnjil. Kilo po 5 kr.
Early Oneida. Enakih lastnosti kakor zborovski. Kilo po 5 kr.
Zgodnji rožnik (Earlv Rose). Poznat dober krompir, zgodno dozori, je izvrstnega okusa in rodi v vsaki zemlji. Kilo po 4 '/s kr.
Snowflake. Zgodnji namizni krompir prve vrste. Kilo po 4 */„ kr.
Magnum bonum. Srednje zgodnji krompir, dober za jed in močno obrodi. Kilo po 4'/,, kr.
Paterson. Radeče - lisasti krompir za vsako zemljo, srednje-zgodnji in dobrega okusa. Kilo po 4 '/„ kraje.
King of the Earlies. Najzgodnejši namizni krompir. Kilo po 4'/„ kr.
Late rose (pozni rožnik). Ta sorta je zelo trpežna in bogato obrodi. Kilo po 4% kr.
Ribničan. Izvrstna domača pozna sorta, dobra za vsako zemljo. Kilo po 4 '/a kr.
Drevje:
Visokodebelnate jablane in hruške po 30 do 40 kraje.
Visokodebelnati orehi (2—3 metre visoki) od 20 kraje, naprej.
Divji kostanji (visokodebelnati) od 20 kraje, naprej.
Kupci naj se oglašajo pri oskrbniku poskuševal-nega vrta c. k. kmetijske družbe na spodnjih Poljanah v Ljubljani.
Glavni odbor c. k. kmetijske družbe.
Razglas.
Podpisani odbor daje gospodarjem ljubljanskim in ljubljanske okolice na znanje, da si zamorejo svoje žitno seme očistiti na družbinem žitočistilnem stroju (trier), ki jim je na razpolaganje proti odškodnini desetih krajcarjev za hektoliter na vrtu c. k. kmetijske družbe na spodnjih Poljanah v Ljubljani.
Oglase sprejema oskrbnik imenovanega vrta.
Glavni odbor c. k. kmetijske družbe.
Imenik udov c. k. kmetijske družbe kranjske.
Podružnica v Jesenicah.
Gg. Schrey A., predstojnik, Ambrožič M., Artelj BI., Ažman J., Dremelj A., Hlebanja J., Hribar J., Iveržič J., Klinar J.. Modic J.. Pečar Gr., Rabič M., Razinger M., Robič J., Ruard V., Šoklič A., Treun A.
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko za 1. 1885
bode po sklepu odborove seje iz dne 7. marca t. 1. v sredo 26. maja 1886 ob 9. uri v dvorani mestnega magistrata. Podrobneji vspored objavimo v eni prihodnjih številk.
Notranjska pokrajinska živinska razstava
(kot nadaljevanje lanske, vsled slabega vremena slabo izpadle razstave) bode v pondeljek 10. maja t. 1. zopet v Postojni.
Podpisani odbor lo s tem prijavlja, da bode podrobneji vspored razstave takoj razglasil, kakor hitro ga vis. c. kr. kmetijsko ministerstvo odobri.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe Kranjske.
f
Centralni odbor c. k. kmetijske družbe kranjske naznanja pretužno vest, da je blagorodni gospod
Andrej Brus.
odbornik, blagajnik in tajniški adjunkt o. k. kmetijske družbe kranjske, posestnik zlatega križa za zasluge, bivši knezoško-lijski oskrbnik itd.,
rojen v Logaci 15. novembra 1. 1805. po kratki, mučni bolezni, prejemši sv. zakramente umirajočih, 3. marca, ob na 5 zjutraj, mirno v Gospodu zaspal.
Telo predragega pokojnega se je v petek 5. marca ob :'U na 4 popoludne v hiši na Poljanski cesti št. 9 blagoslovilo in potem k sv. Krištofu preneslo.
Priporočamo ranjcega v blagi spomin. V Ljubljani, v marcu 1886.
Tržne cene.
V Kranji, 8. marca 1886.
Na današnji trg je došlo 208 glav goveje živine in 38 prešičev.
	gLjkr.			gl kr.	
Pšenica, hektol. . .	682		Ajda, hektol. . . .	4	55
Rež. „ • ■	5	52	Slama, 100 kil . .	2	15
Oves „ • •	3	40	Seno, „ „ . .	2	80
Turšica „ . .	5	52	Špeh, fr. kila . . .	—	50
Ječmen „ . .	4	80	Živi prešiči, kila . .		31
V Ljubljani, 13. februarja 1886.
Povprečna cena.
	Trg gl. 1 kr.		Magaz. gi7^	
Pšenica, hektol.	6	05	7	22
Rež „	5	36	0	83
Ječmen „	4	39	4	77
Oves „	3	25	3	13
Soršica „	—	—!	6	3 V
Ajda „	4	06:	4	90
Proso „	5	06	5	30
Koruza ,,	4	87'	5	23
Krompir, 100 kil	3	57	—	—
Leča, hektoliter	8	•—	—	—
Grah „	8	—	—	—
Fižol	8	50		—
Gov. mast, kila		94		—
Svinska mast „	—	82	_	—
Špeh, fr. „	—	56	—	—
„ prek. „	—	72		
Sur. maslo, kila Jajca, jedno. . Mleko, liter . . Gov. meso, kila Telečje meso, „ Prešič. meso, „ Koštrun „ Kuretina, jedna Golobje, jedeu . Seno, 100 kil . Sferna, „ „ Drva, trde, sež.
„ mehke, „ Vino, rud., 100 1. „ belo, „
Trg : | Magaz.
gl. kr. g!, t kr. -j&jj—|-
-.64 —i 68 54
—	34
—	42 17