Leto ML, 8tev. 66, V C^ijw, forek due 7. funlja f92*• P^väalnf fraxiko. lu^^^^k Ä" 7 vcka. kn\iLf^^ Jfl^H^^ft I^^^^^V^^fe mEBSf^tbH^, ^Hv^^^^IH AKsH^h SJfcftie ctfotetno 120 K, mescčno 10 K. -- Oglasi za vsak mm vi&ne stolpca 1 K 20 v. Keklaiiia med tekstom, osmrtnice in «ah vale K 1-50 — F^astsesna StevSlfta siasie K 1*20 Izhafa vsak torek, četrtek In soboio* Ureonlšlvo Strossipajerjeva ul. St. 1,1.nadstr. Telefon st. 53. UpravnlšlTO Stros^-ajeijeva ul. št. l. prilličje. Telefon št. 65 Račun kr. poštnega čekovnega tirada št. 10.066. Laške spletke glede hike Bares Üne 4. tm. je prišlo iz Beograda po- ročilo, da italijauska vlada /ahtcva revi- zijo rapallske pogodbe. Navaja kot razlog nemožnost, da se drži rnesto Zader na f*- zemliu. ki mu je odmcrjeiio po pogodbl. Zahteva nadalje, da se napravi nad baro- škio in reško luko konzorcij, obstoječ iz dvch Italijanov, dveh Rcčanov in dveh z'tstopnikov Jugoslavije, ki bi npravljal in na f V vasi sami sem videl xelo zaniniiv prizor: Macedonsko svatbo. Nekega po- poldiie zaslisimo naenkrat rezke poke vojaških pušk, ki so v gorskih stenah stotero odmevali. Razposlane straže so kmalu privedle krivce. Kdo je bil? 2enin — srbski vojak na dopustu in še Solunac po vtIiu — ki je na ta način vabil svate in naznanil, da se dnigi dan vrši svatba. —" Ko mi ]e stvar razložil, sem ga izpustil, poscbno, ker so mi tudi kmet (župan), učitelj in pop, sami iskreni liaši prijatelji, potrdili resničnost njcgo- vih navedb. Prebivalstvo v mejnih pokrajinab je razoroženo. Razven policije sme v vsaki občini s privoljenjcni oblasti imeti orožje le par zanesljivih oseb. Seveda je poskri- tega po hišah in soteskah mnogo orožja ter so na ta način v slueaju npora v par .11 rah vsi rnožja dobro oborožcni. — Ves popoklan je razbijala Po vasi godbar ve- je bil njiliov napor za Reko tako vclik. Ko je vsled Wilsonove in uaše odhjčnosti ni- so mogli dobiti, so zastavili vse sue, da dosezejo, da postane Reka svoja država. UpaJi so, da bodo v Re,ki na krmilu d' Anuunzijevi in fašistovski elementi, ki bodo delali na to, da Trst kot sedež faši- stovstva in laske nestrpnosti ne bo trpel škode kot trgovsko mesto, z drugimi be- sedami, da Reko gospodarsko imieijo. — Zato so tudi z vso paro delali na to, da Sušak ne dobi hike. Po naci'tu teh ljudi bi naj Kvarner izgubil vsakršen pomen za prekinorsko trgovino, Reka naj umira in umre, Jngoslavija pa ne sme dobiti v Kvarneru izhoda na morje. Saj je tudi d' Annunzio hotel Jugoslovane pognati iz Bakra in Kraljevice, samo da ne prideio v bližini Reke do trg. oporišča ob morju. V novejši zgodovini ni shieaja, v katerem bi se tako sistematieno in zavcstno uni- čevalo kako mesto iz zgol.i sebičnih raz- ¦Jogov. Lažnive in bedaste so vse vesti o »ods-topu baroške luike Jugoslaviji«, če ta pristane na ancksijo Reke s strani Italiffe. Baroško luko piiznava rapallska pogod- ba nasi državi. Žrtcv za to luko je bil Za- der. Italijaiiska vlada nam uirua ničcsai na novo odstopati, do česar imamo že pog'Odbeno pravico. Naš narod pa ima obenem dovolj in- tcresa na tern, da ne pusti uničiti Reke z italijansko aneksijo. Knak in se vcčji in- teres pa ima reško prebivalstvo samo ter Zanella in drngi domoljubni Reeani, ki so voditdji ogronme večine pr'cbivalstva na Rc-ki in ki dobro vedo, kaj bi poinenila aneksija za Reko in za prebivalstvo. Jas- uo jc, da se vse te vesti mečejo v svet z namcnom, da se morda ujariie kaka T)C- dasta ribica na trnek trž. fašistovskih špe kii'lantov. Zato morajo biti naši delcgati, ki vodijo z italijo trgovska, knlturna in drutfa posajanja, dvakrat prcvidni na- ]>ram Uliški lokavosti. zahrbtnosii in la- komnosti. Dogodki v Beogradu, Sprejetje [V. dela ustavc. B e o g r a d 3. junija. V današnji seji je bila na dnevnem redu razprava o 4. delu ustave, ki govori o državni oblasti. Ker se nihce ni oglasil k besedi, je bil IV. del soglasiio sprcjet. Zbornica je prešla v razpravo o 5. dclu ustave, ki govori o kralju, o nasled- stvu itd. Govorili so: dcniokrat ^ečerov, komunist Novakovic, minister Trifkovič, lik boben in neke vrste flavta, katere in- strunionte sta igrala vaški kovae in nje- gov pornoenik, pristna albanska tipa. Za- gorela kot zainorea s pristnimi arnavt- skimi oepicaini na glavah. Melodija je vedno ista! V hiši ženina so se zbirali svatje ter so jih tarn gostili s črno kavo, rakijo in neke vrste simni. Drug-o iutro na vse zgodaj nas je zopct zbudila go-dba. Spre- vod z gosti. svati, ženiuoin in pričami je odhajal na nevestin dom. Kijub rcvšeini v tei vasi bilo je videti več prekrasnih narodjiih noS. Posebno ženin, v pristni macedonski narodni noši, mi je izrcdno ugajal- V sprcvodii so vedli krasnega bclca, na katerem bi naj prijahala popol- d«ne nevesta na dom ženina in v cerkev. Veličastna pokrajina gorskih velikanov, oster in jasen svež zrak. mil in proseč glas zvončka v pravoslavni cerkvici ter pester sprevod svatov se mi je neizbris- no vtism'l v spomm. Kmalu po poldnevu se je sprevod vrnil. Nevesta, obleeena v narodno nošo, zakriia z gostim, rudečim pajčolanom, ki jo je pokrival do pasu, z veackosn na ^1h- vi. prijahala jc. nn Helen v veličn ¦¦ ¦ m radikalec Ivanič. Sprejetjc V. dela ustave. B e og r a d 4. junija. V današnji seji koir'j'tuante se je nadaljevala razprava o 5. delu ustave. Govorili so: komunist Trebinjac, ki je mlatil komunistične fra- ze, repnblikanec Lazarevič (proti ino- narliiji), minister Trifkovič, ki je odgo- varjal na Lazariceva izvajanja); Srb Mi- loradovie (clan skupine SKS) je proslav- Ijal zasluge kralja Petra za ujedinjenje. Narod ga ljubi, ker je delil z njim vojno vojno trpljenje; koiniinist Kovačevic go- vori pruti kralju in monarhiji, ker se uva- ja ž njo diktatura buržoazije; kralj je za- šeitnik kapitalisticnih interesov; nar. so- cijalec Brandner razvija teorije o obliki države; pravi, da je njegova stranka v Sloveniji bolj preganjana ko konumistic"- na (o joj!) nar. soc. so ob volitvah iz lo- jalnosti opnstili republikansko stališče, dasi bi bili z njim dobili namesto dveh devet mandatov (o jej!); pravi, da mu je Ijubša ustavna inonarhija nego republika, katere predscdnik bi bil eksponent kake straiike; dr. Laza Markovič (radikalec) povdarja, da je vprašanje monarhije rešil narod sain pri volitvah, pri katerih jc po- slal v konstituanto veliko inonarliisticno večiiu). Pri glasovanju so bili oJsotni kleri- kalci, zenüjoradniki in komunisti. — Peti del ustave (o kraljevi oblastO je bil z o- groinno večino sprejiet. Avtoiioinistični blok se krha. »Slovc- nec« je doslej med takozvanimi avtono- mističnimi strankami v Sloveniji vedno našteval tudi soc. demokrate. Te dni pa je vodstvo te stranke izdalo navodilo svojim zastopnikoni v obč. oJborih, ki je «Sl'Ovenca« luido poparilo. »Smo za rnoč- no centraJno zakonodajo« — pravi to na- vodilo — »in za najširšo sanioupravo to- zadevnih enot, ki naj bodo sestavljene z vidika geografičnih in gospodarskih po- treb naroda- Plemcnske in hisloričnc me- je odklanjam-o.« To je isto stališče, ki ga zavzemamo tudi demokrati. In »Slove- uec« je globoko vzdihnil, ker se je odkrli- nil močen vogelni kamen njegovega na- mišljenega avtonomističnega b'oka. Presenečenja nlso izključena! Dr. Korošec je — tako poroeajo iz Beograda — izjavil, da stoji njegov klub čvvsto na avtonomističncm stališču in da so neres- nične vesti o njegovem pogajanju s Pa- šičem. Beogradski listi pa zopet in zopet pišejo, da pride med Korošcem in Paši- sprevodu starišav, starejšin in svatov. ^a njo so vodili njeno doto: rnalega ko- nja z umetniSko izrezano škrinjo, konje, osle, goveda, ovce, koze in svinje, ki jih je pripeljala na nov dom kot doto. Pri cerkvi se je sprevod ustavil. Ne- vesto, še vedno zakrito, so spravili s ko- nja v cerkev. Obred je zelo dolg — trajal Je gotovo več kot uro. Ves ta čas je v za- duhli cerkvi morala ostati nevesta za- krita. Parkrat je sirota skoro omedlela in tovarišice so jo močile z voJo in podpi- rale i leve in desne, da se ni zgrudila. Po končanem obrcdu. pri katerem je bil pop bogato nagrajen s srebrom in zla- tom, so nevesto spravili zastrto zopet na konja ter jo spravili na novi dom. Še !e tarn se sirota reši teh peklen- skih muk: razkrijejo jo ter svojemu možu pokaže s.'oje pravi. iuc. Nato prične po- ieuina, ki traia do rancga jutra. Drugi dan se isti nadaljuje na dotnu neveste- Pr<' ,->V^.tvü ^*.m \:\\,A\\ spoznal. -~ Ra ' i iiu4 it /as eisto pr:.vo- s'iiVii.i. >...i,i , — n^čelmk občinc — je kremenit, bistroimicn dečko. Pravil rni je, kako so gosjUKlii-rili v vasi Bolgari za ea- sa O'k'iVi.iciio- '.M k.-»k.* inMisniiliLMir> ^n lin~ č&m do sporazuma in da se pripravlja Korošec na skok v vlado. Marda bo zo- pet kakor takrat, ko je šlo za relacijo krone proti dinarju v razmerju 1 : 4. Ka- ko je takrat rohnel Korošec —- par dni pozneje pa je že bil v vladi in — priznal relacijo. Radičevska niaudata v zagrebskcm obč. svetu (gg. Stipe Radič in üjurc Mar- tinac) je vlada razveljavila, ker sta oba izjavila. da kot rcpublikanca ne prisežeta. Jugoslovenski poslaiici v rimskem parlamentu bodo ostali v opoziciji in bo- do podpirali samo vlado, ki bi izpolnila njihove gospodarske in kulturne težnje. Zahtevali bodo prulvsem slovenski učni jeztk v šolah, avtonomijo mest in občin ter široko upravno svobodo. V Italiji so pričeli stavkuti državni uradniki oz- namešeenci, ker se ni tigodi- lo njihovi zahtevi po zvišanju plac. Rimski parlament se sestaue II. tm. V prvi in drugi seji se voli predsedstvo. Tudi kornunistični poslaiici se udeležc otvoritve zborniee. Nemčija in zveza narodov. Qeneral- ni svet zveze narodov je v seji 3. tm. z večiiio sprejel resolucijo, ki zahteva, da sc Ncrnčija na prvem prihodnjem sestan- k\t sprejme v zvezo narodov. Zopet rnmunski napad. Iz Beograda poroeajo, da so 2. tm. riimnnskc niejne straže napadle v okolici Vešca jugoslo- venske čcte. hoteč izsiliti prehod meje. Napadli so dvakrat, pa so bili vedno odbi- ti. Če je to v skladu s prihodoin nnnun- skega zunaniega ministra v Beograd, da sMcüe z Jugoslavijo obrambno zvezo-, dvomimo. Morilec Talaat-paše oproščen. Poro- čali smo v zadnji štovilki o pričetku ob- ravnavc proti morilcu bivšega turškega velikega vezirja Talaat-pase, Anncr.cu Teilirianu, prcd sodiščem v Berolinu. Po- rotniki so vprašanje krivde zanikali in je bil Teilirian oProSeen. Obsoi^'na K bila s tern tmška politika proti Annencem, pa tudi politika Ncmči.ie, ki je Turke podpi- rala. Iz Korotana, Korosci se bo|e. Iz Celovca poroea- jo, da nameravajo vse nemSkc stranke in občine izdati proglas na Stajerske Nernce, naj opuste za 3- jul. določeno glasovanje. ker se je bati zasedbe Ko- roške do Drave s strani Jngoslov. čet. Strahovi koroških Nemcev. Dunaj- ska klerikalna »Reiehspost« prinaša iz KoToške vesti o velikem gibanju našega vojaštva na avstrijsko-jugoslov. meji. — dem jeinali vse — brez ozira na levo in desno. Posebno živino so skoraj vso po- bili in snedli, Vaščani žive še sedaj v dru- žinah. Več rodbin biva pod isto streho pri skupni hrani ter skupno obdeluje zemljo. ki je last ecle družine. Prepire razsoja družinski poglavar ter proti njegovim u- krepom ni ugovora. Vsi se Jim podvrže- jo. Ako bi eden ali drugi oporckal, mora iz liise, kamor mu drago. Kmeta sem v njegovi hi§i večkrat obiskai. Skrita je v vclikanskih poljih ko- ruze. Ko vstopiš, prides najprejc v pro- storno knhinjo, kjer plapola vedno- ogun). Okrog njega sede ženske hi moški ter pi- jejo kavo. Boljše goste vodi gospodar po lesenih stopnicah v predsobo. Tarn je ve- lika škrinja, ki slu/i kot shramba žila za celo driizino. Na Škrinji so razprostrte krasne vczenine in preproge, kamor po turškem načinu posedemo. Iz predsobe vodijo vrata v posamezne sobe, bivališča posameznih rodbin iste družine. Postelj prebivalstvo tu ne pozna. — Prenočnjejo na slami, ki ie spletena v* dolge preproge, ki se zjutrai zvijejo taKtf, da je soba po dnevu skoraj praazna. 2ive 7c!o ro.stun očesom natančno razločujem S™**.0*?*' maclio prav do vrha. Cudno— n bližine ta vrh - žal neznanega imena -¦ visok čez 2300 m,ni tako dWj. kot «zdaljavc. Še dalcč nad Rozdom raste visoka socna trava, kako dobro bi tckmla mnogostc- vilnim oveam in kozam naSc vas«. Pa sem si nihčc ne upa. Albanski roparji bi kmalu tako credo iztaknili, pastirje po- ai—¦^"¦^ ¦ ¦ i i hm i n i ¦ i j im imw....... in ......¦.....~ " '^yVrfsl?! morili ter živali odgnali, predno pride po- moč. Meia albanska mora biti tik pred nami, ker se odpira obsežen, lep razgled v albansko pokrajino. V gosti travi pred nami zapazimo postavo, ki se giblje. Kmalu pa z vese- ljem ugotovimo, da so naši graničarji. — Novice hitro izmenjamo, >nakar izpijem pri poveljniku karaule topel čaj. Žc tri mesece čepi v tej trdnjavici dan in noč v smrtrii nevarnosti. 10 let je v vojaSirf slu- žbi — doma ima ženo in otn>^! '" ven- dar ne godrnja! . Kie ste vi vsi sioveitski nialkontentje z vašim\ečnim zabavljaiijeni in kritiko, ki takcin» niožu ne segate niti do glež- niev? Po napornem niaršu scm točno ob 12. üri doscl v svojo postojanko ter o do- godkih obvcstil spodnje položajc. Drug dan dopoldne me je komora prijotno iznenadila. Po enorneseeni od- sotnosti od doma prejel sem prva poro&- 1a iz ožjih domačih krajev. ki sem jih hlastno požiral. Mnogo. lepšc in slajše mi ie bilo, ko sem prcbiral teh par vrstlc spominov brezskrbnih ur v Celju. (Dalje prih.) Me-; 66 »NOVA DÖÜA« Stran 3. »•^f^-c^^ow:; ut LL w i^^RJW Ads JPSbSfee^ JBb AHA M*W^Jrd»WM Rezei»wnj atakRad 828.300 K. Restnino in invaldski davek plača zadruga, ne da bi ga vlagrüeljem zaračunala. Sprejema h^aniine vloge in jjih oltpestuje po ar^m n oi ^ Ätis»i in pol ad sto *^* 12 IO# 468-30 Hranilne vJogei 2,000.000 K. si udelcžniki nabavijo na vsak naein dru- štveno legitimacijo s sliko. Vse podrob- ncje izvcste pri dništvenem tajniku ali pa ob priliki prijav, to je v sredo 8. junija od 6. do 7. ure popoldne v društveni pisarni (nicstiui osnovna sola). Ker morajo blti vse prijavc najkasncje 15. jnnija v Osije- ku, bode Celjski Sokol seznani 10. jnnija zaključil in se na pozneje doslc prijave nikakor nc bode mogel ozirati. Narodne nošnje na zagrebačkom župskom sletu. Uz veliku javmi vježbu, koja ee so prigodom sleta zagrcbačke so- kol. župe održati na Haškovom vježba- lišču i za koju se več sada u svim slojevi- ma gradjanstva pokazuje največe zani- niaiije, bit ee jedna od jutjljepšili tacaka sletnoga razporeda povorka od prcko 10.000 djece, srednjoškolaca, vojtiika, so- Jvolova i sokolica, koji če svi sudjelovati aktivno na vježbi. Osobit tikros ove po- vorke bit če veliki broj sestara sokolica u narodnim nošnjama svijti krajeva raz- granjene sokolske župe zagrebaeke- Ka- kisz Celje - Gaberje št. 16, nasproli Yojasnici prestolonasleönika Alexandra Priporoča se vsem odjemalcem: na drobno in debelo» Dospela je velika množina inozemakega blaga po zelo nizkih cenah; ia primer sukno za moške in žensk • o1 ^-iVe cetir, šifonin raznovrstno rnanvifaKtuino blago. tUTMS-' I dpzouna razredna loteiija 15. in 16. jnlija tl. 5 premii! 100.000 S:'i;t!i = SO 000 dobitiiov Apsolntna sigurnost in drž. iamstvo. V teku od pat meseecv i;i5rebalo se bode 69,140.000 K brez vsabeya cdbitka v golovem densrju. Z eno srečko se more dobiti Y millions fipsn, Z inillžutža Y00-000« I mi- llion 600.000, BOOODO, 600.000, ^Q.OOfl, azo.ooo, ZSo.ooo, 210,000, Zoo.dod, 16a fisoc, IZ0.000,80000 ltd, iti Priporočamo »ledeče, še neprodane srečke na izbiro: I 69362 I I 71816 | | 72974 \ | 78417 j { 83222 | | 84469 | | 88756 | | 93224 \ | Q4638 | | 98615 [ |_ 98645^1 | 4223 | I 8020 J I 12988 | | 14477 | r15458 [ [ 18575 | | 24670 | Cena srečk za vsako izbiro: Listo dobitkov brez odlašanja takoj p° vsakem Žrebanju! Hitra in to^na po- strežba. Naroüila se izvršujejo edino |?> ako se denar poSljo naprej. NaroCUa iz ceIe države nasloviti na uradno Giavno kolekturo državne raz- redne loterije. (oddelek razredne loterije) Hikoliceua 7 Zagreb Qajeua ul. 8 Telefon I1-I9 an 23 98. 1/-, srečka Din. 48 — ali K I92 - 712 s r e č k e Din. 24— ali K 96-- 1/4 s rečke Din. I2 — afi K 48- 1/8 s r e č k e Din. 6* - all K 24 -