Podtalna plačana v sotovini Posamezna številka 7 din Dolenjski lis/ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA, GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA LETO III. - Štev. 3. NOVO MESTO, 18. JANUARJA 1952 ČETRTLETNA NAROČNINA 100 DIN IZHAJA VSAK PETEK OB PISMU IZ MIKENSKE DOLINE Dopisnik iz Mokronoga nam je poslal pismo, v katerem pravi med drugim tudi tole: »... Precej razgibanosti je povzročila vest o nameravani združitvi KLO v nove občine in priključitev teh k okrajema Krško oziroma Novo mesto. Povsem razumljiva nam je n. pr. priključitev KLO St. Lovrenc in Cirnik k bodoči občini St. Rupert. Drugačna pa je stvar v KLO Bistrica; del območja tega KLO teži zaradi svoje lege k St. Rupertu, del z železniško postajo pa k Mokronogu. Na ponovnem sestanku v Bistrici so se baje ljudje izrekli za priključitev celotnega področja k St. Rupertu, ker da imajo »tamkaj faro, hodijo tja v cerkev in imajo tam tudi pokopališče ...« To naj bi bili glavni vzroki za neživljenjsko delitev sedanjega KLO Bistrica in njegovo priključitev k St. Rupertu? Poglejmo stvar malo bliže: kmet iz vasi Most bo n. pr. šel v dobro uro hoda oddaljeni St. Rupert po živinski potni list, prašiče in odojke pa bo nato peljal na sejmico v dvajset minut oddaljeni Mokronog ... Tudi k zdravniku, v lekarno, k živino-zdravniku in pod. hodijo Bistričani v Mokronog, na občino pa naj bi — po volji nekaterih vaških mogotcev morda? — hodili v St. Rupert? Zdrava pamet nam pravi, da tako ne more biti. Nekateri kmetje so se dali v Bistrici speljati raznim kričačem, ki s priključitvijo k St. Rupertu zasledujejo po vsem osebne cilje in nepoštene namene. Povejmo kratko in jasno, kakor je v resnici ljudska volja: ta del Bistrice spada na vsak način k Mokronogu. Lepo gospodarsko celoto bodo sestavljali kraji KLO češnjice in Mirna vas, ki se bodo s Trebelnim združili v . novo občino Trebelno. Krmeljski rudarji zahtevajo samostojno občino Krmelj in so proti priključitvi k St. Janžu ali Tržišču. Prav tako nasprotujejo rudarji v Krmelju priključitvi k okraju Krško. Nasploh je delavski razred Mirenske doline za priključitev cele doline k okraju Novo mesto, kamor je gospodarsko povezan in ima boljše železniške in cestne zveze. Na zborih volilcev smo opazili, da so se za priključitev k okraju Kr*ko izjavljali redki večji kmetje, razni sta-rokopitneži in tisti godmjači, ki so glasovali navad.no v črno skrinjico. Razni ljudje iz Krškega, ki so snubili po dolini za priključitev doline h krškemu okraju, zaradi nepoznanja razmer pač ne vedo, kdo se je izjavljal za priključitev k njihovemu okraju, ki nam je tako zelo od rok. Tu bi morali odločati gospodarsko razgledani ljudje in frontni odbori, ki dobro vedo, da je gospodarski napredek doline le v priključitvi k okraju Novo mesto.« Tako naš dopisnik. Dasiravno so sestanki z razpravljanji o mejah bodočih občin v glavnem minili, je treba o združitvah KLO v občine ter o priključitvah nekaterih KLO oz. občin s področja trebanjskega okraja Novo mesto, Ljubljana-okolica in Krško še spregovoriti. Prav posebej je važno to v takih primerih, kjer partijske in frontne organizacije niso storile tega, kar bi bile dolžne storiti: povsod tam je stopalo v ospredje mnenje posameznikov, ki iščejo tudi tokrat svoje koristi in bi radi ustvarili ugodne pogoje za ribarjenje v kalnem. Ljudska volja, želje prebivalcev posameznih krajev pa so ob pojavih in ob govorniških zmožnostih raznih starih županov in njihovih namestnikov v takih krajih utonile v nekakšnih »predvolilnih go-lažih« meglenih obljub in namigovanj, češ da bo boljše v mejah starih občin in nodobno. Zmedo in nejasnost pa so pomagali v takih primerih ustvarjati tudi nekateri lokalni aktivistici, ki se še vedno niso naučili gledati čez plot domačega vrta in ne morejo — ponekod pa tudi nočejo — videti resničnega gospodarskega stališča skupnosti. RESNIČNA LJUDSKA DEMOKRACIJA — NAJVEČJI STRAH REAKCIJE Poglejmo nekaj primerov slabe »propagande« in politično škodljivega dela aktivistov, ki so imeli na sestankih z volilci pred očmi samo ozke interese svojih krajev oz. ki so po naročilu agitirali za neživljenjske priključitve nekaterih krajev novim občinam ozir. okrajem. Mislimo, da je dopisnik iz Mokronoga zadel, ko je »aktiviziranje terena« v Mirenski dolini, kamor so prišli aktivisti iz Krškega, ocenil kot »snubitev«. Ne vemo, iz kakšnih vzrokov so krški aktivisti snubili prebivalce v okolici Krmelja, Tržišča, Mokronoga, Prekope itd. za priključitev h krškemu okraju, vemo pa, da so se pri tem posluževali raznih obljub, ki se ne razlikujejo mnogo od »predvolilnih golažev* stare Jugoslavije. Ko so v Prekopi agitirali za priključitev h Kostanjevici, so krški aktivisti govorili ljudem, da »bodo imeli tako bližje na občino, v vinograde, gozdove, v trgovino in k maši...« mu mestu, kjer imajo okrajno in okrožno sodišče, sedež OLO, bolnišnico itd., čemu torej agitacija za nenaravno razširjanje že tako obsežnega področja krškega okraja? Odkod nezdrava agitacija trebanjskih okrajnih aktivistov v Vel. Gabru, ki naj bi po njihovem predlogu spadal pod okraj Ljubljano-okoli-co, KLO Sela-Sumberk, sosed Vel. Gabra, pa naj bi prišel k novomeškemu okraju? Iz okraja Ljubljana-okolica bi potem takem hodili ljudje čez novomeški okraj v Ljubljano! »Ce ne gre dolina, tudi hribov nočemo ...« so nekako užaljeno pristavljali krški aktivisti, ko so menda le spoznali, da prebivalci Mirenske doline v resnici ne želijo priključitve h krškemu okraju. Ne gre i:a hribe in doline — gre za gospodarsko zaokroženo ce loto, gre za zdravo gledanje na naše gospodarstvo kot celoto! Marsikje sestanki o združitvah KLO v občine niso bili tako živahni kot so zdaj živahna razpravljanja, kaj in kako bi bilo boljše. Tu nai se pokažejo partijske in frontne o/ganizacije: jasno naj spregovorijo ljudem o bistvu bodočih občin, o vlogi predsednika občine, o nalogah, ki-čakajo odbore novih občin. Kaj delajo ponekod osnovne organizacije Partije in Fronte? Mirno- Pred volitvami v obCinshc odbore Of Se nismo pravzaprav dobro končali volitev v vaške v odbore OF, že stoji pred organizacijami OF nova pomembna naloga: volitve občinskih odborov OF, ki morajo biti zaključene do 15. februarja. Z nadaljnjo decentralizacijo oblasti in prenašanjem oblastvenih poslov na nižje upravne organe, postaja vloga frontnih odborov čedalje pomembnejša. Dejstvo je, da so ljudski odbori zrasli iz frontnih odborov in se prav tako razvijali in krepili ob njihovi izdatni pomoči. Pomoč Fronte ljudskim odborom in oblastvenim organom sploh bo sedaj prav tako in še bolj potrebna. Nič več ne bodo vseh vprašanj kraja do podrobnosti reševali okrajni ljudski odbori, ker bodo večji del njihovih dosedanjih poslov prevzeli občinski ljudski odbori, prav tako pa tudi ne bodo za vsak politični sestanek ali drugo podobno nalogo v vasi prišli aktivisti okrajnega odbora OF. Vse to bo paloga novih občinskih frontnih odborov. Na okrajnem odboru OF ne bo oziroma ni več nobenega profesionalnega osebja, to je ljudi, ki bi bili plačani samo za politično delo. Prav zato je potrebno, da v občinske frontne odbore izvolimo najboljše frontovce iz vsega okoliša! Območje občinskega frontnega odbora je tako Dolsro smo čakali, da Je doline prekrila tanka plast snera. Na planinah pa Jo bela odeja tudi dober meter visoka kot območje bodočega občinskega ljudskega odbora. Osnovne frontne organizacije na območju nove združene občine izvolijo zato občinski froritni odbor, ki naj šteje 7 do 15 članov, kakor pač to narekujejo krajevne prilike in velikost občine. Koliko odbornikov bo v občinski frontni odbor volila ena ali druga osnovna organizacija, je stvar medsebojnega dogovora, lahko pa se določi, tudi po številu članstva. Zaželeno je, da bi vsaka osnovna organizacija imela vsaj po enega zastopnika v občinskem odboru OF. Volitve odbornikov za občinski frontni odbor se bodo izvršile na podoben način kot za odbornike vaških odborov OF, to je na množičnih sestankih vseh članov. Imenovani so že posebni iniciativni odbori, ki jih sestavljajo krajevni aktivisti, ki bodo pripravili in izpeljali volitve odbornikov za občinski odbor OF. Vse osnovne organizacije naj takoj izberejo kandidate za bodoči odbor, za sekretarja in predsednika občinskega odbora OF, ki morata biti prav tako voljena neposredno od članov, pa naj se organizacije dogovorijo in postavijo skupne kandidate za vse organizacije. Tam, kjer to želijo člani Fronte, je treba postaviti v vsaki organizaciji več kandidatov kot jih bo izvoljenih, kakor tudi več skupnih kandidatov za predsednika in sekretarja odbora. Obenem z volitvami občinskih odborov OF se volijo tudi odbori sekcije žena. Te odbore je treba izvoliti tudi pri vsaki osnovni organizaciji; povsod tam, kjer jih dosedaj še ni bilo, jih je treba na novo izvoliti, kjer pa so, je treba izvoliti odbor. Najlaže bo to napraviti na skupnem množičnem sestanku istočasno, ko se bodo volili odborniki za občinski frontni odbor. Odbori AF2, to je sekcije žena v sklopu OF, so odigrali dosedaj v našem političnem in gospodarskem življenju tako pomembno vlogo, kot malokatera druga organizacija. Zato je dolžnost vseh članov Fronte, da pomagajo pri organizaciji sekcije žena, ki naj bo pri vsaki osnovni frontni organizaciji, prav tako pa tudi pri volitvah odborov in vključevanja žena v sekcijo, katera naj zajame vse žene. Med najvažnejšimi nalogami občinskih odborov OF, ki bodo izvoljeni do 15. februarja, bo takojšnja priprava za volitve občinskih ljudskih odborov. To bo nadvse važna naloga naših političnih organizacij. Ne sme nam biti vseeno, kdo bo prišel v bodoči občinski ljudski odbor, kajti od ljudi, ki jih bomo izvolili, bo odvisno, kakšno bo poslovanje občine. Ne smemo podcenjevati podtalne agitacije sovražno razpoloženih ljudi, ki si želijo starih županskih stolčkov in seveda neomejene oblasti za sebe in svojo žlahto. Od budnosti frontnih organizacij in vseh članov je odvisno, ali bodo novi občinski ljudski odbori v polni meri izpolnjevali svojo nalogo nadaljnje demokratizacije in socializacije na vasi, ali pa bodo postali zbirališč«* starih stremuhov in coklja napr^^^^išega gospodarstva v škodo vseh ljudi. Namesto da bi se z volilci pogovorili | dušno prepuščajo razpravljanje o ob o njihovem mnenju, njihovih željah in potrebah ter skupno z njimi pretresli vprašanje gospodarske moči posameznih bodočih občin, pa so s takim »delom« dejansko stopili na linijo reakcije. Ta seveda ne bo ničesar bolj vesela, kot raznih bližnjic k maši in podobnih xugodnosti«, ki se volilcem posameznih krajev obetajo... če želijo imeti krmeljski rudarji svojo, občino, čemu jim ne bi ugodili? Ce želijo prebivalci Mokronoga, njegove okolice in vse Mirenske doline po ukinitvi trebanjskega okraja k Nove- ST.JANZ TEKMUJE Z VSEMI ORGANIZACIJAMI V TREBANJSKEM OKRAJU Množične organizacije, kmetijska zadruga in kulturno-umetniško društvo v St. Janžu na Dolenjskem so napovedali vsem organizacijam v okraju Trebnje tekmovanje za uresničitev gesla: V VSAKO HIŠO DOLENJSKI LIST! Tozdravljamo pobudo in privlačen vzgled organizacij v St. Janžu ter upamo, da bo s pomočjo vseh starih naročnikov, naših bralcev in celokupnega partijskega in frontnega aktiva mogoče v kratkem času občutno dvigniti naklado našega tednika ter razširiti frontni tisk v vsako hišo na Dolenjskem. O uspehih pridobivanja novih naročnikov v Št. Janžu in okolici bomo poročali, vabimo pa k tekmovanju vse množične organizacije, društva in kme- SAMO ŠE 3 DNI do žrebanja, ki bo 21. januarja v upravi Dolenjskega lista — zato obnovite naročnino! Tisočak ali ena izmed 19 knjig čaka morda prav na vas! . tijske zadruge v okrajih Črnomelj, Trebnje, Kočevje in Novo mesto, da se odločijo za sodelovanje v tem tekmovanju. Uredništvo in uprava DOLENJSKEGA LISTA činah nerazgledanim ljudem in reakcionarnim krogom — in čakajo na navodila »od zgoraj«. Navodila pa so jasna: najširša politična aktivizacija vsega prebivalstva, nenehno razlaganje splošnih gospodarskih in družbeno-po-litičnih vprašanj, ki prav v tem času živo zanimajo prebivalca mesta in vasi Pri združevanju KLO v občine, ustanavljanju novih občin in priključitvah nekaterih krajev k drugim okrajem pa mora biti vodilno načelo: zdrav gospodarski razvoj, naravno zaokrožena področja in dejanske potrebe, združene seveda vedno in povsod z željami ljudstva. Gornje dolžnosti nam nalaga borba za resnično ljudsko demokracijo. Resnične ljudske demokracije pa se reakcija najbolj boji. Zato se bomo tudi pri reševanju opisanih in vseh ostalih nalog verno držali preizkušenega načina — vse naše delo bo izviralo in uspevalo v najtesnejšem sodelovanju vsega ljudstva. Od tedna do tedna Kratke vesti LONDON. — Svetovna banka je dala v preteklem letu posojilo 17 državam v skupnem znesku 208 milijonov dolarjev. Od tega je dobila Jugoslavija 28 milijonov dolarjev posojila. RIO DE JANEIRO. — V brazilski državni banki so odkrili velike poneverbe. Brazilski državni predsednik je omenil, da so te poneverbe menda največje v človeški zgodovini. Vsota poneverbe presega 800 milijonov dolarjev. PARIZ. — Predstavniki skoraj vseh francoskih strank so že poskusili sestaviti novo francosko vlado, a še doslej noben mandator ni imel uspeha. Politični opazovalci sodijo, da bo težko sestaviti tako vlado, ki bi odgovarjala današnjemu političnemu, položaju. OTTAWA. — Na obisku v Ameriki se je angleški ministrski predsednik Winston Churchill ustavil za nekaj dni v Ottawi, kanadskem glavnem mestu, kjer se je razgovarjal g kanadskimi državniki. PAN MUN JOM. — Pogajanja za premirje na Koreji so spet obstala na mrtvi točki. Medtem ko diplomati mlatijo prazno slamo, pa so se razplamtele na bojiščih bitke večjega obsega. TEHERAN. — Perzijska vlada je zahtevala, naj Anglija zapre konzulate v raznih perzijskih krajih. Britanski poslanik je obiskal Mosadeka in skušal doseči, da bi perzijska vlada ta sklep razveljavila, toda njegova misija je bila brezuspešna. Zato je britansko veleposlaništvo začelo pripravljati vse potrebrio za odhod osebja britanskih konzulatov in njihovih družin iz Perzije. KAIRO. — V Egiptu vlada vse večja napetost zaradi anglo - egiptovskega spora. Skoraj na dnevnem redu so manjše bitke in praske med egiptovskimi prostovoljci in britanskimi četami, ki patruljirajo ob Sueškem prekopu. Na Francoskem, kjer je po vojni padlo že sedemnajst vlad, si razni politiki zapovrstjo prizadevajo zopet sestaviti novo. Edgar Faure, radikalni socialist (ki pa ni posebno socialističen), je. že peti politik, ki se trudi najti sporazum med strankami in bodočimi ministri. Francija je sredi hudih gospodarskih težav, zaradi njih je zadnja Plevenova vlada tudi padla. Najbrž pa tudi Faure ne bo mogel tako vladati, da bi državna blagajna dajala visoke dotacije, pobirala pa nizke davke. Podoben je položaj tudi v Belgiji, kjer je morala odstopiti prejšnji teden vlada prav tako zaradi gospodarskih težav, sestavili pa so medtem že novo. To, da padajo na zahodu vlade in sestavljajo zopet nove, pa ne pomeni sredi drugih zelo važnih dogodkov na svetu nič izrednega. Te politične krize zasenčujejo druge, mnogo večje. Največja bo menda kriza v ruski propagandi. Potrjuje jo zadnji korak Višinskega na zasedanju Združenih narodov v Parizu. Po raznih napovedovanjih naprej, da se bo zgodilo nekaj »izrednega« — to napovedovanje je bilo Višinskemu potrebno, da je vnaprej stopnjeval radovednost in pričakovanje, da bi pač svet pozorneje prisluhnil — je ruski delegat pred tednom dni na zasedanju predložil novo resolucijo in hkrati zopet na dolgo govoril. V tej resoluciji je pristala Sovjetska zveza na to, da bi Združeni narodi nadzorovali tudi zmanjšanje klasičnega orožja. To je orožjet ki so ga doslej običajno uporabljali v vojnah. Rusija je namreč vse dosedaj zahtevala samo odpravo atomskega orožja (ker v tem še ni kos Zahodu), vztrajala pa je pri tem, da razorožitev na področju navadnega orožja ni pomembna (ker ga je imela mnogo več kot ves Z"hod skuvaj) Višinski je mislil, dn ho zdaj ves svet strme ploskal novemu predlogu. Pa mu niso nič kaj posebno ploskali, čeprav je bila galerija za gledalce v sejni dvorani OZN nabito polna. Višinski je namreč predlagal hkrati, naj bi vsi zmanjšali moč v vsem orožju za tretjino. To pa seveda pomeni, da bi konec koncev bili po taki razorožitvi pravzaprav zopet pri starem: Največ orožja bi imeli še vedno Rusi in nikdo se jim ne bi mogel odločilno upreti, če bi hoteli »ponesti proletarsko revolucijo« tja na zahodne obale Evrope. Da pa je Višinski pristal vsaj na tako obliko razoroževanja, so tudi posebni vzroki. V kratkem bo začela izdelovati »navadno« orožje Japonska, ki je vključena v vrsto zahodnih sil, ista bodočnost pa je predvidena tudi Zahodni Nemčiji in rtaliji. Zato se mu zdijo sedaj razgovori tudi o »navadnem« orožju potrebni. Pa morda še zaradi nečesa: vse bolj pogoste so vesti, da zbirajo Kitajci močne čete na jugu svoje države, to je ob indokineški meji, kjer se že dolgo bijejo Ho Si Minhovi gverilci in francoske čete. Zahodni politiki so ob raznih prilikah izrekli že resno opozorilo, naj si Kitajska ne dovoli pošiljati svojih prostovoljcev po korejskem vzorcu tudi v to deželo. Te dni so se v Ameriki sestali tudi na strogo tajna posr>etovanja. vojaški komandanti enot ZDA, Anglije in Francije za azijski jugovzhod. Razpravljali so o ukrepih, ki bi bili potrebni v primeru, če bi Mao Ce Tungove enote posegle v boje v Indokini. Po dosedanjih izkušnjah z moskovsko politiko bi bilo kaj naravno, da je Višinski sprožil mirovni propagandni aparat prav zato, ker snuje Kremelj nove načrte, škodljwe za svetovni mir. Poglejmo samo kominformoT'sko obnašanje do nas. Ko najbolj govorijo o miru, so Madžari zasedli naše ozemlje — otok na Muri, pred nekaj dnevi pa so obsodili v Bolgariji jugoslovanske državljane z očitnim namenom izzivati našo državo. Tako se je v zadnjem tednu pletla politika, ne da bi omenili ostre spo-nade v Egiptu, kjer Churchill uveljavlja »močno roko«. O tem in drugih vprašanjih pa morda prihodnji teden kaj več. NOVI USPEHI dolenjskih tekstilcev Za zagrebški vzorčni velesejem so pripravili novomeški tekstilci 50 kolekcij s 3000 vzorci Oh 10. obletnici Jugoslovanske ljudske armade Je delovni kolektiv tekstilne tovarne Novo mesto poslal maršalu Titu umetniško izdelan album, v katerem Je bilo 6-uie-tečno tekmovalno poročilo. Vsaka panoga tekmovanja je bila v albumu opremljena s talil-ii ii i m i risbami. Tovariš Tito se je za darilo lepo zahvalil In želel kolektivu se veliko nsiiehov pri nadaljnjem delu. Tekstilna tovarna se lahko postavi s svojimi doslej doseženimi uspehi, ki so res pomembni. Že meseca novembra si Je kolektiv priboril v 6-meseenem tekmovanju prehodno puško, ki Jo je obdržala mesec dni. 11. decembra Je ob zaključku tekmovanja dobil v stalno last novo puško, nov radiO »»»rat znamke RTA in električni Inštalacijski material za novo stanovanjsko hišo. Poleg tega so dobili diplomo za II. mesto v republiki |irl 6 mesečnem tekmovanju, diplomo za doseženo III. mesto v avgustu, priznanje ln pohvalo za prvo mesto v novembru In diplomo za tretje mesto v decembru. Hkrati so dobili tudi naslov: »Zaslinili kolektiv LRS« In z nJim drugo prehodno zastavico resornega ministrstva ln pohvalo Centralnega odbora ZSJ. Sedaj Je kolektiv resen kandidat za prvo mesto v tekstilni stroki v Jugoslaviji, za kar se tudi z vsemi silami bori. Da Jim prvo mesto ali v skrajnem slučaju rinilo v Jugoslaviji m. ho ušlo, so porok ogromni uspehi, ki so jih dosegli In ki se vsak dan skopim Jejo. Pojjlejmo si samo nekaj rezultatov dela novomeške tovarne. Letno po?i reeje doseganja plana Je v letu 1951 znaSalo 101.81. Veliko je bilo narejenega za znižanje proizvodnih stroškov. Po I,sini zantsli je kolektiv Izdelal dva sodobna aparata za barvanje proste (nespre-dene) volne In dve avtomatski stikali, s čemer le bilo tovarni prihranjenih okrog M tlfOC deviznih dinarjev. Z odpravo grla v suknlnlci. kjer so renovirali ln montirali »likalni stroj, so prihranili 80.000 dinarjev. Pred kratkim so Izdelali nov stroj za barvanje blaga v kosih Iz »nlox« pločevine. Dovršili mi ga s tem, da so ga pokrili delno s pločevino delno pa s stekleno streho. S lein prihranijo na pari ln olajšajo delo. ker naprava ne lzhlapeva kemikalij, razen tega pa so lahko tudi ukinili druco Izmeno v barvarni in kotlarni ln porabijo 120 ton manj premoga kot prej. Prihranek na delovni sili /naša 96 tisoč, dinarjev. Postavili so nov oddelek — laboratorij. Iz katerega lahko signalizirajo napako pri vseh fazah dela. Z zmanjšanjem odpadkov to znižali ve* teh- nološki proces v proizvodnji, s čemer prihranijo mesečno do 150 tisoč dinarjev. Z večkratno uporabo papirnatih cevk na ael-faktorjlh. sukalnlh in prevljalnlh strojih so v polletju prihranili 165.000 dinarjev. Pred leti je tovarna izdelovala le še malo In preprostih vzorcev, v drugem polletju 1951 pa so izdelali že približno 600 novih vzorcev za Široko potrošnjo. Za vzorčni velesejem. k! bo v Zagrebu letos 25. januarja, pripravlja tovarna .50 novih kolekcij z okrog tri tisoč vzorci. Znaten uspeh v proizvodnji je bil dosežen z uvedbo akordnega načina dela. po katerem dela 17 proizvodnih brigad. Predilnica je pri tem dosegla v polletju povprečno 105,1%, tkalnica 102.37o in »pretura 100,1%. Da bi mreži potrošnikov čim bolj ustregli, se Je tovarna povezala z raznimi podjetji v Inozemstvu, ki jI pošiljajo revije, vzorce barv, strokovne članke Itd. 0 Lepi so uspehi, ki jih Je delovni kolektiv dosegel v proizvodnji. Nič slabši niso tudi uspehi v sindikalnem delu, predvojaškl vzgoji, fizkulturl Itd. Sindikalna podružnica, v kateri Je vključenih 99.87« vseh članov kolektiva, uspešno rešuje stanovanjski problem. V Bršljinu je zgrajena stanovanjska stavba, poleg tovarne pa služI svojemu namenu provizorij za samce. Sedaj gradijo stavbo za sindikalne prostore, menzo in samska stanovanja. Zelo delavna je organizacija Protiletalske zaščite -v podjetju. V svojem skiopu Ima tehnične, specialno tehnične, protlkemljskej sanitetne ln gasilske enote ln službo VRV. PLZ je Imela doslej že 32 študijev. 96 učnih ur ln šest praktičnih vaj na terenu. Za svojo aktivnost je bila pohvaljena od Sveta za predelovalno Industrijo T,RS, oddelek PLZ. od šefa uprave LM Novo mest<;, od gasilskega referenta ln referenta Pl-Z pri Glavni direkciji. V C-mesečned tekmovanju je bila ustanovljena tudi strelska družina; 22. decembra so Ji pri slovesni Izročitvi puške podelili ime »Niko Sllth«. Da Je delo tekstilne tovarne v Novem mestu tako uspešno, je zasluga vseh delavcev ln nameščencev, saj sodelujejo preko upravnega odbora, delavskega sveta ln sindikalne podružnice pod vodstvom dobre partijske organizacije pri upravljanju podjetja vsi člani delovnega kolektiva. M. O vinu, „Vinu" in gospodarskem računu Leta 1947 je bilo ustanovljeno v Novem mestu okrajno podjetje »Vino«. Kasneje se je preimenovalo v »Vino-Sadje-<, nato je postalo »Vino in poljski pridelki«, nato se je prelevilo v splošno okrajno odkupno podjetje, iz katerega je nato zraslo okrajno podjetje za prosti odkup, nato pa se je združilo z Okrajno zvezo kmetijskih zadrug in postalo »oddelek za odkupe«. Proti kraju leta 1951 je to okrajno podjetje postalo podružnica republiškega podjetja »Vino-sadje« v Brežicah. Prav gotovo so bile nekatere združitve in izpremembe v tem podjetju v vrsti let potrebne zaradi izpreminja-jočih se pogojev dela podjetja in zaradi novih razmer na našem trgu. Navzlic vsem izpremembam pa je stanje po petih letih, odkar je bilo podjetje ustanovljeno, v bistvenem nasprotju s ci- »%: mak "«1 m m ram ki H Žene, ki so brez volilne pravice. Na svetu je «o 14 držav, kjer žene nimajo volilne pravico Ena od teh je tudi moderna Švica. »Slamskl dvojčici« najnevarnejši kači na svetu. lian 1 * i k. znani holandski zoolog, je nedavno vlovil v dolini reke Limpop v Južni Afriki edinstven primerek kače, tako imenovano siamski dvojčici. Kači sta sku-p.i.i /i-nščeni od rojstva in spadata v vrsto n .-i jsi ni pcnejšili kač na svetu. Znanstvenik !'ik pripoveduje, da je videl na lastne oči, Itako sla ti dve kači ubili tigra. Pik pravi, da bil človek, ki sta ga pičili ti dve kači. B)Ogel živeli tamo se eno minuto Zanimivo je da »dvojčici« napadata druge strupene kače.' Znameniti kači je učenjak poklonil zoološko botaničnemu muzeju v Amsterdamu. Kači sta dolgi tri metre in debeli okrog 30 cm. Največja časopisu. *New York Times« je izšel na 402 straneh. »New York Herald Tribune« pa je tega dne imel 292 strani. To ,u< inl največji obseg teh dnevnikov v vseh 110 letih njunega obstoja. En izvod »New V nekaterim nenočakance.m, ki med predstavo smradijo s cigaretami in ne mislijo na vsaj polovico ostalega občinstva, ki mu ni ljubo, da mora sedeti v takem smradu. Kadar vidim takega nepo čakanca, da si prižge cigareto kar v dvorani, se mi zdi kot bi slišal vpili otroka: Mama zi. . .1« No tudi o tem razmišljajmo kaj več! L. S. KRIŽANKA ..SANKA t" Navpično: L tace. 2. tiran. 3. nepopustljiv, 4. znana gora pri Novem mestu. 5. del obraza. 9. oblika pomožnega glagola, 10. znak za aluminij, 11. kazalnl zaimek. ff Vodoravno: |, kratica za besedo »številka«, 3. star mož, 5. velelnlk glagola utrpetl, 6. žuželka z nevarnim pikom, 7. struja. 8. bodičast j plevel. 12. turški gospodar, 13. ptica, ki je simbol miru, 14. kratica za glavni odbor, 15. del kolesa. 16. skrajni konec suhe zemlje. Pionirji — rešitev današnje križanke nam ne pošiljajte, ker nI nagradna. Prinašamo Jo za hlstrltev vaših glavic! Rešitev ho objavljena v prihodnji številki. bi morala biti stvar urejena že lansko pomlad... ... s predolgimi kulturno-prosvetnimi programi ob raznih prireditvah ... ... z umazano mestno kavarno, ki je brez zaves, okna pa zapira z deskami in ki nujno vpije po sodobni ureditvi... ... da se mnogim mudi ob 12. uri iz pisarn na kosilo, od koder se vračajo na delo ob 13. uri in ob 14. gredo spet domov ... ... da nihče ne kritizira nekvalitetnih prireditev in da so ljudje vse preveč zadovoljni z vsem, kar jim nudijo razne prireditve ... ... s slabo izbiro blaga v trgovinah, s pomanjkanjem suhomesnatih izdelkov, ki jih lahko v Ljubljani kupiš v delikatesnih trgovinah na koše in celo poceni in s pomanjkanjem izbire pijač... ... s slabo založenim trgom, na katerega so kmečke delovne zadruge in državna posestva najbrž pozabila ... ... in še z marsičem, kar bi se dalo z malo dobre volje odpraviti. Vasovalci na mokronoškem odru V soboto 12. t- m. se nam je mokronnška Igralska skupina predstavila s spevoigro »Vasovalci« ob spremljavi domačega orkestra. To je bila krstna predstava lepega ubranega dela. kar nam je avtorica Dr. Ljuba Prenerjeva na prireditvi sama povedala. Njena navzočnost je dala celotnemu večeru še večji sloves. To lepo delo, ki je sestavljeno lz 77. narodnih pesmi, ki v harmonični povezavi dajejo vsebino celotnemu delu. Je napravilo na vse gledalce globok ln prisrčen vtis. Delo je bilo v režiji tov. Vilka Videč-nlka In Dr. Rajka Fenca v dovršeni obliki naštudlrano. S tem nastopom so naši Igralci pokazali, da so zmožni spraviti na oder umetniško delo, za kar Imata predvsem največ zaslug poleg Igralcev ln članov orkestra vodja orkestra tov. Dr. Rajko Fenc ln režiser Vilko Vldečnlk, ki je za ta nastop sam napravil prav lepe kulise. Obiskovalci, k| bo napolnili dvorano do zadnjega kotička, se prirediteljem In sodelujočim najtopleje zahvaljujejo ln jih prosijo, da hi jih kaj kmalu ze.net razveselili s kakšno tovrstno prireditvijo. Zelo so ugajali pred opereto nastopajoči pevci, ki jih je na klavirju spremljal Dr. Fenc In sicer dvnspev Močan-Grm ter Koželj Močan ln solospev tov. Gernedla. ki ga je občinstvo pozdravilo z burnim ploskanjem. KIJD Mokronog se Je znašel In zato trdno upamo, da nas bo še večkrat razvedrilo! S. P. OB UPRIZORITVI ) »JURIJA TEPČKA* NA GRMU V nedeljo smo v nabito polni dvorani na Grmu gledali premiero Moiiereovega dela »Jurij Tepček. Naslov nas je presenetil, ker je avtor Moliere dal temu delu naslov »George Dandin — Prevarani soprog«. Gledalci bi stavili tudi nekaj predlogov z željo, da se igralska družina Kmetijske šola Grm v bodoče izogiba nekaterim nedostatkom pri igri. Delo izvira iz 18. stoletja iz 'dobe fevdalizma in zahteva času primerne obleke, kakor tudi književno izgovorjavo, česar na Grmu nismo našli. Prav tako ni dovoljeno spreminjati, še manj pa izpuščati daljših besednih govorov (II. dejanje 4. prizor) ker često Je-to povzroči, da se igra spremeni v nejasnost. Tudi večina igralcev (z izjemo gospoda de Sntenvina 'n Tjihirnl =• ..;:n, vlogam ni dalo dovoljnega življenja, tako da so nekateri prizori (I. dej. 6. prizor) izpadli popolnoma drugače, kot je bila avtorjeva zamisel in se je s tem zapletka igre znatno spremenila. J. Z. Pismo stricu v Ameriko Materialna kultura Bele krajine bo poživiiena Ljudska oblast je v povojnih letih načrtno podpirala vsako skremljenje za ohranitev lepih narodnih običajev. Številni folklorni festivali, ki jih razna kulturno-umetniška društva prirejajo iz leta v leto, samo potrjujejo, da je ljudska oblast v tesnem sodelovanju z organi ljudske prosvete "storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi naše narodne pesmi, ljudska kola in obredja ne zatonila v pozabo. Spomnimo se samo na veliki festival ljudske pesmi in ljudskih plesov, ki je bil preteklo jesen organiziran v Opatiji, kjer so prav belokranjska ljudska obredja, pesmi in plesi zadivila ne samo poznavalce naše ljudske umetnosti, ampak tudi strokovnjake iz inozemstva, ki so se pohvalno izrazili o bogatih zakladnicah naše ljudske ustvarjalnosti na področju folklore, zato so najboljše skupine tudi povabili na gostovanje v inozemstvo. V čem je iskati prodoren uspeh nastopajočih folklornih skupin? Mar zares samo v pesmi in obredjih? Ali niso k lepoti izvajanih plesov prispevale velik delež tudi pestre narodne noše, bogato dekorirane z narodno vezenino, ki jo v zadnjih desetletjih žal le prehitro izpodrivajo tuji vzori in je v svoji prabitnosti ohranjena le še v oblačilih pristne ljudske noše? Brez dvoma, da je temu tako. In člani belokranjskih folklornih skupin, ki so v zadnjih letih po vojni gostovali in nastopali s svojimi plesi ne samo v Opatiji, kjer so prejeli v znak priznanja pohvaino diplomo, ampak tudi po drugih krajih naše države, so mi zatrje- vali, da je lepota belokranjskih narodnih oblek, ki se odlikujejo po svoji preprostosti, prav zaradi prelepih vezenin bila predmet splošnega občudovanja udeležencev festivala v Opatiji in drugje. Ohraniti to lepoto in jo popularizirati med ljudstvom, pa je naloga prosvetnih delavcev! Vsa povojna leta je stari poznavalec belokranjskih folklornih izročil, ravnatelj Božo Račič, prihajal iz Ljubljane v Belo krajino in tiho, s samozavestjo, da bodo sadovi njegovega dela zmagali nad nezaupanjem, ki so ga redki posamezniki gojili do njega, predel vniti samozavesti v srca belokranjskih deklet v Adlešičih, na Vinici in v Učakovcih ter na Pre-loki- Uspelo mu je organizirati več tkalskih in veziljskih tečajev, v katerih je usposobil prenekatero Belokranjico za tkanje belokranjskega platna, ki uživa sloves doma in v tujini ter usposobil kader odličnih vezilj, ki danes delajo po naročilu »Doma«, zavoda za ženski domači obrt v Ljubljani. Pionirsko delo ravnatelja Boža Račiča ni ostalo neopazno. Celo njegovi nasprotniki so sčasoma morali priznati,' da je storil mnogo dobrega za Belo krajino, kar se je vidno pokazalo tudi na lanskoletni okrajni razstavi lokalne obrti v Črnomlju. Zasluga tov. Račiča je tudi, da ima danes šola v Adlešičih in na Vinici strokovno usposobljeni učiteljici za tkalsko in veziljsko tehniko, ki popularizirata belokranjsko domačo obrt tudi v sosednje vasi in naselja. Tudi belokranjsko učiteljstvo, opozorjeno na lepe uspehe tov. Račiča za ohranitev in popularizacijo materialne kulture v Beli krajini, je želelo prispevati svoj delež k poživitvi belokranjske domače obrti. Naprosilo je tovariša Boža Račiča, naj bi se udeležil zborov, sindikata učiteljev v Črnomlju ter predaval o belokranjski domači obrti. Tov. Račič je kot delegat »Doma« iz Ljubljane zares obiskal belokranjsko učiteljstvo, ki je zborovalo v Črnomlju 29. decembra 1951 in opisal v svojem bogato zasnovanem predavanju razne tehnike belokranjske domače obrti, bodisi pri obdelavi lesa, slikanja znanih belokranjskih pisanic, bogate uporabe vezenin z motivi belokranjske ornamentike, izdelovanju volnenih tkanin, tkanju domačega platna itd. In kakšen je bil uspeh njegovega predavanja? Belokranjske učiteljice so sklenile, da se bodo udeležile tečaja za belokranjsko domačo obrt in veziljstvo, ki ga bo svet za prosveto in kulturo pri OLO v Črnomlju organiziral že v polletnih počitnicah, t. j. po 15. januarju t. 1. Tudi ta akcija »Doma«, ki jo bo vodil strokovnjak Božo Račič, bo uspela. Zanimivo je, da je belokranjsko učiteljstvo, navdušeno nad presenetljivimi uspehi tovariša Boža Račiča, spontano sprejelo sklep, da bo potrebno v šoli pri urah risanja posvetiti večjo pažnjo belokranjski ornamentiki in da bo potrebno s posredovanjem domačih obrti poživiti delo v naših izobraževalnih tečajih in sistematsko ter po pedagoških načelih pristopiti h gojitvi belokranjske domače obrti, ki naj znova zadiha po belokranjskih domovih. Le tako bo materialna kultura Pri Bovhanovih v Malih Poljanah pri Skocjanu imajo majhno posestvo. Janezov stric Frenk Bovhan živi že mnogo let v Ameriki, kjer si je s trdim delom ustvaril novo domačijo, po vojni pa tudi na sorodnike v stari domovini ni pozabil. Bovhanovi so hvaležni stricu, kadar se spomni njihovih otrok s kakšnim paketom, v katerem dobi družina to in ono uporabno reč. Zadnjič jim je pisal stric Frenk med drugim tudi tole: »Dragi Janez, zopet ti pošiljam malenkost, da boš otroke laže oblačil in da bodo dobro obuti v šoli. Mislim, da otroke redno pošiljaš v šolo in da se dobro uče. Zelo bi bil vesel, ko bi mi tvoj sin, ki ima že 10 let, lahko sam Bele krajine zares spet sproščeno zadihala, oživela in se zopet vkoreninila med narodom, ki bi že skoraj pozabil nanjo, če bi ne čuvali njenih zakladov redki posamezniki, kakor so bili: pokojni viniški nadučitelj Lovšin, viniške učiteljica Poldka Bavdkova in Božo Račič. Zdaj je čas, da se z lepoto belokranjske materialne kulture spozna tudi mladi kader belokranjskega uči-teljstva in jo posreduje ter goji v izobraževalnih tečajih ter polepšano vrača belokranjskemu ljudstvu. Zato je pohvalno, da je belokranjsko učiteljstvo sprejelo na zadnjem zborovanju sklep, da je treba to njivo ljudske kulture ponovno zorati . in posejati, da bodo spet zrasle lepe belokranjske jalvice, rožice, svastike, zvezdice in razne figure, ki naj olepšajo belokranjske domove z domačo vezenino, olepšajo pa tudi oblačila belokranjskih deklet z bogato narodno ornamentike Belokranjsko učiteljstvo se dobro zaveda, da bo takšna preusmeritev izobraževalnih tečajev po Beli krajini imela za pridne roke tudi pozitivno materialno plat, ker gre tendenca »Doma« v Ljubljani za tem, da bodo prelepi izdelki ženskih domačih obrti tudi vnovčeni in to ne samo doma, ampak tudi v tujini, od koder bo belokranjski človek prejel za zameno razne potrebščine, da si bo izboljšal svoje gospodarstvo. Kadar bo dosežen ta smoter, da bo namreč materialna kultura Bele krajine, vzeta iz ljudstva, ponovno napajala delovno belokranjsko ljudstvo, takrat bo »kumek« Božo Račič spoznal, da se je Bela krajina v tem pravcu prebudila v novo življenje po njegovi zaslugi in po zaslugi »Doma«. Lojze Zupane i napisal, da bi videl, kaj vse se je že naučil...« Iz stričevega pisma veje skrb, da bi se Janezovi otroci dobro učili! Ko se je Bovhan nekaj dni nato menil z Jožetom Matkom, pa s tajnikom Antonom Lindičem in Francem Pirnarjem, kako bi se stricu oddolžil vsaj malo za njegovo ljubezen do stare grude in do družine, je Matko na vsem lepem dejal: »Zakaj mu pa Dolenjskega lista ne bi naročil, saj je stric že tako dolgo v Ameriki, da bo nad vse vesel, ko bo vsak teden zvedel za domače novice!« Beseda je dala besedo, Bovhan je pa izvlekel iz listnice 600 dinarjev in prosil Matka, naj takoj naroči za strica v Ameriki Dolenjski list. To .številko bo tovariš Frenk Bovhan v Shebouganu že sam prebral in videl, da se ga njegovi sorodniki v stari domovini s hvaležnostjo spominjajo! Je že tako, da vsak teden stricu ne moreš pisati, kaj je doma novega, kako živimo, delamo in ustvarjamo — to pa mu bo odslej redno pripovedoval Dolenjski list. Gospodinjski tečaj v Mirni peči V okviru osnovne šole je bil pred kratkim organiziran v Mirni peči gospodinjski tečaj, v katerega se je iz vsega sektoria javilo 50 mladink. Iz tehničnih razlogov je bilo sprejetih le 35. Prostore za teoretičen in praktičen pouk je odstopil tovariš Tono Rupena. Tudi požrtvovalnih učiteljev se je javilo dovolj. Tovarišica Marija Cucek uči dekleta kuhanja. Frančiška Božičeva poučuje matematiko, slovenščino in vzgojeslovje, Gizela ftporarjeva pa gospodinjstvo in hra-noslovje. Tudi za šivanje so dekleta pokazala izredno zanimanje. O tem jih poučuje tov. Marija Miklič, zaščitna sestra Helena Makse rodi predavanja o zdravstvu, Adalbert Božič pa poučuje zgodovino in vodi obenem tudi statistiko. Teoretičen pouk imajo vsak torek, praktičen pa v treh izmenah v sredo, četrtek in petek. Mlade tečajnice so zelo pridne ter redno in z zanimanjem ohiskujeio tečaj, na katerem so se že mnogo naučilo. Za novoletno jelko so napekle kekse, s katerimi je bilo obdarovanih 400 pionirjev. Za zaključek tečaja, ki bo na dan žena, 8. marca, pa so sklenile, da bodo razstavile svoje izdelke ter nnštudirale lep spored z govorom, recitacijami in igro »Svet brez sovraštva'. A. R. SAMO ŠE 3 DNI do žrebanja, ki bo 21. januarja v upravi Dolenjskega lista — zato obnovite naročnino! Tisočak ali ena Izmed 19 knjig čaka morda prav na vas! 81