tli JfHflta.
Cm it Ttnarjer.
xuti. leto.
v Ljubijo..
celo leto . .
pol leta   . .
četrt leta . .
na mesec . .
.Slovenski Narod* velja: ^om dostavljen v upravništvu prejemati:
K 24-— celo leto......K 22 —
pol leta........11 —
12-6 — 2 —
četrt leta na mesec
550 1^0
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i Knaflova ulica it S, (v pritličju levo), telefon it. 34.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- mmmmam številka velja 10 vinarjev. -
Ka pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
tiskarn* telefon ŠL 85.
.Slovenski Narod- velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto.......K 25'—       celo leto  .......K hph*
pol leta.......
četrt leta.......
na mesec.......
13-6-50 230
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravni*t to: Knaflora nlica ai. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št 85-
sram te Mlo — iesnoni denuncijant!
(Dopis iz Trsta.)
Z radostnim srcem so spremljali tržaški Slovenci ljubljanske in druge slovenske izletnike v ponosni Bel-g rad in z velikim zanimanjem ter prav >reno slastjo smo Čitali poročilo o r» krasnem in prisrčnem sprejemu Slovencev v Srbiji. Marsikateri Tr-ačan je takrat vskliknil: »Tako more   sprejeti    le    ljubeči brat brata!
da. da nisem bil deležen teh krasnih trenotkov!« Nikomur — ko je to .i>lil in govoril — ni pa bilo niti kraj pameti, kaka protiavstrijska isel, ako tudi si je ta ali oni delal paralelo med ljubeznjivostjo srbskega in avstrijskega častnika.
No, prekrasni dnevi belgradske-~a izleta so že davno za nami in človek bi si mislil, da, ako se jih še kdo izmed Slovencev spominja, se jih gotovo le s hvaležnostjo in ponosom, kajti sprejem, simpatije in čuvstva srbskega naroda ob tej priliki pač niso veljala samo onim navzočim Slovencem, temveč vsemu narodu našemu.
In to je tudi vsak pošten Slovenec storil, ni pa tega storil tako oni Slovenec«, ki je glasilo »Vseslovenske ljudske stranke«, ki je glasilo mednarodnih kranjskih klerikalcev, oni »Slovenec«, ki ne deluje na slovenskem temelju, temveč s stališča internacijonalnega rimskega klerikalizma in ki dobiva migljaje — od zgoraj! »Žegnani« urednik tega lista je pomočil pero v vedno pripravljen svoj peklenski žolč in ostudno de-nunciral — in sicer brez vsake podlage -— rodne brate svoje, da so — veleizdajniki, ker so se predrznih v lielgrad, ter uprav kliče državnega pravdnika na — delo!
Z gnevom in srda polno dušo je v sredo vrgel vsakdo tržaških Slovencev proč gori omenjeni list, ko r prečital uvodnik torkove številke. »Slovenec« — ki pa nosi po vsej krivici to lepo ime — je na uvodnem mestu zagrešil tako lumparijo proti svojemu lastnemu narodu, kakršna \p redka v zgodovini narodov. Pro-sluli denuncijant Nastič in pisec ti-
stega uvodnika, naj si kar lepo po-dasta roki. — Kaj takega je med Slovenci zmožen edinole kak brezvesten in brezsrčen rimski klerikalec, jezuit! — Kilometre daleč proč je poštenost od takega človeka!
In ljudje, ki stoje za tem listom in se ž njegovo pisavo strinjajo, hočejo biti vseslovenski — ljudski! Ironija! Ubogo ljudstvo, ki si prišlo v roke takim ljudem, katerim ni prenizko nobeno sredstvo, da grde, bla-t;:o in uničujejo moralno in materijalno svojega rodnega brata!
In ti protislovenski »vseslovenski« ljudje bi se hoteli na vsak način ngnezditi tudi v Trstu in Istri! Poskrbeli bomo, da bi) ljudstvo na tem ozemlju spoznalo te črne tiče ]x> njih perju, da bo uvidelo, da to niso ljudje, ki hočejo dobro rodu svojemu, temveč, da so to brezvestni rimski trabanti, ki hočejo z vsemi danimi, makari še tako nizkotnimi sredstvi, uničiti svojega brata, ako ne trobi v mednarodni rimsko - klerikalni rog.
Kranjski bratje našega mišljenja naj bodo pa zagotovljeni, da so tržaški Slovenci z vsem srcem na njih strani in da obsojajo kot en mož peklensko gonjo proti njim, od strani narodu škodljivih klerikalnih denuncijantova
Tebi pa »Slovenec« — ki bi že bil skrajni čas. da spremeniš svoje ime — Pfui Teufel!
Slovan jM narodno-gospo-dorsKi shođ v Ljubljani.
u.
Avstrijski slovanski narodi imajo še mnogo neizčrpane moči v sebi, da se gospodarsko osamosvoje ter postanejo najmočnejši gospodarski činitelj v Avstriji. Ce pogledamo češki* narod, tedaj vidimo, kaj se doseže s sistematičnim, organizatoričnim delom na gospodarskem polju. Cvški narod je n. pr. samo leta 1909. podpisal in vplačal za 37 milijonov kron raznih akcij in deležev svojih bank in gospodarskih podjetij. Seveda ne smemo biti v tem oziru malodi ;^ni, kakor so n. pr. Poljaki. Tako je napravila n. pr. Galicija velikansko napako,   ker je sklenila s pomočjo
nižjeavstrijske eskomptne družbe ustanoviti leta 1910. »industrijsko banko« z akcijskim kapitalom 10 milijonov kron. Skoraj polovico akcijskega kapitala so pod jako ugodnimi i>ogoji prepustili nižjeavstrijski eskomptni družbi in na ta način tudi polovico vpliva v upravnem svetu. Vsled tega je tudi jako nerazumno in silno nevarno, če se vabi in pripušča nemški kapital in nemška industrija v balkanske države. Nemškemu kapitalu sledi namreč vedno in povsod nemška politika, ki ima edino svrho — germanizacijo. In smelo smemo trditi, da se nivnn balkanske države nikdar več ne osvobode nemškega vpliva.
Tudi Dalmaciji ponuja vlada in razni drugi činitelji pomoč in podporo v svrho gospodarske okrepitve, toda vse te podpore imajo protislo-\anski znaeaj in v<> torej za razvoj dalmatinskega prebivalstva direktno nevarne in pogubne. V Dalmaciji deluje n. pr. tudi neko laško »društvo za izrabljanje vodnih sil«, ki se peča predvsem s karbidovo industrijo, ki ji prinaša lepih dobičkov. Leta 1907. je agi tiral po Dalmaciji, kakor je razvidno iz poročil sarajevskega časopisa »Bosnische Post«, tajnik ogrske vlade, dr. Hava^ ter delal z raznimi obljubami velikih gospodarskih investicij, ki bi dosegale vsoto 200 milijonov kron, reklamo za ogrsko vlado. Dunajski »Verein zur Forde-rung der volkswirtschaftlichen In-teressen Dalmatiens« ima popolnoma nemški značaj. »Osterr. Orient-verein« na Dunaju, v čigar odboru so zastopniki raznih narodnosti avstrijskih, je tudi navdahnjen z nemškim duhom. Pred štirimi leti so ustanovili na Dunaju »Seefischerei-und Handelsgesellsehaft Adria«, ki se tudi reprezentira kot nemško podjetje, čeprav so bili njegovi ustanov-niki predvsem slovanske narodnosti. To je popolnoma napačno, nenaravno in se mora prereformirati.
V pospeševanje nemškega narodnega gospodarstva delujejo na Dunaju za vse dežele avstrijske države razne organizacije, tako n. pr. »Gesel Ischaft osterr. Volkswirte«, »Zentralstelle zur Wahrung land-wirtschaftlicher Interessen«, »Allge-meiner Verband der landwirtschaft-lichen        Kred itgenossensehaf ten«,
»Osterr.-u ngar. Exportverein«, »In-ternationaler Finanz- und Handels-klub«, »Deutsch - osterr. - ungar. Binnenschiffahrts verein«, »Reichs-verband der Gewerbetreibenden Osterreichs«, razne zveze nemških industrijalcev itd., in sicer z velikimi državnimi podporami. Slovani takih centralnih organizacij nimamo, raz-ven pred kratkim časom ustanovljene »Slovanske narodno - gospodarske družbe na Dunaju«, čeprav bi ravno liii SševjMM mnogo bolj potrebovali take organizacije, nego Nemci, ker smo gospodarsko še manj razviti. Do zdaj imamo v Avstriji zveze slovanskih časnikarjev, slovanskih učiteljev in slovanskih ognjegascev. In priznati moramo, da vse te strokovne organizacije izborno prospevajo in delujejo. Zveza slovanskih ognjegascev priredi svoje letošnje zborovanje v Ljubljani, in sicer od 13. do 16. avgusta. Ob tem času se vrši tudi slovanski narodno - gospodarski shod, in sicer iz tega vzroka, ker delujejo tudi pri slovanskih ognjegasilskih organizacijah osebe iz raznih dežel in raznih stanov, predvsem iz obrtniških in poljedelskih. In ti bodo imeli na ta način priliko, udeležiti se tudi slovanskega narodno - gospodarskega shoda, ne da bi imeli pri tem posebnih stroškov.
Poljaki prirejajo redno svoje vsepoljske pravniške in narodnogospodarske kongrese. Četrti taki kongres se je vršil v Krakovu leta 1906. Naše deželne shode je treba izpopolniti s skupnimi strokovnimi in splošnimi kongresi, da spoznamo drug drugega, izpopolnimo s skupnimi močmi vrzeli, ki se nahajajo v organizaciji slovanskega narodnega gospodarstva.
Mnogo imamo stvari, katerih iz previdnosti napram tuji konkurenci ne smemo objavljati v časopisih, ker s tem navadno onemogočimo realiziranje še tako dobrih idej. Toda na takih zaupnih shodih se lahko odkrito govori o vseh morebitnih namerah, katerih uresničenje bi pomoglo okrepiti naše gospodarsko stališče. Zatorej je najsvetejša dolžnost načelnikov vseh gospodarskih organizacij, da se udeležujejo takih kongresov, da potem v svojih organizacijah tolmačijo ideje, ki so se izražale na teh kongresih ter jih skušajo uresničiti. Za
Nemce izpolnujejo te naloge razni člani nemških ministrstev. Razven-tega pa delujejo še privatni činitelji v raznih nemških centralnih organizacijah in na raznih nemških shodih. In temu delovanju moramo mi ustvariti protiutež, kajti sicer smo v veliki nevarnosti, da nas vlada in drugi činitelji pod pretvezo, da nam hočejo gospodarsko pomagati, izroče na milost in nemilost nemški premoči. Ta protiutež pa ustvarimo edinole s trdno organizacijo.
Desetletnica .Slomšliarlle'.
Razna društva in korporacije obhajajo navadno svoje deset in več-letnice z veseljem in ponosom in kolikor mogoče z velikim sijajem. Tudi znani »Slomškarji«, ali bolje rečeno po Cankarju »Hlapci«, bodo obhajali to nedeljo desetletnico »obstanka«. Radovedni smo. kakšna čuvstva bodo prešinjala »Slomškar-je« ob pogledu nazaj deset let in naprej deset let. Kakšni spomini se bodo porajali v katoliških glavah raznih Bregarjev. Lavtižarjev, Kuharjev (iz Domžal), Ciglarjev. Štrek-ljev in Štrukljev?! Kako bode pri srcu Jegliču, Simonu, Cepudruf In dična Jaklič in Ravnih ar, kako bode-ta gledala nazaj deset let polnih »dela in uspehov« za učiteljski stan?! Zares lepa desetletnica bode iO in iahko rečemo, da nobeno društvo nL še dosedaj praznovalo take desetlet-letnice. Pred tremi leti so si izbrali kraj zborovanja v »Unionu« v Ljubljani, potem v Bohinjski Bistrici, lani na — Brezjah in letos ob desetletnici v društvu »Rokodelskih pomočnikov«. Tako so se selili vsako leto drugam in vedno značilno — kam: Kakor »Slomškarji« sami pravijo, bode letos najlepše, kar se bode seveda videlo še-le po zbonrvanju. Tisto »najlepše« bodo videli »Slomškarji« v duhovnikih in nekaterih klerikalnih poslancih. Od teh namreč pričakujejo dovoljenje h koritom, sicei* bolj siromašnim, a za učiteljsko paro še dobrim. »Slomškarji« bodo ob desetletnici gledali »najlepše« stvari, mi jim bodemo pa danes k desetletnici za primerno čestitko navedli »najgrše« stvari, ki naj jih »Slomškarji« sprejmejo s pravo krščansko potrpežljivostjo.    Protektor j i dične
LISTEK.
Godouno smolo.
Čudovito dosledno me je preganjala smola skoraj vedno le na mojega godu dan.
V nežni starosti osmih let sem bil s starši nekje v ljubljanskiokolici. Imel sem čisto novo baršunasto obleko.
>,Pazi, Bogomil! Le glej, da mi iie pomažeš obleke! Gorje tebi, Bogomil, če mi jo povaljaš, to ti povem!«
Tako je šlo venomer. No, še preden so me začeli prav vezo vat i, sera >e odtihotapil z gostilniškega vrta. Prirojeni nagon do preiskavanja in
poznavanja sveta me je gnal za gospodarsko poslopje. Tamkaj sem zagledal velezanimivo gnojnico. Neznano me je mikalo, da bi pomeril s i alico, kako je globoka. Komaj sem bil blizu, pa mi je izpoddrsnilo in že -♦-m bil v mlaki. Zdaj sem vedel natanko, kako je globoka: segala mi |e ravno do vratu.
Plemenit hlapec mi je pomagal '/opet na kopno. Ko sem se vračal k Maršem, »o se malone vsi ljudje držali za nosove, nekateri pa so se mi
mejali kar na glas- Šele doma sem se   iznebil   nepriljubljenih dišavic Jn papa, oborožen s prožno palico, je ravnal z mano tako, da sem birota fortissimo pope val   presunljive ža-
lostinke, akotudi nisem imel nikdar nobenega pravega veselja in talenta za samospeve.
V gimnaziji sem dobival čisto gotovo po par dvojk ali pa vsaj po eno trojko za god. Naposled sem ostajal ta kritični dan rajši doma. O godu sem izgubil še vsak napovedani pagat in vsak solo. Drugega rajši ne omenjam; skratka, noben god ni bil brez večje ali manjše smole. •
Po smrti mojih roditeljev me je podpiral očetov brat, moj preljubi stric Tiburcij . . . Lotil sem se pravo-slovja. Srečno sem prebil prvo državno izkušnjo, potem pa se je začel generalni zapi k!
Moj preljubi stric Tiburcij je bil kakor krokodil: čim starejši tem krepkejši in zmeraj bolj zidane vo lje. Imoviti gospod je bil moder in nikdar ni prodajal nobenih -sitnosti. Nikoli me ni vprašal, koliko mojih semestrov je že utonilo v morju večnosti. Zadovoljen je bil, če je videl moje učene knjige odprte na mizi! Preverjen je bil, da se učim jako težko, ker se nisem oglasil tako dolgo k nobenemu izpitu.
Jaz pa sem pasel lenobo in ljubezen. Imel sem suho deviško teto, po imenu Kordulo. Bila je moje matere sestra. Grozovito grdo in antipatično ime je ni kazilo prav nič. Teta Kordula je bila že tako v vsem bolj podobna stari hudobi kakor pa mlademu angelu. Stric Tiburcij je ni mogel žive videti; trdil je, da je opravljiva teta Kordula
kiklji. On je bil zagrizen svobodomi-selnik in je hodil šele ob dveh ali treh popolnoči domov — mršava Kordula pa je bila navdušena terci-jalka. Učila je šivati. Sredi svojih učenk je bila videti kakor peklenski zmaj. ki straži in muči ujete kraljič-ne. Mene je imela teta Kordula še precej rada, ker sem ji ob vsaki priliki obetal, da se ne bom nikdar ženil in da promoviram njo za svojo kuharico in gospodinjo, kakor hitro bom odvetnik.
Teta Kordula ni slutila niti najmanj, kakšnega gada gTeje na svojih takoimenovanih prsih . ..
Med onimi kraljičnami mi jc najbolj ugajala deloma velevitka, deloma pa velebujna gospodična Nadina P. Bila je najlepša punca t a levem bregu Ljubljanice; zato sem se brez težave in takorekoč stan te pede zaljubil vanjo.
Na mojega godu dan sva si prisegla večno zvestobo z neomejeno zavezo. Nadina je bila resna in strastna deklica. Zapretila mi je še tisto uro, da mi izpraska oči, ako se ji izneverim; v poostrilo kazni pa da me izroči nemilosti svojih dveh bratov. Poznal sem ju obadva; močna sta bila kakor medveda in drobila podkve kakor preste. Uvasovaje, da dvakrat pobit slepec ne more pričakovati posebno sijajnih uspehov na tem svetu, sem sklenil, da ostanem hudi ljubici zvest, pa naj bo, kar hoče.
Pa to ni Mla edina nesreča. Zaao-til me je Umfteieljen damom im wmšA
sem delati pesmi, največ kajpada prelepi Nadini na čast in hvalo in slavo ...
Ob tem pregrešnem početju me je zasačil moj predragi stric Tiburcij, ki je iz dna svoje duše sovražil vse pesnike in pisatelje. Svoje dni je bil namreč posodil žejnemu poetu goldinar in ga ni videl nikdar več. Odslej je sumil vsekega literata, da je zvit hudobnež, ki hoče danes ali jutri zlorabiti Tiburcijevo kavalir-stvo in ga osušiti za par kron; in zategadelj je moj stric preziral in sovražil vso »tisto slavno zalego«. '
Stopil je v mojo sobico, ko sem bil pravkar zapisal nastopne ne-umrjoče stihe:
Brez ljubezni pa brez greha
bil bi svet le pusta keha!
Stric Tiburcij je sedel in prebral! proizvod moje Muze.
»Aha!« je vzkliknil. »Pesnikuje-mo torej!«
Sramežljivo sem povesil oči. Nadejal sem se, da me pohvali vsaj nekoliko. Hkratu pa sem se spomnil njegove sovražijivosti do poetično navdahnjenih bitij in moj ponižni up je šel nemudoma po vodi.
»Bogomil, bodi no pameten!« mi je dejal očitajoče in zagnal moj dragocen rokopis malomarno na mizo. »Kaj ti pa prihaja na um! Ne bodi no neumen, lepo te prosim! Paragrafa* v roko, P« takih igrač U Jasli* aa» jat
»Poslušaj me, Bogomil! Svetujem ti samo tole: bodi rajši slab doktor juris, kakor pa dober pesnik! Pusti verze, če hočeš, da te bom še podpiral in da se ti bo dobro godilo na zemlji!«
Tako je dejal in šel pit v gostil-nico, ki je slovela z imenom »Pri sitem racmanu«.
Moja zlata Nadina ni bila tako prozaična! zahtevala je še celo vedno več pesmic. Boljše sem z izmišljenim imenom pošiljal raznim listom in nekatere so res zagledale svetlobo javnosti. Ali preljubi stric Tiburcij je kmalu izvedel, da nisem opustil grešne navade. Takoj je priletel nad me:
»Bogomil, le še eno samo pesem — pa te nič več ne poznam! Tukaj imaš denar, hajd na Dunaj! Podpirati te hočem še dve leti, potem pa ti ne dam nobenega počenega groša več! Z bogom!«
Stric Tiburcij je domneval, da me v Ljubljani slaba tovaršija zavaja k pesnikovanju in odvaja od pa-ragrafkov. O Nadini pa ni vedel ni-
Moral sem se torej posloviti od ljubice. Strašno se je jokala revica, in njene solze, debele kakor frnikole, so letele večinoma naravnost v žep mojega površnika in namočile moj cigareini papir; spoštljivo sem hranil ta dragi spomin.
Nekaj
in jes»
15
vaše nmmm ao klerikalni irr^n^f
Ti poslanci ao vsa spravili fin konci,
če vas ti spuste, telebnete na tla in ste ničla,   kakor  ste  bili pred par
ieti.
Vasi klerikalni protektorji vaš učiteljski stan črtijo nad vse. Dokazov nam nudi eno desetletje dovolj. Dr. Šusteršič je rekel v državnem zboru: Šola je prokletstvo za ljudstvo! Dr. Krek je imenoval učitelje: »Pons asinorum« (most oslov). Dr. Šustersič je v Škof ji Loki na shodu rekel: Učitelji naj si kosti numeriralo, ko jih dobimo v pest. V Radovljici je neki Polda, vpliven klerikalec v Gorjah, rekel: Na učitelje pojdemo z volovskimi žilami! Klerikalci so pri tem navdušeno ploskali. Dr. Šustersič je 1. 1906 rekel: Raje razbijemo deželni zbor, kakor bi izboljšali plače učiteljem. In temeljito izboljšanje ie res preprečil. Duhovščina, vaša. zapovedovalka, hujska proti šoli in učiteljstvn, kjer le prilika nanese. Obširneje praviti o tem, bi vas dolgočasilo, ker je itak vara predobro znano. Škof, ki vara pošilja na zborovanje svoj »blagoslov«, ta je s pastirskimi listi več škodoval šoli in učiteljstvu na ugledu, kakor je nabe-račil za svoje zavode. Zastopnik krščansko socijalnih delavcev, raoz Go--tinčar, je učiteljski stau ponižaval v listu >Naša moč« tako nesnmno, da bi ga najpotrpežljivejši »šonia-šter« (Gostinčarjev izraz) moral za uhlja stresti. Klerikalno časopisje, vaša »opora«, koliko hudobije in nesramnosti je izlilo že na učiteljstvo! Ako bode to početje klerikalnim do-p^nikom in urednikom v zasluženje šteto po smrti, bodo razni Terseglavi >edeli v nebesih na samih diamantnih stolih. Tolika je njih "n^hiTa v p^-ovauju učiteljeva! NaigrŠe spomine naj vam pa zbudi početje deželnega šolskege. sveir pod vaših protektorjev vplivom. Škodovali >t» mnogim poštenim učiteljem na ugledu, a še več na osebni časti in tudi premoženju. Fabine. ki se je na Jesenicah vojskoval proti Nemcem in klerikalcem, tega je deželni šolski >vet hotel ubiti in ga prestavil v neke pustinje na Dolenjsko. Silvester v Črnem vrhu je občutil klerikalno pee prav bridko in če ni imel prostora, kamor bi položil svojega mrtvega otroka na mrtvaški oder, je za-jduga klerikalcev in deželnega šol. >veta. Kako krivično in nesramno .-o preganjali vaši protektorji Žirov-nikal Xa šolskem in izobraževalnem polju zasluzenega moža so klerikalci grše napadali, kakor največjega zločinca. In Grmeka! Nad tem ste pokazali po vaših protektor jih, da vaša zloba in osveta nima primere niti med dunajskimi teroristi Lue-gerjevega kova. Ni bilo dovolj, da je hi\ v dveh letih dvakrat prestavljen -službeno«, kot krono zlo<-c >tega početja ste si postavili na glavo s tem, da ste ga ločili od poročene žene i u mu napravili s tem tako družinsko življenje, ki ga največji barbar ne bi privoščil svojemu nasprotniku. In to vse gre na vaš račun. »Slomškova« zveza ima te zasluge ob desetletnici! 00 % učiteljev in učiteljic danes na Kranjskem dobiva plačo, ki je za življenje premala, za smrt prevelika. V jesenskem zasedanju lanskega lela je bil stavljen predlog v deželnem zboru za izboljšanje učiteljskih plač. A to izboljšanje je bilo odklonjeno po krivdi predsednika ^ Slomškove zveze« — Jakliča in odbornika »Slomškove zveze« — Kav-niharja. Učitelji in njihove družine trpijo }K>manjkanje, dobri ljudje po nujajo pomoč in čujte? — dična :-Slom^karja«    Jaklič    in Ravnihar
delovanja v prid učiteljstvu!!
Lepi uspehi, vredni da se podave v »Rokodelskem domu«! Govorili bodete mnogo in končno le analizirajte vaše delo za šolstvo. Tudi lepi uspehi desetletnice, le žal* da kažejo pod ničlo! Desetletnice se »odete spominjali s grenkimi občutki, če imate le za en fižol razuma, izvzem-ši Jakliča in Ravnikarja. Ta dva korporala sta dobila še nekaj napitnine od klerikalnih generalov, a vi prostak i, bodete še dalje grizli suhi kom is in požirali debele sline. Glejte pa, da vaša dvajsetletnica ne bode Še žalostnejša bilanca vašega delovanja, ako jo bodete sploh učakali.
IMCrt BONN tazenjkego ?okono.
Dr. Alojzij K o k a 1 j. XIX.
Kot nadaljno kaznivo dejanje v tem poglavju pa našteva načrt lovsko in ribjo tatvino.   Iz tozadevnih
določil našega načrta se bomo prepričali, da so pri sestavi načrta sodelovali tudi navdušeni lovci, ker se
je v načrtu v vsakem oziru poskrbelo, da uživa popolno zaščito takozvani gosposki šport, kakor uazivajo ravno raznovrstne love. Ako je to zakonito varova uje lova dandanes še umestno, o tem bi se dalo mnogo govoriti. Po našem mnenju je smatrati lov za nek ostanek iz srednjega veka, za nekak privilegij, ki se dandanes ne da več opravičevati. Morda to naše mnenje ne bode ugajalo lovcem, ki bodo pri zagovoru lova osobito poudarjali gmotne koristi, katere imajo naše občine od lova. Temu zagovoru nasproti se pa lahko sklicujemo na ono ogromno škodo, katero dela divjačina našemu kmetu na polju, v gozdih in posebno še v vino-irradih. ker ta škoda daleko presega koristi, katere dobivajo občine iz lovskih zakupnin S tem pa preidemo takoj na določila načrta samega o lovski in ribji tatvini.
Kdor je kako žival, katero si sme prisvojiti samo oni, ki si je pridobil za to lovsko ali ribjo pravico, brez dovoljenja upravičenca usmrtil, ujel ali si prilastil, ta se kaznuje z lahko ječo ali zaporom od 3 dni do 6 mesecev ali pa z denarno globo od 20 do 2000 K. Lahka ječa do šestih mesecev pa zadene storilca tedaj, ako je svoje dejanje zakrivil iz dobička-rije ali pa ob času. ko je bila žival pod varstvom, ali ako je ujel divjačino z zanjko, mrežo, pastjo ali z drugim podobnim orodjem. Dotični storilec pa, ki rabi pri tem kako razstrelilno tvarino, omotilno sredstvo, ali strup, pa zapade kazni lahke ječe od dveh tednov do dveh let. Lahko ječo od štirih tednov do treh let je pa tedaj izreči, ako je storilec ravnal iz dobičkarije in pri tem že opetovano zagrešil isto dejanje, ali ako je bilo dejanje izvršeno obrtoma.
Ako pa storilec drugemu dela silo ali grozi > takojšnjo silo v namenu, da bi sebi ali tretji osobi omogočil beg ali odstranitev prisvojene živali, potem se ga kaznuje s t«žko ječo od enega do 5 let ali pa z lahko ječo od treh mesecev do peib let. I*-to kazen je pa tudi tedaj iz' *či, ako je bilo dejanje izvršeno obr1 oma, in če je provzročilo veliko škodo.
Vsa ta določila o lovski in ribji tatvini pa ni uporabljati na prisvojitev živali v zagrajenih gozdih in lovskih zagradah, kakor tudi ne na
prisvojitev rib iz rihavjakov in ribarnic.
Is vseh teh določil razvidimo jasno, da je načrt paš deveijao sttisl za varstva lava, bodisi lova na divjačino, bodisi lova na ribe. Načrt je pa končno še viel pod svojo kazensko zaščite tudi jajea takih tičev, katere je smatrati za lovske tiče in pa rogovje, katero odpade jelenom, srnjakom, divjim kozlom itd- Načrt določuje namreč, da zadene onege, ki si brez dovoljenja upravičenca prilasti taka jajea ali rogovje, zapor do štirih tednov, ali pa denarna kazen do 300 kron. Lovci bode torej s načrtom, če postane načrt zakon, lahko popolnoma zadovoljni.
V tem poglavju pa prepoveduje načrt tudi neupravičeno ribarenje ob naših obal i h. Tega kaznivega dejanja se pa more okriviti edino ino-zemec. Ako si namreč inozemec prisvaja ob avstrijskih obalih take morske živali, gobe, korale ali rastline, katerih prisvajanje je pridržano Avstrijcem, potem zagreši ravnokar obravnavano kaznivo dejanje in zapade kazni lahke ječe ali zapora od 3 dni do 6 mesecev, ali pa denarni kazni od 20 do 2000 K. To določilo je le odobriti, ker so bili dosedaj avstrijski ribiči ob obali Jadranskega morja v tem oziru skoraj brez zaščite in so ribiči iz laške kraljevine lahko nemoteno, neovirani in tudi brez kazni ribarili ob našem obrežju in delali občutno škodo avstrijskim ribičem. Bojimo se pa, da bode to določilo, če postane načrt zakon, ostalo le na papirju, ker dvomimo, da bi se kdaj naša vlada toliko vzmožila, da bi proti ribičem iz laške kraljevine energično nastopila in jih prepodil« iz našega obrežnega morja š sredstvi kazenskega zakona in jim tako onemogočila nadaljno oškodovanje naših domačih ribičev. Bodo pa že zopet takoj pri roki višji oziri in osobito oziri na obstoječo trozvezo, ki bodo imeli za posledico, da bode slavna diplomacija že v kali zamorila vsak energični nastop naših sodnih oblasti.
Kot končno kaznivo dejanje pa navaja načrt kaznivo dejanje prisvojitve uporabe. To kaznivo dejanje je pa tedaj podano, ako kdo odvzame kako tujo stvar drugemu, ne da bi imel namen si jo prisvojiti, pač pa v namenu, da bi jo tako rabil, da nastane iz tega imovinska škoda za upravičenca. To kaznivo dejanje se pa kaznuje z lahko ječo ali zaporom do šestih tednov ali z denarno kaznijo do 500 K. Storilec se pa preganja le na podlagi zasebne obtožbe.
Načrt pa pozna v tem poglavju poslednjič tudi izjeme z ozirom na rodbinsko razmerje. Po načrtu se smejo izmed vseh.v tem poglavju obravnavanih kaznivih dejanj, ako so se izvršila v rodbinskem razmerju, kaznovati edinole tatvina, poneverba in skrivna pridržba (izpodmik) in to samo pogojno. Vsa druga, v tem poglavju obravnavana kazniva dejanja se pa morejo le tedaj preganjati in kaznovati, ako oškodovanec da izrecno pooblastilo za kazenski pogon. To pooblastilo se pa sme preklicati. Tudi pozna načrt za vsa ta tri kazniva dejanja milejšo kazen, kakor pa sicer. Tatvina in poneverba v rodbinskem razmerju Se kaznujete samo z lahko ječo ali zaporom do 6 mesecev. Skrivno pridržbo v rodbinskem razmerju se pa kaznuje z lahko ječo ali zaporom do treh mesecev, ali z denarno kaznijo do 1000 K. Le-te, na rodbinsko razmerje se nanašajoče izjeme so umestne in je umestno po-
sehno tudi, da se zgoraj navedena tri kazniva dejanja preganjajo samo na podlagi pooblastila in končno, da se sme to pooblastilo tudi preklicati.
I hite meidnsteu
Miku.
sem molčal tudi jaz. Dolgo sem mislil, da sem naj nesreč ne jši jurist na svetu. Naposled pa sem si ostrige] lase ie na eni polovici glave, da bi laglje ostajal doma in premagoval izkušnja ve zapeljivega mesta. Je! sem se guliti za žive in mrtve.
In glejte! Srečno sem podelal Vse paragrafke! Ko so ljubljanski znanci brali nepričakovano vest o moji promociji, so pojemali in gaga-li od hudega začudenja. Nekateri so baje rekli, da verjamejo odslej vsak še tako čudni čudež, drugi pa so klo-basali, da izgubi doktorat zdaj mnogo vrednosti, ko sem ga naredil celo ;iaz, apostel lenobe, ki sem dosegel Častni rekord tridesetih semestrov!
Ravno za god smo obhajali moj doktorski potus. Ob tej priliki sem izvedel od ljubljanskega tovariša, da je Nadina P. zdaj še lepša nego pred dvema letoma. Hkratu sem ji odpustil, da mi je nehala pisati. Ljubezen do nje se je zbudila iznova v meni z zmagoslavno silo; komaj sem čakal, da bi jo videl.
»No, smola godovna mi je vendar enkrat prizanesla!« sem se veselil drugo jutro. »Morda si je izbrala drugo žrtev!«
Kar sem dobil pismo. Moj pre-1 jubi stric mi je čestital k promociji, obenem pa mi je naznanjal, da se je včeraj poročil z Nadino P. God mi je vzel ljubico — pa tudi dedščino po petičnem stricu Tiburciju. Hanba!
Rado Mernik.
Njeno tajnost.
(Konec.)
In zdaj je bila Marija mrtva. In on tega ni mogel verjeti.
»Marija, Marija!«
Prijel je njeno desnico, ki je hladna in brezčutna in strašno bleda ležala ob njej, ter jo stresel. Zamajalo se je vse telo, in glava se je zamajala, in zasvetili so se njeni ostri, svetli zobje med modrikastimi ustnicami.
»Zbudi se, Marija! Razkrij mi svojo tajnost!«
Položil je njeno roko na svoje čelo, in bilo mu je ugodno, ko so hladni prsti objemali njegovo razgreto glavo, kjer je vse kipelo in vrelo in tolklo. Položil je svoje lice na njeno lice in ji šepetal:
»Ali me nisi ljubila? Zakaj si me ob svoji smrtni uri podila od sebe in nisi hotela gledati mojih oči, zakaj te je bilo strah in groza pred menoj! Ali me nisi ljubilat«
Marija je bila mrtva in ni odgovorila.
Vzdihnil je in se iznova zamislil.
Bilo je lansko zimo, na cvetlični maskeradi. Marija je bila mak, V resnici je bila čarna in opojna in polna solnčnega šara in rdečega leska, makova kraljica. In kot še nikoli jo tedaj hrepenel po njeni bližini. Okrog polnoči jo je izgubil izpred oči in na-
zadnje jo našel v majhnem stranskem salonu. Ko je vstopil, je baš mlad, njemu napol znani doktor — -bil je zdravnik — nagloma izginil skozi nasprotne duri. In glej, na divan u za široko palmo, je slonela njegova žena in ga ni zapazila.
»Bog, o Bog, kaj delam«, so drhtele njene ustne.
In potem je zagrebla prste v rdeči mak v laseh in skočila pokonci. Še vedno ga ni zapazila. Položil ji je roko na ramo, in tedaj je strepe-tala, zadrhtela in planila:
»Kdo si!«
Vprla je vanj svoj pogled, in kot da ga ni spoznala, tako tuje in meglene so bile njene oči.
In od takrat je bila Marija dan na dan bolj nemirna in nestrpna in plaha. Kadar ga je zagledala nepričakovano pred seboj, ali je zaslišala nagloma njegove korake, se je vsa prestrašila. Bila je vedno, kakor da skriva nekaj velikega in tajnega pred njim, in bala se ga je. Njeno spanje je bilo polno hudih sanj. Zbudila se je in kričala:
»Ni res, ni res! Samo enkrat!«
Polotil ji je roko na lase in vprašal:
»Kaj ni res T Ali se ti je sanja-
lot«
»Ah, dragee! Strašno!« »Ali se ti je sanjalo T«
Nič ni odgovorila* udarila v jok in «a sačela nato poljubljati.
Pred malo dnevi je pribsiala is
Pred letom 1896. odmerjala se je hišna najma r i na vsako leto posebej. Po zakonu z dne 12. julija 1896, drž. zak. št. 120 je bila pa za kraje, ki so v celoti podvrženi hišni najmarini, u pel j an a dveletna davčna doba. Radi odmere hišne najmarine za leti 1911 in 1912 (prihodnja davčna doba), je treba podati za vse hiše in druga poslopja, ki so ali deloma ali v celoti oddana v najem, ali pa v lastni porabi, napovedi o najemninskem donesku najpozneje do konca avgusta t. 1. pri c. kr. davčni administraciji.
Napoved ima podati hišni lastnik sam, oziroma od lastnika (solastnikov) izrecno pooblaščeni zastopnik ter mora biti ista sestavljena v smislu navodil za poizvedbo hišnonajem-ninskih doneskov, ki se nahajajo v dekretu dvorne pisarne z dne 26. junija 1820, zbirka deželnih zakonov za Kranjsko št. 317.
Podlaga napovedi za navedeno dveletno davčno dobo je pogojena najemšina, oziroma parificirana najemna vrednost zadnjih dveh najemnih let, (najemna doba) podlaga davčni odmeri pa povpreček teh dveletnih najemščin.
Najemni leti, ki ste merodajni za davčno dobo 1911/12 tečete od 1. novembra VJOb do 30. oktobra 1910, ter so v napovedi izkazati najemnine za posamezna v to dobo spadajoča najemna četrtletja posebej ter v skupni vsoti.
Pri poslopjih, ki so v navedeni najemni dobi šele nastala, morajo se za čas njih obstoja in porabe pogojene najemnine ali dognane najemne vrednosti izračuniti, oziroma ceniti na dobo 2 let.
Napovedati se mora v napovedi skupna pogojena najemnina z vsemi postranskimi dajatvami, bodisi v denarju ali v delu, torej tudi od najemnika (stranke) plačana najmarina, popravila, posebne odškodnine za porabo kopalnih naprav, vzidanih omar, pralnic itd. Del najemščine tvorijo tudi za plakatiranje in reklame, ter za obešanje izložbenih omaric oddane stene.
Glede prispevkov, oziroma odbitkov za snaženje stopnišč in hodišč je pa razločevati dvoje.
Ako se pogojeni, ali po lastniku zahtevani tozadevni prispevki stranke dajejo hišniku iz naslova mezde, so ti prispevki prosti davka, ako pa te prispevke pobira hišni lastnik sam skupno z najemnino iz naslova najema ter jih poljubno porablja, tvorijo ti prispevki tudi del davku zavezane najemščine.
Kot odbitek od skupne kosmate najemščine so dopustni primerni »zneski za porabo vrta, oprave (hišne, trgovinske in gostilniške) in perila, za porabo obrtne pravice (gostilniške koncesije), dejanski stroški razsvetljave stopnišč in hodišč, ter vodarina in gostaščina. Za porabo dvorišč, oziroma na istih prirejenih gostilniških vrtov ni dopusten nikakršen odbitek, ker ista niso zavezana zemljari-ni, ampak tvorijo del poslopja, torej tudi del najemščine.
V izogib zlorabe dovoljenih odbitkov pa zahteva zakon izrecno, da
se morajo ti inlspofki napovedati v napovedi skupno z najemSčino ter se morajo v opombi obrazložiti, da je tako davčna oblast v položaju preizkušati primernost teh odbitkov, kajti tudi v zakonu utemeljen odbitek (n. pr. za porabo vrta), ki ga hišni lastnik ali njega namestnik samo-oblastno molče izvrši, smatra in kaznuje se po veljavnih zakonitih predpisih kot zatajitev hišne najemščine. katera kazen je precej visoka in ob čutna.
Zato je treba biti previden, ker nepoznanje zakona ne varuje pred kaznijo, ki se mora šteti v gotovini.
Kaznive so pa tudi stranke, ki s svojim podpisom potrdijo napačne podatke hišnega lastnika, ali pa napoved celo in bianco podpišejo, ker so sokrive navedene zatajitve.
Za vzdrževanje poslopij ni odbijati posebnih zneskov, ker je v ta namen zakonitim potom določeno 15% davku zavezane najemščine, katera določba se mora pri odmeri uradoma upoštevati. .
Odkrito besedo slede ne Uro3ovo slovnost.
Iz Ormoža nam pišejo: Le dobm 2 tedna še imamo do dneva, ko se bo praznovala stoletnica velikega Ilir ca Stanka Vraza v bližnjem Cerovcu, Vsakdo bo mislil, da se vrše po vsom okraju živahne priprave za ta veliki dan, pa moti se, zakaj mi tu v okraju o prireditvi prav toliko izvemo kakor naši rojaki v Ameriki, ki čita jo slovenske ali hrvaške liste.
Vse priprave ima namreč v ru* kak pripravljalni odbor, v katerem imate glavno besedo,če ne edino, duhovnika župnik Bratušek in kaplan Stuhec, ki sta daleč na okoli znam j kot najbolj fanatična hujskača. Po časnikih so pisali, da je pri prireditvi vsako strankarstvo izključeno, a v pripravljalnem odboru ni prav niko-gar, ki bi ga mogli šteti vsaj med rajzmernejše naprednjake. V tem pripravljalnem odboru ni zastopan u nobeno društvo v tukajšnjem okraju, o katerem se količkaj sumi, d;i bi morebiti odposlalo kakega naprednega zastopnika v odbor. O zgodovini tega čudnega odbora vemo le toliko, da so vabili nekega tukajšnjega rodoljuba, ki ga ne moremo prištevati niti tej niti oni stranki. Mož, ki je skoz in skoz poštenjak, je pa stavil pogoj, da se naj pokličeta v od bor tudi 2 druga gospoda, izmed katerih enega bi prištevali slogasem, drugega pa narodni stranki. Na to je odbor izjavil, da bi sprejel, prvega drugega pa so odločno odklonili. Seveda sta potem tudi prva dva odklonila vabilo.
Imamo tukaj izvrsten pevski zboi, za katerega pa seveda pripravljalni odbor ne ve. Pevski zbor ima namreč to napako, da obstoji iz na-prednjakov. Naprosili so torej pevsko društvo v sosednem okraju, ker je baje popolnoma zanesljivo klerikalno, ima pa to smolo, da bz*ez na-prednjakov ne more nastopiti, ker klerikalni člani niso pevci.
Dalje nočemo delovanja pri pravljalnega odbora kritikovati. pridržimo si to za pozneje, čutili pa smo se dolžne, da navedeno povemc napredni javnosti v informacijo.
Dolžnost vseh naprednih Slovencev pa je slavnost v največjem ste vilu posetiti, da pokažemo, da častimo spomin moža, ki pač nikdar ni bil klerikalec.
ponoči vsa zbegana domov, vsa v vročici in znoju.
»On je rekel, da pojde v Pariz!« Stopila je predenj in mu zapre-tila z pestmi.
»Kdo, o kom govoriš, Marija!« In zopet je bila,   kakor da se je zbudila iz sanj.
»Ah, bila sem pri Zofki na čaju. Pet nas je bilo: Gospa stotniko-va, gospa kontrolorjeva, gospa . . . Berta, in Zofka je pravila, da je Čitala nemško novelo: »On je rekel, da pojde v Pariz.«
In po tisti noči Marija ni več vstala in zdaj je bila mrtva.
»Zakaj si šla, zakaj si me zapustila?« Skril je svoj obraz v njene lase in jokal.
Ko se je zdramil, je bila temna noč. Dotaknil se je njenih hladnih lic, in obletela ga je zona. Prižgal je luč in začel slačiti svojo mrtvo ženo. Se se mu je zdelo pretemno, zato je poiskal in prižgal vse luči in šest sveč na lestencu pod stropom. Jasna in mirna svetloba je bila razlita po vsej izbi in po postelji in po laseh in po bledem mrliškem obrazu. Hotel jo je videti še enkrat čisto golo pred seboj, prodno se poslovi na veke, na veke od svoje žene, od nje, ki mu je dala nekoč toliko ljubezni in razkošja in sladke omame.
Zadel je odpenjati njeno vrhno krilo, njeno srajco, in ie ao ae »belile njene prsi pred njim v ledenem lesku, in tam na levi strani, tik nad Je imela košček papirja. Vasi
ga je v roke in razvil. Razvil ga j^ in videl, da je to pismo, pisano od možke roke.
»»Zlata miška!« je bil nagovor, in potem so sledila zaklinjanja ia prošnje možke strasti. »Pridi, saj veš, kje iu kam! Ob desetih, pri vratih iz vrta . . . Pridi, jaz klečim pred teboj, jaz te zagrinjam z rožami, z zvezdami te venčam svojo kraljico.« In spodaj je bil podpisan dok tor, njegov po polu — znanec, ki je že videl na maskeradi, in ki je od-potoval pred dvema dnevoma v Pariz.
Kimal je z glavo in mislil: »Tako, tako torej, zlata miška S Hladno se je zasmejal in odprl nato njeno omarico, kjer je hranila svoje dragocenosti in spomine. Bili so tu zlati srčki, vele rože in pisma. Spraznil je predal, in prav na dnu so bila tudi doktorjeva pisma. Bil jib je cel šop, zvezan z modro svilo. Razvezal jih je, in od povsod se mu jo smejala v oči »Zlata miška!« napisa na z moškimi, lepimi črkami. In ere di med njimi se je skrival zlat meda ljonček z doktorjevo sliko.
Hladno se jo smejal, povzel znova pisma in medaljon, ter položil vso skupaj na srce pod desno grod svoji ženi, svoji mrtvi ženi. In nato je sagrnil njeno snežno telo in njene spomine.
Bolno se je smoatjal in tiho it mirno šel is sobe.
ar.
V »Planini« imamo neko gospo,
ki si doniišljuje, da je po svoji moči i..»dobna stari svetopisemski Delili, ki je ustrahovala celo Samsona in $ra oropala njegove izredne moči s tem, da mu je postrigla lase.
Večkrat pa se stvari na svetu rade obrnejo. Zgoditi se zna, da bo v pianini vsegainogočni, ali pred imenovano gospo sedaj ničniogočni gospod Korbel stopil sčasoma malo bolj na lastne noge in tedaj bo njenega priniadonstva v Planini — konec. Ni bil moj namen dotikati se po časopisu oseb ženskega spola, ker smatram za neumestno in premalenkost-110 po časopisih   dotikati se žensk,
: pa se imenovana dama sama po Planini obnaša kot bi bila nekaka protektorima Nemcev in njihovega Siidgaua«, je pa pač potrebno malo luči. Za danes samo luči, drugič mogoče bengalične luči, če ne bo konec omib nepremišljenih, bahavih besed Vergniignu«. Tudi ono veselje, ki Vam je žarelo iz lic in oči. ker baje rimamo za dopise nič več tvarine, je bilo  popolnoma neutemeljeno. Inia-
- še mnogo, jako interesantne tvarine. ki bi zanimala širšo javnost in najbolj bržkone kneza \Yindiseh-srraetza samega. Toda s temi močna-timi jedili vam bomo servirali le v skrajni sili, kadar bo vaša predrznost in nemško - naeijonalna zagrizenost
-pela do vrhunca. Bržkone ste prišli,   gospoda, v svoji kvadratkilometerski domišlji-i že tako daleč,   da mislite,   da je vsak   vaš   korak   pameten   in da l.i nikogar, ki bi si upal vam nasprotovati. Bodite v nacijonalnem oziru malo bolj mirni in    nabiralnik za Siidmarko« podarite    raje kakemu larjn . da ga jiorabi za cerkveno luuto. To bo veliko boljše, kakor rn poslušati prof. Sehrautzerja, ki
s -Hi v razne budalosti. Njegova    svitlost,     knez \Vin-
sehirriietz }*' pozval k >ebi oskrb-ika Korbla, ko je izvedel o priobee-člankih. Komaj je biia avdijenea končana, že se je g. oskrbnik poiiva-
pi» tretji osebi ženskega spola, da ?uia od kneza dovoljenje, da je lahko se nadalje blagajnik »Siidmarke« in načelnik Siidgaua«. Baje mu je knez dovolil to radi tega. ker ni re-
_-.it. ampak rojen Nemec, katerih ilo — mimogrede   omenjeno — le v Planini zelo. zelo pičlo.
Čudna se nam   zdi ta izjava v dvojnem pogledu. »Sudmarka« sama kot i mi i.iona Ino društvo   stremi za tem, da zgradi nemški most do Adri-je in se dalje proti Balkanu. Ona ho-■ h nenemške   domačine   pregnati z njihove zemlje ali pa jih ponemčiti. V ta namen služijo vedno množeče se šnlferajnske šole.   Kako   more naš i 7 tako postopanje   odobravati in voliti celo svojemu uradniku, da pri takih društvih   zavzema odlično esto, nam je neumljivo. Ko bi imel uez svojega oskrbnika   kje v nemških pokrajinah, bila bi nam njego-a izjava umljiva,   da pa odobrava aj takega a slovenski Planini, kjer Nemcih niti govora ni, nas je, po r a vici rečeno — iznenadilo.   Da bi ila v Planini Siidmarkina podruž-i zato. da brani nemško posest, je polnoma izključeno, ker take po--e^ti ne poznamo in je tudi ne bomo "»znali.   Sploh je pa jasno razvidno uradniških imenovanj pri grašči-i. da si hočejo tako posest šele kredi po stari nemški navadi. Velik uipoinoeek   zato   pa je ravno okol->st, da je oskrbnik Haasberga tudi lagajnik »Siidmarke«   in načelnik Siidgaua« v Planini.   Ne gre samo ee sme biti rojen Nemec član 'ruškega društva ampak, če je pra-
* »eno   in odobravanja   vredno, da ^uša   rojen Nemec   v slovenskem kraju Siovence ponemčiti in jih od 'ivati od služb,   katere   so posedali
• kdaj pri graščini zvesti in pridni služabniki slovanske narodnosti!! i o njegovi svetlosti v preudarek!
Z druge strani se nam zdi ta iz-ava iii^isn kneza čudna radi tega,
* r ods«-\a iz nje neka nekonsekvent-:.<-t. Siidmarka« je protestantovsko društvo,    ki ima na svojem praporu
ied drugim tudi geslo: -Los von Kom!« Vsekakor čuden pojav! Go-
•^Klar. knez \Vindischgraetz, \eren
atoličan in že izza davnih dni pa-*r-r»n farne cerkve, njegov služabnik,
4:rbnik Korbel,   pa   blagajnik los-
• nromovskega društva! Sicer nas •t  naprednjake    taka oponašanja
!o brigajo, ali interesantna so vse-* no. če pomislimo, da služabnik stremi za cilji in jih uresničuje na lasti svojega gospodarja, ki takim r iljem direktno nasprotuje. Ko bi živel še pokojni knez, vzor pravega katoličana in kavalirja, bi bil g. Korbel k večjemu blagajnik Haas-hprga m ne »Siidmarke«, in predsednik kakega lovskega društva in ne •Sudgaua«.
Končno še neko zabavno izjavo Potujočega, jako inteligentnega pro-sesorja iz Monakovega, torej pristopa "Nemca iz »Reicha«. Ko sem mu i,f>vedal, da so v Planini omikani Judje, ki se iz maternega jezika nor-fnJejo in bi ga najraje pozabili je z
»A*
komentarja! ninski Posili- in
jo ta stavek v dno duše in ga ugovarjajo pred jedjo in po jedi, zjutraj in zvečer, ker govorili bodo čisto resnico, ki jo jim je povedal nemški »somišljenik« iz Reicha.
Za danes dovolj! Kakor vidite, naša tvarina še ni izčrpana in tudi še ne ha kmalu, pač pa ste izčrpani vi, ker molčite liki cerkvene miši okrog altarjev. Bržkone se samo na prsi trkate in molite »confiteor« za vaša izzivanja.
Ako vam torej drago, da prav kmalu zopet kaj novega napišemo, 1 ar z bahavimi besedami zopet na dan in revanžirali se vam bomo v teku enega tedna ali pa še prej z enodejansko burko z prav mičuiini dialogi! _
Zotonke novice.
So li naši demokrat je toliko zlobni ali nevedni, ali pa morda njihovi voditelji toli »praktični«, da hujskajo nevedno ljudstvo proti zavednim Slovencem? Sedaj so izdali parolo,da se mora zaduji zavedni Slovenec v Zagorju uničiti, bodisi trgovec, obrtnik, gostilničar ali pa navaden delavec, kateri se zaveda, da je narodno napreden Slovenec, ki noče v njihov rog trobiti. — Kakor je znano, imamo v državi kaz. zakon, ki ščiti, ozir. s katerim se lahko omejijo take grožnje, in tega se bomo jioslu-ževali tudi mi vselej iu proti vsakemu hujskaču.
Najhujši trn v peti jim je gostilničar g. K o r b a r ; njega se mora brezpocojno neonobiti in v njegovo g»istiino ne sme noben »zaveden« demokrat, ako hoče, da ga milost raz ('obal o v obraz še obseva.
Mi še za danes ostanemo popolnoma hladnokrvni nasproti temu ter manu. katerega je izdala »sv. Tro-jiea« v konsumnem društvu svojim vernikom. Le tako naprej! Saj tudi struna, katero se preveč napenja, poči ... Ne bode dolgo, ko nastopi dan, ko bomo lahko javno dokazali, kako se ravna z ubogim delavcem.
Pečat tolovajstva je našim demokratom priiisnilo okrajno sodišče v Litiji, ker je obsodilo tri demokrate, ki so mirne goste Sokole ob priliki otvoritve »Sokolskega doma« napadli.
Mi   obžalujemo zapeljane žrtve,
kajti predobro poznamo naše delavstvo. Če bi ga njihovi voditelji izobraževali in podučevali. bi nikdar ne prišlo do kaj takega. Ali gotovim krogom ni do tega, da bi znala naša masa trezno misliti, kajti potem bi marsikatero danes lepo rejeno lice in debeli trebušček izginil iz Zagorja, Kako znajo demokrat je denuncirati. V »Rdečem Praporju« so zapisali: »Taufer, (ki je pri rudniku uslužben), je pri slavnostnem sprevodu kričal: »pereat glažarji!« in »pereat steklarna!« Informirali smo se pri gosp. Tauferju in drugih, v sprevodu navzočih »Sokolih«, ki so nam zatrdili, da on ni rekel teh besedi, pač pa je proti na pol podivjani svojati, ki je demonstrirala kot stranka socijalnih demokratov proti »Sokolu«, se izrazil, da je to najbrže Cobalovo maslo.
Naši klerikalci se grozno jeze v »Domoljubu« in nam celo prete. da bodo brez ozira začeli razkrivati naše grehe. (Prosimo, smo na razpolago.) Povemo ti pa, modrasova zalega, da imamo toliko gradiva, da boš sama sebe grizla, ako ga objavimo.
Nekaterim »naprednim« Slovencem seveda ni prav, da smo pričeli tudi s klerikalci boj, kajti oni bi naj-rajše imeli mir in kaj zato, če postane Zagorje se klerikalno. Saj nekateri že tako mislijo, da nimajo napred-njaki ničesar govoriti v Zagorju. Navedemo naj samo slučaj, ki se je pred časom doigral v neki gostilni. Bili so navzoči gospodje duhovni z inežnar-jem sami med seboj, kjer je pa duhovnik in mežnar, tam se gotovo govori o p'd in ki. In tako se je eden rimskih agentov izrazil sledeče: »Kaj učitelji! Ti naj !>odo kar lepo tiho in mirno tam v kotu! Ti morajo nas mirno poslušati in če se eden ali drugi drzne storiti kaj proti nam, potem ga bomo takoj naznanili na deželni šolski svet, saj imamo mi večino!« Seveda takrat ni bilo nobenega zagorskih učiteljev navzočih. Navedena izjava črnega intemacijonalca nam dokazuje, da farovzi ne bodo mirovali, dokler si ne podvržejo zadnje občine na Slovenskem. Zato pa ne križem rok, marveč na delo!
Poštne nabiralnike so po Zagorju in Toplicah odstranili, češ, da je postno ravnateljstvo v Trstu dalo ukaz, da se morajo vsi nanovo pre-pleskati. Kaj za to, če ne morejo stranke svojih pisem metati v nabiralnike; kdor bo hotel pismo oddati, se bo že potrudil na postni urad in tam oddal svoja pisma. Vprašamo gospoda poštarja, če je res dalo ravnateljstvo tak notuiienten   ukan, ta
stranke mučijo!
>Um to
Dnevne vesti.
4- Belokranjske oeate. Ker smo
nasvetovali Belokranjcem, naj klerikalce trdo primejo, da jim ne bodo raznih cest samo obljubo vali, temveč tudi zgradili, pa kriči »Slovenec«, da hoče liberalna stranka pripraviti Belokranjce ob že zagotovljene cestne zgradbe. Stvar bo pa precej drugačna. Za časa volitev naši klerikalci kaj radi delajo obljube, katerih pa nikdar ne izpolnijo. In tako je tudi v tem slučaju. »Slovenec« trdi, da se je začelo nasprotovanje domačinov, ki sveta ne dajo za nove ceste, ali pa zahtevajo tako pretirane cene, da je odkup pod temi pogoji nemogoč. Dr. Lampe ima vsled svojih nesrečnih kupčij prazne blagajne. Ker so pa Belokranjci vsled našega nasveta krepko pritisnili, ter kategorično zahtevali, naj se vendar že enkrat tudi za Bel okraj ino kaj stori — ko je bil Šuklje poslanec, se itak ni ničesar storilo — se ni mogel drugače izmuzniti, da je nahujskal natihoma par svojih somišljenikov, naj ne prodajo svojih zemljišč. Trik je bil jako dober — in tako bodo naši Belokranjci imeli zopet kopico obljub več.
+ Klerikalci v vsenemški službi. V svojih denuncijantskih člankih, v katerih se dolži naprednjake veleizdaje, se je častivredni »Slovenec« opetovano dotaknil septembrskih dogodkov leta 1908., zatrjujoč pri tem, da teh dogodkov ni povzročil nihče drugi, kakor plačani agentje provo-katerji srbske vlade. To očitanje smo preje že večkrat slišali. Citali smo je v »Grazer Tagblattu«, v »Alld. Tag-blattu« in v raznih drugih vseneni-ških listih. Posebno pregnantno je bila ta obdolžite v izrečena v znani tendencijozni brošuri »Von Laibach naeh Beigrad«, ki jo je spisal »Slovencev« najnovejši prijatelj, pastor dr. Hegemann. Te a hotne in zlobne dolžitve so takrat s primernim ogorčenjem in zaničevanjem zavrnili vsi slovenski listi in med temi listi je bil, kar je posebno zanimivo, tudi prijatelj »Slovenec«. Menimo, da gospodje okrog »Slovenca« niso tako pozabljivi, da bi se tega ne spominjali več! In če so sedaj klerikalci povzeli one vseuemške dolžitve, ki so jih preje pobijali, za svoje, je to dokaz, da se je v njih izvršil prav čuden prevrat in da so se zelo, zelo približan vsenemškemu stališču. A še eno je, kar daje misliti. Kdor je čital vsenemški pamflet »Von Laibach nach Beigrad«, ter primerjal izvajanja v tej brošuri z izbruhi ova-duške duše v »Slovencu«, je opaziJ da se vsa očitanja, da, celo posamni izrazi v Hegemannovi brošuri popolnoma krijejo z ohdolžitvami in izvajanji »Siovenčevimi«. Povsem jasno je torej, d* so naši klerikalci vstopili v službo Vsenemcev in da hočejo izvesti do konca ono delo, ki so ga Vse-nemei za poče i t, a ne dovršili. Kdor je pazno sledil dogodkom v zadnjem času, ter opazil niti, ki so se pletle med »Kranjsko šparkaso« in klerikalci, ta bo pač vedel, koliko je bila ura. Za denar pač klerikalci store vse in za 30 srebrnikov izdado, če je treba z najsladkejšim poljubom, tudi rodnega brata!
-j- Ne zvijajte se! »Slovenec« je očital slovenskim naprednjakom, da so v zvezi z velikosrbsko propagando, da dobivajo iz Bel grada srbske dinarje in da so med njimi sami veli-kosrbski i r reden tisti. Ko smo ga prijeli za obrekljivi jezik in ga pozvali, naj pride z dejstvi in z imeni na dan. je klerikalni ovaduh strahopetno zlezel pod klop in jel v zadregi jecljati: »greh se imenuje, grešnika pa ne.« In da bi svoje postopanje vsaj nekoliko olepšali Še pristavljajo: »Nečemo ustvarjati mučenikov.« Tako se mislijo izviti lopovi in si s tem nadeja, i še krinko velikodušnosti. Pa ne bo slo vsenemški bratci! Velikodušnosti in prizanesljivosti do" vas ne potrebujemo in jo odklanjamo! Zato na dan s dejstvi, aa dan b imeni, da ut na pristojnem mest« pogledamo oči v oči!
-h Senfcmberski dogodki in klerikalci. Ker s3 klerikalci v zadnjem času toliko usti jo zaradi september-skeh dogodkov, bi^ morda bilo umestno, ako bi priobčili nekaj prav zanimivih reminiscenc izza onih dni. Naslikali bi na primer lahko gotove nastope dr. Pegana, pred vsem pa bi lahko orisali vedenje junaka Terseglava v onih kritičnih dneh. Tega sa sedaj seveda ne bomo storili, samo i pi anali bomo gospoda Terseglava, ako aa aaarda tudi nanj vplivali plačan* agonija provokaterji srbske vladef Vauao, da gospod ni kratkega ■piiiaaaa, našo amo prepričani, da os bo ■iiuaminjal še na
Ali aa raanmaaaot
4- Trati. Duhovnik a Štajerskega piše v zadnji številki »Sloge« sledeče: Poslanec g. Tono Korošec pravi v »Slov. Gospodarju« št. 30, da je v Ljubljani tako-le govoril: »Za trote pa moramo smatrati one, v vseh inteligentnih krogih brez vsake izjeme, ki še danes drže roke križem ter nočejo sodelovati . . ., k večjemu, da s slabim jezikom, s hudobno kritiko podirajo ali vsaj ovirajo, kar drugi s težavo zidajo in delajo. Dal Bog, da bi bilo takih ljudi vedno manj in naše ideje bodo hitreje zmagovale. (Gromovito odobravanje.)« Gospod urednik! Vozel je tako ročno zadrgnjen, da ni nobenega dvoma: Trote imenuje Tonček tiste svoje duhovne sobrate, ki se mu ne vprežejo brezpogojno, da bi postal on hitreje — deželni odbornik. (Bo težko šlo! Uredništvo.) In trote imenuje ta, ta — človek nas, ki trideset, štirideset let prenašamo težo duhovnega, narodnega in socijalnega dela, trote nas imenuje »brez vsake izjeme« tisti, ki je dvanajst let pod pretvezo »učnega prefekta« v mariborskem dijaškem semenišču zastonj bival in ne malo ali dobro jedel in pil ter najmanj 5 revnim dijakom to odgrizel, kar so jim — dijakom — namenili blagi ustanovniki zavoda. Oospod urednik, pomislite, v Ljubljani nas ima za trote in dolži lenobe najostudnejše oblike, ki jo narava pozna, (niso prav storili, če so to »gromovito odobravali«!) in nas v domačem katoliškem časopisu pred ljudstvom, za katero delujemo, psuje človek, ki se je na Dunaju pri »Mai Korsu 1910« z do popka razgaljenimi Židovka mi obmetaval cel popoldan z rožicami, mesto da bi bil v dr. žavnem zboru. Pred tremi leti je peoval ugledne posvetne može za »murnije«,nas pa »brez vsake izjeme« imenuje trote. Tužna nam majka!
+ Novi tržaški škof. Za dr. Naglovega naslednika je imenovan dosedanji profesor nad škofovskega seminarja v Goriei dr. Franc C a -s t e 11 i z. Kakor ime izpričuje, je mož renegat. Slovenci in Hrvati v tržaški škofiji nimajo prav ničesar pričakovati od renegata. Kakor se Pa govori, je pa razventega še hud klerikalec. Slovencem v tržaški škofiji torej ne moremo čestitati na tej novi pridobitvi.
-f- Izlet tržaške »Narodne delavske organizacije« v Pulj — prepovedan?!   Pišejo nam iz Trsta   5. t. m. Pri vsej tajnosti se je raznesla danes po Trstu vest,   da je nedeljski izlet N. D. O. v Pulj prepovedan,   kar je napravilo v vseh   slojih veliko razburjenje.   —   V četrtek so namreč sklicali puljski mazzinjanci in irre-dentisti   sestanek,   na   katerem so »sveča no-<  protestirali,   da Slovenci onečaščajo rimska puljska tla in se grozno hudo vali na vlado, da j^ izlet dovolila. — Po sestanku se je napotila deputacija te lepe družbe, na čeln ji neizogibni odvetnik dr. Albanese, na okrajno gluvarstvo,kjer so nadko-misarja grofa Pazze-ja   »za živega boga« prosili, naj vpliva na namestništvo,   da izlet Slovencev prepove. Grof Pazze — ker je numreč dvorni svetnik Attema na dopustu — ni deputaciji nič obljubil.   Nato se je de-ptacija napotila k županu dr. Vare-tonu ter ga zaklinjala v imenu »svete italj. stvari«   naj   upotrebi ves svoj vpliv, da se izlet Slovencev prepove, ker sicer da pride do hrupnih demonstracij in spopadov, a odgovor za posledice oni — »cittadini« — odklanjajo. Kazburjeno, da je vse meščanstvo,   zato se je v nedeljo bati najhujšega, ker se po vsem mestu živo agitira na nedeljske demonstracije proti Slovencem,   ker je to žaljenje in provokacija »cittadinov«, ako bi oni korakali po mestu in to z godbo na čelu. Gospod župan je na to takoj odšel na okrajno glavarstvo protestirat in obenem  je telegrafiral v Trst na namestništvo,   naj   se izlet prepove. V četrtek zvečer je bil res od namestništva v Trstu izročen dr. Mandiču,   kot predsedniku N. D. O. dekret, s katerim namestništvo prepoveduje že dovoljeni izlet. Izvedelo se je tudi,   da je prepovedi največ krivo dejstvo, ker se temu izletu protivi zapovednik   vojne Inke v Pnljn. Storjeni so bili takoj potrebni koraki, da se izlet omogoči,  kajti  do te ure je že razprodanih 1600 listkov, n. N. D. O. bi, ako bi prepoved obveljala, trpel« ogromno škodo,   ker M morala plačati najeti parnik. Ko pišemo te vrstice, še ne vemo, kaka ko odločitev,   upamo pa,   da aa bo doseglo dovoljenje in da ae izlet, m katerega vlada tako veliko zanimanje in navdušenje,   na vsak način vrši. Na vsak način je pa postopanje vojnoga admirala jako čudno. Najprvo dovoli, da si smejo izletniki oglodati vojni arsenal, muzej in vojno ladje. Dal je oelo na razpolago  dva vojni ladji, na kateri se izletnika ob času rgladofanja vojno Inke nkroa, A sedaj pa naenkrat naaprotnja ialetnt A najaoll analno bi pa bilo od vlada,aaobi agaftaHTOla aojnuvni nagtt a ha aadi
efle, Icaiero ie m iPnlju "doBftlj na ra>
rf* Heaenako notranje ministrstvo za Roneggerjev fond. Hesensko notranje ministrstvo je nakazalo za Roseggerjev fond 2000 K. Oficijalna Nemčija, nemško ministrstvo torej podpira z denarjem nemški šulferajn in s tem germanizacijo avstrijskih Slovanov. Ali ni to višek nemške prepotencet Nemčija se vtika v naše notranje razmere in dela propagando za svojo ekspanzivno politiko s tem, da podpira svoje zaveznike in pomagače v Avstriji. Toda naša vlada ne vidi tega, ker noče tega videti. Tu iščite nemško iredento! Naše državne poslance pa opozarjamo na te razmere.
+ Nemci smejo pozivati k bojkotu. Na Dunaju je izšla knjižica »Wiener Slaven«, katero je izdal nemški »Volksrat« in v kateri so označene V6e slovanske gostilne, slovanska društvena zbirališča itd. V tej knjigi se vse nemško prebivalstvo na Dunaju opozarja, da se v vseh teh lokalih goji politika, ki je sovražna Dunaju. Neverjetno je, da #ie dunajska cenzura dopustila to knjižico, v kateri se direktno poživlja k bojkotu in napadom na slovanske lokale. Kakor se vidi, za Nemce ne velja znana Bienerthova proti-bo j kotna naredba. Nemcem je v Avstriji pač vse dovoljeno — Slovani smo pa »vogelfrei«.
-f- Črna gora in nemški listi. »Grazer Tagblatt« dosledno nazivlje Črno goro »das Reich der Hamme!-diebe«. S tem se dela kar najlepše za zboljšanje naših žalostnih odnoša-jev z balkanskimi državami. Ravno-tako bi lahko rekli: »Das Land der Eulenburge«.
+ Občinske volitve v Rovinju« Namestništvo je odvzelo magistratu predpriprave za občinske volitve. Vodilo jih bode c. kr. okrajno glavarstvo v Poreču.
— Vrazova stoletnica. Priprav* ljalni odbor za cerovško Vrazovo slavnost, ki se bo vršila dne 21. avgusta t. 1. v Cerovcu poleg Ormoža, naprosil je mestni magistrat ljubljanski, da bi razglasil vabilo za udeležbo pri omenjeni slavnosti, ter da bi zlasti ljubljanska narodna društva opozoril, naj se te slavnosti udeleže. Mestni magistrat nas z ozirom na to prosi naznaniti, da bode občinski svet pri slavnosti Vrazove stoletnice zastopan po posebnem odposlanstvu. Vsled tega naj bi tudi narodna društva kolikor mogoče se udeležila ve-lepomembne te slavnosti v divnih Slovenskih goricah. Stanko Vraz je bil navdušen Ilirec in zato zasluži, da se ga ob stoletnici njegovega rojstva poleg Hrvatov, katerim je pel svoje krasne »Djulabije«, spominjamo tudi Slovenci. — Kdor bi se hotel udeležiti slavnosti, odnosno, katero društvo bi hotelo odposlati k slavnosti svoje odposlanstvo, naj se oglasi pri Franu S t u h c u, tajniku »Pripravljalnega odbora za cerovško Vrazovo slavnost« pri Sv. Miklavžu poleg Ormoža.
— Pri reviziji trase za železnico Ljubljana - Brezovica in Vrhnika-Idrija je mestno občino ljubljansko zastopal poleg gosp. župana Ivana Hribarja, tudi g. občinski svetnik Josip Tur k, s čemer tozadevno poročilo v včerajšnjem listu izpopolnjujemo.
— Reciprociteta med državnim! in kranjskimi deželnimi uradniki. Ministrstvo notranjih zadev je izdalo odredbo, glasom katere se šteje pri odmeri penzije uradnikom in slugam, ki so neposredno iz deželne službe prestopili v državno, tudi čas, ki so ga prebili v deželni službi. To pa seveda pod pogojem, da da tudi dežela enake ugodnosti uraduikom, ki so prestopili iz državne v deželno službo.
— Že zopet Andretto. Iz zelo za* nesljivega vira se nam poroča, da jo imel neki pisar kranjske stavbinske družbe na opekarni pri Viču nalezljivo bolne prašiče in sicer pet. Eden izmed teh je poginil, enega jo kupil nek mesar, katerega je pa potem, opazivši bolezen, pripeljal nazaj, tega je pisar dal pri opekarni uslužbenim delavcem, ostale tri prašiče pa je kupil klobasar Andretto za slepo ceno 39 krajcarjev po k\g zaklane vage. Vsakdo pač lahko umeje, kakšni so morali biti ti prašiči« če je cena živim prašičem sedaj 1 K 20 za klg. Radovedni smo sedaj« če so bili ti prašiči po živinozdrav-niku oglodani.
Na državnem kolodvora v Šiški je postrežljivost precej neznana čednost. Včeraj popoldne ob pol šestih' sta pripeljala uslužbenca dveh ljubljanskih tvrdk blago na kolodvor ter ga začela izlagati. Železniški uradnik pa blaga ni hotel sprejeti, ampak je obljuboval uslužbencema klofute, če blaga takoj ne naložita in no odpeljeta nazaj. Tako vedenje gotovo ni primerno za c kr. uradnika, ljudem, ki dajejo železnici iaalu: iak, bi bilo treba vendarle izkazati
«|£ • o^aoon^l fiinal j^ 5^^-
pival t« dni 2Hetai dninar Alojnj
Korbar, zidarski pomočnik. Istodobno je bil tndi navzoč Aleksander Je-lerčič s svojim dekletom. Korbar se je začel ž njim prepirati. Ko je Jeler-eič odšel, je pritekel Korbar za njim, ter ga udaril po glavi s pollitrsko steklenico.
Umrl je v Šiški gospod Peter P e h a r i č , dolgoletni uslužbenec pri Fakinu ter predsednik šišenske N. D. O. Vrlemu rajniku bodi zemljica lahka!
Pokvarjeni starši, pokvarjena mladina. Iz Sela pri Ljubljani smo dobili oster dopis, ki se bavi s pokvarjenostjo otrok, katerim dajejo po t uho lastni starši. Dopisa za zdaj še ne priobčimo, ker mislimo, da bo zadostovalo, ako javno opozorimo na nevarnost, ki preti še nepokvarjenim otrokom od že pokvarjenih tovarišev in tovarisic. Tiste starše pa, ki celo psujejo onega, ki posvari njihove otroke radi nespodobnega vedenja, naj se ovadi sodišču!
Iz Brezovice nam pišejo: Naši »Čuki« se po svojih listih bahajo, koliko jih je bilo pri skupnem obhajilu na čast sv. Cirilu in Metodu. Podobni so tistim svetopisemskim farizejem, ki so po cestah na glas molili, zato, da so jih drugi ljudje videli. Postavili so tudi društveni dom, v katerem se zbirajo »Čuki« in »Sove«. To bo mladih čukcov v naši fari, da bo veselje. V nedeljo so »Društveni dom žegnali«, zato, da bo pri rnla-dem čukovskem zarodu več sreče. Pa človek bi že nič ne rekel, če bi vsaj ponoči imel mir pred temi nočnimi fiči. Toda vlačijo se v tolpah, kakor »•igani in kriče po vasi cele noči. Tstanovitelju »Čuka« bi svetovali, naj svoje tiče nauči preje nekoliko manire«, predu«» jih izpusti iz gnezda
Iz Domžal nam pišejo: Tu imamo mesarja K. F., ki prodaja vse meso po 1 K 3b* vin. kilogram, brez ozira na kakovost. Dela pa vendarle razloček, namreč pri odjemalcih. Dočim daje tirolski gospodi najboljše meso, daje domačinom le slabejše 7. obilo priklado kosti. Ker je naš denar vreden ravno toliko kot tirolski, zato zahtevamo, da se nam da ravno tako blago kot Tiroieem. Menimo, da bo ta opomin zadostoval.
I zmoviči. Jakob Trškan, 581etni dninar je čez en mesce služil pri posestniku Janezu Kraljicu na Kre-menci. Tekom tega časa je gospodarju izmaknil tri srajce v vrednosti 9 kron in nekaj gospodarskega orodja. Vse te vzete reči je prodal. Na to ac je zglasil pri mesarici Frančiški Je-sik na Igu, kjer je ostal nekaj dni. Med tem ji je izmaknil veliko sekiro, katero je hotel nekemu tamošnjemu posestniku prodati, a ga je lastnica pravočasno ujela. Trškan, kateri ima že 10 predkazni, med temi 4 zaradi t a vine. je neznano kam pobegnil. — Pri cestninarju Janezu Sirniku v ^imartnem sta z njegovim dovoljenjem uočila brezposelna dečka Jožef Aleš iz Dobnoga in Tinee Kosec iz Rašice. Drugi dan zjutraj je šel Sirnik na delo, njegova žena pa v Ljubljano. Ob 8. zjutraj jima je dala 1T> let stara hčerka po naročilu staršev zajtrk. V sobi na steni je visela srebrna žepna ura z verižico, katero sta si prilastila malopridna dečka m jo popihala. Domača hčerka je šele ob 10. uri dopoludne zapazila • atvino. Kosec je priznal, da je tatvino izvršil Jožef Aleš. Dečka se za-Medujeta. — V noči 2. t. m. je bilo uradniku Alfredu Pel k n med -panjem iz mize ukradena srebrna Ornega« ura, vredna IVI K, listnica v. vizitkami in bankovcem za 10 K ter denarniea > 15 K drobiža. Isto noč je bila vzeta gostačinji Mariji »J e r a n č i č damska ura, dnn 1. t. m. pa akademiku Ivanu Lebuu iz predsobe žepna ura. Tatu so zasledili v osebi 141etuega dečka Petra Fiisa :z Domžal, ki je zaposlen pri zidarskem mojstru Danielu Ballelino, pri katerem se je našla Lebnova žepna ura. Tatinskega dečka so izročili sodišču.
Sodelavca nevarno ranil. Pred
nekaj dnevi sta nočila Janez Lokar in Janez Hribar iz Zagorja, delavca v kamnolomu blizu svojega stanovanja na prostem. Ob eni čez polnoč sta se sprla in je zadal Hribar Lokar ju par krepkih zaušnic, na kar sta &e razšla. Ob 7). zjutraj pride Hribar domov, ter jame klicati Lokarja iz stanovanja. Ta se razjezi ter napade nasprotnika z odprtim nožem in mu zada tri vbodi jaje v roko, tri pa gg hrbet.
Strela je udarila dne 5. t. m. po-poludne okrog 5. ure v jagnjet posestnika Iv. Jelarja na Zg. Brniku ter odletela v slamnato streho tik njega stoječega skednja, ki je pričela takoj goreti. Vrlo gasilno društvo zgornjeberniško je ta požar s čudovito hitrostjo pogasilo, tako da ni druge škode, razun kar je je pri strehi. Ljudje hvalijo veliko spretnost in požrtvovalnost gasilcev.
V Podaredi na Štajerskem usta tiovi »Prosyeta«   ljudsko knjižnico.
8 tam ko natnian* ftatjt nov. Le ovrato aaprait
V Kanje je pHM pred loti ttvi-noadravnik g. Hrahalek, Ceh is Mora ve, ki se je rodil pri nas ob slovenskem denarja, ki pa jo ialibog po poroki izgubil s hlačami tudi svojo narodnost. Zato hoče poslati svojega sinčka v šulferajnako šolo v Store. Ne moremo tega razumeti in verjeti, in smo prepričani, da se g. Hrabaleh odtegne tem vplivom in se pokaže moža, toda če pa je kaj resnice na tem govorjenju, se bomo ž njim daljo in drugače pomenili. Sploh pa imamo tu v Kozjem še par enakih eksemplarov, katerim hočemo v najkrajšem času pod nos podržati ogledalo, da se bodo v njem malo ogledali. Znano je pa tudi, da cvete pri nas pšenica klerikalizmu še sedaj zelo, zelo ugodno.
Umor ali nesreča. Pod Laškim trgom so našli v Savinji moškega utopljenca, katerega je spozanal pekovski pomočnik Alojzij Leskov-š e k za svojega brata Miho L e s -k o v š k a. Miha je bil v Nemčiji rudar in je došel v Celje baje 17. julija. Imel je pri sebi srebrno uro in revolver; teh predmetov pa niso našli pri njem. Ker ni izključen uboj, se je uvedla preiskava.
Iz Pod s rede na Štajerskem. (»Ko groš v puščico skoči, iz vic se duša loči!«) Cerkev ima vedno in vedno »svoje potrebe«. Nam se zdi, da tiče vse te v potrebe^ v žepih duhovščine in mislimo, da se nismo veliko motili! Kdo se več ne spominja, kako in na kake načine se je v naši fari zadnja leta pod krinko: za nove orgije, nova okna, sveče, nove zvonove, za 14 novih kapel itd. beračilo. Mi smo sedeva vse pridno odrajtovaji plačila , ki nas baje zategadelj čaka na onem svetu; hudiču v pekelu pa lahko mi Podsred-čani kažemo osle in fige ..., saj smo si z darovi za cerkvene »potrebščine« zagotovili -— nebesa! —- In kako srečni smo še povrh že na tem svetu: smemo obrekovati, preklinjati, se krvavo pridušati, prešestovati, pše-uico krasti in to skrivaj v hlačnici gat domov goskani nositi; sploh smemo vse početi; v očeh g. Podpečana smo najboljši Kristusovi vojšča-ki — da le nosimo v cerkev pridno denar in volimo »katoliške« poslance. Pa vse to beračenje nam že sedaj preseda! Pobožnemu kmetu in kmetici, ki je zatopljena v molitev, podrži v sredi sv. opravila naš sloko-bedri mežnar na dolgem kolu pod nos — puščico ... in »daruj, če ne, si liberalec«. — Toda o tem dovolj! Predzadnjo nedeljo sem bil v Rajhenbur-sru. Videl sem tam ob cesti, ki pelje v Podsredo veliko in krasno palačo. Vprašal >*>m nekega tržana. čegava da je ta palača. »E,'< mi odgovori, »to je novi farovž.« No. tako torej, z denarjem, kateri se je po celem Slovenskem beračil za novo cerkev, si postavi najprej rajhenburški župnik zase udobno gnezdo — in če bo še kaj denarja ostalo, no, potem pa še le cerkev! Odobravam sicer potrebo nove cerkve v Rajhenbrugu — a potrebo novega farovža nikakor ne čutim! saj je še stari dober!
V Avstriji. V tržaški »Edinosti« prijjoveduje Tržačan Gregorič, da je bilo dne 3. t. m. na magistratu več slovenskih davkoplačevalcev, da plačajo svoje davke. Čakali so dolgo časa, toda nihče se ni zmerni za nje. Slednjič je prosila neka Slovenka uradnika, naj jo vendar ž« odpravi, ker že toliko časa čak; Uradnik, ki je pobiral denar slovenskih davkoplačevalcev, se je tako zadri nad njo, da je skoro omedlela. To pa uradniku še ni bilo dovolj, marveč je pozval stražnika, naj žensko ven vrže. — Nato je prišla na vrsto neka Vek.jet. ki je zahtevala slovensko pohotni co. Uradnik pa je naravnost rjul nad njo v italijanskem jeziku: »Kaj to zahtevate slovenski?! Pojdite v Ljubljano! Tu smo v Trstu, tu se govori italijansko! — Tržačan Albin Smrkolj pa pripoveduje, da ga je 3. t. m. zjutraj ob pol 7. dvignil iz postelje c. kr. policaj ter ga odgnal na stražnico na Bel veder ju. Tu so ga posadili na neki kovčeg za vrati, kjer je sedel poldrugo uro. Nato šele so ga odvedli zopet v spremstvu policije na vojaško sodišče, kjer so mu povedali, da bo zaslišan kot priča. Poudariti je treba, da Smrkolj ni bil nobenkrat pismeno vabljen na vojaško sodišče, zato je tem hujše obsodbe vredno, da se tako postopa s ljudmi, od katerih hoče kako avstrijsko sodišče kaj izvedeti. Tako kakor v gori navedenih slučajih, se postopa pač samo v častitljivi, vsem narodom enako pravični Avstriji.
Skandaloaac razmero v tržaški bolnišnici. Pišejo nam iz Trsta: O škandaloznih razmerah, ki vladajo na naši Franc Jožef ovi bolnišnici, ae je že večkrat javno kritikovaio. Toda kaže se, da ae vodstvo bolnišnice ne zmeni niti za javno kritiko, niti za zasebne pritožbe. Bolnik jo aa itak revež, ker mora trpeti, če se pa ž njim ae grdo ravna« mora pa
1» 4a aa m MHfcf holniaaicl aa tavna a MMH aejlnmii ja splošno aaaaa stvar. Zlaati Kfutaki zdravnik Schmelke Kollender je prava nadloga za bolnike. Pri plačujočih bolnikih je mož še saoaljiv, pri ravnila pa izgubi vso oliko in jo mnogokrat skrajno sirov. Bolniki kar trepečejo prod njim, tako se ga boje. Vodstvo bolnišnice bo moralo na vsak način poskrbeti, da vdahne zdravniku Sehmelketu nekoliko več človekoljubnosti v njegovo židovsko srce. No, pa to bi končno še ne bilo najhujše, ako bi bila vsaj hrana taka, kakršna se spodobi za bolnika. Posebno bolniki v infekcijskem oddelku se silno pritožujejo. Nele, da pošteno stradajo, ampak še tisto, kar dobe, je navadno sprijeno ali pa mrzlo, menda postano. Za zajtrk dobivajo bolniki vedno mrzlo mleko od prejšnjega dneva. Sirovo maslo navadno smrdi in je skrajno neprijetnega okusa. Bolniki, ki dobivajo kislo mleko, se pritožujejo, da dobivajo samo kislo vodo. Opoludne dobivajo samo juho gorko, vse drugo je mrzlo. Mnogokrat se tudi zgodi, da dobivajo že sprijena, smrdljiva jajca, kar menda posebno blagodejno vpliva na bolnikov želodec. V salati in drugi zelenjavi so navadno črvi in polži. Dobro je le, da so želodci bolnikov prazni. Da so bolniki res mnogokrat lačni, kaže najbolj to, da se v sobi za pomivanje posode skoro tepejo za ostanke plačujočih bolnikov. — Na vsak način je potrebno, da se uvede v bolnišnici stroga preiskava in da se nečloveške razmere odpravijo. Kajti nele tisti bolniki, ki plačujejo, marveč tudi oni, ki ne plačujejo, smejo z vso pravico zahtevati, da se ž njimi človeško postopa in da imajo človeško, ne pa pasjo postrežbo.
Elektroradiograf »Ideal«, zraven glavne pošte, ima od sobote, dne 6. avgusta do torka, dne 9. avgusta sledeči spored: Hrib Št. Mihel. (Originalni posnetek.) Izdelovalec* krink. (Pretresljiva tragedija.) Ribji lov v Oceaniji. (Otoki Kerara.) Pridni stražnik. (Drama.) San umetnika. (Podoba v barvah.) Sreča pride čez noč. (Komično.) Zadnja prestava se ob lepem vremenu vrši na prostem. Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in pol 9.: Pogodba. (Komično, izvaja Maks Linder.) Tašča in hudič. Klobuki. — Vsak torek in petek od 6. do 10. sodeluje si. »Slov. Filharmonija.«
Tesarska stavka. Stavku joči tesarji so delodajalcem vročili spomenico, v kateri so navedene njihove zahteve. Med drugim zahtevajo minimalno plačo po 3 K 40 v. Kdor ima že to plačo, se mu le-ta takoj poviša za 20%, l./VI. 1911. za nadalj-nih 10%, dne l./VI. 1912 zopet za
10
in končno l./VI. 1913 za 59*
Nadaljna zahteva je, da se v dobi od 20. marca do 31. oktobra dela samo po 0V2 ure na dan, v dneh pred velikonočnimi, bin!koštnimi in božičnimi prazniki pa samo od 7.—12. opoldne. Razen tega zahtevajo tudi dela prost 1. majnik. Za dela izven delovnega prostora zahtevajo tesarji v Ljubljani 60 v doklade, izven Ljubljane 1 K 20 v. nad 5 km izven Ljubljane pa 3 K 60 v. Delodajalci pogojev, ki so jih stavili tesarji, niso sprejeli. Ker smatrajo pogodbeno razmerje med sabo in tesarji za razveljavljeno, bodo v ponedeljak vročili lesarjem delavske knjižnice, kar pomen ja toliko, kakor da jih izpuste iz službe.
Zaradi prepovedanega povratka
v mesto je bila včeraj aretovana policiji dobro znana 1852. leta v Ljubljani rojena in v Mozelj pri Kočevju pristojna Neža Glibejeva. Oddali so jo sodišču.
S ceste. Ko je včeraj popoldne peljal hlapec Avgust Bi rtič po Sv. Petra cesti voz peska in sedel na vozu, ga je »ta kratki« tako zmagal, da ,ie zaspal. Službujoči stražnik je od-vedel pijanega Birtiča v špehovko, konja je dal odpeljati domov.
Tatvina. V hiši št. 34 na Dunajski cesti je bilo včeraj ukradenih 50 vreč, vrednih 32 K. Osumljenec je policiji znan.
* Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 40 Slovencev in 7 Hrvatov. V Heb je šlo 35 Macedoncev in 40 Hrvatov, v Buchs 25, v Inomost pa 37 Hrvatov.
Izgubljeno In najdeno. Hlapec Matevž Bnrnik je izgubil platneno vozno odejo. Delavec Mihael Vonči-na je izgubil denarnico, v kateri je Imel 110 K denarja. — Šolski učenec Jožef Pod krajnik je našel ročno žensko torbico, v kateri je bil molek iu 2 ključa.
Dežnik iaglnJl. Kdor je vzel včeraj zvečer ob sedmi uri na tukajšnji glavni pošti tuj dežnik, se prosi, da ga pošlje v upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Brad h MM I lik Mt & Dt i MUl
otoflnlNL
Poravnava v prid družbe sv. Cirila In Metoda. Gospod odvetnik dr. Josip C. Oblak nam je izročil kot zastopnik g. Jos. Miklavca za našo šolsko družbo znesek 50 K, ki ga je plačal g. Anton Hofferer proti temu, da se mu je odpustilo žaljenje. Naj bi se take poravnave množile!
Veselica družbe sv. Cirila in Me. toda v Št. Vidu pri Lukovici. Najprimernejši kraj izleta za jutrajšnji dan oziroma za popoldne, je gotovo Št. Vid pri Lukovici, kjer se vrši v gostilni g. Rusa velika veselica v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Po pripravah sodeč, bode veselica vsestransko dobro prirejena in je le želeti, da se je udeleži kolikor mogoče največ gostov. Iz Ljubljane pridejo poleg drugih že javljenih družb, tudi gg. pevci trgovskega društva »Merkur«, kateri bodo gotovo mnogo pripomogli k popolnejšemu uspehu ž njih priznanim izbornim petjem. Odhod iz Ljubljane je ob 2. uri s kamniškim vlakom. V Domžalah bode več vozov na razpolago, kateri popeljejo goste v pol ure oddaljeni Št. Vid, na prostor veselice. Za dobro jed in pijačo je skrbljeno. Jutri toraj vse v romantičen Št. Vid. Na veselo svidenje!
Ustanovni občni zbor Ciril-Me-todove podružnice v Podsredi na Spod. Štajerskem. Naša narodno-obrambna organizacija na Štajerskem šteje zopet eno postojanko več. V nedeljo, 31. julija se je ustanovila tudi za trg Podsredo in okolico podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. Ob lepi udeležbi domačinov, prijateljic in prijateljev slovenske šolske družbe je otvoril zborovanje v imenu pripi a\ijalnega odbora g. Pirnat, ki je nakratko povdarjal pomen iu potrebo ustanovitve ter pozivai navzoče, da se oklenejo društva, ki ga vodijo tako blagi in vzvišeni cilji. Nato je povzel besedo g. potovalni učitelj Ivan Prekoršek ter je v poljudnih besedah slikal narodnostne boje, kazal na nevarnost, ki preti Slovencem od prodirajočega Nem-štva, ki nas skuša duševno uničiti v svojih nemških šolah ter nas s poku-povanjem slovenske zemlje in naseljevanjem nemških ljudi gospodarsko oslabiti in pregnati iz naše tisočletne posesti. Marsikaj se je Nemcem že tudi posrečilo v zadnjih 30 letih, a tudi v nas se je vzbudil odpor, porodila se je zavest, da si moramo sami pomagati. Tako se je ustanovila pred 25. leti družba sv. Cirila in Metoda, ki brani slovensko mladino pc-tujčenja ter po svojih podružnicah, ki se snujejo po vsem Slovenskem, dviga narodno zavest ljudstva ter širi zdravo narodno izobrazbo. H koncu je omenjal g. Prekoršek še posebej naloge, ki jih prevzema nova podružnica, ako hoče v resnici sodelovati pri velikem narodnem delu. Po predavanju, ki so ga vsi navzoči mirno poslušali bi bila prišla na vrsto volitev odbora. Tedaj pa so navzoči »branitelji katolištva in narodnosti in učeniki nasilstev in pobojev« si hoteli voliti predsednika. Zgnali so na zborovanje svoje mlade in stare device in še par podrepni-kov, naeeloval jim je g. kaplan Pod-pečan, ki si je poklical še na pomoč kaplana Tratnika iz Rajhenburga. Ko se jih je poučilo, da z volil vi jo predsedstva ne bo nič, se je oglasil k besedi kaplan Tratnik, ki je Še precej dobro ponovil nekaj odlomkov iz govora g. Prekoršeka, potem pa je začel pripovedovati svojim strme-Čim ovčicam in devičieam o Masa-rvku, o polabskih Slovanih, ki so izginili, ker niso bili dovolj verni ter da bi Nemci na meji radi vsakega Slovenca zadavili in da je sedaj vera v Podsredi v veliki nevarnosti. Zaihtele so device, ko so slišale te čudne reči in gledale so zaupno smehljajoči obraz g. kaplana, ki jim je nato razodel, da se je ustanovilo društvo, ki brani vero in narodnost — sedaj pa volite! »Tako je te pravo«, so rekle. Tudi g. Podpečan ja poskušal nekaj povedati, pa je preučeno začel o izobrazbi, pa mu ni šlo dalje, rekel je še, da bi marsikatere ga spravil v zadrego, če bi ga vprašal, če je bil pri sv. maši. — A glej čudo, v zadregi je bil po teh besedah samo g. kaplan Podpečan. — Tako se je končalo katoliško narodno delo. Tega kar so nameravali, niso dosegli, podružnica Ciril-Metodove družbe se je ustanovila, pristopilo ji je ko j *52 rednih članov, načelu je ji župan g. Presker. Klerikalci pa so to pot zopet pokazali.kako razumevajo narodno delo, ki jim je od nekdaj mrzel o. Ko so videli, da se je začelo v družbi z vsemi silami delati, so ji obrnili hrbet, jo proglasili za brezversko. ustanovili pa so si »Stražo«, ki naj zbira agitačni fond za klerikalno hujskanje. In danes ko sami ničesar ne storijo, ovirajo nas pri narodnem delu in izrabljajo ljudsko zaostalost v korist svojih žepov. Pisali smo o tem obč. zboru obširneje, da vidijo tisti naši prijatelji, ki še tnpatam verujejo v klerikalno narodnost, ka. ka je ta narodnost? Mlečnemu fantku Podpečanu vlg. »Grabeniek is
Galicije« komo pa ie še nagli za uše. sa . . . — Ti podružnica C. M. D. pa
rasti, cveti in rodi!
Droitvena naznanila.
Telovadno   društvo   »Sokol L«
v Ljubljani priredi izlet združen z javno telovadbo in veliko ljudsko ve. selico v nedeljo, dne 7. avgusta 1910 na obširnem vrtu restavracije gosji. Elije Predoviča na Selu. Spored: 1, Proste vaje naraščaja in članstva. 2-Orodna telovadba naraščaja in član-stva. 3. Zaključna skupina. 4. Po končani telovadbi prosta zabava hi ples s posebno godbo. Paviljoni za vino, pivo, jestvine itd. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Vstopnina 50 vin. za osebo. Otroci do 10 leta s vstopnine v spremstvu staršev pro-eti. Ker je čisti dohodek namenjen v prid snujočemu se sokolskemu telovadnemu odseku v Mostah, se slavno občinstvo in prijatelji društva naj. uljudneje vabijo, da se prireditve najštevilnejše udeleže. V nedeljo vsi na. Selo na sokolsko veselico!
Jutri vsi na III. šentjakobski se. men j! Narodno občinstvo, ki se želi jutri popoldne izborno in prav odkri-tosrčno zabavati, vabimo s tem znova, da se udeleži veselice, ki jo pod zgornjim naslovom priredi »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« v prid društveni knjižnici na obširnem senčnatem in krar no okrašenem vrtu pri Plankarju na Dolenjski cesti. Spored je raznovrsten in skozinskoz zanimiv. Posebno opozarjamo na fenomenalni muzej in menažerijo. Impresario tega podjetja nam je dovolil, da smemo objaviti par kurijozitet. Videl se bo tu denar iz Belgrada, ker igra pri Slovencih zadnji čas veliko vlogo, dalj. materijal za slovensko univerzo pc mivslih ministrstva, srajca za Mu&i kakršno je namenil škof, Cook, ki j. hotel ljudi nafarbati s tem, da je šol s šmiroin mazat severni tečaj, Adamovo in Evino jabolko, zaradi kak-rega je človeški rod tako salamensk<: nesrečen, Zeppelinov zrakoplov, najimenitnejši Človek sveta, dresirar krokodil, ki skače skozi obroč (vrhu nec dresure!), belokranjska železnica, nemški most do Adrije, Hallevev komet, prizor iz Sodome in Gomoro po besedah sv. pisma, egiptovske^ Jožeta svetovno naziranje, čudodelna kokoš itd. itd. Posameznosti bo tolmačil obiskovalcem in obiskovalkam impresario sam. Muzej bo re-nekaj posebnega, bo poučen, pa tudi zabaven, pohujšljiv pa nič, tudi pro-tiavstrijski ne in tudi ne protikatoli-ški. Njegov obisk priporočamo vsem in vsakemu! — Za drugo zabavo \r. i azveseljevanje bo skrbela »Slovenska Filharmonija«, čuli bomo ubrano petje »Zvonovo«, ljubke gospodične ti bodo pa prodajale raznih drobnarij, kakor svežih cvetic, pomenljivih; — igrač za predzakon in pozneje, pavovih peres, šentjakobski)! štrukljev itd. Ob posebni godbi boš plesal z izvoljenko, da bo veselje. Vstopnina je samo 30 v, otroci prosti. Jutri torej pridi na šentjakobski semenj ali po cesti, če si pa ponižen turist, jo pa udari čez prekrasni Gi lovec, da se med potoma še naužije-prelepili razgledov.
Odbor pevskega društva »Ljub* Ijanski Zvon« opozarja svoje pevec še enkrat, da sodelujejo pri jutrišnj: veselici pri Plankarju na Dolenjk cesti. Shajališče ob polu 4. popoldu'1 na sv. Jakoba trgu.
Narodni gospodarski kongres Slovensko trgovsko društvo »Merkur« opozarja na narodno gospodar ski shod, ki bo dne 14. in 15. avgu sta t .1. v Ljubljani, na katerem bodo govorili zastopniki vseh avstri,1 skih slovanskih narodov. Ker ima kongres velik gospodarski pomen vabimo vse slovensko trgovstvo, da se tega kongresa v kar naj več jen1 številu udeleži.
Vrtna veselica političnega dru štva za vodmatski okraj, ki se je vr šila na vrtu gospe Draščkove,je krasno uspela. Vodmatske gospe in gospodične so stregle s svojo priznano požrtvovalnostjo gostom z okusnimi jedili, izbornim pivom žalskih pivovarn in pristno kapljico iz Zupančičeve kleti. Vrstila se je vesela pesem, tamburanje, komični prizori keglanje na dobitke, srečolov in w> veda v večernih urah pri res krasm lazsvetljavi animiran ples. Veselico so počastili gospodje dež. poslan^ dr, Oražen, iu obč. svetniki Lonček. Kozak in Primožič. Dež. poslanec Turk in obč. svetnik g. Pavšek sta p« poslala društvenemu odboru svoje prispevke, ker sta bila zadržana vs-selice se udeležiti. Posebno moramo pa omeniti poset vrlih zavednih gospodov Kamenčanov, čast jim! Gotovo je pokazala ta prireditev, da vživa politično društvo pri občinstvu ugled.
Prvi sokolski dan v Mostah. Tiho in brez hrupa, toda premišljeno in z neizprosno močjo vztrajnega dela je »Sokol I.« raztegnil svoj delokrog v vzhodne občine ljubljanskih predmestij. Moste so unikum slovenskih občin: v gospodarskem ozira so ai tu tem malom prostoru v vidno oatrem
nasprotju razredni interesi prebival-
btva, v m
pane v Mostah vae barve od odkritosrčnega narodnjaka, mednarodnjaka, do narodnega hinavca klerikalca in tja do tiste teme, kjer preneha vsaka
diferencijacija misli in čuta. Gladina mestne kulture in malokulturno
razpoloženje kmetiške okolice se tu srečava in prehaja tu v visoko, brez-pravilno valovanje, ki nbija vsako
misel in načrt, ki bi hotel ustvariti iz drobnega močno celoto. Vsi pojavi javnega življenja v Mostah so do sedaj nudili sliko brezprimerne razko->anosti. V valovih nasprotujočih si raznih interesov,   narodnih teženj, v skalnih verzelih misli in želja mo-sčanskega prebivalstva pa se vleče in redi črna kača, ki ima toliko rok in nog, da najdejo komaj dovolj prodora za svoje bivilišče v prostornih dvoranah sentpeterskega kaplanišča, farovža in   njih   najbližje okolice, glavo svojo pa ima grozna pošast daleč, daleč na jugu izven slovenske domovine. Razdrobljenost in razkosa-nost napredne misli, pogosto le namišljena nasprotja izkoriščajoč, postaja klerikalizem v Mostah vedno močnejši, ustanavlja društva, gradi I ise bojnim svojim organizacijam. Grozna poštst se vlači med Meščan: \ različnih oblikah in podobah od ra-> ura jutra v pozno noč, ko se šele zapirajo špelunke za strašno golaznijo. Vse mora pasti kot plen   v nečisto 7,aročje: mladega dekleta se ujame z Mrično pobožno    telesnostjo, vdove, -tarne device in v   to kategorijo -j ada joče samke z dvomljivo pretek-:">tjo. se napravi za odbornice. fantom se napravi lepo uniformo in pirea za pijačo, na matere in očete in otroke pa se spravi s peklom, grozni i in nasilstvom. To se godi dan dnom, javno na ulici, skrito za conami.   Moščani, zavedajmo se nt -karnosti, h»činio novih potov in novih Istev, k;:ko preprečiti grozečo ne-arnost.Dobili smo svoj sokol, odsek, krepko razvija, obeta   se nam Lska pomoč od sokolske orgaaiza-. Sokolstvo sprejme v svojo \ zgo-n; šo mladino in s tem vstvarja no-temelje narodnega in kulturnega movanja med nami. Oklenimo se S kola s polnim zaupanjem in z veo ljubeznijo. Vsa napredna društva naj ga sprejmejo z odprtimi   rokami, z I ratskimi srci. Sokol ima >vojo nalogo in svojo pot. Xe bo posegel nikdar v aktivno politiko, stvarjal  pa bo vedno s svojim vzgojnim delom pred pogoje za  vsako napredno podjetje, 1 bo neusahljiv vrelec, odkoder bodo zajemale vedno vse napredne nizacije čiste studenčniee, s katero bodo napajale in ohranjale celotni narodni organizem. Prihodnja nede-!ja bodi vsem Mošeanom manifesta-eija naprednosti in novih stremljenj, iz katerih se porodi iz slabe razdrobljenosti krepka, boja zmožna enota T \ narodnih,   demokratičnih in pravičnih socijalnih gesel!
Prostovoljno gasilno društvo v Podutiku otvori jutri svoj novi gasilni dom. Popoldne ob 4. uri se bo vršila tudi velika ljudska veselica z jraznovrstnejšim programom. Pri-i a tel j i društva se vabijo.
Prostovoljno gasilno društvo na /sr. Brniku bo praznovalo   dne 11.
embra t. 1. slavnost blagoslovije-..ia novega gasilnega doma. Čislana r>a društva, kakor   tudi druga iruštva v okolici se uljudno naproša-i •. da ne bodo na ta dan prirejala [h veselic in slavnosti. Za   uradnike   južne železnice ljeta po medsebojnem sporazu-Društvo jugoslovanskih Železnikih   uradnikov«    in »Ortsgruppe Triest S. B. des Oe. E. B. V.« javen 1    i   . vrši v petek 12. t. m. ob S r v Trstu, vi a S. Franceseo št. (kasino državnih uradnikov). — K r bodo člani personalne komisije oročali o   prevažnih gospodarskih stanovskih vprašanjih, tičočih se izključno    jnžnoželezniških uradni-. pričakujeta sklicatelja, da se to-
ariši zanesljivo in v obilem številu odzovejo in pribite na shod, kamor ;ih kličeta >veta dolžnost in stanovska čast.
Umetnost.
Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu   ostane le še nekaj dni odprta. Zato vnovič opozarja nio nanjo.    Zlasti opozarjamo na-:.;■> naše učiteljstvo, ki o počitnicah ado prihaja v našo metropolo. Tu-j si utegne ob izvirnikih osvežili in poglobiti, kar mu je v osnovah podala šola, in si z rednim posečanjem Estav pridobiti toliko, da more po-• tudi na deželi blagodejno vpli-: t j na povzdigo umetniškega občudovanja.
Tujci včasih ne vedo, kam bi obrnili, da bi si poiskali duševne a ve. Kako zelo jim bo ustreženo, če jih opozorimo na umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu! Zlasti gg. gostilničarji bi si iztekli marsikaj zaslug, ako bi svoje tujske goste napotili tudi v to smer. Tako se 1 o tudi na zunaj izvedelo, da Slovenci tudi na umetniškem polju ni-Mno zaostali za drugimi kulturnimi 'larodi
odkrijejo v Klanjcu ^»^^^ menile pesniku hroaške narodne himne J-iepa naša domovina«, Mttumovicu, spomenik. Na slavnoati bodo po častnih odposlanstvih zastopani vsi slovanski narodi. Hrvaško prestolnico bo zastopal župan Janko Holjac, hrvaško vlado pa bivši veliki Župan Jelafić. Želeti bi bilo, da se slavnosti vsaj z brzojavnimi pozdravi spominjajo tudi vsa slovenska pevska društva, ki tolikokrat pojo »Liepo našo domovino".
— Dve enotni stranki na Hrvaškem. V jutranjem listu smo priobčili vest, da je hrvaška stranka prava na svoji plenarni seji sklenila, da prevzame inicijativo, da se vse v hrvaško-srbski koaliciji nahajajoče stranke združijo v eno stranko, ki naj s srbsko samostalno stranko še nadalje ostane v koalaciji. Ta sklep stranke prava se na Hrvaškem vobče odobruje. Včerajšnji »Pokret" izjavlja, da bo napredna stranka v principu sprejela predlog stranke prava in da je voljna stopiti v enotno stranko, dasi bo jo to stalo med vsemi strankami največ žrtev.
— Ruski učitelji v Srbiji. Te dni je došlo v goste srbskim učiteljem večje število ruskih učiteljev in učiteljic. V Belgradu so se mudili ves dan ter si ogledovali znamenitosti. Drugi dan so preko Mladenovca odpotovali v Valjevo, da prouče tudi življenje s.bskega kmeta.
— Na bolgarskem vseučilišču v Sofiji je razpisano mesto rednega profesorja za slovansko filologijo do 1. januarja 1911.
— Nove bolgarske znamke. Bolgarska vlada izda v kratkem nove poštne znamke. Na znamki po 1 stotinko bo slika gradu carja Asena v Stanimaki. Na znamki za 3 stotinke je slika mesta Trnovo, kjer je bila Bolgarska proglašena za neodvisno. Na znamkah po 15 stotink je Iskrske soteska, na onih po 30 stotink Rilski samostan, na onih po 2 leva samostan sv. Trojice na Balkanu in na vseh po 3 leve, pristanišče v Varni. Znamke po 2, 5, 10 in po 25 stotink in po 1 lev bodo nosile slike carja Ferdinanda in prestolonaslednika Borisa.
Razne stvori.
* Velika tatvina. V Berolinu so vlomili v neko trgovino s kožuhovi-no ter odnesli za 50.000 kron raznega
blaga.
* Velik požar. V vasi Csorbafalu je vsled nepaznosti nastal požar, ki je upepelil 50 hiš. Škoda znaša več nego 100.000 kron.
* Nemško - katoliški ravnatelj svinjar.   Na neki katoliški dekliški cbčinski šoli v   Berolinu je   bii za ravnatelja hud in zvest rimski klerikalec Robert Bock. Ta Bock se je izkazal tekom večletnega poučeva-l ja na omenjeni katoliški   šoli kot pravega svinjarskega kozla med nesrečnimi katoliškimi deklicami, ki so mu bile izročene v varstvo. Seveda. Šola je katoliška, ravnatelj je bii hud katoličan, zato ni čudno, da so starši brez vse skrbi izročili svoje hčerke v vzgojo katoliški šoli in katoliškemu ravnatelju. Pa kakor je v marsi-kakem katoliškem zavodu, tako so so tudi v ti izrecno katoliški šoli pod plaščem verske vzgoje godile naj iT- >tvari. In to   ne par   me -cev, ampak več let! Bock je bil rav atelj omenjene šole deset let. Bil j» radi zavajanja deklic zaprt že pred -esti-mi meseci, toda po tridnevnem pre-i>kovalnem zaporu je bil izpuščen. Takrat je porodila neka j>osebno razvita 1 kletna učenka otroka. Povedala je. da jo je ravnatelj večkrat povabil na svoj dom, kjer sta jedla in pila in se na postelji zabavala. Po posredovanju duhovščine je bila mlada nezakonska mati takoj sprejeta v samostan »Pri dobrem pastirju«. Ko je deklico zaslišal preiskovalni sodnik, je vse preklicala. Katoliški popi jo pač niso kar tjevendan spravili v samostan! Ta dekličin preklic J3 Bocka rešil nadaljnega sodnega preganjanja. Poizvedovanja pa so se kljub ustavljeni preiskavi nadaljevala. Policiji se je posrečilo, da je izsledila vse polno učenk, s katerimi se je ravnatelj pečal v uradni sobi in na svojem domu. Lovil je seveda   le bolj razvite deklice. Kot prijazen in navdušen pedagog, si je znal pridobiti tudi vstop v družine svojih učenk. Izpraševal je po načinu domače vzgoje in se zanimal za   značaj svojih učenk. To je seveda delal samo zato, da je izvedel, kako si lažje pridobi zaupanje otroškega srca. Ako je pri tem naletel na kako mamico, ki je gospodu ravnatelju ugajala, je tudi njej ponudil svojo ljubezen. Zelo čudno je, da katoliškega Bocka i* davno niso zaprli. Kakor zdaj pišejo nemški listi, so ie celo vrabci več let čivkali po Berolinu, kaj se godi na katoliški dekliški občinski Soli. Marsikdo je z začudenjem zrl proti šoli, v kateri je ravnatelj prepeval s svojimi »ljubimi   velikimi deklicami«, kakor je imenoval one učenke, kana-rim je bil posebno naklonjen, ranam
pašam »Vam Uink nad ao hlaak flafaltt mir mm kastam dia Lata« in mm »Dar 8ehwar-m Walfiseh au Aakalon«. Vsa to so popevke, ki nikakor me apadajo v šolo, najmanj pa še v ljudsko šolo. Kakor ie rečeno, je ravnatelj izvabljal učenke tudi v ovoje stanovanje, kjer se je igral 2 njimi cele noči. Tako je delal slasti s učenkami, sa katere se starši niso mogli dosti brigati. Staršem je pa pozneje zatrjeval, da je iz usmiljenja povabil njihove hčere k svojim sorodnikom, da jih obvaruje nemoralnega življenja, ki jim preti na berolinskih cestah. Koliko otrok je katoliški svinjar spridil, se sploh ne bo dalo dognati. Takih deklet je sploh malo. kakor je zdaj 16-letna služkinja pri nekem berolin-skem zdravniku, ki je priznala, da je kot 121etna deklica popivala z Bo-ckom po berolinskih beznicah cele noči, potem pa ž njim legala v isto posteljo. Večina deklet ima gotovo še toliko sramu, da bodo rajše molčale kakor pa da bi se zglasile kot priče. Iz navedenega slučaja se razvidi, da ni vse zlato kar je — katoliško.
Telefonsko in Brzojavna
poročila.
Pravi vzrok smrti znanega športma* na Goldschmieda.
Dunaj, 6. avgusta. Zanikajo se \esti, da bi se bil znani športman poročnik Goldschmied ustrelil radi slabih financ. Goldschmied je bil namreč morfinist in preveliko zavživanje morfija ga je gnalo v smrt. Diplomatska pogajanja med Avstrijo in Italijo radi mejnih konfliktov.
Dunaj, b\ avgusta. Med Avstrijo in Italijo se vrše diplomatična posvetovanja, kako naj se za bodoče odstranijo neljubi mejni spori radi prekoračenja meje po vojaških patruljah.
Spor v češki klerikalni stranki. Praga, 6. avgusta. V češki klerikalni stranki je prišlo do razdora radi udeležbe Cehov na avstrijskem vsekatoliškem shodu v Inomostu. Krščanski socijalisti nastopajo proti udeležbi, stari klerikalci, zlasti plemstvo pa je za udeležbo Cehov na tem shodu.
Novosti na praški visoki tehniški soli.
Praga, 6. avgusta. S cesarjevim privoljenjem se razdeli strojniški oddelek na tukajšnji tehniški visoki šoli že s prihodnjim šolskim letom na dva pododdelka in sicer na strojniškega in elektrotehničnega.
Akcijska družba »Riviera« v težkočah.
Pulj, 6. avgusta. Akcijska družba »Riviera«, katere namen je gra diti po Istri hotele in je v Pulju že zgradila velik hotel z enakim imenom, se ima boriti sedaj z velikimi finančnimi težkočami. Pasiva znašajo boje 800.000 K. Vlada sama se zavzema za to stvar in namerava priskočiti sanaciji družbe na pomoč.
Špijonaža?
Pulj, 6. avgusta. Pet avstrijskih torpednih čolnov je zasledovalo daleč na odprto morje neko nemško jahto. O celi zadevi uradi najstrožje molče. Vendar se govori, da se gre za špijonažo, glede katere se pa še no ve, na korist katere države.
Hrvaški sabor razpušcen.
Zagreb. 6. avgusta. Razpust hrvaškega sabora je že sklenjena stvar in se izvrši tekom prihodnjega tedna. V krogih srbsko-hrvaške koalicije se splošno jako ugodno sodi o političnem položaju na Hrvaškem, ker je gotovo, da bodo Hrvatje in Srbi tudi v bodoče složno nastopali. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 6. avgusta. Ogrski državni zbor se je sešel k zadnji seji, v kateri se mu poroča o sprejetih zakonskih predlogah po magnatski zbornici. Nato se odgodi državni zbor do 27. septembra. Ban dr. Tomašie pri ogrskem ministrskem predsedniku grofu Khuen Hedervarvju. Budimpešta, 6. avgusta. Hrvaški ban dr. Tomašie je podal ministrskemu predsedniku arofu Khuen Hedervarvju predlogo za razpust hrvaškega sabora, Khuen Hedervarv jo predloži pri svojem posetu vladarju v Išlu le temu ▼ odobritev.
Vojaški nabori ma Ogrskem. Budimpešta, 6. avgusta. V ponedeljek, dne 8. t. m. se prično na Ogrskem letošnji vojaški nabori, ki bodo srodi septembra, končani.
četku nja aeja v kateri « o
6. avgusta.    V za-■e vrši zad»
kraljevi reakript im takoj na to am-
* migontm, V moko to-
kajmjo Inozemsko poelaniško ponlop-
£ae jO prana"! a prašna mrtvaška rs-v. Trdi se, da je v dotiČnem poslopju ustrelila meka dama svojega brata
In da hoče dotično poslaništvo celo afero prikriti. Pričakuje ae senzaci-jonalnih odkritij.
Narodna skupščina na Turškem živečih Grkov. Carigrad, 6. avgusta. Grški patrijarh je predložil turški vladi noto, v kateri naznanja, da sklicuje narodno skupščino vseh na Turškem živečih Grkov. Ta skupščina se bo pečala z zatiranjem na Turškem živečih Grkov in utesnitvijo njih cerkvenih pravic. Skupščina bo zborovala v septembru.
Neurje v Belgiji.
Bruselj, 6. avgusta. Nad Bruse-Ijem in okolico je divjala strašna nevihta, ki je povzročila velikanske škodo. Strela je opetovano udarila v posamezna poslopja in v mestu na več krajih tudi zažgala.
Pariški A pači na delu.
Pariz, 6. avgusta. Včeraj je bil pri belem dnevu na ulici napaden od zloglasnih Apačev z nožem eden pariških policajev. Prišlo je do boja, pri katerem je policija rabila orožje. Eden pasantov je bil pri tem ustreljen. Tudi eden policistov je težko ranjen.
Položaj na Španskem.
Pariz, 6. avgusta. Ministrski predsednik Canalejas se je izrazil nasproti poročevalcu pariškega »Jour-nala« sledeče o nameravanih klerikalnih demonstracijah v San Seba-stijanu: Hočem vse potrebne korake izvršiti, da se demonstracije preprečijo in naj stane kar hoče. Notranji in zunanji minister, ki sta že odpotovala v San Sebastijan, imata nalogo od vlade, da v San Sebastijanu vse potrebno ukreneta. Najvišje sodišče sem pozval, naj uvede preiskavo proti agitatorjem za nedeljsko demonstracijo radi hudodelstva upora, odnosno radi pozivljanja ljudstva k vstaji.
Barcelona, 6 avgusta. Tukaj je na ulici prišlo do krvavega boja med karlisti in radikalci. Morala je posredovati policija. Policija je aretirala tudi enega kari ista, ki je usmrtil na ulici nekega radikalca.
Madrid, 6. avgusta. San Sebast jan je že danes podoben velikemu vojaškemu taboru. Železnice, ki vodijo v San Sebast jan, so od vojaštva zastražene. Pristanišče je pod strogim nadzorstvom.
Bilbao, 6. avgusta. Od tu sta že odpeljala dva vlaka veliko množico klerikalnih demonstrantov v San Sebast jan demonstrirat.
Madrid, 6. avgusta. Komite za prireditev klerikalnih demonstracij v San Sebastjanu je v zadnjem hipu odpovedal demonstracije. Današnji klerikalni listi prinesejo tozadevni oklic komiteja. Bati pa se je, da je že vse prepozno.
Madrid, 6. avgusta. Odpoved nedeljskih klerikalnih demonstracij po tozadevnem pripravljalnem komiteju, ki se je izvršila v prav zadnjem trenotku, ima gotovo svoj povod. Domneva se, da hoče s tem komite odvrniti od sebe vse posledice, ki bi znale radi teh demonstracij nastati. Stavka v ladjedelnicah na Nemškem.
Hambrug, 6. avgusta. Stavka kovinskih delavcev v tukajšnjih ladjedelnicah se vedno bolj razširja. Do-sedaj je opustilo delo nad 10.000 delavcev. Nekatere ladjedelnice so radi sklenjenih dobavijanj prišle radi tega   v jako težaven položaj.
Stettin, 6. avgusta. Delavci v tukajšnjih ladjedelnicah so se izrekli solidarnim z onimi v Hamburgu in nameravajo pričeti tudi stavkati. Pričakujejo samo še tozadevnega odloka strokovne organizacije. Morilec dr. Crippen.
London, 6. avgusta. Morilec dr. Crippen in njegova ljubica Miss le Neve se izročita že tekom prihodnjega tedna angleškemu sodišču. Spor med Angleško in Kitajsko. London, 6. avgusta. Kitajska vlada protestira proti angleški nameri, poslati v Tibet angleško vojaštvo, da na ta način varuje angleške interese v Tibetu. V Tibetu pa postopajo Kitajci s Tibečani jako kruto. Načelnika pro tik i tajskega gibanja v Tibetu, ki se je zavzemal za izgnanega Dalai Lamo, so baje Kitajci obsodili na smrt.
Vstaja med angleškim vojaštvom. London, 6. avgusta. Pri angleških m a ne verskih vajah sta se uprla dva regimenta, ki sta morala ponoči in ob dežju marširati. Drug regiment je bil takoj poklican na pomoč. Mnogo vojakov je bilo aretiranih. Manevri ao se takoj odpovedali. Zgorel hotel.
Lamdam, 6. avgusta Na Jamajki je zgorel hotel, v katerem ao se nahajali sami evropejaki izseljenci. Mad njimi jo bilo tudi sedam Polj*
— O vinski letini. Vinska trta je za letos skoro popolnoma uničena, Vinorejci ne bodo imeli vina niti za dom. Kdor Še ni prodal vina, oddal ga bode sedaj lahko po visoki ceni; kajti vsak dan raste vinu cena. Kljub temu prihaja mnogo gostilničarjev iz vseh krajev kupovat vino, ker vedo, da ga bode kmalu zmanjkalo in da v jeseni novega ne bo dobiti. Oni, ki se z vinom še niso oskrbeli, pa ne vedo, kje bi ga dobili, naj se obrnejo na naslov: Ambrožič, Čatež ob Savi. ribšta Krška vas. Tu lahko izvedo, kje je še dobiti vina po primerni ceni.
— Slaba letina! Iz Mokronoga nam pišejo: Vinogradi so opustošeni za letos, — kar ni vzel palež je vzela toča. Krompir gnije ter je v zemlji polno črvov (hroščev). Sploh se govori da bode letina jako slaba.
— C. kr. intendanca 3. voja v Gradcu je poslala trgovski in obrtni zbornici izvod razglasa o temeljnih cenah za ponudbe producentov glede dobave sena in slame natačnejše potrebščine teh predmetov ter drv in premoga za režijske namene c. in kr. armade dobo 1910/21. Razglas je v pisarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani na vpogled.
Bratje Sokoli!
Le še malo dni nas loči do velepomembnega slavja.
Dne 14. t. m. bo slavil celjski Sokol 20 letnico svojega obstanka in slavnost otvoritve „Sokolskega doma"; svojo udeležbo na tej slavnosti so prijavili že bratje Čehi in Hrvati, dolžnost naša je tedaj, da se je mi slovenski Sokoli udeležimo v kar največjem številu. Z mnogobrojno udeležbo pokažimo našim celjskim bratom in štajerskim Sokolom sploh, da vemo ceniti zasluge, katere so si priborili na tej velepomembni postojanki in da ne gre najmanjša zasluga njim, da se slovenski živelj na celjskih tleh utrja, krepi in dviga.
Oblastvo nam je sicer prepovedale sprevod po mestu, da, prepovedalo celo. da bi Sokoli v kroju ta dan smeli na celjske ulice. Toda vse to nas ne moti. peljemo se v Štore, ter od tam odkorakamo v Gaberje do „Sokolskega doma44, vsaj naš prihod in nastop v Gaberjib nima drugega namena, kakor pokazati narodu delo sokolsko, sadove sokolske vztrajnosti, discipline in eneržije. izvzemšf prepovedanega nastopa in sprevoda v mestu se vrši vse po prej določenem sporedu.
Slovenski Sokoli se odpeljemo iz Ljubljane dne 14. t. m. ob 4*55 uri zjutraj z osebnim vlakom do Štor — ker je bila prošnja za prireditev posebnega vlaka brezuspešna; vračamo pa se z iste postaje ob 9. uri zvečor istega dne.
Bratje! Vabimo Vas, da se udeležite tega zleta v kar najmnogobrojnejšem številu; saj je ta najvažnejši in najpomembnejši izmed vseh, kar jih je doslej priredilo slovensko Sokolstvo.
Na zdar!
Predsedstvo Slovenske Sokohke Zveze.
Ustnica uredništva.
G. P. v C. Nekaj smo priobčili, drugo pa ni za naš list.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšek.
Samo ena metoda je, da se zamore odpraviti kongestija, pritisk krvi v glavo, ki je sledeči: Uredi svojo prebavo! Slaba prebava se ne more odpraviti na bolj rahel, prijeten in stalen način, kakor se to zgodi z rednim zavživanjem naravne Franc Jožef-ovc grenčiee (vsak dan pol kozarca na tešče). Franc Jozef-ova grenčica je prikladna posebno pri slabi prebavi, provzroceni vsled oslabelosti črevesa. Od zdravniških avtoritet priporočena v več kot 1000 izpričevalih kot izvrstno, lahko in bre^bolestno odvajalno sredstvo. 25
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za družno sv- Cirila in Metoda 1 G. Jos. C. Oblak, odvetnik v Ljubljani 50 K, glasom poravnave g. Josip Miklavc kontra a. Ant Hofferer. — Učenka u. razr. Verica Renčelj J K 3-28, nabrala v hotelu Ribniku v Postojni za i pesem .sv. Ciril in Metod". —  Gosp. Jakob trpine 10 K mesto cvetk na krsto predragemu prijatelju H. Magistru. — G. KrŽe, profos vojaške realke v Aniži 4 K, nabral ob priliki izleta na lovsko razstavo na Dunaj. Darovali so po kronci gg. Krže, Alojzij Zabukovc, Jožef Čampa in Alojzij Mam, ker je Ciril Metodova veselica v SodraŽici tako lepo uspela, zadnji tudi zato, ker ao jim hoteli v neki dunajski restavraciji prepovedati slovensko peti. — Gsp. JoSko Ziheri, v Skorji Loki K 640 z geslom: .Ne le kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!-Ob priliki godovanja dragega ocefe aabcal sja Jožka. - Odr. Frane Fdaa. odvetnik v Ljubljani 20 K kot poravnalni znesek » ponvam c kr. ofc. tedttca * Lopfco, v devi Anton Merijak, pottrja v Izbijani, ze
AataaTKto^^zkL ?Jfr ******
•~ Skupaj * wav» nvumu na
mam
.— _ __... _-----Tako s« —,. —
novati bolesti utešujoče, mišice in živce krep-ču^oče^Jkot mazilo dobro znano JŠBh\99m
in uspešno porablja pri trganja po udih is pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici a 1-00. Po poštnem povzetji---"
šilja to mazilo vsak dan lekarnar c. in kr. dvorni zalagatelj na Ovna.., laaeaa 0. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov pi op« st. zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.    2 29
Katera mati ne pozna
strahoto vzbujajočih bolezni dojenske dobe: bljevanja, črevesnega katarja, driske itd? Srečna mati, ki je spoznam odlične lastnosti moke »Kufeke« in ve, da prehrana z moko »Kufeke« ohrani nje ljubljenčka zdravega in tako ugodno pospešuje njegov razvitek.
Poraba Beraerje^in medic ia
kia mil že izza leta 1868. neprestano raste in si je te milo pridobilo pristopa v najoddaljenejše dežele. Zdravilna moč in razkuževalni učinek Bai§arlevega keatra-novega mila je tisočero preizkušena. Kot neutrpljivo milo za umivanje in za kopeli za. vsakdanjo rabo služi lir|tr|O)*0) njllcs
rino«o kotranovo mi:o. Berferfeva medic inska in higienska mila se dobivajo po vseh lekarnicah avstro - ogrske monarhije in inozemstva. Vsak kos ima v oglasu vtisnjeno varstveno znamko.
Centralne kurjave
in cvetličnjake izvršuje najstarejši češki specialni zavod 2109
Jan Štetka, tvornica za stroje.
Praga-Kralj. Mraift, fričoia il. i m (ton.)
Razjasnite, grof Erindur
kako je to mosroce: Poletie: krasno vreme; in vendar sem prehlajen kakor sredi zime. Kaj storiti? — Jako enostavno! Pojetni katari vendar niso s»!5 m^ redkega. Će ga pa dobimo, ku-H A pimo si škatljico Fayevih pristnih sodenskih mineralnih pastilj in ga poženemo tako k vragu. Faveve pristne sodenice učinkujejo gotovo in prijetno, tako da ni treba potenja in drugih neprijetnosti, pri tem pa so tudi poceni: K 1*25 škatljica, ki se dobi v vsaki lekarnici, drogeriji m u ah trgovini z mineralnimi vodami. 9lK ~~ Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: VV. Th. Guntzert, c kr. dvorni -aložnik, Dunaj, IV/1, Grosse Neugasse 17.
XI ■X
»■
■X
XI
Proti
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstrani nje neprijetno sapo iz ust.
1 steklenica x navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mostu.
Melusiao-astna in zobna
Sunja, Hrvaško,  22.  februarja 1908.
Blag. gospod lekarnar!
Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične naelnsine-nstne sobne
vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinovic, kr. pošte meštar.
Srečen vse žive dni, Vsaka mu jed diši, Nikdar bolan:
1
Kdor vživa
Najboljši želodčni liker!
Sladki in grenki.
Ljudska kakovost
liter K
Rasle? za saročila: .FLOtlA*«, Ijsbljasa.
kšlinškš cihšrijt.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 5. avgusta: Marija „Ude, bivša kuharica, 60 let, Radeckega cesta 11.
Dne 6. avgusta: Uršula Sirnik, delavčeva žena, 78 let, Japljeva ulica 2.
V deželni bolnici:
Dne 4. avgusta: Marija Likozar, delavka, 44 let
Mndaaanlaiklf ein
nHcuiuni*iuii
2. pop
9. zv.
7297 731 8
nevihta
6.
150 sl.svzhod
13 4 p.m. szah. 9
7. zj.   733-0 j   11-8 si. j vzhod megla Srednja včerajšnja temperatura 155*,
norm. 195*. Padavina v 24 urah 227 mm.
Zahvala.
2653
Povodom bridke izgube našega nepozabnega  sina,   oziroma brata
in strica, gospoda
Jerneja Bahovec
nam je došlo toliko izrazov sočutja, da se nam ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti.
Srčno se zahvaljujemo vodstvu,
oziroma osobju dež. bolnice, za izredno postrežbo za Časa njegove bolezni, osobito pa g. dr. Sabcu za njegovo požrtvovalnost.
Bodi izrečena zahvala tem potom preč. duhovščini, si. pevskemu društvu »Slavec« za ginljivo petje, kakor tudi si. telovadnemu društvu »Sokol«, centrali, št. I. in II., si. trg. društvu »Merkur«, osobju tvrdke, ter vsem sorodnikom in znancem, dalje vsem darovalcem prekrasnih vencev, končno vsem spremljevalcem, ki so dragega, nepozaanega rajnika spremili k večnemu počitku.
Vsem in vsakomur posebej: Bog povrni!
Zalnjoti .stali.
Stanovanje
z  2 sobama,   kuhinjo in pritiklinami
se odda za november
Triaaki cesti st 13. 2686
Babica
2675
So. Morijo Uerhooc
se je preselila
IZ
Gi
i ceste *t. 1 * *t.~14 (hiša g. dr. Munda).
z dveletno trgovsko šolo. Služboval je par let v velikem mlinu. Nemški stenograf, strojepisec. Vstop s l. septembrom.  Ponudbe pod ffTakoj*1 na
uprav. »SI. Naroda«. 2672
Starali« ia.a.O»a. isee
nemeNooono sobo
eventualno tudi a lirama, v pritličju ali prvem nadstropju  #4 15. L sn. sla
L septembra. 2678 Ponudbe na: P.f Mart trg il 2, IL nadatr.,
Službo
2670
zakonski mož brez otrok. Ponudbe se prosi na naslov: Jata
aute, mm arija, innht.
Redka priložnost!
Kupil sem od tvornice, ki jo je uničil požar, vso zalogo prekrasnih, težkih 2664
flanelnih
postelnjih odej
180 cm dolgih, 130 cm Širokih, sami najnovejši in najlepši vzorci, ki imajo malenkostne, komaj vidne madeže od vode, in jih razpošiljam 3 kose za 9 K po povzetju. Te odeje se dado uporabiti v vsakem boljšem gospodinjstvu za pokrivanje postelj in ljudi ter so zelo gorke in mehke.
4911
ud pismeno zastonj npoforrn. kako sen st rešil mukepobiega trpljenja.
Kard Kader, Dtetissea, Bavarska
brez konkurence IMo
trgovskega kompanjona
Naslov
2668
Vljsdse naznanjam slavne« občinstvu, da
izfeHKai sttli ii *reYzenaai pepraiila flM.btorMitttajaiziiiu.tnii
Anton Seljan, stolar | Rtdeče pri Zidanem mostu, Kranjsko.
1 M="
Lepo
2674
stanovanje
obstoječe iz 5 sob, kopalnice, z vsemi pritiklinami se Odda
za novemberebi tenpin. — istotam se sprejme talini k brez otrok Poi zve se na Poljanski cesti it 22, v pritličju na desno.
Uradno dovoljena, te 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
miimlin stasovanj h ttt G. Flux
Gosposka ulica štev. 69
isce nujno:
komorno strežnico k sami dami na Ogrskem, 2 boljši hišni v dobre hiše na deželi, nekaj natakaric, kuharic in deklic za vse, strojnika za kopališče, dobra plača in mnogo napitnine, 3 deklice (Eztramadchen) za pensiooe in restavracije itd.
Več v pisarni. 2643 Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor:
pristni kranjski
lanenooljnati firnež
Oljnate barve
v poaodleak po %g 1 kff tndl v večjih
fasadne barve
za kik, |» vzorcih.
Slikarski vzorci
ii papir a vzorce.
£aki
pristai aijkflri za vozove, za ataStva ia za pele.
Steklarski klej
M
vrste
Karbolinej JUtavec (gips)
21 poiibatjc ii z) stavke
Čopiči
283
kotWa^eyi izkefloi zs zidarje a a vsako oort
v tjrtijui
Slovo f
Odhajajoča iz Šiške kličeva v$em prijateljem in znancem gromoviti „Na zdar!" m7
Anton in frančiSka Mozetič.
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob s pripadki
m odda za november
trgu it. 13>
Natančneje se izve pri hišnici ravno tam od       do 1/i2. ure popoldne.
Proda so iz prosto roko
hifr s trgovino
s Mešanim blagom, gostilno, to-bakarno In tganjarno. Hiša je v dobrem stanu, leži ob državni cesti v prometnem kraju in je dobro obiskovana. Le 5 minut je oddaljena od železniške postaje na Tolminskem. Ponudbe na H. SkOdnlk, Gorica«
Via Campo santo No. 20. 2658 Iščem za takojšnji nastop vestnega
in zanesljivega
Biti mora dobro izvežban v mlinarski stroki. Plača po dogovoru. 2638
Anton Polanc
valjčni mlin v Radečah pri Zidanem mostu.
Dr. Ivan Geiger
Sprejme se
M mik
nastop lahko takoj, plača po dogovoru Naslov pove upravniŠtvo »Slovenskega Naroda«.
2651
Mladenič 15 lat star, ki je dovršil 2 realki v Idriji, ieli vstopiti kot
Ponudbe na Idriji M. 68.
VAL. LAPAJNE v
2662
naravnost od kmeta prodaja gostilničarjem in trgovcem poceni 2583
D. Žanić, trgovec
Pazin, „Narodni dom", Istra.
Službo
zasebnega uradnika
išče pisarniški pomočnik z nad
6 letno sodno pisarniško prakso. 2609 Naslov pri upravn. »Slov. Naroda«,
tavanja
z 2, 3, 4 sobami in pritiklinami
se cddado za septetntier in november t. L
2648
odpotuje
do dne 16. avgusta t. L
aVaaVaaVaaVa aTa aVa aVaaVa aVa
Naznanjam cenj. naročnikom, da sem se preselil 2652
na Celovško cesto št. 108
Priporočam se s spoštovanjem
And. LoiDbor
krojač, Zgornja Šiška. Oddado so
4 stanovoma
vsako z 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami, kakor tudi z oddelkom vrta za
I
zelenjavo in
2666
3 stanovanja
vsako z 1 sobo, kuhinjo in pritiklinami.
Stanovanja se oddado s L SOpL, oziroma še preje v novo zgrajeni hiši na Dolenjski cesti, prej posestvo Jos. Jebačina. Vsled lepega razgleda in svežega zraka so jako priporočljiva za umirovljvne uradnike in slične osebe.
Natančna pojasnila daje Janko FOpOVič, Bleiweisova cesta štev. 32, oz. Jos. Jebačini trg., Dolenjska cesta.
Poizve se v pisarni
hotel pri Maliču I. nadstr. 2626
Avtomobil
za 4 osebe
se po jako ugodni ceni proda.
Več se poizve 1528
v Sp. Šiški 220, pri Šebeniku.
Gostilna
dobro vpeljana, tik farne cerkve, v prometnem kraju, se da izvežbanemu gostilničarju, katerega žena naj bi bila dobra kuharica, v najem, eventualno se tudi proda pod ugodnimi pogoji.
Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2665
Lepi iliiHiiji
v L nadstropju, na vogalu Kongresnega trga in Vegove ulice št. 5, s 5 sobami, balkonom in vsemi pripadki
se odda s 1. novembrom 1. 1. 2658
Povpraša se pri g. dr. Žerjavu v isti kiši od 1 »1.—V>2. popoldne ali pa ▼ pisarni zvezo slov. zadrug.
Na Izbiro pošilja
resnim naročnikom
bluze — krila — perilo
domače ia cestne halje, predpasnike, otroške oblekce, klobučke ia čepice, krstne oprave ter vsako konfekcijsko in modno blago
M-KristoUč-Bučar
LJubljana, Stari trg 28.
> najbolj*« blago. Cene .like. Naročila tndl p« meri. -mm
Naznanilo.
Sla?, občinstva in svojim nekdanjim IL gostom vljudno naznanjava, da sva tvojo staro znano gostilno J
pri „Dachsu"
v Llubljanl, Sv. Flortjana ulica it 33 zopet sama prevzela.
Točila oo bodo samo pristno dolonjaba in itaiorska vina
1  ter vodno svoto pivo. —-_
Posebno pozornost bodeva posvetila kuhinji, tako da bodo na runoUcn raznovrstna, vedno sveta ter dobra jedila so ztlalda eeaaa, razpolago
rrinorofcrjoU te tL tMisttvn. svoji« starin goston is prijateljea za obilen sMtlu nlctifs 2673
z 94Wtmkm opoitovanjoni '
l¥«a in Btofla
00
CM
13
Tesarski poHt
z večletno prakso m
•možen slovenščine in nemščine v besedi in pisavi, absolviran obrtnošolec
i&če primerne službe.
H! Si
ne rabim drugega cigaretnega
stročnic kot samo
Ottoma
da
papirja in
99
1464
Delniška družba združenih pivovaren Žalac in Laiki trg v Ljubljani.
največja slovenska pivovarna, priporoča svoja svetla in črna piva.
Ravnateljstvo v Laškem trgu.
U trti ilir
izprašan in s koncesijo, 28 let star, samski, katoličan, z večletno prakso v pisarni, absolvent tehnologične^a '-nrza za polirje na Dunaju želi službe ^t poslovodja. Prednost daje službi na Kranjskem ali Hrvaškem. — Ponudbe
ped „Slovensko in nemško št 5"
ca upravništvo »Slov. Naroda«. 2660
Podružnica večjega trgovskega podjetja v Kranju sprejme tako} poštene
in zgovorne 3631
gospode
za prodajo svojega, pri vseh rodbinah dobro vpeljanega in v vsakem gospodinjstvu zelo koristnega predmeta. — Visoka prodajna in incasso p ovizija. V slučaju zmožnosti lahko reflektujejo na boliŠe mesto s stalno plačo. — Po-naj se pošljejo pod fSDober zaslužek" poštna leteče, Kranj.
vseh ml
Hamerlejeve puške, trocevke. lan--astrice, floberti, samokresi itd. po tvorniških ^enah. Popravila najceneje. Udobni plačilni pogoji. 10 dni na ogled in poizkusnjo.
F. Dušek, tvornica orožja,
Opocno st 76 na stat drsal, Češko.
stanovanje
obstoječe iz 1 sobe, kuhinie in z vsemi pritiklinami so takof Odda. 2663
Vodovodna ceata it. 28.
Gospodična
iz boljše rodbine, značajna, 00 ftoll 00-znanih s priletnim 2661
asa,
finim gospodom
Naslov: „A.3. 3845", LJliOlj
poštno leteče.
f Uničevalec stenici Jing-rmg,
1702
oblastveno varovan, pomori takoj vse stenice  z  zalego vred.
Nestrupeno, blagodišede, razkuzujoće. Dobiva se v steklenicah po 60 vin., zraven spadajoča bnzgalna 2 0 vin, v l!j in 1 o litrskih steklenicah razmeroma   ceneje v glavni   zalogi v
Ljubljani pri
Antonu Kancf drogerija.
Draga sredstva odločno zavračajte!
Plavita zalega: Cuuj, XY!!|. Gntzgasss 27.
Josip Čeme
asistent ju^ne Železnice
2644
Mirt Č
erne
roj.
poročena.
$p. Dravograd
dne 6. avgusta t9t0.
Dol Žogati
-A
Naznanilo preselitve.
Vljudno si dovoljujem naznaniti svojim cenjenim naročnikom in slav. občinstvu, da sem
svojo čevljarsko obrt preselil s Sv« Petra ceste št. 55 na Sv. Petra cesto mm- it- 51. -ms
Zahvaljujem se svojim c. naročnikom za izkazan« mi dosedanje zaupanje in se priporočam še za nadaljno naklonjenost
Z vsem spoštovanjem w
267I JOSIP CERTALIC
čevljarski mojster. Sv. Petra cesta št. 51.
GODI
nn
m Humpolfc $»5 5uknarito$ \ ud
L Najbolje juknoi pomodnu robu A WL      nudi tvrdtka A
ANTTOMEC
k i2vo?5ukni A ^uHumpolcu^
pozor! pozor!
Kam pa gremo v nedeljo, 7. avgusta?
Na vsak način v Sp. Šiško v Hotel Vega!
Zakaj ?
Na vrtu napravi slav. narodni komik in pevec g. Epih s soprogo
KONCERT!
V slučaju slabega vremena se koncert vrši v notranjih prostorih.
Preskrbljeno je tudi za dobro pijačo, kakor tudi za gorka in mrzla
jedila.
Za obilen poset se priporoča
V. Oreialk,
_restavrater.
ai    mWš    vaj    nai    inv    ivi Sa*
Ivan Bizifičar
umetni in trg. vrtnar
tjabljaaa, Xoleztjske al. 16
izvriuje
i m ii bukete
1542
za razne prilike.
w Mit mtite inim limfen« ii
alata torcu (Irtfh, jahlta) iti
Izvrstna
ieU prememiti službo. — Vstop
eventualno tudi takoj. 2607
Blagohotne ponudbe pod hSL" na upravništvo »Slov. Naroda«.
Dn pnnriiika
sprelBM tskoj
Jožef jfatter, klepar v Kočevja
pod ugodnimi pogoji. 2610
i
"JfiJi
sira sauni
podružnica v Trstu,
Piana del Ponterosso 3.
obrestuje
■ vloge na knjižice
■ premijske vloge
■ vloge v tekočem računu po dogovoru. .-.
41 o 4 0
4S o - i« o
• •    • •
Poštne položnice se pošljejo na željo zastonj.
Bančni posli vsake vrste. 2642 Vadija in kavcije.
Učenec
ki je dovršil osmi razred ljudske Šole ▼ Ljubljani, z dobrimi izpričevali bi rad vstopil kot vajenec pri kakem knjigoveza, Nastop takoj. — Naslov pove upravn. »Slov. Naroda. 2604
Delovodjo
izučen strojnik, vajen vseh malih popravil, kakor tudi električnih motorjev, se sprejme s L oktobrom 1910. — Lastnoročno pisane ponudbe sprejme železarna A. Pogačnik, Raše pri Mariboru. 2484
(170 oralov)
na štajersko-koroški meji (Dravska dolina) in sicer približno 100 Ora-
lov gesda in 70 oralov njiv, travnikov in pašnika se po nizki ceni proda. 264i Pojasnila daje: Fran j o Osrajnikf posestnik v Vuzenici, kor. šel,, štajersko.
][
1C
mi
ur
Zenitna
2594
Jl{uyikalično naobrajien mladenič, stat 25 let, lepe vnanjosti, s dobro in stalno eksistenco v lepem kraju na deželi se želi seznaniti $ &obrafeno gospodično v Starosti i?—25 let, ki bi imela gotovine ali vrednosti od 2000 Jf naprej, in ki bi bila, mogoče, tudi dobra Sopranistinja* — Ponudbe s Siiko je poslati pod „Vintgaf, poste restante, glavna pošta, Ljubljana.
:: Stroga tajnost* ::
5*
mi
NAZNANILO.
Naznanja se tem potom, da se bode
tvrtka Jernej Bahovec
trgovina s papirjem, nadaljevala ter se priporočajo za nadaljno naklonjenost
Jernej Bahovčevi dediči.
2669
Proda se dobro ohranjen
gramolo
z 30 ploščami
Poizve se v gostilni Bergant na Sv. Jakoba trgu št 5. 2633
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 1942 vplačili.
44
•varofilna
banka v Pri
In kapitaUf •
Po velikosti sraga najemal lavarevalaica sate države i vseskozi
spravo«
ter* žafran f mm 2K
čigar pisarne so v bančnej hiti
f topol tid Uit. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnif jih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in obenokoristne namene«
Vsakovrstna ina dela in nripadaioči narerijal
Predtiskarija, vezenje na roko in stroj, montiranje, plisiranje itd. Vezenje praporov in društvenih trakov. Zunanjim naročilom se ustreza vestno in toč
Hijnfli žag Mmttili iahnMNi uheiii
J7A
5375
1A
3
66
Zbrani spisi Josipa Jurčiča.
Enajst zvezkov.
s pssss as t
Jurčič je najpopularnejši vseh slovenskih romanopiscev in ni ga pisatelji, čigar delt bi bila tako razširjena in priljubljena kakor Jurčičeva.
Dr. Ivan Tavčar.
povesti.
Pet zvezkov.
■ 2-4*,
v platno vos. K 3-—, v mM E 4-20.
Znamenite povesti dr. Ivana Tavčarja spadajo med najlepše in najbolj priljubile umotvore slovenskega slovstva.
Zbrani spisi Iv. Kersnika.
Vezana Izdaja v 4 zvezkih.
▼ platno vezano po S K, v fini pol-francoski vesbi po 7 L
Kersnik je eden najodličnejših slovenskih pisateljev in spadajo njegovi romani med najlepše v slovenski literaturi.
KirdžalL
Podunavska povest
Spisal Mihael Čajkovskij.
SO v
Ta povest ima zgodovinsko ozadje; godi se v času, ko se je sa Balkanu začelo daniti, in je po svojem dejanju is po nastopajočih osebah velezanimiva.
VašKa kronika.
Spisal Ivan Lah. i kros. E 1-70, vos. K 2-70 s (posto SO v vos.
Krasne in zanimive povesti iz dolenjske preteklosti« iz časa turških vojsk in kmetskih puntov.
Spisal Oblak.
■   -00, vos. K 1-00, 20 v vos.
Nežen in ljubezniv roman iz slovenskega malomestnega Življenja.
Humoristi čen roman.
Spisal Alfonz Daudet Cena bros. E 1-20, vos. K 1-SO s pošto 20 v vos.
Ta roman je pravi biser francoskega humorja in klasična satira na južnofran-coski narodni značaj.
Obsojenci.
Spisal Vladimir Levstik. Coma kros. E 2-90, vos. E 3-90, s posto SO v vos.
Zanimiva knjiga, ki se odlikuje po Mestecem slogu in rezki satiriki
Rendezvons.
Kovala Ivana Turgenjeva. I Soma kros. E --00, vos. E 1.00,
8 pOStO 20 V VOS.
Ta novela slavnega ruskega pisatelja se prišteva najnežnejšim in najbolj pretresljivim kar jih je spisal.
Mali vitez.
Zgodovinski roman iz polj ske preteklosti.
Spisal Henrik Sienkiewicz.
Trije ilustrirani zvezki.
E T-—f vos. E 0-50,
Sienkiewiczevi romani slove po vsem svetu; med najbolje spada „Mali vitez."
Spisal V. Beneš-Šumovsky.
Coma kros. E 1-90, vos. S-SO, S posto SO v vos.
Ta odlični roman podaja zanimivo in pretresljivo sliko iz narodnega življenja in priča, kako nemška žena uničevalno vpliva na slovanskega moža.
Roman iz
Spisal Henrik Sienkiewicz.
Trije ilustrirani zvezki.
Cena kros. E 10-—, ves. E 10-—. V om zvezek vos. E 13-—, s posto 40 v već.
Ta krasni zgodovinski roman je vreden najtoplejšega prporočila.
Zbrani spisi Fr. Levstika.
Pet zvezkov. 21-—,  v platno
E  27--, v
E 2S--, r mafUmolsl E 31-—.
Levstik je kot pesnik, pisatelj in kritik eden najznamenitejših osebnosti v slovenski književnosti.
Strahovalci dveh kron.
Spisal Fr. Lipič.
t—. 40 v
E 4-
Velezanimiv roman izza časa velikih bojev med pomorskimi razbojniki, turškim ce-sarstrom in beneško republika
Uredil Anton Aškerc K 2*40, s posto 20 v vse.
Ta album je spominska knjiga na stoletnico Prešernovega rojstva in obsega Prešerna tičoče se spise najodličnejših slovenskih pisateljev.
Champol:
Mož Simone.
Preložil Vladimir Levstik.
Zgodovinski roman iz francoske preteklosti.
Spisal Aleksander Dumas.
E S*-v vos. E S-SO.
„Trije   mušketerji4*   so   sveto vnoslaven roman; ni ga morda na svetu, ki bi bil toliko či.an kakor ta.
SO v vos.
Ta roman, ki provzroča p   orno napetost od kraja do konca, opisuje mojstersko boje in požrtvovalnost ženske duše.
Undina.
Spisal Andre Theuriet,
Coma 90 v, s posto 20 v već.
Eden najljubeznivejših francoskih pisateljev je v tej knjigi podal dražestno povest, ki jo je svetovna kritika uvrstila med nesmrtna dela.
sovražnikL
Spisal Rado Murnik.
00 v, s posto 70 v.
Ta produkt o nalezljivih boleznih bere kakor kak vesel roman.
se
Zadnji roDovinc jjenalja.
Spisal Fr. Remec. Coma E 1-SO, s posto E 1-70.
Velezanimiv zgodovinski roman iz časa rokovnjaškega gibanja na Kranjskem.
Fran Milčinski:
Igračke.
Črtica ia padlisuU
SO v
Časih ljubeznjivi, časih zbadljivi humor Frana Milanskega odseva iz le njegove zbirke v vsi svoji sveiostL
Čez trnje do sreče.
Mali lord.
Spisal F. H. Burnett
, vos. 2-00,
s posto 20 v voe.
To knjigo veselja, kakor je kritika imenovala to presrčno povest, so po izgledu mestnega šolskega nadzornika sprejeli v tolarske knjižnice vsi šolski voditelji, ki jim je res mar, da mladina kaj dobrega čita.
Oni Molite Krit
E 2-20,
Spisal Senčar.
Ml
SO v
Zelo zanimiv roman, poln interesantnega dejanja.
Dvajiei let poueje.
lan iz Inata rtttM
Spisal Aleksander Dumas.
Osma kros. E 0-—, vos. E S--, s posto 40 v vos.
Ta roman je nadaljevanje
it
Spisal Leonid Andrejev. PitkotU Vladimir Levstik.
as v
V tem „odlomku najdenega rokopisa" so popisane strahote vojne in iz njt po rajajoče se pijanosti krvi in blaznosti.
Spisal Aleksander Dumas. Dva zvezka. E S--, vos. E 12-—.
Ts slavni roman, ki je preložen že na vse kulturne jezike sveta, spada med najznamenitejša   pripovedna   dela mi-nolega stoletja.
Spisal Fr. Remec
E 1-SO,
20 v vos.
Interesantna povest Iz ljubljanskega življenja.
Pevka.
Spisal Aston P. Čehov.
t E 1-00,
v* ■
SO v
Ta mali umotvor podaja veleinteresantno sliko iz sodobnega ruskega življenja.
V naravi.
Izftaii iiiniM spin
Frana Erjavca.
Uredil dr. Ovidon Sajovic.
Cona kros. E 1-30, vos. E 2-20, s posto 20 v več.
Od c kr. deželnega šolskega sveta Kranjskega vsem Šolskim knjižicam toplo priporočena knjiga.
Človek.
Spisal Maksim Gorkij.
Coma kros. E SO—, ros. E 1-00, s posto 20 v vso.
Ta velečastna apoteoza človeške misli podaja v poetiški obliki celo filozofijo energije.
Vohun.
Roman.
Spisal L F. Cooper. Coma E 1-SO, s poste 20 v vos.
Med mnogimi Cooperjevimi romani Iz ameriškega Življenja v časih osvobojenja zavzema ..Vohun'* odlično mesto.
Kurent.
Starodavna pripovedka.
Spisal Ivan Cankar.
Coma kros. E 1-SO, vos. E S-SO, s poste 20 v vos.
Mehka, sanjava povest, katere glavna oseba je Kurent, mladenič hrepenenj in sanjavosti, kakršne zna slikati pač samo Cankar.
Slovensko-nemška meja na Koroškem.
Spisal Ante Beg. Cona kros. E 1-40, vos. E 2-40, s poste 20 v vos.
Najvažnejše delo za spoznanje narodnostnih razmer na Koroškem.
Spisal Ivan Cankar. E 1-SO,
B 2-90,
Najbolj ljudska in ena najlepših povesti, kar jih je spisal Cankar.
Za vsakega obrtnika, naj je delodajalec ali delojemalec je ta priročna izdaja obrtnega reda velike koristi.
Ljubljana p Prešernova ulica 7 m Ljubljana
6402
B9
60
MB
49
0651
KD
V poslednjem času so nemški lift i jako mnogo pisali o nemški zgodovinski svetnici, o kraljici Lnjizi, soprogi pruskega kralja Friderika
Viljema III., ki je dne 19. julija 1810. umrla. Pripovedujejo svetniško legendo iz tistih časov, ko je Napoleon pri Jeni in Auerstadtu uničil staro in gnilo prusko državo in je morala kraljevska rodbina bežati iz glavnega mesta v Memel. Ce so patrijotič-Tji pruski zgodovinarji napravili iz te kraljice nacijonalno nemško svetnico, tedaj so to storili iz dinastu-ni h ozirov. To čudodelno svetnico so iznašli, da vsaj nekoliko zakrijejo Dajsramotnejšo dobo pruske monarhije. Druge osebe niso imeli. Vsi slavni možje te dobe so končali v obupnem boju z hokenzollersko jun-kersko državo, kajti ravnotako so jih preganjali in sovražili kakor revolu-cijonarce. Toda navzlic vsem pritiskom in vsemu trudu so vendar zače li zgodovinarji priznavati, da ta ponosna nemška junakinja na pruskem prestolu, ta reprezentantinja vseh nravnih moči ni bila sposobna, da jo slave kot narodno svetnico. Celo Hailleu more le s tem rešiti svetniško čast te pruske kraljice, da opisuje njenega moža kot popolnoma pokvarjenega, omejenega človeka.
Ko je v Memelju stopila pred Napoleona ter govorila, kar ji je napisal Hardenberg. se mu je predstavila kot popolnoma nepolitična zena in mati. Vplivati je hotela na njega ♦ dinole s svojim ženskim čarom. Toda Lujiza ni delala s svojo osebo politike, temveč njo tudi moška lepot i *ako začarala, da so lahko ž njo delali politiko. Tako je razvnel mladi Louis Ferdinand v predzgodovini vojske 1. 1806 v njej strast do vojne. >e v večji meri pa ruski car Alek->.andei\ Napoleon je povedal resnico, ko je rekel, da je ravno preveliko navdušenje Lujize za ruskega carja 1 ovzročilo to vojno. Car je tako zelo vplival na Lujizo, da se dandanes nekateri pruski zgodovinarji pečajo z 1 prašanjem, ali ni to navdušenje za ruskega carja posegalo že nekoliko v njeno zakonsko življenje; na njeno politiko je prav gotovo vplivalo.
Njen pravi značaj se kaže v konfliktih, katere je imela s slavnim državnim ministrom in reformatorjem pruske države, s Steinom. Kraljica je dobro poznala Steinove zmožnosti, vendar se pa ni za njega zavzela, ko ga je začetkom leta 1806. Friderik Viljem III. napodil. Šele ko bo oboževani Rusi. na katere so stavljali vse upanje, zapustili prusko kraljevsko rodbino in ko je celo Napoleon nasvetoval kralju Steina za ministra, je kraljica Lujiza prosil?. Steina v imenu kralja, domovine, -vojih otrok ter v svojem imenu, naj vrne. Toda ko je začel Stein voditi politiko v interesu države in ne v interesu kraljevske rodbine, je bila Lujiza razžaljena, kajti ona je smatrala deželo in ljudstvo le za stafažo in denarni vir za kraljevi blesk in dvorne potrebe. Lujiza je poznala in odobravale le tiste finančne reforme, ki so omogočevale dosedanji luksus na kraljevem dvoru. Stein je pa hotel državo financijalno okrepiti. Tako pa Lujiza ni razumela Steinove naloge. In zaradi tega je Lujiza zapustila ter izdala Steina ter se pridružila zaroti dvornih intrigantov, katerim se je posrečilo Steina v drugič vreči.
Nemško časopisje pa tudi po veliča va veliko skromnost kraljice Lujize. To skromnost bomo najboljše ilustrirali, če navedemo par številk. Friderik Viljem III. je dobival mesečno 28.104 tolarjev, kraljica Lujiza 1000 tolarjev, otroci pa 1649! Teh dohodkov si tudi Stein ni upal zmanjšati. Razventega se je pa izdalo še ogromne svote za kuhinjo in <!ruge potrebe. In zastonj so bile vse prošnje Steinove, naj se vpelje v tem < žiru boljše gospodarstvo, ker bi sicer prišla država na beraško palico. Svetoval je, naj se zastavijo kraljeve dragocenosti, končno naj se prodajo kraljeve domene. Toda vse zastonj!
Najznačilnejši za to prusko narodno svetnico so pa dogodki 1. 1808. Rut ki car je namreč povabil jeseni k 1808 kraljevsko dvojico v Pctro-prad. Stein je temu ugovarjal in si-f.er prvič zaradi stroškov, drugič iz političnih ozirov. Lujiza je pa hotela na vsak način iti. In tako je prišlo do razpora. V tem boju za rodbinske interese ni poznala ta zastopnica nemške in vladarske ženske časti prav nobene sramote. Zaradi tega se :,t usilila tudi Napoleonu in tako je prišlo do onega smešnega sestanka z Napoleonom, katero označuje legenda kot zadnjo postajo njenega trpljenja za domovino. Ločila se je od Napoleona v zavesti, da ga je ukrotila. Ko je pa videla, da se je zmotila v svojih npih, je ravnotako zopet zabavljala čez njega kakor prej. Ko so se pa v krajjevem gospodarstvu pojavile prevelike potrebe in je primanjkovalo tozadevnih sredstev, se je
TtSlwlftwn    Hnmnnln   mn i*
mu je
pismo, v katerem ga prosi podpore in smr v tono, ki jo popolnoma nevreden kraljice.   Seveda Napoleon
niti odgovoril ni!
Taka je bila ta nemška narodna svetnica, katero vse nemško časopisje
slavi kot vzor - kraljico, in vsor - is-' no. Ce smatrajo Nemci tako ženo, kateri je luksus več nego domovina, ki povzroča zaradi lepih oči svojega častilca drž. afere, kot nar. svetnico, tedaj jim jo mi prav is srca privoščimo. Iz tega pa tudi lahko raz vidimo, na kakšnem nivoju se nahaja nemška znanost, ki na ta način pači in kvari zgodovinsko resnico in slepi ljudstvo.
Čodovftl molet.
V (asu, ko je vojska Derviš paSe leta 1877. oblegala znamenito mesto Batum, se je v njegovem taboru pojavil muzelmanski fanatičen menih, ki je z ognjevitimi govori navduševal vojnike k vztrajnosti in hrabrosti v boju. O tem i>ojavu je došla vest tudi do glavno poveljujočega generala, ki je bil s temi podžigajočimi propovedmi zelo zadovoljen. A kmalu na to dobi paša še drugo ja v ljenje. Povedalo se mu je, da prodaja oni propovednik vojakom neke čudne stvari, ki imajo baje neko skrivnostno in čudežno moč, da obvarujejo človeka v boju vsake nevarnosti! Razume se, da so lahkoverni vojaki plačevali za te čudotvorne predmete težke novce. Derviš-paša je o tem nekoliko pomislil ter ukazal, da se oni vneti govornik (menih) javi pri njem.
Poslušaj, dragi moj — mu reče:
— Po volji in milosti Allahovi i ii s posredovanjem proroka nisem bil dosedaj še v nobeni bitki ranjen in sem ostal vedno zdrav. Sedaj pa se je javila nekaka slutnja, da bodem v bodočem boju smrtno ranjen. Pravili so mi, da imaš na prodaj neke čudotvorne stvari, »amulete«, ki tako čudno učinkujejo, da so vsi vojaki, ki so kupili tvoje amulete, baje ostali zdravi in neranjeni v bojih — da ;ih krogija sploh ne zadene! Ako imaš v resnici take reči, prodaj tudi meni. Biti hočem čisto miren, da me sovražnikova krogi ja ne bode zadela.
Menih je z govorniško umetnostjo izjavil, da ima v resnici tak čudotvorni amulet, ki obvaruje njegovega nositelja vsake nevarnosti. Pogodila sta se in general je kupil od meniha amulet za 2000 pijastrov, koje mu je takoj pri priči izplačal. Dobivši to dragoceno stvar reče mu paša:
— No sedaj mi pa pokaži, kako se mora nositi tak amulet. Kajti oprosti, ko bi ga jaz pravilno ne norih potem mi ne bode morebiti nič koristil ? —
— O nič se bati, — odvrne goljuf, hoteč kakor hitro možno oditi z dobljenimi novci. — Amulet vedno dobro vpliva, samo lastnik ga ne sme nikdar odložiti! Poglej to-le vrvico, samo treba ga je takole obesiti na vrat in nikdar ga ne sneti z vratu, pokaže menih na svojem lastnem životu. —
— Prav, dobro, razumem, — reče paša.
— Sedaj pa dragi moj, oddalji se na 5 korakov in stoj mirno! Hočem poskusiti, da-li amulet resnično dej-stvuje. —
Paša vzame v roko svoj izborni samokres in nadaljuje:
— Hočem sedaj pomeriti in ustreliti na-te, in ako te kroglja ne zadene — so novci tvoji; ako pa te kroglja usmrti — no potem se nikar ne jezi name!
Šarlatan se je tresel, kakor šiba na vodi, je padel na kolena in prosil generala, da naj nikar ne strelja.
— Ali prosim te, saj imaš amulet na vratu, česa se ti je treba bati? vpraša mirno paša.
Menih pa sname amulet z vratu ga porine v stran in poprosi generala milosti!
Poslušaj dakle, negodjaj — mu je rekel general: — le pomisli, koliko ubogih vojakov si ti oškodoval s svojo goljufijo! Pripravljen sem te pomilostiti pod tem-Ie pogojem: »Takoj povrni novce vsem onim, ki so kupili ta goljufivi predmet od tebe, in ko si vsem povrnil novce, glej da se odstraniš kar najbrže — iz tabo ra!«
5 pari holenderjev in žago, vejši sistem, z neizčrpno moćno silo, ki se lahko porabi tudi ss drage industrijalac namene, posebno solidno zgrajen L 1906, z dobro reatsbUMeto, na prometnem kraja HrvaŠke, (ss kranjski meji), se radi drugega podjetja jako povoljao.
S.KUHST
Velika zaloga obuval
ie isvrssjtjs trta* Is Vse ner« se ssfssjsjejs ta — Pri zsaasjili uročiti* naj te MafSfSfl usci puliti. 40
P
•g S.
Fr. P. Zajec
Josip Stupica
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
kakor tudi krasno oprsml|ens
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrsb-sčine kakor tudi že obrabljene vozove In konjsko nprave.
fini Krejci
tjnbljana, Vtoljova iL it. 5.
priporoča svojo bogato nnlnnS
najmodernejših, najfinejših
klobukov
slamnikov
in čepic.
Prevzema tudi vsa v to vrsto spadajoča popravila proti najnižji ceni. Kupnje tudi vsakovrstne kole divjačine in jih najbolje plačuje.
o ceno in solidno.
Spedabajriaviia
ročnih del
TONI JliEI
lihi kutin
i nn inaJnMknni ss 4500 K. - Vpraša se v upravniitvu »Slov. Narods«. 2262
Ljudevit Borovnlk
p m Sitar w Borovljah (Fer-lach) na Koroškem.
se priporoča v izdelovanje punsk za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popotnim jamstvom. Tudi preostal« stare samokresnice, sprejema vsakovrstna »spravila ter jih točno in dobro Izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-
valnici In od mene preizkušene. — liuetro-13 vnnl oonlkl zastonj.
JANUS
~Zrsvea farne cerkve in blizu kolodvora
se salo v najem
Trnka vozili kola
3 leta
..orlica lomiti kol«.
3 Ista. jsmstvo
Prve vrste vozna koles« s prostim tokom In zavoro na pritisk nazaf od S5 E naprej Jan na prostotečna os z zavoro na pritisk nazal, 1 leto jamstvo, 15 K. Plašče od 4 I naprej, dobre pnevmatike, prima padali in prima verižice od 3 K naprej. Zvonci od 30 vin. naprej, kolotečen zvonec ud 1 iL Acetiiienke od 2 K naprej, varovalo proti blata kompletno iz pločevine ali lesa 2 E 20 vin. sedlo, torbo, osi, konusi vseh sistemov v zalogi in poceni. Lastna popravila, poni ki Jan je in emajliranje.
Zahtevajte bogati glavni katalog
1910 gratis in Iranko. Uvozna trgovina  za industrijo vozil
Max Skutetzky
Dunaj l.9 Stubenring &t. 6.
iz belegs kraslovega
lesa, trpežni, moćni.
JI is
SODE
od Mm ifirita
nnske sodo
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravne, za vsako vino izborne, takoj rabljive za kar se jamči, Odda v velikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do 1000 litrov na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidnih — nizkih cenah
It L Mana naslednik
Avg. Tomažič, LjiiljanajarijeTerezije cesta;
• i a m
SS
o o
nizke in solidne, točna
Izvrstna prilika za potovanje
eriko
k k Mih i mM tm
velikani:
KaJseris Amerika Oevelasd . Cisdsnsti . fres. Lincoln Prež. Grast
Vkteria. 25.000 ton
• •   • 24.000
• 20.000 . 20,000
• •   . 20.000
. 20.000
JreZpIlEnn pijtSsnll osjt
FR.SEUNIG
LjubUMMp
pod ugodnimi pogoji. 255"
Naslov pove iz prijaznosti uprav« ništvo »Slov. Naroda«.
Nedosežno
Najnovejfia ■
amenita iznajdba T
nisilensko gumasto blago za s
Poranno na leta. K 4-00. Čet 2 niljoaz kosov prodanih v kratkem časa. Higijensko gumasto blago za ionska
(Varstvo žensk.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta. 53^5. Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene znamke) mu pošlje diskretno in poštnine prosto, sicer 50 vin. več, edina prodaja
J,    H. AUER JL
|   tvornica za gumasto blago. § Dana) IX 2, Nuasaorferstrasse 3—0-
Ceno posteljno perje!
Najbolj« češki nakupni Tir. 2815
Kg. sivega, dobrega, puljenega 2 K; bolj-lega 2 40 K; prima polbelega 2 80 K; belega 4 K; belega puhastega  5"l0 K; I kg velefinega sne-'žnc belega, pulje-nega, 640 K, 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prnipuh 12 K. Naroeila od 5 kg naprej franko.
Ziotoollene postelje %jšg*3£
drega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 116 cm Široka, z dvema zgiavnicama, 80 cm dlg, 58 cm šir, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice J0 K, 1? K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 350, 4 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja ali vzame nazaj, za neugaja-joce se vrne denar — Natančni cenovniki gratis in franko.
S. Benlscb. Deienice ft. 767, Šumova.
(kite)
dolga preveza... S S*—
poldolga preveza   . „ T—
kratka preveza . • 9°—
u        u     veča „12--
nežao svetle (blond) in sive 20»/a dražje priporoča
S. Strmoli,
brivec in lasničar,
£jubtjana, ?o9 Trančo št. 1,
(zraven čevljarskega mostu).
Izdeluje vsa lasnlčarska dela solidno in okusno. Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenah. 1164
POZOR!
Najnovejši in najfinejši
stroj
zn Jopice, nogavice, in druge pletenine   nudi vsakomur brez razlike
trajen in dober znslniek.
Glavno zastopstvo in prodaja za Kranjsko, Primorsko itd. 2578
Franc Kos
mehaničns   industrija pletenin medne konfekcije
i Ljubljani, Solna ulica JfeU
Prospekti In asnikl brezplačno.
Superfosfati
mineralni in animalni, najpreiz-kusenejše, najzanesljivejše in najcenejše gnojilo s fosforjevo 4743 kislino
za vse vrste zemlje.
Vsebina strogo zajamčena. Garantira se najhitrejši učinek, največji donos.
Za sponladnjo setev nestrpljivo.
Dalje
Iv:
00
80
2205
Stedilna
ognjišča „Zx\monu
ekonomije itd. v
30 let so najboljši in hranitev goriva.
Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog 204O       franko proti doposlani znamki.
S. Soldschmidt l sin, Vels 18, gorenje Avstrijska.
Ravnokar izšla nova
i
Cona 4*— krona in na 2 K M vin.
gra
Velika ¥■■•§■
olonov
od 25 kron napraj.
Dobi se tudi na mesečne obroke.
Zato zahtevajte takoj brezplačno cenike gramofonov in raznih plošč.
Fr- P. Zajec
urar in optik
Ljubljana. Stari trg št. 26.
Delniška gls vn: c z: K 50.O30.0GC —
Rezenr&i in varnostni zaklad: K 14.GO0.QGO. -
[gnili v Pragi.
Ustanovljena 1. 1868.
Podružnice v
Brnu,
Budjejevicah, Iglavi, Krakovu, Lvovu,
Moravski Ostravi,
Olomiirj,
Pardubicah,
Plznju,
Prostjejovu,
Taboru,
Dunaju, Herreng.12.
»   —m— m ma
uma
Bančni prostori v Trsta: Via S. Nleolo 30. .-.       Menjalnica: Vin Nnova 29.
TsSefon št. 21—57.
•izvršuje vse bančne posle.
Obrestuje vloge
na viožr-i knjižici po 40j°
na tekočem računu po dogovoru.
Kupuje in prodaja vrednostne papirje, devize in va hrte. Daje predujem  na vrednostne papirje in
blago. Dovoljuje stavbne in carinske kredite. Daje promese za vsa žrebanja. Zavaruje srećke j proti kurzni izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tu-zemskih in inozemskih trgih.
Sprejema borzna naročila
ter se rada udeležuje s svojim kapitalom na dobrih in naprednih industrijskih podjetjih. Brzojavni naslovi Živnostenska, Trst«
3van ]ax in sin
v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
voznik koles.
Šivalni stroji
za rodbino in obrt.
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
Pisalni stroji „ADLER".
pfttie. Tvoraiu umetnega kamja k ZAJEC & HORN
Izdelovanje luunnose&kik del is „nmetnefa knnMaln*1 kakor:
stopnjice, postamente, balustrade, crnamente in kipe, vrtne ograje po načrtu, podboje za hišna vrata, nagrobne spomenike, vodovodne rouilje, 1714 cementne cevi itd.
Prevzemanje kanalizacij in tnndanientnv za strni« v isvriMnv.
Umetni marmor fCarrnlvtk pntonf} za obhajilne mize, oltarje, pre vleko stebrov in sten v cerkvah, privatnih in javnih hišah.
ZjleUtk kamenoles je izmed najboljših tlakov za cerkve, javne in zasebne stavbe. Zelo prilagođen za pisarne, hodnike, sobe ; tiha hoja, topel, brez Špranj (zato iz zdravstvenih ozirov priporočljiv) lahko snaženje, nezgorljiv, v poljubnih barvah od najpriprostejše do najfinejše izvršitve.
nvoJoMireaJe In isvriMov lilisiiiHniknl ntnvk|
stropov, mostov, rezervarjev (sodov za vino) m celih tovarn po strokovnjaku, kateri daje na zeljo tudi strokovna
Tetefsa 07.     IsJesavaJeUsteai aMssMs0ssAae* MStea Tlu
Kljočaviučarefro
Ig. Fasdtinga vdova
it S.
Reiehova hite.
ttedflnlk ognjlič.
■ ■
nMi asu vas s uMl
otroških vozičkov
žime.
Pakle
v Ljubljani.
nrabiikca n
Idjl I ptRItJH.
Josip Rojina
krojač prve vrste
se nahaja sedaj v lastni niši
konkurira z največiimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve.
IvornišRa zaloga najfinejšlb angl. io franc. specijalitet blaga.
: Zavod n UĐiformiranje. :
S
S
n
*■
"o
i
Najboljši kosmetiški predmeti
za olepšanje polti in telesa so:
JS jm. milo po 80 h, Ud " cream po :: assssss       1 E;
Msnthol = ustna voda po
^ u,«t t n j
sobni prašek no SOhj
za ohranitev is rast las: lasna voda po
dS
lasna posna da t s.
Ti izdelki „Ada", ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v
i
Ph. Mr. Josip Čižmar
v Ljubljani.
Kupojte zaupno te domače izdelke!
Odlikovana
Prva kranlska
tvornica McvirjN
Ljubljana
Hilšerjeva ulica 5   Recherjeva hiša
Priporoča svoje prve vrste, zs vsa
POTNIK
i M m gUK Hi ii mirnu
ŠOT aa išče ~W
za staro v prometu dobro vpeljano dunajsko tvrdko prve vrste. Prosilec naj bo mlajša moč, naj zna ca vsak način tudi popolnoma slovenski jezik in mora dokazati, da je na Spodnjem Štajerskem in Kranjskem vpeljan. 2647 Podrobne ponudbe, če mogoče s sliko in zahtevki plačila, pod: „Tfichtlg
W. O. 8771* nn naonfcno eksnodicijo Rndelf Mosse, Dnnsi I-r
Ceno posteljno perje
priporoča
Anton Polednak, Gradec, Mariahilferstrasse 11, K.
Ustanovljeno 1827.
Siv. poje (pol kg)---o4 K —-7i
Bolji« piiljtno (pol kf) „ „ 1-2S Selo poj« (pol kg) . . . . „ Sh-Si aapoi p«i (pol kg . „ 2-6« SM pata (pol k«) . . . „ „ 3 — Bell napol puh (pol kg)   .   ,   4 —
Bell pok (pel kg).....
Ina (pol kg).......—-90
no najnižjih cenah.
Poste jo! kod____ od K 2S0
Posteljni »stavki .. . , 16 —
Blaiine....... . , **—
Paaicc........ w « 0'—
Odeje U raza .... . ■ S'—
Odeje Iz sadna___ . . B*7t
Odeje Iz stil. klota a „ 8*79
Modroci iz morske trave , » 8"—
Ustanovljeno 182?
Modro« iz afrika .... od K 12 — Modrod iz afrike. troddni „ m 18*—
2imaatf ■odrod.....„ „ 32*—
Žimnati aodroet, troddni „ m 40-— Rjuhe brez šiva...... m n   2*—
Preobleke za odeje 4*— Preobleke za vzglavnike . „ m- 2-— Preobleke za pernice.....„ 4*—
Ceniki an posteljno perja, poateljno blago, perilo In žimo gratla In
franko. 1076
C kr. avstrijske državne železnice-
Izvleček iz voznega reda.
Odhod ls Lfabljane Uni. ieL) 7-03 zjutraj. Osebni vlak v  smeri: THEič, irsenice,   Trbiž,   Beljak,   Gorica, Trst, Celovec.
zjutraj. Osebni Tlak v smeri: Grosuplje, Št. Janž, atndolfovo, Straia-Toplice, Kočevje.
0 12 dopoldnoi Osebni viak v smeri: jese-
ce, z zvezo na brzovlak v Celovec, Dunaj j. k., Line, Prago, Jraidane, Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Kolin.
tl*aO oopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, lesenice, Trbiž, Beljak, Celovec, Gorica, Trst.
1 sa popoldne. Ose^n? vlak v smeri: Gro-
suplje, Rudoifovo, Št Janž, Straia-Toplice, Kočevje.
3 30 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec
0*35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič« Jesenice, z zvezo na brzovlak v Beljak* Celovec. Dunaj, z. k., Badgastein, Solno-grad, Monakovo, Inomost, Frankobrod, Wiesbaden, Kolin, Diisseldorf, Vleissingen, Trbiž.
7>ao zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje
Št. Janž, Rudoifovo, Kočevje. 13-iO ponoči. Osebni vlak v smeri: Jese-
rnce, Beiiak, Gorica, Trst, Celovec Odhod U Ljubljane (državni kolodvor). 7 28 zjutraj: Osebni viak v Karsn-k. 205 popoldne: Mešanec v Kamnik. 7-35 zveoer Meša ec v Kamnik.
i h— ponoči: Mešanec v Kamnik le ob nedeljah in praznikih.
C. kr. dpžavno-železniško ravnateljstvo v Trstu.
1»  aaasajsa M Maod v Lloaliano Qaine ielesalos).
7"00 zjutraj: Osebni vlak iz Jeseni-', v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draidav, Prage, Linca, Celovca, Monakovega, Solno* grada, Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trsta, Tržiča.
8-52 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Ru-
dolfovega, Grosuplja, St. Janža. Il*20 dopoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Gorice, Jesenic« v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Diis-seldorta, Kolina, VViesbadna, Frankobroda, Monakovega, Solnograda, Inomosta. Badgasteina, Bel] aka. 2*SO popoldne: Osebni vlak is Kočevja, Straže - Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. Št Janža.
a-17 popoldne: Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic, Tržiča. 6'58 zvečer: Osebni vlak iz Jesenic v zvez, na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Linca, Ceiovca, Monakovega, Solnograda: Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k. 8M5 z*ečer: Osebni vlak iz Beljaka, Trbiža
Celovca, Trsta, Gorice, Jesenic, Tržiča. 9*07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže* Toplic Rudolfovega, Grosuplja. Št Janža, 11*22 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca
Beljaka, Trsta, Gorice, Jesenic Prihod v Ljubljano (driavne železnice)*
8*45 zjutraj: Mešanec  iz Kamnika. IO-S9 do poide: Mešanec iz Kamnika. O-iO zvečer: Mešanec iz Kamnika 10 30 po noči: Mešanec iz Kamnika le ob nedeljah in praznikih.
Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednje evropejskem času.
1
12
• »
• n
• n
• n
• n
Deca roma okrog doma, broš. . Naše domače živali, broš.   . .
Noetova barka broš.....
Kaj pripoveduje Čarovnica, broš . * na lepenki
Podobe iz živalstva, broš.   . .
(Leporello)
Pavlusa io naša......
Palčki Poljand......
Radost malih, broš. ....
Sneplčica, broš......
m      na lepenki    •   . .
Trnjeva rožica......
Vesela mladina, broš.....
Vesela družbica......
Zlata radost.......
m   (Leporello) . Živali naše prijateljice, broš Modri Janko........
Knjige za slikanje i
Tuckov, Zaklad za otroke . . K » Otroški vrtec ...» » Za kratek čas ... „ »     Mladi imetniki .  .  . 9
Mlndinnki spisi i
Amicis: Srce, 4 zvezki k 40 h K
Andersen: Pravljice za mladino,
▼ez....... .   .   . »
Brinar: Medvedji lov. Cflkova gostila, kart.......»
Csmpe: Odkritje Amerike . . . Cegnar Fr.: Babica. Povest. . m Cigler Janez: SreCa v ■esreti . . Freoenf Id Joa: Venček pravljic
In —----~
i
—•24 —•40 1-50
1- 20
2- 40 —•80
1-50 1-60
3- 60 —•40
T20
240 —•60 —.80 —•70 —•40
1*50 —•70
2.40
1-— 1 — 1-— 1 —
1-60 1 — —•80
Knjižicazamiadino21,24zv.a K
1-20 —•76
—•40 —•50 1.—
Habad Fran: rViaavedkc a mia-
L in a sv. 4 40 h
13, 14,26,29,30, 31 zvez. a 27 in 28 zvezek a .   . . V Kapitan Žar ali klet v tihem
morju, vez.......
Kočevar F.: Mlinarjev Janez.
Zgodovinska povest   . . Kosi An t: Zlate jagode. Zbirka basni, vez.......
Spisi Krištofa Šmida:
Ljudevit Hrastar: Gobček   . .
Jozafat: Kraljevi sin Indije . .
Pridni Janezek in hudobni Mihec
Kanarček. Kresnica. Kapelica v gozdu .......
Slavček.........
Ferdinand........
Jagnje. Starček z gore  . . .
Pirhi. Ivan turški suženj. Krščanska obitelj......
Hmeljevo cvetje. Marijina podoba
Ludovik, mladi izseljeneec . .
Najboljša dedščina. Les ni križ .
Roža Jelodvorska, broša     . .
vezan .   . .
Sveti večer.......
Sto malih pripoved za mladost .
Nedolžnost preganjana In poveli-čana........
Nove pravljice iz 1001 noč, ves.
Spisi Mlšjakovega laička, ves. .
Repi A.: Mladini, vez.   .   . . a    » Dane, vez. ....
Trošt Ivo: V srca globili. Povest, vezana.......
Na rakovo nogo, ves. ....
Zupančič Oton: Pisanice, sa mladino    .  . ,
—.50 1 —
„ 2—
m J-20 „ —'80 „ 1'-
—•80 —•80
1 —
—•60 —•60 —•90 —•80
—•80 —•80 —•80 —•60 —.80
9-— ■
—•80 —•80
—•40
2 — 1 —
m 1— 1-
w 1— „ —SO
M »»
9» 9* »» »»
M »f M 99 99 99 tt 99
99 99 9*
9* ~"*80<
Narodna knjigarna v Ljubljani
aPaf^Jjs'am^sfJl VsafMa sM(Va Tn
896364
OC
D2C
3Y
M-C
Po sveto.
* Dvajseto   stoletje in čudeži t
New Yorku. »Glas Naroda« piše: V Xew Yorku, oziroma v najgrešnej-sem mestu na svetu, katero ima naj-\eč zabavišč v Ameriki in poleg* tega, rudi najrazličnejše zbirke belih, pol-■ >elih, rjavih in popolnoma črnih krasotic, je končno nastopila tudi doba takozvanih »čudežev« — in ne bode dolgo, ko bodo vsi newyorški pohabljenci popolnoma ozdravljeni, tako, da ne bodo trebali pomoči Collin-^ovega. instituta in Trinerjevega grenkega vina, ako — f!? Ako bodo namreč imeli pravo zaupanje in naravno tudi pravo vero v sveto Ano, oziroma v komadić kosti, katerega so razstavili v cerkvi Ivana Krstitelja na iztočni 76. ulici blizu 3. ceste. Pred dnevi se je namreč pričela peri-joda čudežev svete Ane in v tej dobi bode navedena svetnica ozdravila vse pohabljence, ki bodo tako pametni, da bodo do godu sv. Ane prijemali imenovano kost in pri tem : rav pridno molili ter obilo darovali
za dobro majengo«. Kdor bo namreč več plačal, ta bo preje ozdravil. T\dor pa temu   ne verjame,   naj se
postavno potrudi v imenovano cerkev, in tam bode videl na lastne oči
svete Ane,   ki   je shranjena aiajhni škatlji. dočim vise krog ^kat-i.ie same berglje,   katere   so tamkaj
-tavili oni ljudje, ki zamorejo sedaj hoditi že brez njih. — Nekateri izvest nci sicer trdijo, da je ona kost na-
arlen ostanek produktov mesarskega Trusta iz Chieaga. 111., dočim trdijo pet drugi, da prihajajo berglje od
aznih lekarnarjev iztočne strani na->ega mesta. — toda to nič ne de: kost ima vendarle svojo mor.   pa   naj že ihaja od sv. Ane ali od chicaakega aesar^kega   tru>ta.   V sedanji na
n ilni dobi in v dvajsetem stoletju človek, ki živi v velikem mestu, raj ne verjel, da je še mogoče, da
mamo med nami toliko na duhu sla-
ih ljudi, ki verjamejo takim čude-:em,   toda dejstvo je,   da je cerkev
• iaj vsak dan polna ljudi, kateri so
is 1 i manj bolni   in   ki verjamejo idi takemu zdravljenju, Relikvija baje mala   koštica iz desne roke ete Ane, ki je bila Marijina mati. ica je zavita v svili in hranijo jo ;ia oltarju v mali srebrni škatljici. F Vi tej koščici je vedno nek duhoven a straži,   kateri vzame na zahtevo -veto« kost iz >katlje, kadar to želi Vak bolnik.   Potem   se duhoven pritakne z koščico   bolnika   in pri tem nekaj po latinski mrmra, kar se ču-v nekako   »o   saneta simplicitas!« Končno naroči    bolniku ali bolnici, a j do 26. julija prav marljivo moli naj pri tem ne pozabi — odraeu-ati nekoliko denarja za »dobro ma-Imenovana kosi pa ne pomalo katoličanom, temveč tudi pro-
• intom in čifutom. kajti kdor pri-
- denar je dobrodošel. — Vse osta-c«*rkve na iztočni strani mesta so ravno vsled tega prazne in neka-
»ri frančiškani so vsled tega prisiljeni prirejati   piknike svojih roja-v. da saj na ta način pride kaj de-rja.    kajti vsi nimajo čudodelnih -ti na razpolago. Imenovano kost
> prinesli v Xew York leta 1892. in
iz Canade. Poleg materijalne-»bička, katerega prinaša imeno-na koščica, imajo duhovni tudi mo-ilieen uspeh vsled nje,   kajti na ta rat-ln se pri nekaterih    ljudeh vera * koliko pokrepi, kar je v sedanjem ko je število vernikov vedno se, zelo potrebno.   V ostalem je a v raznih cerkvah na svetu na ti-*re kosti sv. Ane, na kar se pa nih-ne ozira, kajti glavna stvar je. da ščica pomaga in da prinaša dobič-
► In dobički, katere so dobili z po-
o imenovane koščice, so uprav likanski,   kajti   nasproti sedanje
• -o pričali graditi novo, ki bo-vi !jala 2fin.<in0 dol.   Ves ta denar I»ri-el baje edino le s pomočjo te -ti -kupaj. —   S pomočjo vere se
rp v Ameriki, oziroma v deželi seh mogočnosti,   napraviti še veli-m>ke kupčije, kajti polje za izkori-;anje   ljudstva je pri nas še veliko, čemur se bode     marsikdo med na-i lahko prepričal. Tako smo imeli Ameriki nekega »sv. Elija«, ki je ji.iiri vere napravil milijone domkov. Med Slovenci sicer ni poslovi, toda pripeti se še lahko, da do-tTjrli kakega modernega svetni-ki <r bode ravno tako, kakor zna->v. Klija« vozil v posebnih vla-. kajti, kakor rečeno: polje je tu-i med Slovenci še zelo veliko . . .
Nova vera. Tekom par dni bo-^ v \Vashingtonu inkorporirali no-r,ii*tanovljeno vero ali cerkev, ki se rfi*   imenovala »Cerkev sreče«. Z " vero se ameriško časopisje ba-• '. dolgo in široko in med dragim
- nek časopis: »Stari pekel, s svo-i velikim in vročim ognjem, plešočimi vragi, ki imajo repe in kopita, z
t.ikombami,   napravljenimi   iz ko-pogu bi jenih ljudi, ž ve plenim di-Uom in »ličnimi prijetnostmi, spada Preteklost, kajti vse to se je ustalilo   v domišljiji   krščanskih in ""gih duhovnov, kateri so na ta na- I 'in praznoverno ljudstvo prisilili, da !
•o jim Terjell in BatJU dinar — astmo, da jim po amrti mi bilo treba iti .v pekel. Nor« veta pa pekla ne pripona, kajti vsaMo je za svoje zločine itak se na tem svetu kaznovan in sicer potom oblasti, ali pa — ako se jim izogne — potom svoje lastne vesti. Vsled tega nova vera ne bode ničesar vedela o peklu in bode zabavala svoje vernike z godbo, petjem, plesom in vednim veseljem«. Novo) vero si je izmislil Rev. Theo. Valiant in sicer že* pred dvema letoma, ko se je prepričal, da sedanje vere ne prinašajo več toliko dobička, kakor so ga prinašale tedaj, ko je bilo ljudstvo še bolj neumno in ko je rado vse verjelo, kar se mu je povedalo o »onem svetu«. Od onega časa je imenovani duhovnik deloval med svojimi tovariši, ki so bili istega prepričanja, na tem, da se čim preje ustanovi nova vera. To se je zgodilo sedaj in kakor se naznanja, bodo novi verniki zgradili v Washingtonu svojo prvo cerkev. Za novo vero se zelo zanimajo nekateri bogatini, ki so radi vedno veseli in ker bode imela vera takoj početkoma obilo denarja na razpolago, ni nitj malo dvomiti, da bode dobila na razpolago mnogo vernikov. Prvo cerkev bodo zgradili v nnjelegantnejšem delu mesta. Novo versko gibanje zelo podpirajo tudi člani tukajšne Personal Libertv League. V cerkvi bode pri službi božji svirala godba vedno najveselej-še komade, dočim bode moral vsak vernik povedati kaj smešnega, tako, na bode veselje popolno. Vsega, kar je dolgočasno, kakor na primer službe božje v ostalih krščanskih verah, se bodo v novi cerkvi skrbno izogibali.
* Kriza v Ameriki zopet na vidiku. V novejšem času      vedno bolj I  gostoma zatrjuje, da se bližajo zopet slabi časi v ol>šimi severoameri-ski republiki. Medtem, ko se je preje tako   zatrjevalo le na borzah in pri podjetjih razuih obrti, ki so morala rielo izdatno omejiti, pričele so se sedaj kot posledica   slabih   časov na obrtnem polju   pritoževati tudi vse večje železniške družbe. Ako namreč obrt nazaduje, tako, da mora samo v državah Nove Anglije   in   na jugu počivati na stotisoče   delavcev, in ako poleg tega tudi na tisoče premoga rjev štrajka, potem je samoumevno, da postaja tudi železniški premet dan za dnevom   manjši,   kar zopet vpliva na ljudi,   ki so zaposleni pri železnicah in poleg tega tudi na trgovce. Ako ljudje ničesar ne zaslužijo, tudi ne morejo mnogo kupovati Tako naznanja   vodstvo Pennsvlva-nia železnice, da je imelo v novejšem času velike izgube pri prometu, ki je tako nazadoval, da mora samo na progab te družbe počivati nad 25.000 tovornih vagonov in 250 lokomotiv, za katere ni kaj dela. Enako se glase pritožbe drugih železnic. Boston & Maine Kailroad naznanja, da od zadnje krize naprej   promet   na njenih progah še nikdar ni tako nazadoval, kakor tekom zadnjih dveh tednov.— Chesapeake & Ohio Kailroad naznanja, da promet trajno in redno nazaduje in da je to opažati   že tekom zadnjih tridesetih dni.   Tak položaj pa ni lasten !e progam te družbe — tako javlja namreč ravnateljstvo, — kajti promet   povsod i   nazaduje   i u brezposelnost vedno bolj narašča, da-siravno le počasi in ne tako hitro, kakor povodom zadnje krize. Santa Te železnica ima sedaj 12.471 tovornih vagonov,   kateri morajo vsled nazadovanja   prometa stati brezposelno na stranskih progah. Imenovana železnica   ima   60.000 tovornih vagonov, tako, da je število 12.000 brezposelnih   vagonov zelo veliko. Pri isti železnici počiva tudi 95 lokomotiv.    --   Zelo je nazadoval tudi promet na progah Atchisonovega železniškega sistema, ki je tudi v kontroli Santa Fe. Vodstvo naznanja, da dose-daj še ni zamoglo   dognati,   kaj je pravzaprav    vzrok   slabim časom. Promet bode   nekoliko napredoval, ko bodo farmer ji pričeli razpošiljati t voj letošnji pridelek, toda to ne bo trajalo dolgo, in ako se potem položaj na obrtnem polju ne poboljša, bode promet še izdatno manjši, kakor sedaj.   Bati se je po vsi pravici, da zopet ne izbruhne splošna kriza in si cer še mnogo strasnejša v svojih posledicah, nego je bila pred nekaj leti.
Je Bcssiciscgi stiska kal sredstva
za pruje ii ketait
vliksssi perila je pa pepelaosmo pjO)£k#4Bffr* — Dobiva se pa vseh betjftik trgsvisak is pa v tvanrid 3 1857   asfli v CestfOL
Perje
postelje in puh
priporoča pa aajaiijfk cenah
Pred ikoffijo fttev. 20.
airodU se tsCao izvrssjeje.
Cene brez konkurence!
Edina zalega le pri tvrdki
Keber
(pri alatona ćoni|n)
tjubljana, Stari trg 9.
I
Ustanovljeno 1845. Ustanovljeno 1845
Edini zavod
v Ljubljani
za kemično čiščenje obleke in zastorjev, barvanja in likanje sukna na par.
: jos. reich:
| Poljanski nasip - Ozka ulica št. 4. ■ Sprejemališče
Šclenburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Sotidne cene
Važno! z« Važno!
lossodiiie. tnmrce ii StlMRice.
HaJboHa Id nalcenelia putreno &
m
t
m
<Sj
*
m m m
m
sa arogve, kesalkali|ot selioca tja, korenine itd. tadi po Mm ustne vode in sobni prašek, olfe, rodilno ta sosipalne bm otroke, dišave, sslla in sploh toaletno prešinete, f aparate in potrebščine obvestiš vsake vrsto, i __ dosmfokdio, vosek ia paste ss tla itd. — Velika zaloga najfinejšega nuna in konfaka. — Zaloga svežih mineralnib vod ia soli za kopel.
Oblastv. konc. oddaja stropov.
Za iivisorejce
posebno priporočljivo: pronka sol d volna sol, soUter, osojna, kolasos. silno apno itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija
I ANTON KANC
«*
;
Ljubljana* Židovska ulica št 1. Bnpnle po asivisji sond rszsa itUiu (rtie), cvetje, koreetse. senesa, skorje iti.
f LsHjaii maj
21
Velika zaloga
svetilk, srsal, Ms, kosaroov, vrčkov Ltd.
(sstflaiflai is ksvariir-ska sjsjonti stssia
prta ta edina če$ko-: slovanska trrdka za:
n\mm klafflev
Prodaja nove in preigrane klavirje edino le naftevistnejše kakovosti po jako nizkih m brćf konkurenčnih cenah. Vsa v to stroko spadajoča popravila izvršuje precizno točno in le po najnižjih renah. — Svetuje in posreduje tudi pri zasebnem kupovanju in prodajanju pretgranih klavirjev. —' „Olssbenl nfotlor1 uglaŽuje edino le imenovana tvrdka 179
G- F. Jurasek,
prvi tintntf. aHaioralM klavlrlor
LjnMjani. Sv. Petri cesta St 62 a. I. nadstr.
Vsi. ti«M bolne.
zlasti taki, ki jih muči trdovratno telesno zagatenje,
napenjanje, pomanjkanje slasti, rabijo z najboljšim uspehom razkrajajoči čaj, preje
Gastlov čaj „znamka Obelisk" Ta iz najboljših
in najbolj zdra-
vilnih rastlinskih snovi pripravljen čaj, je že 50 let neutrpljiv domač pomoček ki pospešuje prebavo, jači želodec, čisti kri, razkraja slez in se zlasti dobro obnaša tudi pri edebelel osti. V zavitkih po
60 vinarjev in 1 krono. Dobiva se v lekarni preje Birnbacber „Pri Obelisku". Viktor Haaser v Celovca, Knežji trg. Manj nego 4 male ali 2 velika zavitka se ne razpošilja. 1102
V Ameriko in Kanado
ia sanssljlva votnjs
Cunard Line.
Odkod Is
Pannonia, 9. avgusta 1910. Ultonia, 23. avgusta 1910. Carpathia 13. septembra 1910.
Is Llverpoola: 1515
Največji in najlepši parniki sveta. Lusitania 27. avgusta, 17. septembra, 8. oktobra, 5. novembra in 17. decembra 1910. Mauretania 20.   avgusta,   10. septembra, 1.  oktobra,   29.   oktobra,   19. novembra in 10. decembra 1910. Pojasnila in vozne karte pri
v Mmbljani, glosstkots alico stav. Ii,
poleg cerkve Srca Jezusovega.
Vozna cena Trst-New York III. razred K 180 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred.
Najbolje ia zooa
na zelo dobrem in zdravem zraku, z 3 sobami in pritiklinami, pripravno za oženjene penzioniste, 1607
m odda
v Vižmarjih blizu kolodvora.
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
Prostovoljno prodam lopo
novo hišo.
Hiša stoji ob glavni cesti, 3liuie od Ljubljane, ima pet sob, hlev in klet; vino Ia plvotOČ čez Ulico. Nasproti hiše ob glavni cesti stoji velika lepa kovatalco pripravna za vsako obrt. — Cena po dogovoru. — Izve se pri lastniku BUhaelu Hrome, kovaškem mojstra, Soeberje, poŠta Devica Marija v Polju. 2561
Lepa prilika za peke!
Hita v Lescah
na Gorenjskem s popol. opravljeno pekarijo
se proda tahoj ali odda v najem pod zelo ugodnimi pogoji.
Pekarija je brez konkurence. Hiša je krita z opeko in ima vodovod.
Podrobnosti pri lastniku I. Pre-tnerju, trgovcu na Bleu. 2369 ^ssssnnnnnnnnnnnnnnnU
f* MVM XXX" "   DUD UWK        WiM VMi*
Vinko jtfajdič
i miin v Nii
(Kranjsko)- —
Največja proizvajanja priznano najboljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 28 V Ljnbliani: Podgradu, Trnovem, Kočevju, Trstu Gorici, Celovcu, Beljaku, Bolcanu, Inomostu, Tri-dentu, Zadra, Spi)eto, Ercegnovem, Kotoru, Sarajevu in Pul|n.
Brzojavi: Valjčni mliu, Kranj ■
Od leta 1868 se
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
la fi priporočijo odlični zdrarsiki, skoro t vseh errapskii oržavan z o4H£ain aspebom nporablja proti
vsake vrste izpuščajem
zlasti proti kroiibiin Usajem ia paraz. izpaščajcai, dalje proti rdečici na aosn, ozeblinam, potenja nog, luskinam na glari in
? bradi. Bernerjevo kotranovo milo ima v seot, 40 odstotkov looaonai kotrnna in se razUkaje bistveno od vseb drngib kotraaoTib mil, ki se nahajajo t trgovini
Pri poltniti boleznih rabite jako uspešno
Bergerjevo kotranovo žvepleno milo.
Kot bloSjo kotranovo milo za odpravljanje vse
nesnage s polti,
proti spa&ajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljivo kosmetlčao milo za
Svsjl k Svvjia!     Jtaraitai trrlkal
m
Milko Rrapei
■rar bi trgtTec
QsAtjssn\ JvCHiT tr| Štev« So
Osobito sedaj ob priliki božica in
panje za vsakdanjo
m i van Je in ko*
rabo slu
luži
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
t katerem je 3* odstotkov glicerina in ki je parfamovano. Kot odlično sredstvo za glavo se rabi dalje z izvrstnim uspehom
Bergerjevo borakaovo milo
ia sker »roti oaroooa. ooo«-enlu. pešam n zoljem in drnnim noprilifcom kože.
Cona kosasdu vsake vrste s o
Zabtrrajte po lekarnah ia zadevnih trgovinah ao Boroorjeva kotraaova mila in
____ na poleg stojeće varstveno znamko
aa oolegstoje« flrmin podpis B. Holl a Ce. aa vsaki etiketi. Odlikovan a častno dtnjoao aa Svaaja 1SSS ia z zlato
svetinje na svetovni razstavi
Vsa draga medic, ia hJgka. nfla zaseke S • navodila, U s« pridenc vsakemu
8. HeU a Counjk, Bunal, L,
rnlOOO
so našteta
a.
V Ljubljani se dobiva v lekarnah: Milan Leaietek, Ph. Br. Josip Clžmar, J. ■syr, Q. Plccoll, U. pl. Trnk6zy in
v vseh drugih lekarnah na Kranjskem. 1075
9xM Mi) r Voleslen
tmtBU Mili inlln
staji ob driavaj cesti v bližini po< staje električae železsice. Pir^krUjen je z vedJevodo* ia elektrićso rai-svetljsvo. Sobe issajo krasta rezfted
aa škarje. V kotela je restavracija
izvrstas
Točijo
91
na dobrem prostora« z majhno najemnino so take} »44a.
Vpraša se v
in
mm.
362S
francosko : žganje:
je dandanes najboljše boli otešujoče zdravilo. Pravo samo z C Al V ATOB zavarovano znamko <Ji*aU"al Zaloga po vseh lekarnah, parfumerjih, in drogerijah ali pa pri izdelovatelju S. Mittelbach, lekarna „Salvator", in drogerija, Zagreb, Jelatićev trg 2. 1787
Gramofone
najboljše vrste po   najnižji ceni avtomatične, posebno  za gostilničarje pripravne
priporoča
Ivo Bajželj
Ljubljana
Marije Terezije testa 11
(KolizeJ).
Ravnokar so došle najnovejše slovenske plošče a K 350. — 1000 igel K 2—. 2514
Za 4 tedne na ogled in
na poiz-ku&njo
pošiljam svoja vozna kolesa
znamka „BOHEMJI".
Sestavni deli in popravila najceneje. — Ugodni plačilni pogoji.
S**-   F. DUŠEK, -W
tvornica voznih koles, Cpočno,
št. M na stat. dr. na Češkem.
Ilustr. cenovniki gratis.
»OLLA
ar
OLLA
je vec nego 2O00zdravni-kov označilo
za najiane-
slivejše.
Zaloga v Ljubljani: A. Hlavka. R. SnšHik, Gabriel Piccoli, lekarnar, A. Kane. drogerija, Ant. Krisper.
Zahtevajte, da Vam Vaš dobavitelj da in ne dajte si manjvrednih posnetkov za isti denar kot OLLA hvaliti za „ravno tako dobro blago".
llustrovan, poučen in originalen cenov-nik z navedbo prodajališč zastonj od tvornice sa gumi OLLA na Dunaju II. 300, Traterstr. 57. 1000
specialiteta gumija po današnjem stanju
znanosti dokazano aajkeiisi GUMI. Dobivaše po vselj
lekarnican in
dregerijab.
pogum in krepost
moc in vztrajnost ima zdravi človek, toda vsa ta svojstva so tujke za bolnega; in vendar jih doseže, če jih le išče pravim potom. Mnogo bolnih še ne ve, da imamo v galvanski MfEff trajni    elektriki sred-
n j»    /fwVmW stvo' s katerim se bofl I     3ff jM rimo   usDešno proti I I    Vf  IS splošni iivćni osla-JB I     fft   'glfcalosti, revmatismu, i      jf   'glavobolu, poman j -kanfn spanja, potrtosti, omrtvsnin podobnemu stanja, nevralgijam,   nervosnessn motenja prebave,    malokrvnosti, slsosstli vseh vrst, nmirasličBejsim Isnaklm bolesnim it*. Opisali smo način svojega zdravljenja v interesantni brošuri in pošljemo vsakemu, ki se obrne do nas
gratis  in f r a a k a
aSkT"   torex  vsake »treznosti ^BJB.
to knjigo. Še nikdar se ni nudila v Avstriji tako dragocena knjiga občinstvu popolnoma zastonj.
Dektro-teravpetiJka oritaadja
ij, L, acktrsngssse 1.
264S
6 VIII 1910.
•v Na
C Elektro-terapevtlsko ordinacijo #   as Ounsju, I, Schwsngssse 2 I. Muzanln Akt. s/S
Prosim pošljite stl knjifo:
Raslo v:
C. hi lir. at aaM L |ta\
2639
Avlso
zaradi zskupns oddaje sena, slama, drva In premoga za v postajah
		vojaškem preskrbovališču v	Trstu		16.		
		okrajnem glavarstvu v	Sežani		17.		
Toiaiia.......			Tolminu		19.		
	* ■HI	občinskem uradu v	Kanalu		20.		
rVtari bor ••••••	oktobra 19!	vojaškem preskrbovališču v	Mariboru		22.	m	
		okrajnem glavarstvu v	Ptuju		23.		
	J	vojaškem preskrbovališču v	Gorici		24.		
Kormin    ... «	O o SS	občinskem uradu v	Korminu		25.	>	
| Celje........	mm qj	»©jaške« filiainem prwkrboiali^"u v	Celju		26.		
Slov. Bistrica.....	ibra vršil		Slov. Bistrici		27.		sj
Rabi ......	od 1. okte j se bodo	občinskem uradu v	Trbižu		29.		h dopoldn
Bovec ........	2 Ž a C		Bovcu	C	30.		veti
Radgona .......	■	okrajnem glavarstvu v	Radgoni		31.		•a
	C «° QJ O >	vojaškem preskrbovališču v	Celovcu		1.		*mi O o
Št. Vid na Glini ....	> C O <J->		Št. Vidu na Glini		2.		a* ;
	S "2 S i		Volsperku		3.		
Bruck na Muri ....	tvo za Po	okrajnem glavarstvu v	Brucku na Muri		o.		l
			Judenburgu		6.	u &	
	> o	vojaškem preskrbovališču v	Ljubljani		7.	E	
	nastanjei	okrajnem glavarstvu v	Gradišču		9.	o	
		občinskem uradu v	Tržiču		10.	o.	
Beljak (Jezero) ....		vojaškem filiainem preskrbovališču v	Beljaku		12.		
		občinskem uradu v	Kočah		13.		
		okrajnem glavarstvu v	Poreču		14.		i
		občinskem uradu v	Rovinju		15.		
		vojaškem preskrbovališču v	Gradcu		16.		
Za to obravnavo veljavne pogoje obsegajo pri gori navedenih obravnavalnih mestih razgrneni razglasi in zvezki pogojev, kateri zadnji se dobivajo zastonj pri vojaških preskrbovalnih skladiščih.
V Gradcu, julija 1910.
C« in kr. intendanca 3. voja.
Vinske sode
nove iz klane in žagane domače in slavonske hrastovine, izparjene in ovinjene, porabne takoj za vsako vino,  prodaja zadruga
Agro-Merkur v LJnblJanL
Kupujte pri narodni tvrdki domači izdelek!
kakor žlindro, kalijevo sol, kaj nit, rudninski superfosfat naročite za pomladansko gnoj i te v takoj pri zadrugi
Agro - Merkur v LJubljani.
in druge mlinske izdelke izvrstne kakovosti dobavlja zadruga
AaTo-Msrknr v LlnUfsnL
VINO
kakor ljutomersko, haloSko, bizeljsko, dolenjsko, metliško, vipavsko, goriško, istrijansko, zanesljivo pristno, izborno kapljico dobavlja od 56 litrov naprej zadruga
v LJubljani.
Kose:
is najboljšega avstrijskega jekla, enotne oblike, ki ustreza različnim željam posameznih pokrajin, kaljeno in klepane, ponuja
po najnižjih cenah. Vsaka kosa ima stisnjeno ime »Agro Merkur«.
nova, enonadstropna, pripravna za vsako obrt, tik okrajne ceste, okoli hiše lep vrt, zasajen z mladim sadnim drevjem, M proda pod ugodnimi pogoji Več pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3548
van*
jmm iti.
priporočajo aajpnrc zdravniška kapacitete postbno radi
Rimske toplice v Mi
(Monfalcone) na Primorskem.
Prirodni fango-skladi in stalni 38—M stopinj vroči kloro-vonatrijevi vrelec, dietno in pitno zdravljenje, elektroterapija in masaža. Vse zdravljenj« ped sdravariifclm vodstvom. — 40 elegantno opremljenih sob v etabtisse-ments. Avtom obiski omnibns vozi mei Trticam in Topli-cani. — Prospekte in pojasnila daje graščinska nprava ■j. svetlosti kneza Aleksandra Tbnrn in Taais v Scvinn na Primorskem. 2171
Zveza slov. zadrug v LJubljani razpisuje službo 2597
knjigovođi
Reflektira se le na popolnoma izvežban moč, katera popolnoma obvladuje pri zvezi vpeljano amerikansko knjigovodstvo, a tudi enostrpko in dvostroka knjigovodstvo. Plača po dogovora, nastop službe takoj. Ponudbe z dokazili se naj vpošijejo do 10. t. m,
na Rečici hiš. štev. 219 blizu koiol
dvora za 7000 K — od katerih je treba plačati 2000 K — ob sklenitvi
kupčije, ostanek ostane lahko vknjižen na posestvu. Zemljišče (stavbišče) meri 238 oralov, sadni vrt 723 arov. Cenjeno je po izvedencih:
hiša (stavbena vrednost) .   K 7000.—.
kovačnica......„ 600—,
sadni vrt...... „ 2000.-
Skupaj K 9600.-
Posesestvo bi bilo zelo priporočljivo za obrtnika — kovača, ki je bil od nekdaj v hiši; ravno tako pripravne bi bilo tudi za perilnico, ker je ob hiš: potok in voda pri roki. Z malimi stro« ški bi se hiša tudi lahko prenaredila v vilo. — Več pove Jakob Peter&el; posest, botela „Triglav" na Bledu,
Mannheim
• v«
oKomobi
m kontinentu.
pat. lokomobile
za nasičeno in prevreto paro z ventilnim krmenjem sistem
„LENTZ"
z Selomožnestjo do 1000 p S.
Eiil HonigmaiM
Dunaj IX,
LOblichgasse 4.
Ljubljanska kreditna
OtrMarJm mUo* ita>v
Ljubljani
\ Tb°Io
Isnje In sfsssU »c^^injrrclntstif povje vso vrst
33
25
36
8619