Št 11. V Gorici, v soboto dne 25. januvarija 1908. Jbaja trikrat na teden, in s!c?r v torek, četrtek boto ob 4. uri popoldne t(»r stane po poŠt P'1 5tev. 7 I. nadstr. v »tiorifiki Tiskarni« A. Gabršcok Na naroČila brez doposbne naroCnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se računijo po Fetit-vBtali &> tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru, — — Reklame in spisi t uredniškem delu ilu v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost »Vse 741 narod, svobodo in napredekU Dr. K. LavrH. Uredništvo se nahaja v' Gospovi ulici St. 7 v Gorici v I. uad ti Z urednikom jo mogoč" govoriti vsak dan od 8. do 12 dopolndno ter od % do 5. popoldne, ob nedeljah in praznikih od 9, do 12. dopoludne. TJpravnistvo so nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. NaroCnino in oglase je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnica, reklamacije in druge reči, katere n.9 spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo lo apravnistm »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Sočec vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos. Verdi, Peter .Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopalisčni ulici,!. Matiussi v ulici Formica, I. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu tMla Casernia. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K a vtič v Gorici. — Ttlftfon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Česa nam treba? V naši deželi so nastale finim' politične houiirtije. Nezadovoljno?!:, katero je rodilo <"> .suhih tet, je res velika, tako velika, da bi moral iz nje izvirati organiziran odpor proti onim, ki ><» pri/adjaii tolikega ^orja nagemu ljudstvu, in sicer lak odpor, da bi jih vrgel na tla ter jim vzel vso moi'. Namesto takega odpora pa vidimo cepljenje mot-ij, vidimo slepomišenje, vidimo zlorabo razpoloženja po oni veliki nezadovoljnosti, vidimo j.oinbtije, ki morejo pomagati le sovražniku pod domačo streho, da se fte bolj ojači ter da bo po ?magi ie s> bolj i*kul svojih lastnih koristi] na Škodo voJilcu. Jasnosti. r;i/>oduosti ni n>;be:te. Nobenega pravega poseda ni na/aj, da bi prišli naprej po začrtani, ločno določani poti, ampak vse vre in se vrti tako, da prav tako vrvenje ceibija mar.-ikoga. zli'.*ti .;e, ker udi, kako se pdiličen nri^jiUitnik krepak pripinvjja na pol. da /.tv/:i!!>e ¦••»o\'i puri-ijo ?rr «:inje v;.pehe \\\ i.'.i;'ii;i!i dt^.elnv/bitr-hi!} volit v.ih S.v *.ihr.ro govorimo' Kitrikai>*i mi or j»i!,*.-.;Aid sw-u). iha imr.;n ^ve;e ljudi, na katere morejo računati z *s'.j sigurnostjo. J-e-daj se deluje različni rakuni. »>ptimi.-li na pro-uku nkalni »irani j-odtjo, da je novo gibanje H"U gt/^o nase iz Uerikuine sltanke veliko Število vohivev, ki torej niso več pripravljeni \m\\x na nkai iz lorovjn, ampak po *»voji vo'yi. t »h. kako m» varajo! Morda so *e,kj ž njimi navidezno, toda bolj kose lumiu Mi/ali volitvam, bolj re l odo približevali stari svoji stranki, ii» dan volitve pa bodo volili l njo. I tegue se zgoditi tako. kakor lani, ko se je pričakovalo z ^so gotovostjo v neki okoličan-»•ki v«"i, d« doli kandidat novega gioanja •dvoru *?e gtosy%e, sit dobd je cele 4. \si drn;i *o K^asovali klerikalno. KlmkaH >e pnpr.j-.tja;o na \>dik pri-i % M.Cij«; u« wte',tftjo tjjtr:;» J"r m* .meje;^, k" w •!;;:.k!« nkat;:„ \n U :e t»«fafco b.dj, w-r .'.« it-, * sla prkaf-^A. ki J:n i/j.omo .-luži. Nt to J^ntazj,«. tai to [ jeiiran-.t-t. ump»k :\:"tM% i-»':n:-"a ¦>* btui\ t*-\t 3 p't .'v m peče, neprijetno zveni, zato pa m je nekateri tako bojijo; odmikajo se jej ter se udajajo rajši sladkim nadam, da se morda pa le zgodi tako, kakor oni tipajo. Precej naivnosti je tu vmes, nerazsodnosti, ki pokopava vso dobro voljo in lepe uamene. Iz vrvenja pa gledajo na dan tudi razne osebne želje! Koliko tihih željic! Kaudidatje rastejo kakor gobe po dežju. Z resnih stranij se povdarja, da potrebujemo celih mož, energičnih, sposobnih. Da bi so lo to upoštevalo skozi in skozi ter bi se res spravilo v kandidatno listo imena, katera nosi možje, ki utegnejo pomesti stari smrad h deželne hiše ter vstvariti nove lazmere, boljše, kakor jih vsi želimo. Vsi naprednjaki želimo novih časov, vsi hočemo premembe, vsi hočemo streti kler-kalno strahovlado. Vendar pa med nami tu jasmisti, ni določene poti, ni nikake skupnosti, marveč razdeljeni smo, nasprotnik pa je /bnui v trdno četo. To imejmo pred očrnil Na'-a nalogu je v teh trenotkih: buditi in svarili, kazati pravo pot, opozarjali na no* varno: t. M i v r S i m o s v o jo d o 1 ž n o s t. Pri tem ne gledamo ne na levo no mi desno. Hesnieo govorimo in kažemo pot, po kateri je mogoče prijeti sovražnika tfko, da bi morda podlegel. Niso vfteč vsakemu naSo bo-^>ilot toda na mestu so. «) pravem času jih govorimo. Pravi politiki vidijo dobro in morejo jasno govoriti. t'e se bo poslušalo te gkiH»ve, morda pridemo do kakih uspehov, če ne pa bo obračun straSen. Mešalce in koristo-lovce postavimo ljudstvu pred oči, da jih bo videlo, kak/r.i so v resnici, in našteti bomo morali, kak" no\o zlo valijo na rame ljudstvu : Pamet, razsodnost, v boj za dobro stvar, za lepe namene! < »sebnosti v ozadje, koristo-lovstvo proč ! Končali smo Sest suhih let. Naj bi pri-lo s"-i debelih! Prili morejo, če bomo znali i/rabiti .-.edauji položaj. Ce pa pojde po se ianji sliki položaja naprej, potem pa se le pri; rini. goriški Slovenec, na novih Sest suhih M: D razkolu med goriškimi Slovenci in njegovih posledicah. (Konec.) Olankar toži v »Glasu", da se zanemarja občine ob meji, odkar je spor, da Ciril - Metodova družba zaostaja za „Lego Na-zionale" itd. Glejte ga! Kaj nič ne ve, da se dela od napredne strani v tem pogledu, kar se more ? Kaj ne vidi, kako je na delu tudi napredna akaderaična mladina? Klerikalci pa so tisti, ki ovirajo tako delo, ki nočejo takega dela, in prav ob meji smo imeli žalosten slučaj, ko je slovenski katoliški duhovnik tako hrepenel po Leginih kro-nicah. Zakaj, vraga, pa ne odpira Člankar dr. Frauko svojega bogato založenega moSnjička v obrambene svrho na meji? Koliko je dal on denarja proti Legi tekom 10 let? — Toži tudi, da je zaspalo vpraSanje slovensko ljudsko Šole v Gorici. Seveda, ker je imel to v rokah dr. Gregorčič ter ga jo popolnoma zapackal, Na koncu je pa Se silil slovensko stariše, ki so bolj blizu Podturna, naj le pošiljajo syoje otroke v šolo v staro vojašnico; rekel je, da se jim ne godi nikaka krivica, (h tega ne ve člankar, mu povemo to mi. Zato pa pričakujemo, da v tera pogledu obsodi dr. Greg>rčiča, kakor zasluži, ako res ni njegov priganjat. Dr. Franko toži potem, da naši poslanci v deželnem zboru ne nastopajo skupno. Seveda ne — ker tega klerikalci nočejo. Kaka grda hinavščina je torej v članku javkanje o zaslepljeni trmoglavosti, katero deli na obe strani 1 Klerikalci so takoj s prvega početka odklonili vsako skupno delo. Dr. Franko to ve, ali ker mu tako kaže, udarja na levo in desno s prozornim namenom: očrniti naprednjake- Doslej so vedeli napredni in zavedni možje v deželi, da so ki erik alci oni, k i nočej o s plot ničesar slišati o kakem skupnem nastopu v deželnem zboru; dr. Franko pa si prizadeva odvzeti del te krivde klerikalcem ter jo zvaliti na ramena napreduin poslancev. Kaka grda hinavščina! Po eni strani lovi dr. Franko poslanca Štreklja, da bi kandidiral v agrarni stranki, po drugi mu pa po krivem predbaciva, da je bil proti složnemu delu v deželnem zboru 1 Pa je možak ta Franko! Kar pripoveduje potem, kako se dela v deželni hiši za Furlanijo in kako se zanemarja slovenski del, to smo mi povedali že stokrat boljše v „SočiH. Dr. Franko le prepisuje. Isto velja glede- slovenščine v deželnem odboru in glede: deželnih uradnikov. Končno zastoče če, da je naše ljudstvo tako zrelo in zavedno, da zahaja rajši v laške trgovine nego v slovenske, inteligenca pa čaka brezdelno boljših časov. — Tu pa se je ujel! Dr. Franko se ni zmenil celih 10 let nič za slovensko trgovino in obrt. Vse, kar ima na sebi, je iz laških trgovin, in še nikdar ga ni obril v Gorici Slovenec. Iz laškega hotela je šel šele v zadnjem času. Najslabši vzgled je torej dajal dr. Franko, potem pa toži o nezrelem ljustvu; on je prednjačil v tem, kakor tudi pri oni inteligenci, ki brezdelno čaka boljših časov. Franko je velik in mogofien v besedah, v dejanjih pa mičcnn. Deželnozborske volitve. (Dalje.) § 28. Reklamacije proti volilnim imenikom morejo vložiti volilci dotičnega volilnega razreda radi tega, ker so se sprejeli v istega volilni noupravičenci, ali ker se niso vpisali upravičenci. Reklamacije proti volilnim imenikom za veleposestvo in za trgovinsko in obrtno zbornico *e imajo vložiti pri deželni politični oblasti; reklamacije proti imenikom drugih volilnih razredov še vložijo pri županu. .. § 29. Reklamacije, ki se vložijo pri županu, se predložijo tekom treh dni neposredno predstojni politični oblasti. § 30. O pravočasno vloženih reklamacijah, Če so naperjene proti volilnim imenikom velepb-sestva, trgovinske in obrtne zbornice in mesta Dvajset let pozneje. Nadaljevanje tfTreh mušketirjev". — Fmoeotkt »pisal: -^ ALEKANDRE DUM AS. ^- . Dalje. ? iYi3e:it jo imel držati &krajno levo krilo ter se iv.t^anl^i na MVrtc-rtirs; vojvoda Clultillon je bil v *!'¦*&&¦:, |»rŽ2i" Sašu je ostal kot desno krilo pred Bolni načrt naslednjega dne je odgovarjal na j'-r«-i'Wfefc-r odrejenim ukazom. Vsak s» je imel na-«led::jt» jutro zbudit; lam, kjer je imel vršiti svojo r.at-Jgo. Vsi* to gft j« zvriiio v najU&jem molku in z naj« v«-Jjo tofi«»it;«. Ob deietih je bil že vsak na svojem r.ett«, t'tl> polenajstih je princ pregledal postojanke ti-r rili povelja za nanlednjt dan. Predvsem je priporočil poveljnikom tri stvari H}': jim zabtfil- da strogo pazijo, da se vojaki ravnajo t« 'no \m njih. Prvte, da si posamezni oddelki sledijo dovolj hitro, da ostane pJiota in konjiča v isti vrsti in da m ohranijo primerno razdalje. Drugič, da naskočijo mesto le korakoma. Tretjič, da počakajo, da začne sovražnik prvi streljati. Princ je izročil grofa Guicha njegovemu očetu ter obdržal Bragelonna pri sebi; toda mladeniča sta prosila, da smeta ostati to noč skupaj, kar jima je bilo tudi dovoljeno. Postavili so zanju šotor poleg maršalovega. Dasi je bil minuli dan trudapoln, vendar ni čutil ni eden ne drugi potrebe, da bi zaspal. Celo za stare vojake je predvečer bitk«? nekaj resnega in velikega; tem bolj velja to za dva mladeniča, ki imata gledati prvikrat v življenju ta grozni igrokaz. Na večer pred bitko misli človek na tisoč stvari, katere je dotlej pozabljal in katere se mu tedaj vzbude v duši. Na večer pred bitko postanejo iz ljudi, ki se komaj poznajo, prijatelji, iz prijateljev bratje. Razume se samo po sebi, da dosežejo v takih trenutkih nežnejša Čuvatva, če jih nosi človek v srcu, skrajni višek, katerega morejo sploh doseči. Gotovo sta imela oba mladeniča podobna čuvatva, ker čez nekaj trenutkov že sta sedla vsak na svoj konec šotora ter začela pisati na kolenih. Pismi sta bili dolgi, štiri strani so bile kmalu napolnjene z drobnimi, gostimi črkami. Od časa do časa sta se spogledala ter nasmehnila. Razumela sta se brez besedi, ti dve plemeniti in simpatični bitji sta bili ustvarjeni, da se razumeta, tudi 5e ne govorita. Ko sta končala pismi, sta jih vtaknila oba v dvojne zavitke, da ni bito mogoče brati imem osebna katere sta bili naslovljeni, če se ni raztrgal gornji zavitek; potem sta zopet prisedla drug k drugemu ter zamenjala smehljaje pismi. — Če se mi pripeti kaka nezgoda, pravi Raoul. — če me ubijejo, pravi Guiche. — Le mirni* bodite, pravita hkratu oba. Nato se objameta kakor brata, se zavijeta vsak v svoj plašč ter za- Jta tisto blagodejno mlado spanje, katero spe tiče, cvetlice in otroci. VII. Obed izza starih dnij. Drugi sestanek nekdanjih mušketirjev ni bil hladen in grozeč, kakor prvi. Athos, čegar razum je vedno nadkriljeval druge, je prišel na misel, da bi bila obednica najhitrejše in najboljše središče sestanku. In v trenutku, ko se njegovi prijatelji, boječ se njegove odločnosti in treznosti, niso upali govoriti o kakem podobnem obedu, kakršne so imeli pred časom bodisi pri >Pomme-du-Pin«-u, bodisi pri Parpillotu.je Athos prvi predlagal, da bi se našli pri kaki dobro odloženi mizi ter se udali tam brez vseh ozirov vsak svojemu značaju in svojim navadam; kar je v prejšnjih časih vzdrževalo med njimi dobro razumeva n j a; tako da so jih imenovali »neločljive«. (Dalje pride.) goriškega, odloČi deželna politična oblast, če so naperjene proti drugim volilnim imenikom, politična oblast, kater ej je dotična občina podrejena.. §31. Proti odločbam, kj se izdajo v smislu . § 30 — ako se ne nanašajo iste na reklamacije proti volilnim imenikom veleposestva, trgovske in obrtne zbornice ali mesta goriškega, — je dopuSčen utok, ki se ima odpo-slati tekom treh dni, računajoč od dneva vročitve izpodbijane odločbe, c. kr. deželni politični oblasti. Odločba deželne politične oblasti je v vsakem slučaju končnoveljavna. Reklamacije in utoki, ki se vložijo po preteku zakonitega roka, se imajo zavrniti, ker so zakasneli. § 32. Čim je imenik volilcev za volilni razred veleposestva ali trgovske in obrtne zbornice po izdani odločbi o pravočasno vloženih reklamacijah popravljen, izdajo se posameznim volilcem izkaznice, katere morajo obsegati tekočo Številko volilnega imenika, ime in bivališče volilca, kraj, dan in uro začetka in zaključka volitve. Na Primorskem biv&jočim volilcem se izkaznice vroče; izven Primorskega bivajoči volici se povabijo v deželnem uradnem listu, naj dvignejo svoje izkaznice. § 33. Za volilni razred mest, trgov in industrijskih krajev, za volilni razred kmetskih občin in za splošni volilni razred izda volilcem po rešitvi reklamacij izkaznice tista politična oblast, katerej pristoja reševati reklamacije proti volilnim imenikom v smislu tega zakona. V mestu goriškem se ne more naročiti j županu, da izda izkaznice. I § 34. Izkanice, katere omenja § 33. se dostavijo volilcem na njih stanovanjih in vroče-vanje se more naročiti žuganom. V slučaju pa, da bi se izkaznice iz kate-' rega koli razloga ne vročile najpozneje 24 ur pred dnevom volitve, povabijo se volilci na v kraju običajen način, naj pridejo osebno po svoje izkaznice. (Pride še.) Družba sv. Cirila in Metoda. Za družbo sv. Cirila in Metoda. Pokojni misijonar in dekan preč. g. Janez Žužek iz Amerike je volil družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 500 K. Ta znesek je po odbitku pristojbin v znesku 50 K, tedaj 450 K izročil preč. g. Simon Žužek duhovni svetnik in župnik »Vodiški" naši družbi. Družbi, sv. Cirila in Metoda je'poslala »Družba sv. Mohorja v Celovcu* podporo v znesku 1000 E. DnišfVO „Nadau » SOKOfojah vabi na vese^ lico, kojo priredi dne 26. t. m. v prostorih gosp. Kodermaca. Predaianje i Šmarjah. — v nedeljo, ob 3. pop, se bo vršilo predavanje v Šmarjah pri Ajdovščini in sicer v prostorih »bralnega in pevskega društva »Školj\ Predaval bo dr. Levpušček: „0 novem deželno-zbor-skem zakonu*. DOPISI Privoščite otrokom igre na prostem tudi po zimi. Toda ne skrbite samo za toplo obleko in obuvalo, nego tudi zato, da se ne prehlade. Predno gredo na prosto, dajte jim nekoliko Favovih pristnih So-denskih pastil in prepričali se boste, da učinkujejo izborno. Škatljica Favovih mineralnih pastil stane E 1*25. Favove pristne mineralne pastile se dobe po vseh lekarnah, drogerijah ter v trgovinah z mineralno vodo. Glavno zastopstvo za AvstrO-Ogrsko: W.Tn.Gantzert, Dunaj IV/1. GrosseNengasse 27. Zveza narodnih društev. Občili Zbor pevskega in bralnega društva „Naš prapor" v Pevmi dne 26. t. m. se ne bode vršil v društvenih prostorih, kakor se je prvotno poročalo, ampak v prostorih g, Karla Klanjščeka. Odbor. Predavanja v Pevnl. — v nedeljo, dne 26. t. m. se bo vršil redni občni zbor bralnega in pevskega društva »Naš prapor" v Pevmi. Na tem občnem zboru bo predaval dr, Dinko Puc „0 kmetskem vprašanju". Iz ajdouskega okraja. . Ženska m nolfci peHrululct si. Glrllt!u Metodi za Ajdovščlsa I« Okolico zborujeti v nedeljo dne 26. t. m. ob 4. uri popoludne v dvorani slavnega društva »Edinost« v Ajdovščini. Vse p. n. društvenice itt društvenikr iz okolice so najuljudneje vabljeni, da se zborovanja poluo-številno udeleži Iz kanalskega okraja. 6or»llpOl]l, dne 20. prosinca 1908. — Dopisnik „ Primorskega lista" me napada v neki številki, radi česar ga imenujem — naj bo že posvečena ali neposvečena oseba: nesramni lažnikt — Sicer pa: pokaži se, dopisnik, da te vidim! Možje se ne skrivajo; to delajo le — babe! Henrik Klavora. Iz kobariškega okraja. Prostovoljno gasilno društvo v Kobaridu vabi na ples, katerega priredi v nedeljo dne 2. febra-varja v dvorani hotela »Devetak*. Začetek ob 7. uri zvečer. Svira domača godba. Vstopnina: Gospodje 2 K, člani 1 K. Predplačila se radovoljno sprejemajo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Iz krminskega okraja. Predrzna talilni o belem dnem. — v krčmo Marije Vosca v Medani sta prišla dne 23. t. m, popoludnt> dva neznana mlada človeka. V krčmi bila je za '/aruhinjo sama 9 letna deklica. Tujca sta naroČila pijače ter prašala cigarete. Ker jih v krčmi ni bilo, pošiljala sta dekletce po nje v trafiko. Čeravno se je punca branila pustiti ju sama v krčmi, znala L sta jo vseedno pregovoriti, da je tekla v bližnjo tobakarno po cigarete. Ko se je vrnila, je videla le enega tujca, a Cula je ropot v zgornjih prostorih. Začela je vpiti, na kar sta tujca, ta ki je bil v zgornjih prostorih, skočivši skozi okno, — zbežala. -^ Hitro na to je prišla mati krčmarica, ki je opazila z grozo vlomjene skrinje, iz katerih je predrzni vlomilec odnesel 600 K denarja ter mnogo zlatenine. — Kakor se je pozneje zvedelo, korakala sta storilca mirno proti Moši,kjer sta kupila vozni listek za Trst. Sodi se, da sta delala po dobro prevdarje-nem načrtu ter da sta bila o okoliščinah omenjene krčmarice dobro poučena. Iz goriške okolice. Iz SondBJJJ. — Nekateri klerikalci v So-vodnjah se zelo jeze radi zadnjih volitev. Kar na čistem . -> ostali. Posebno jih jezi, da jih je še celo kurat Pahor pustil na cedilu. Neki kovač, ki bi rad županoval v Sovodnjah in ki prenaša svojo kovačijo iz kraja v kraj, kakor polž svojo hišo, se je baje izrazil, da od sedaj naprej ne veruje v nobenega več. Tudi še neki drugi se zelo jezi, ker bi bil tudi rud župan. Ali počasi se jim jeza že ohladi. ; Iz Gor. Vrtojbe. — Bralno in pevsko društvo »Napredek" v Gor. Vrtojbi si je izvolilo na svojem občnem zborn dne 29. decembra in se konstituiralo v svoji odborovi seji dne 22. t. m. v sledeči odbor: Jožef BoštjanČič, predsednik; Alojzij Pahor, podpredsednik; Jožef Pelicon, blagajnik; Jožef Cejan, tajnik in odborniki: Anton Batistič, Franc Lašič, Franc BoštjanČič, Avgust Lašič, Jožef Lašič, Henrik Markič; knjižničar Filip Pahor. Društ- veni pevovodja je g. Ivan Zorn. Društvo ima 30 članov. Naročeno je na časopise »Ljubljanski Zvon", »Zvonček", »Ediuost", „Sočo", »Gorico", »Naš glas", »Delavski list" in na »Slov. Matico". Vpisano je društvo v »Zvezo slovenskih pevskih društev". V svoji seji dne 22. je sklenilo s pomočjo »Zveze" v Gorici prirediti svojo običajno pomladno veselico na velikonočni pon-deljek. Domače vesti. Darovi za „DIJtill k8kl»]ea. - Mestno županstvo v Sv. Križu je poslale 10 K, županstvo v Kredu 20 K. A. Mlekuš je poslal iz nabiralnika v Bovcu 14 K. Za mesec januvar je prispeval Jak. Zupančič 5 K. Na račun mesečnine je prišlo 6 K. Po eno vrečo krompirja sta poslala iz Kobarida posestnik A. Juretič in učitelj A. Miklavič. Za akld. fer. dr. »Adrill" so darovali dijaki : Jos. Šuštič 8 knjig, Miroslav Gorkič 5, X 4, Jos. Paškuiin 2, Jos. Lovrenčič 1, Alojzij Fornazarič 1; v Št. Andrežu: v gostilni g. Molar se nabralo 310 K, Jos. Molar sin 2 knjigi, X 6, Kristan Budal 3, Aot. La-vrenčič 2; v Sovodnjah: br. in pevsko društ. »Nada" 31 vaz. knjig, Ž. V. 18 knj., Milan Perozzi 1, Jos. Tomšič 1, Avg. Cotič 1, L. Bobič iur. O knj. Anton Ferlat, učitelj v Rupi, 19 knj. PftfteŠČII jO sodni pristav Albert Koma v e c iz Labinja v Pulj. Nagrado 100 K za najboljši načrt zastave pevskega društva »Ljubljanski Zvon" je dobil g. profesor in slikar Saša Š a n t e 1 j v Pa* zinu. — O državnem poslancu Štrekljo piše dr. Franko v svojem »Glasu", da je bil njegov govor v Dutovljah naročen iz Gorice. To nI res, to si je Franko izmislil. Iz Gorice ni dobil Štrekelj nikakega navodila, pa ga tudi ne potrebuje, ker zna sam dobro govoriti in povedati, kar ima na srcu. Kar je govoril poslanec Štrekelj v Dutovljah, je govoril sam od sebe, iz svoje volje. In govoril je prav. To s pričuje dejstvo, da se je zaganjal vj»nj dr. Franko in za njim še Mermolja. — Frankota je jezilo to, da jo povedal Štrekelj, da je tretja strauka nepotrebna ter da se je bati, da bi ne prijadrali v klerikalni tabor. Če bi Šlo po volji dr. Frankota, bi že bili agrarci v objemu dr. Gregorčiča. To dokazuje jasno shod 2. t. m., kjer jih je tako milo vabil pod farovško komando. Vsi, ki so bili na onem shodu, morajo nam to potrditi. Dr. Franke — klerikalni priganjač. — Klerikalni priganjač noče biti dr. Franko. Pa vendar j e. Pogajal se je samo s klerikalci, kako je farbal naprednjake, smo tudi pribili. S klerikalci se je pogajal na dolgo in Široko, z naprednjaki noče govoriti nobene besede, samo zgago je šel delat naj prvo tje, kjer klerikalci nimajo ničesar iskati. Vsak, kdor ni slep, je moral že sedaj spoznati, da je dr. Franko klerikalni priganjač. Zato ga pa tudi klerikalci puščajo tako lepo v miru. Če bo kandidiral, ga bodo podpirali. — Med njim in klerikalci obstoji pakt. Kako daleč sega ta pakt, povemo. Potem bo priganjač in sotrudnik »Gorice" popolnoma razkrinkan. O krivičnem tolllnem redv je govoril dr. Franko v Dutovljah ter valil krivdo na klerikalce in naprednjake. Po stari navadi. Tudi če niso naprednjaki nič krivi, jih oblati s krivdo pa dr. Franko. Tako mu veleva razdorni namen. Franko pravi., da če bi poznali poslovnik, bi bil šel načrt v odsek, kjer bi bil zaspal. — Glede na to mu povemo, da so bili klerikalci in Lahi dogovorjeni tudi za ta slučaj. Tudi obstrukcija bi ne bila nič pomagala. Načrt bi bil prišel hitro zopet v sejo in bi bil sprejet. Poslovnik je čisto postranska reč. Kadar hoče Pajer, se obrne tudi poslovnik narobe. S takimi govori le olajšuje dr. Franko pot klerikalizmu med ljudstvo, ker vali krivdo z ramen klerikalcev na druge, ki niso krivi. Če bi bil sam dr. Franko v deželnem zboru, bi se bilo zgodilo ravno isto, namreč da bi bil sprejet krivični volilni red. UtllOlflSkl fardar se zopet oglaša. Kadar se bližajo volitve, začne farbanje in bahanje, dasi ve že vsak razsoden človek, da klerikalci nimajo čisto nobene zasluge, če pobira erar užitnino. če je rezultat dober, kdo pa ga ni vesel? Pa so bila tudi leta za tol Kaj pa kadar se erar naveliča ter razpiše zakup ? Takrat bo veliko vprašanje, če bo mogel deželni odbor sprejeti zakup. Najbrže bo cena previsoka, tako da ne bo kazalo dobička. S čim se bo potem bahal? Morda bo potem tako, kakor na Kranjskem, ko nastopajo zopet privatni zakupniki ter se deželni odbor po odborniku Povšetu vrača z dražbe, ne da bi sprejemal zakupe, ker ne kaže. — Užitninskega far-barja smo postavili že večkrat na laž, pa ga še postavimo; naj torej le nadaljuje s far-banjem! Udariti pastirja In razkropiti ovc«, — »Pastir" je tok, da je vreden, da se ga udari — kar se tiče onih, ki se gibljejo v stranki, kjer je še »pastir", pa je znano naše stališče. O agrarnem gibanju smo že dosti pisali. Pisali pa smo tako, dn bi se ne izgubilo to gibanje v klerikalni tabor, ampak da bi rodilo d o-b er sad. Mi smo to gibanje pozdravili, toda on je tisti, ki vodi ljudi na krivo pot. Mi želimo dobro in želimo uspeha trudu vseh ne-klerikalcev — on pa hoče sedanji položaj izkoristiti v klerikalne namene. To nam potrdi čez čas še marsikdo, ki morda sedaj še ko-likortoliko stoji pod vplivom sladkih besed Frankotovih! Kome gre vera štroklju aH Žitniki? - Tako vprašuje »Prismojenee8 v četrtek, Odgovarjamo, da vera gre našemu poslancu Streklju, ki je m o Ž v pravem pomenu besede, znača-jen mož, mož-beseda. Prav nič vere pa ne gre ljubljanskemu nuncu in poslancu Stranke Ljudskih Sleparjev Žitniku, M nosi po krivem naslov »doktor" ter kije v kranjskem deželnem zboru snedel častno besedo. Takemu človeku ne gre nobena vera. DruMvo za podporo izpuščenih kaznancof le njihovih nedolžnih rodbin v pokneienl grofiji Gorliko-Gra-diičanskl. — V zadnji odborovi seji se je navilo vodstvu posebno z vprašanjem o zavetišču za mladostne, odpuščene kaznjence, naprava, ki je edina te vrste Sirom Avstrije. Navzlic miadosti tega zavetišča, ki deluje kemaj poldrugo leto, je ta naprava pokazala popolno Življensko moč. Vspehi so vsestransko zadovoljivi. Radi pičlih društvenih dohodkov pa se je moralo misliti tudi na to, da se opusti to napravo in odpovedalo m je stanovanje hišnemu gospodarju za 31. marca 1908. A navdušenje in up na boljšo bodočnost je premagalo gmotne ovire in sklenilo se je zastaviti poslednje sile, da se vzdrži zavod do 31. julija 1908. v nadi, da se bodo meščani in sodeležani bolj zanimali za društvo, ko bo zavetišče javnosti bolj znano in da bodo vlada, obaine in denarni zavodi vedno bolj podpirali človekoljubni namen, ki obstoja v tem, da se vzgaja mladino, propadlo bolj vsle zanemarjene vzgoje, kakor pa vsled hudobije. Če pa ostane le pri praznih nadah, moralo m bo zapreti zavetišče koncem julija t. 1. in nekaj mladih življenj, katera se je že napotilo na pravi tir življenja, se bo moralo prepustiti samim sebi brez jadra in krmil na velikem morju - človeški družbi. Najboljše sredstvo k trdni opori društva, da bo ono zamoglo vzdrževati zavetišče, bo pač, da pristopi čim največ Članov k društvu. Najnižja Članarina znaša 2 K na leto. Svoj pristop k društvu se lahko prijavi vsem gospodom odbornikom in sicer predsedniku, odvetuiku dr. Ivanu Vinci, podpredsedniku, državnemu pravdniku A. E. Jeglič, ekonomu Ivanu Ferrario, tajniku, državnega pnvdnika namestniku dr. Rud. baron Risal-dini, blagajniku, zemljekn. vodji Vincenciju Čuk ter prečastitemu župniku dr. Karolu vitezu pl. Baubela, občinskemu svetniku Mihaelu Culot, odvetniku dr; Kamilu vitezu pl. Egger. Samuelu Jona, ravnatelju gradiščanske kaznilnice Andreju Peschek ter tajniku namestniku mestnega magistrata dr. Josipu Trevisan in J. Medved GORICA, Corss Josipa Verdi št 38. Pelerine . . Zimske obleke . pa K 16 30 Vse p itfiovrito dunajskem krojn. n i* Površne zimske suknje „ „ 30 priporoča navedeni gospodje odborniki so tudi pooblaščeni sprejeti prvi prispevek in izdati ob enem pobotnico o prejetem znesku. Ni niše fituke o deželni upravi ob koncu šestletno dobo se „Goricau zvija ter trže stavke iz člankov; skrbno-pa se ogiblje one strani, katera kaže krivdo klerikalcev. Tako kar lepo molči na to, da izginja slovenSCina iz urado-vanja v deželnem odboru. O tem molčijo kakor grob, ker slovenska deželna • »opornika* ne menita za take »malenkosti*. Niti besedice nista izustila proti temu, da podi, Pajer slovenščino iz deželnega urada; zato pa se tudi »Gorica'' čisto nič ne dotika tega, ker jej je paL vsejedno, če uživa-jslovjenski jezik v dežalni hiši spoštovanje, ki mu gre, ali pa ne. — Tako molči tudi glede uradnikov pri deželni hipotečni banki. Iz članka „Deželni uradi in uradniki" v »Godci" more človek, ki ne pozna razmer, sklepati, da ves čas Ber-buč-Klančičevega odbornikovanja je bilo imenovanih le par uradnikov — dočim je imenovanj obilo. Deželne hipotečne banke niti ne omeni. In vendar so bili tam imenovani sami laSki uradniki. Le en slovenski uradnik je lam, ta je bil pa že poprej v deželni službi. Vse to se je zgodilo pod vlado slavnega Ber-uuča v deželni hiši »SIllIMkl* UPlS. — V Nunski ulici v Gorici je razobesil neki prodajalec trojezične napise. „ Slovenski" se glasi tako-le: „Se tu ki in prodaja stara roba zaloga flask". Kdo je oni mojster, ki zna tako slovenščino ? Plesna vaja društva )t6or. Slo?. Ila-dina", ki bi imela biti na nedeljo 2. fe-bruvarja, odpade. Radi tega se vrfii vaja v gredo 29. jan. ob 8. uri zvečer. Sviral bode polnoštevilni vojaSki orkester. Vstopnina za gospode i K, za dijake: 50 vin. Dame so vstopnine proste. Slomški trgovski sotruinlkl goriški priredijo 1. svečana t. 1. v dvorani »Trgovskega doma" prvi tr govsk i ples. To je jedro vabila naših trgovskih so-trudnlkov na ples, ki je ž njim združen res hvalevreden namen, da se morebitni prebitek vporabi v korist zaklada za podporo trgovskih nastavljencev. -— Vzradošča nas ob tem 'rabim zavest, da je goriško slovenstvo krenilo z vso vnemo na trgovsko torišče, ono pot, ki nas edino dovede do cilja, in da na tej poti koraka tako krepko in tako samozavestno, da je ne ustavi več nobena sila. Slovenski trgovski s*>trudnik{i priredi" trgovcki ples v „Trgov-skemdomu" — kedo bi se bil še pred dobrim desetletjem asmelil trdit!, da bo v najbližnji bodočnosti mogoča taka prireditev med goriškimi Slovenci. Kjer je svitloba, se lahko provzroči senco, in vse se nam zdi, da tudi pri tej tako pomembni prireditvi ni brez sence. V goriških listih smo čitali poročilce, da se nekateri gospodje trgovci ne strinjajo z naslovom „prvi trgovski ples", da prireditev takega plesa si pridrži sami. To bi kazalo na nekako disharmonijo med trgovskimi sotrudniki iu nekaterimi trgovci, vsemi ne, kajti v to nam je porok ime onega gospoda, ki je prevzel pokroviteljstvo pri naznanjenem plesu. Sicer upamo, da to malenkostno nesporazumljenje stvari ne bo v kvar; vsekako kaže, da se toli eni, koli drugi zavedajo važnosti svojega stanu, kar je prav. In res, izza kulis smo slišali, da vsa prireditev bo primerna pomenu prvega slovenskega trgovskega plesa, da take menda v Gorici še nismo videli. — Več o priliki. X. »Slmitta pbtni*, glasilo društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov, izhaja sedaj v Gorici ter se tiska v Goriški tiskarni. List, ki je dobro urejevan, j* nastopil svoj sedmi letnik. Zl nkOKO" M pUStnl torek l gorici. — Zastopniki raznih laških društev so se sešu te dni ter izbrali odsek, ki ima namen, prirediti lep Bkorso" na pustni torek. Zavzelo se je za to društvo BProgresso*. Dekla no smelo it! služit -i kišt, kjer so govori Sltbo o duhOMlkltl — tako pridigajo po Furlaniji politikujoči gospodje nunci. Dekla naj rajši trpi pri kakem gospodarju, ki se hlini farovžu, kakor pa da bi imela dobro službo pri pametnih ljudeh, ki pa niso farovški podrepniki. »Govori se slabo" — to se pravi: obsoja se rogoviljenje fuf.aoskih nuncev, ki so postali tako divji politiki, kakor večina slovenskih 1 ,,SlQ&0(l0" 2. številka ima lepo, zanimivo vsebino, List napreduje, zato potreba, da ga dijaki pridno čitajo, vsak, kdor le more, pa naj ga podpira. V Devlnu je služil pri princu Thurn-Taxis 21 letni Dunajčan G. Ajbel, ki je zmaknil svojemu gospodarju srebrno škatljo za svalčice, nekaj perila itd. v vrednosti 50 K. Za to so mu prisodili sodniki v Gorici 3 tedne zapora. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Gliubich. ^taečfmpskižba be**«4eh dveh lekarnah od 26. t. m. do 2. februvarja t. 1. Dobro dOBaČO Zdnvlio. Med domaČimi zdravili, katere se uporablja pri prehlajenju itak kot pomirjujoče sredstvo, je najbolj priporočljivo Liniment. Capsici comp. s sidrom (nadomestilo za • „Anker-Pain-Expellera), katero izdeluje Dr. Kichterjeva lekarna v Pragi. Cena je nizka: 80 v, K 1*40 in 2 — za steklenico; steklenica je v elogantni škatljici ter označena s„ sidrom. _______„ Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. C kr. »strijiko državne žoliznteo. — Jedilni 101. — Od 1. februarja 1908, naprej se bo brzovlakom štev. i. in štev. 2. alpskih železnic, na progi St. Vid n/G-Trst c. kr. drž. žel, pride val jedilni v o z, da se potujočemu občinstvu omogoči pripravnejše zajutrkovanje oz. večerja, ker se z ozironi na kolikor mogoče hitro vožnjo teh vlakov pripravni postanek v to svrho namedpostajah ne more preskrbeti. Potnikom I. in II. razreda stoji jedilni voz vsaki čas, popotnikom III. razreda pa samo ob času skupnega jela brez Kakega doplačila na razpolago. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva Jorkur" * LJubljani. — v službo se sprejmejo: 1 poslovodja manufakturne stroke za Kranj, 2 poslovodja mešane stroke za deželo, 4 knjigovodje in korespondent za Ljubljano, 2 knjigovodje in korespondent za deželo, 1 potnik špee. stroke za Ljubljano, 2 kontarista, 4 pomočniki mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke in delikatesno stroke, 2 pomočnika žeJezniuarsko stroke, 1 kontoristinja, 3 blagajničarka star. moč, 3 prodajalke, 5 učencev. Službe iščejo: 2 koutorista, 2 knjigovodje, 2 potnika, 14 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 2 pomočnika modne in galant. stroke, 14 kontoristinj, O blagaj-nicaik, 5 prodajalk. — Posredovalnica posreduje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. Nedeljski počitek i mesnicah. - Od jutri naprej stopi v veljavo nova določba glede nedeljskega počitka v mesnicah. Mesnice ostanejo zaprte ob nedeljah v času od 1 nov. do 31. marca; od 1. aprila do 31. oktobra smejo biti odprte od 6. do 10. dopoldne. Ta nedeljski počitek za občinstvo ni baš ugoden. Narodnogospodarski odsek je razpravljal o zakonu trgovskih uslužbencev. Vsi govorniki so poudarjali, da se mora zakon razširiti, da bo obsegal tudi določbe o nedeljskem počitku, o delavni dobi, o odmorih in o plačilu nadur, da mora torej obsegati tudi javnopravna določila. Zahtevalo se je, da se obrtno nadzor-ništvo razširi in da se mu poveri tudi nadzorstvo trgovskega osobja. Politični pregled. Ogrtkt Zbornici je sprejela predlogo o kontingentu novincev. De^lMzborska volitev i celjskem okraju v četrtek je skončala z zmago klerikalnega kandidata A. Terglav. Dobil je 2676 glasov, kandidat „Narodne stranke* J. Zdolšek pa 1331 glasov. DežOlOl Zbor aeriVSkl bo sklican prihodnji mesec na kratko zasedanje, da reši proračunski provizorij. 16 nlRlSfrav! — Število ministrov v Avstriji se pomnoži baje na 16. Baje bo med novimi tudi ministerstvo za Jugoslovane. FrMCOSkl poraz I MlMkU. — V Maroku trajajo boji dalje. Kraj Setat je zavzel Mulej Rašid. Francozi 30 bili poraženi. GSpMOd trozml. — V Zakopanih so imeli Poljaki shod, na katerem so obsojali protipoljski nastop pruske vlade. Delegate so pozvali, da naj vlože takoj interpelacijo, ki zahteva takojšnjo odpoved zveze Avstrije z Nemčijo. PO»IŠOBJO ČastnlSklh plač. — »Pester Lloyda piše, dfl dela vojni minister Schonaich na povišanje častniških plač. Podpira ga z vso močjo avstrijska vlada, ki zavzema stališče, da to ni politično, marveč zgolj materijalno eksistenčno vprašanje. SoclilRodiinokrattkl kandidat v Idriji za de- želnozborske volitve je Etbin Kristan. Vojaške konference pod predsedstvom cesarjevim so pričele včeraj. Take konference se vršijo vsako leto. Moll-ov Seidlitz-prašek Ž"e za na želodca trpeCe neprekosljivo sredstvo catero ima prednost pred vsemi dragimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in grenCicami. Cena orig. škatlje K 2— Ponarejanje se sodnijsko zasleduje. Holl-ovo Franc, žganje in sol za ribanje života,-BoleCtae ------^um olajšujoč in okrepCuloCe sta- a dLm* roznano sredstvo proti trganja ™ *ife4»4s*1 in prehlajenja vsake vrste. Origr. BtekJ enica K HJO Na prodaj po vseh lekarnah In rairodilnicah, Glavna leksjrna A. MOLI, c. in kr. dvorni zaioiu'?^ Dunaj, I. TucMauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah; ft. Cristofrletti, A. Gironcoli. Razne vesti. Šolska anketa * naučnem mlalsterstvu. - Pri anketi o srednjih šolah je naučni minister dr. Marchet kazal na vrstno reform, ki bi jako dvignile praktično ceno sedanje, jako pomanjkljive srednješolske vzgoja. Minister je pokazal zlasti na to, da je želeti, da se odstrani vse po nepotrebnem obremenjujoče učilo, da se omeji slo v niš ko poučevanje klasičnih jezikov, da se spremeni učni načrt nemščine k3kor učnega jezika, da se zraodernizuje poučevanje zgodovine m tak način, da bi se jemalo več ozira na gospodarsko in kulturno zgodovino, da se v zadnjem razredu uvede s o c i o 1 o g i j o, da bi bila reformirana matematika, geometrija, prirodopis itd. Hoče se tudi reformirati znanstveno in pedngogiško vzgojo Brednjošolskega učiteljatva. nS0k0lu V L|ubl|anl je imel v sredo svoj redni občni zbor. Starosta je dr. Murnik. Telovadnih ur je bilo 1230. Vsaki teden dobi okoli 300 vajencev v »Sokolu" brezplačen pouk v telovadbi. Intluenca. — V Gradcu je obolelo na in-fluenci nad 1000 oseb. Grozen poskus Samomora. — Poštni uradnik Evgen Maver na Reki je polil svojo posteljo s petrolejem, vžgal jo, legel vanjo in si pognal h samokresa dve kroglji v glavo. Rešilna družba ga je še dobila živega in ga peljala v bolnišnico. ?ia)S0aate]Ša nevesta Američanka Vander-bli. u njen ženin ogerski grof Szeehenvi sta bila pred poroko predmet pogovorov celega Ne\v-Yorka. Grof se je grozno jezil na fotografe, ki so ga povsod spremljali in ga fotografirali. Nedavno od tega je grof usiljivega fotografa prav po mažarski pretepel Cvetlice in zajutrek na dan poroke so bili preračunjeni na 50.000 dolarjev (250.000 K); nevesta je dobila dosedaj že za 3 milijone darov. Polir I Carigradu. — V Carigradu je pogorela palača sultanovega tajnika, Izzet Paše. Gospodar in njegov harem so bili le s težavo rešeni. Ogenj je nastal med kinematografično predstavo. Umor in Samomor. — Znana amerikanska igralka May Clark je ustrelila v odličnem hotelu New-Yorka trgovca Brady-ja in na lo samo sebe. Brady je imel svoj čas ljubavno razmerje ž njo in jo je zapustil. . Nevarnost kolere za srednjo Evropo. — Znameniti raziskovalec grof Chantemesse je poročal v sredo v seji francoske akademije, da lahko pride kolera, katera divja sedaj v Meki, v srednjo Evropo, in da treba za časa odvrniti to nevarnost. Vročina Y Avstraliji-— Vsled solnčariceje umrlo v Melbourne več kot sto ijudij. Z mesom marličev se Je preživel. - VYeciu na Španskem so opazili, da na pokopališču nekdo odkopava grobove. Oblasti so zastra-žile pokopališče in dognale, da neki Ortega izkopava mrliče in reže meso od kosti. Pri-, znal je, da se je preživel z mesom mrličev. Sumijo, da je mrliško meso tudi prodajal. V njegovem stanovanju so namreč našli več loncev ž osoljenim človeškim mesom. Bacili v cerkvenem prahu. — Padovanski bakterijolog dr. Graziani je priobči! v zadnji številki lista „Avvenire Sanitario" nekaj podatkov o bacilih v cerkvenem prahu. Na podlagi njegovih preiskovanj v 26 cerkvah mesta Padove je dognal, da hrani prah na cerkvenih tleh na gektinski kulturi 1,630.000 povzročiteljev boleznij v enem cm*. Še hujše je s prahom v cerkvenih klopeh, ta prah hrani 3,092.000 bacilov v enem cm3. Kar je pa dognal za cerkve v Padovi, velja menda povsod. Dandanes se mora od časa do časa razkužiti telefon, v tem yečji meri se bi moralo razkuževati spovednice. Higijena v cerkvi je .še na slabih nogah. Sedem tednov Živi zakopani. — Dne 4. decembra je zasulo v državi Nevada v Sev. Ameriki tri delavce, Bailay-a, Brown-a in Mac-donalda in sicer tisoč čevljev pod zemljo v Gironx-zlatem rudniku. V torek so prišli do njih in jih našli zdrave. Dajalo se jim je namreč po dolgi cevi hrano. Almanach der iisterr, Rivier. 3. Jahrgang 1907. Lepo v tekstu izvedeno delo največ reklamnega pomena. Tiskarska izvršitev (Pal-lich & Obizzi) pa je škandalozna v slikah. Stenski zemljevid Primorskega. Priredil prof. Fr. Orožen, Na platnu razpet stane K 42, s palčicaml K 44. Zemljevid je lep, velik, pregleden in natančen ter dela čast prireditelju. Zato je priporočila vreden. Išče se stanovanje obstoječe iz 2 ali 3 sob in i utaje za družino brez otrok. Ponudbe na upraonišluo „Soče" pod šifro „Stanovanje'*. Odda se takoj lepo opremljena soba s prostim* vhodom. Natančneje se izve v upravništvu. PAROBRODNA DRUŽBA Seoerno-nemški lsoyd-Bremen (HORDOEUTSCHER LLOYD-BREMEN) Redne parobrodne črte iz Bremena V Novi-York, Baltimore, (Mveston, Buenos Aires, kakor tudi po pristaniščih južne Azije, Avstralije Ud. Parobrodi Nemškega severnega LIoyda: 178 velikanskih brzih pamikov, z dvoma vijakoma za iransoceanske vožnje, od katerih 30 s 15.0C0 ton. 11 velikih parobrodov za prevažanje blaga; 2 velika parnika za vežbanje. 37 velikih pamikov za vožnje po evropskih morjih. 11 velikih najmodernejih parnikov v delu. 201 manjših parobrodov. Vsega skupaj 440 pamikov, od katerih 172 brzih, opremljenih z modernim komfortom, ki preplovejo ocean v 4 dneh. 8M^ 470 agencij v prvih svetovnih pristaniščih. ====== Cene zmerne. Dobra hrana na parniku. *=*=== Informacije in pojasnila daje Glavni zastopnik v Trstu. Piazza Giuseppina 1. Telefon št. 2068. F. STUMPE Naznanilo. V smislu društvenih pravil naznanja ,.Konsumno društvo goriških uradnikov", da bode letni občni zbor dne 5. febru-varja t. 1. ob 8. uri zvečer v mali dvorani restavracije „Central". Dnevni red se p n. gg. članom pravočasno naznani s posebnim vabilom. Odlikouano umetno urtnarstuo in semenska t*&o$\w * fejabljani. Ta trgovina je edina na Kranjskem strokovno nrejena. Trguje na drobno in debelo. Ima v zalogi 6 vrst pesnega, 10 vrst deteljnega, 16 travnega in razna drnga poljska, zelenadnr in cvetlična semena. Za najboljšo kakovost se jamči. Izdeluje se tndi sveže in umetne šopke in vence, s trakovi in napisi ier vse v to stroko spadajoče stvari po najnižjih cenah. Cenik za 1.1908. se razpošilja brezplačno. Za obilno naročbo se priporoča z odličnim spoštovanjem Alojzij Korsika, Jfjubljai)a. MIZARSKA ZABIČA V SOLKANU, tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. Lasten železniški tir ^a«U«B^ Žage v Soteski Gorica drž. kol. — Solkan ^F^"rw!e^ (last verskega zaloga). Novodošlo blago za nastopno sezono * se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami = flnton Krušič, = krojaški mojster in trgovec v Gorici tekališče Josipa Verdi štev. 33 in v podrnžni delavnici na Tržaški cesti v lastni hiši (v bližini g. Črnigoja). Važno za gg. enoletne prostovoljce, Ker imam naročenih že več uniform za gg. enoletne prostovoljce se nudi sedaj ugodna prilika tudi drugim, da si naroče obenem, ker stane manj ako se jih dela več skupaj. Nadalje se priporoča gg.j dijakom za nabavo oblekj po jako zmernih cenah. Znanim odjemalcem se daje tudi na mesečne obroke po 10 kron. To velja pa samo za civilne obleke. Osrednje voflstvo: Trsi Androna flella Torre št 1. Intarurban. telef.: Goric? St. % Trst št. 163L Tel.: Zadruga, Used. A. B. C. Codfi v. Edit. Zaloge: Solkan; Trst, Via Rettori t, Via Lazzaretto Vecchio 32; Reka, Via delle Pilo št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujmo, Na novoj obali. Zastopstva: Egypt in Levanta. Vposluje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastno električne centrale. — Letna produkcija K 600.0(30. izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in fotogniiičiii zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma; Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. Zadružne glavnice K 90.000. — Garancijska reserva K 180.000. — IHerva za izgube K 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%. ISfl POTNIKI V AMERIKO Pozor! t J Pozor! Kdor fcofe dobro in hitro potovati • francoskimi parobrodi 6ti Havr« t AMriko, na] pite pred odhodom od doma it pojainll* «a nato 1 ¦'¦"" ¦' ¦ ........• najstarejšo firmo - Zwilchenbart, Base! (Švica) GnfnlhtafMz L Za dobro In hitro ekspedleijo se garantira. jfCeiij. dame in gospodje ~ pozor. .? I Varstvena znamka: „Sidro" Linimen«. Ga psi g i oomp. Nadomestek za Anker-Paiit-Expeller je povsod pripoznano kot sredstvo proti prehlajeniu itd. Za ceno 80 vin., K 1'40 in 2— se'dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domačega zdravila se je posluževati ie originalnih steklenice v škatljab. z našo varstveno znamko sidrom" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. b— Dr. RICHTERJEVA LEKARNA_____ !^I| fc „ zlatem lero" v Pragi lil Elisali>etllgasse 2tev. 5 nova. i^^JI Dnavao ra*poiU]anJe, Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala, da ostane »Original« le najboljši. Oripal-fictoria stroji $(^5 uporabi brezšumno. flrifiinai-Vicforia stroji %^{ za domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji ;°ranvtfli za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Oripinal-Vietoria stroji t^tL. lek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Original-Victoria« trojev in dragih Šivalnih strojev, dvofcoles »Pnch«, orožja, municlje in vseh lovskih priprav pri tvrdki KERŠEVANU-& ČUK GORICA Stolni trg št. 9 (Piazza Duomc; Lastna delavnica in popravljalnim 11IVA €ASTELLO št. 4. Vezno! Važno! meso-TIkso! 5 kg svežega govejega mesa I" v košarici ur* k 5*30 ~mm 5 kg svežega telečjega mesa I* v košarici KMT* K 540 -%<¦ razpošilja franko: H. fellmann, ?KL*2 Zakliczyn, Galicija. Jamčise, daje blago izvrstno. A. vii. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = ==oljkinega olja prve vrste najboljših lv:dk iz (stre, Dalmacije Milfette, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron 112, 120, 136, T44,160,1*80, 2'~, za luči po ?2 vin. -------- Na debelo cene ugodne. -------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ---------------_ mila in sveč. ——------------- Cene zmerne1 Postavno zavarovano! Vsako posnemanje se kaznuje, Cdino pristen je samo Thierry-jev balzam z zeleno nutiii. 12 tnalih ali G dvojiuitih steklenic ali 1 velika speeijalna steklenica .s patento- vunim zttinaSkoin K 5'—. Thierry • jevo Centifoiijno mazilo [troti vsoni, fio tako zastarelim ranam, vnetjem, itd. 'J lončka K 3 60 pošilja le proti pied- plačilu zneska ali povzetju. Obo domači sredstvi sti najboji povsod znan) in starodavni. »čila nuj se naslovi: Lekarna A. Thierrv v Pregradi pri Rogatcu Slatini. Zaloga skoro v vseh lekarnah. Brošuro s tisočerimi, roigiuaimnti zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosti. Žene! Ako trpite na širjenju krvi in na podobnih bolezni!;, tedaj pišite na P. Ziervas-a Kilk 244 pri Solina ob Beni. Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem: f. Gospa B. iz W. ptSe: Lepa hvala! Vaše sredstvo je učinkovalo 2e 5. dan". Gospa L. v M- piSe : ^Priporočala bom vsakomu VaSe izvrstno sredstvo ter ne bom sama nikoli brez njega". Arhitekt S. v M. phle: »Za izbomo postrežbo se zahvaljujem. Pri moji ženi jo Vaše sredstvo že po ?-dnevni rabi brez bolečin učinkovalo". Proti poSUjatvi 1 marke nemške veljavo (tudi v znamkah) poSljem knjigo: „ Motenje perjode" spisa! dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplačno. Za odgovor naj se pritoži znamko. Pijanosti ni ueč Uzorec tega Čudežnega izdelka „C0ZV se pošlje brezplaCnu. :•.«¦*» s;1 dati v kavi. v mleku, v (¦.,•!<. v vinu aH v jedilih no da )>i pivec to zapazil. Prašek „C0ZA" učinkuje čudovit'*, t.iku. da ^e pivcu pristudi alkohol in v.sf alk'-!ioIno .'n iuočk" pijačo. Ta pv.vick deluj'' taki; mirno in ^ilovj. iia li.u pi hi;-,.-ji> tiari Žena. sestra ali hi-i «i.t*i('njka, iv da bi ije tačnd-*-deini prašek, pošlje v-h.uu onim, ki zalitevajo knjigo s 1500 zahvalami in en vzoree. Dopisuj« so v nenukem jeziku. Zajam-jotio je, d.i je prašek popolnoma neškodljiv. Na pisma je djati znamko 25, na dopisnice za 10 sto SVETOVNO ZNAN FERNET-BRANCA BRATOV BRANCA V MILANU , jediai lastniki načina za izdelovanje, f« najbolj učinkujoča želodčna gSHBIIČSca avata I Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiv« se v vsaki boljSi delikatesni trgovini in v Vsaki kavarni Naznanilo. Podpisani naznanja, da je >reselil svojo odvetniško pisarno v palačo Attems v prvo ladstropje, na Kornu. Vhod ;ez vrt po stopnicah na desno Dr. Derzeanassi.