Po naših občinah Veržej • Šolsko ministrstvo ne plačuje investicij
O Stran 3
Kultura
Ptuj • Zanimanje za kulturne dogodke se povečuje
O Stran 6
Po mestni občini Ptuj • Nekaterim manjka le še "levi" vogal Mestne hiše O Stran 9
Ptuj, torek, r- 12. januarja 2010
letnik LXIII • št. 3 š<* odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993
V
Štajerski
<3\
Spodnje Podravje • S pesmijo v novo leto
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Nogomet • Zilič in Grabus že na Ptuju, z Rakovičem in Jukanom se še dogovarjajo
O Stran 11
Dediščina prednikov še zelo živa
V Kulturno-prosvetnem društvu Staneta Petroviča Hajdina, ki deluje že več kot 60 let, so vstop v novo leto 2010 že desetič praznovali z ljudsko pesmijo in glasbo.
Smučanje •
Uspehi Majdičeve, Kranjca, Mazejeve, Jermana ...
O Stran 11
Ljudske pevke in ljudski pevci so pripravili prireditev s Pesmijo v novo leto, na kateri se je zbralo trinajst skupin ljudskih pevcev in glasbenikov, ki ohranjajo kulturno dediščino in tradicijo naših prednikov. V vsakem od sedmih naselij Občine Hajdine deluje vsaj eno društvo, ki posveča pozornost ohranjanju narodove identitete, kar je v procesu globalizacije še kako pomembno. Razveseljivo pa je, da se širi krog tistih, ki želijo nastopiti na hajdin-ski in drugih tovrstnih prireditvah.
Ob pesmi in glasbi postanejo tudi vsakodnevne težave manj boleče. Leto 2010 še bo vedno zelo krizno leto, toliko pomembnejša bodo zato najrazličnejša druženja. V družbi tveganja, v kateri živi danes svet, bosta duhovnost in kultura postala še pomembnejša.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Podlehnik • Z zadnjega zbora občanov
Ormož • Obisk državnega sekretarja
Mali nogomet •
Bua£oyota ekipi Soglasno za prestavitev nadvoza Dinamizirati regijo!
O Stran 14 Po drugi javni razgrnitvi načrta poteka avtoceste z vsem priključki in vzporedne ceste je bilo v Podlehniku že iz pripomb jasno, da bo ena najbolj spornih zadev predviden nadvoz na območju zaselka Nova cerkev.
Tamkaj živeči občani se namreč nikakor niso strinjali z lokacijo izgradnje nadvoza s kro-žiščem, ki je predvidena nekoliko južneje od cerkve (iz smeri Ptuja proti Žetalam), kjer je poseljenost precej gosta. Jezni in prizadeti občani so se tako že na javni razgrnitvi pred novim letom spraševali, zakaj se
je določila - po njihovem mnenju - nesprejemljiva lokacija za tamkaj stanujoče, če je pa dovolj prostora za takšen cestni objekt marsikje drugje oz. le nekaj dobrih deset metrov stran, kjer ne bi motil nikogar. Mnenje odgovornih je takrat bilo, da bi sprememba lokacije nadvoza na želen prostor po-
menila pregrobo poseganje v meander Rogatnice, ki si ga ne smejo privoščiti.
Podlehniški župan Marko Maučič je zahteve občanov v celoti podprl in v času od druge obravnave do konca lanskega leta uspel pridobiti mnenje oz. okoljsko poročilo s strani odgovornega podjetja OIKOS, iz katerega je jasno razvidno, da ob spremembi lokacije nadvoza nikakor ne bi šlo za tako grob poseg v Rogatnico, temveč le za manjšo spremembo meandra, ki je vsekakor dopustna.
Zato je takoj po novem letu sklical delni zbor občanov, na katerem je približno 30 udeležencev po dobri uri debate soglasno sprejelo odločitev, da naj se nadvoz s priključenim krožiščem na vzporedni cesti projektira na novo lokacijo.
O Stran 3
V petek se je v občini Ormož mudil državni sekretar dr. Andrej Horvat s sodelavci. Njegov dan je bil zelo poln, saj se je srečal z gospodarstveniki, zainteresirano javnostjo, stopil pa je tudi na občino k županu Alojzu Soku in s poslancema Vilijem Trofenikom in Francem Juršo pripravil tiskovno konferenco.
Nedavno sprejet Zakon o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 2010-2015, v katerega so vključili tudi občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, je s 1. januarjem stopil v veljavo. Sedaj se pričakuje sprejem ustreznih podzakonskih aktov, nato pa naj bi zakon polno zaživel v praksi in koristi prinesel predvsem podjetništvu v tem koncu Slovenije.
Župan Alojz Sok je državnemu sekretarju predstavil lokalno občinsko problematiko in poudaril, da v okviru zakona v občini pričakujejo zlasti ugodno rešitev vloge v zvezi z gradnjo vodovodnega sistema, sekretarja pa je seznanil tudi s težavami pri pridobivanju
dovoljenj za gradnjo namakalnega sistema. Dr. Horvat je prepričan, da bo zakon temu koncu Slovenije prinesel številne prednosti, saj naj bi se menda investitorji začeli bolj zanimati za možnosti investiranja na Ormoškem prav v času sprejemanja zakona. Izpostavil je področje aktivnosti ministrstva za gospodarstvo, kjer bo za uresničevanje zakona na voljo 30 milijonov.
O Stran 4
Foto: SM
Foto: VK
Slovenija • Lani v povprečju 86.354 brezposelnih oseb
Največji porast brezposelnih na Ptuju in v Novi Gorici
Na Zavodu RS za zaposlovanje je bilo konec decembra lani prijavljenih 96.672 brezposelnih oseb, kar je 45,9 odstotka več kot decembra 2008. Stanje je bilo podobno kot marca 2004. Lani je bilo v povprečju prijavljenih 86.354 brezposelnih oseb, kar je 36,6 odstotka več od povprečja 2008. Stanje je primerljivo s povprečjem leta 2006.
evidence, se je zaposlilo oz. samozaposlilo 48.553 brezposelnih oseb, kar je 16,5 odstotka več kot leta 2008. Podobno število brezposelnih je zaposlitev našlo v letu
2007.	Decembra lani se je zaposlilo 3930 brezposelnih oseb, kar je za 17,8 odstotka manj kot novembra lani, a za 66,4 odstotka več kot decembra predlani.
Decembra 2009 se je na zavod na novo prijavilo 8434 brezposelnih oseb, kar je 14,3 odstotka manj kot novembra lani in za 8,2 odstotka več kot decembra
2008.	Lanskega decembra se je priliv brezposelnih v primerjavi z lanskim novembrom zmanjšal zaradi manj-
Kot so sporočili z državnega zavoda za zaposlovanje, se je v letu 2009 na zavod na novo prijavilo 114.496 brezposelnih oseb ali 61,7 odstotka več kot v letu 2008. Brezposelnih po izteku zaposlitve za določen se je prijavilo 45.146 (+53,3 odstotka), trajno presežnih delavcev ter brezposelnih zaradi stečajev 31.620 (+194,5 odstotka), iskalcev prve zaposlitve pa 16.994 (+35,8 odstotka).
Lani se je število novih brezposelnih oseb, ki so se prijavile na zavod, močno povečalo, a so se zaposlitvene možnosti v drugi polovici leta nekoliko izboljšale. Od 84.063 brezposelnih, ki jih je zavod lani odjavil iz
Uvodnik
Preveč besed in premalo dejanj
Medtem ko se naši sosedje ukvarjajo s pravkar izvoljenim tretjim predsednikom države - pri čemer ne gre zanemarjati dejstva, da je to prvi predsednik iz vrst socialnih demokratov, kar tudi nekaj pove - je na domači politični sceni nakopičene težave zaradi recesije in zaplete ob pogajanjih za minimalno plačo zasenčila medijsko zelo odmevna zamenjava okoljskega ministra, ki mu nekateri pripisujejo lastnosti kameleona, drugi pa ga enačijo s Kalimerom. A pustimo politiko politikom, saj med ljudstvom o njej v glavnem krožijo nečedne govorice, in se osredotočimo na plače, saj te mnogim komaj še zagotavljajo golo preživetje.
Na petkovi seji ekonomsko-socialnega sveta so se pogajalci, torej predstavniki vlade, delodajalcev in delojemalcev, oziroma sindikatov, končno poenotili in strinjali, da je treba minimalno plačo takoj zvišati na raven minimalnih življenjskih stroškov, ki so po uradnih izračunih lani znašali 562 evrov za aktivno samsko osebo. Torej vendarle napredek. A kaj ko so vlada in delodajalci ob tem v isti sapi zahtevali tudi popolno prenovo delovne zakonodaje, ki bo zagotovo vplivala tudi na krčenje nekaterih že uveljavljenih pravic. Zato kljub doseženemu napredku sindikati ne morejo biti povsem zadovoljni, saj so njihovi predstavniki že izjavili, da ne bodo privolili, da bi problematiko minimalne plače, ki je vezana na eksistenco večine ljudi, pogojevali z zniževanjem drugih pravic. Sindikati so očitno prepričani, da želijo delodajalci s tem izsiliti, da bi ob dvigu minimalne plače na do-stojnejšo raven na drugi strani oklestili druge, težko pridobljene delavske pravice, zato so predstavnike vlade že opozorili, da naj se že na naslednji seji opredeli do njihovih predlogov do predlaganega zakona, sicer bodo zaostrili svoje sindikalne aktivnosti.
Sicer pa me tako kot večino povprečnih državljanov v tem trenutku zanima predvsem, ali bodo politiki našo državo pripeljali iz krize in kako. Opozicija je sicer s svojimi predlogi za ohranjanje delovnih mest vlado res nekoliko prehitela, a je vprašanje, ali ne gre le za vnovičen poskus dviga na politični lestvici; ljudje ne pozabljajo kar tako in dobro vedo, da je sedanja opozicija, ko je bila na oblasti, na tem področju storila prav toliko ali celo bistveno manj kot sedanja vlada. Vsi vemo, da potrebujemo predvsem hitre in učinkovite ukrepe, torej čim resnejšo in učinkovitejšo strategijo ukrepov, ki nas bodo pripeljali iz krize s čim manj vzporednimi špekulacijami in negativnimi učinki, ne glede na to, kdo in kako jo bo predlagal. Časa ni na pretek, vsako zavlačevanje pa nas lahko pahne samo v še večjo krizo. Pamet v roke, veljajo le učinkovita dejanja!
Martin Ozmec
šega števila stečajev. Teh je bilo decembra lani za 78,2 odstotka manj kot novembra lani.
Na zavod se je decembra lani prijavilo 875 iskalcev prve zaposlitve, 2045 trajno presežnih delavcev in stečaj-nikov ter 3735 oseb po izteku zaposlitve za določen čas. Priliv iskalcev prve zaposlitve se je glede na november zmanjšal, priliv brezposelnih zaradi izteka zaposlitve za določen čas ter trajno presežnih delavcev pa povečal.
Ptuj na neslavnem drugem mestu po porastu brezposelnih
Lanskega decembra se je v primerjavi z novembrom lani brezposelnost povečala v desetih območnih službah zavoda. Najbolj se je povečala v Murski Soboti in Velenju, zmanjšala v Kopru in Novi Gorici.
V vsem lanskem letu pa se
Foto: wordpress.com
je brezposelnost najbolj povečala na področju Nove Gorice (+62,4 odstotka), v Ljubljani (+53,5 odstotka), Murski Soboti (+54 odstotkov) in na Ptuju (+55 odstotkov), najmanj pa se je povečala na področju Maribora (+34,2 odstotka). Na lansko strukturo brezposelnosti je vse od začetka gospodarske krize vplivalo obsežnejše prijavljanje presežnih delavcev in stečajnikov ter tistih, ki jim je prenehala zaposlitev za določen čas. V jesenskih mesecih se je povečal tudi priliv
iskalcev prve zaposlitve.
Povečali so se deleži brezposelnih moških, brezposelnih, starih od 26 do 49 let, brezposelnih trajno presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečajev. Zaradi večjega števila novoprija-vljenih brezposelnih oseb se skrajšuje tudi povprečni čas brezposelnosti. Ob koncu decembra 2009 je bila brezposelna oseba v povprečju brezposelna eno leto, šest mesecev in 25 dni, kar je šest mesecev manj kot ob koncu leta 2008. Povpraševanje delodajalcev po delavcih se je lani pod vplivom sezonskih dejavnikov gibalo podobno kot v prejšnjih letih, vendar na občutno nižji ravni. V letu 2009 so delodajalci prijavili 161.310 prostih delovnih mest, kar je 32,9 odstotka manj kot v letu 2008. Decembra 2009 so delodajalci prijavili 11.649 prostih delovnih mest, 0,3 odstotka manj kot novembra lani ter 5,1 odstotka manj kot decembra predlani.
Bo letos cifra dosegla 120.000?!
Povpraševanje po delavcih se je lani najbolj zmanjšalo v drugih raznovrstnih dejavnostih in v predelovalnih dejavnostih. V teh se je število prostih delovnih mest najbolj zmanjšalo v proizvodnji kovin, v proizvodnji drugih strojev in naprav ter v proizvodnji usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov. Povečanje povpraševanja po delavcih je bilo zaznati le na področju izobraževanja.
Generalna direktorica zavoda za zaposlovanje Marija Poglajen je še povedala, da zavod dela zelo natančen kadrovski načrt, in sicer zato, da bodo lahko ugotovili, kje imajo primanjkljaje. Na vprašanje, kako je zavod pripravljen na napovedanih 120.000 brezposelnih v letošnjem letu, pa je odgovorila: »Potencialna odpuščanja zaposlenih v podjetjih zelo dobro poznamo, zato moramo imeti na zavodu pripravljen tudi zelo natančen kadrovski načrt.«
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Durs opozarja na novosti v zvezi z dohodnino
Durs opozarja na novosti, ki jih prinaša novela zakona o davčnem postopku v zvezi z dohodnino. Rok za vložitev vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane in za vložitev vloge za uveljavljanje olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost je po novem 5. februar.
Kot so sporočili iz Davčne uprave RS (Durs), je rok za oddajo obeh omenjenih vlog po novem 5. februar in ne več 31. januar. Ob tem so poudarili, da je v primeru prejema informativnega izračuna dohodnine olajšavo za vzdrževane družinske člane mogoče uveljavljati v ugovoru, ne pa tudi v pritožbi zoper odločbo, izdano na podlagi ugovora. Pretekla leta je bilo namreč olajšavo za vzdrževane družinske člane možno uveljavljati v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine in tudi v pritožbi zoper odločb, iz-
dano na podlagi ugovora. Rok za odpremo informativnega izračuna dohodnine je po novem 31. maj, so izpostavili na Dursu. Informativni izračun dohodnine se, kot so še poudarili, še vedno vroča z navadno vročitvijo. Informativni izračun se šteje za vročen 15. dan od datuma odpreme, medtem ko se je pretekla leta za to štelo 20. dan od datuma odpreme.
Zavezanec za dohodnino, ki na dom do 15. junija ne bo prejel prejme informativnega izračuna, mora dohodninsko napoved vložiti sam, po novem najpozneje do 31. julija. Na Dursu so spomnili, da je bil v preteklih letih rok za oddajo določen do 30. junija.
Rok za ugovor zoper informativni izračun dohodnine je 15 dni od dneva vročitve, to je 30 dni od datuma njegove odpreme (in ne več 35 dni od datuma njegove od-preme). Ob tem so na Dursu opozorili še, da ponovnega osebnega vročanja informativnega izračuna dohodnine ni več. Pretekla leta je namreč veljalo, da je Durs zavezancu ponovno izdal informativni izračun z osebno vročitvijo, če mu
je bil izdan informativni izračun, na podlagi katerega je imel doplačilo dohodnine, pa obveznosti do roka ni poravnal in ni vložil ugovora. (sta)
Prodaja vozil v Sloveniji lani upadla za 21 odstotkov
V Sloveniji je bilo v letu 2009 prvič registriranih 60.951 novih osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil, kar je 20,9 odstotka manj kot leta 2008. Največji tržni delež je imel Renault, v prvi trojici pa sta še Volkswagen in Opel; omenjeni so obdržali enaka mesta kot leto prej.
Po podatkih, ki so jih posredovali iz Sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije, je imel Renault lani z 9438 prodanimi osebnimi vozili 16,94-odstotni tržni delež, čeprav se je prodaja v primerjavi z letom 2008 znižala za 13,57 odstotka.
Z 10,5-odstotnim deležem francoskemu proizvajalcu sledi nemški Volkswagen, ki je prodal 5848
avtomobilov oz. 22,40 odstotka manj kot leta 2008.
Na tretjem mestu je z 8,2-odsto-tnim deležem Opel, ki je prodal 4567 novih osebnih vozil, kar je 29,6 odstotka manj kot leto prej.
Pri osebnih vozilih se je lani najbolje prodajal Renaultov clio (6,52-odstotni tržni delež), število prodanih vozil v primerjavi z letom pa se je zmanjšalo za 20,25 odstotka na 3631. Sledita Fiatov punto (5,4-odstotni tržni delež; +11,68 odstotka na 3011) in Re-naultov megane (4,98-odstotni tržni delež; +17,32 odstotka na 2777). Največjo rast pri osebnih vozilih v letu 2009 je zabeležil Kiin model ceed (+52,68 odstotka na 2730 vozil), največji padec pa Peugeotov model 207 (-45,72 odstotka na 1426 vozil).
Pri lahkih gospodarskih vozilih so enako kot leta 2008 pristali proizvajalci Renault (23,08-odsto-tni tržni delež; -33,13 odstotka na 1209 vozil), Peugeot (16,85-od-stotni delež; -26,48 odstotka na 883) in Citroen (15,94-odstotni tržni delež; -22,97 odstotka na 835 vozil). (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
torek • 12. januarja 2010	Po naših občinah	ŠtajerskiTEBfUK 3
Podlehnik • Z zadnjega zbora občanov
Soglasno za prestavitev nadvoza
Po drugi javni razgrnitvi načrta poteka avtoceste z vsem priključki in vzporedne ceste je bilo v Pod-lehniku že iz pripomb jasno, da bo ena najbolj spornih zadev predviden nadvoz na območju zaselka Nova cerkev.
Podlehničani, živeči na območju zaselka Nova cerkev, so po dobri uri razprave sprejeli soglasen sklep, da se predvideni nadvoz s krožiščem na vzporedni cesti proti Žetalam prestavi nekaj deset metrov bolj severno od sedanje lokacije (bližje centru Podlehnika).
Foto: SM
Tamkaj živeči občani se namreč nikakor niso strinjali z lokacijo izgradnje nadvoza s krožiščem, ki je predvidena nekoliko južneje od cerkve (iz smeri Ptuja proti Žetalam), kjer je poseljenost precej gosta. Jezni in prizadeti občani so se tako že na javni razgrnitvi pred novim letom spraševali, zakaj se je določila - po njihovem mnenju - nesprejemljiva lokacija za tamkaj stanujoče, če je pa dovolj prostora za takšen cestni objekt marsikje drugje oz. le nekaj dobrih deset metrov stran, kjer ne bi motil nikogar. Mnenje odgovornih je takrat bilo, da bi sprememba lokacije nadvoza na želen prostor pomenila pregrobo poseganje v meander Rogatnice, ki si ga ne smejo privoščiti.
Podlehniški župan Marko Maučič je zahteve občanov v celoti podprl in v času od druge obravnave do konca lanskega leta uspel pridobiti mnenje oz. okoljsko poročilo s strani odgovornega podjetja OIKOS, iz katerega je jasno razvidno, da ob spremembi lokacije nadvoza nikakor ne bi šlo za tako grob poseg v Rogatnico, temveč le za manjšo spremembo meandra, ki je vsekakor dopustna.
Zato je takoj po novem letu sklical delni zbor občanov, na katerem je približno 30 udeležencev po dobri uri debate soglasno sprejelo odločitev, da naj se nadvoz s priključenim krožiščem na vzporedni cesti projektira na novo lokacijo, in sicer pred samim območjem zgoščene poselitve oziroma pred cerkvijo, bližje centru Podlehnika, kot je predviden sedaj. Seveda odločitev najbolj prizadetih Podlehničanov ni
bila takoj soglasna, kar nekaj besed je padlo okoli tega, ali je krožišče res nujno ali ne in kje naj bi sploh bilo, tudi kritike čez tehnično izvedbo nadvoza je bilo slišati, prav tako mnenja, da bi lahko bila v igri še kakšna mogoče bolj optimalna lokacija zanj, toda po več pripombah in kritikah so vendarle vsi skupaj ugotovili, da rešitve, ki bi bila idealna čisto za vse, ne bodo mogli določiti, zato so se strinjali s predlogom o premaknitvi cestnega objekta severno od predvidene lokacije.
S spremembo lokacije tega nadvoza naj bi se nekoliko premaknila tudi lokacija drugega nadvoza na vzporedni cesti proti Žetalam, kjer naj bi prav tako šlo za prestavitev nadvoza nekoliko bolj severno, kot je načrtovan sedaj, in sicer na prav tisto lokacijo, ki je bila
predvidena čisto na začetku, ob prvi razgrnitvi DPN za AC.
Kot je ob koncu povedal župan Maučič, so skupno odločitev krajanov o spremembi lokacij obeh nadvozov in s tem tudi krožišča na območju Nove cerkve že oblikovali v sklep in ga posredovali pristojnemu Ministrstvu za okolje. »Seveda se zavedamo, da je projekt že zaključen in da bo vsaka sprememba zahtevala dodatne stroške za preprojektiranje. Vendar so bili naši občani proti lokaciji nadvoza že na razgrnitvi, jasno so tudi povedali, da se s predvideno lokacijo ne bodo strinjali pod nobenim pogojem, zato upam, da bo zahteva po premaknitvi lokacije upoštevana. Kdaj in kakšni bodo odgovori z ministrstva, pa ne morem napovedati, vsekakor pa bom vse prizadete
občane o tem obvestil takoj, ko bodo ti odgovori znani.«
Glede na zadnja dogajanja v vladi, kjer se najbolj zapleta prav na okoljskem ministrstvu, za katerega se še ne ve, kdo ga bo po razrešitvi Karla Erjavca vodil ((Matjaž Zanoškar je namreč le eden od pogojnih in potencialnih kandidatov), je kakšen hiter odgovor iz MOP precej težko pričakovati. Ob vsem tem AC Draženci-Gru-škovje (ne glede na perečo problematiko) še zdaleč ni ena prednostnih zadev, s katerimi se mora ukvarjati MOP, pa tudi DRSC še ne, saj je predviden odsek AC še vedno le v rezervnem planu gradnje avtocestne mreže, za katerega tako še ni niti zagotovljenega denarja v proračunu.
SM
Veržej • Likvidnostne težave osnovne šole
Šolsko ministrstvo ne plačuje
S podpisom pogodbe z Ministrstvom za šolstvo in šport RS o razdružitvi Vzgojno-izobraževalnega zavoda (VIZ) Veržej na osnovno šolo, vrtec ter vzgojni zavod za otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami leta 2007 so se lahko pričela prva investicijska vlaganja.
Zataknilo pa se je že pri prvi večji naložbi - menjavi strehe na stavbi osnovne šole, ko se šolsko ministrstvo ni držalo dogovorjenega. Svoj delež je nakazalo z dvomesečno zamudo, ostal pa je dolg do OŠ v višini nekaj več kot 13 tisoč evrov za zamudne obresti ter plačilo računa za strokovni nadzor pri investiciji (4.200 evrov).
Občina Veržej je s podpisom pogodbe postala lastnica vrtca, država doma za otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, lastnika osnovne šole pa sta občina in država v enakem deležu. V določilih pogodbe je zapisano, da je država dolžna pokriti iz svojega proračuna vse naložbe, povezane z domom, kjer prebi-
vajo otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, pri obnovi OŠ, ki jo poleg domačih obiskujejo tudi otroci iz doma, pa država sodeluje s 75-odstotnim deležem. Vse drugo bremeni občinski proračun. In kako je bilo pri prvi investiciji? V jeseni leta 2008 je prišlo do dogovora med šolskim ministrstvom in Občino Veržej, da se zagotovi denar za zamenjavo strešne kritine na objektih vzgojnega zavoda in OŠ. Oktobra istega leta so se dela pričela, 31. marca 2009 pa je bil ob tehničnem pregledu opravljen prevzem izvedenih del v višini okoli 300 tisoč evrov. Svojo obveznost v višini 98 tisoč evrov je šolsko ministrstvo poravnalo, zapletlo pa se je pri de-
ležu, ki bi ga država morala zagotoviti za izvedbo del na stavbi šole. Občina Veržej je v skladu z rokom (konec junija 2009) poravnala svojo obveznost v višini dobrih 32 tisoč evrov, ministrstvo pa ne. Neporavnan račun v višini nekaj več kot 162 tisoč evrov je s strani izvajalca del romal na sodišče in 21. avgusta lansko leto je osnovna šola prejela sklep o izvršbi, tj. rubežu. Šele po grožnji ravnatelja Boruta Casarja ministrstvu, da pouka ne bo, če računa ne poravnajo, je bil 28. avgusta lani izdan sklep o sofinanciranju interventnih investicij iz proračuna šolskega ministrstva, račun izvajalcu del pa poravnan 4. septembra.
Toda nove težave so nastopi-
le nekaj dni pozneje, ko je bil iz računa OŠ Veržej izvršen rubež zakonitih zamudnih obresti glavnice, družba Atrij Odranci pa je za strokovni nadzor izdala še račun v višini 4.200 evrov. Ravnatelj Casar je posredoval zahtevek za plačilo obresti in strokovni nadzor v višini nekaj več kot 13 tisoč evrov na šolsko ministrstvo, vendar tega denarja šola še ni prejela. Tudi odgovora ni bilo, niti po urgentno posredovanem zahtevku šole, ki se je znašla v likvidnostnih težavah. Zaradi nastalih razmer se je Borut Casar obrnil na občinsko vodstvo, ki bo z ministrstvom za šolstvo in šport poskušalo razrešiti neljubi dogodek.
Niko Šoštarič
Od tod in tam
Dornava • Razstava v občinski stavbi
V dornavski občinski stavbi je do konca januarja odprta razstava črno-belih fotografij ljubiteljskega fotografa Edvarda Pintariča iz Lahoncev z naslovom Polenška žetev. Paleta fotografij prikazuje utrinke z znane žetve, ki jo vsako leto pripravlja polenško Turistično društvo. Kot je povedal Pintarič, ki seje šele pred tremi leti vrnil v domače kraje iz tujine in se včlanil v mariborsko Foto društvo, se je s fotografijo začel ukvarjati že pri 18 letih, največ pa ustvarja v svojem ateljeju. Za tokratno razstavo je pripravil izbor 23 izmed 180 posnetih fotografij, prvotno barvnih, ki jih je nato s posebno tehniko preoblikoval v črno-bele z arhivskim videzom. Odprtja razstave se je udeležilo veliko domačinov, med njimi tudi predsednik TD Polenšak Franc Kukovec, ki se je sokrajanu še posebej zahvalil in dodal, da jim to pomeni še dodatno motivacijo za njihovo delo. Navzoče je pozdravil še župan Rajko Janžekovič, ki je med drugim povedal, da ima razstava tudi simbolni pomen; odprli so jo namreč prav na zadnji delovni dan občinskega uslužbenca Jožeta Munde, ki je tudi sam zelo aktiven v omenjenem polenškem društvu, v počastitev njegove upokojitve.
SM
Ptuj • Stalna razstava klubskih dresov
Foto: Črtomir Goznik
V hotelu Primus je na ogled stalna razstava klubskih dresov, v katerih nastopajo člani slovenske nogometne reprezentance. Kot je povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, so jih razstavili njim v čast. Pred odhodom na svetovno prvenstvo v Južno Afriko si jo bodo lahko ogledali tudi reprezentanti, ki bodo v začetku marca opravili del priprav ponovno na Ptuju in v Kidričevem. V Termah Ptuj so se odločili, da bodo tudi v času prvenstva spremljali naše najboljše nogometaše. Postavili bodo južnoafriško vas, v kateri bodo sprotno prilagajali programsko ponudbo, tudi s predstavitvijo nasprotnikov naše reprezentance. Vas bo 'živela' od konca maja do srede julija.
MG
Ptuj • Spoznavajmo Evropo
m r TURIZMA
NA- ¿JU
lepše.
Foto: Črtomir Goznik
Turistično društvo Ptuj, ki je te dni praznovalo svoj rojstni dan, ustanovljeno je bilo 23. januarja 1886, bo ob že tradicionalnih projektih, kot so ocvetličenje mesta, podelitev priznanj najboljšim pri urejanju okolja, prireditev ob vstopu Slovenije v EU, letos izvedlo tudi projekt Spoznavajmo Evropo. Pripravili ga bodo v sodelovanju z MO Ptuj ter osnovnimi in srednjimi šolami na Ptujskem. 27 šol bo na stojnicah, ki jih bodo postavili od tržnice do sodišča, predstavilo osnovne značilnosti posameznih članic EU. V goste bodo povabili tudi veleposlanike teh dežel. Skozi ta projekt bodo šole, ki že dlje časa sodelujejo v mednarodnih projektih oziroma z nekaterimi članicami EU in šolami teh držav, javnostipo-bliže predstavile svoje sodelovanje. 8. maja na Ptujupriča-kujejo tudi evropskega komisarja Janeza Potočnika.
Foto: SM
4 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 12. januarja 2010
Ormož • Obisk državnega sekretarja dr. Andreja Horvata
Foto: Viki Ivanuša
»Zakon želi dinamizirati regijo«
V petek se je v občini Ormož mudil državni sekretar dr. Andrej Horvat s sodelavci. Njegov dan je bil zelo poln, saj se je srečal z gospodarstveniki, zainteresirano javnostjo, stopil pa je tudi na občino k županu Alojzu Soku in s poslancema Vilijem Trofenikom in Francem Juršo pripravil tiskovno konferenco.
Nedavno sprejet Zakon o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 2010-2015, v katerega so vključili tudi občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, je s 1. januarjem stopil v veljavo. Sedaj se pričakuje sprejem ustreznih podzakonskih aktov, nato pa naj bi zakon polno zaživel v praksi in koristi prinesel predvsem podjetništvu v tem koncu Slovenije.
Župan Alojz Sok je državnemu sekretarju predstavil lokalno občinsko problematiko in poudaril, da v okviru zakona v občini pričakujejo zlasti ugodno rešitev vloge v zvezi z gradnjo vodovodnega sistema, sekretarja pa je seznanil tudi s težavami pri pridobivanju dovoljenj za gradnjo namakalnega sistema. Dr. Horvat je prepričan, da bo zakon temu koncu Slovenije prinesel številne prednosti, saj naj bi se menda investitorji začeli bolj zanimati za možnosti investiranja na Ormoškem prav v času sprejemanja zakona. Izpostavil je področje aktivnosti ministrstva za gospodarstvo, kjer bo za uresničevanje zakona na voljo 30 milijonov za obdobje šestih let in minister dr. Lahovnik je menda sekretarju Horvatu zagotovil, da če bo projektov več, se bo našel tudi dodaten denar. A Horvat je na občini jasno povedal, da občinam projektov ne bo pripravljal nihče, to bodo morale storiti same. Najpomembnejši pa se sekretarju zdi program za spodbujanje konkurenčnosti pomurske regije, ki je na letni ravni vreden čez 5 milijonov evrov: »To so sredstva, s katerimi bomo mobili-
Na tiskovni konferenci je dr. Andrej Horvat skupaj s poslancema Francem Juršo in Vilijem Trofenikom predstavil vizijo uresničevanja zakona.
zirali pripravo programov in projektov. Spodbujalo se bo ustanavljanje novih podjetij. Prvi razpisi naj bi bili objavljeni že februarja. Za nas bodo najpomembnejši tisti podjetniki, ki že delujejo in so zaradi krize svoje dejavnosti omejili. Pomemben faktor bo tudi razvoj človeških virov, kjer načrtujemo ciljano izobraževanje in prehajanje med kvalifikacijami ter socialno podjetništvo, ki pokriva ranljive skupine.«
Uredbi in izvedba zakona zamujajo
Veliko priložnost vidi sekretar dr. Horvat tudi v promociji regij, kjer se bo pristopilo k usmerjenemu iskanju investitorjev, v začetku pa bodo predvsem evidentirali možne kapacitete. Zakon želi dinamizirati regijo, zato je bila ustanovljena tudi medresorska vladna komisija za izvajanje tega zakona.
Sestanka se je udeležil tudi
središki župan Jurij Borko, ki je izpostavil zlasti problematiko prostorskih planov za zagotovitev osnovnih pogojev za uvedbo gospodarskih dejavnosti. Togost, počasnost in nefleksibilnost državnih organov v postopkih so po njegovem mnenju največji zaviralci razvoja.
Župan Sok je opozoril, da je za izvajanje zakona pooblaščena murskosoboška razvojna agencija, Ormož pa spada po statistični razdelitvi pod Mariborsko agencijo. Gostje so mu zagotovili, da v tem oziru ni nobenega problema, opozorili pa so ga, da bodo v Ormožu morali programe in projekte pripravljati v največji meri sami. Na voljo bo le pomoč.
Tudi na tiskovni konferenci s poslancema Vilijem Tro-fenikom in Francem Juršo je sekretar Horvat predstavil novi zakon, od katerega naj bi največ koristi imeli gospodarstveniki v Pomurju in
Foto: Viki Ivanuša
Državni sekretar dr. Andrej Horvat se je mudil tudi pri županu Alojzu Soku.
Prlekiji, kjer naj bi bila čez nekaj let pestrejša gospodarska struktura. Opozoril je, da čakajo še na dve uredbi, ki bosta zagotovili prihranek pri stroških dela in davčnih olajšavah. Morali bi že biti sprejeti, a rahlo zamujata kakor tudi program o spodbujanju konkurenčnosti, ki je v zadnji fazi priprave in naj bi bil ta teden dan v razpravo zainteresirani javnosti.
Kolegi iz Murske Sobote so imeli tudi že prve kritike na izvajanje novega zakona. Po nekaterih podatkih naj bi menda nekdanje Murine delavce izpopolnjevala podjetja iz Ljubljane, in to s področja kmetijstva. To se dr. Horvatu ni zdelo sporno: »Če je bilo podjetje, izbrano na javnem razpisu, dovolj konkurenčno in je imelo to znanje, ne vidim problema. Morali bomo postati odprti, narobe se je zapirati v lokalpatriotske okvire.« Med prisotnimi novinarji pa je bil izražen pomislek, da bodo na tak način sredstva počrpala podjetja, ki obvladajo državne razpise in so že itak prisesana na državne jasli. Pomurska podjetja pa bodo imela od tega bore malo. Na tem mestu se je v razpravo vključil tudi Vili Trofenik, ki je jasno povedal, da bi v tem primeru svojo vlogo morala odigrati svetovalna služba, ki je po njegovem mnenju v napačni organizacijski obliki, kjer so velikokrat bolj privesek politike kot stroke. Svetovanje bi moralo biti na trgu in ne na državnem proračunu.
V petek, 15. januarja, bodo v Murski Soboti odprli vladno pisarno, ki bo podpirala izvajanje zakona.
Viki Ivanuša
Od tod in tam
Hajdina • S pesmijo v novo leto
Foto: Črtomir Goznik
V dvorani gasilskega doma na Hajdini je bil 10. januarja že deseti tradicionalni koncert ljudskih pevcev in godcev v organizaciji ljudskih pevcev in ljudskih pevk KPD Stane Petrovič Hajdina. Nastopili so ljudske pevke in pevci ter godci od blizu in daleč, skupaj trinajst skupin, med njimi tudi ljudske pevke prosvetnega društva Cirkovce (na fotografiji). V imenu občine Hajdina je nastopajoče pozdravil župan Radoslav Simonič, jim zaželel uspešen nastop in prijetno druženje, ki je sledilo nastopu. Ob tej priložnosti je tudi čestital Maksu Kamplu, vodji moškega pevskega zbora KDP Staneta Petroviča Hajdina, ob njegovem častitljivem jubileju, 90. rojstnem dnevu.
MG
Ptuj • Stopnice, ki burijo duhove
Foto: Črtomir Goznik
Sneg, ki je te dni pobelil Slovenijo, razburja tudi Ptujčane. Kot že večkrat se dogaja, da nihče ne čisti pločnikov, čeprav se ve, kdo jih mora. Ob tem jih je ponekod nevarno uporabljati zaradi preteče nevarnosti s streh. Lastniki kritičnih objektov se z napisi, kot je na primer 'Pozor, sneg pada', na najlažji način otresajo sleherne odgovornosti. Še pred snegom pa se je na stopnicah pri ptujskem davčnem uradu pojavil napis, da jih uporabljamo na lastno odgovornost. Kot da se o njihovem slabem stanju ni vedelo že pred zimo. Tudi mestnim svetnikom se je na nedavni seji zdelo nedopustno, da se sredi mesta pojavljajo takšni napisi.
MG
Skorba • Spomin na nekdanje vaško druženje
Foto: MG
V soboto so se v Domu krajanov v Skorbi srečali tamkajšnji vaščani in pregledali delo, ki so ga opravili skupaj s kletarjem letnika 2009 Jožefom Megličem. S srečanjem, ki naj bi postalo tradicionalno, želijo obuditi soseško, kot so takšen način druženja in gospodarjenja z vasjo imenovali nekoč, ga nadgraditi in s pomočjo pozitivne ter konstruktivne klime začrtati bodoči razvoj. Nekaj tega je bilo videti tudi na sobotni prireditvi, na kateri so se s filmskim zapisom, fotografijami, besedami, pesmijo in glasbo spomnili na del prehojene poti. Tudi kletar letnika 2009je zadovoljen z opravljenim delom, naredili so vse, kar so si začrtali. Sobotna prireditev je bila v bistvu krona celoletnih skupnih aktivnosti. Potekala je v prijetnem vzdušju, tudi po uradnem delu in večerji so si imeli še veliko povedati.
Svetinje • Napovedane spremembe so se uresničile
Nova organizacija, novo ime, novi direktor
Od novega leta naprej podjetji Jeruzalem Ormož in Ljutomerčan nastopata kot eno pod imenom Puklavec&Friends. Lastniki so se odločili, da bodo na trgu kar s svojim imenom zagotavljali pošten in kvaliteten izdelek. K temu so v logotip podjetja dodali še letnico 1934, ki ne pomeni začetka vinogradništva v tej družini, saj se je s trto ukvarjal že praded, pač pa je to letnica vstopa v Vinarsko zadrugo Ormož in začetka delovanja za izboljšanje vinarstva, katerega rezultat je bila gradnja kleti v Ormožu in kasneje v Ljutomeru.
Še bolj naj bi obe kleti povezal novi direktor Boštjan Klemenčič, ki ni ne Ormožan, ne Ljutomerčan, pač pa Ljubljančan, kar naj bi bila v tem primeru najboljša rešitev, da se izognejo lokalpatriotskim željam ene ali druge kleti. Boštjan Klemenčič se je doslej ukvarjal s svetovalnim delom v različnih industrijah od gradbeništva, rudarstva do pomorstva, zadnji dve leti pa je delal v tujini za tuja svetovalna podjetja. Deloval je v Južnoafriški Republiki, Avstraliji, JV Aziji, največ pa v Dubaju. Namen njegovega dela je bil izboljšati rezultate, povečati učinkovitost proizvodnje, storitev, prodaje. Tega se bo lotil tudi v Prlekiji, kamor se je preselil. To bo menda toliko lažje, saj lastniki natančno vedo, kaj želijo doseči, imajo jasen cilj in vizijo, je prepričan Klemenčič.
»Sprememba vodstva je bila napovedana odločitev, ki ni bila rezultat nezadovoljstva z dosedanjim vodstvom,« je na nedavni tiskovni konferenci na Maleku poudaril Vladimir Puklavec. Tudi prodajna služba
Foto: Viki Ivanuša
Boštjan Klemenčič je postal direktor obeh prleških kleti v lasti Puklavec&Friends.
se bo združila v eno z dvema znamkama. Krovna znamka pa bo poslej Puklavec&Friends, kar naj bi bilo bolj transpa-rentno in bi pomagalo dobiti primerno ceno za njihove izdelke.
Silvo Žižek je poslej odgovoren za ekonomiko, enotno kontrolo in financiranje v obeh družbah. Karel Krašek pa bo v Ljutomeru skrbel za poljedelski del proizvodnje. Za enologijo bo v obeh kleteh odgovoren Mitja Herga, ki bo
skrbel tudi za to, da bodo v obeh kleteh enaki tehnološki postopki in enaka kvaliteta.
Po slabšem začetku upajo na uspeh
Prvo poslovno leto se je za Puklavec&Friends zaključilo slabo, saj je bila pričakovana količina pridelka razpolovlje-na. V vinogradu so bile težave že med cvetenjem, kasneje pa jih je prizadela še toča. V kleti je tako letnik odlične kvalitete,
Na koncertu so se predstavili vsi trije pevski zbori OŠ Ormož, v katerih prepeva več kot 120 pevk in pevcev. Vse tri zbore - otroški pevski zbor Mavrica, otroški pevski zbor Papagaj in Mladinski pevski zbor OŠ Ormož - vodi zboro-vodkinja Alenka Šalamon. Najmlajši pevci so se predstavili s prisrčnimi tradicionalnimi otroškimi pesmicami o zimi in praznikih. Nekoliko večji so za-
peli njihovi starosti primerne, težje pesmi, najstarejši pevci pa so se še posebej potrudili z zahtevnimi pesmimi z razmi-šljujoče-sporočilnimi besedili. Koncert pa so zaključili z vedno zelenim venčkom božičnih pesmi, ki je dal piko na i lepemu zasneženemu večeru. Solistke so bile Nastja Meško, Špela Prejac, Urška Rodi, Metka Podgorelec, Sara Babič, Maja Vrbančič, Sabina Lazar in
Foto: Viki Ivanuša
Lastnik podjetja Vladimir Puklavec (v sredini) s Silvom Žižkom (levo), ki je postal direktor za ekonomiko, in enologom Mitjem Hergom.
Ormož • Ponovoletni praznični koncert
Praznik je v srcu
Minuli petek, 8. januarja, so pevci OŠ Ormož pripravili praznični koncert z naslovom Praznik je v srcu. Čeprav so praznični dnevi že odhiteli in se je vrnil vsakdan, pa je pesem osnovnošolcev za trenutek obudila praznično vzdušje in napolnila srca obiskovalcev, ki so napolnili ormoški dom kulture.
Maruša Mohorko. Petje so na instrumentih spremljale Ana Pintarič, Dijana Kolarič, Nastja Prapotnik, Nastja Feguš, Marinela Modrinjak in Ana Žuran.
S klavirjem in violino sta pevce spremljali Darja Žganec Horvat in Andreja Klinc. Praznični program sta povezovala Mateja Brumen Štibler in Aleksander Šterman.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
a količina je premajhna.
»V obeh kleteh bomo zabeležili manjšo izgubo, vendar upam, da se nam bo naš vložek srednje- in dolgoročno vrnil v primerni obliki,« je povedal Vladimir Puklavec. Po nakupu so lastniki podjetje dokapita-lizirali s 3,5 milijona evrov. V minulem letu pa so v podjetje investirali tri milijone evrov, za letos pa načrtujejo okrog pet milijonov evrov vredne posodobitve. V načrtu je nova fermentacijska dvorana in polnilnica v Ormožu.
Sicer pa bo podjetje delalo tudi na širitvi lastnih kapacitet in sklepanju pogodb z vinogradniki, saj želijo letno tržišču ponuditi 7 do 8 milijonov buteljk. To bi bile količine, s katerimi bi lahko prodrli na tuje trge, med katerimi ciljajo zlasti na dežele Beneluksa, Nemčijo, Anglijo in Kitajsko, v prihodnosti pa tudi na Ameriko in Kanado. Zelo zanimiva se jim zdi Nizozemska, ki letno uvozi 420 milijonov steklenic vina. V teh deželah želi podjetje imeti svoje predstavnike, ki poznajo deželo in okus njenih prebivalcev. Kot je povedal Vladimir Puklavec, želijo biti čim bližje ciljnemu trgu, da se lahko odzivajo na nove potrebe tržišča in so hkrati blizu potrošniku. Podjetje bo aktivno prisotno tudi v Sloveniji in na trgih nekdanje Jugoslavije, čeprav pričakujejo, da bo poraba vina v Sloveniji z leti padala.
Enolog dobil svoje vino
Predstavljena je bila tudi nova podoba vin Puklavec&Friends. Na etiketah je lepo vidno, da terase ostajajo del podobe prodajne strategije. Buteljčna vina bodo razdeljena v štiri kvalitete: Popular Premium (nižji cenovni razred), Premium (današnja rumena linija), Super Pre-
mium (sedanji Holermus) in Ultra Premium (vina posebnih kakovosti). Na eni izmed linij je izpostavljeno tudi ime enologa in tako vino nosi naziv Mitjas. Na etiketi je poudarjeno tudi, da gre za ročno trgano grozdje iz Slovenije, saj želijo izpostaviti, da je Slovenija dežela dobrega vina. Z novo fermentacijsko dvorano bodo imeli možnost pripravljati tudi manjše serije vin z različnih leg. Oblikovalci nove podobe buteljk pa so se tudi malo poigrali s sodobnimi trendi, saj imajo namen vina opremiti s čipom, da bo uporabnik lahko z GPS-sistemom odkril, kje se prodaja njihovo vino. Spremembe bodo začeli uvajati že pri naslednji polnitvi, tako da lahko novo podobo vina ormoške in ljutomerske kleti pričakujemo kmalu tudi na trgovskih policah. Do leta 2011 pa naj bi bila prenova zaključena.
Enolog Mitja Herga je povzel še značilnosti letošnje trgatve in letnika. V organizacijskem smislu je bil pri letošnji trgatvi narejen bistven napredek, saj pri dobavi grozdja ni bilo daljšega čakanja. Trgatev je potekala od 2. septembra do 13. oktobra. Bila je sanjska, saj je bil v tem času le en sam samcat deževen dan. V kleti so spravili 3600 ton grozda, 2000 ton iz 600 hektarjev lastnih vinogradov, ostalo pa so prispevali
kooperanti. Velik premik vidi enolog Herga tudi pri samem odnosu med vinogradniki in kletjo. Klet je letos zaostrila kakovostne kriterije, ki so jih vinogradniki upoštevali, je pa v primerjavi z letom 2008 za 60 % povišala ceno grozdja. S kakovostjo pridelanih vin so v Kleti zadovoljni. Za vino si želijo, da ima odraz Prlekije, zato z njim ne bodo hiteli in ga nameravajo uradno predstaviti šele pred 1. majem.
Na vprašanje, kaj bo ta združitev pomenila za zaposlene, ali bodo sledila odpuščanja, je Vladimir Puklavec zatrdil, da odpuščanj ne bo. Napol v šali pa je dodal, da če bodo imeli preveč ljudi, bodo pač razširili proizvodnjo. Trenutno je v podjetju za nedoločen čas zaposlenih 151 delavcev, okrog 70 pa jih dodatno potrebujejo še v sezoni.
Vladimir Puklavec je potrdil tudi, da potekajo dogovori o bodočnosti Dvorca Jeruzalem. Menda sedaj pravniki raziskujejo, ali sploh obstajajo možnosti za nakup. »Pomembno je, da dvorec živi in opravlja svojo funkcijo, vendar dvorec za nas ni strateški objekt. Če se bo to rešilo brez naše investicije, nam bo tudi prav,« je povedal Puklavec in dodal, da niso turistično podjetje, vlagati želijo predvsem v vino.
Viki Ivanuša
Potrgali grozdje za vino treh kraljev
Na dan sv. Treh kraljev so potrgali grozdje, iz katerega načrtujejo pridelati vino sv. Treh kraljev. Potrgali so okrog 1000 trsov in nabrali okrog 1000 kilogramov grozdja, iz katerega je nateklo 200 litrov mošta. Kot je povedal Mitja Herga, je trta stara okrog 30 let in prav ta starost je omogočila, da je grozdje zdržalo tako dolgo. Trgatev je potekala na Kogu, ki je po trditvah strokovnjakov lega presežnikov. Tako se počasi v ormoški kleti zaključujejo trgatve letnika. Potrgati morajo še 3000 trsov na isti legi, ki jih hranijo za druge predikate in jih načrtujejo potrgati februarja.
Ptuj • Pogovor s Stanko Vauda Benčevič
Zanimanje za kulturne dogodke se povečuje
V	lanskem letu je začel delovati nov kulturniški center, dom KULTure v Muzikafeju na Ptuju, ki je edinstvena pridobitev za mestno kulturno dogajanje.
V	prvih sedmih mesecih se je v njem zvrstila množica dogodkov, med njimi nekaj zelo odmevnih. Stanka Vauda Benčevič nam je zaupala, kako uspešno je bilo zanje minulo leto.
V lanskem letu je začel delati dom KULTure v Mu-zikafeju. Kako ste si zamislili njegovo delovanje?
»Prej bi rekla, da je Muzikafe v domu KULTure. Hišo smo poimenovali tako, ker je naš dom in ker se gremo kulture, ker ponujamo kulturne dogodke. Vse je nastalo zelo spontano. Oba delava ali slediva kulturi že dve desetletji in v tem času se je nabralo veliko informacij, kontaktov in izoblikovala se je tudi zdrava kritičnost. Zdelo se nama je, da okolje to potrebuje in da lahko midva veliko ponudiva.«
Zvrstilo se je veliko dogodkov. Kateri so bili najodmevnejši?
»Nisva si predstavljala, da jih bo toliko, ker nisva nameravala delati na kvantiteti, temveč na kvaliteti. Če človek dela z izzivom, željo in voljo, pa se kar dogaja. Najodmevnejše v našem prostoru: Chris Eckman s poezijo Daneta Zajca, Kata-lena, Kaja Draksler, Pandit Su-resh Talwalkar, KvinTon, predstave Solistika, Senca tvoj'ga psa, Čefurji, raus, Greva se
Na osnovni šoli Mladika delujeta dva pevska zbora, otroški in mladinski, na tokratnem koncertu, ki so ga poimenovali S pesmijo v novo leto, pa so se zraven zborov predstavili tudi solisti šole. Mlade talentirane pevce vodi zborovodkinja Jasne Drobne, ki je ena najzaslužnejših za vse uspehe, ki so jih v zadnjih letih nizali Mladikini pojoči šolarji. Drobnetova poskrbi tudi za klavirsko spremljavo, je pa tudi idejni vodja sredinega koncerta.
Na prvem letošnjem nastopu so se pojoči osnovnošolci predstavili z izjemno zanimivim programom, med drugim pa so zapeli tudi skladbe, s katerimi se
ježka, pa tudi literarni dogodki so se zvrstili: Medana pred Medano, Goran Vojnovic, Aljoša Harlamov, Pravljice za odrasle, razstavi Dušana Fišerja, Jureta Eržena ...«
Kakšnim vsebinam ste dajali poudarek?
»Gre za avtorske, kreativne projekte nacionalnega pomena. V slovenskem prostoru je veliko kvalitetnih projektov, pa jih velikokrat sploh ne poznamo. Želela sva in seveda želiva še naprej biti izobraževalni prostor, pripeljati dogodke iz prestolnice, z različnih koncev Slovenije in iz domačega okolja. Seveda primerne našemu prostoru, ki sprejme do 100 ljudi. To ni alternativa, to so projekti, koncerti, razstave, predstave za male in velike, literarni večeri, ki niso komercialni, so pa namenjeni vsakomur, ki si zaželi stopiti v svet kreativnega dogajanja. Samo vstopiti je treba in prepričana sva, da bo težko najti razočaran obraz.«
Glede na to, da ste imeli različne prireditve, je bila tudi ciljna publika različna.
bodo predstavili na tekmovanju na Češkem. Ta država je za mladinski pevski zbor z Mladike, ki šteje 45 pevcev, ostala v posebej lepem spominu, saj so pred dvema letoma na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov »Festival of songs« iz Olomoucu prinesli zlato medaljo.
Prvi so v ptujski Gimnaziji na oder stopili člani izjemno uspešnega mladinskega pevskega zbora, sledil pa je nastop otroškega pevskega zbora in solistov. Na prvem letošnjem glasbenem popotovanju so se kot solisti predstavili: Mara Muhič, Nuša Širovnik, Mojca Kosajnč, Astrid Marovič, Ana Čeh, Mirela Ma-
Ste zadovoljni z odzivi?
»Ja, dogodki so bili zares raznoliki in so na ta način k nam pripeljali tudi pisan spekter ljudi. V globalu sva z obiskom zadovoljna, čeprav sva velikokrat, ravno zato, ker sva vedela, kakšne osebnosti nastopajo, bila šokirana, da ljudi ni oz. jih je malo. A je dogodek zmeraj znova potrdil kvaliteto in najini duši sta bili zadovoljni.«
Vaš prostor je pravzaprav edinstven, kot tudi njegovo delovanje. Kdaj in kje sta prišla na idejo za otvoritev
roh, Krištof Križanec, Tjaša Dra-škovič, Alja Lačen, Jakob Štefan Štrucl, Ajda Jakomini, Eva Kola-rič in Rebeka Drevenšek. Kljub polni dvorani obiskovalcev, ki so tako kot vsako leto prišli spodbujati mlade pevce, večje treme ni bilo in prav vsi nastopajoči so se odrezali odlično.
»Na Mladiki enostavno radi pojemo in glasba je najboljša popotnica za začetek novega leta,« je zbrano občinstvo nagovorila zborovodkinja in učiteljica Jasna Drobne. In zraven tega, da na njihovi šoli radi pojejo, jim je treba priznati, da so v tem tudi zelo zelo dobri!
Dženana Bečirovič
doma kulture?
»Edinstven je morda zato, ker izhaja iz naju. Vsak človek je namreč edinstven, pa v tem svetu, tem sistema tega ni moč izžarevati. Midva delujeva skupaj kot eno, imava to srečo, da sva si podobna, in možnost, da lahko izražava svoje želje. Prostor sva s pomočjo domačih skoraj v celoti sama opremila, veliko z lastno kreativnostjo in iznajdljivostjo. Za vsebino pa sva se odločila, da bova delala stvari, ki so nama všeč, in to ponudila tudi okolju, v katerem živiva. Že v začetku nisva želela biti prepoznavna le z lokalom. Hiša je namreč dom, v katerem bivamo, povezana s kulturo. Zato in od tod dom KULTure.«
Tudi sicer ste posebni po tem, da gre za »družinsko dejavnost«. Kako sta vključena vajina otroka?
»Ker nam dom KULTure ponuja hkrati dejavnost in bivanje, je vse zlito v eno in to doživljata tudi najina otroka Dora in Darvin. Ves dejaven prostor smo opremili otrokom prijazno, sedaj, ko velja protikadilski zakon, imajo tudi družine možnost postanka ali druženja v kavarni. Darvin in Dora sprejemata prostor v kavarni in v kleti kot podaljšek dnevne sobe ali pa kot dnevno sobo, saj je v stanovanju nimamo. Smo brez televizije. Naša dnevna soba se je namreč v stanovanju spremenila v atelje, kjer ustvarjamo vsi, če je treba. Doro, ki bi že pomagala v kavarni, moramo brzdati, da bo, ko bo malo večja. Darvin si pa v otroškem kotičku zmeraj najde družbo. Od nekdaj ju voziva s sabo na različne kulturne dogodke, tako da je vse to dogajanje doma nekaj samoumevnega in zanimivega.«
Prireditve ste začeli maja lani, kar pomeni, da je za vami nekaj več kot pol leta. Kako ocenjujete zanimanje Ptujčanov za kulturo? Je interes dovolj velik?
»Morava priznati, da se za razliko od začetka zanimanje iz dogodka v dogodek povečuje. Program je res toliko raznolik, da pripelje zmeraj nove in nove ljudi, ki tako vedo, kaj se pri nas dogaja. O interesu
pa: tu bi lahko sledilo predavanje, a tokrat na kratko. Vse je v vzgoji. Kar nekaj generacij je šlo mimo brez velikega zanimanja za nacionalno kulturo. Šole se vedno bolj birokratizirajo in z njimi pedagogi, ki so pomemben člen vzgoje, vzgleda, motivacije. Ogled kvalitetnega kulturnega dogodka, bodisi gledališke predstave, razstave, literarnega dogodka, koncerta, bi moral biti v učnem planu vsaj enkrat mesečno. Ptuj so zgradili ljudje, ki jim je kultura dosti pomenila, tudi sedaj bivajo na Ptuju ljudje, ki se z veseljem udeležujejo prireditev. Ti so bolj ali manj stalna publika, a jih ni veliko. Zelo pogrešava ljudi, ki naj bi tvorili intelektualno ptujsko jedro. Veliko je navidezno objektivnih razlogov za neudeležbo na kulturnih prireditvah: pomanjkanje časa, ukvarjanje z birokracijo, ždenje ob televizorju in računalniku in vseh sodobnih igračkah, pri tem pa sploh ne opazimo, da se nam duše neverjetno praznijo oz. so podvržene neštetim manipulacijam. Skratka, na nas organizatorjih je, da vztrajamo pri kvaliteti in prepričamo ljudi, da kulturni dogodek bogati, ter da v naše mesto pripeljemo čimveč ljudi, tako obiskovalcev kot ustvarjalcev iz vse Slovenije, in ustvarimo energijo, ki se bo širila in temu zaspanemu mestnemu jedru dala nov polet. Ta se že čuti. V mestu je namreč še nekaj organizatorjev kulturnih prireditev, ki skupaj delamo na tem.«
Ste kakšen dogodek zaradi pomanjkanja interesa
odpovedali?
»Ne še, sva pa morala kdaj pokriti honorar iz lastnega žepa, saj ne prejemava proračunskega ali sponzorskega denarja.«
Boste z enakim tempom nadaljevali tudi v letu 2010?
»Tempo nama kreirajo telefonski klici mnogokrat vrhunskih ustvarjalcev, ki čutijo pomanjkanje takšnih intimnih prireditvenih prostorov. Nemalokrat se zgodi, da je koncert pred dogodkom ali po njem pri nas tudi v Cankarjevem domu. Vsi ti ljudje nama dajejo neverjetno voljo do dela, dogodki zahtevajo ogromno dela, zato pretiravati vsekakor ne želiva.«
Kateri dogodki se bodo zvrstili v prihodnjih mesecih?
»28. januarja bomo začeli s pesnikom Alešem Šteger-jem, na predvečer kulturnega praznika bo koncert skupine Brina, 9. februarja začenjamo z Zgodbami mojega mesta -Marija Hernja Masten nam bo pripovedovala skorajda pozabljene, a pomembne zgodbe Ptuja, 13. februarja bo pustova-nje, 21. februarja Robert Jukič, 4. marca Mildreds, 12. marca Autodafe z Matjažem Pikalom, v marcu še Bisergora, vmes in po tem pa še veliko zanimivega tako za otroke kot odrasle. Zelo sva vesela, da bo 28. januarja pri nas tiskovna konferenca, na kateri bo objavljeno, da se na Ptuj seli zelo pomemben slovenski festival z večletno tradicijo.«
Dženana Bečirovič
O^rKKFmvMI		¡■p	IvJr Hi >
	L IHT J		Bvi^uliKi^^M
			
Foto:DB			
Mladinski pevski zbor OŠ Mladika šteje 45 članov.
Ptuj • Koncert pevskih zborov OŠ Mladika
Odvrgli šolske torbe in zapeli
Učenci in zaposleni na osnovni šoli Mladika so v leto 2010 vstopili na najboljši možen način: s pesmijo. Na koncertu, ki so ga izpeljali v sredo v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj, so se predstavili izjemni mladi pevci, ki so ponovno dokazali, zakaj so med najboljšimi.
Ormož • Častni občan občine Ormož Milan Ritonja
Gospodarstvenik, ki je nenehno iskal nekaj novega
Milanu Ritonji iz Ormoža so nedavno podelili naziv častni občan občine Ormož. V utemeljitvi so izpostavili predvsem njegovo izjemno sposobnost za pridobivanje proizvodnih programov, izgradnjo industrijskih objektov ter pospeševanje industrijskega razvoja in s tem razvoja občine. Tovarne, ki jih je pripeljal v Ormož, so dajale kruh številnim družinam, razbremenile kmetijstvo ter prispevale denar za druge dejavnosti.
Ste se razveselili najvišjega priznanja okolja, kjer ste delovali vse svoje življenje?
Milan Ritonja: Priznanje mi pomeni in prinaša veliko. To je predvsem čast, ki pomeni več kot denar, saj tega ne potrebujem več. Največje zadovoljstvo pa je, da sem lahko vse to, za kar so me nagradili, delal in ustvarjal.
Kje ste začeli svojo življenjsko pot?
Milan Ritonja: Rojen sem bil 11. septembra 1930 v Pa-vlovskem Vrhu. Imam brata Feliksa, blizu pa sta mi bili tudi sestrični. Obe sta bili zelo uspešni, odšli sta v svet in doktorirali, postali sta mi nekakšen vzor in opomin, da je treba nekaj narediti. Denarja ni bilo dosti, pa tudi mati me je zadrževala, da bi raje ostal doma. Kljub temu sem se po šoli v Svetinjah odpravil na industrijsko-kovinarsko šolo v Maribor, nato pa sem končal še srednjo šolo. Od 500 učencev sem bil najuspešnejši in za nagrado sem dobil obleko in smuči. Med prvimi sem se vpisal na Visoko ekonomsko šolo v Mariboru in tam diplomiral iz marketinga.
Nato ste se vrnili v domači kraj ...
Milan Ritonja: Najprej sem se zaposlil v Tovarni avtomobilov Maribor. Konec leta 1962 pa so se v Tamu odločili zgraditi čim močnejšo kooperacij-sko mrežo po Sloveniji. Zbirali so tiste, ki so bili na študiju kolikor toliko uspešni, in jih postavili za direktorje v različnih podjetjih po Sloveniji. Mene so predlagali za Tovarno Jožeta Kerenčiča v Ormožu. To je bil v resnici zavod, v njem pa so bile zaposlene invalidne osebe. Nahajal se je na mestu sedanjega sodišča na Ptujski cesti oziroma 'Kraljeve kužna-rije'. V podjetju je bilo zaposlenih 60 delavcev.
Kakšni so bili začetki v Ormožu?
Milan Ritonja: V Ormož sem prišel misleč, da pridem v tovarno, prišel pa sem v zavod. Zavod je imel toliko izgube, kot so bili bruto osebni dohodki, in občinski ljudski odbor je že sklepal o tem, da bi ga likvidirali. Če sem želel, da podjetje preživi, sem moral pridobiti nove programe. Najprej sem se obrnil na Tam, kjer sem se počutil kot doma. Takoj smo dobili izdelavo štirih, petih izdelkov - volane, tapete,
plastične izdelke. Izoblikoval se je odličen tim sodelavcev -Debeljak, Žabota, Slava Sever, številni odlični delavci v proizvodnji, ki niso bili invalidi. Čez leto dni je bilo že 150 zaposlenih.
Začetni uspeh vas ni zaustavil v vašem nenehnem iskanju novih možnosti, povezali ste se z največjimi slovenskimi giganti: Kolin-sko, Gorenjem, Talisom, Zlatorogom?
Milan Ritonja: Prepričal sem tudi mariborski Primat, da so nam prepustili nožarno s stroji vred. V sodelovanju z Emom Celje smo izdelovali kuhinjske garniture - zajemalke, penovke ipd. Kasneje smo dodali še traktorsko proizvodnjo za beograjske in srbske tovarne, tako da se je močno razvila avtomobilska industrija. Odličen izdelek so bile tudi plastenke. Naenkrat smo postali domači povsod. Velika poteza je bila tudi povezava Kolin-ske, ki je izdelovala bonbone, in Eduarda Haasa, konzula na Finskem, ki je imel v Linzu in na Dunaju tovarne za figurice Pez. Ta povezava je na koncu dajala delo 350 ljudem.
Pez figurice so bile v 70. letih zelo popularne in priljubljene. Ste jih znali izdelati tudi sami?
Milan Ritonja: To je zahtevna proizvodnja. Imeti smo morali zelo sposobne orodjarje, saj smo večino orodja izdelali sami. Če smo hoteli delati kvalitetno za evropski trg, smo morali biti brezhibni. Takrat so se pri nas zaposlili Janko Pu-klavec, Lukaček, Pirc, mnogi, ki so razvijali program Pez. Na tehnikih je ležala vsa proizvodnja. Jaz niti ene figure nisem naredil sam, sem pa bil tisti, ki je povezoval firme. Velika
Foto: Viki Ivanuša
Milan Ritonja, častni občan občine Ormož
prednost je bila v tem, da sem dobro govoril nemški jezik. Kasneje me je popravljala že hčerka Metka, ki je profesorica tujih jezikov.
Kdaj ste začeli razmišljati o novih prostorih?
Milan Ritonja: Pet, šest let smo tako delali, potem pa ni šlo več v teh prostorih, ker so bili premajhni. S pomočjo Matija Rateka in tudi s pomočjo občinskih organov smo hitro dobili dovoljenja za gradnjo za 'Dogševo žajfarijo', ki nikoli ni izdeloval mila, ker je bil mesar (na Ljutomerski cesti 38). Njive tam zadaj so bile prekrite z visokim osatom, mi pa smo bili praktično brez denarja in z veliko željo, da sezidamo novo tovarno. Treba je bilo najti denar, hitre izvajalce.
Ne le, da ste imeli odličen čut za poslovnost, ljudje,
Foto: Viki Ivanuša
Milan Ritonja je gospodarstvenik z izjemnim čutom za poslovnost in sklepanje poslov; ti so v 70. letih močno presegali ormoške in slovenske okvire.
poznanstva in posli so se dobesedno lepili na vas ...
Milan Ritonja: Zaradi izvoza volanov in figuric Pez smo poznali prepoznavni v Evropi. Prišel sem v stik z našim veleposlanikom v Avstriji Mitjem Vošnjakom, preko njega pa z Wilhelmom Angerjem, ki sem ga navdušil za svojo idejo s tehničnim znanjem in znanjem jezika. Obljubil je, da če bo komu dal tovarno v tem delu sveta, bomo to mi. Wilhelm Anger je bil 'Brillenkaiser der Welt' - svetovni kralj očal s proizvodnjo 6 milijonov očal letno. Od njega smo kupili kompleten know-how, proizvodnja pa je zahtevala zahtevno opremo, zgradbe in usposobljene ljudi. Denarja nismo imeli, zato sem mu predlagal skupno naložbo kapitala - njihove firme, naša malenkost, Schröderbank iz Londona in ISCY (mednarodna korporacija za investicije v Jugoslavijo). Lotil sem se vseh. To je bilo zelo smelo, saj so do takrat na tak način investirali le v Black&Decker in Savo Kranj. Celo na VEKŠ so me klicali, kjer sem na drugi stopnji študiral, da sem študentom predstavil skupne naložbe. Med študenti sta bila tudi moja hčerka Darja in zet Aleks.
Pa ste imeli dovolj denarja za takšne velike poteze?
Milan Ritonja: Prišlo je na dan, da smo imeli le 120.000 mark, investicija pa je bila vredna 6,5 milijona mark. Pa smo
se nekako uspeli dogovoriti.
Leta 1972 ste se preselili v nove, 1600 m2 velike prostore, dodali ste jih še 1000 in hale so kar rasle, vas pa je potegnilo v politiko. Kako to?
Milan Ritonja: Postal sem predsednik izvršnega sveta in to nalogo sem opravljal dva mandata zapored. Tovarno so vodili naprej drugi, ki so bili tudi dobro usposobljeni. V politiki nisem bil preveč zadovoljen, raje sem nadaljeval svoje delo, ki sem ga znal. V Ormož sem pripeljal še obrat Peko. Prepričal sem TSO, da so nam dali halo, in je 200 ljudi dobilo delo. Želel sem si tudi obrat Intesa in iz Nurnberga sem si prinesel recepte za me-denjake, ki bi jih lahko delali v Ormožu. Recepte so vzeli, a jih je delalo podjetje Kruh-pecivo na Teznem. Nato sem delal na tem, da smo v Ormožu dobili novo pošto. Pa za plinovod sva si prizadevala s Pučkom. Sodeloval sem pri Drogi iz Središča ob Dravi, posredoval sem pri Marlesu, da niso prenehali proizvodnje. Bil sem tudi predsednik odbora za izgradnjo šolskih objektov. Sodeloval sem pri dograditvi velikonedeljske-ga šole, šol v Ivanjkovcih, Ormožu, telovadnice v Središču.
Uspevalo vam je vse, kar ste začeli. Zakaj?
Milan Ritonja: V meni je bil nek duh, da moram uspeti, nekaj narediti za domači kraj.
Moram reči, da nisem tega počel le zaradi tega, to ne bi bilo pošteno. Imel sem tudi osebne ambicije, eno in drugo se je združilo. Poleg tega sem imel hčeri na fakulteti, gradil sem naš dom, gradil tovarno, ko sem le utegnil, pa sem še od-hitel na študij na drugi stopnji, da ne bi zaostajal. Potem so se začeli oglašati zdravstveni problemi. Zbolel sem na srcu in bil prvi, ki je bil v mariborski bolnici na odprtem srcu operiran na koronarnih žilah.
Bili ste direktor, ki v predalu ni imel viskija, ker niste nikoli pili. Najbrž so vas v našem vinskem okolju zelo opravljali?
Milan Ritonja: Ja, res je. Zelo. Najhujši so bili bančniki, pa poslovneži. Raje sem jim pripravil kaj za pojesti. Obiskal me je celo sam Brillenkaiser Anger. Dvakrat je priletel z lastnim letalom.
Ormoškemu gospodarstvu trenutno bolj slabo kaže. Zakaj?
Milan Ritonja: Bil sem presrečen, da je v Ormožu v tistem času nastajala obetavna industrija. Vendar nam trenutne razmere - selitev kapitala, novi lastniki, gospodarska kriza in pomanjkanje idej - ne gredo na roko. Če so nekdanje ideje umrle ali propadle, bi morale nastati nove.
Tudi vi niste delovali v času, ki bi bil ugoden, pa vam je uspelo?
Milan Ritonja: Drži. Vedel sem, da moram nekaj narediti. Hodil sem po sejmih, tam sem odkril veliko idej, od katerih smo živeli. Ideje moraš iskati. V Ormožu nismo vedli, da obstajajo plastenke in kakšno prihodnost bodo imele, treba je bilo nekam iti, se informirati. In jaz sem šel.
V poslu ste se predvsem naslanjali na nemške oz. avstrijske partnerje .
Milan Ritonja: Poslovna zanesljivost Nemcev je taka -težko ga pridobiš, vendar ko te sprejme, bo dolgo ostal, če ne boš delal hudih napak. Italijanom nikdar nisem zaupal. Od njih smo kupili stroje, ki niso nikoli delali ...
Imate kakšno idejo za gospodarski zagon okolja?
Milan Ritonja: Konkretne ideje nimam. Morali pa bi strniti moči vseh tistih ljudi, ki kaj znajo. Imamo veliko strokovnih ljudi, ki kaj znajo.
Viki Ivanuša
Foto: wdc.org.ua
EU; ZDA • V primežu snega in mraza Arktična zima zahteva življenja
Huda zima je Evropi prinesla še več snega in mraza, ki težave povzročata predvsem v prometu. Britanci so v petek preživeli najbolj mrzlo noč te zime. V škotskem vi-šaju so ponoči zmrzovali pri minus 21,6 stopinje Celzija, veliko topleje pa ni bilo niti drugod na Otoku. Francoze so v slabo voljo spravile predvsem razmere na cestah. Osrednji del ZDA pa je zajel arktični mraz, saj so se temperature spustile pod 45 stopinj Celzija.
Zaradi njih so bili slabe volje verjetno tudi Britanci, saj so številne poti zaledenele, nemalokje pa je začelo primanjkovati soli za posipanje. Ovirana sta tudi železniški in letalski promet, med drugim tudi na londonskih letališčih Heathrow in Gatwick, poročajo tuje tiskovne agencije.
Po navedbah meteorologov se bodo temperature na Otoku čez dan nekoliko dvignile,ponoči pa bo mraz spet stisnil. Ta je v letošnji zimski sezoni v Veliki Britaniji že terjal 22 smrtnih žrtev. Je pa verjetno razveselil šolarje, saj številne šole teden dni po božično-novoletnih praznikih še naprej ostajajo zaprte.
Zaradi hude zime, najhujše v skoraj 30 letih, je v Veliki Britaniji začelo primanjkovati zemeljskega plina. Skoraj 100 večjim podjetjem so v četrtek ustavili dobavo plina, da bi tako preprečili energetsko krizo. Poleg nizkih temperatur, ki naj bi vztrajale tudi prihodnji teden, se na vzhodu države obetajo še nove snežne padavine.
Razmere so vremensko napete tudi v Franciji. Cestni in železniški promet je bil konec tedna zaradi močnega sneženja močno moten, še posebej na jugovzhodu države, ki so mu doslej snežna neurja prizanesla. Zaradi tega so določene avtocestne odseke zaprli, na določenih pa prepovedali promet tovornih vozil. Doma so morali ostati tudi nekateri šolarji, saj jih avtobusi niso mogli pripeljati do šolskih vrat. Na jugovzhodu Francije je poleg slabih cestnih razmer okoli 15.000 ljudi prizadel še izpad elektrike. Težave so hude tudi v železniškem prometu, saj so tudi številni hitri vlaki davi vozili občutno počasneje. Deloma je bil moten tudi promet na pariški primestni železnici. Že v četrtek je bil znova moten tudi železniški promet skozi predor pod Rokavskim prelivom. Zaradi tega je družba Eurostar davi nekaj povezav črtala, na preostalih pa je prišlo do večurnih zamud.
Osrednji del ZDA je prav tako zajel arktični mraz, temperature pa so se konec tedna ponekod spustile več kot 45 stopinj Celzija pod lediščem. Ameriška meteorološka služba je ob tem napovedala, da bo ledena zima, ki je minuli teden presenetila jug ZDA, v prihodnjih dneh sneg in led odvrgla od Teksasa in Louisiane na jugu pa vse do severne meje ZDA.
V Severni Dakoti so izdali svarilo pred močnimi ledenimi vetrovi, medtem ko so v Teksasu, kjer so zime ponavadi mile, odredili pripravljenost za pomoč prebivalstvu pri soočanju s hladno fronto. Še posebej se v Teksasu bojijo nevarnih razmer na cestah, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Rekordno nizke temperature so zabeležili tudi na Floridi, kjer so morali turisti kopalke zamenjati za puloverje in kape. Tamkajšnji kmetovalci pa poskušajo rešiti posevke. V Chicagu pa so v pričakovanju snežnega meteža že odpovedali več kot 500 poletov. (sta)
EU • Novi varnostni ukrepi na letališčih
Članice neenotne glede uporabe telesnih skenerjev
Foto: ¡mages.mirror.co.uk
V EU je izbruhnil spor glede uporabe telesnih skener-jev v boju proti terorizmu. Medtem ko nekatere države, kot so Nizozemska, Velika Britanija in Italija že uvajajo omenjene naprave, s katerimi naj bi izsledili morebitne napadalce, je večina članic unije proti. Špansko predsedstvo EU poziva k enotnosti in svari pred neusklajeno uvedbo skenerjev.
»Ne bi smeli ukrepati prenagljeno in slepo verjeti, da so telesni skenerji najboljši varnostni ukrep,« je pred novinarji v Madridu v četrtek poudaril španski minister za promet Jose Blanco. Po njegovem bi morali namesto tega raje prej ugoto-
o tem, da bi uporabo skenerjev na letališčih v EU uredili enotno. Evropski komisar za promet Antonio Tajani je pojasnil, da bodo pri določanju pravil o tem upoštevali vprašanja človekovih pravic in varstva podatkov. (sta)
Norveška • Po
nedavnem napadu na karikaturista
Ponovno objavili karikature preroka Mohameda
viti, kateri ukrep bi pomagal zagotoviti največjo varnost. Kot je dejal, bi bilo za EU najbolje, da bi to področje uredila enotno, saj, kot je ponazoril, ne bi bilo smiselno, da bi bi za tiste, ki potujejo iz Madrida, veljala drugačna pravila glede nadzora kot za tiste, ki potujejo iz Londona. »Najti moramo pravo ravnotežje med varnostjo in spoštovanjem svobode in intimnosti posameznika,« je menil španski minister. Po njegovem mnenju so sedanji ukrepi na letališčih zelo učinkoviti, a so precej neudobni za potnike, zato bi morali biti odprti tudi za nove ukrepe. Blanco je sicer priznal, da še ni znano, ali so telesni ske-nerji zadosti učinkoviti in ali bi z njimi lahko odkrili eksploziv, ki ga je za spodleteli teroristični napad na letalu iz Amsterdama v Detroit 25. decembra lani uporabil Nigerijec Umar Faruk Abdulmutalab.
Strokovnjaki EU za letalski promet so v četrtek na srečanju v Bruslju poudarili nujnost skupnega evropskega koncepta glede varnostnih razmer po spodletelem terorističnem napadu. Kot je po srečanju, na katerem so sodelovali tudi strokovnjaki iz ZDA, sporočila Evropska komisija, bi bili lahko telesni ske-nerji ena od možnosti za nadzor potnikov.
Evropska komisija razmišlja
Foto: wordpress.com
Norveški dnevnik Aften-posten je v petek ponovno objavil karikature preroka Mohameda, ki so leta 2005, ko so bile prvič objavljene v danskem dnevniku Jyllan-ds-Posten, izzvale ogorčenje in številne proteste muslimanov po vsem svetu. Norveški časnik je karikature znova objavil po nedavnem poskusu napada na enega od njihovih avtorjev na Danskem.
»Vedno smo branili pravico medijev do objave teh karikatur in smo tudi objavili faksimile, ko je leta 2005 izbruhnil spor,« je ob ponovni objavi 12 spornih karikatur danes zapisala odgovorna urednica Aftenpostena Hilde Haugsgjerd. Za radio NRK je Haugsgjerdova menila, da objava ne bo sprožila hujših odzivov, ter poudarila, da je bralcem treba pokazati, za kaj gre.
Norveški časnik se je namreč za ponovno objavo karikatur odločil teden dni po tem, ko je skušal v Somaliji rojen moški, oborožen s sekiro in nožem, napasti danskega karikaturista Kurta Westergaarda - avtorja karikature, ki je prikazovala preroka Mohameda s turbanom v obliki bombe in je bila med najbolj odmevnimi.
Danska policija je sicer napadalca, ki živi na Danskem, pravočasno ustavila ter ga pri tem ustrelila in ranila. 74-letni karikaturist se je namreč uspel še pravočasno zateči v posebno varno sobo na svojem domu v mestu Aarhus na zahodu Danske in od tam poklicati policijo. Napadalec je bil medtem uradno obtožen poskusa umora danskega karikaturista in policista in je v priporu. Po navedbah danske notranje varnostne službe PET naj bi bil povezan s skrajno somalijsko milico Al Šabab in voditelji mednarodne teroristične mreže Al Kaida v vzhodni Afriki. (sta)
Peking • Ostra zima tudi v Aziji
Na Kitajskem omejili dobavo elektrike
Po rekordnih količinah zapadlega snega in najnižjih temperaturah v več desetletjih so se kitajske oblasti odločile v več delih države omejiti dobavo električne energije in plina. Za ukrep so se oblasti med drugim
odločile v luči zaskrbljenosti zaradi vse manjših zalog premoga, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Izjemen mraz, na nekaterih območjih najhujši v zadnjih 40 letih, je botroval povečanemu povpraševanju po energiji, in to prav v času, ko na zaloge premoga v državi slabo vplivajo velike količine snega v ključnih provincah, kjer pridobivajo premog, poročanje kitajskih medijev povzema dpa. Ob tem pa je po vsej državi izjemno narasla poraba elektrike. V osrednjih provincah Hunan in Hubei so samo v sredo porabili toliko elektrike, kot še nikoli prej v enem dnevu. Še posebej veliko energije porabijo tamkajšnje tovarne kovinske in železarske industrije, kjer so danes že pošteno omejili dobavo elektrike. Omejitev oskrbe z elektriko se tudi sicer nanaša predvsem na poslovne obrate in javne zgradbe, medtem ko imajo prednost pri oskrbi stanovanjske hiše, bolnišnice in šole. Celoten Peking je medtem uvedel nujne ukrepe, da bi lahko obvladali pomanjkanje zemeljskega plina, s katerim se ogreva večino gospodinjstev v mestu.
Severni, vzhodni in osrednji del Kitajske je ta teden zajelo obilno sneženje, ki je s seboj prineslo izjemno nizke temperature. Med drugim so v Pekingu v sredo namerili minus 16,7 stopinje Celzije, kar je najnižja temperatura v kitajski prestolnici v zadnjih 38 letih. (sta)
Zagreb • Zaključno leto pogajanj za vstop v EU
Hrvaška vlada z načrtom za sklenitev pogajanj
Hrvaška vlada je na zadnji seji sprejela načrt za sklenitev pogajanj z Evropsko unijo. Ta predvideva sprejetje 12 novih zakonov, ki so pogoj za zapiranje pogajalskih poglavij z EU. Vlada v Zagrebu je sprejela tudi program za prevzem in izvajanje pravnega reda EU v letošnjem letu.
Hrvaška premierka Jadranka Kosor je ob tem danes poudarila, da je Hrvaška vstopila v zaključno leto pogajanj z EU. Kot je spomnila, so lani odprli šest in začasno zaprli deset pogajalskih poglavij. Konec lanskega leta je bilo tako od 33 poglavij 28 odprtih in 17 začasno zaprtih. Kosorjeva je dodala, da je svoje delo začela tudi skupina za izdelavo pristopnih pogajanj z EU.
Hrvaški pravosodni minister Ivan Šimonovic je medtem izrazil upanje, da bodo kmalu deblokirali tudi poglavje o pravosodju in temeljnih pravicah, ker »hrvaško pravosodje ne spi«. Glavni hrvaški pogajalec z EU Vladimir Drobnjak pa je napovedal, da bo prihodnja medvladna konferenca o poteku pogajanj februarja, medtem ko bodo posveti hrvaških pogajalcev s španskim predsedstvom unije v ponedeljek v Bruslju.
Hrvaška je 21. decembra lani začasno zaprla poglavji o socialni politiki in zaposlovanju ter o svobodi opravljanja storitev. Hrvaški zunanji minister Gordan Jandrokovic je ob tem izrazil obžalovanje, da Hrvaška ni odprla tudi treh poglavij, pri katerih ima pridržke Slovenija. Gre za poglavja ribištvo, okolje ter
Gospodarstvo po svetu
Washington - Mednarodni svet nakupovalnih centrov v ZDA je danes sporočil, da je bilo lansko leto za večje ameriške trgovinske verige slabše kot leto poprej. Prodaja v omenjenih trgovinah je namreč v primerjalnem obdobju padla za dva odstotka. Kljub temu pa je bila prodaja ob koncu lanskega leta boljša kot ob koncu leta 2008, kažejo podatki omenjenega sveta, ki so obdelani na podlagi poročil večjih ameriških trgovin. Indeks prodaje se je decembra 2009 v primerjavi z decembrom 2008 zvišal za 2,8 odstotka. Za november in december skupaj, ki ga v ZDA opredeljujejo kot obdobje praznične prodaje, je indeks pokazal 1,8-odstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem 2008, ko je prodaja v primerjavi z enakim obdobjem 2007 padla za 5,8 odstotka. Takrat so trgovine zabeležile najslabšo prodajo v zadnjih 40 letih.
Bruselj - Gospodarsko razpoloženje v Evropski uniji in v državah območja evra se je decembra lani izboljšalo že deveti mesec zapored. Kazalnik gospodarskega razpoloženja se je v EU v primerjavi z novembrom povečal za 4,1 točke na 92 točk, v državah območja evra pa za 2,5 točke na 91,3 točke. Izboljšanje gospodarskega razpoloženja tako v EU kot v območju evra je predvsem posledica višjega zaupanja v industriji. Kazalnik gospodarskega razpoloženja v državah, ki uporabljajo skupno evropsko valuto, je rekordno nizko raven dosegel v lanskem marcu, ko je bil vreden 64,6 točke. Kot je razvidno iz danes objavljene raziskave Evropske komisije, se je decembra prav tako že devetič zapored zvišal kazalnik poslovne klime v državah območja evra. Z novembrskih -1,53 točke se je kazalnik decembra lani zvišal na -1,22 točke.
Moskva - Ruski plinski gigant Gazprom je danes potrdil, da je ukrajinski Naftogaz še pred iztekom roka plačal dobavo zemeljskega plina za december 2009. »Naftogaz je plačal decembrski račun,« je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal tiskovni predstavnik Gazproma Sergej Kuprijanov. V ukrajinskem Naftogazu so sicer že v sredo za AFP povedali, da so poravnali decembrske obveznosti do Gazproma. Odnose med Rusijo in Ukrajino pozorno spremlja Evropa, predvsem zaradi plinskega spora v začetku leta 2009, ko je Evropa zaradi tega brez zemeljskega plina ostala dva tedna. Četrtino porabljenega plina v EU je ruskega, 80 odstotkov pa ga Rusija dobavi preko Ukrajine. Medtem pa se nadaljujejo pogajanja med Rusijo in Belorusijo o carinskih dajatvah za dobavo nafte v letošnjem letu. Kot poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass so pogovori, ki potekajo v Moskvi, konstruktivni, vendar je preuranjeno govoriti o rezultatih, strani pa naj bi dogovor dosegli v kratkem.
Bratislava - Okoli sto tovornjakarjev je v slovaški prestolnici Bratislavi danes blokiralo glavno cesto, ki povezuje avtocesto in center mesta. Tako so vozniki tovornjakov izrazili protest - ta se je začel ob 7. uri - proti novemu cestninskemu sistemu, ki je po njihovem mnenju pomanjkljiv in drag. V prometnem zamašku zaradi blokade ceste je po podatkih policije, ki jih povzema francoska tiskovna agencija AFP, obtičalo nekaj avtobusov in trolejbusov. Potniki so morali tako izstopiti in pot nadaljevati peš. Elektronski sistem ce-stninjenja, ki je obvezen za vsa tovorna motorna vozila težja od 3,5 tone, ter za motorna vozila, ki omogočajo prevoz več kot devetih oseb vključno z voznikom, je Slovaška uvedla s 1. januarjem.
(sta)
zunanja, varnostna in obrambna politika.
Ob tem je bila Slovenija deležna očitkov, da Hrvaško znova blokira, kar pa je Ljubljana zavrnila. Sicer pa so Zagrebu v Bruslju znova dali vedeti, da največji izziv v pogajanji predstavlja poglavje o pravosodju in temeljnih pravicah, ki zadeva sodelovanje Hrvaške s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Kosorjeva je sicer na zadnji redni seji vlade potrdila tudi, da se bo prihodnji teden v Sloveniji sešla s slovenskim premierom Borutom Pahorjem. Kot so medtem potrdili v Pahorjevem uradu, se bosta premiera Hrvaške in Slovenije sešla na delovnem srečanju prihodnjo sredo v Kranjski Gori. (sta)
Hrvaška •
Sanader po izključitvi iz HDZ še ob druge ugodnosti
Sanader med poslance?
Foto:topnews.in
Ivo Sanader, ki so ga minuli ponedeljek izključili iz vrst Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ), je v petek ostal še brez privilegijev, ki so mu pripadali kot nekdanjemu premieru. Potekel je namreč šestmesečni zakonski rok, v okviru katerega je kot nekdanji predsednik vlade lahko koristil ugodnosti, kot so plača, varnostniki in službeno vozilo.
Hrvaško notranje ministrstvo je poročilo, da se končuje ocenjevanje varnosti nekdanjega premiera, končno odločitev o tem, ali Sanader potrebuje nadaljnjo zaščito, pa bo podala vlada, poročanje Hrvaške radiotelevizije povzema srbska tiskovna agencija Beta.
Sanader je 1. julija nepričakovano odstopil s položaja predsednika vlade, nakar pa so mu še šest mesecev pripadali plača, vozilo BMW, voznik in varnostniki, kar je sicer hrvaške davkoplačevalce letno stalo šest milijonov kun.
Vrh HDZ je v ponedeljek Sana-derja uradno izbrisal iz članstva stranke, katere častni predsednik je bil. Odločitev so sprejeli zaradi Sanaderjeve nedeljske novinarske konference, na kateri je nekdanji premier stranko ostro kritiziral. Povedal pa je tudi, da razmišlja o ponovnem aktiviranju svojega poslanskega mandata. Odločitev o tem lahko Sanader sprejme po 15. januarju, šest mesecev potem, ko ga je zamrznil. Kakšno odločitev bo Sanader sprejel, še ni znano, a nekateri visoki člani HDZ naj bi mu namignili, da to ne bi bila pametna odločitev. (sta)
Ptuj • Neuradno so se lokalne volitve že pričele
Nekaterim manjka le še 'levi' vogal Mestne hiše
Letošnje leto je volilno za lokalne funkcije - volitve županov in občinskih svetnikov. Da se nezadržno približujejo, kaže tudi povečana prisotnost nekaterih mestnih svetnikov in potencialnih kandidatov za novega župana MO Ptuj na nekaterih opaznejših prireditvah.
Foto: Črtomir Goznik
Boj za lokalne stolčke se je že pričel. (Fotografija je ilustrativna.)
Pa brez zamere
Kako so možgani naplahtali telo
(ali: Kako smo zaradi preveč pameti postali neumni) - 1. del
Zametek filozofsko-fiziološke teorije o sedanjem splošnem stanju človeštva
Poglejte, imam to teorijo. No, bolj zametek teorije, ampak to niti ni tako pomembno.
Lahko rečemo, da ta teorija temelji na evolucionistično-naturalističnem stališču, a vendar ne popolnoma. Ne vključuje sicer kakega božjega bitja, kot ste ga morda vajeni (če želite, ga lahko po potrebi dodate). Čemu pa ta teorija služi, oziroma, kaj pojasnjuje? Počasi, ne prenaglimo se. Najprej moramo postaviti diagnozo. Diagnoze oziroma definicije stanj, ki naj bi jih teorije pojasnjevale, so zelo pomembne. Morda celo bolj pomembne kot teorije same. Pa začnimo torej z diagnozo.
Poglejte, na svetu se dogaja veliko svinjarij. Veliko ljudi trpi, veliko je nasilja, vojn, umorov, politikov, so-ciopatov in degenerirancev; veliko in vse večje dejanj posameznikov in celotnih skupin, celo družb, ki se izmikajo vsakemu razumnemu pojasnilu. Okoli nas je vse več dejanj ljudi, kijih ne moremo pojasniti in ne razumemo, zakaj se dogajajo in zakaj jih ljudje počnejo. Od navadnega nesmiselnega in objestnega divjanja po cesti ter porivanja vozička v rit pred blagajno v trgovini, ko je jasno, da nimaš več kam, saj je pred tabo vrsta; preko tega, da so se ljudje pripravljeni na smrt stepsti zaradi določenega športnega kluba in tekme - skratka, od neumnosti, ki jih srečujemo na vsakem koraku v vsakodnevnem življenju, pa vse tja do tega, da so ljudje pripravljeni ubijati za laži (ali še huje, da tem lažem tako prostodušno celo verjamejo), da so pripravljeni za te laži tudi umreti. Skratka, ta moja teorija pojasni celotno neumnost in nerazložljivo ravnanje in stanje človeštva, kot smo mu priča v današnjih časih. Njegovo psihopatološko stanje, če hočete. To splošno stanje, ki se ga (bolj ali manj uspešno) trudi pojasniti velika skupina znanstvenih ved: psihologija, biologija, sociologija, filozofija, politologija, komunikologija, pravne vede in tako dalje. A vsaka od teh ved nudi zgolj delne odgovore na vprašanje, kako je prišlo do tega našega stanja, v katerem smo sedaj - stanja, ko smo kot človeštvo najbolj razviti in hkrati najbolj neumni, kar se človeških ravnanj tiče. No, vidite, moja teorija ponuja celovit in dokaj preprost odgovor na to vprašanje.
Torej za kaj gre? Gre za to, da smo ljudje evolucioni-stičnemu načrtu matere narave, ki ga je imela z nami, nastavili bombo. Da smo ga nekje na poti teroristično minirali. S tem pa nismo (oprostite izrazu, a najbolje ponazarja bistvo) zajebali samo matere narave in njenega splošno veljavnega in univerzalnega principa evolucije, ampak smo (spet, oprostite izrazu, a najbolje ponazarja bistvo) zajebali tudi sami sebe. Seveda tega nismo naredili namenoma, ampak nekje »obpoti«.
Kako je do tega prišlo? Poglejte - mati narava ima svoj načrt razvoja vseh živih bitij na Zemlji; temu načrtu se reče evolucija. In ta načrt določa splošna pravila, po katerih se bo vsaka skupina živih bitij (torej, vrsta) razvijala in s tem tudi, kako se razvija življenje kot celota. V podrobnosti teh pravil se ne bomo spuščali - pomembno je, da se zavedamo enega izmed teh pravil: vsaka vrsta ima določen univerzalni čas za razvoj. Se pravi, da se razvija po nekem vnaprej določenem časovnem načrtu. Njen razvoj poteka po natančno določenem urniku, če hočete. Ta urnik seveda določa in določi mati narava v svojem evolucijskem načrtu, po katerem se ravna vsaka vrsta.
Kaj se je torej točno zgodilo pri človeški vrsti? O tem pa naslednjič. Potrpite.
Gregor Alič
Za novega ptujskega župana naj bi se potegovalo kar nekaj kandidatov, čeprav se zdijo imena nekaterih med njimi za lase prevlečena, da se bodo štrene še bolj zamešale. Po mestnih govoricah je največja uganka, ali se bo za županski stolček ponovno potegoval Miroslav Luci, ki je oktobra lani zaključil veleposlani-ški mandat v Beogradu. Najbolj pa si županski stolček v Mestni hiši na Ptuju, kot kaže, želijo v stranki SD, kar so glasno napovedali tudi ob zmagi na zadnjih parlamentarnih volitvah z besedami, da »jim manjka le še levi vogal Mestne hiše". Odvisno pač, s katere strani gledaš.
Kakorkoli že, volilne kuhinje v posameznih strankah na lokalni ravni že kuhajo bolj odkrito, kot so v zadnjih dveh letih. Prvo leto po volitvah pač vsi, ki se posedejo na posamezne stolčke, počivajo na lovorikah, ker je po njihovem čas do novih volitev še zelo daleč, čeprav volilna kampanja traja nepretrgoma, od volitev do volitev.
Ko smo Ptujčane spraševali, koliko poznajo ptujske mestne svetnike, so se v glavnem pojavljala imena »veteranov« - tistih, ki sedijo
v najvišjem organu lokalne oblasti že skoraj 16 let, druga pa le izjemoma. Najpogosteje je bilo slišati imena Emila, Lidije, Mirana, Albina, Marjana, Milana, Vlada, Rajka, Janeza, Petra ... - torej tistih, ki se v mestnem svetu tudi najpogosteje oglašajo. Ptuj-čani se na najvišjo mestno oblast jezijo predvsem zaradi umiranja mestnega jedra, neurejene tržnice, mestnega pokopališča, vandalizma, neurejene avtobusne postaje, neurejenega prometa, grajskega hriba, Panorame in javnih stranišč. Zamerijo jim, da se premalo zavzeto lotevajo reševanja največjih ptujskih problemov. Odločno premalo so doslej naredili za staro mestno jedro, ker s svojo politiko in odločitvami ne znajo pritegniti niti domačih, kaj šele podjetnikov in obrtnikov od drugod. Tudi projekti športne infrastrukture nimajo prave vsebine, četudi se na Ptuju najrazličnejše dvorane gradijo kot po tekočem traku.
Ptujski mestni svet šteje 29 svetnikov, ki so kandidirali na devetih listah. Svetniško skupino LDS sestavljajo Milan Čuček, Maks Ferk, mag. Miran Kerin, Marija Magdalene, Lidija Majnik, Emil Mesarič, Konrad Rižner, Jurij Šarman in Jože Štrafela. V skupini SDS so Rajko Fajt, Marjan
Kolarič, Milan Petek, Mirko Kekec, Metka Jurešič, Silva Fartek in Helena Neudauer. SD ima v mestnem svetu štiri svetnike: Jožeta Glazerja, Mirjano Nenad, Žiga Simoni-ča in Mirana Meška. Po dva svetnika ima Stranka mladih Slovenije, Dejana Klasinca in Mateja Janžekoviča, De-Susova svetnika sta Albin Pi-šek in Marija Ovčar, iz Nove Slovenije sta v svetu Peter Pribožič in Janez Rožmarin, Vlado Čuš predstavlja stranko Zelenih, Miroslav Letonja SNS, dr. Marjan Janžekovič pa SLS. Med njimi so nekateri pravi veterani, saj so na vseh dosedanjih lokalnih volitvah uspeli prepričati volivce, da so jim ponovno zaupali mandat. Svoj četrti mandat tako letos zaključujejo Milan Čuček, mag. Miran Kerin, Lidija Majnik, Emil Mesarič, Konrad Rižner, Jurij Šarman, Rajko Fajt, Marjan Kolarič, Milan Petek, Vlado Čuš, Janez Rožmarin in Peter Pribožič, prvi mandat pa so na zadnjih volitvah, leta 2006, dobili Žiga Simonič, Marija Ovčar, Jože Štrafela, dr. Marjan Janžekovič, Matej Janžekovič, Miran Meško, Meta Jurešič, Jože Glazer, Silva Fartek, Mirjana Nenad in Helena Neudauer. Na prvih volitvah je ptujski mestni svet imel še 32 svetnikov, po odcepitvi Markovcev in Haj-
dine pa se je število znižalo na 29. V zgodovino pa je odšla tudi neodvisna lista - lista KS mesta Ptuja.
Najglasnejši na sejah, sicer manj
Če bi med ptujskimi svetniki iskali izstopajočega, najglasnejšega svetnika, bi to zagotovo bil Miroslav Leto-nja, ki se največkrat priglasi k besedi, ob tem pa tudi največkrat 'nenapovedano' razpravlja; obenem je to svetnik, ki najpogosteje opozarja tudi na socialno stran neke odločitve. Med najtišjimi svetniki oziroma svetnicami pa je DeSusova svetnica Marija Ovčar.
Za ptujske mestne svetnike na splošno velja, da so glasni na sejah mestnega sveta, manj jih je slišati na sejah če-trtnih skupnosti, čeprav bi jih člani četrtnih svetov radi pogosto kaj vprašali; nekateri si za svojo »volilno bazo« v vseh teh letih nikoli niso vzeli časa. Po pooblastilu ptujskega župana dr. Štefana Čelana se včasih pojavljajo kot govorci na različnih prireditvah, pomagajo prerezati kakšno vrvico, bolj ali manj pa so aktivni tudi v svetih posameznih javnih zavodov, s katerih prenašajo problematiko na mestni svet.
V zadnjih letih jih je nekoliko manj slišati v točki dnev-
nega reda Pobude, predlogi in vprašanja, ker so s poslovnikom uzakonili pisno podajanje le-teh; z ustnimi vprašanji, pobudami in predlogi naj bi se oglasili le v nujnih zadevah. A kljub dogovoru se z vprašanji na sejah vendarle oglašajo, ker so jih na poti v Mestno hišo prestregli občani iz te ali one ulice ter drugi, ki imajo neodložljive probleme. Pri točki Pobude, predlogi in vprašanja je zanimivo tudi to, da svetniki, ne glede na politično barvo, po-
gosto niso zadovoljni z odgovori, ki jim jih pripravijo v posameznih strokovnih služba MO Ptuj. Za druge oblike promocije, razen izjemno redkih tiskovnih konferenc, pa v strankah na lokalni ravni v MO Ptuj doslej niso znali poskrbeti, čeprav se je iz njihovih predvolilnih aktivnosti v letu 2006 dalo slutiti, da jih bomo v teh letih slišali tudi ob drugih priložnosti in tudi z drugačnimi pogledi na reševanje problemov mesta.
MG
Ptuj • Tržnica poklicev na OŠ Breg
Na knjižni polici
Radi bi lahke zaposlitve, dobre plače ...
Pred devetošolci bo v samo nekaj tednih ponovno izjemno težka odločitev: kje nadaljevati šolanje. Da bi jim pomagali pri sprejemanju prave odločitve, za katero se mimogrede vsi strinjajo, da jo morajo sprejeti prehitro, so na osnovnih šolah te dni pripravili tržnice poklicev. TUdi na Osnovni šoli Breg je učencem zadnje triade in njihovim staršem svoje programe predstavilo kar 24 srednjih šol iz vseh koncev Slovenije.
Šesta breška tržnica poklicev je ponovno privabila izjemno veliko število šol, da so osnovnošolcem predstavile utrip srednješolskega življenja in dela. Pri tem so pomagali tisti, ki omenjene šole že obiskujejo, torej dijaki, pa tudi učitelji in ostali pedagoški delavci.
Predstavile so se vse ptujske šole: ekonomska, gimnazija, strojna, elektro in biotehniška, zraven tega pa še Srednja kemijska šola Ruše, mariborske Srednja šola za oblikovanje, Srednja zdravstvena in kozmetična šola, III. gimnazija, Strojna in poslovna šola, Lesarska, Gradbena, Prometna, Ele-ktro-računalniška, Biotehniška šola ter Srednja šola za gostinstvo in turizem, SGGEŠ Ljubljana, Srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo Ljubljana, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, prvič letos pa še Pomorski in tehniški center Portorož. Zraven omenjenih šol so se predstavitve udeležili še vsakoletni gostje breške tržnice poklicev: Zavod za zaposlovanje, REVIVIS, Vrtec Ptuj, Policija in Slovenska vojska.
Šesta tržnica poklicev, ki so jo pripravili na OŠ Breg, je potekala v koordinaciji pedagoginje Milene Stojadi-novic. »Tržnica je namenjena učencem, staršem in vsem, ki jih tematika zanima. Takšen način predstavljanja šol je praktičen tudi zaradi nenehnih sprememb šolskih programov. Z obiskom smo izredno zadovoljni, saj so osnovnošolci spoznali, da je to odličen način, da dobijo koristne informacije, ki jim bodo pomagale pri sprejemanju odločitve, katero srednjo šolo izbrati,« je pojasnila Stojadinoviceva.
Anketa: Odločitve so večinoma že padle
Kako so zadovoljni s pred-
Marsikateremu dijaku je pri sprejemanju odločitve o tem, kje bo nadaljeval šolanje, pritisk narasel.
stavitvami na tržnicah poklicev, ali so že izbrali srednjo šolo, na kateri želijo nadaljevati šolanje, kaj oz. kdo jim je pomagal, kaj je vplivalo na izbiro ter ali upoštevajo tudi potrebe po poklicih na trgu dela, smo povprašali breške devetošolce.
Gregor Belšak: »Tržnice se mi zdijo dober način predstavitve šol. Mislim, da ponujajo zanimive informacije. Za tiste, ki jih zanima še več, so na razpolago informativni dnevi. Veliko informacij je tudi na internetu. Sam sem že odločen, da se vpišem na elektro šolo. Mislim, da je to prava odločitev. Sicer pa bi v poštev prišla le še strojna šola, ker me ti dve področji zanimata.«
Oskar Težak: »Bil sem že na treh tržnicah poklicev, te na naši šoli redno obiskujejo vsi učenci zadnje triade. Všeč mi je, da je zmeraj več šol, lahko pa bi bile predstavitve malo bolj realne, ker pač vsi samo hvalijo svoje programe. Na mojo odločitev, kje bom nadaljeval šolanje, bo vplivalo več dejavnikov: možnost lahke zaposlitve, dobra plača ipd. Nisem pa se še odločil, kate-
ri program bo pravi.«
Melani Hentak: »Tržnice poklicev so mi všeč že zato, da veš, kako poteka delo na različnih šolah. Vsako leto sem jih obiskovala, zato imam precej informacij. Všeč mi je tudi, da dijaki sodelujejo pri predstavitvah, oni lahko dajo več zanimivih informacij. Nameravam se vpisati na turistično šolo in nobena druga šola ne more spremeniti moje odločitve. Sicer pa smo se že pred tržnico poklicev o svojih željah pogovarjali z razrednikom in pedagoginjo.«
Jure Furek: »Ogledal sem si program mehatronika in predstavitev vojske. Mislim, da se bom vpisal na strojno šolo, potem pa želim šolanje nadaljevati na AGRFT, ker me igralstvo zelo zanima. Tržnice se mi zdijo v redu, ker nudijo veliko informacij.«
Jan Zupanič: »Odločil sem se za ekonomsko šolo, ker moram najprej narediti to šolo, če želim nadaljevati za gospodarskega inženirja. Odločil sem se sam, pomagala pa mi je tudi pedagoginja.«
Tina Fakin: »Tržnica je zelo dobra stvar, ker spo-
znamo šole in se zato veliko lažje odločimo. Sama sem se odločila, da grem na ptujsko gimnazijo. Vem, da želim študirati, ker pa nisem odločena kaj, sem se vpisala na gimnazijo in tako imam še štiri leta časa, da se odločim. Na mojo odločitev so malo vplivali tudi starši, sprejela pa sem jo sama.«
Živa Tomanič: »Tržnice so mi všeč, ker na njih sodelujejo dijaki. Podobno je kot na informativnih dnevih, le da je več šol. Nameravam iti na II. gimnazijo v Maribor, pogovarjala pa sem se tudi z dijakinjami, ki hodijo na oblikovalsko šolo in so mi lepo razložile, kakšne so možnosti za nadaljevanje študija. Zanimajo pa me oblikovalstvo, kemija in fizika.«
Sara Čeh: »Doslej smo zbrali veliko informacij, sedaj se moramo le odločiti. Verjetno bom šla na mariborsko prvo gimnazijo, saj imam potem še štiri leta časa, da premislim, kaj bi študirala. Vsi programi na tržnici se mi zdijo zanimivi.«
Dženana Bečirovič
Od leve: Gregor Belšak, Oskar Težak, Melani Hentak, Jure Furek, Jan Zupanič, Tina Fakin, Živa Tomanič, Sara Čeh
Stefan Klein
Čas: snov, iz katere je življenje: navodilo za uporabo
Maribor: Obzorja, 2009
Po urah dandanes uravnavamo življenje. Pravkar smo "preživeli" veliko pričakovanje: staro leto se je poslovilo, novo je prišlo na obzorje. Vladavina ure se nam zdi že samoumevna. »Čas je snov, iz katere je stkano življenje,« je zapisal Benjamin Franklin. Neprimerno več prostega časa imamo kot naši predniki in daljšo življenjsko dobo, pa trdimo, da trpimo zaradi pomanjkanja časa. Kronični stres ima lahko trajne posledice za možgane in znižuje življenjsko dobo. Globoko v zavesti deluje notranji čas. Še zlasti starejši in nedejavni se pritožujejo nad pomanjkanjem časa.
Knjiga obravnava izgubljeno dimenzijo časa in še posebej vprašanje, kako čas doživljamo. Od nas je odvisno, ali živimo v naglici ali v počasnem ritmu. Preteklost poznamo, prihodnost je v temi. Upravičeno je Johann Gottfried Herder zapisal: »Zemlja je v rokah dveh največjih tiranov: naključja in časa.« Drugi del knjige obravnava, kako se odzivamo na časovni utrip v okolju, tretji del prinaša kozmične razsežnosti časa. Kaj se zgodi, če se nič ne zgodi, je preizkusil francoski geolog Sifrre, ko se je podal v 130 metrov globoko jamo, kjer je preživel večino časa v temi na zložljivem stolu. Telesna ura in ura naše zavesti merita čas na popolnoma različen način. Notranja ura vpliva tudi na začetek in konec našega življenja. Dojenčki se spontano rojevajo najpogosteje okoli četrte ure zjutraj, smrt ima svojo najmogočnejšo uro okoli pete ure zjutraj. Vsaka celica vsebuje svojo lastno notranjo uro. Ob prostih dnevih se izkaže, ali ste jutranji ali večerni tip. Skoraj vsi mladostniki so izrazite sove. Veliko napako delajo ljudje, ki preživijo največ časa v zaprtih prostorih. Vse do pričetka industrializacije so ljudje razporejali dnevni čas po soncu. Danes si vedno več ljudi služi kruh za računalnikom doma. Tai-či spreminja zaznavanje časa. Ra-velov Bolero ni nič drugega kot taktirni aparat za orkester. Čut za gibanje in občutek za čas sta neločljivo povezana. Ko zbrano delamo, ne opazimo časovnih intervalov, ure minevajo, kot bi pihnil. Že Plinij mlajši je spoznal: »Čas mineva tem hitreje, kolikor srečnejši smo.«
Življenje je kakor mozaik, ki ga je moč videti kot skladno sliko le z razdalje. Vsak trenutek je kamen v življenjskem mozaiku. Naš čas je omejen. Najdaljši razpon, ki ga lahko izkusimo, je naše življenje. Že tisočinka sekunde je izven naših zaznavnih možnosti. Možgani žonglirajo s časom, kar se še ne ujema, je shranjeno in posredovano šele, ko je za to pravi trenutek. V resnici možgani za pol sekunde prestavijo sedanjost in ZDAJ je iluzija. Zavest ves čas brezupno zaostaja. Interval treh sekund še občutimo kot sedanjost. Če so možgani premalo obremenjeni, doživljamo njihovo dejavnost kot dnevne sanje, notranje monologe in skrbi. Še zdaleč niso shranjene vse potankosti, zapomnimo si le to, kar se zdi v trenutku samega doživetja pomembno.
Spomin je pravi organizacijski čudež. Možgani brez sramu dopolnjujejo manjkajoče podatke, in če manjkajo, si jih preprosto izmislijo. Proust se je podal na iskanje izgubljenega časa in na 5000 straneh opisal svoje življenje in čas, v katerem je živel. Čas, ki smo ga imeli za izgubljenega, se širi. Otrok še ne more imeti občutka za čas, šele z devetimi meseci se na obzorju pojavi prihodnost. Z leti prihajajo ljudje do vznemirljivega odkritja: starejši, kot so, toliko hitreje jim odteka čas. Razmeroma dobro se spominjajo dogodkov iz svoje mladosti, kasnejši dogodki so neostri. Več kot sedem tisoč dni v pokoju traja toliko kakor en sam dan.
Danes je mogoče potovati stokrat hitreje kot pred leti. Živimo na kratek čas in imamo kratkoročne cilje, čeprav današnje dojenčice čaka življenjska doba 91 let. Problem ni v pomanjkanju časa, temveč v treh dejavnikih: nezbranosti, stresu in slabem razpoloženju.
Čas je neskončno dolg in vsak dan je podoben posodi, v katero lahko nalijemo zelo veliko, če si to resnično želimo. Tokio velja danes za najhitrejše mesto na svetu, javno življenje deluje s točnostjo, ki ji ni para.
Življenje je podobno maratonu. Ne minevajo leta, temveč mi sami. Stres nima nič skupnega z dolžino časa, ki ga kdo prebije na delovnem mestu. Pomanjkanje nadzora je tisti dejavnik. Vse v življenju se množi, samo čas ne. Ure v gibanju tečejo počasneje. Zakaj ne moremo nikoli več ponovno doživeti svoje mladosti? Relativnostna teorija ne pozna odgovora na to vprašanje. Znanost prihodnosti bo po možnosti čas opustila.
Vladimir Kajzovar
Foto: DB
Foto: DB
Rokomet
En polčas premalo za uspeh
Stran 12
Atletika
Februarja izobraževanje za sodnike
Stran 12
Strelstvo
V finalu trije Ptujčani
Strani 13
Tenis
Potočnikova v Beogradu do polfinala
Stran 13
Mali nogomet
Ekipa Bar Saš zmagala na Toyota turnirju
Stran 14
TAO
Maraton v Firencah
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Komentar
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Smučarska velesila
Slovenci smo že dolgo časa smučarski narod (južni sosedje nas s tem nazivom sicer včasih zbadajo), začelo pa se je pravzaprav z uspehi Bojana Križaja. Ta seje vsidral v srca večine Slovencev in nas konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let ob njegovih nastopih prikoval pred male ekrane. Pozneje so smučarski voz pomagali vleči še Strel, Kuralt, Cerkovnik, Petrovič, Čižman, Košir in drugi ter pri puncah Zavadlavova, Dornikova, Svetova, Pretnarjeva, Korenova, Dovžanova ... Od skakalcev sta bila v tistih časih najboljša Primož Ulaga in Miran Tepeš.
Sedaj imamo znova odlične posameznike, ki krojijo sam svetovni vrh v teh zimskih športih, bogatejši pa smo še za odlično posameznico v smučarskih tekih, Petro Majdič. Ta nam v zadnjem času vedno znova ponuja razloge za veselje ob spremljanju prenosov, tako je bilo tudi pretekli konec tedna, ko je slavila 20., jubilejno zmago v svetovnem pokalu. Poleg nje je na poletih v Kulmu blestel Robert Kranjec (1. in 2. mesto), ki je znova dokazal vrhunske letalske sposobnosti. Nedolgo nazaj smo se veselili zmage smukača Andreja Jermana v Bormiu, odličnih uvrstitev v tehničnih disciplinah Tine Maze in Mitja Valenčiča v Zagrebu... Takšne uspehe nam zavidajo smučarsko bistveno bolj razvite države, ki poleg tega v te športe vlagajo veliko več denarja.
Že sedaj se lahko veselimo novih nastopov naših tekmovalk in tekmovalcev, najprej konec tedna tekem za Zlato lisico na Pohorju (lani je Tina Maze zmagala v veleslalomski preizkušnji), v februarju pa seveda olimpijskih iger v Kanadi. Upravičeno lahko pričakujemo, da bo slovenska bera olimpijskih kolajn bogatejša, čeprav je nastop na OI seveda nekaj povsem drugega, kot tekme svetovnega pokala.
Jože Mohorič
Petra Majdič
Tina Maze
Robert Kranjec
Andrej Jerman
Nogomet • Labod Drava
Pogovori z Rakovicem in Jukanom, Zilič in Grabus že na Ptuju
Zimski prestopni rok je v polnem razmahu, "na trgu" pa je še precej prostih igralcev, ki niso vezani z nobenim klubom. Največ teh prihaja iz Interblocka in Drave: prvi je pred meseci prekinil sodelovanje s kar 11 nogometaši, drugi pa doslej s šestimi (Kronaveter, Prejac, Jozič, Andelkovič, Mari-nič, Semler). Za slednjimi je nastala precejšnja vrzel, ki jo bo poskušal novi športni direktor Zoran Pavlovič čim prej zapolniti in se s spremenjeno ekipo podati v lov za obstanek, ki je poleg finančne sanacije edini cilj ptujskega prvoligaša.
Kakšno ekipo bo imel na voljo novi trener Milko Durovski, je seveda odvisno od številnih dejavnikov. Pavlovič je potrdil, da potekajo pogovori s številnimi igralci, pogodbi pa so zaenkrat sklenili s Seadom Zili-čem in Suvadom Grabusom. Prvi je v preteklosti že v dveh obdobjih nosil dres Drave, drugi pa je nazadnje igral za Interblock. Med najbolj zanimivimi imeni, ki jih omenjajo v povezavi z Dravo sta prav gotovo še Armin Rakovič in Amer Jukan, ki sta v preteklosti že oblekla tudi dres slovenske reprezentance, nazadnje pa sta bila člana Interblocka. Zaenkrat oba še oklevata med igranjem v slovenski ligi ali odhodom v tujino, bliže pa sta prvi opciji.
Nogomet • Turnir All Star
Celjani nasledili Domžalčane
V	Velenju je v petek in soboto potekal turnir All Star v nogometu na odboj, na katerem so nastopile vse prvoligaške ekipe. Turnir je nekakšen uvod v priprave za spomladanski del sezone. Ekipe so bile razdeljene v dve skupini, po predtekmovanju pa so se začeli izločilni boji na izpadanje. Večina ekip se je turnirja udeležila z močno pomlajenimi ekipami.
LABOD DRAVA: Gregor Fink, Miha Bratušek, Nemanja Stošic, Robert Kurež, Jan Štrukelj, Marko Pečnik, Marko Balažic, Renato Turkuš, Klemen Medved, Gregor Marc, Marko Roškar, Denis Perger. Trener: Franci Fridl.
Ptujčani so v predtekmovanju premagali Maribor, izgubili pa s Celjem, Nafto in Rudarjem. V četrtfinalu so se mladi dravaši pod vodstvom Francija Fridla pomerili z Domžalčani in izgubili 2:5 (1:3).
V	finalu sta se pomerili ekipi CM
Celje in Domžale, močnejši pa so bili varovanci Milana Buričiča, ki so s 7:2 (2:1) ugnali branilce naslova iz Domžal. V tekmi za tretje mesto je Nafta s 5:4 (3:1) premagala gostitelje tekmovanja, velenjski Rudar.
Naslov najboljšega igralca si je prislužil Celjan Robi Štraus, ki je bil poleg tega tudi najboljši strelec turnirja; ta naziv si je delil s Petrom Ge-renčerjem iz Nafte, oba sta dosegla sedem zadetkov. Naslov najboljšega vratarja je pripadel Franciju Bičku iz Domžal.
SKUPINA A: rezultati ekipe Labod Drava: Maribor - Labod Drava 2:6 (1:2); strelci za Dravo: Pečnik (3), Kurež (2), Štrukelj; Labod Drava - CM Celje 1:5 (0:2); strelec: Štrukelj; Nafta - Labod Drava 4:0 (1:0); Labod Drava - Rudar 1:4 (1:1); strelec: Medved.
1.	NAFTA 4 3 0 1 17:9 9
2.	CM CELJE 4 2 2 0 11:6 8
3.	RUDAR VELENJE4
4.	LABOD DRAVA 4
5.	MARIBOR 4 SKUPINA B:
1.	DOMŽALE
2.	HIT GORICA
3.	INTERBLOCK
4.	OLIMPIJA
5.	LUKA KOPER
2 1 1 2 1 2 1 2 1 1
13:9 8:15 7:17
10:9 13:11 17:12 9:10 7:14
Foto: Črtomir Goznik
Suvad Grabus (beli dres) je poleg Ziliča prvi novinec v dresu Laboda Drave.
Če bosta pristala na Ptuju, bo Drava vsaj na papirju precej močna pričakala spomladanski del, za realno oceno stanja pa bo potrebno počakati vsaj na prve pripravljalne tekme.
Vršič in Biščan v Kopru, Brezič v Celju
Križem rok pa ne stojijo tudi drugi klubi prve lige, najaktiv-
nejši so zaenkrat v Celju in Kopru. Četo Milana Duričiča je že okrepil Danijel Brezič, Nedžad Okčič pa bo imel po novem na voljo Dareta Vršiča (v Koper je prišel kot posojen igralec romunskega Temišvarja) in Dari-ja Biščana (prej Celje).
Zanimivo zgodbo ponuja Interblock, ki je dal proste roke pri odhodu Matjažu Rozmanu in Josipu Iličiču. Nekdanji vratar Aluminija in reprezentance
U-21 Matjaž Rozman ima tako možnost prestopa v 2. nemško ligo (zanj se zanima Fürth), čeprav sam noče prehitevati dogodkov. "Ničesar še nisem podpisal, potrebno bo počakati še nekaj časa. Prestopni rok traja do 31. januarja, tako da ni nobene potrebe hiteti. V končni fazi imam z Interblockom sklenjeno pogodbo, ki velja še leto in pol," je zadržan Rozman.
JM
Cetrtfinale: Nafta - Olimpija 5:3 po kazenskih strelih; 2:2 (1:1), CM Celje - Interblock 3:1 (1:1), Rudar Velenje - HIT Gorica 3:0 (3:0), Labod Drava - Domžale 2:5 (1:3); strelca: Balažic, Kurež.
Polfinale: Nafta - CM Celje 0:4 (0:3), Rudar Velenje - Domžale 4:5 po kazenskih strelih; 4:4 (1:1).
Tekma za 3. mesto: Nafta - Rudar Velenje 5:4 (3:1)
Finale: CM Celje - Domžale 7:2 (2:1).
JM
Pomlajena ekipa Laboda Drave (na fotografiji je Klemen Medved, modri dres) je na Velenju zabeležila eno zmago (Maribor) in štiri poraze (Celje, Nafta, Rudar Velenje
Foto: Črtomir Goznik
All Star turnirju v , Domžale).
Rokomet • 1. A SRL (ž)
En polčas premalo za uspeh
Zagorje Gen I -Mercator Tenzor Ptuj 39:27 (18:17)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Križanec, Mateša 8, Korotaj 1, Ciora 2, Močnik 2, Strmšek 2, Bolcar 1, Erhatič, Brumen, Sivka 4, Belec, Jav-šovec, Majcen, Prapotnik 7. Trener: Nikola Bistrovič.
V prvem prvenstvenem srečanju v letu 2010 so ptujske ro-kometašice gostovale v Zagorju pri drugouvrščeni ekipi letošnjega državnega prvenstva. V
bistvu niso imele kaj izgubiti, poskušale so se le osredotočiti na to, da prikažejo čim boljšo igro. V tem trenutku so tudi precej samozavestne, saj imajo štiri točke prednosti pred ekipami, ki so njihove konkurent-ke za nastop v ligi za prvaka.
Na srečanju v Zagorju so gostje iz Ptuja domačinkam z dobro igro pripravile neprijetno presenečenje. Skoraj ves prvi polčas so vodile z zadetkom ali dvema prednosti. Nekoliko so popustile šele v samem zaključku tega dela igre, ko so domačinke
uspele najprej izenačiti, nato pa priti do minimalne prednosti.
Prvih devet minut drugega polčasa pa je »počilo«, saj so domačinke naredile delni izid 8:0 in sanj o morebitnem presenečenju je bilo konec. Nedosledna igra v obrambi ter nekaj na hitro izvedenih napadov je bilo samo voda na mlin domačinkam, ki so ponujeno izkoristile. Preostanek srečanja so domače rokometašice kontrolirale potek srečanja in prišle do dokaj visoke zmage.
Danilo Klajnšek
1. A SRL (ž)
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske rokometašice (na sliki Stela Mateša) so v Zagorju dobro igrale le v prvem polčasu.
Rokomet • ŽRK Mercator Tenzor Ptuj
Trinajsti krog v 1. slovenski ženski rokometni ligi ni bil uspešen za ptujske rokometašice, ki so na gostovanju v Zagorju doživele svoj šesti poraz v letošnjem prvenstvu. Najpomembneje pa je, da Ptujčanke zaenkrat zanesljivo držijo šesto mesto, ki jih vodi v ligo za prvaka. Letošnje državno prvenstvo se igra podobno kot v moški konkurenci, kjer bo prvih šest ekip igralo v ligi za prvaka, ostale ekipe pa se bodo pomerile v ligi za obstanek. Največ pozornosti je bilo v tem krogu namenjeno obračunu ljubljanskih ekip, ki so ga po pričakovanjih dobile rokometašice Krima Mercatorja, ki so praktično edine favoritinje za nov naslov državnih prvakinj. Ostale ekipe, ki jim poskušajo slediti, niso tako kvalitetne, da bi jih mogle resneje ogroziti. Sicer pa o kvaliteti Krima veliko pove podatek, da so tudi v evropski Ligi prvakinj dosegle že pet zaporednih zmag.
REZULTATI 13. KROGA: Zagorje GEN I - Mercator Tenzor Ptuj 39:27 (18:17), Celeia Žalec - Piran vrtovi Istre 39:27 (21:12), Brežice - Celjske mesnine 22:39 (7:20), Evro Casino Kočevje - Krka 19:29 (12:13), Izola - Burja 27:28 ( 12:15), Krim Mercator - Olimpija 33:29 (21:16)
1.	KRIM MERCATOR 13	13	0	0	26
2.	ZAGORJE GEN-I 13	11 0	2	22
3.	OLIMPIJA 13	10 1	2	21
4.	CELEIA ŽALEC 13	10 1	2	21
5.	KRKA 13	8 0	5	16
6.	MER. TENZOR PTUJ 13	6 1	6	13
7.	BURJA ŠKOFIJE 13	4	1	8	9
8.	CELJSKE MESNINE 13	4	18	9
9.	IZOLA 13	4	1	8	9
10.	PIRAN VRT. ISTRE 13 4 0 9 8
11.	CASINO KOČEVJE 13 1 0 12 2
12.	BREŽICE 13 0 0 13 0
Ptujčanke prepričljive na Slovaškem
Uvod mlajših deklic ŽRK Mercator Tenzor iz Ptuja (letnice 1997/98) v drugi del sezone 2009/10 je bil odličen. V času od 4. do 6. januarja so nastopile na močnem in množičnem rokometnem turnirju - KEMPA 4 SPORT CUP 2010 na Slovaškem. Mlada dekleta, varovanke trenerja Saša Petka, so na turnirju dosegla šest zmag ter praktično pometla z vso konkurenco. Tako so se
mlajše deklice priključile ekipi, ki je uspešno nastopila v Avstriji ter še enkrat pokazala, da se v ptujskem ženskem rokometnem klubu zelo dobro dela v mlajših kategorijah.
V predtekmovalni skupini so nanizale štiri zmage in se brez težav uvrstile v polfinale, kjer so bile boljše od slovenskih sovrstnic iz Kozine. Slavile so zmago s sedmimi zadetki prednosti, v finalu pa so brez
večjih težav opravile še s slovaško ekipo MŠK Vranov nad Toplou. Igre, ki so jih prikazale mlade Ptujčanke, so bile zelo dobre, predvsem so se izkazale v obrambi, saj so na tekmah prejemale največ 10 zadetkov. Igralke iz Ptuja so imele veliko podporo tudi s tribun, saj so jih na Slovaškem v velikem številu spremljali tudi starši; ekipa iz Ptuja se je na Slovaškem počutila skoraj tako kot doma.
Vse igralke so se zelo dobro izkazale, zato so bile tudi nagrajene: Barbara Borovčak je bila prva strelka turnirja, tri igralke so bile izbrane v najboljšo sedmerico turnirja (Sindi Zorec, Barbara Borovčak, Marina Majcen), trener Sašo Petek pa je bil še posebej zadovoljen z organizatorko igre Sandro Šrajner, ki je kradla žoge in zadevala gole kot po tekočem traku.
Danilo Klajnšek
Zmagovalke turnirja na Slovaškem - ZRK Mercator Tenzor Ptuj
REZULTATI V PREDTEKMOVALNI SKUPINI: ŽRK Tenzor Ptuj - ŠŠK Prešov (SK) 22:2, ŽRK Tenzor Ptuj - IUVENTA Michalovce II (SK) 15:6, ŽRK Tenzor Ptuj - ALF Gelnica (SK) 18:9, ŽRK Tenzor Ptuj - IUVEN-TA Michalovce I (SK) 15:10
POLFINALE: ŽRK Tenzor Ptuj - HC Jadran Bluemarine Kozina (SLO) 16:9
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Saša Lazar, Saška Kozel, Manja Grabrovec 3, Barbara Borovčak 6, Tonja Kolednik 2, Sindi Zorec, Sandra Šrajner 5, Marina Majcen, Ana Ambrož, Lara Čagran, Sara Čagran. Trener: Sašo Petek.
FINALE: ŽRK Tenzor Ptuj - MŠK Vranov nad Topfou (SK) 22:10
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Saša Lazar, Saška Kozel, Manja Grabrovec 5, Barbara Borovčak 8, Tonja Kolednik 1, Sindi Zorec, Sandra Šrajner 7, Marina Majcen, Ana Ambrož, Lara Čagran 1, Sara Čegran. Trener: Sašo Petek.
Atletika
Februarja izobraževanje za sodnike
Za nemoteno izvedbo atletskih tekmovanj so potrebni izšolani in izurjeni atletski sodniki. Prisotni so prav na vsakem tekmovanju, od šolskih prvenstev in mitingov, preko državnih ali svetovnih prvenstev do olimpijskih iger. Pomembnejše kot je tekmovanje, več sodnikov je potrebnih za njegovo izvedbo. Znanje sodnikov, njihove izkušnje in poznavanje atletskih pravil mora biti brezhibno, da ne prihaja do nedopustnih napak. Glavno vodilo atletskih sodnikov je vsem tekmovalcem zagotoviti enake tekmovalne pogoje za doseganje najboljših možnih rezultatov.
Letošnje leto se bo na Mestnem stadionu Ptuj zvrstilo šest atletskih tekmovanj, tri od tega dvodnevna na državni ravni, kar pomeni poleg logističnega zalogaja za organizatorje tudi veliko preizkušnjo za atletske sodnike. Njihovo sekcijo pri AK Cestno podjetje Ptuj že vrsto let vodi mednarodni sodnik Stane Kranjc, ki ima že pet-intridesetletni sodniški staž. Povedal nam je, da sekcija šteje okoli 30 aktivnih članov, prav
toliko je tudi nedejavnih. Omenjena številka je premajhna za nemoteno organizacijo letošnjih tekmovanj, zato Kranjc pripravlja brezplačen seminar in izpit za vse zainteresirane kandidate, ki bo predvidoma potekal v začetku februarja. Takrat se bo izvajal tudi obnovitveni seminar za vse tiste sodnike, ki jim je potekla veljavnost licence atletskega sodnika
Točne informacije o izvedbi seminarjev lahko dobite vsak dan v popoldanskih urah na sedežu atletskega kluba v Čuč-kovi 6, na Mestnem stadionu Ptuj, ali pa pišite na elektronski naslov: ak.cestnopodjetje. ptuj@gmail.com. Ob uspešno položenem izpitu kandidati pridobijo zeleni sodniški znak, s tem pa lahko začnejo soditi na atletskih tekmovanjih. Po petih letih sojenj imajo sodniki možnost, da položijo izpit za državnega sodnika, ki omogoča opravljati višje sodniške funkcije, kot je na primer vodja sodnikov posamezne discipline, to pa je izhodišče za pristop k izpitu za mednarodnega sodnika.
UE
Vodja ptujskih atletskih sodnikov Stane Kranjc vabi zainteresirane kandidate na brezplačen seminar in izpit za atletske sodnike.
Šah
V Spuhlji je zmagal Igor Iljaž
V Spuhlji so člani domačega šahovskega društva v gostišču Pri Majdi pripravili tradicionalni božično-novoletni turnir. Turnirja se je letos udeležilo rekordno število igralcev, kar 50. Ti so odigrali devet krogov po švicarskem sistemu.
Največ so po pričakovanjih pokazali člani ŠD Ptuj Veplas Velenje, saj se jih je kar osem uvrstilo med najboljšo deseterico. Prvo mesto je osvojil Igor Iljaž, drugo Janko Bohak (oba ŠD Ptuj), tretje pa član ŠD Gorišnica Karel Žajdela. Prvi trije tekmovalci so prejeli pokale, tega pa je prejel tudi najboljši krajan Spuhlje, Leon Cestnik na 21. mestu.
Končni vrstni red:
1.	Igor Iljaž - 8 točk,
2.	Janko Bohak (oba ŠD Ptuj) - 7,
3.	Karel Žajdela (ŠD Gorišnica) - 7,
4.	Aleksander Podkrižnik (ŠD Ptuj) - 6,5, 5. Mitja Kram-berger (ŠD Destrnik) - 6, 6. Miloš Ličina - 6, 7. Anton Buto-len - 6, 8. Darko Dominko - 6, 9. Klemen Janžekovič - 5,5, 10. Martin Majcenovič (vsi ŠD Ptuj) - 5,5 ...
JM
Foto: UE
Tenis • TK Terme Ptuj
Potočnikova v Beogradu do polfinala
Ptujska teniška igralka Nina Potočnik se je udeležila odprtega mednarodnega prvenstva za fante in dekleta do 14 let v Beogradu; šlo je za turnir evropske serije z oznako tretje kategorije.
Nina je pred časom prejela priznanje za osvojeno 1. mesto v lanski sezoni na lestvici TZS v kategoriji U-12, že v tem trenutku pa je na 2. mestu v Sloveniji med dekleti U-14 (pred njo je le Sara Palčič). S trenerjema v ptujskem TK Terme Ptuj Zoranom Krajncem in Lukom Haz-dovcem je pred časom začela s prenovo udarcev. »To je v prvi vrsti odločitev na dolgi rok: Nina bi lahko s sedanjim prijemom še kakšno leto zmagovala brez težav, nato pa bi bilo proti tehnično bolje pripravljenim tekmicam vedno težje. Prav zaradi tega in njene perspektivnosti smo sprejeli odločitev, da
se tega lotimo sedaj. Nekaj časa bo zagotovo potrebnega za prilagoditev in piljenje na novo tehniko, a je to prava naložba,« je prepričan Zoran Krajnc.
Da Nina ne bo imela prevelikih težav, je pokazal že prvi turnir, ki se ga je udeležila; v Beogradu se je namreč uvrstila kar v polfinale. Po vrsti je premagala tri tekmice, nato pa jo je ustavila 1. nosilka, domačinka Mina Markovič (2:6, 1:6), ki je na koncu postala tudi zmagovalka turnirja.
Nina je na lestvici evropske teniške zveze pred turnirjem zasedala 88. mesto, z nekaj podobnimi uspehi na turnirjih tretje kategorije pa bi lahko kmalu začela nastopati v višjih, drugi in prvi kategoriji. To je tudi osnovni cilj v letošnji sezoni.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Nina Potočnik (TK Terme Ptuj)
Tenis • Zimska liga
1. liga
REZULTATI 5. KROGA: TRGOVINE JAGER - HIŠA KAGER 1:2 (Pisar
-	Urbič 5:9, Majcenovič - Šabeder 8:9, Pisar/Majcenovič - Kreševič/ Škrinjar 6:1); HORTIKULTURA - KO-VINARSTVO ŠPUREJ 2:1 (Kreutz
-	Gregorec 9:4, Brlek - K. Iljevec 4:9, Kreutz/Brlek - Gregorec/Iljevec 9:7); TK ŠUMARI - TC GOJA 0:3 (Gu-lin - Glodež 0:9, Sternad - Plajnšek

AL d.a.o. telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
1:9, Sternad/Premužič - Glodež/ Plajnšek 0:9).
1.	TC GOJA	12 121
2.	HORTIKULTURA	10 109
3.	KOVINARSTVO ŠPUREJ 8 110
4.	HIŠA KAGER	8 96
5.	TRGOVINE JAGER	6 85
6.	TK ŠUMARI	1 43 V derbiju kroga je ekipa Holtikul-
tura tesno premagala Kovinarstvo Špurej in sedaj trdno drži v rokah drugo mesto. Odločala je igra dvojic, ki jo je s tesnim izidom dobila dvojica Kreutz/Brlek.
Hiša Kager je z malo sreče premagala ekipo Trgovine Jager, TC Goja pa je imela lahko delo z ekipo TK Šumari in vodi po polovici prvenstva.
2. liga
Pari 6. kroga, 16. 1.: 8.30: Opel Hvalec - TK Gorišnica, Enigma - TK Skorba; 11.45: TK Štraf - TK Skorba gad.
UR
Strelstvo m MT Trzin - 14. Skirca Borisa Paternosta
V finalu trije Ptujčani
Preteklo soboto je domače strelsko društvo iz Trzina pripravilo mednarodno tekmovanje za 14. prehodno Skirco Borisa Paternosta v streljanju z zračnim orožjem, ki je znova pritegnila izjemno pozornost 220 strelcev iz 70 klubov, ki so prišli iz šestih držav: Srbije, Hrvaške, BIH, Madžarske, Italije in Slovenije.
Med člani z zračno pištolo je slavil favorizirani Damir Mikec iz srbskega društva Poli-cajac iz Beograda, ki je dosegel prepričljivih 582 krogov v kvalifikacijah in se v finale posameznikov uvrstil s petimi krogi prednosti pred najboljšim slovenskim strelcem Petrom Tkalcem iz Rečice s 577 krogi. Tretji rezultat kvalifikacij je dosegel Grosupeljčan Franci Ivanc s 573 krogi, veliko presenečenje pa je pripravil Ptuj-čan Matija Potočnik, ki se je s 571 krogi kot četrtouvrščeni prebil v popoldanski finale.
V finalu se uvrstitve prvih treh tekmovalcev po kvalifikacijah niso spremenile, med njimi pa je najboljši rezultat finala in nov rekord turnirja postavil srbski strelec Mikec z izjemnimi 101,9 kroga. Uvrstitve na stopničke za zmagovalce pa je bil še najbolj vesel Franci Ivanc, ki mu je le z desetinko prednosti pred Sašem Špi-reljo iz Zagreba, 100,5 krogov, uspelo ohraniti položaj med najboljšimi tremi. Skok po lestvici navzgor je uspel Boštjanu Simoniču, ki se je s tretjim najboljšim finalom z 99,1 kroga prebil z osmega na šesto mesto ter prehitel bolje postavljena Brunška in Potočnika, ki sta po finalu dosegla enak rezultat 661,5 kroga in se zato pomerila še v dodatnem, 11. strelu, kjer je bil boljši Brunšek z 9,6 : 9,1, Ptujčan Matija Potočnik pa je tako zdrsnil s četrtega in osvojil končno osmo mesto, s čimer je bil še vedno zelo zadovoljen.
Pri članicah je prvi rezultat kvalifikacij s 380 krogi dosegla Zagrebčanka Vlatka Pervan iz ekipe Končar, drugi rezultat
Foto: Simeon Gönc
V finale članov s pištolo se je uvrstilo kar šest slovenskih strelcev, med njimi tudi Ptujčana Matija Potočnik, z rdečo majico v sredini, ki nastopa za ekipo SK Ptuj, in Boštjan Simonič v ozadju, ki brani barve SD Jožeta Kerenčiča iz Miklavža pri Ormožu.
s 379 krogi je postavila Ptuj-čanka Majda Raušl, zelo blizu najboljšima dvema pa sta s 378 in 375 krogi bili še drugi dve Hrvatici Daria Grozdek iz Zagreba in Marija Marovic iz Dalmacije cementa Split. V finale se je s šestim rezultatom in 368 krogi prebila še druga Slovenka Mojca Porš iz Velenja, druga Ptujčanka Mateja Pešakovic pa je s 346 krogi osvojila 18. mesto. Po dodatnih 10 strelih finala je Raušlova zdrsnila z drugega na četrto mesto, kar pa je še vedno zadostovalo za uvrstitev v superfinale moških in žensk, kar predstavlja dodatno zanimivost in posebnost trzinskega mednarodnega turnirja, kjer se pomerijo le po 4 najboljši med člani in članicami. Absolutno najboljši rezultat vseh finalistov s pištolo pa je postavila Splitčanka Marija Marovic, ki je dosegla 102,2 kroga kar je prav tako nov finalni rekord članic s pištolo!
V superfinalu je s prednostjo pičle desetinke srečno slavil Damir Mikec, ki se mu je šele proti koncu uspelo ubraniti dobrega streljanja Saše Špirelja, z zadnjim strelom pa se je med najboljše tri uvrstila tudi lanska zmagovalka super-finala s pištolo Ptujčanka Majda Raušl.
V ekipnem seštevku so prepričljivo zmago z novim rekordom turnirja s 1716 krogi dosegli strelci Dušana Poženela iz Rečice, odlično drugo mesto s 1679 krogi pa so osvojili ptuj-
ski strelci v zasedbi Potočnik, Šimenko, Kostanjevec pred tretjeuvrščeno ekipo iz Grosupljega s 1676 krogi, 6. SD Jur-šinci 1660 krogov.
Simeon Gonc
Rezultati:		
Moški pištola:		
1. Damir Mikec, POL	582 + 101,9	= 683,9
2. Peter Tkalec, DPR	577 + 94,8 =	671,8
3. Franci Ivanc, GRO	572 + 95,6 =	668,6
4. Saša Špirelja, KON	572 + 100,5	= 668,5
5. Aljaž Zorko, DPR	569 + 96,4 =	665,4
6. Boštjan Simonič, JKM	566 + 99,1 =	665,1
7. Andrej Brunšek, DPR	570 + 91,5 =	661,5
8. Matija Potočnik, PTUJ	571 + 90,5 =	661,5
9. Aleksander Ciglarič, JKM	560 krogov	
19. Ludvik Pšajd, JUR	558	
24. Mirko Moleh, JUR	556	
25. Simon Simonič, JKM	555	
26. Robert Šimenko, PTUJ	555	
29. Zlatko Kostanjevec, PTUJ	553	
30. Uroš Pešakovic, PTUJ	551	
39. Simon Simonič ml., JUR	546	
50. Simeon Gonc, PTUJ	538	
Ženske pištola:		
1. Vlatka Pervan, KON	380 + 97,5 =	477,5
2. Daria Grozdek, KON	378 + 99,5 =	477,5
3. Marija Marovic, DAL	375 + 102,2	= 477,2
4. Majda Raušl, PTUJ	379 + 94,2 =	473,2
5. Mia Štritof, KON	368 + 97,8 =	465,8
6. Snježana Matanovic, LOK	369 + 96,6 =	465,6
7. Mojca Porš, VEL	368 + 94,5 =	462,5
8. Josipa Božič, DAL	367 + 92,3 =	459,3
18. Mateja Pešakovic, PTUJ	346 krogov	
21. Vesna Mele, TSO	319	
Namizni tenis • NTK Ptuj
Odličen start Vesne Rojko v novem letu
V	nedeljo je bila Muta prizorišče drugega odprtega turnirja za člane in članice do 21. leta starosti (U-21), kjer se je tudi uradno pričel drugi del sezone v namiznem tenisu. Udeležilo se ga je šest ptujskih igralcev in igralk. Med fanti so nastopili Alen Ber, Luka Krušič in Domen Ovčar, med dekleti pa Vesna Rojko, Ivana Zera in Tina Matjašič.
Reprezentantka NTK Ptuj Vesna Rojko je bila najuspešnejša in je odlično pričela leto 2010. Ta odlična mlada igralka je osvojila še drugi odprti turnir v tej sezoni. O njeni moči in formi pove dovolj podatek, da do finala ni oddala niti niza.
V	finalu je bila njena nasprotnica Nina Pavlin (Iskra Avtoelektrika), ki je povedla z 1:0 in 3:2, vendar se Vesna ni predala ter je zmagala v naslednjih dveh setih in dobila dvoboj z rezultatom 4:3. Nina Pavlin, ki je v četrtfinalu premagala drugo nosilko Manco
Na fotografiji so igralci in igralke NTK Ptuj, ki so se udeležili turnirja v Muti: Alen Ber, Luka Krušič, Vesna Rojko, Ivana Zera, Tina Matjašič in Domen Ovčar.
Fajmut (Fužinar), je bila v pol-finalu usodna za drugo igralko NTK Ptuj Ivano Zera. Med člani je bil najuspešnejši Alen Ber, ki se mu je z zmago nad Boštjanom Kraserjem (Muta) uspelo uvrstiti v četrtfinale,
kjer je moral priznati premoč Juriju Zdovcu (Rakek). Domen Ovčar se je z drugim mestom v skupini uvrstil v finalni del, kjer ja bil od njega boljši Ožbej Poročnik (Muta). Luka Krušič je bil prav tako
drugi v skupini in ga je v prvem krogu premagal Ludvik Peršolja (Iskra avtoelektrika). Tini Matjašič se ni uspelo uvrstiti v finalni del.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet • 9. Toyota turnir
Zmaga ekipi Bar Sas, Kurnik najboljši igralec
V	soboto je v športni dvorani Center potekal tradicionalni, 9. Toyota turnir v malem nogometu. Na njem je nastopilo 18 ekip, skupaj pa je bilo odigranih 23 tekem. Igralci so na njih dosegli 101 gol.
V	finalni del trojice najboljših so se uvrstile dve domači ekipi (Bar Saš in ŠD Rim Žetale) in gostje iz Kopra. Bar Saš je po kazenskih strelih izločil ekipo Poetovie (6:5, 2:2), ŠD Rim je bil boljši od ekipe Avto prevozništvo Intihar (3:0), Koprčani pa so ugnali Mark 69 (2:1).
Rezultati končnice: Bar Saš - ŠD Rim 4:3, Bar Saš - Zavaruj.si 3:3, ŠD Rim - Zavaruj.si 4:2.
Končni vrstni red: 1. Bar Saš Ptuj, 2. ŠD Rim Žetale, 3. Zavarovanje.si Škofije-Koper.
Najboljši igralec: Matej Kurnik (ŠD Rim Žetale); najboljši strelec: Samir Nuhanovič (Bar Saš Ptuj); najboljši vratar: Dejan Germič (Bar Saš Ptuj).
UR
Foto: Črtomir Goznik
Bar Saš: Denis Krajnc, Miran Kovačič (vodja ekipe), Senad Tiganj, Marko Kmetec in Nino Milo-šič; čepijo: Samir Nuhanovič, Dejan Germič, Martin Milec, Rok Letonja in Jure Arsič.
Foto: Črtomir Goznik
Drugo mesto na turnirju je osvojila ekipa ŠD Rim Žetale.
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekme ŠD Rim Žetale - Zavarovanje.si Škofije
Kikboks • Klub borilnih veščin Ptuj
Znani medobčinski prvaki 2009 in nosilci višjih pasov
V Kickboxing centru Ptuj
(njihovi prostori so v nadzidku športne dvorane Mladika) je v zadnjih dneh lanskega leta pred starši in prijatelji tega športa potekal zadnji od štirih turnirjev medobčinskega prvenstva v disciplini semikontakt za dečke, deklice, mladinke, mladince, članice in člane. Turnir je vzorno organiziral Klub borilnih veščin Ptuj pod vodstvom glavnega trenerja Vladimirja Sitarja.
Na štirih turnirjih v letu 2009 je sodelovalo 68 tekmovalk in tekmovalcev. Sodili so domači sodniki Franc Slodnjak, Franc Vrbančič, Marjan Šibila, Matej Šibila, Nadja Šibila, Mateja Erlač, Edvard Štegar in Milan Breg.
V Kikboks centru Ptuj je v v zadnjih dneh decembra potekalo tudi polaganje izpitov za višje pasove. Udeležilo se ga je 32 članic in članov KBV Ptuj, od katerih je 29 kandidatov uspešno opravilo vse naloge in prejelo diplome za višji pas. Najvišje stopnje so tokrat prejeli Gašper MLAKAR (rjavi pas, 11. stopnja), Nejc POPOŠEK (rjavi pas, 10. stopnja) in Timi SITAR (rjavi pas, 10. stopnja).
STRAFELA, 2. Izidor JANZEKOVIČ, 3. Mitja KOROŠEC;
članice do 55 kg: 1. Sabina KO-LEDNIK, 2. Monja ŠEBELA;
članice nad 55 kg: 1. Adriana KO-REZ, 2. Anita JAGARINEC.
Tako tekmovalci kot trenerji so bili zadovoljni s prikazanim, ni bilo nobenih poškodb in so tako z navodili trenerjev vsi odšli na zaslužene počitnice. Vsi nastopajoči so dobili diplome, prvouvrščeni po kategorijah pokal in medaljo, drugo- in tretjeuvrščeni pa medalje.
Franc Slodnjak
Mali nogomet
1. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 8. KROGA: Bar Hobit - Mogg 3:2, Bar Saš - Bar Ring 4:2, Vitomarci - Rim 1:4, Poetovio Linde Plin - Majolka 1:1, FC Ptuj - Juršin-ci 2:2, Mitmau - MSM International 5:4.
1. POETOVIO L. P.	8	6	1	1	40:10	19
2. MAJOLKA	8	6	1	1	28:12	19
3. RIM	8	6	0	2	38:11	18
4. BAR SAŠ	8	6	0	2	33:16	18
5.FC PTUJ	8	5	1	2	22:16	16
6. BAR RING	8	4	1	3	17:12	13
7. BAR HOBIT	8	3	2	3	16:27	11
8. MOGG	8	3	0	5	23:23	9
9. MITMAU	8	2	1	5	14:30	7
10. VITOMARCI	8	2	0	6	13:22	6
11. JURŠINCI	8	1	1	6	9:29	4
12. MSM INTER.	8	0	0	8	8:53	0
8.	VIČANCI 7 2 0 5 14:20 6
9.	ORMOZ SRED. 7 1 0 6 12:40 3
10.	MOZAIK TEAM 7 0 0 7 12:35 0 Skupina B
Rezultati 6. kroga: NK Ormož mladina - Avto prevozništvo Jerebič 1:6, Svetinje - NK Ormož veterani 6:2, Mihovci Bar pri križu - Šport bar Riki 1:2, Mladost Pleskarstvo Spendija - Fiposor Aries IT 0:3, K. B. Team - Borec 9:3.
Rezultati 7. kroga: Borec - NK Ormož mladina 3:6, Šport bar Ri ki - K. B. Team 5:1, Fiposor Aries IT - Mihovci Bar pri križu 3:8, NK Ormož veterani - Mladost Pleskarstvo Špendija 4:1, Avtoprevozništvo Jerebič - Svetinje 4:0.
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 8. KROGA: AC Unikat parketi - Klub ptujskih študentov 2:3, Poetovio O sole mio - Draženci 7:1, Apolon 11 - Inox Majcen 4:1, Polenšak - Ptujska Gora1:4, Bar Gloria - Club 13 6:5, AS Evroavto
1.	A. JEREBIČ
2.	SVETINJE
3.	I
4.	ŠBR
5.	FIPOSOR A. IT
6.	NK ORMOZ VET. 7
7.	NK ORMOZ ML. 7
8.	K. B. TEAM 7
9.	BOREC 7
10.	MLADOST Š. 6
7 0 5 1 5 0 4 0 3 1 3 0 3 0 1 1 1 0 0 1
50:7 34:11 44:13 16:13 21:23 17:21 17:30 17:34 13:63 8:22
21 16 15 12 10 9 9 4 3 1
uk
- Kenguru 2:	1.					
1. KPŠ	8	6	1	1	26:9	19
2. POETOVIO	8	5	1	2	32:19	16
3. INOX MAJCEN	8	5	0	3	28:23	15
4. DRAŽENCI	8	5	0	3	25:24	15
5. BAR GLORIA	8	4	1	3	38:28	13
6. APOLON 11	8	4	1	3	33:25	13
7. AS EVROAVTO	8	4	1	3	21:25	13
8. POLENŠAK	8	4	0	4	22:29	8
9. CLUB 13	8	3	0	5	33:32	9
10. AC PARKETI	8	3	0	5	26:29	9
11. PTUJ. GORA	8	2	0	6	13:20	6
12. KENGURU	8	0	1	7	9:33	1
ONL Videm
ČLANI
REZULTATI 6. KROGA: Mladi upi Leska - NK Videm 4:8, Bar Avguštin - ŠD Majski Vrh 2:5, Gostišče pri Tonetu ŠD Selan - ŠD Pobrežje člani 5:6, ŠD Pobrežje mladi - Bar Osmi-ca 4:5, ŠD AS Evroavto - ŠD Lancova vas 7:3.
6 0 0
Danilo Klajnšek
ZLMN Ormož: Avtoprevozništvo Jerebič 100 %
Skupina A
Rezultati 7. kroga: Pristan Fran-kovci - NK Ormož Središče kadeti 10:1, Lordi Ivanjkovci - Mozaik Team 9:1, Portal Cvetkovci.net - Vičanci 3:2, KOŠ - Mladost Prevozništvo Pesrl 2:4, Kog SK računalniki - Legende malih vin 3:0.
1.	ŠD MAJSKI VRH 6
2.	AS EVROAVTO 6
3.	POBREZJE ČL. 6
4.	BAR AVGUŠTIN 6
5.	BAR OSMICA 6
6.	LANCOVA VAS 6
7.	NK VIDEM 6
8.	ŠD SELAN 6
9.	MLADI UPI LES. 6
10.	POBREŽJE ML. 6 VETERANI
REZULTATI 6. KROGA: ŠD Po-
brežje - NK Tržec 4:3, KMN Majolka - NK Videm 10:3, Bar Avguštin veterani - NK Leskovec 7:6. Lancova vas - prosta.
5 0	1
4 1	1
4 0	2
3 1	2
2 1	3
2 1	3
1 0	5
1 0	5
0 0	6
41:14 38:20 39:23 36:22 27:24 30:36 24:30 21:30 18:50 22:47
1.	SK RAČUNAL. 7
2.	MLADOST P. 7
3.	PRISTAN 7
4.	CVETKOVCI.NET 7
5.	L. IVANJKOVCI 7
6.	LEG. MALIH VIN 7
7.	KOŠ	7
2 1
28:11 23:9 31:15 18:12 29:12 12:16 15:24
1.	KMN MAJOLKA	5
2.	LANCOVA VAS	5
3.	NK VIDEM	6
4.	NK TRŽEC	5
5.	ŠD POBREŽJE	5
6.	BAR AVGUŠTIN	5
7.	NK LESKOVEC	5
5 0 3 1 3 0 2 1 2 0 2 0 0 0
0	45 : 18
1	24 : 28 3	27 : 27
2	18 : 20 3	23 : 27 3	20 : 26 5	22 : 32
Darko Lah
Rezultati (skupna rangli-sta po štirih turnirjih -prvi trije uvrščeni):
dečki do 125 cm: 1. Niko BOM-BEK, 2. Žiga KORENJAK, 3. Tilen CIGLAR; dečki do 135 cm: 1. Timi SITAR, 2. Gašper POLANEC, 3. Nik LESKOVAR; dečki do 145 cm: 1. Jaka ŠTRUCL, 2. Patrik ŠULEK, 3. Nejc POPOŠEK; dečki nad 145 cm: 1. Luka VINDIŠ, 2. Gašper MLAKAR, 3. Tomaž FORŠNARIČ;
deklice do 150 cm: 1. Melanie PIHLER, 2. Maja MUHIČ, 3. Lara VUZEM VAJDA; deklice nad 150 cm: 1. Benjamina ČEH, 2. Valentina KMETEC;
mladinci do 70 kg: 1. Tilen ABRAHAM, 2. Luka VINDIŠ, 3. Filip JANZEKOVIČ; mladinci nad 70 kg: 1. Anej ŠTRAFELA, 2. Silvo JUNGER;
mladinke do 50 kg: 1. Sandra ANZIČ;
člani do 65 kg: 1. Matic BEDE-NIK, 2. Tadej VALENKO, 3. Denis JUNGER; člani nad 65 kg: 1. Anej
Foto: Franc Slodnjak
Dobitniki pokalov in medalj v najmlajših skupinah s trenerji in predsednikom ter Božičkom, ki je bil na obisku v klubu.
Ljutomer • Naložbe na področju športa
Za kakovostno izrabo prostega časa
Športno-rekreativni center (ŠRC) v Ljutomeru bo v prihodnjih dveh letih posodobljen, saj je občina že v letu 2008 na javnem razpisu pridobila sredstva za ureditev športne, rekreativne in turistične infrastrukture v centru, ki zajema letno kopališče, teniška igrišča, nogometno igrišče z atletsko stezo in hipodrom.
Sredstva, ki so jih dobili od Ministrstva za šolstvo in šport, znašajo milijon evrov, ocenjena celotna vrednost projekta v obdobju do leta 2011 pa znaša nekaj več kot 3 milijone evrov. Že v lanskem letu je v okviru ureditve komunalne infrastrukture bila izvedena pre-plastitev dovozne ceste proti hipodromu z novim enostranskim pločnikom in parkirišči na obeh straneh ceste ter javna razsvetljava. V okviru te naložbe je bil urejen tudi konjeniški muzej in njegova okolica.
Občina Ljutomer je pristopila k izdelavi spremembe ureditvenega načrta za ŠRC, kar bo podlaga za pridobitev
projektne dokumentacije, ki zajema naložbo v kopališče in nogometno igrišče. V naslednjih dveh letih je predvidena gradnja garderobno-sanitar-nega objekta in tobogana ter ureditev okolice na letnem kopališču. Sanirana bodo tri teniška igrišča in nabavljena oprema za kasaški muzej. Leta 2011 bo v celoti prenovljeno nogo-
metno igrišče s pripadajočimi garderobami in sanitarnimi prostori. Nogometne in atletske dogodke bo na novozgrajeni tribuni lahko spremljalo do 500 gledalcev. Obeta se tudi nogometno igrišče z umetno travo ter nov objekt, namenjen lokostrelcem.
Niko Šoštarič
2
2
3
4
4
5
6
5
Tekači tekaške akademije TAO na veliki toskanski preizkušnji
Maraton v Firencah: tekači kot občudovalci renesančne umetnosti
Maraton je tekaška preizkušnja, ki je dolga 42,195 km. Običajno poteka po utrjenih površinah (cestah). Po pripovedovanju maraton svoje ime "dolguje" grškemu tekaču Philipi-deju (Pheidippides), ki je pretekel razdaljo med maratonskim poljem in Atenami oznanjujoč zmago Grkov nad Perzijci, v bitki na maratonskem polju. Tokrat smo vas popeljali v Firence, mesto renesanse, ki je zažrta v zidove mogočnih stavb in v umetnine, ki jih srečuješ na vsakem koraku. Doživeli ga bomo skozi oči tekačev, Tekaške akademije za odrasle TAO, ki so se že tretjič zapovrstjo podali v lov za novimi življenjskimi spoznanji in željo po preseganju telesnih zmožnosti. Vsak tekač ima svojo zgodbo in jo tudi na svoj način pripoveduje. Tokrat se prepustite zgodbi tekačice Janje Čeh, ki je proti koncu prejšnjega leta v Firencah dokazala, da lahko z voljo vsak odteče svoj prvi maraton, Andreja Voglarja, trenerja v tekaški akademiji TAO, zaljubljenca v tek, ki pomaga začetnikom pri premagovanju ovir in jih vzpodbuja na njihovi tekaški poti, ter Marka Renče-lja, ki se je zaradi alpinistične odprave v Peru podal v tekaške vode, da si pridobi kondicijo, in pustil, da mu tek zleze pod kožo in postane del njegovega življenja.
Firence: doživetje renesanse skozi tekaško preizkušnjo
Maraton v Firencah je glavni tekaški dogodek v Toskani. Skupaj z maratonom v Rimu je prepoznan kot najpomembnejši mednarodni maraton v Italiji. Kar se organizacije maratona in števila udeležencev tiče, sodi maraton v Firencah med prvih 20 svetovnih maratonov. Kot zanimivost velja omeniti, da rekord proge med ženskami še vedno pripada naši atletinji Heleni Javornik, ki je leta 2002 maraton pretekla z odličnim časom 2:28:15. Čar tega maratona je v tem, da je proga praktično vseh 42 km speljana po mestnem središču s številnimi kulturnimi znamenitostmi, cerkvami, trgi in parki. Tekač se tako "nehote" med svojim tekom "prelevi" v občudovalca renesančne umetnosti, ob katero trči na vsakem koraku. Število udeležencev vsako leto narašča. Lani je tako sodelovalo že več kot 9000 udeležencev, od tega kar 2.600 iz tujine.
Andrej Voglar (trener v TAO): TAO na tekaški preizkušnji
»Priprave Tekaške akademije za odrasle so se pričele v aprilu, ko so se nam pridružili novi ljubitelji teka. Za začetnike je to kar velika preizkušnja, saj so
razpeti med naporom in vztrajnostjo, vendar s pomočjo nas, trenerjev, naposled zmorejo postati tekači. Sam se z atletiko ukvarjam že celih petnajst let. Prva leta sem bil tekač na srednje proge in sem postopoma prešel v dolgoprogaša. Moji tekaški začetki so bili na Ptuju, kasneje pa sem treniral v odlični velenjski tekaški skupini. Danes sem trener v tekaški akademiji TAO na Ptuju. V spomladanskem času, ko se prične tekaški trening, tekače testiramo in jih razporedimo v skupine glede na njihove sposobnosti, želje in pričakovanja. V moji skupini so tekači, ki so sposobni preteči najmanj 10 km. Letos se je kar veliko tekačev odločilo za tek na dolge proge, kar me je precej pozitivno presenetilo. Na začetku nisem bil navdušen nad podvigom maratonskih tekov, saj sem menil, da je nemogoče v eni sami sezoni doseči takšno formo. A tekači, ki so to zmogli, so dokazali, da je s pridnim delom in kontinuiranim treningom možno zelo hitro napredovati. Tako smo bili v pozni jeseni že pripravljeni na maratonske razdalje in v novembru smo se odločili nastopiti na maratonu v Firencah, kjer nas je zadnji vikend v novembru pričakala blaga sredozemska klima. Večina maratoncev zaključuje svojo tekaško sezono z maratonom v Ljubljani, za TAO pa je bila Ljubljana potrditev, da smo dovolj pripravljeni za Firence. Firence so med našimi tekači zelo priljubljene, zato smo se letos že tretjič podali v Toska-no. Mesto ima poseben čar in je za tekače prav posebno doživetje. Zelo sem zadovoljen z izkupičkom na tem maratonu, saj je kar pet naših tekačev prvič preteklo maraton, in to
brez večjih težav, ostali pa so odtekli svoje osebne rekorde.«
Janja Čeh (tekačica v TAO): Prvega ne pozabiš nikoli
»Moram povedati, da mi tek nikoli ni bil ravno pri srcu. Zmeraj sem se spraševala, kako lahko nekdo vzljubi tek in rekreativno preteče tako velike razdalje. Kako zmorejo? Kaj jih žene? Jaz tega nikoli ne bi zmogla, niti se mi ne bi dalo. Potem pa ... Nekega aprilskega dne spregovorim z neznanko, ki že 20 let teče vsaj štirikrat tedensko po 10 km, ne glede na uro, vreme, letni čas ali razpoloženje. Bila je mladostna, polna energije in elana, kar me je navdušilo. Takrat se je v meni prebudila želja, da naredim nekaj zase. Tako sem pričela teči. Zadala sem si cilj, da še v tej tekaški sezoni premagam maratonsko razdaljo. Že aprila sem se pridružila tekaški akademiji TAO, kjer sem svoj cilj jasno in glasno zaupala trenerjema Andreju Voglarju in Alešu Bezjaku. Takoj sta mi nekako dala vedeti, da je cilj preteči maraton v letu 2009 morda malce preoptimističen zame in da bi bilo bolje, da se za začetek raje preizkusim na malem maratonu, popularni 21. Takrat sem si obljubila, da bom odtekla samo en maraton in nobenega več - nisem imela želje po nadaljevanju, tako da sem ignorirala vse nasvete. Na začetku sem bila kot spužva, ki vpija vso novo znanje in izkušnje drugih in vsak dan sem bila bolj zaljubljena v tek. Ko sem se naposled sprijaznila, da je maraton zame kot začetnico v tem letu morda zares prevelik
zalogaj, me je Andrej v juliju nagovoril, da se prijavim na maraton v Firencah. Po treh tednih obotavljanja sem se končno prijavila na svoj prvi maraton in spoznala, da gre zdaj zares. Ni bilo več izgovorov, da se ga ne bi udeležila. Začelo se je s prvo enaindvajsetko na Ptujskem maratonu, pa s sobotnimi jutranjimi treningi okrog Ptujskega jezera ter treningi v lepem vremenu, vetru in dežju. Sedaj je vse dobilo svoj pravi smisel. Po sedmih mesecih treninga je končno prišel dan D. V tistem trenutku zame eden najpomembnejših dni v življenju, pred katerim pa sem vse bolj trepetala. Zadnjo noč sploh nisem mogla zatisniti očesa. Zjutraj me je precej zdelala trema in srce mi je neusmiljeno razbijalo. Zdaj torej gre zares. Od vsega sem bila tako prevzeta, da sploh nisem slišala poka, ki je napovedal start. Bila sem ena izmed 10.000, ki je prestopila prag maratona. Z menoj je tekla moja sotrpinka Vanja, ki je bila prav tako začetnica in z enakimi cilji kot jaz sama. Vanja je bila ves čas moja motivacija in uteha. Dopovedovali sva si, da se na začetku ne smeva zagnati, saj bi proti koncu opešali. Ves čas sva vzpodbujali druga drugo: »Dajmo Vanja, dajmo Janja!« Z nasmehom na obrazu in vriskanjem sva premagovali kilometre. Včasih sva celo imeli občutek, da midve navijava za navijače. Ampak bili sva prepojeni s hormonom sreče, ki pa je zagotovo dosegel svoj vrh vsakič, ko sva šli mimo naših navijačev. Neverjetno, koliko dodatne energije ti dajo. Ko sredi tiste množice slišiš svoje ime, se kar dvigneš nad oblake in že se vidiš v cilju, kot zmagovalka. No, vsaj jaz sem se. Potem pa se počasi pojavi tisti magični 33.
kilometer, ko čakava na zid. Če premagava krizo, sva rešeni. Cilj je bil vse bližje in bližje. Ne čutim bolečin ali krčev. Pritečem na trg, proti cilju, na modro preprogo. V daljavi za-slišim svoje ime pomešano s kriki naših navijačev. Sledijo še zadnji pospešeni koraki, ki so se odvijali zdaj že v počasnem posnetku. Ko zaslišim glasbo, se mi v oči prikradejo solze sreče. Prestopim tisto magično črto, za katero sem garala celih sedem mesecev, preverim svoj čas in zavriskam od veselja. Ne samo, da sem ga pretekla, celo svoja pričakovanja glede časa sem presegla. Počutila sem se kot zmagovalka. Težko je ube-sediti vsa občutenja, ki sem jih zaznavala. Sedaj se počutim kot »prava« tekačica. Kakšen je moj recept za uspeh? Verjela sem vase, vztrajala, poslušala in upoštevala nasvete drugih, predvsem pa vzljubila sem tek. Brez tega in dobrega razpoloženja v TAO mi ne bi uspelo. In kako že pravijo? »Prvega ne pozabiš nikoli«. Res je. To je moj prvi maraton, zagotovo pa ne zadnji. Se vidimo ...«
Marko Renčelj (tekač v TAO): od alpinistične odprave v Peruju do maratona v Firencah
»Sam sem pričel s tekaškim delom mojega življenja na sam božič leta 2006. Takrat sem sklenil, da se bom bolje fizično pripravil na alpinistično odpravo v Peru, ki me je čakala junija naslednje leto. Dobro se spominjam teh tekaških začetkov, saj se mi je že pri blagem vzponu srčni utrip precej po-
višal. Počasi sem povečeval pretečeno razdaljo. Tekel sem počasi in pazil na srčni utrip. Tako je minila zima in pomlad, odprava v Peru je bila zelo uspešna - osvojili smo, kar smo si zastavili. S svojo fizično pripravljenostjo sem bil zadovoljen, saj sem brez težav zmogel naporne vzpone na perujske šesttisočake. Mislil sem, da bo konec odprave pomenil tudi konec mojega tekaškega življenja.
A ni bilo tako. Tekaških copat nisem zavrgel, raje sem kupil še ene nove. Tek me je potegnil vase. Družina, služba in druge obveznosti so me omejile tako, da sem ostale športne aktivnosti (vsaj začasno) moral zmanjšati na minimum. Razen teka, ki je moja velika ljubezen. Že prvo leto sem pretekel 28 km v teku trojk okrog Ljubljane, 21 km malega maratona v Črni na Koroškem in v Ljubljani, ter 35 km Slovenskega alpskega maratona med Tržičem in Jezerskim. Zelo rad sam sebi podarim kaj majhnega, skromnega, prijetnega. Tudi ob prvi obletnici svojega tekaškega življenja sem želel podobno - pretekel bom svoj prvi pravi maraton! Tekaški sotrpini so menili, da moja odločitev ni najbolj pametna, saj sem bil na začetku svoje tekaške poti, a sem vztrajal pri svojem. Priključil sem se skupini tekačev iz Ptuja na naši skupni poti v Firence. Moj prvi maraton! Kot marsikateri začetnik sem tudi sam plačal davek neizkušenosti, premajhne pripravljenosti in prehitrega začetka. Imel sem premalo izkušenj s tekom na dolge proge in nisem poznal odziva svojega telesa na zaužito hrano in tekočino pred maratonom in med njim. Med tekom sem imel prebavne motnje. A kaj bi to! Po pretečenem in delno seveda prehojenem maratonu sem po cilju v eni od stranskih ulic sedel na rob pločnika in hlipal solze sreče. Uspelo mi je, prišel sem skozi cilj! To je bila v tistem trenutku zame najpomembnejša stvar. Seveda sem bil med člani skupine takrat prepričljivo zadnji in prijatelji so se že precej dolgočasili, preden sem uspel priti na dogovorjeno mesto. Naslednjo zimo je sledil maraton v Pragi, kjer sem pretečen čas izboljšal za pol ure. Ker se rad družim, sem se s pričetkom nove tekaške sezone priključil tekaški skupini Polet Ptuj - danes TAO. Čeprav je tek individualen šport, imam rad družbo pri teku. Če ne gre prehitro, je prijetno klepetati, pri hitrem teku pa imaš več kot dovolj dela s prepričevanjem samega sebe, da še ni konec treninga in da naj glava še ne odneha.
Počasi se zaključuje moje tretje leto tekaškega življenja. Vem, da sem še vedno pravi zelenec. Vem tudi, da s pre-tečenimi štirimi maratoni še zdaleč nisem stara maratonska sablja. Želim pa si, da bi mogel teči še naprej in da bi si smel izpolniti še kakšen tekaški cilj, sam sebi podariti še kaj majhnega, skromnega in prijetnega ... «
Aleksandra Jelušič
Prejeli smo
Odziv Ministrstva za okolje in prostor na javno pismo ormoškega župana
Župan Ormoža je 30. 11. 2009 prosil za sprejem pri ministru, vendar mu z ministrstva nismo mogli sporočiti točnega datuma sestanka, saj je bil minister v mesecu decembru večinoma odsoten.
Župan očitno ni bil zadovoljen z dejstvi, s katerimi je Občino Ormož seznanilo Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Na ustni obravnavi 23. 11. 2009 je bilo občini jasno povedano, da mora po Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1) k vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja predložiti še dokazilo o pravici graditi za vsako parcelo na kateri bo gradnja izvedena, če ta pravica še ni vpisana v zemljiško knjigo. Pojasnjeno je bilo tudi, da Pravilnika o uvedbi namakalnega sistema na kompleksu imenovanem Namakalni sistem Ormož - Velika Nedelja ter soglasja, čeprav notarsko overjena, ni mogoče šteti za dokazilo o pravici graditi, kot to določa ZGO-1. Gradbenega
dovoljenja za gradnjo na posameznem zemljišču/parceli ni mogoče izdati, če lastnik te parcele izrecno tega ne dovoli in sicer na način, ki je določen v ZGO-1. Če lastnik z gradnjo ne soglaša, je možno to doseči le na z zakonom predpisan način v postopku razlastitve ali prisilne pridobitve služnosti. Vse drugo je protipravno ravnanje.
Če upravne enote, kot je omenil župan, ravnajo drugače, ravnajo protipravno. MOP lahko in je dolžno po nadzorstveni pravici ukrepati v primerih, ko izve, da naj bi bilo gradbeno dovoljenje izdano nezakonito. V zvezi z navedbo, da naj bi po upravnih enotah ne imeli težav pri pridobivanju gradbenega dovoljenja za
namakalni sistem, je MOP v decembru že začelo s postopkom odločanja po nadzorstveni pravici.
MOP je investitorju Občini Ormož v letu 2002/2003 že izdal gradbeno dovoljenje za namakalni sistem Ormož - Osluševci I. faza in sicer za gradnjo na 261 parcelah. Tudi v tem postopku je investitor predloži dokazila o pravici graditi (služnostne pogodbe sklenjene z lastniki vseh z gradnjo prizadetih zemljišč), v skladu z določbami ZGO. Iz tega izhaja, da v postopku od investitorja MOP ni zahteval nekaj novega ali posebnega, kar ne bi veljalo v preteklosti oz. kar ni v skladu z zakonodajo.
Predstavniki MOP in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano so na sestanku dne 4. 1. 2010, predstavili svoja stališča in se strinjali z ugotovitvijo, da je v vseh postopkih potrebno ravnati v skladu z veljavno zakonodajo ter da bodo na tem področju potrebne določene spremembe.
Noben zakon ni enostaven. Tudi za ZGO, bi lahko rekli, da ni optimalen, vendar pa je država dolžna zakone spoštovati. Če hoče župan z gradnjo namakalnega sistema rešiti socialne probleme, naj pridobi overjene služnostne pogodbe, ki so pogoj za izdaja gradbenega dovoljenja, ne pa, da od ministrstva zahteva, naj krši zakon.
Darija Dolenc,
Služba za odnose z javnostmi, Ministrstvo za okolje in prostor
Markovci • Blagoslovili konje
Vaško-gasilski dom -
središče družabnega življenja
26. decembra, ko goduje sv. Štefan, so pred cerkvijo sv. Marka v Markovcih ponovno pripravili tradicionalni blagoslov konjev.
Ob blagoslovu se je zbralo več deset konjenikov iz mar-kovske in sosednjih občin. Nekateri so se pripeljali s konjsko vprego, drugi so prijezdili, nekateri pa so k blagoslovu pripeljali celo žrebeta. Po pozni sveti maši je konje blagoslovil farni župnik Janez Maučec, sicer pa se je druženje konjenikov nato nadaljevalo še v vaško-ga-silskem domu v Novi vasi, kjer že dobro desetletje deluje tudi konjeniško društvo, ki ga vodi predsednik Anton Kekec.
Društvo med letom sodeluje tako z vaškim odborom kot z drugimi društvi in organiza-
cijami iz domače in sosednjih vasi. Največji projekt, ki ga pripravijo, je tradicionalna košnja trave na star način v Šturmov-cu. Lani, v maju, so ob godu sv. Izidorja organizirali tudi blagoslov in srečanje traktoristov.
Še posebej pa so v Novi vasi ponosni na nov vaško-gasilski dom, ki sicer že nekaj let služi svojemu namenu. V objektu si je prostore uredilo več društev, gasilski dom z vso opremo služi za potrebe požarne varnosti, medtem ko je vaška dvorana priljubljeni družabni prostor. Ob dvorani so v minulem obdobju uredili še pri-
zidek, v katerem je krušna peč, ki jo s pridom uporabljajo članice društva podeželskih žena občine Markovci. Nakup in postavitev peči, kot tudi izvedba projekta košnje na star način so deloma financirani s strani Lokalne akcijske skupine Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah - evropskega sklada za razvoj podeželja. Gasilsko-vaški dom je tudi v bližini športnega parka Nova vas, za ureditev katerega so va-ščani in vsa društva v minulih letih prav tako namenjali veliko svojega dela.
Našteti objekti danes služijo
kot družabni prostor, kjer se srečujejo krajani. Samo v decembru se je zvrstilo več prireditev. Ob miklavževem so otroci v dvorani okrasili smrečico in v prazničnem vzdušju pričakali sv. Miklavža. Dogodek so nato zaključili še z veselim srečanjem vseh krajanov. Pred božičnimi prazniki so člani konjeniškega društva po vasi popeljali Božička, ki je po domovih zaželel sreče in zdravja, nazadnje pa so se konjeniki družili ob blagoslovu konjev, na Štefanovo, 26. decembra.
MZ
Od tod in tam
Pongrce • Zlata poroka Krajnčevlh
Foto:. Saša Peršoh
V soboto, 28. novembra 2009, sta v krogu družine in prijateljev praznovala petdeset let na skupni zakonski poti Jožefa in Ivan Krajnc iz Pongrc 32 a.
Obred civilneporoke je na turistični kmetiji Medved opravil ženinov sosed iz otroških dni, župan občine Kidričevo Jože Murko, nato pa so se svatje tako kot pred petdesetimi leti podali v cirkovško cerkev, kjer sta zlatoporočenca poročno zaobljubo obnovila še pred župnikom Jankom Straškom. Sin Ivan je bil mamina priča, sin Marjan pa očetova. Zlati ženin Ivan se je rodil 24. oktobra 1934 v Lovrencu na Dravskem polju, zlata nevesta Jožefa, rojena Medved, pa 23. januarja 1937 v Pongrcah. Zlati ženin je bil po poklicu mizar. V mladih letih je bil zelo navdušen tudi nad igranjem harmonike, da si jo je kupil v času, ko sta s Pepco gradila hišo in ni bilo denarja. Še zdaj, pri svojih 75 letih, vsakodnevno raztegne meh in od Krajnčevih se sliši domača melodija Žena Pepca pa je skrbela za domača opravila in pomagala možu v delavnici. V zakonu sta se jima rodila sinova: Marjan in Ivan, v jeseni življenja pa ju razveseljujejo vnukinje Nina, Anja in Vanesa ter vnuk Kristjan.
-OM
Juršinci • Božična pravljica
Foto: arhiv OS Juršinci
V nedeljo, 20. decembra, so v juršinski dvorani učenci gledališkega kluba OŠ Juršinci pripravili
Božično pravljico. Nastopili so otroci vrtca z dvema plesnima točkama in mladi pevci dveh otroških zborov, predstavili so se pevci mladinskega zbora, po plesu folklo-ristov OŠ Juršinci so zaplesali še plesalci Folklorne skupine Bolnišnice Ptuj. Božično pravljico so s cesarsko-kra-ljevimi plesi zaključili plesalci Plesne skupine Pelegrina. Predsednica Odbora za družbene dejavnosti Dragica Toš Majcen se je po srečno končani božični pravljici zahvalila vsem organizatorjem prireditve in nastopajočim, še posebej pa je presenetila z novico, da se svetniki odpovedujejo sejnini in denar namenjajo za nakup igrač. Tako se je za otroke juršinskega vrtca srečno končala še ena pravljica.
Ksenja Žmauc
Zavre • Na Štefanovo blagoslovili konje
Foto: M. Kelc
Na god svetega Štefana, v soboto, 26. decembra, so pri farni cerkvi sv. Miklavža v Zavrču pripravili tradicionalni blagoslov konjev, ki ga je organiziral Konjeniški klub Borl. Tokrat se ga je udeležilo rekordno število konjev, saj jih je bilo kar 30. Blagoslov je opravil završki župnik Jožef Pasičnjek, po blagoslovu pa je predsednik Konjeniškega kluba Borl Peter Horvat vse obiskovalce in konjenike pa povabil na pogostitev, ki so jo pripravili člani kluba. S svojo prisotnostjo jih je počastil tudi završki župan Miran Vuk
-OM
Na valovih časa
Okoli sveta (24) • Piše: Filip Kovačič
Festival v Wellingtonu
Foto: Filip Kovačič
Verjetno najbolj fotografiran WC na svetu v mestu Kawaka-wa, delo arhitekta Hundertwa-serja
Z Arturjem sva se med noro hitrim trekingom dogovorila, da se dobiva na zabavi na karnevalskem festivalu v Wellingtonu. Po napovedih in najinih pričakovanjih naj bi bilo vsaj tako dobro kot na Kubi ali sambodromu v Riu de Janeiru ... Dvodnevni famozni Cuba Carnival v Wel-lingtonu, zaradi katerega sem prevozil 500 km v eno smer, je bil prvi dan polomija. Nič ni bilo tako, kot bi moralo biti, kot sem si predstavljal in kot je
Krvodajalci
19. oktober - Boris Marin, Podgorci 74; Brigita Novak, Obrež 121/b; Radivoj Dovečar, Strjanci 33; Olga Matjašič, Bodislavci 4; Simeon Gonc, Kidričeva 3, Lendava; Zlatko Gajšek, Podlehnik 66/a; Maks Potočnik, Volkmerjeva 5, Ptuj; Robert Letonja, Pot k jelšam 9, Hoče; Klaudija Bela, Spuhlja 92; Marija Zagoršek, Bukovci 72; Jože Bezjak, Mestni Vrh 88/g; Jožefa Berlak, Dornava 105; Ivan Lesjak, Nova vas 17; Davorin Ivančič, Lovrenc na Dr. polju; Andrej Horvat, Gorišnica 95; Milan Munda, Ul. Žetal-skega Jožeta, Ptuj; Manja Kokol, Ob gozdu 17, Kidričevo; Renato Pehar, Ul. 8. februarja 23, Miklavž na Dravskem polju; Damjan Soršak, Ogljen-šak 16/c, Zgornja Polskava; Renata Plohl, Stojnci 57/a; Samo Ekart, Sp. Hajdina 14; Marjan Tašner, Dolič 36; Franček Trčko, Šikole 3; Roman Kali-šnik, Orešje 183; Mojca Kopitar, Mestni Vrh 88/g; Marijan Milinovic, Cir-kovce 49/a; Vinko Simonič, Dornava 3; Suzana Lovrenko, Pobrežje 139/a; Božena Kmetec Friedl, Orešje 85; Ludvik Skela, Dobrina 65/b; Biser-ka Lovrenko, Pobrežje 139/a; Jožica Krajnc, Berinjak 4, Zgornji Leskovec; Oskar Šturm, Raičeva 11, Ptuj; Ivan Teskač, Zg. Jablane 5; Elizabeta Petrovič, Moškanjci 53/a; Zlatko Sok, Moškanjci 86/a.
21. oktober - Laura Krajnc, Brezov-ci 20; Jamara Sevšek, CM D 7, Ptuj; Leon Šoštarič, Slomi 6; Živa Brglez, Ul. 5. Prekomorske 14, Ptuj; Nino Galun, Cesta 8. avgusta 3, Ptuj; Nuša Dovečar, Ul. Borisa Kraigherja, Kidričevo; Rok Purg, Na postajo 42, Ptuj; Uroš Mohorko, Apače 3; Kaja Valand, Podlože 43/b; Patricia Kosi, Kettejeva ul. 13, Ptuj; Uršula Berke, Na jasi 19, Ptuj; Nina Tetičkovič, Kraigherjeva 5, Ptuj; Vesna Breg, Benediški Vrh 82; Laura Arnuš, Gomilci 6, Destrnik; Ta-
bilo oglaševano. Mogoče pa so bila moja pričakovanja prevelika. Ampak navdušil sem tudi Arthurja in on je navdušil nekaj svojih prijateljev. Upam, da mi ni preveč zameril, ker je napravil takšno razdaljo. Kiviji so še enkrat dokazali svojo odlično marketinško sposobnost. Vreme v Wellingtonu je bilo zimsko hladno in vetrovno, sredi poletja. Na ulicah ni bilo videti nobenih eksotičnih plesalk iz Južne Amerike. Tudi glasba je bila čisto običajna. Vse je bilo kot po navadi, popivanje v pubih, dež, veter in polno angleško govorečih. Vsaj zame je bil bolj podoben kakšnemu sibirskemu festivalu popivanja. Na srečo je vsaj v soboto bilo bolje, precej bolj podobno festivalu kot prejšnji dan. Glasbene skupine po mestu, vsesplošna zabava, popivanje in podobno ... Vendar, kje so bile pričakovane kubanske in brazilske plesalke sambe in salse? Kuba festival je dobil ime po glavni ulici v Wellingtonu, Cuba Street, kjer je največ pu-bov in nočnega dogajanja. Zdaj mi je bilo vse jasno ...
Nadaljevanje prihodnjič
Tipična novozelandska pokrajina
Foto: Filip Kovačič
mara Letonja, Podlože 43/a; Tadeja Veršič, Na postajo 5, Ptuj; Miha Tum-pej, Zoisova pot 13, Ptuj; Eva Sušeč, Gubčeva ul. 10, Ptuj; Tanja Skledar, Nadole 50/a, Žetale; Katja Glažar, Podlehnik 22/a; Blaž Klajderič, Me-žanova ul. 18, Ptuj; Saša Safič, Mala vas 32/b; Urban Kunej, Kungota pri Ptuju 106; Mateja Mihelač, Dolane 13/a; Karmen Vajngerl, Galušak 23, Sveti Jurij; Nika Šeruga, Bevkova 8, Ptuj; Matic Samobor Gerl, Arbaiterje-va 2, Ptuj; Tomaž Kramberger, Na jasi 9, Ptuj; Igor Šeruga, Bevkova 8, Ptuj; Matic Satler, Zagrebška c. 121, Ptuj; Ervin Sedlašek, Videm pri Ptuju 10/b; Peter Dobnik, Pobrežje 12; Sara Munda, Ul. Žetalskega Jožeta, Ptuj; Nino Šešo, Ul. 25. maja 4, Ptuj; Tea Kelc, Ul. J. Lackove 1/b, Ptuj; Doroteja Avguštin, Majšperk 87; Nejc Sakelšek, Potrčeva 42, Ptuj.
29. oktober - Herman Prejac, Sveti Tomaž 35/b; Rajko Fajt, Ul. Stanka Brenčiča 9, Ptuj; Aleš Predikaka, Doklece 18; Boštjan Kokot, Tibolci 39; Aleksandra Turk, Slovenja vas 34/a; Alojz Fric, Destrnik 58; Jože Turk, Lovrenc na Dravskem polju 2; Darko Emeršič, Tovarniška c. 4, Kidričevo; Anton Topolovec, Velika Varnica 15; Janez Zamuda, Placerovci 14; Mirko Šoštarič, Sodinci 5/a; Branko Leben, Rimska ploščad 17, Ptuj; Simona Petrovič, Ulica 25. maja 17, Ptuj; Zoran Bilic, Rabelčja vas 28/b, Ptuj; Aleš Vrabl, Ormoška c. 87, Ptuj; Maja Kaisersberger, Kicar 108/c; Lidija Potočnik, Spodnje Jablane 5; Boštjan Petučnik, Grabšinci 12, Sveti Jurij; Jožef Rajh, Apače 294; Aleksandra Glatz, Zechnerjeva 13, Ptuj; Jože Reš, CMD 10, Ptuj; Janez Muršec, Zg. Hajdina 48; Vlado Gregorec, Podgorci 41; Aleš Biškup, Brstje 27/e; Bojan Merc, Soviče 12; Denis Brumen, Sa-kušak 26; Anton Planinšek, Župečja vas 2, Kidričevo; Marjan Jozič, Ul. Jožefe Lackove 48, Ptuj; Tomaž Zemlja-
ne, Kajuhova 12, Kidričevo; Vladimir Štumberger, Spuhlja 52/a; Dejan Muršič, Zagojiči 19; Janez Avguštin, Slape 15/e; Stanko Janžekovič, Prerad 40; Danijel Sužnik, Jiršovci 15; Dušan Gavez, Brezovec 85; Ivan Božičko, Tržeč 46/c; Darja Vrbnjak, Moravci v Slovenskih Goricah; Franc Bezjak, Majšperk 85; Majda_ Turk, Vintarovci 64; Avgust Kodrič, Čermo-žiše 98; Iztok Kostanjevec, Sobetinci 38, Markovci.
2. november - Sandra Belšak, Ulica Borisa Kraigherja, Kidričevo; Mirko Lovrec, Vintarovci 42/a; Boris Dimi-trovski, Senik 4; Janez Vogrinc, Čer-možiše 44; Darija Toplak, Mestni Vrh 99; Milan Pernek, Repišče 16; Zvon-ko Auer, Mihovce 12; Franc Simonič, Gabrnik 3; Katarina Holc, Zagorci 81; Iganc Sluga, Levanjci 26; Dušan Mastnak, Vintarovci 72; Miran Paveo, Kungota pri Ptuju 146; Janez Čuš, Ga-brnik 20; Marija Šterbal, Kukava 44; Jože Škofič, Destrnik 14; Marija Voda, Dolič 10; Marjan Munda, Juršinci 27/b; Rado Topak, Mestni Vrh 99; Stanko Zagoršek, Bukovci 72; Milena Ozvatič, Ločki Vrh 1; Franc Mar, Strjanci 36/a; Davorin Šegula, Bodkovci 42; Samo Šala, Obrež 31, Središče; Majda Petrič, Dolič 15; Vesna Šuli-goj, Apače 59/a; Ivan Vičar, Rotman 18; Franc Mikša, Hlaponci 17; Zlatko Zadravec, Sodinci 60; Jožef Rubin, Jastrebi 34; Milan Kostanjevec, Grlinci 20; Franc Gornjec, Hlaponci 7. 5. november - Zvonko Perkovič, Sta-rošince 28; Sebastijan Žnidar, Cesta na Hajdino 24; Matej Rifelj, Grajska 2, Ptuj; Sonja Kukovec, Bukovci 85/b; Denis Zajc, Njiverce 37/e; Ivan Kuko-vič, Suha Veja 7; Franc Šuen, Juršinci 88; Miroslav Ilešič, Hvaletinci 3; Nejc Valentan, Starošince 13; Janez Bom-bek, Ul. Nikole Tesla 21, Kidričevo; Janko Erker, Spodnja Polskava 209; Stanko Zajc, Mihovce 54/a; Marjan Gradišnik, Zg. Jablane 42; Zvonko
Gregorc, Zg. Jablane 12; Anton Valentan, Starošince 13; Robert Belca, Dragonja vas 22; Franc Štih, Savinjsko 39; Miran Kramberger, Mestni Vrh 50; Boris Medved, Spodnje Jablane 33; Branko Ferlež, Lackova 7, Kidičevo; Tadej Strmšek, Zg. Jablane 28; Aleš Polegeg, Ob železnici 8, Maribor; Dušan Emeršič, Hauptmaniče-va ul. 1, Ptuj; Anton Sagadin, Gerečja vas 61; Miran Trantura, Savinjsko 22; Ivan Korošec, Zabovci 4; Edi Gajšek, Orešje 149; Matej Perkovič, Starošince 28; Marjan Peteršič, Dornava 85/b; Vlado Potočnik, Vičava 29; Marija Lesjak, Miklavž na Dravskem polju; Sandi Fras, Gibina 18; Franc Trčko, Cirkovce 59/a; Jože Gerečnik, Stražgonjca 44; Branko Mlinarič, Štu-ki 35; Štefan Trčko, Sp. Jablane 11; Matic Valentan, Starošince 13; Matej Reš, Ulica Milke Volk 69, Orehova vas; Valter Šmid, Senik 24; Alenka Lorber, Majšperk 62; Verica Golenko, Dragonja vas 2/b; Igor Lubaj, Bresni-ca 34; Marijan Sok, Sodinci 21/a; Robert Majcen, Grlinci 37/a; Branko Mlakar, Šikole 78; Goran Brenholc, Mali Brebrovnik 22; Anton Strmšek, Zg. Jablane 28; Dragica Toš Majcen, Grlinci 37; Rudolf Kosajnč, Veliki Brebrovnik 33; Bernard Kotnik, Stražgonjca 25; Anton Oman, Mihovce 3; Danilo Unuk, Zg. Jablane 38; Tadej Svenšek, Lovrenc na Dravskem polju 1; Darjan Predikaka, Lovrenc na Dravskem polju 3; Andrej Rodošek, Cir-kovce 30; Saša Gajser, Cirkovce 60; Martin Golenko, Sp. Jablane 10/a; Mitja Kovačič, Orešje 100; Zvonka Zadravec, Zlatoličje 113; Slavko Simonič, Brezovci 7; Bogomir Mandl, Sp. Jablane 43/e; Srečko Baklan, Sp. Jablane 16; Danilo Jevšovar, Ši-kole 64/a; Stanko Vrbek, Cirkovce 42; Franc Šori, Mihovce 58; Tomislav Korez, Sp. Jablane 51; Rajko Robar, Šarhova 34; Franc Bradeško, Brezula 18/a; Andrej Napast, Cirkovce 12.
Torek, 12. januar
Danes goduje Tatjana.
1628 se je rodil francoski pisatelj Charles Perrault. Zaslovel je z zbirko francoskih ljudskih pravljic, zlasti z Rdečo kapico, Pepelko, Sinjebradcem in Trnuljčico.
1818 se je rodil zdravnik Ludwig Traube, ki je v medicino uvedel poskuse z živalmi.
1833 se je rodil nemški filozof in ekonomist Karl Eugen Dühring, predstavnik nemške smeri pozitivizma, ki velja za začetnika antisemitizma.
1873 se je rodil grški tekač Spiridon Louis, ki je osvojil zlato medaljo v maratonu na prvih olimpijskih igrah moderne dobe v Atenah. 1876 se je rodil ameriški pisatelj Jack London. 1899 se je rodil švicarski kemik Paul Müller, ki je leta 1939 odkril DDT.
1907 se je rodil sovjetski konstruktor raket Sergej Pavlovič Ko-roljov. Velja tudi za utemeljitelja sovjetskega programa poletov v vesolje.
Sreda, 13. januar
Danes goduje Veronika.
1596 se je rodil nizozemski slikar, mojster krajine Jan van Goyen. 1854 je morala Japonska v senci ameriških ladijskih topov odpreti vsa svoja pristanišča za mednarodni promet.
1941	je umrl irski pisatelj James Joyce, ki je močno vplival na razvoj modernega evropskega romana. Njegovo najbolj znano delo je Ulikses.
1943 so izvedli v Nemčiji splošno in totalno mobilizacijo. 1953 so v SZ objavili novico, da so oblasti aretirale devet zdravnikov vladne bolnišnice v Kremlju, ki naj bi bili načrtovali atentat na najvišje voditelje SZ.
1904 se je rodil v Gornjem Vremenu pri Divači slovenski pisatelj, zdravnik psihiater Bogomir Magajna. Četrtek, 14. januar Danes goduje Srečko.
27 p. n. št. je prvi rimski cesar Gaj Julij Cezar Oktavijan Augustus ustanovil principat, to je sistem trdne in učinkovite monarhične vlade. Iz starega vladajočega razreda je sestavil učinkovito upravo. 1235 je umrl prvi srbski arhiepiskop Sava Nemanjic, najmlajši sin Štefana Nemanje.
1814 je morala Danska po Napoleonovemu padcu odstopiti Norveško Švedski.
1875 se je rodil nemški zdravnik, teolog, glasbenik in pisatelj Albert Schweitzer.
1914	je stekel tekoči trak za proizvodnjo avtomobilov v Fordovi tovarni v ZDA.
1957 je umrl ameriški filmski igralec Humphrey Bogart. Petek, 15. januar Danes goduje Pavel.
1559 je postala angleška kraljica Elizabeta I., hči Henrika VIII. in Anne Boleyn. Med njeno vladavino se je Anglija povzpela med evropske velesile.
1593 ali 1594 se je rodil francoski slikar Nicolas Poussin. 1622 se je rodil francoski komediograf Jean-Baptiste Poquelin, imenovan Moliere, eden največjih dramskih piscev vseh časov. 1791 se je rodil avstrijski dramatik Franz Grillparzer. 1795 se je rodil ruski dramatik Aleksander Sergejevič Gribojedov. Njegovo najpomembnejše delo je tragikomedija Gorje pametnemu, ostra satira ruske družbe. Sobota, 16. januar Danes goduje Marcel.
1853 so se ameriške čete izkrcale na Havajih, da bi uvedle red po uporu domačinov, ki so vrgli s prestola kraljico Liliuokalami. 1831 je umrl je največji teoretik vojne v 19. stoletju, pruski oficir Carl von Clausewitz. Rekel je: »Vojna je nadaljevanje politike z drugimi sredstvi.«
1903 se je rodila italijanska gledališka in filmska igralka Elsa Merlini, ki je bila priljubljena zlasti med obema vojnama. 1920 je začel veljati Volsteadov zakon, to je zakon, ki je uzakonil prohibicijo.
1957 so odprli v Liverpoolu Cavern Club, kjer je začela s svojo uspešno kariero tudi skupina The Beatles. Nedelja, 17. januar Danes goduje Anton.
356 je umrl eden najpriljubljenejših krščanskih svetnikov, pobudnik meništva sveti Anton Puščavnik.
395je umrl rimski cesar Teodozij I. Mnogi zgodovinarji smatrajo ta datum za konec rimskega cesarstva.
1600 se je rodil v Madridu največji španski baročni dramatik Pedro Calderon de la Barca (Življenje je sen, Sodnik Zalamejski). 1706 se je rodil ameriški fizik, pisatelj, predvsem pa politik Benjamin Franklin, borec za neodvisnost zDa. 1863 se je rodil britanski politik David Lloyd George, vodilna osebnost britanske politike med vojnama.
1942	se je rodil Mohamed Ali, boksarski prvak v težki kategoriji. Ob koncu 20. stoletja so ga proglasili za najboljšega športnika stoletja.
1945 so sovjetske čete zavzele Varšavo. Ponedeljek, 18. januar Danes goduje Marjetka.
1654 so predstavniki ukrajinskih kozakov in ruskega carja Alekse-ja podpisali sporazum, s katerim je bila Ukrajina podrejena ruski nadoblasti.
1689 se je rodil Charles de Montesquieu, eden največjih francoskih filozofsko-političnih pisateljev.
1778 je britanski raziskovalec James Cook odkril Havajske otoke. 1902 je komisija ZDA izbrala Panamo za kopanje prekopa, ki bo povezoval Atlantski in Tihi ocean. 1913 se je rodil rusko-ameriški igralec Danny Kaye.
1915	je Japonska zahteva protektorat nad Kitajsko.
1919 se je začela v Versaillesu Pariška mirovna konferenca, na kateri je sodelovalo 27 držav zmagovalk v prvi svetovni vojni.
AvtoD£OM
Audi po sedmih letih predstavil novi A8
Najžlahtnejša Audijeva limuzina se ob BMW-ju serije 7 in mercedesu razreda S podaja v boj za naziv najboljšega avtomobila v svojem razredu. Inženirji so posebej izpostavili lahko karoserijo, ki je večinoma sestavljena iz aluminija, manjše izpuste ogljikovega dioksida, samo velikost vozila in temeljito opremo. Oblika limuzine je prepoznavno Audijeva, še posebej pa so poudarili žaromete v LED tehniki, zaradi česar je avto prepoznaven že na daleč.
Nedvomno je bila zaenkrat še aktualna generacija A8 uspešna in priljubljena med kupci poslovnih limuzin, kar je bilo vodilo pri načrtovanju in oblikovanju novega modela, čeprav le-ta ne predstavlja kakšne revolucije; prej evolucijo oblike predhodnika. Audi A8 je pridobil osem centimetrov v dolžino, ki sedaj znaša 5,14 metra, kar pomeni, da se po dolžini uvršča pred najtesnejša nemška tekmeca. Za pet centimetrov so podaljšali tudi medosno razdaljo, česar bodo še posebej veseli potniki na zadnji klopi. Kmalu naj bi Nemci izdelali podaljšano različico, ki se bo tudi oblikovno razlikovala od običajne.
O tem, da so oblikovalci sledili hišnim potezam, priča tudi potniška kabina, ki je z nizko ter široko sredinsko konzolo med sedežema povzeta po aktualnem modelu, njena kakovost pa je stopničko višje. Treba je dodati, da so pri konstruiranju vozila upoštevali zasnovo audijev A4, A5 ter Q5, kar je vodilo k bolj kompaktnemu pogonskemu delu in notranji urejenosti, ki raz-
Zdravstveni nasveti
vaja, kamor koli pogledate. Sprednji sedeži imajo 12 različnih nastavitev, zadnji so pomični s pomočjo elektrike in imajo masa-žno funkcijo, lesene vložke pa je mogoče najti tudi na hrbtni strani sprednjih sedežev. Nova generacija uporabniškega vmesnika MMI touch omogoča prepoznavanje znakov (črke in številke), ki jih voznik s prstom napiše na večji in na dotik občutljiv zaslon. Na voljo bo tudi internetna povezava UMTS, s pomočjo katere lahko potniki prebirajo navigacijske karte Google Earth in se povežejo z osebnim računalnikom. Audi je kot prvi proizvajalec pred leti začel svoja vozila serijsko opremljati z žarometi v LED tehniki, kar so sedaj še nadgradili -novi A8 je dobil celostno LED tehnologija žarometov, kar pomeni, da vse luči deluje s pomočjo svetlečih diod. Take luči dajejo limuzini še dodatno prepoznavno podobo tako ponoči kot tudi čez dan. Najdražjo limuzino lahko njihovi lastniki za dodaten denar individualizirajo z radarskim tempomatom do ničelne hitrosti s sistemom samodejnega ustavljanja in speljevanja (aktivno spremlja tudi mestni promet, zato vozniku ni treba več pospeševati ali zavirati), nadzorom okolice pri prehajanju z enega voznega pasu na drugega, s sistemom
za prepoznavanje znakov in za vožnjo v temi.
Ko bo stekla prodaja audija A8, bo ta na voljo z dvema osemvaljnima motorjema. 4,2-litrski bencinski motor s 372 KM in 445 Nm navora naj bi po obljubah tovarne skuril za 13 % manj goriva, a ga na tem področju še zmeraj prekaša 4,2-litrski TDI s 350 Km in 800 Nm navora. Povprečna poraba dizla znaša 7,6 litra, kot prvi med tako velikimi agregati pa v zrak spusti 199 gramov ogljikovega dioksida na prevožen kilometer. Ko bo prodaja že utečena, bodo pri Audiju ponudili še 3,0-litrski TDI z 250 KM in sistemom start/stop, še cenejša bo različica z nekoliko šibkejšim 3,0-litrskim TDI-jem s porabo 6,0 litrov in pogonom (le) na sprednji kolesni par. Vsi motorji se lahko pohvalijo z večjo učinkovitostjo, pri čemer se je poraba goriva zmanjšala za 13 % do 22 %, kar gre pripisati sodobnim tehnologijam.
K razvajanju svoje doda tudi osemsto-penjski samodejni menjalnik tiptronic z velikim skupnim prestavnim razponom. Krmiljenje poteka elektronsko, bodisi s pomočjo prestavne ročice ali z obvolan-skima prestavnima tipkama.
Stalni štirikolesni pogon quattro pri Au-diju poznamo že vrsto let, tokrat so izpostavili njegovo športno noto s poudarkom na pogonu na zadnji kolesni par. Športni diferencial namreč pogonsko moč dinamično porazdeljuje med zadnjima kolesoma, vsa kolesna vodila pa so izdelana iz lahkega aluminija. Naj še omenim drive select (kot del serijske opreme), ki ponuja tri različne tovarniške nastavitve trdote podvozja ter še četrto, ko si voznik sam nastavi odzivnost menjalnik, motorja in podvozja.
Tudi pri zadnji generaciji audija A8 se vse vrti okoli aluminijaste školjke - tokrat so nemški inženirji šli še dlje in so aluminijaste tudi čeljusti zavor, kar je prispevalo k zmanjšanju teže vozila za ne tako zanemarljivih 12 kilogramov.
Audijevo poslovno limuzino pričakujemo v Sloveniji konec aprila oziroma v začetku maja.
Danilo Majcen
Moje cvetje
Bršljan, navadni
(Hedera helix)
V literaturi ni zaslediti drugih imen za bršljan. Opis
Bršljan je trajna, olese-nela, zimzelena plezalka, ki doseže do 30 m višine in raste na senčnih in vlažnih legah. Mladi listi so svetlo
zelene, stari pa temno zelene barve. Oblika listov je odvisna od lege (spodnji so srčasti, zgornji pa suličasti oz. ovalni). Najprimernejši čas za nabiranje listov je pred cvetenjem. Cveti od septembra do oktobra.
Foto: Črtomir Goznik
Silva Mesaric, farm. teh.
Cvetovi so majhni, združeni v kobulasta socvetja. Oplojeni cvetovi dozorijo naslednjo pomlad in so strupeni. Uporabni so listi bršljana, ki jih sušimo v tankem sloju, v senci in na prepihu.
Zdravilne snovi in učinkovine
Bršljan vsebuje hederin, heliksin in druge saponine, zaradi katerih ga uporabljamo kot ekspektorans (pomaga pri izkašljeva-nju).
Delovanje in uporaba
Včasih so bršljan uporabljali notranje kotpoparek pri revmatizmu, zunanje pa za odpravljanje kožnih bolezni (uši, garje, sor), belega toka, svež bršlja-nov sok (mleček) pa za odstranjevanje bradavic. Danes ga uporabljamo za izkašljevanje in pri dušečem kašlju. V zadnjih letih so opisali tudi druge biokemične in farmakološke lastnosti - lajšanje bolečin, vnetij, oteklin, uničevanje parazitov. Omenjena je tudi uporaba pri anticelu-litnih terapijah. Zdravilni pripravki Sirupi in šumeče tablete so zdravilne oblike, ki jih uporabljamo. Namenjeni so lajšanju izkašljevanja. Za pripravo le-teh uporabimo izvlečke iz droge. Sklepna misel Bršljan spada v kategorijo zdravilni rastlin, katerih zdravilna uporaba zahteva nadzor. Za ljudi so uporabni listi, plodovi pa so strupeni.
Silva Mesaric, farm. teh.
Lekarne Ptuj-Lekarna Kidričevo
Narava počiva
Končno smo po nekaj letih doživeli pravo zimo. Nekateri se jezijo, drugi uživamo. Prepričana sem, da proti snegu nimajo prav nič otroci, prav tako se snega veseli narava. Le tako jo vsi skupaj pustimo počivati. Spomnim se še ne veliko let nazaj, ko so nekateri v tem času že noreli po vrtu s škarjami in obrezovali. Pomembno je, da rastline, pokrite s snegom, pustimo pri miru, kar najmanj hodimo po vrtni zelenici, da je ne poškodujemo in uničimo že tako zbito zemljo. Saj veste: namesto vsake trave, ki propade, zraste plevel. Tudi mah je največkrat posledica zbite zemlje, vode, ki ne odteka, in sence in ne kisle zemlje, kakor mnogi menijo.
Foto: Martin Ozmec
Mnogi boste tudi že pospravili smrekice. Tisti, ki ste se odločili za živ drevešček, skoraj morate to narediti, če želite, da ga boste lahko spet posadili na prosto in bo tam živ tudi ostal. Postaviti ga morate namreč spet nazaj na hladno. Če bo zdaj v toplem prostoru pognal, je veliko vprašanje, kako bo potem preživel zunaj. Najprej ga postavite nekam v hladen, neogrevan prostor, ki pa mora biti svetel; tam naj se vsaj teden dni prilagaja na hlad. Če takega prostora nimate, ga postavite nekam ob hišo ali na balkon, povsem ob zid ogrevane sobe, tam je namreč topleje. Ko bo sneg skopnel, ga posadite v jame, ki ste jih, upam, skopali že pred novim letom. Ob sajenju dodajte v jamo nekaj svežega substrata, komposta ali kar kupljene zemlje za rododendrone. Korenine razgrnite iz zbite grude, ki je v loncu; če ne gre, jih lahko brez skrbi razrežete. Nato mednje nasujte mešanico novega substrata in zemlje, ki ste jo izkopali iz jame. Z preostalo zemljo potem zapolnite jamo do konca. Pri tem naj ostane okoli debla vdolbina, jama, da bomo po potrebi drevo poleti lahko zalivali.
Balkonsko cvetje
Zdaj bomo morali biti tudi pozornejši na svoje balkonske lepotice - tako stare rastline kakor potaknjence. Dan se namreč daljša in to vzamejo rastline za vzpodbudo, da pričnejo poganjati nove poganjke. Pogosto zaradi tega pričnejo odpadati stari listi. Odpadle liste moramo redno in skrbno odstranjevati, saj so običajno leglo bolezni, ki se potem lahko razširi tudi na žive rastline.
Zalivamo še vedno zelo zmerno, saj tudi zalivanje lahko pospeši začetek rasti, za kar pa je zdaj prezgodaj. Ker bodo rastline pričele pospešeni dihati, moramo redno zračiti prostore, v katerih preživljajo te mrzle dneve, saj se bo v njih sicer pričelo nabirati še več vlage. Vsak dan odprite okna vsaj za nekaj minut, tudi če je zunaj zelo mrzlo. Samo direktno po rastlinah ne sme pihati mrzel zrak, drugače jih pa ne moti.
Vse predolge, že podaljšane poganjke kar poščipajte. Zdaj bo to postalo nujno opravilo. Naj se vam ne smilijo, le tako boste spomladi na police in balkone postavili močne, čvrste rastline, ne pa pretegnjenih poganjkov, ki jih bo tako ali tako polomil že prvi veter.
Sedaj je tudi čas, da porežemo in skrajšamo kitajske hi-biskuse. Posebej starejše sorte imajo to slabo lastnost, da radi poženejo dolge enoletne veje. Ker so cvetovi samo na koncih teh vej, ji je seveda potem manj. Tudi če so rastline na toplem in še vedno cvetijo, naj se vam ne smilijo in le pogumno skrajšajte veje tudi za polovico in več. Vsaka porezana veja se bo razrasla v vsaj tri, tako pa bo cvetov veliko več. Obenem preverite, ali se na listih ali vejah niso razvili škodljivci. Daljši in toplejši bodo dnevi, pogosteje bo potrebno tako preverjanje.
Če ni nujno potrebno, oleandrov in rantonetijevih krompirjevk ne režemo. Za oboje posodovke je značilno, da porezane vsaj polovico poletja rastejo in šele proti koncu poletja zacvetijo. Vendar je za oboje značilno, da hitro rastejo in postanejo prevelike. Zato jih je potrebno pore-zati čimbolj zgodaj in jih mogoče po rezi postaviti nekam na toplejše, da se pričnejo čimprej obraščati. Tudi presadimo jih čimbolj zgodaj spomladi in jih postavimo na prosto zelo zgodaj.
Čeprav je zunaj še prava zima, je zdaj že čas, ko bomo razmišljali o poletju, delali načrte in se veselili novega leta.
Miša Pušenjak
S svetovne glasim stene
Izjemno uspešno in zanimivo glasbeno leto 2009 je že za nami. Pred nami pa očitno prav tako glasbeno zelo razgibano in zanimivo leto 2010. Številni glasbeniki so namreč že napovedali, da bodo v letošnjem letu izdali nove glasbene izdelke. Med njimi najdemo številne znane izvajalce, kot so: Christina Aguilera, U2, Coldplay, Amy MacDonald, Ricky Martin, Avril Lavigne, Peter Gabriel, Maroon 5, Iron Maiden, The Who in Aerosmith. Vprašljiv pa je še izid albuma kalifornijskih rockerjev
Red Hot Chili Peppers.
Med nedavno ponovno združenimi skupinami se bodo z novo ploščo dokončno vrnili tudi irski rokerji Cranberries in Američani No Doubt. Združitev napovedujeta edina dva živeča predstavnika zasedbe The Beatles, Paul MaCartney in Ringo Starr. Kot vse kaže, pa bomo v letu 2010 doživeli tudi epilog zgodbe o razpadu britanske zasedbe Oasis.
Skladba Poker Face ameriške super zvezdnice Lady Gaga je najbolje prodajani singel leta 2009 v Veliki
Lady GaGa
Tony Hawk se je spet priskatal na mobilne telefone. Pred tabo je vznemirljiva nova igra, ki te bo popeljala na sam rob zmožnosti rolke in tebe. Igra temelji na napredni fiziki, kar pomeni, da boš moral pri težjih trikih uporabiti veliko znanja, saj je obnašanje rolke neverjetno pristno. Če rad skejtaš, ali pa če imaš rad dober izziv, je to igra, ki je ne smeš izpustiti!	Published by GLU
Pošlji: TD VERT na 3030
Svetovno znana serija Brain Challenge se vrača v novi podobi, še bolj nabiti z inteligentnimi igrami in vprašanji. Testiraj svoje sposobnosti opazovanja, hitrega reagiranja, testiraj svoj spomin in zmožnost logičnega sklepanja. Published by: Gameloft
Pošlji: TD KVIZ na 3030
To je to
Foto: internet
Will Young
Britaniji. Na drugo mesto se je uvrstila skupina Black Eyed Peas s singlom I Gotta
Feeling. Kot kaže uradna britanska letna lestvica, sta oba omenjena izvajalca zaznamovala pravkar minulo leto, saj sta prispevala kar polovico skladb med 10 največjimi hiti v letu 2009 v Veliki Britaniji. Zmagovalec bitke talentov X Factor JoeMcElderry se je s singlom The Climb uvrstil na peto mesto, na lestvici desetih najboljših pa najdemo še: Cheryl Cole s singlom Fight For This Love, La Roux s singlom In For The Kill in Alexandra Burkea s singlom Bad Boys.
Top 10 singles 2009:
1.	Lady GaGa: Poker Face
2.	Black Eyed Peas: I Gotta Feeling
3.	Lady GaGa: Just Dance
4.	Cheryl Cole: Fight For This Love
5.	Joe McElderry: The Climb
6.	La Roux: In For The Kill
7.	Black Eyed Peas: Boom Boom Pow
8.	Rage Against The Machine: Killing In The Name
9.	Alexandra Burke ft. Flo Rida: Bad Boys
10.	Black Eyed Peas: Meet Me Halfway
Will Young/e lastnik najbolje prodajanega singla desetletja vVeliki Britaniji Zmagovalec britanskega tekmovanja mladih talentov „Pop idol" iz leta 2002 je takoj po zmagi izdal ta zmagovalni dvojni singel s skladbama Anything Is Possible in Evergreen, ki se je prodal v 1,8 milijona izvodih. Na drugo mesto se je uvrstil prav tako finalist 'Pop idola' iz leta 2002 Ga-
reth Gates s debitantskim singlom Unchained Melody, ki se je prav tako prodal v zelo visoki nakladi. Kompleten Top 10 najbolje prodajanih singlov desetletja v Veliki Britaniji je sestavljen s udeleženci tekmovanj mladih talentov, kar potrjuje komercialno vrednost takšnih tekmovanj in tovrstne glasbene industrije.
Top 10 Singlov desetletja:
1.	Will Young - Anything Is Possible/Evergreen
2.	Gareth Gates - Unchained Melody
3.	Tony Christie feat. Peter Kay - (Is This The Way To) Amarillo
4.	Shaggy feat. Rikrok - It Wasn't Me
5.	Alexandra Burke - Hallelujah
6.	Band Aid 20 - Do They Know It's Christmas
7.	Kylie Minogue - Can't Get You Out My Head
8.	Shayne Ward - That's My Goal
9.	Hear'Say - Pure And Simple
10.	Bob The Builder - Can We Fix It
Ameriška zasedba Red Hot Chili Peppers je objavila ime svojega novega kitarista. To je 30-letni kitarist in producentJosh Klin-ghoffer iz Los Angelesa, ki bo na tem mestu nasledil glavnega kitarista Johna Fruscianteja, ki je skupino Red Hot Chili Peppers zapustil pred enim letom. Kling-hoffer je bil član manj znane zasedbe, je pa v svoji karieri igral kitaro že za nekatera zelo slavna imena, kot so Beck, Butthole Surfers, PJ Harvey in Gnarls Barkley.
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	TIK TOK - KE$HA
2.	BAD ROMANCE - LADY GAGA
3.	REPLAY - IYAZ
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	BAD ROMANCE - LADY GAGA
2.	THE CLIMB - JOE MCELDERRY
3.	MEET ME HALFWAY - BLACK EYED PEAS
NEMČIJA
1.	I WILL LOVE YOU MONDAY (365) - AURA DIONE
2.	I LIKE - KERI HILSON
3.	MEET ME HALFWAY - BLACK EYED PEAS
Ekologi pa taki
V Šoštanju se bo gradil še en blok termoelektrarne. Rudnik bo ponovno oživel, elektrarna bo še malo bolj obratovala in iz dimnikov se bo še malce bolj kadilo. Razumem, da je to načrt, kako bodo sčasoma elektrarno tudi zaprli, vendar preprosto povedano ... načrt je neumen. Zakaj je ne bi pričeli zapirati kar zdaj? Čemu je potrebno najprej še nekaj zgraditi in še malo onesnažiti okolje? Kot "civilizirana" država si gradnje energetskih virov, ki tako onesnažujejo okolje, ne bi smeli privoščiti! Termoelektrarne gradi Kitajska, država v razvoju, pa še ta je spoznala, da obstajajo tudi učinkovitejši viri.
Namesto da bi izkoriščali sonce, veter in plimo, bomo postavili termoelektrarno. Kar na bruhanje mi gre, če pomislim, kako so se ekologi oglašali, ko so na Krasu hoteli postaviti vetrno elektrarno. Saj bi vetrnice vendar lahko tuintam z neba sklatile kakšnega ptiča, kar pa je seveda z ekološkega stališče nesprejemljivo! In verjamem, da bi pri tej neverjetni hitrosti, s katero lopatice rogovilijo po zraku, po tleh ležalo toliko ptic, da bi Perutnina v bližini odprla predelovalnico, če ne kar dveh. Zdaj, ko pa se bo gradila elektrarna, iz katere se bo veselo kadilo in bodo umirale rastline, živali in ljudje, pa so vsi tiho kot riti. Absurd brez primere!
Še en tak absurd pa se dogaja v tujini. Pa verjetno ne za dolgo. Samo čakam, kdaj se bo to pojavilo tudi pri nas. No, saj v neki obliki se že, ni pa še tako razširjeno. Govorim namreč o spreminjanju vremena. Pri nas te metode uporabljajo za preprečevanje toče in s tem se še nekako strinjam, čeprav mislim, da bi tudi toča morala biti .... Seveda vse dokler bi zavarovalnice lepo pošteno plačevale škodo. Kakorkoli, ponekod po svetu že imajo agencije za spreminjanje vremena in spet se ekologom nič ne oglašajo. Kakor da je s tem vse v najlepšem redu . Pa ni! To je gromozanski poseg v okolje in energija, ki se nabere v atmosferi, se nekje mora sprostit. Potem pa, ko se pojavijo vsi možni ekstremni vremenski pojavi, se pa vsi čudijo, od kod so se vzeli. Ekologi pa, kot zmeraj, le molčijo.
Matic Hriberšek
Fantje iz zasedbe Red Hot Chili Peppers nameravajo do konca letošnjega leta izdati nov studijski album, prvi koncert z novim kitaristom pa je v načrtu že za konec tega meseca.
Leto 2009 so v glasbenem smislu s svojo turnejo 360° zaznamovali tudi člani irske zasedbe U2. Med številnimi nastopi po celem svetuje bil tudi tisti v Zagrebu, ki ga je obiskalo veliko Slovencev. Za leto 2010 pa rokerji obljubljajo posebno presenečenje za člane svojega kluba oboževalcev. Izdali bodo namreč album, ki bo namenjen samo njim. Naslov plošče je Artificial Horizon, na njej pa bodo
zbrane predelave nekaterih njihovih največjih uspešnic in tudi nekaj še nikoli objavljenih pesmi. V spremenjeni podobi bo tako zazveneli hiti, kot so Vertigo, Beatiful Day, Get on Your Boots in številni drugi.
Kot vse kaže, je ameriška pevka Lady GaGa dobila resno konkurenco. Mlada ameriška glasbenica Ke$ha utegne postati ena najpomembnejših in najuspešnejših glasbenih izvajalk v letu 2010. Njen debi-tantski singel TiK ToK je že osvojil prvo mesto ameriške glasbene lestvice. Izšel pa je tudi že njen debitantski album, ki nosi ime Animal.
Janko Bezjak
t V
1.	BAD ROMANCE - LADY GAGA
2.	YOU KNOW ME - ROBBIE WILLIAMS
3.	MEET ME HALFWAY - BLACK EYED PEAS
4.	EMPIRE STATE OF MIND - JAY-Z & ALICIA KEYS
5.	HAPPY - LEONA LEWIS
6.	TIK TOK - KE$HA
7.	FIGHT FOR THIS LOVE - CHERYL COLE
8.	RUSSIAN ROULETTE - RIHANNA
9.	MILLION DOLLAR BILL - WHITNEY HUSTON
10.	SECRETS - ONEREPUBLIC
11.	WILD HORSES - SUSAN BOYLE fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts Koban & Co. d.n.o., Zg. Bistrica 22, 2310 Slov. Bistrica.
Kaj bomo danes jedli
TOREK
hrenovke v listnatem testu*, francoska solata SREDA
dušeno mleto meso z zelenjavo,
njoki, solata
ČETRTEK
pasulj, prekajeno meso PETEK
krompirjeva solata, ocvrte ribje
palčke
SOBOTA
krompir s klobaso**, dušeno
kislo zelje
NEDELJA
goveja juha z rezanci, pečena svinjska rebra, pečen krompir, solata
PONEDELJEK mesna lazanja, solata
*Hrenovke v listnatem testu
1 zavitek listnatega testa, 8 parov hrenovk, 16 lističev toast sira
Listnato testo tanko razvaljamo in narežemo na 16 enakih kvadratov. Hrenovke prerežemo na polovico in jih ovijemo s toast sirom. Ovite hrenovke zavijemo v listnato testo, tako da je na vseh straneh zaprto. Pečemo v pečici do zlate barve.
**Krompir s klobaso
7 krompirjev, 2 kranjski klobasi, 1 čebula, sol, poper, olivno olje.
Krompir z olupki kuhamo toliko časa, da ostane cel in da ne razpade. Olupljene-ga narežemo na debelejše rezine. Kranjski klobasi olupimo, nasekljamo ter ju s sesekljano čebulo dušimo na olivnem olju. V pomaščen pekač zložimo rezine krompirja, solimo, popramo ter potresemo z dušenim mesom s čebulo. Pečemo 15 minut v že ogreti pečici pri 190 stopinjah.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
B
Nemški pregovor: Ko pride ljubezen v glavo, jo pamet zapusti. -k-k-k
Italijanski pregovor: Ljubezen je slepa, pa vseeno daleč vidi. •k-k-k
Portugalski in španski pregovor: Srečna je hiša, v kateri samo eden zapravlja. -k-k-k
Gruzinski pregovor: Če ovca nima gospodarja, jo strižejo tudi pozimi.
-k-k-k
Češki pregovor: V tuji hiši je najboljše biti napol nem, gluh in slep. -k-k-k
Gruzinski pregovor: Odpri svoja vrata, pa boš tudi pri drugih našel odprta.
-k-k-k
Adigejski pregovor: Prihod je gostova stvar, njegov odhod pa gostiteljeva.
-k-k-k
Kazaški pregovor: Gostu je nerodno do prihoda, gostitelju po odhodu.
-k-k-k
Nemški pregovor: Gostilna je kraj, kjer prodajajo norost v steklenicah.
Smeh ni greh
»Kak ti gre?«
»Še kar. Prodajam zajčje paštete, ki jih izdeluje moj brat.« »Kje pa dobi toliko zajcev?« »No, saj tebi lahko povem. Polovica mesa je konjskega.«
»Kako?«
»En zajec, en konj.«
Čeh pride k okulistu na pregled. Okulist mu pokaže tablo s črkami: CTWXNZSTACZ.
»Lahko to preberete?« ga vpraša zdravnik.
»Preberem?« začudeno odgovori Čeh. »Tega človeka tudi osebno poznam.«
Trije možje so se pogovarjali, kako se njihove žene oglašajo ob orgazmu.
Prvi pravi: »Moja kriči tako na glas, da vsi bližnji sosedje poslušajo njeno vpitje.«
Drugi: »Moja pa vpije tako glasno, da se sliši po celem stanovanjskem bloku.«
Tretji: »Gotovo je moja najglasnejša. Ko ji prihaja, je tako glasna, da jo slišim v gostilno.«
Na domačiji so sklenili, da zamenjajo petelina. Ko pride novi mladi petelin na kmetijo, ga stari nič kaj lepo ne gleda in ga zbada: »Ej, mali, ti si butelj!«
Mali se ne zmeni za to, stari pa nadaljuje: »Mali, pojma nimaš!«
Mladi petelin je še vedno hladen. Na to stari reče: »Hitreje tečem kot ti! Dam ti pol kroga prednosti in me ne dobiš!«
Mali sprejme izziv. Nekaj časa tečeta in mali čedalje bolj zmanjšuje prednost, ko pa starega že skoraj dobi, nekaj močno poči in mladi petelin obleži mrtev.
Kmet na oknu s puško se jezi: »Mejduš, četrti novi petelin pa spet peder!«
Trije policaji so šli na piknik. Prvi je nesel košaro s hrano, drugi je nesel pijačo, tretji je nesel podboj od vrat. Sreča jih možakar in vpraša: »Fantje, kam pa greste?«
Policaji odgovorijo: »Ja, na piknik.«
Pa reče možakar: »Ja, to razumem, ampak ne razumem, zakaj ta nese podboj od vrat.«
Policaj odgovori: »Zato, da bomo lahko steklenice odpirali.«
"Kako si kaj?" vpraša Boris prijatelja ginekologa.
"Grozno! Dela imam do komolcev."
Tri nune se peljejo z vlakom. Da bi jim hitreje minil čas, se pogovarjajo o tem, kakšen je njihov najhujši greh.
Prva nuna pravi: »Moj najhujši greh je seks. Vsako leto grem za en teden iz samostana in delam kot prostitutka. Zaslužek seveda vržem v skrinjico za reveže.«
Druga nuna prizna: »Moj najhujši greh je pijančevanje. Vsako leto vzamem iz skrinjice za reveže denar in se en teden opijam kot zmešana.«
Tretja nuna tiho sedi v ku-peju in ne reče ničesar. Drugi dve se razburita: »Medve sva povedali najina najhujša greha, sedaj pa moraš še ti povedati svojega!«
»Moj najhujši greh je opravljanje, in kar ne morem dočakati, da bomo končno že prispeli!« odgovori tretja nuna.
Mama je razložila mali hčerkici, da se bolezen loti vedno najšibkejšega dela telesa.
Mala se je oglasila: "Sedaj pa vem, zakaj očeta vedno boli glava!"
Ugankarski slovarček: AGE = vodilni avstralski dnevnik; AMIS = angleška filmska igralka (Francesca, 1944-); KORN = nemško žitno žganje; KUT = drugo ime za žabo urh; MALIS = hrvaška operna pevka (Antonela); PARNAIBA = pristanišče v Braziliji; REIS = muslimanski poglavar.
'B|s 'SO|BJV 'eipuefe 'djsejd 'ie)\ 'iv 'eju9| 'seuBJV 'sjLuv 'JB^eqoj
'JS0L)!| '0A3 '9§V
'^jeqwojyi 'nj9| A 'J9A 'eqjeujBcj 'ujoyi 'U9uy :ouABJopoA :ay|uez¡j>|
■SB>1 '}09| '^SlJO^lfUVI 'BO 'A9|0>|
'|9U|dS jUJO 'S|9y 'BdBS 'J|A9J 'B^njd A3)jS3U
íPoíHulajtz naí na íueiouriEfíi íp.iztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Govori se ...
... da so se tradicionalna nesoglasja med Marprogom in Poetoviono v trenutku zgladila. Prva moža obeh mest sta končno stopila skupaj... v boju proti skupnemu »sovražniku« in za evropski denar.
... da nam v primeru, če ne bomo postali evropska prestolnica kulture, ostaja še upanje, da bomo postali vsaj evropska prestolnica nesposobnosti (in nedoslednosti).
. da pa lahko vseeno v mestu pričakujejo vsaj nekaj državnega denarja. Morda od kmetijskega ministrstva, saj se baje arheološki depoji selijo v kombinat, zbirke pa v žitnico.
. da se po ogorčenem pozivu nekaj tisočglave množice Holermužanov v tem mestu ob Dravi po dolgem času sicer spet pojavljajo nove in nove tiskovne konference - a žal s starimi obrazi.
... da se v šterntalski občini vseeno bojijo, da bodo spet po-
tegnili ta kratko. Namesto da bi zaradi požarov v lovrenški gramoznic odškodnino poka-sirala občina, se jim kaj lahko pripeti, da bodo odškodnino morali celo plačati.
... da bi v završki občini že lani pričeli gradnjo doma starejših, pa jim baje primanjkuje finančno sposobnih klientov.
... da so bili pogoji za direktorja poetovionskega športnega zavoda tako visoki, da ga ni junaka, ki bi jih lahko izpolnil. ... da se neki labodi v Dravi
spet bohotijo s tujim perje - a kaj, ko žoga ostaja še naprej okrogla.
Vidi se ...
... da imajo poslanci baje hudo težko delo, celo z matematiko se morajo ubadati. Če od minus 8 odšteješplus 1 - ali dobiš minus 7 ali minus 9? (Dilemo si lahko ogledate na internetu: http://www.branko-marinic.sds.si/) Da se ni tudi pri ma tema tik i zgodilo, kot naj bi se pri nemščini?
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
'WI'UJJ
Foto: Vlado Zajšek
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! V uredništvo smo dobili dopis: »Ob fantastičnem uspehu Dejana, ki ga poznam že od srednješolskih klopi, vam pošiljam sliko z lanskega smučanja, na katero je Vanesa Zajšek iz Slomov 16/a sedaj še posebej ponosna. Fotografirati se z osebnostjo, kot je Dejan Zavec, ne uspe vsak dan. Fotografija je nastala pri Tleh Kraljih.«
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
5	9			3	8			
	8		7					6
				9			3	2
3			1	5	9	7		
7	2	1	8	6		5		9
8	5			4				3
			4	8				7
9	4			7			6	
	3		9	2	1		8	
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©	€	000
Bik	V	©©©	€€	00
Dvojčka	¥»¥	©©	€	000
Rai	VV	©©	€€€	0
Lev	VVV	©	€€€	00
Devica	V	©©©	€€	000
Tehtnica	VV	©	€€€	0
Škorpijon	VV	©©©	€€	0
Strelec	V	©©	€€€	00
Kozorog	V	©©	€€€	00
Vodnar	VVV	©	€	000
Ribi	VVV	©©	€€	0
Velja za teden od 12. januarja do 18 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
januarja: 1 znak - slabo, 2
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 15. januarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenka iz prejšnje številke je: Darja Serdinšek, Apače 186, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU.
Anekdote slavnih
O sovjetskem partijskem voditelju in predsedniku Bre-žnjevu je krožilo veliko šal. Ko je napisal knjigo Majhna dežela, je nekoč Brežnjev vprašal nekega uradnika, ali jo je prebral.
"Seveda! To je čudovita umetnina," je odgovoril uradnik.
"Hm! Tudi Kosigin mi je rekel nekaj podobnega. Pa jo bom res moral prebrati."
***
Slovenski šahovski velemojster Vasja Pirc je bil tudi učitelj mladih šahistov. Ko je nekoč igral z njimi simultanko, mu ni in ni šlo, ker je žena prav takrat v porodnišnici pričakovala naraščaj.
Prav takrat, ko ga je eden od mladincev matiral, so ga poklicali k telefonu. Zvedel je, da je dobil sina. Vrnil se je v dvorano in rekel: "To pa se mi še ni zgodilo. Istočasno sem postal oče in mat."
***
Prijatelj italijanskega opernega skladatelja Giacoma Pu-ccinija, ki je bil prepričan, da zna komponirati, se je hotel postaviti pred mojstrom s svojo mladostjo: "Dragi Puccini! Star si in kmalu bom moral zate skomponirati pogrebno koračnico."
Puccini mu je odgovoril: "To bo prvič, da bodo pogreb iz-žvižgali."
***
Angleški pisatelj in kritik Matthew Arnold je kot kritik in moralist napadal filistre angleškega srednjega razreda ter zagovarjal stroga, že kar osupljiva intelektualna merila in resna nravna načela. Kmalu po njegovi smrti je pisatelj Robert Louis Stevenson pripomnil: »Ubogi Matt. Nedvomno je
odšel v nebesa - ampak Bog mu ne bo všeč.«
***
Rimskega cesarja Nerona so se vsi bali, samo njegov vzgojitelj, filozof Seneka, mu je rekel: »Kakorkoli boš moril, svojega naslednika ne boš mogel umoriti.«
Ptuj • S Heleno Sok o problemih v fizioterapiji
»Fizioterapevti nismo maserji ...«
Ob del sredstev so bili v letu 2009 s sklepom vlade tudi drugi izvajalci zdravstvene službe. O tem smo se pogovarjali s Heleno Sok, diplomirano fizioterapevtko, ki ima zasebno fizioterapevtsko ambulanto v Murski Soboti za območje Pomurja, Goričkega in delno Prlekije, saj od Murske Sobote do Ormoža takšne ambulante ni.
Zaradi gospodarske recesije in finančne krize je lani prišlo do zmanjšanja sredstev izvajalcem zdravstvene službe oziroma do bistveno nižjih akontacij, posledično pa do protestnega zaprtja zasebnih ambulant v severovzhodni Sloveniji, saj je po njihovem prepričanju vzeti izplačana sredstva za nazaj nelegalno početje. Zaradi tega so vložili pobudo za zadržanje izvajanja aneksa k splošnemu dogovoru za leto 2009, s katerim so bila zmanjšana sredstva za delovanje ambulant. Z drugim aneksom naj bi po njihovem predlogu storjeno napako odpravili.
Ustavno sodišče je decembra soglasno zavrglo pobudo zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, odločali pa bodo o ustavnosti sklepov vlade, ki po mnenju nekaterih zdravnikov s povratno veljavo spreminjajo določila splošnega dogovora, so povedali. Na neurejene pogoje za svoje delo in zastarele normative in standarde so najprej opozorili zobozdravniki, člani Densa (Sindikat zobozdravnikov Slovenije), a so svojo za prvi oktober napovedano opozorilno stavko preložili, ker so se začela pogajanja z ministrstvom za zdravje.
Ob del sredstev pa so bili v letu 2009 tudi drugi izvajalci zdravstvene službe, vključno z zasebnimi fizioterapevti. Helena Sok, diplomirana fizio-terapevtka, se je po štirih letih dela v bolnišnici na Ptuju leta 2006 odločila za samostojno pot. Njena specializacija je ortopedska medicina in manu-alna terapija, ob tem pa si je pridobila tudi naziv voditelja telesne aktivnosti v nosečnosti in trenerke pilatesa. V stroki se redno izpolnjuje, obiskuje domače in mednarodne simpozije, kjer je tudi predavateljica. Helena Sok pa je tudi bodoča mentorica na Visoki šoli za fizi-oterapijo v Murski Soboti.
9. november - Anton Vaupotič, Jablovec 21; Drago Dobnik, Kun-gota 40; Rosvita Fekonja, Zagorci 56/b; Janez Golob, Kicar 140/c; Vlado Krajnc, Sp. Velovlek 26; Andrej Smiljan, Kraigherjeva 22, Ptuj; Janko Zelenik, Nova vas pri Mar-kovcih; Franc Forštnarič, Markovci 55; Andrej Polanič, Dornavska c. 13, Ptuj; Ivan Murko, Zg. Pristava 41/a; Andrej Frangež, Ostrčeva 7, Ptuj; Ludvik Kokol, Zamušani 87/a; Martin Petek, Slovenja vas 38/a; Anton Žuran, Gradišča 143; Damjan Bračič, Zabovci 15/a; Pavla Vesenjak, Kukava 61; Klemen Žmauc, Dragovič 9; Silva Bednjički, Ulica Borisa Kraigherja, Kidričevo; Boris Fekonja, Zagorci 56/b.
12. november - Lidija Herega, Grajenščak 51/b; Branko Laura, Ti-bolci 47; Brigita Majcen, Bratislavci
Glas slovenskih fiziotera-pevtov je zelo šibak. Zakaj, čeprav imate veliko problemov, od organizacijskih do strokovnih?
»Krčenje denarja je fiziote-rapevte doletelo v nepravem času, zaradi razhajanj v stroki je Zbornica fizioterapije Slovenije vrnila javna pooblastila za izvajanje strokovne nadzora, zato tudi ni bilo slišati našega glasu zaradi manjšega dotoka denarja, kot je bil dogovorjen. Velika škoda je, da je zbornica fizioterapije Ministrstvu za zdravje vrnila pooblastila za izvajanje strokovnega nadzora. Članstvo v zbornici in društvu je prostovoljno, lahko pa si član obeh. Eden od temeljnih pogojev za pridobitev javnega pooblastila za izvajanje strokovnega nadzora je tudi članstvo, ki naj bi bilo 60-odsto-tno. Veliko fizioterapevtov pa ne ve, da je mogoče biti član obeh, zbornice in društva. Trenutno je v Sloveniji aktivnih 1200 fizioterapevtov. Upam, da se bodo moji kolegi zbudili in spoznali, da moramo držati skupaj, da v bodoče ne bodo več manipulirali z nami, to pa je najlažje, ko nimaš nikogar za seboj, ki bi se zate potegoval. Pogosto smo degradirani oziroma se naš glas ne sliši, včasih je zelo težko komunicirati. Če bi bili enakopravni v timu, če bi fizioterapija imela mesto, ki ji pripada, bi bila tudi bolj cenjena. Samostojnim fiziotera-pevtom je v takšnih razmerah veliko težje kot tistim, ki delajo v institucijah. Pričakujemo javni razpis za podelitev javnih pooblastil za izvajanje strokovnega nadzora na področju fizi-oterapije.«
Kako vas plačujejo?
»Za parlament nas je sicer premalo, morali pa bi imeti nekoga, ki bi v imenu nas potrkal na ministrova vrata, za nas skrbel na državni ravni. To, kar je lani z nami naredil Zavod za
5; Ivan Sakač, Gibina 38; Marjan Kokot, Majšperk 32; Aleksandra Pernek, Majšperk 20; Stanislav Korpar, Žabjak 24; Robert Pehar, Pleterje 35; Milan Frank, Bukovci 30; Vincenc Lenart, Placar 21; Božo Rajh, Pavlovski Vrh 42; Ivan Sledič, Stoperce 23; Srečko Mlakar, Pacinje 28/a; Andrej Žuran, Mihovci 76; Silvo Kokol, Majšperk 13; Jože Kolar, Starošince 12; Alojz Kikl, Skorba 6; Franček Veber, Sko-librova 6, Ormož; Emanuela Anžel, Na postajo 20, Ptuj; Milena Galun, Lešje 9/a, Majšperk; Matej Kosta-njevec, Ul. 25. maja 17, Ptuj; Vinko Križanec, Sestrže 6; Dušan Pernek, Majšperk 20; Matej Pleteršek, Mi-hovce 20; Branko Lah, Pobrežje 100, Videm; Jožef Ivančič, Turški Vrh 97.
30. november - Stanka Špin-dler, Velika Nedelja 2 b; Cvetka Horvat, Obrež 17, Središče ob Dravi; Marko Horvat, Obrež 17, Sredi-
zdravstveno zavarovanje Slovenije, je bilo nevzdržno. V takšnih razmerah je bilo skorajda nemogoče preživeti. Resnično nam ni ostalo niti za minimalno plačo, ob tem pa, da si sam za vse, za delo, za birokracijo, vsi dokumenti morajo biti v vsakem trenutku pripravljeni oziroma urejeni za inšpekcijske preglede, ambulanta mora biti vedno v brezhibnem stanju. Za delo na splošno ni problem, ne vemo pa, kaj se bo zgodilo s pogodbo v bodoče glede na stanje slovenske zdravstvene blagajne. Leta 2008 smo pogodbo podpisali za štiri leta. Za letos so nam sicer popravili vrednost točke in povečali mesečni avans, za lani pa je stanje ostalo nespremenjeno, odvzetih sredstev nam niso vrnili. Po pogodbi mi pripada 343 pacientov letno. To je ena pogodbena zaveza, druga pa so točke, ki so vezane na predpisano terapijo na delovnem nalogu. Fizioterapevti se ne strinjamo, da je za plačilo merodajno število pacientov na leto, ki jih obdelamo. Točke, ki so realno plačane, gredo vedno čez tisto,
šče ob Dravi; Jožef Škvorc, Breg 1, Središče ob Dravi; Aleksander Do-gša, Lahonci 119; Mirko Čuš, Bukovci 24 a; Boštjan Bedenik, Breg 30, Majšperk; Stanislav Glavica, Medribnik 15, Cirkulane; Danica Žižek, Volkmerjeva 9, Ptuj; Anton Potočnik, Podlehnik 76 c; Anton Hasemali, Nova ulica 11, Rače; Janez Janžel, Zabovci 11; Jožef Muhič, Mala vas 7; Igor Anžel, Vin-tarovci 21 b.
3. december - Zdenka Munda, Vičanci 71; Mateja Rajh, Spodnji Ključarovci 2; Liljana Kralj, Pavlo-vski Vrh 29; Srečko Zadravec, Podgorci 1 b; Robert Štampar, Berceto-va 2, Središče ob Dravi; Boris Vuk, Strmec 16 a; Franc Roškar, Runeč 77; Andrej Slana, Zagorci 6; Roman Farič, Rabelčja vas 23 a, Ptuj; Irena Mihalinec, Rimska ploščad 20, Ptuj; Janez Bukovič, Ul. 5. preko-morske 9, Ptuj; Bojan Brunčič, Jur-šovci 43; Milena Vogrin, Slavšina
za kar smo pogodbeno zavezani opraviti. Za en delovni nalog naj bi bilo vezanih okrog 60 točk, na enega pa zdravniki po navadi predpišejo več terapij, kar pomeni, da veliko dela opravimo brezplačno. Število pacientov moraš doseči, čeprav si že zdavnaj dosegel tisto, kar si dobil plačano, torej tiste točke.«
Kako pa je s pogoji za pridobitev koncesije za fizio-terapijo?
»Ko izpolniš zakonsko določene pogoje, imaš urejen prostor in potrebno opremo, aparature, lahko zaprosiš za koncesijo. Več kot lahko ponudiš, konkurenčnejši si. Zaradi že omenjenega aneksa ena so se sredstva po pogodbi za lani znižala, obveznosti, ki smo jih morali plačati, pa so ostale nespremenjene, pri čemer pa je potrebno povedati, da se stroški iz leta v leto povečujejo, potrebno pa je tudi odplačevati kredite za opremo, ki sem jih najela, da sem opremila ambulanto in izpolnila pogoje za delo. Koncesija velja deset let, v tem času je potrebno odpla-
37; Marija Arnuš, Rimska ploščad 3, Ptuj; Janez Goričan, Placar 11 a; Damir Omerovic, Kicar 31 a; Daniel Belšak, Osluševci 21; Drago Gali-nec, Pobrežje 136 a; Rado Peršak, Žetale 12; Franc Zagoranski, Haj-doše 101; Jožef Kump, Moravci v Slovenskih goricah; Roman Karo, Gorišnica 1 b; Alenka Bukovič, Ul. 5. prekomorske 9, Ptuj; Jožica Trafela, Dežno 5/c; Dušan Krajnc, Strejaci 14; Riko Lipovšek, Ob Dravi 5, Ptuj; Nino Bezjak, Bukovci 14 a; Mitja Tratnjek, Bodislavci 42 a; Petra Šmid, Gubčeva ul. 4, Lenart; Branko Eržen, Slovenski trg 7, Ptuj.
7. december - Slavko Filipič, Vinski Vrh 25; Alojz Ivanuša, Fran-kovci 30; Branko Drofenik, Kidričeva 64 a, Miklavž na Dravskem polju; Miran Koser, Vintarovci 29 b; Danilo Ambrož, Stojnci 148; Betka Ameršek, Mihovce 55 a; Damijan Golenko, Sp. Jablane 10 a; Dejan Drofenik, Kidričeva c. 64, Miklavž
čati kredite, nepisano pravilo pa je, da lahko delaš tako dolgo, dokler ne odplačaš vseh obveznosti, ki si jih imel v zvezi z odprtjem dejavnosti. Poudarjam, to je nepisano pravilo, če pa delaš slabo oziroma ga lomiš, lahko koncesijo izgubiš pred iztekom desetih let. Zato lahko rečem, da delamo v zelo nestabilnih pogojih, kar ni spodbudno. Na drugi strani pa od nas pričakujejo, da se bomo nenehno izobraževali, skrbeli za strokovno rast, ki pa nam je potem ne priznajo. Tako kot bodoča mentorica Visoke zdravstvene šole za fizioterapi-jo v Murski Soboti verjetno bodočim študentom verjetno ne bom predstavljala poteka masaže, temveč tiste metode dela in tehnike, ki so bistvo fiziote-rapije. Masaža pa v nobenem primeru ni fizioterapija.«
Vi pa ob tem opozarjate še na en strokovni problem, ki je po vaše izstopajoč, to so masaže na delovni nalog, ker v osnovi masaža ni fizioterapija?
»Kolikor vem, naj bi se to dogajalo edino v Prekmurju. Jaz
na Dravskem polju.
14. december - Stanko Perger, Velika Nedelja 6; Janez Merc, Gro-mova 2, Ptuj; Ivan Kaučevič, Sela 31 a; Irena Težak, Proletarska 12, Kidričevo; Rudolf Repec, Tržec 19 a; Andrej Orovič, Kicar 61 a; Franc Gabrovec, Gorca 69; Milena Ba-jec, Dolič 43 a; Ivo Baklan, Orešje 198, Ptuj; Genovefa Arnuš, Pacinje 32; Boris Bajec, Dolič 43 a; Sonja Koren, Mariborska c. 70, Orehova vas; Ivan Kovačič, Polenšak 44 b; Stanko Solina, Jiršovci 59; Miran Petek, Potrčeva 70; Stanislav Kitak, Prvenci 19; Jelka Janžek, Gozdna ul. 61 a, Hoče; Slavko Kalj-derič, Cirkulane 46; Ivan Auer, Pobrežje 151 a; Marjan Arnuš, Kicar 108 a; Marjan Ratek, Dornava 147 d; Srečko Hribernik, Na Boč 22; Miran Gradič, Na Boč 24.
17. december - Franc Kralj, Desnjak 3; Mitja Strelec, Jastrebci 42 a; Katja Pastva, Gregorčičeva 5,
sem fizioterapevtka, ne maserka. Masaža lajša težave trenutno, dolgoročno pa zdravstvenih problemov ljudi, ki potrebujejo fizioterapijo, ne rešuje, to je moje strokovno mnenje, zato ne morem razumeti, da se masaže tako pogosto pišejo na delovne naloge. Ob vseh fizioterapevtskih storitvah, ob pacientu moram biti, ko telovadi, kar je bistvo fizioterapije, kinezioterapija, se ukvarjam še z masažami. Nekoč sem masaže že odklonila, zaradi tega so zdravniki k nam napotili tudi manj pacientov. Dolgoročno pa bi to lahko pomenilo manjšo realizacijo in zmanjšanje programa, posledično pa zmanjšan mesečni avans. Zato sem bila prisiljena ponovno začeti masirati, prisiljena v delo, ki sploh ni moja stroka. Nedopustno je, da se za masaže in kopanje daje toliko zdravstvenega denarja, na drugi strani pa ga močno primanjkuje za čiste zdravstvene storitve. Masaže bi morale biti bolj ali manj samoplačniške, v nekaterih fizioterapijah jih ljudje že doplačujejo, to pa se dogaja iz čisto inovativnega razloga posameznih izvajalcev, ki so zavo-dovo masažo podaljšali za pet minut; ker napotene paciente masirajo dlje časa, namesto 15 jih masirajo 20 minut, morajo pacienti za pet minut masaže doplačevati štiri evre. Glede na primanjkljaj v zdravstveni blagajni in glede na zmanjševanje dostopnosti do brezplačnih storitev, ki jih plačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje, se sprašujem, kako dolgo se bodo še te nadstandardne storitve plačevale iz javnih sredstev. Za razliko od masaž, ki ne rešujejo zdravstvenih problemov ljudi, so na voljo drugi učinkovitejši pristopi oziroma tehnike, ni jih malo, ki pa lahko izboljšajo kakovost zdravljenja in tudi bistveno prispevajo k izboljšanju zdravja posameznika.«
MG
Radenci; Andrej Matjašič, Krčevina pri Vurbergu; Vinko Kokol, Dornava 1 a; Suzana Kurbos, Podvinci 49 b; Jožef Strelec, Strelci 4 a; Anica Jus, Žetale 56; Janko Peteršič, Dornava 76 a; Karmen Lovrenčič, Sovjak 10; Andrejka Plohl, Mestni trg 3; Gordana Todoric, Zechnerjeva 30, Ptuj; Franc Kump, Senčak 11; Milan Avguštin, Lešje 37; Janez Ploj, Dornava 79 a; Štefan Samec, Jiršovci 31; Ivan Šegula, Juršinci 48; Jože Po-harič, Janežovci 16; Marjan Korpar, Mezgovci 53 a; Jožef Frangež, Sp. Jablane 3; Jožef Kokot, Mezgovci 61 b; Terezija Krajnc, Sp. Velovlek 26; Franci Viher, Veličane 38; Branko Korez, Stogovci 22; Peter Petek, Starošince 5; Mihael Herega, Panonska 5, Ptuj; Vladimir Štagar, Zamušani 22 a; Franc Malek, Trubarjeva 13, Ptuj; Irena Junger, Sp. Hajdina 38; Daniel Nahberger, Kopališka 14, Kidričevo; Robert Avguštin, Lešje 37.
Prireditvenik
Torek, 12. januar
17.00 Oplotnica, knjižnica, pravljica Zaljubljeni miški 18.00 do 19.00 Kog, pilates
19.00 Maribor, Umetnostna galerija, Strossmayerjeva 6, koncert ansambla Kebataola Ptuj, stopnišče v Mercatorjevi Blagovnici, razstava Zimska idila v Halozah, razstavlja Grega Samastur, razstava bo na ogled do konca januarja
Sreda, 13. januar
14.00 Ptuj, CID, zasedanje ptujskega občinskega otroškega
parlamenta, tema Diskriminacija, stereotipi in rasizem 19.00 Ptuj, cerkev svetega Petra in Pavla, ekskluzivni koncert Simfoničnega orkestra in komornega zbora Akademije za glasbo
Četrtek, 14. januar
16.30 Slovenska Bistrica, Pionirska knjižnica, pravljica Zaljubljeni miški
Mali oglasi
STORITVE
ODMASCEVANJE kanalizacije hišnih odtokov in druga drobna hišna popravila. Tilčka Kaučevič, s. p., Pobrežje 66 a, telefon 041 833 799.
KMETIJSTVO
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine listavcev (topol, breza, bukev, hrast ...) ter vse iglavce. Uredimo tudi posek in spravilo lesa ali odkupimo gozd v celoti. Nudimo tudi žagan les, ostrešja, obloge ter stavbno pohištvo. ZAGA Ptuj, tel. 041 403 713.
PRODAM bukova kalana drva, ugodno. Telefon 041 245 054.
PRODAM visokokvalitetne bukove brikete iz uvoza, karton. Možna dostava. Tel. 051 828 683.
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
PRODAM piščance domače reje. Tel. 794 61 51, 041 986 390.
PRODAM dve svinji domače reje do 170 kg in brejo telico v devetem mesecu, A-kontrole. Telefon 753 18 51.
BELE KOKOŠI in peteline, težke 4 kg, po 3,60 evra za žival. Naročila sprejemajo po telefonu 688 13 81 ali 040 531 246. Re-šek, Starše 23.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 358 960.
PRODAM suha bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM malo rabljen moto-kultivator in frezo, 80 cm, Labin Progres, 14 KM, dizel, cena 1.050 €. Tel. 041 552 915.
PRODAM odojke od 25 do 70 kg. Telefon 041 815 875.
SPORED ODDAJ
TOREK 12.1.
8.00 Orfejčkova parada 2009 - 1. del 17.00 Iz domače skrinje - Destrnik 18.00 SIP lestvica
19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Oddaja iz občine Destrnik 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
SREDA 13.1.
8.00 Gmajnarice - 10 let 17.00 Iz domače skrinje - Hajdina 18.00 SUPER HITI
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica 20.00 Praznični koncert v Skorbi 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
ČETRTEK 14.1.
8.00 Orfejčkova parada 2009 - 2. del 17.00 Iz domače skrinje - Dornava 18.00 SUPER HITI 19.00 PRI GAŠPERJU 20.00 Kronika občine Dornava 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
PETEK 15.1.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU 19.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.45 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
PRODAM dve breji telici, pašni, v račun vzamem mastno pitano govedo. Tel. 041 544 270.
PRODAM svinje, težke 120 kg, domače reje. Inf na tel 051 340 496.
PRAŠIČE, težke od 50 do 120 kg, prodamo, po dogovoru lahko tudi očistimo. Tel. 041 978 309.
PRODAM 30-kg prašiče. Tel. 031 221 750.
PRODAM breji 848 466.
telici. Tel. 031
IMATE veselje do dela z ljudmi, ste komunikativni, vztrajni, zanesljivi! Postanite dobro plačan honorarni zastopnik in se pridružite skupini sodelavcev za pridobivanje novih naročnikov na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci! Pisne prijave v 8 dneh. Delo, d. d., Strossmayerjeva 26, 2000 Maribor (naročnine).
RAZNO
AKCIJSKA prodaja domačih belih piščancev, živi po 1,20 €/kg ali očiščeni po 2,40 €/kg. Tel. 02 688 19 10.
MOTORNA VOZILA
PRODAM TAM 80, kiper, v račun vzamem tudi živino ali kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 544 270.
ZELO UGODNO prodam gostinski plinski štedilnik, LTH-hladilnik ter razno gostinsko opremo. Telefon 041 245 054.
ZAVRČ - DUBRAVA KRIŽOVLJANSKA
Novoodprta stomatološka ordinacija s 35-letnlml Izkušnjami.
Ugodne cene, delo z dolgoletno garancijo.
Vse vrste del, luskice, cirkoni, teleskopi, etacmeni, mini in konvercionalni zobni implantati -www.dj.unident.doo.hr; dr. Oorde Jelovac, tel. 00385/98 211 937
V čefrfelr oft 2 O. O O uri
revija za
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
•p",oao Vrtni
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko v januarski številki med ostalim preberete zanašanju fitofarmacevtskih sredstev izven območja nanosa, o novi sorti jabolk mairac, nadalje o rezi vinske trte in negi mladega vina; v prilogi Vrtnine pa o pridelavi česna in gojenju paradižnika.
Revija Sad - 21 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
NAROCUMCA ZA
v
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________StP_______
RADIO TEDNIK Ptuj d.oo. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Ko je listje zašelestelo in rožice ovenele, zlato srce onemelo. Tiha misel zablestela nad večernim krajem,
duša odblestela z zlatim je sijajem. Tiha - kam odšla je duša zastrmela, kakor da je ptica večer preletela.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage tete
Marije Helene Tikvič
Z MESTNEGA VRHA 95
nazadnje stanujoča v domu Lukavci, bivalna enota, rojena 13. 8. 1942 t 23. 12. 2009
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter za sv. mašo.
Iskrena hvala tudi patru Frančku, gospe Veri, pevcem, godbeniku, komunali ter osebju doma Lukavci - bivalni enoti. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
Po isti poti,
koder odhajaš,
nevidno prihajaš nazaj
med svoje drage, ki jih ne nehaš ljubiti
in ki živijo od tvoje ljubezni.
(Kuntner)
V SPOMIN
Mineva leto dni, kar nam je težka bolezen vzela dragega in nenadomestljivega ata
Alojza Forštnariča
IZ ZAGOJIČEV
Težko je spremljati trpljenje drage osebe, še težje je preboleti njeno izgubo, a najtežje se je naučiti živeti brez nje. Tako prazen je dom, tako boleča je izguba, a dragoceni so spomini, v katerih naš ata še vedno živi z nami. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in ga ohranjate v spominu.
Njegovi najdražji
Dobrota tvojih rok ne mine, čas ohranja nam spomine in hvaležna misel nate.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice
Angele Frčec
IZ APAČ 207 nazadnje stanujoče v domu starejših občanov v Kidričevem
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen obred, pogrebnemu podjetju Mir, pevkam za odpete pesmi, ge. Hedviki za poslovilne besede, g. Hinku za odigrano melodijo, Dragici Dasko za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, posebna zahvala pa domu starejših občanov v Ptuju in Kidričevem. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči otroci ter vnuki in pravnuki z družinami
- j iâk Êfc
REZULTATI ŽREBANJA
nagradne križanke - RADIO-TEDNIK PTUJ, d.o.o.
(objavljene 30.12.2009 v Kroniki leta 2009)
Med prispelimi dopisnicami nagradne križanke (pravilno geslo se je glasilo: TUDI V NOVEM LETU Z VAMI) smo v uredništvu Štajerskega tednika izžrebali naslednje nagrajence:
1.	Mira Lovrenčič, Drbetinci 11, 2255 Vitomarci
2.	Magda Gol, Ul. Žetalskega Jožeta 6, 2251 Ptuj
3.	Darja Zemljič, Zg. Gruškovje 65, 2285 Zg. Leskovec
Vsak nagrajenec prejme 36-delni komplet jedilne garniture, ki ga podarja Radio Tednik Ptuj, d.o.o.
Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrajenci prevzamejo nagrade v tajništvu podjetja Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ul. 6, 2250 Ptuj.
Âa/mfe'TEDNIK
Hajdina • 90 let Maksa Kampla
Osebna kronika

Polno življenje - tudi po zaslugi kulture
Maks Kampl s Hajdine je eden izmed redkih ljubiteljskih kulturnih delavcev na Ptujskem in zagotovo tudi širše, ki je na področju kulture dejaven že več kot 60 let.
Foto: Črtomir Goznik
Maks Kampl v kulturi vztraja že dobrih 60 let.
Najprej se je dokazal kot uspešen režiser in igralec, zadnja leta pa se posveča predvsem ljudski pesmi in petju. Vodi skupino ljudskih pevcev KPD Staneta Petroviča Hajdi-na in se ukvarja z organizacijo prireditev. V nedeljo, 10. januarja, je deseti jubilej praznovala tudi prireditev S pesmijo v novo leto, ki so jo začeli leta 2000 kot prireditev S pesmijo v novo tisočletje. Že dobrih 15 let pa tudi zbira vse o ljudskih pesmih in običajih. Za svoje dolgoletno uspešno kulturno delo je lani prejel tudi priznanje sveta ptujske Območne izpostave JSKD. Za svoje predano kulturno delo pa je prejel še več drugih priznanj. Maks Kampl je več kot 60 let član KPD Staneta Petroviča Hajdina in tudi njegov častni član. Želi si, da bi bilo delo kulturnikov bolj cenjeno, saj je v vsako njihovo delo vtkano veliko dela, časa, predanosti in ljubezni.
Rodil se je v kmečki družini na Hajdini, v kateri je bilo po dveh materah 15 otrok. Na željo staršev se je izučil za peka. Pozneje pa je ob delu uspešno končal srednjo ekonomsko šolo in višjo
Po razglasitvi rezultatov sta se v studiu Radia Ptuj z lanskim svetovnim prvakom v veltrski kategoriji po verziji IBF, Ptujča-nom Dejanom Zavcem, pogovarjala odgovorna urednica Radia Ptuj Anemari Kekec in urednik športne redakcije Štajerskega tednika Jože Mohorič. Zatem je Dejana Zavca sprejel
pravno šolo. Delovno dobo si je nabiral na več različnih področjih, začel je kot pek. Nato je delal na okraju, tudi v Zavarovalnici Maribor, ob ustanovitvi občine Hajdina je bil štiri leta njen tajnik, v petdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo v občino Hajdina vključeno tudi Kidričevo, po njenem razpadu se je zaposlil kot upravnik v hajdinski zadrugi, po njeni združitvi s Perutnino je nastal obrat kooperacije Hajdina, nazadnje pa je bil tajnik in namestnik direktorja Agrotransporta. Upokojil se je leta 1982. Letos bo tudi 60 let, odkar se je poročil.
Kot igralec je prve korake na hajdinskem gledališkem odru naredil leta 1947. Takrat se je na Hajdino preselil Ivan Vobič iz Gorišnice, kjer je bila kulturna dejavnost že zelo razvita po zaslugi Staneta Staniča in Lojzeta Matjaši-ča. Izhajal je iz znane gledališke družine Šugmanovih in je že imel odrske izkušnje. Od igralcev, kmečkih fantov in deklet, je veliko zahteval, včasih jim je na oder uspelo spraviti tudi dve igri v enem letu. Nastajale so v težkih razme-
direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Jože Bračič in mu skupaj z Anemari Kekec svečano izročil pisno priznanje o proglasitvi za osebnost leta 2009 po izboru poslušalcev Radia Ptuj.
Naj dodamo, da so radijski poslušalci v javnem glasovanju, ki je potekalo zadnje dni lanskega leta, za naj osebnost leta
rah. Doma so imeli kmetijo, potrebno je bilo veliko delati, posamezne vloge se je učil kar med delom. Dvorana, v kateri so vadili, je imela slabo elektriko, nič boljše ni bilo z železno pečjo, iz katere se je močno kadilo. Nič ni pomagalo, če so dvorano ogrevali,
2009 nominirali tudi župana občine Juršinci Alojza Kaučiča ter enologa ptujske vinske kleti Bojana Kobala, a sta prejela manj glasov od sedaj že legendarnega Dejana Zavca.
Dejanu seveda tudi naše iskrene čestitke in čimveč športnih uspehov tudi v letošnjem in prihodnjih letih!
-OM
saj so jo morali zaradi dima neprestano zračiti. Ni bilo redko, ko se je z vaj ponoči vračal domov ves premražen. Tako je bilo tudi z drugimi, a so kljub temu vztrajali. Drva in premog zanjo so nosili kar od doma. Sami so izdelovali scene, od doma pa prinesli kakšen kos pohištva. Na gostovanja so se v začetku vozili s konjsko vprego, z lojtrskim vozom, vozil jih je nek kmet. Ko pa so Joštovi oziroma Zupaničevi kupili tovornjak, jih je začel voziti sin Vlado, ki je bil tudi igralec in predsednik društva. Maks Kampl je odigral blizu 18 različnih vlog, kot režiser pa je na oder postavil 25 gledaliških del. Po odhodu Iva Vobiča je bila režija nekaj časa v rokah učiteljice Mance Terbuc, zatem pa se je režije lotil sam. Nekaj iger mu je pomagal režirati Jože Skok, nekaj pa tudi Peter Malec iz ptujskega gledališča. V večini so takrat igrali igre s kmečko ali politično vsebino, ki so tudi pritegnile gledalce.
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je Maks Kampl začel ukvarjati tudi s petjem. V okviru KPD Staneta Petroviča so ustanovili skupino moških ljudskih pevcev, nato pa še skupino ljudskih pevk, da bi nekako predramili
kulturno mrtvilo, ki je tistem času vladalo na Hajdini. Pri Kamplovih so že od nekdaj radi peli, pesem je spremljala številna kmečka opravila, ob ljudskih pesmih so prepevali tudi kolednice. Petje mu veliko pomeni, prinaša veselje, dobro voljo, je zdravilo za srce in dobro počutje.
V čem je skrivnost vitalnosti in Maksa Kampla. Ni posebnih receptov, pove, le dobra žena, ki je nikoli ne vprašaš, kaj kuha, tisto, kar skuham pa moraš pojesti. Njegov 90. rojstni dan bodo praznovali v krogu družine in prijateljev, prijetno druženje bo polno lepih spominov in prijetnega vzdušja. Želi si le zdravja in mirnega življenja, v katerem bo še vedno tudi prostor za lepo domačo pesem, ki vedno seže do srca, čeprav občasno razmišlja že o tem, da bi izpregel, ker glas ni več tak, kot je bil nekoč. Čeprav svojega jubileja ni želel obešati na veliki zvon, 90. rojstni dan bo praznoval 18. januarja, so ga že v nedeljo prijatelji in ljubitelji ljudske pesmi ter člani KPD Staneta Petroviča nadvse presenetili s torto in posebej zanj zapeto pesmijo. To pa so trenutki, za katere je vredno živeti.
MG
Rojstva: Anja Topolovec, Zgornji Leskovec 9 d - deklica Eva; Dušanka Petrovič, Potrčeva cesta 32, Ptuj - deček Denis; Ida Žunkovič, Gr-dina 2 a, Stoperce - deklica Ana; Valerija Peček, Dornava 8 - deček Valentin; Ksenja Maroh, Dravinjski Vrh 47 a, Videm pri Ptuju - deklica Nuša; Vesna Titan, Belski Vrh 7, Zavrč - deklica Nina; Vesna Vuk Bedenik, Breg 30, Majšperk - deček Blaž; Natalija Cvetko, Zavrč 9 - deček Tilen; Mojca Stajnko, Zamu-šani 62, Gorišnica - deklica Mia; Maja Muhič, Nova vas pri Ptuju 88, Ptuj - deček Taj; Nataša Majdič Čuš, Stru-njan 69 a, Portorož - deklica Živa; Nadja Vogrinec, Apače 185 a, Lovrenc na Dravskem polju - deklica Žana; Melita Majcenovič, Hrastovec 7, Zavrč - deklica Maruša. Umrli so: Rudolf Polič, Vinta-rovci 46, rojen 1943 - umrl
28.	decembra 2009; Pavlina Belšak, rojena Kukovec, Rakovci 37, rojena 1932
-	umrla 2. januarja 2010; Anton Horvat, Gabrnik 18 a, rojen 1949 - umrl 1. januarja 2010; Jožefa Černenšek, rojena Selinšek, Majšperk 85, rojena 1925 - umrla 31. decembra 2009; Elizabeta Cvetko, rojena Bezjak, Strelci 14, rojena 1914 - umrla 31. decembra 2009; Ana Krivec, rojena Mohorko, Čermožiše 40, rojena 1926 - umrla 1. januarja 2010; Milena Pra-potnik, rojena Potočnik, Sa-gadinova ulica 7, Ptuj, rojena 1949 - umrla 1. januarja 2010; Jožef Trstenjak, Vlaho-vičeva ulica 3, Kidričevo, rojena 1928 - umrl 4. januarja 2010; Venčeslav Pignar, Lan-cova vas 85 b, rojen 1955
-	umrl 4. januarja 2010; Stjepan Golub, Žamenci 8, rojen 1929 - umrl 4. januarja 2010; Neža Krajnc, rojena Zelenik, Drstelja 7, rojena 1941 - umrla 3. januarja 2010; Terezija Jagarinec, rojena Muršec, Spuhlja 108, Ptuj, rojena 1932 - umrla 7. januarja 2010; Franc Šmigoc, Tibolci 43, rojen 1947 - umrl
29.	decembra 2009; Ljudmila Simonič, Sovretova pot 15, Ptuj, rojena 1915 - umrla 1. januarja 2010; Pavla Dež-man, rojena Drozg, Prešernova ul. 24, Ptuj, rojena 1919
-	umrla 3. januarja 2010; Ivana Šegula, rojena Pučko, Juršinci 59, rojena 1929 -umrla 30. decembra 2009; Jožef Žnidarič, Zgornje Jablane 4 a, rojen 1949 - umrl 26. decembra 2009; Stanislav Strah, Cesta na Markovec 16, Koper, rojen 1914 - umrl 5. januarja 2010; Pankracij Zupanič, Stojnci 18 a, rojen 1937 - umrl 6. januarja 2010.
Danes bo prevladovalo oblačno in ponekod po nižinah megleno vreme. Ponekod v zahodni in severni Sloveniji lahko občasno nale-tava sneg. Najnižje jutranje temperature bodo od - 4 do 0, ob morju okoli 3, najvišje dnevne od -2 do 1, na Primorskem od 3 do 7 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo pretežno oblačno in po nižinah megleno. Več sonca bo na Primorskem in v gorah.
Napoved vremena za Slovenijo
Če na Pavla dan je čist in jasen, 0/"2 id v tem letu krasen.
Foto. M. Ozmec
Pisno priznanje za Naj osebnost leta 2009 po izboru poslušalcev Radia Ptuj sta Dejanu Zavcu izročila odgovorna urednica Anemari Kekec in direktor Jože Bračič.
Ptuj • Naj osebnost Radia Ptuj v letu 2009
Dejan Zavec - zmagovalec
V četrtek, 7. januarja, smo v naši medijski hiši svečano proglasili izid glasovanja poslušalcev radia za naj osebnost leta 2009, v katerem je daleč največ glasov prejel najuspešnejši slovenski boksar Dejan Zavec.