YU ISSN 0040-1978
leto xlii, št. 35
Ruj, 14. septembra 1989 cena 7500 dinarjev
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE:
Kljub pomoči solze (stran 2)
Nekaj več kot le sejem (stran 3)
Praznik KS Ormož (stran 6)
Festivalski sprehodi (stran 10)
750 let minoritskega samostana (stran 11)
Parada
folklore
in glasbe
Titov trg v Ruj bo 22. septembra
popoldne prizorišče srečanja folklor-
nih skupin in glasbenikov. Nastopili
bodo člani folklornega društva Lan-
cova vas, gostujoči folkloristi iz Če-
škoslovaške, foikloristi iz Markovec,
Stojneev, Dolene, Cirkovc, iz Osno-
vne šole Franca Osojnika, Mini šta-
jerska šov godba iz Ptuja in Kmečka
godba iz Maribora.
Prireditev pripravljata Folklorno
društvo iz Lancove vasi in Turistično
društvo Ptuj ob pomoči nekaterih
ptujskih delovnih organizacij.
W Folklornem društvu Lancova
vas bodo od 20. do 24. septembra go-
stovali člani folklornega društva Ha-
na iz Velike Bistrice pri Olomoacu
(Češkoslovaška). Med drugim si bodo
ogledali znamenitosti starega Ptuja in
popoldne ob 15. nastopili na že ome-
njeni prireditvi. Organizatorji priredi-
tve, kjer seveda ne bo vstopnine, vabi-
jo čimveč gledalcev. Poskrbeli bodo
za zbiranje prostovoljnih prispevkov,
te pa bodo namenili za sanacijo Ha-
loz. Sicer pa se bodo že to nedeljo,
17. septembra, folkloristi iz Lancove
vasi. Mini štajerska šov godba in an-
sambel Prerod udeležili velike dobro-
delne prireditve v Zrečah, katere iz-
kupiček bo prav tako namenjen za hi-
trejše urejevanje razmer na območjih,
ki so jih prizadela letošnja neurja. JB
Če bi imeli krompir
(Foto: M. Ozmec.
Ce bi imeli krompir (beri: srečo), bi imeli letos boljši pridelek krompirja, ta pa bi imel tudi boljšo ceno.
Tako nam ga ne bi bilo potrebno spravljati v kleti in čakati na višjo ceno, potrošniki pa bi si ga lahko že naku-
pili za ozimnico. Tako pa imamo eni in drugi s krompirjem same skrbi.
V popolni tišini so 27-kilometrsko pot pričeli na Dravi. (Foto: McZ.)
Praznično na Jelovicah
s tihotno, skoraj skrivnostno vožnjo prek Drave so v meglenem
jutru 8. septembra pričeli krajani Olge Meglič že osmi pohod po po-
teh kozjanske čete in kurirjev NOV, s katerim so proslavili praznik
krajevne skupnosti. Na Jelovicah je pripravila Osnovna šola Maj-
šperk kulturni program. Gasilsko društvo Majšperk pa je poskrbelo
za zakusko in vodo.
Na slavnostni seji so naslednji dan pred domom krajanov na Vi-
čavi podelili priznanji krajevne skupnosti, in sicer GD Majšperk in
OS Majšperk, plaketo za dolgoletno aktivno delo v domači krajevni
skupnosti pa je prejel Ivan Vauda. Odprli so tudi razstavo del sokra-
janke, amaterske slikarke Marije Gregorc, ki je na ogled še danes in
jutri.
Ob prazniku KS pripravljajo skupaj z RK in SZDL ta konec ted-
na tudi planinski izlet na Koroško.
Bodo Ptujčani stavkali?
Do podatkov o tem, ali se bo-
do ptujski zdravstveni delavci
pridružili slovenskim in 20. sep-
tembra stavkali, smo prišli zelo
težko. V prejšnjem tednu je bilo
še vrsto nejasnosti, četudi je ob-
činski odbor sindikata delavcev
zdravstva in socialnega varstva
že prispeval svoj načelni da za
stavko že ob načrtovanih aktiv-
nosti. V osnovnih organizacijah
sindikata, ki sestavljajo občinski
odbor, so se za stavko odločili
do 15. 8. Republiški odbor sindi-
kata delavcev zdravstva in soci-
alnega varstva je do roka prejel
odgovore 90 odstotkov osnovnih
organizacij, ki so se odločile za
stavko.
V občinskem svetu Zveze sin-
dikatov občine Ptuj smo se pri
predsedniku Avgustu Ivartniku
zanimali, kako je s stavko puj-
skih zdravstvenih delavcev. Po-
vedal je, da so pozvali člane ob-
činskega odbora, da naj se pono-
vno sestanejo in odločijo. Ob tej
priložnosti je povedal, da so se
ptujski šolniki v ponedeljek
odločili, da v njihovih vrstah
stavke ne bo.
Tik pred koncem redakcije pa
nas je Verica Turk, predsednica
občinskega odbora sindikata de-
lavcev zdravstva in socialnega
varstva, obvestila, da so v Zdrav-
stvenem centru v torek, 12. sep-
tembra, sestavili stavkovni od-
bor.
Stavka v slovenskem zdravstvu
bo potekala po etičnih načelih in
kodeksu etike zdravstvenih de-
lavcev in delavcev v socialnem
skrbstvu. Med stavko v zdrav-
stvu bodo odložili le dela, ki niso
nujna. Nujna medicinska pomoč
bo zagotovljena v vseh delih
zdravstva.	MG
UVODNIK
Prometna kultura —
kaj je to?
Vse globlja kriza naše družbe je poleg materialnih močno na-
čela tudi naše duhovne dobrine (včasih vrline). In potem ni čudno
ampak naravnost tragično, da se splošno slabo stanje pri nas vse
bolj trpko odraža tudi na področju prometne varnosti.
Nihče si ne more zakrivati oči pred dejstvom, da je žal tudi ta-
ko občutljivo in pomembno področje, kot je prometna varnost, po-
I sta'^ čisto navadna ekonomska kategorija, ki jo širša družba zara-
] di »še pomembnejših« zadev vse bolj odrinja v stran. Peščica zane-
1 senjakov v vrstah svetov za preventivo, pedagogov in miličnikov (pa
morda še koga) se spopada z vse hujšimi nakopičenimi težavami. Z
dejstvi, kijih iz dneva v dan neizprosno potrjujejo vse večje ČRNE
I ŠTEVILKE, ob tem pa ostajamo vsi skupaj nemočni in nemi.
In te črne številke so tudi LJUDJE. Zaradi tega, ker je pro-
j metna varnost ekonomska kategorija (več denarja imaš, bolj varen
I si na cesti — in obratno), ker ji med evropskimi deželami namenja-
mo daleč najmanj sredstev in pozornosti, ker so zaradi tega naše
I ceste v katastrofalnem stanju, ker se vozimo z vse bolj starimi in
nepopolnimi vozili, ker so kazni prenizke in zato neučinkovite —
zaradi vsega tega umre vsako leto v Jugoslaviji med 5 in 6 tisoč Iju-
i di. Od tega v Sloveniji čez 600 in med temi nesrečneži je vsako leto
i tudi žal za dva razreda ali okoli 70 otrok oziroma šolarjev.
I Prizadevanja v akciji za lO-odstotno zmanjšanje števila pro-
i metnih nesreč pri nas so torej več kot nujno potrebna. In če so pol-
, letne republiške analize pokazale rahlo izboljšanje stanja prometne
varnosti, tega žal ne moremo trditi za ptujsko občino, saj je tu sta-
nje ravno obratno. V osmih mesecih letošnjega leta je na naših ce-
stah (v občini Ptuj) umrlo 17 ljudi, od tega tudi dva mladoletnika in
en otrok. Rast je več kot lO-odstotna. zato je stanje zares kritično.
Člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so zato skle-
nili. da mora biti PROMETNA VARNOST v kratkem tudi ena res-
nejših tem na zborih občinske skupščine. Vprašanje pa je, ali bo tu-
di to zaleglo, dokler se ne bo nekaj premaknilo v nas vseh. To pa je
naš odnos do prometa in prometna kultura, kije žal za marsikoga
še naprej čista tujka.
Martin Ozmec
____________________ _______J
V Turističnem društvu Ptuj
pripravljajo dobrodelno
prireditev za Haloze
»čudovite haloške predele, katere ste kot likovni ustvarjalec morda
že upodobili v svojih delih ali pa ste jih vsaj občudovali, je v mesecu jUliju
prizadela huda elementarna nesreča. Niti najstarejši prebivalci Haloz se
ne spomnijo, da bi se kdaj primerilo kaj podobnega. Škode so neizmerne,
rane, kijih je povzročila ujma na teh slikovitih gričih, pa nas bodo opo-
zarjale na neusmiljenost narave še dolgo,« je med drugim v svojem p»i-
smu umetnikom zapisala predsednica ptujskega Turističnega društva
Zvonka Kneževič. Dobilo ga je 37 likovnih in drugih amaterjev, svoja
dela za dobrodelno prireditev pa je doslej prispevalo že dvajset; od-
govore drugih še pričakujejo.
Idejo za organizacijo dobrodelne prireditve je dal Aleksander
Blaž. V Turističnem društvu si jo zamišljajo^tako, da bi zbrana liko-
vna dela prodali na prodajni razstavi oziroma licitaciji, izkupiček pa
namenili prizadetim haloškim območjem.
Priprave na dobrodelno prireditev so zaupali posebnemu odbo-
ru, ki ga vodi predsednik občinskega izvršnega sveta Tone Ceh.
MG
Važno je, da se kadi
Alojz Golob iz Kočic, srčike v neurju prizadetih Haloz, se je ponovno podjetno lotil dela. Okoli 30
kubičnih metrov kratkih polen je počasi nalagal na ogenj. Celotno kopo je ometal s prstjo, ki jo mora več-
krat utrditi. Iz njenega vrha se bo štirinajst dni močno kadilo — toliko namreč potrebujejo drva, da zogle-
nijo. Alojz Golob bo tako pridobil približno 3 tone prvovrstnega oglja.	McZ
»ladustrija« v Halozah po starem. (Foto: McZ.)
¥ CiiiiJ js živahno
Letošnji obrtni sejem je odprl Marko Bule, predsednik gospodarske
zbornice Slovenije. Med drugim je povedal, da obrt kljub obljubam še
vedno ni izenačena z drugimi deli gospodarstva, in to pri delu, nabavi re-
produkcijskega materiala, izvozu in uvozu. Osnovna ugotovitev je: raz-
mere za razvoj obrti v državi se v zadnjem času niso spremenile.
(Posnetek: KOSI)
22. mednarodni obrtni sejem
bodo zaprli v nedeljo, 17. .sep)-
tembra. Na njem se vsak dan ne-
kaj dogaja. Danes je dan dežel
Alpe-Jadran, jutri imajo poslo-
vni dan avtomobilski serviserji in
tekstilci, v soboto je dan naku-
pov ali semanji dan, v nedeljo,
zadnji sejemski dan, pa bodo na
svoj račun prišli najmlajši obi-
skovalci.
Danes bodo na sejmu tudi
predstavniki uprave za družbene
prihodke občine Ptuj; povabilo
jih je Obrtno združenje. To je na
sejem povabilo tudi 600 ptujskih
osnovnošolcev in srednješolcev:
kupilo jim je vstopnice. Njihova
ooločitev, da omogočijo ogled
sejma mladim, je spodbudna, saj
so s tem vnovič dokazali, da jim
ni vseeno, kako bo s kadri v obrti
bodoče. Obrtno združenje se je
za ta korak odločilo kljub veliki
fmančni stiski in je eno redkih
združenj, ki je na ogled sejma
povabilo mlade.
MG
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
14. september 1989 - TEDNIK
Kaj skrbi
Cirkovčane
Čeprav se stanje po onesnaženju pitne vode na Dravskem polju
počasi normalizira, so krajani ogroženih območij še zmeraj zaskrblje-
ni, saj jim nihče ne more zagotoviti, da se nedavna ekološka katastro-
fa ne bo nikoli ponovila. Tako je tudi v krajevni skupnosti Cirkovce,
kjer so prvi čutili onesnaženost s pesticidi in bili med zadnjimi, ki so
spet lahko pili vodo iz vodovoda. Celih 60 dni so jih z zdravo pitno
vodo oskrbovali gasilci s cisternami, za kar so jim od srca hvaležni.
Stroške za gorivo so gasilci sicer že dobili povrnjene, zaenkrat pa še
ne vedo, kdo jim bo povrnil stroške za amortizacijo vozil.
Vendar v tem ne vidijo hujših problemov. Skrbi jih predvsem, ka-
ko se bodo zadeve urejale, če se bodo pesticidi v pitni vodi ponovili.
Kako naj bi potem oskrbovali krajane s pitno vodo v zimskem času in
slabih vremenskih razmerah? V nekaterih krajevnih skupnostih bodo
tega problema rešeni, brž ko bo zgrajena vodovodna povezava med
ptujskim in mariborskim vodovodnim sistemom. Kaj pa območje KS
Cirkovce, ki se napaja iz slovenjebistriškega vodovoda?
Odgovor na to vprašanje so želeli dobiti predvsem na izredni raz-
širjeni seji KS, ki je potekala v sredo, 6. septembra, v Cirkovcah.
Predstavniki mariborske občine Tezno se vabilu niso odzvali, pa so
zato prišli predstavniki izvršnih svetov ptujske in slovenjebistriške ob-
čine ter komunalci.
Po sprejemu republiškega zakona je sanacija oziroma gradnja
vodovodne povezave od Skorbe do Dobrove stekla pospešeno, saj so
bila zagotovljena sredstva. Če bo vse po sreči, bo voda po sveže polo-
ženih cevovodih stekla že konec tega ali v začetku prihodnjega mese-
ca. Pospešeno potekajo tudi dela pri sanaciji potencialnih virov ones-
naženja — Kozoderčeve in Križne jame. Vse to pa še zmeraj ne daje
popolnega zagotovila, da ob morebitnih obilnih padavinah spet ne bi
prišlo do onesnaženja s pesticidi. In če bi do tega vendarle prišlo, bo-
do po povezavi z mariborskim vodovodom prebivalci pretežnega dela
ptujske občine, kjer je že napeljan vodovod, rešeni ponovne oskrbe iz
cistern. Območje okrog Cirkovc, ki se napaja iz šikolskih vodnjakov
prek slovenjebistriškega vodovodnega sistema, pa bo še naprej ostalo
problematično. Zato so na omenjenem sestanku predstavniki KS Cir-
kovce v imenu krajanov odločno zahtevali, da oblasti uredijo ustre-
zno povezavo z mariborskimi vodnimi viri tudi za to območje, ki oskr-
buje z vodo širši del bistriške občine, in to pod enakimi plačilnimi in
drugimi pogoji kot za druge.
Predstavnik KGP Ptuj je obljubil, da bodo do konca tega tedna
pripravili vsaj okvirni izračun za osnovo celotnega projekta in tudi
najustreznejši predlog za vodovodno povezavo, saj obstaja tudi pred-
log za povezavo s ptujskim sistemom prek Lovrenca in Apač. Vsem
pa je jasno, da s tem problema še ne bodo rešili, kajti denarja bo
zmanjkalo verjetno že za dokončno Ureditev glavne vodovodne pove-
zave med Dobrovcami in Skorbo. In ker Cirkovčani svojega denarja
nimajo, ga bo treba nekje zagotoviti. Zato se bodo še ta teden dogo-
vorili s predstavniki občine in regije, na kakšen način bi bilo možno
za^toviti sredstva iz katerihkoli republiških virov. Pri tem jim želimo
seveda čimveč sreče — in predvsem strpnosti.
M. Ozmec
V CEUU ŠE 00 NEDEUE 22. MEONARODNI OBRTNI SEJEM -
OSREDNJA TOVRSTNA PRIREDITEV NA OBMOČJU ALPE-JADRAN
V drobnem gospodarstvu še po starem
— razmere se počasi spreminjajo
v Celju so H. septembra odprli tradicionalni obrtni sejem, največjo
obrtniško manifestacijo » Jugoslaviji. ISa njem se predstavlja okrog
ISOO razstavljavcev iz domovine in tujine, sodeluje pa tudi okrog 4(HI
prodajalcev in dvajset gostincev. Iz tujine je letos 94 razstavljalcev, naj-
več iz ZR ISemčije, Avstrije in Italije, nekaj pa jih je tudi iz ZDA, Ja-
ponske in Avstralije,
Obrtna zadruga Panorama in Obrtno združenje Ptuj se letos pred-
stavljata ločeno. Zadruga na SOm ' in združenje na 30. ISajdete ju v hali
A oziroma B.
Obrtna zadruga Panorama le-
tos dobro posluje in je med 21
slovenskimi obrtnimi zadrugami
najboljša v izvozu. Vrednost iz-
voženih izdelkov je 400 milijo-
nov 713 tisoč dinarjev. Največ iz-
važajo v Nemčijo, Italijo, Avstri-
jo, Švico, Belgijo in Ameriko; v
Italijo lesne izdelke, v Nemčijo
kovinske in lesno galanterijo, v
Avstrijo izdelke domače obrti, v
Švico gradbeno pohištvo in v
Belgijo stole.
Ivanka Krajnc, vodja komercia-
le v OZ Panorama je povedala,
da se bodo v času sejma trudili,
da bi pridobili nove partnerje,
predvsem pa iščejo nove zmoglji-
vosti pri obrtnikih, da bi lahko
povečali izvoz. Predvsem pri-
manjkuje lesarjev; povpraševa-
nje po lesnih izdelkih v tujini je
izredno veliko.
Zakaj izvoz? Kot je povedala
Ivanka Krajnc, izvoz prinaša za-
nesljivo plačilo. Če so nekoč tr-
dili, da so organizacije do Zagre-
ba dobri plačniki, zdaj ni več ta-
ko. Slovenske firme so v tem tre-
nutku najslabši plačniki.
Panorama predstavlja tehni-
čno zahtevne izdelke, kar je do-
kaz, da obrtniki mislijo na jutri
in vlagajo v razvoj, kolikor zmo-
rejo. Se posebej velja omeniti iz-
delka kooperanta Janžekoviča iz
Mezgovec, ki predstavlja izdelke
birotehnike in posebne škarje ter
čistilno napravo za vodo. Kljub
hudi konkurenci so tudi letos
prijavili izdelke za sejemske na-
grade. Komisija bo imela težko
delo, saj bo morala oceniti več
deset tisoč izdelkov in se odločiti
za najboljše. Na Panoraminem
prostoru je letos dobro zastopa-
na tudi poslovna enota iz Lju-
bljane, ki dosega izredne rezulta-
te.
V dneh do nedelje pričakujejo
precej poslovnih partnerjev. Naj-
več si obetajo od poslovnih part-
nerjev iz Italije. Sklenili naj bi
dober posel. Vzorce so že naredi-
li in pričakujejo, da bodo že v
kratkem podpisali pogodbo o
dolgoročnem sodelovanju.
Janez Kižnar, tajnik Obrtnega
združenja, je povedal, da v Celju
predstavljajo široko paleto izdel-
kov iz kovine, gume, plastike in
drugo. V hali A imajo 27 m' raz-
stavne površine, v hali B, kjer se
predstavljajo tekstilci, pa 3.
Precej vprašanj je letos glede
odločitve o ločenem razstavnem
prostoru. V Združenju so mne-
nja, da bi morali razstavljati sku-
paj na vseh sejmih, domačih in
tujih. V Panorami naj bi se za lo-
čen prostor odločali zaradi dru-
gačne strukture obrtnikov; člane
imajo iz cele Slovenije.
V PTUJSKI OBCINI PRI OBR-
TI NA BOLJŠE, NEKATERE
NALOGE PA ŠE VEDNO NA
papirju
V	Sloveniji naj bi letos na no-
vo odprli 300 obratovalnic, je
povedal na petkovi otvoritvi
Marko Bule, predsednik sloven-
ske gospodarske zbornice. Tudi
v ptujski občini smo letos kar za-
deva nove obratovalnice zelo
uspešni. V prvem polletju jih je
bilo skoraj za petdeset odstotkov
več kot v enakem obdobju prejš-
njega leta. Izdali smo 79 obrtnih
dovoljenj, obrt pa je odjavilo 33
zasebnikov, lani v tem obdobju
36. V ptujski občini je bilo v pr-
vem polletju 714 obratovalnic.
Več pa bo v bodoče potrebno na-
rediti glede nadaljnje ureditve
obrtne cone in se odločiti, kako
glede sklada za razvoj drobnega
gospodarstva, saj je prvi poskus
ustanovitve spodletel.
V	obrti pa je na splošno še vr-
sta nerešenih vprašanj, odgovor,
zakaj jih kljub sklepom in usme-
ritvam še nismo uspeli realizirati,
pa je v rokah številnih republi-
ških organov.	MG
Utrinek z letošnjega sejma. (Posnetek: KOSI.)
Kljub pomoči solze
v lepem Jesenskem dopoldnevu 8. septembra je
skrito haloško dolino, natančneje domačijo Krušiče-
vih v Kočicah 43 a, obiskal težek tovornjak iz Gornje
Radgone. Pripeljal je bivalni prostor, pomoč Avto-
radgone, vreden 245 milijonov dinarjev. Ob postavi-
tvi na od hiše le 30 metrov oddaljeno, a varno zem-
ljišče, sta se Krušičeva razjokala.
Kako tudi ne!
Krušičeve je živinska kuga in želja po življenju z
vodovodom in elektriko pregnala z domačije na
hribu k cesti v dolini ob potoku Peklača, kjer so si
z družbeno pomočjo postavili novo hišo in gospo-
darsko poslopje. Ta isti hrib se je pred dvema me-
secema v vsem poznani nočni ujmi pričel rušiti na
njih. Takrat šo trepetajoč zbežali in tudi danes se
morajo ob vsakem dežju umakniti iz hiše. Nevar-
nost drsenja zemlje namreč še vedno obstaja.
Da bi se imeli kam umakniti, jim je radgonska
delovna organizacija Avtoradgona pripeljala bi-
valnik. Avtoradgona izdeluje različne namenske
kovinske objekte: počitniške hišice, lekarne, kabi-
ne za športne sodnike, čuvajnice ob progi, javne
sanitarije, servisne delavnice; pa večje: mobilne
učilnice, trgovine, upravne bloke; in specialne:
prenosni snemalno-oddajni rtv center za avstrijsko
televizijo, reporterske enote, upravni objekt jedr-
ske centrale v ZRN, delavsko naselje v Črni Go-
ri...
Delovna organizacija s 1250 zaposlenimi izdela
, 2400 ličnih bivalnih enot letno, od tega jih 70 od-
stotkov izvozijo. Vse so kovinske, toplotno in zvo-
čno izolirane.
Takšen je tudi bivalnik, ki so ga pripeljali Kruši-
čevim. Povsem nov, le na radgonskem sejmu so si
ga ogledovali kot vzorčni primerek, opremljen s
priročno kuhinjo in radiatorjem. Ključe je član za-
časnega KPO Avtoradgone Branko Kurbus izročil
Antonu Krušiču:
»Predajam vam ga z željo, da ga ne bi nikoli po-
trebovali !«
Povedal je, da so podobne namenili tudi ob po-
tresu v Posočju in na Kopaoniku.
Slavko Vamberger, predsednik občinske komisi-
je za odpravo posledic ujme v Halozah, je še ved-
no vsak dan ali na terenu ali polno zaposlen z ure-
janjem in usklajevanjem pomoči:
»Avtoradgone nismo prosili za pomoč, temveč so
se spomnili sami. Izredno so nas razveselili in prijet-
no presenetili. Malo je takšnih. Ko bivalnika Kruši-
čevi ne bodo več potrebovali, bo čakal v občinski re-
zervi za nujne primere. Sedaj potrebujejo v Halozah
predvsem še denar in material.«
Denar, s katerim bodo obnovili hiše, gospodar-
ska poslopja, ceste, denar, od katerega bodo živeli.
Pri Krušičevih, to so oče, mati in sin ter hčerka z
možem in dvema otrokoma, ni v službi nihče. S
kmečkima pokojninama in nekaj živine v hlevu
najbrž res skromno živijo.
»Otroci imajo samo vsak po en zvezek za v šolo,«
je potožila mlada Veronika. »Obljubili so nam
zvezke in knjige, pa še zdaj čakamo.«
V kratkem bodo z družbeno pomočjo pričeli
graditi novo hišo, ki bo le dobrih petdeset metrov
oddaljena od sedanje. Družba torej misli na njih
in dela zanje in za vse druge, prizadete v neurju.
Toda ob dejstvu, da morajo zapustiti svoje ognjiš-
če, bo pritekla še marsikatera grenka solza nemoči
človeka, ki zaenkrat še ne more vladati silam nara-
ve.	MC. Zupanič
V dvajsetih minutah je bivalnik čvrsto stal ob Krušičevi domačiji. (Foto McZ.)
TONE ČEH, PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO PTUJ. O TEŽ^ftVAH
V IMP - ELEKTROKOVINARJU
Vse za sanacijo. . .
Včeraj so v Ptuju govorili o bodočnosti podje-
tja Elektrokovinar. Delavski svet je skladno z
dogovori, sprejetimi na razgovoru s predstavniki
sestavljene organizacije IMP, ptujske delovne
organizacije in občinskega izvršnega sveta, raz-
pravljal o podrobni analizi stavke in doseženih
poslovnih rezultatih, delovni disciplini, drugih
težavah ter o ukrepih za sanacijo.
Po besedah predsednika izvršnega sveta Tone-
ta Ceha so v tem trenutku najpomembnejša
vprašanja o nadaljnji eksistenci delovne organi-
zacije, zagotavljanju dela in kakovostnega de-
narja. Prav tako je nujen načrt sanacije, saj za
IMP v tem trenutku obstajata samo dve možno-
sti: konkreten sanacijski program aH likvidacija
oziroma stečaj podjetja.
»V izvršnem svetu nismo za drugo obliko in
bomo storili vse, da se stanje sanira. Potrebno
pa je povedati, da v današnjih razmerah delavcev
ni težko pripeljati na cesto (vemo pa, da so de-
lavci IMP-eja imeli razloge za stavko — nizki
OD. V polletju so bili na zadnjem mestu v občini
v povprečju so zaslužili 1.830.000 dinarjev), da
pa si je potrebno osebne dohodke zaslužiti.
Storili bomo tudi vse, da bi delovna organiza-
cija dobila novo vodstvo, saj je bila zahteva de-
lavcev po odstopu direktorja uresničena. V izvrš-
nem svetu imamo velike težave pri sestavi poslo-
vodnega tima — od direktorjev do vseh članov,
ki bodo prevzeli sanacijo delovne organizacije in
ji zagotovili bodočnost. Delavci so tudi uspeli z
zahtevo po zvišanju osebnih dohodkov. Vpraša-
nje pa, če ga bodo lahko izplačali, saj ni denar-
ja, novi osebni dohodki pa tudi niso zasluženi z
delom.«
MG
TEDNIK - september 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Nekaj več kot le sejem
RIED je mestece v Gornji Av-
striji, v bližini meje z Zvezno re-
publiko Nemčijo, šteje približno
13 tisoč prebivalcev. Okolica me-
sta innsko okrožje — je znana
kot domovina lisastega goveda,
mesto samo pa slovi po velikem
kmetijskem sejmu, ki ga priredi-
jo vsako drugo neparno 4eto.
Gre za vsebinsko najbogatejši
in najbolj smotrno urejen kmetij-
ski sejem v Evropi. Vsakič ga
obišče več kot milijon obiskoval-
cev, iz naše republike nad 2 tisoč
kmetijskih proizvajalcev in kme-
tijskih strokovnjakov. Letos je
bil sejem' od 26. avgusta do 3,
septembra in med. množico obi-
skovalcev smo bili tudi člani sek-
cije slovenskih kmetijskih novi-
narjev.
Sejem v Riedu gotovo navduši
še tako razvajenega potrošnika,
naj bo kmetovalec, strokovnjak
ali samo naključni radovedni
obiskovalec, ki ga bolj kot stro-
kovna zanima prodajna stran sej-
ma. Toliko večji vtis naredi vso
dogajanje na sejmu na obisko-
valca iz Jugoslavije. Tudi pri nas
smo sicer vajeni številnih, tudi
kmetijskih sejmov, ki pa so žal
po organizaciji in ponudbi daleč
za tem avstrijskim. Naše sejem-
ske prireditve, tudi radgonska, se
zadovoljujejo s tradicionalno po-
nudbo in človek dobi vtis, da
razstavljala na sejmu razstavlja-
jo samo zato, da mine čas, kake-
ga resnega prodajnega namena
pa nimajo. V Riedu je drugače,
gre za pravi tržni sejem. Človek
kar občuduje prijaznost poslov-
nežev, predstavnikov firm, ki
ničkolikokrat na dan z največjo
mero prijaznosti in ustrežljivosti
predstavijo, značilnosti svojega
razstavnega programa. Pozor-
nost zbuja tudi bogastvo propa-
gandnega materiala, posebna se-
jemska ponudba in seveda se-
jemske cene, ki so običajno nižje
kot sicer in se v času sejma seve-
da ne spreminjajo (kar se pri nas
dogaja).
Sejem v Riedu ima že kar
130-letno tradicijo, nastal je iz
obrtno-kmetijske razstave, ki je
bila prvič že leta 1867. Danes
meri sejemski prostor kar 190 ti-
soč kvadratnih metrov, velik del
je pokritega prostora, saj je na
voljo kar 37 dvoran. Na letoš-
njem sejmu je razstavljalo 1963
razstavljalcev, sedemsto jih je bi-
lo iz 35 tujih držav.
Glavni poudarek je na sejmu
namenjen kmetijstvu v najširšem
pomenu, še posebej sta zastopa-
ni živinoreja in kmetijska meha-
nizacijai. Pomemben del sejem-
skega prostora je vsakokrat na-
menjen tudi mednarodni razstavi
semen, o strokovni plati pridelo-
vanja kakovostnega semena je
beseda tudi na posvetovanjih in
seminarjih. Slaba tretjina prosto-
ra je na sejmišču namenjena
gradbeništvu s poudarkom na
gradnji kmetijskih objektov, po-
skrbljeno pa je tudi za splošno
blagovno ponudbo, kjer je mo-
goče kupiti tako rekoč vse. Tu je
tudi razlog, da ima sejem poleg
obiskovalcev z namenskimi cilji
veliko število takih, ki jih zani-
majo vzporedne zanimivosti. Se
ena zanimivost, ki nam jo je
omenil direktor sejma: vzpored-
no s sejmom je bilo organizira-
nih 37 simpozijev, za vso organi-
zacijo, vodenje sejma in na kon-
cu tudi za postrežbo milijona
obiskovalcev je skrbelo samo
šeststo ljudi. Sicer pa je načrto-
vanje in izpeljava sejma tesno
vezana na računalniško pomoč,
brez katere si takih sodobnih pri-
reditev pač ne moremo več za-
mišljati.
Predstavniki sejma so se pose-
bej potrudili, da nam svojo prire-
ditev predstavijo v čim lepši luči,
to pa glede na že opisano sploh
ni bilo težko. Ce je vse to samo
del odnosov znotraj tržnega go-
spodarstva, potem si lahko tak
način gospodarjenja samo želi-
mo. Ce pa je poslovnost, vljud-
nost in ustrežljivost še del višje
človeške kulture, pa bo moralo
ffreteči še precej vode, da bomo
o čem podobnem lahko govorili
tudi pri nas.
Slovenski novinarji smo si
ogledali parado živine, temeljito
so nam razkazali in opisali delo
osemenjevalnega središča, ki je
bilo ustanovljeno leta 1949 in ta-
ko praznuje 40-letnico. Gre za
zasebno ustanovo in prav v tem
je po besedah predstavnika
skrivnost za tako uspešno štiride-
setletno delo. Vse skupaj je sicer
mogoče primerjati z osemenje-
valnim središčem v Ptuju, pred-
vsem zaradi tega, ker gre tudi v
njihovem primeru za lisasto go-
vedo. Avstrija je bila tudi prva
država, ki je po drugi svetovni
vojni dobavila lisasto govedo Ju-
goslaviji.
Ogledali smo si razstavljene
vzorce kmečkih hiš, pa hlevski
del sodobne avstrijske kmetije.
Vse skupaj si je vredno ogledati,
že zaradi tega, ker dobi človek
občutek vzajemne skrbi kmeta in
strokovne službe za kulturo biva-
nja v kmečki hiši in skrbi za ure-
ditev celotne kmetije. Že zuna-
njost avstrijskih kmetij je urejena
in opazna je tudi njihova sklad-
nost z okoljem, kjer so kmetije
postavljene. Zanimali smo se se-
veda, kako država skrbi za to
urejenost, in njihov recept je do-
kaj preprost: zainteresirani kme-
tje dobijo brezplačne načrte za
ureditev ali novogradnjo kmeti-
je, o primernosti gradnje odloča
sam župan mesta, kmetje dobijo
tudi zelo ugodne kredite. Da pa
spodbudijo pri njih še tekmoval-
ni duh, razpišejo precej visoke
denarne nagrade, ki jih podelijo
najlepše urejenim kmetijam. Ta
urejenost je še toliko bolj po-
membna, ker je prav v okolici
Rieda razvit kmečki turizem.
Avstrijsko kmetijstvo je v raz-
voju prav gotovo pred našim. Po
hektarskih pridelkih se sicer
marsikdo pri nas že lahko pri-
merja s tistimi v sosednji državi,
toda tam dajejo vse večjo pozor-
nost biološkemu pridelovanju
hrane. Ekologija je pri njih že
prevzela kontrolo nad vsem dru-
gim dogajanjem. Kmetje se zdru-
žujejo v posebne skupnosti in ta-
ko skrbijo tudi za samokontrolo
v pridelovanju hrane brez upora-
be kemičnih snovi. Ta hrana je
sicer precej dražja, vendar je
kljub temu po njej vse več pov-
praševanja. Sicer pa njihove
kmetije obsegajo v povprečju 25
hektarov, niso pa redke tudi take
s 100 in več hektari, na njih pa
dela v povprečju 5 ljudi. In še
nekaj razveseljivega smo opazili
na sejmu: za novosti v kmetijstvu
se živo zanima veliko mladih lju-
di. Sam sem opazoval rosne mla-
deniče, ki so povsem samostojno
zbirali informacije in kupovali
sodobno kmetijsko mehanizaci-
jo. Kaže, da so v Avstriji poskr-
beli tudi za urejene odnose v de-
dovanju kmetij.
Kakorkoli že, ogled najboga-
tejšega kmetijskega sejma v Ev-
ropi je naložba, ki bi morala biti
sestavina proračuna vseh naših
kmetij, ki želijo iti v korak s ča-
som. Zapiranje v domače ograje
in postavljanje na svoje noge za
vsako ceno je parola preteklosti.
Več vidiš, več veš in več veš, več
veljaš. To še kako velja tudi za
kmetijstvo. Na sejmu v Riedu je
vsako drugo leto vsaj 50 odsto-
tkov razstavljene kmetijske opre-
me rezultat najnovejših strokov-
nih dognanj. Da bi od sejma do
sejma videvali enake stroje in
opremo, je torej izključeno. Sicer
pa bomo čez dve leti, torej leta
1991, morda že mnogo bližje Ev-
ropi in ogled sejma v Riedu bo
povsem logična zadeva!
J. Bračič
Kljub' dežju je bilo sejmišče polao obiskovalcev.
Unikat iz Jugoslavije: Sipov gams.
Nekaj posebnega — parada živine.
Delavci Iskre Delte o svoji bo-
dočnosti:
Tone Fajfar, delegat DS ia vodja
Unije terminalov:
»Prepričan sem, da če bo šlo ta-
ko, kot smo zapisali v svojih usme-
ritvah, bomo že v začetku prihod-
njega leta zunaj težav. Se pred
kratkim je bilo zelo kritično, grozil
nam je stečaj, tudi osebni dohodki
niso bili najboljši in še vedno niso.
Sedaj, ko imamo kooperacijsko
delo, je več upanja, da bomo osta-
li.«
Stanko Hentak, podpredsednik
osnovne organizacije sindikata ia
tehnolog v birotehniki:
»Mislim, da bomo zelo težko
premagali vse nakopičene težave.
Delo je največji problem, sedaj ga
sicer imamo, bojda do konca leta.
Če bo delo, težav ne bi smelo biti.
Zaposleni soglašamo z načrtova-
no reorganizacijo, četudi je še pre-
cej nejasnosti.
Velika škoda bi bila, če hi izgu-
bili te poslovne prostore. I*repričan
sem, da imamo najlepšo proizvod-
no dvorano v Ptuju.
Kot sindikalist moram poudari-
ti, da v času največje krize nismo
imeli kakovostnih informacij niti s
strani vodstva Iskre-Delte niti z
občinske strani. Po tem smo tudi
sklepali, da nas v občini ne mara-
jo.
Sindikat je bil tisti, kije pri za-
kasnelem izplačilu osebnega do-
hodka v juniju pomagal z denar-
jem za prevoz na delo socialno
najbolj ogroženim delavcem.«
Franc Rožanc, vodja operativne
priprave dela:
»Bodočnost je jasnejša, če se
Tovarna v Ptuju razdeli na dve
podjetji. iMŽje je delati v manjši
enoti in obvladati poslovne funkci-
je kot v velikem in centraliziranem
sistemu. Tržišče bo pokazalo, kaj
se splača proizvajati in česa ne.
Predvideni podjetji imata svoj pro-
gram, potrebno pa ga bo dopolniti
glede na zahteve trga.
Prepričan sem, in takšno je tudi
prepričanje mojih sodelavcev, da
je sedaj primeren čas za reorgani-
zacijo. Delavci vidijo bodočnost v
organizaciji omenjenih podjetij.«
MG
V teh dneh predsanacijski
program
Kot smo zapisali že v prejšnji
številki, v Iskri-Delti delajo in do
konca leta naj ne bi imeli težav,
kar zadeva delo. V teh dneh pa naj
bi bila tudi že znana oblika orga-
nizacije za linijo terminalov. Iz
zdajšnje Unije mehanskih podsklo-
pov bodo organizirali podjetje Bi-
romatika.
Delavci linije terminalov v
glavnem delajo za Gorenje, in to
sestavne dele za barvne televizor-
je. Dnevno morajo izdelati 1800
kosov, pričakujejo pa še dodatna
naročila. Pogodba je sklenjena
do konca leta, po vsej veijetnosti
pa jo bodo še podaljšali. Le
manjše število delavcev dela tre-
nutno v proizvodnji terminalov,
tastatur, tiskalnikov in monitor-
jev.
V liniji mehanski podsklopi
(bodoče podjetje Biromatika) so
»zasedeni« z biroprogramom,
opremo za centre AOP, koopera-
cijo, izdelujejo pa še kabinete za
svoje potrebe in naročnike.
RAZVOJ - DANES IN JUTRI
Bojan Klinkon, direktor Tovar-
ne Iskra-Delta, je povedal, da so
podpisali pogodbo z IBM Inter-
trade, njenim zastopnikom za Ju-
goslavijo, o začetku proizvodnje
kompatibilnega terminala IBM v
Ptuju. Testna serija obsega 400
kosov. Omenjeni terminal je
kombinacija lastnega znanja
(monitor in usmernik), IBM pa
daje logično ploščo in tastaturo.
Načrtujejo tudi proizvodnjo mo-
nitorja za IBM, pogoj so uspe-
šno opravljeni testi, ki pa trajajo
leto dni.
Podjetje Biromatika bo okre-
pilo tržne aktivnosti, da bi pro-
dalo več biroopreme. Povezalo
se bo s trgovskimi hišami, v Ptu-
ju z Emono-Merkurjem. V nje-
nem novem centru v prostorih
bivšega Jasmina bodo razstavili
svoje izdelke. Gre za stalno raz-
stavo.
Načrtujejo še prevzeti večji del
servisnih del za kopirne aparate
v Jugoslaviji. Delno to že izvaja-
jo-
Za linijo terminalov velja še
omeniti, da po uspešnih pogovo-
rih z zunanjim partnerjem priča-
kujejo tudi, da bodo organizirali
prodajo, zastopanje in servisira-
nje terminalov in osebnih raču-
nalnikov v svojih prostorih.
Bojan Klinkon je na naše
vprašanje o možnostih stečaja
odgovoril, da po njegovi oceni ta
možnost še vedno obstaja. Celo-
tni sistem Iskre-Delte je v izred-
nih težavah. Vodstvo je odstopi-
lo, dela in naloge vršilca dolžno-'
sti direktorja pa je prevzel ptuj-
ski župan Gorazd Zmavc. Kak-
šna bo njihova bodočnost, bo
delno povedal že predsanacijski
program. Delegatom delavskega
sveta ga bodo predložili v teh
dneh.	MG
(Posnetek: M. Ozmec.)
Sodniki za prekrške o svojem delu
Naš stari Ptuj je minuli četrtek, 7. septembra,
gostil vodje republiških, regijskih in občinskih so-
dišč za prekrške. Najprej so jih sprejeli kolegi iz
občinskega sodišča za prekrške Ptuj, jim razkazali
svoje delovne prostore ter jih seznanili z delovni-
mi razmerami. Zatem pa sta jih v dvorani na magi-
stratu pozdravila predsednik in podpredsednik iz-
vršnega sveta SO Ptuj — Tone Ceh in Stanko Me-
glič. Tone Ceh jim je predstavil tudi uspehe in ne-
uspehe ptujskega združenega dela in gospodarstva
nasploh, pri čemer je poudaril vse večjo vlogo raz-
voja drobnega gospodarstva in turizma. Stanko
Meglič pa je sodnikom predstavil prizadevanja za
odpravo pKJsledic julijskega neurja v Malozah ter
ekološke katastrofe ob onesnaženju pitne vode s
pesticidi.
V strokovnem delu so slovenski sodniki za pre-
krške nadaljevali tematsko razpravo ter se oprede-
lili do pravil in kodeksa društva slovenskih sodni-
kov za prekrške, ki ga vodi Jure KOS. O tem je
razpravljal tudi Zdenko Pavlina, predsednik sena-
ta republiškega sodišča za prekrške.
Popoldne so si udeleženci posveta ogledali še
muzejske in druge znamenitosti Ptuja.
-O M
Govori se...
.. .da direktor komunalnega
tozda Vodovod in kanalizacija
esno razmišlja, da bi bila voda v
prihodnje na območju ptujske ob-
čine zastonj. Stroške gradnje in
vzdrževanja vodovodnega sistema
bi lahko pokrili s prodajo vode iz
določenih zajetij za specialne na-
mene. Kmetje bi lahko s to vodo
škropili svoje poljščine in dolgoro-
čno povzročili propad raznih žival-
skih vrst, kot so koloradski hrošč,
listne uši. Onesnaženo vodo bi
lahko kupovali bistveno ceneje kot
kemične pripravke, pa tudi z zako-
pavanjem embalaže ne bi bilo te-
žav. V prihajajočem tržnem gospo-
darstvu bo vsaka ideja dobrodo-
šla.
... da si je tudi predstavnica
ptujske organizacije komunistov
ogledala kmetijski sejem v avstrij-
skem Riedu. Po nepreverjenih in-
formacijah je bila nad vsem, kar
je v kapitalizmu videti, navdušena.
Tržno gospodarstvo ima torej pri
nas vse več pristašev — tudi v poli-
tiki.
... da bodo v zdravstvu — slo-
venskem in ptujskem — 20. sep-
tembra štrajkali. Proti družbi, ki
jih je odrinila na rob obstanka.
Ker tega dne ne bodo delali s paci-
enti, bodo svoje sile obrnili
navznoter: poskrbeli bodo za bolj
čiste sanitarije, predvsem ob labo-
ratoriju v Cučkovi, šefi pa bodo
končno imeli čas nadzirati podre-
jene, kako zamujajo na delo in ka-
ko z njega odhajajo mnogo pre-
zgodaj. In potem bo še družba po-
skrbela zanje in spet bo vse lepo!
... da so nekateri udeleženci v
prometu najsrečnejši, če lahko za-
frknejo miličnika. Tak srečnež je '
bil v ponedeljek tudi šofer avtobu-
sa (verjetno v svojem uspehu ni bil
sam, ampak njega smo videli in
flagranti). Izvedel je, da so na av-
tobusni postaji miličniki in da
kontrolirajo prenatrpanost avtobu-
sov, saj je gneča tudi vzrok za ne-
sreče. Torej je iznadljivi šofer usta-
vil kakih sto metrov pred postajo,
izkrcal del potnikov (ne vseh, da
ne bi bilo sumljivo), preostanek
razporedil po sedežih in zadovo-
ljen sam s sabo odpeljal na posta-
jo. Pa jih je nategnil. Zadovoljstvo
pa so z njim delili tudi potniki. Pa
jih je nategnil! Zadovoljna pa ho
tudi prometna matilda, ko ob kon-
cu leta ne ho deset odstotkov manj
nesreč.
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
14. september 1989 — TEDNlKl
Informacije po meri
posamezmka
Ko poslušale radio ali berete časopis, najbrž kdaj pa kdaj pomislite,
da za vsako besedo nekdo stoji: skratka, da imajo novice, razgovori,
hvalein kritike svoje avtorje. To so najpogosteje novinarji.
Novinarji se po izobrazbi zelo razlikujemo; včasih so v te vrste spre-
jemali ljudi z žilico za pisanje; take, ki so hitro reagirali na dogodke; lju-
di. ki so imeli povečini srednjo šolo. Danes sprejemajo posamezne redak-
cije na novinarska delovna mesta visokošolsko izobražene: diplomirane
novinarje, pa slaviste, zgodovinarje, sociologe, pravnike, profesorje tujih
jezikov in tako naprej.
Najbrž se kdaj tudi vprašate: Le kje je novinar to izvedel? In kako ?
Res je, da so informacije, novice povsod okoli nas. Vsaki bilki se
vsak trenutek dogaja nekaj novega, kaj šele ljudem!
Novinarje zanimajo predvsem ljudje, kaj se plete v njihovih mislih in
kako se te odražajo v njihovih dejanjih.
Ljudje smo zapletena bitja, poleg dobrih imamo tudi slabe lastnosti.
Toda nihče ne želi. da hi se zanje razvedelo.
Odkar obstaja naš rod. se delimo na tiste, ki vladajo, in one. ki jim
vladajo. Seveda ne mislim, da so vladajoči slabi in podložni dobri. Vse-
kakor pa so vladajoči tisti, ki vedo več — tudi zalo vladajo. Odkar obsta-
jajo mediji obveščanja, vplivajo na njih.
Ni se potrebno slepiti. Časopisi, radijski program, da niti ne govori-
mo o televiziji, so bili vedno in povsod tudi sredstvo politike, sredstvo za
manipuliranje z javnostjo, če hočete.
Pomembnejši kot je medij, več kot ima gledalcev oziroma bralcev,
bolj je nadzorovan; več skrbi jim posvečajo nekatere strukture, ki so v si-
stemu namenjene samo za to.
Upam si trditi, da so ptujska sredstva obveščanja. Tednik in radio,
razmeroma malo nadzorovana. Ali drugače: S problemom obveščanja,
usmerjanja javnosti se pri nas ukvarja vsak individualno. Vsakdo želi. da
bi ga Tednik ali radio predstavila v najlepši luči. Vse lepo in prav. smo
pač ljudje, nečimrni in samozaverovani.
Ampak, lepo vas prosim, kdo bo temu verjel? Kdo verjame, da se v
delovni organizaciji, kije na robu stečaja, ne da organizirali dela druga-
če, da so za varnost v prometu odgovorni le občani, da je krizni štab na-
pravil za Haloze res vse in le najboljše, da je podelitev nagrad najpravi-
čnejša, (^a ... da ... da .. .
Delo novinarja je neredko takšno:
»Halo, včeraj ste v pogovoru z Bohoričem dejali, da Drava ni popla-
vila zaradi stoletne vode, kot so pisali časopisi, saj letošnje stanje vode še
zdaleč ni bilo tako visoko in da bi stoletna voda povzročila na Ptujskem
polju katastrofo. Mi lahko pojasnite, kaj je ta katastrofa?«
Odgovor: »Oglasite se jutri zjutraj ob sedmih.«
In tako stoji jutri zjutraj novinar točno ob sedmih pri tajnici. Čaka
40 minut, nakar omenjena odgovorna oseba sporoči, da zdaj res ne ute-
gne. Dogovor velja za jutri ob pol osmih.
In novinar pride jutri ob pol osmih. Po dobrih 20 minutah še nič ne
kaže na razgovor, novinar mora biti ob četrt na devet že drugje. Dogovo-
rita se, da ga odgovorna oseba pokliče še ta dan. ko bo pač imela čas.
Tako mine dan, dva, mesec, dva. In čas še teče. Pa vendar gre mor-
da za informacijo, ki bi gotovo zanimala vse, ki žive na območju, katere-
ga stoletne vode ogrožajo.
Podobno se dogaja, ko želi izvedeti za rezultat analiz potoka Graje-
ne, v katerem so 5. avgusta poginile ribe.
In ko se dogovoriš za telefonski klic na pogovor o občinskih prizna-
njih.
In tako naprej.
Resnica je seveda relativna in stvar presoje. Morda je novinar niti
ne bi izvedel. Vendar — ali je nekaterim občanom res vseeno za drugih
40.000, ki berejo Tednik' ali za onih 100.000, ki poslušajo Radio Ptuj?
Milena Zupanič
Razstava o pozabljenem
kosu Slovenije
Prosvetno društvo Podlehnik pripravlja skromno razstavo foto-
grafij in tiskanih virov z naslovom: NAŠ KRAJ V PRETEKLOSTI!
To je menda najtišji, najbolj neznan in pozabljen kos slovenske
zemlje, so dejali narodopisci, ko so pred leti prvič v Halozah snemali
za oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi. In ravno v tem kraju je
ostalo ohranjeno prenekatero bogato ljudsko izročilo, posebej v pe-
smih, rekih, starih običajih in v ljudski glasbi.
Otvoritev razstave bo 20. septembra ob 18. uri v dvorani Zadruž-
nega doma v Podlehniku. Razstava bo odprta do 24. septembra vsak
dan od 10. do 17. ure.
PRIDITE NAS OBISKAT (V HALOZE), VESELI VAS BOMO!
Ptujsko območje na pragu druge svetovne vojne
(Nadaljevanje)
Začetek druge svetovne vojne
je bil za K P opozorilo, da se je
potrebno tudi organizacijsko utr-
diti. Mariborsko okrožje K P, ka-
mor je dotlej sodila ptujska orga-
nizacija, je bilo sedaj preurejeno.
Nastala so nova okrožja in med
njimi tudi ptujsko.
O ustanovitvi OK KP Ptuj lah-
ko sklepamo le po spominskih
pričevanjih, ki so si enotna v
ugotovitvi, da se je tudi po for-
miranju ptujskega okrožja nada-
ljevala kontinuiteta dela med or-
ganizacijama v Mariboru in F*tu-
ju. Nastajanje ptujskega okrožja
KP povezujemo s prihodom
Maksa Gašpariča v Ptuj; ta se je
sestal v prvih septembrskih dneh
leta 1939 s Kazimirjem Koželjem
in Zvonkom Sagadinom ter se z
njima dogovoril o pripravah na
partijsko konferenco."
Najverjetneje je bila konec
septembra 1939 sklicana v Lac-
kovi spodnji hiši okrožna konfe-
renca KP, katere so se udeležili
zastopniki iz Maribora, Ptuja in
Prekmurja. Konferenco je vodil
zastopnik CK KPS Tone Tomšič.
Mira Svetina-Vjasta, članica PK
SKOJ, ki je Tomšiča spremljala,
se danes le v grobih obrisih spo-
minja tistega dne: Dokaj sončno
popoldne je bilo, verjetno je bila
nedelja, ko sta prispela prek po-
vezave s Kazimirjem Koželjem
na Lackovo dvorišče. Zvečer, ko
se je konferenca končala okoli
21. ure, sta se s Tomšičem zadr-
žala v krajšem razgovoru z Jože-
tom Lackom, »človekom, ki je
zbujal zaupanje in notranjo trd-
nost«.
V mrzlem, pršenem dežju sta
se Tomšič in Svetinova odpravila
s kolesi v Vintarovce in prenočila
pri Potrčevih. Svetinova se tudi
spominja, da se je konference
udeležilo okoli 15 delegatov. Dr.
Jožeta Potrča zaradi službene za-
držanosti ni bilo na konferenci, a
sta se s Tomšičem po prihodu v
Vintarovce še dolgo pogovarjala.
Po vrnitvi v Ljubljano je Tone
Tomšič informiral Franca Lesko-
ška o razmerah na Štajerskem.
Konferenca v Novi vasi pri
Ptuju je sicer obravnavala po-
membna vprašanja o delu komu-
nistov v sindikatih, med mladino
in ženskami. Zaradi vojne nevar-
nosti je bil poudarek tudj na ve-
ljavnosti komunistov v vojski,
konkretno na navezavi stikov z
oficirji. Zato naj bi pri okrožnih
komitejih ustanovili vojne komi-
sije. Eden od sklepov konference
je tudi bil, da se ob mariborskem
okrožju formirata še OK KPS
Ptuj in prekmursko okrožje K P.
Primerjajoč pričevanje o ude-
ležencih konference, se ta skla-
dajo za naslednje delegate: Ver-
ner Breznik, Lojze Fajdiga in
Miloš Zidanšek iz Maribora,
Prekmurje sta na konferenci za-
stopala Mirko Bagar in Mirna
Kovač, ptujsko organizacijo pa
so predstavljali Kazimir Koželj,
Jože Lacko, Zvonko Sagadin in
Rudi Žnidarič'".
OK KPS Ptuj, ki so ga sesta-
vljali dr. Jože Potrč kot sekretar
ter člani Kazimir Koželj, Jože
Lacko, Olga Meglič, Zvonko Sa-
gadin in Rudi Žnidarič, se je po-
slej redno sestajal na zanesljivih
partijskih postojankah, kot v
Čučkovi hiši pri Ilčevih, pri že-
lezničarju Francu Krambergerju
v Novi vasi ter pri Lackovem so-
sedu in somišljeniku Alojzu Lo-
vrenčiču, in tam pretresal dogod-
ke v svetu in razmere v okraju. V
tej sestavi je ptujski okrožni ko-
mite deloval do januarja 1941,
ko so z drugimi tovariši iz Ptuja
morali v internacijo v Medjureč-
je pri Ivanjici tudi Kazimir Ko-
želj, Jože Lacko in dr. Jože
Potrč.'"
Dejavnost partijskega vodstva
v času, ko je obstajalo samostoj-
no ptujsko okrožje KP, lahko le
posredno ugotavljamo prek raz-
noterih akcij. Te imajo v tem ob-
dobju svoje bistvo v narodno-
obrambnem in protirežimskem
boju povezanih širokih slojev de-
lovnih ljudi. Izhodišča za vse
partijske aktivnosti izhajajo iz di-
rektiv osrednjega vodstva KP,
pomembnih posvetov komuni-
stov, kot je bila druga konferen-
ca KPS v silvestrski noči pred
petdesetimi leti v Joštovem mli-
nu v Medlogu pri Celju, na kate-
ri je sodeloval ptujski delegat,
kmet Jože Lacko".
Razgibanost narodnoobramb-
nega gibanja se je pred izbruhom
druge svetovne vojne kazala na
ptujskem območju v mnogih
aktivnostih. Omejiti se moremo
le na nekatere.
Društva kmečkih fantov in de-
klet so imela ogromen pomen pri
utiranju ljudskofrontnega giba-
nja. To še posebej velja za delo
in pridobivanje kmečke mladine.
Ugotavljamo namreč, da se je le-
vičarska vplivnost po društvih ja-
sno kazala v zadnjih letih pred
okupacijo. Sprejeta stališča Zve-
ze omenjenih društev 1. 1938 o
sodelovanju vseh slovenskih or-
ganizacij v narodnoobrambnem
delu je bila tudi temeljna usmeri-
tev dela KP v času naraščanja
nacizma. Na poziv Zveze so dru-
štva v marcu 1939 zbirala pri-
spevke za češkoslovaške begun-
ce, prižgani kresovi 4. julija iste-
ga leta pa naj bi bili »viden opo-
min« sovražnikom slovenskega
naroda." Manifestacijo narod-
noobrambne misli je predstavlja-
la slovesnost ob otvoritvi I>oma
Matije Gubca 30. julija 1939 pri
Sv. Juriju ob Sčavnici (Videm ob
Ščavnici). Odprtje doma, ki so ga
ob podpori drugih DKFID gra-
dili iz »narodnega ozira«, pome-
ni eno ključnih prireditev ljud-
skofrontnega gibanja v severovz-
hodni Sloveniji. Tam zbrana
množica ljudi, med njimi večje
zastopstvo iz ptujskega okraja, je
dokazovala širino gibanja. Dom
je odpri Jože Lacko z besedami:
»Žrtve revolucionarnega boja za
ljudske pravice so dale pobudo
za zgraditev tega doma.«'*
Pomembnost tega dogajanja je
tem večja, ker je bilo to na pragu
druge svetovne vojne. V tem zgo-
dovinskem trenutku je KP uspe-
lo razgibati podeželje in pridobi-
ti drmokratično misleče množi-
ce; odzivnost na narodnoo-
brambne prireditve to potrjuje.
Nemški nacizem je vzpodbujal
narodne sile k odporu, kar se je
izrazilo tudi v delu sokolskih
društev. Narodnoobrambni za-
gon so jim dajali dogodki v Av-
striji leta 1938. Telesna vadba je
dobila narodnoobrambno vsebi-
no. Strelski odsek v Ptuju, ki naj
bi krepil narodnoobrambno spo-
sobnost mladine, je vadil s člani
in naraščajniki na vojaškem stre-
lišču v okviru Strelske družine.
Leta 1939 je sodelovalo v odseku
24 članov in 61 naraščajnikov."
Ob Hitlerjevem rojstnem dnevu,
20. aprilu, so sokoli poslej pre-
prečevali namere tukajšnjih
Nemcev, da bi zakurili kresove
ali izobesili nemške zastave.
V Ptuju se je čutila narodna
napetost, stopnjevala se je na-
rodnostna mržnja in z njo krepi);
nemški izpadi proti slovenskim
društvom, vendar oblasti niso
ukrepale. 29. marca 1939 se je
Sokolsko društvo v Ptuju obrnilo
na bansko upravo. Opozorilo se
je nanašalo-na izzivajoče nemške
nastope tu - na severni meji in
na pojav, da »ptujska okolica še
ni državno in narodno dovolj
trdna in močna«. Vzroke je iskati
v dejstvu, da imajo po Sloven-
skih goricah in Halozah »še ved-
no tujerodci v rokah skoro vso
gospodarsko moč in radi tega
močan	narodno-politični
vpliv«." Toda režim je nenaklo-
njeno spremljal sokolsko dejav-
nost. Ugotovil je, da tičijo prav v
sokolskih vrstah revolucionarne,
njemu nasprotne sile. Tako lah-
ko razumemo »slikanje za komu-
nisti« po gimnaziji v začetku leta
1939, ko so se znašli v preiskavi
le sokolski naraščajniki."
Pomembno žarišče narodnoo-
brambne dejavnosti je bilo ob
»Vzajemnosti« ptujsko gledališ-
če. V gledališču so se zvrstile šte-
vilne predstave in društvene aka-
demije kot narodnoobrambne
manifestacije. Večkrat so jih
spremljale listkovne akcije, ki šo
imele v Ptuju močan politični
odmev.
Popisne in listkovne akcije so
spretno izvajali zavedni mladin-
ci. Skupina mladih je vestno in
predano pripravljala gradivo v
ciklostilni tehniki KP v Ptuju.
Ilegalnega partijskega tiska s
ptujskega območja iz zadnjih tri-
desetih let imamo ohranjenega
kar precej. Bil je to čas, ko se je
ob dvigovanju ptujskega nem-
škutarstva razvnel narodno-
obrambni boj.
V narodnoobrambnem smislu
in glede osveščanja ljudi je bilo v
tehniki veliko storjenega. Sesta-
vljale! besedil so budno sprem-
ljali dogajanja v svojem okolišu
in natančno odgovarjali na poče-
tja ptujskih Nemcev ter na politi-
ko krajevnih oblasti. Značilno je,
da letaki predvsem pozivajo de-
mokratične množice, naj se zdru-
žijo ne glede na versko ali stran-
karsko pripadnost v skupnem
boju proti nacistični nemški ne-
varnosti.
Nadaljevanje prihodnjič
Opombe
MNO Maribor, fas. 124/111. Rudi Ilec, Zvonko Sagadin.
ACK ZKS, fas. III. konferenca KPS, Mira Svetina; pismo Mire Svetina avt. 16. II. 1983.
" M NO Maribor, Zapisnik o delu predvojne mladine v Mariboru, 18. 10. 1958.
" Jože Lacko spomini živijo, KS Heroja l^cka Rogoznica 1985, str. 61.
ACK ZKS, fas. II. konferenca KPS, Joštov mlin, Medlog pri Celju; glej op. 15, str. 53, 83.
" Gruda, junij 1938, št. 6; ZAP, Osebni fond Holc Franc, arhiv DKFID Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah 1933/40;
IZGD, fas. ZKFID, korespondenca Ivana Kronovška.
" Glej op. 17, ZAP .. ., pismo Vladimira Krefta.
" ZAP, Rodbinski in osebni fondi, Komac Radoslav, Sokol, Statistički izveštaj za 1939.
" Glej op. 19, spis k tom. I/o. st. 35/1.
Glej op. 19, Sejni zapiski 21. 9. 1938 - 10. 3. 1941.
Po izvršitvi nekaterih naročil v ptujskem okraju sem se popoldne
oglasil še v Poljčanah, da zvem, kako napredujejo glede zadružništva.
Zvečer sem moral z vlakom v Ljubljano, ker je bil naslednje jutro že de-
lovni sestanek na RZKZ.
Na OZKZ v Poljčanah sem zvedel, da bo zvečer precej vroče v Stu-
denicah. Drago me je povabil, da grem z njim, ker bosta tam tudi pred-
sednik in tajnik OZKZ, ki ju na sedežu v Poljčanah nisem našel.
Z odločitvijo pristojnega republiškega organa je bil baje razpuščen
ženski samostan v Studenicah, zemlja pa dodeljena kmetijski zadrugi z
namenom, da je podlaga za ustanovitev KOZ-e. OZKZ je tam sklicala
sestanek s kmeti, KLO pa sočasno še zbor volilcev. Ozračje je bilo baje
zelo napeto. Ko je sonce že zahajalo, sva se z Dragom odpeljala tja, da
ne bi zamudila začetka sestanka.
Studenice sem poznal le iz materinega pripovedovanja, kije kot de-
kle pred prvo svetovno vojno čez makolsko območje večkrat hodila tja na
sejme. Studenice so bile namreč trg, ki pa se ni razvil, zato me je kraj še
posebej zanimal. Nekaj podatkov o Studenicah:
Okoli leta 1237 je bil v tem kraju ustanovljen .samostan domini-
kank. ki je bil dograjen leta 1249. Zgradili so tudi cerkev in jo večkrat
prezidavah, v času turške nevarnosti pa samostan močno utrdili. Leta
1457je kraj Studenice postal trg in dobil pravico do tedenskega in treh
letnih sejmov. Trg se ni razvijal in je ohranil prvotni kmečki videz.
Cesar Jožef II. je samostan dominikank razpustil, posestvo pa je
prišlo v državni sklad. Potem ga je kupil neki Anton Pabst in ga leta
1892 prodal nunskemu redu — spokorniškim magdalenkam, ki so se po-
tem naselile v Studenicah. Pridno so delale na posestvu in z leti so jih
kmetje sprejeli za svoje, živele so s krajem.
To je bila preteklost, ki je takrat še nisem tako podrobno poznal.
Zbor volilcev in zadružnikov je bil v šoli, kije bila med vojno požgana, le-
ta 1946 pa obnovljena in dozidana. Precej ljudi je stalo zunaj, med njimi
več miličnikov v uniformah, nekaj pa tudi v civilu. Od njih sem zvedel, da
je na sestanku tudi tovariš šef okrajne Udbe. Prerinil sem se v dvorano,
medlem ko je Drago ostal zunaj.
Pri precej dolgi mizi. grobo zbili iz desk. sta stala tudi pred.sednik^in
tajnik OZKZ iz Poljčan. Rinil sem naprej, da bi se z njima pozdravil. S
težavo mi je uspelo pririnili se nekako do polovice dvorane, tam pa sem
med množico obtičal. Tedaj je predsednik KLO (krajevnega ljudskega
odbora) že začel zbor in predstavil tovariše iz okraja. Med ljudmi je bilo
slišati grozeče mrmranje.
Potem je predsednik povedal, da je zbor sklical na zahtevo volilcev.
ki se ne strinjajo z ukinitvijo samostana.
>^Nune so naše. dajte nam nazaj, kar je našega!« je zavpil doneč
moški glas. v dvorani pa je zahrumelo.
»Tovariši, mir, tovariši!« je moledoval predsednik. Slednjič mu je
uspelo ljudi nekoliko umiriti, ko jih je začel nazivati: »Dragi ljudje, Stu-
deničani!«
Opisal je zgodovino kraja, predvsem delo nun, ki so vedno ljudem
pomagale, pomagale so tudi partizanom, po osvoboditvi pa so redno iz-
polnjevale svoje obveznosti — davek in obvezno oddajo. Svoj govor je
končal nekako v tem smislu:
»Nune so s svojimi rokami skrbno obdelovale samostansko zemljo,
dobro gospodarile. Tovariš Tito pa je rekel: .Zemljo tistemu, ki jo obdelu-
je!' Vprašam vas, ali nune niso same obdelovale zemlje ?«
»So!« je zagrmelo v dvorani, nekaj glasov pa je še dodalo, da so v
pridnosti bile vsem vzgled, da ne bodo priznali krivice in podobno.
Ko je predsedujoči ljudi .spet pomiril, je govoril šef Udbe, kije bil v
civilu, nastopal pa je kol okrajni aktivist, saj je tudi bil član ožjega okraj-
nega političnega vodstva. Skušal je ljudem na preprost način pojasniti
naš razvoj, izgradnjo socializma na vasi, ta izgradnja pa je za naše raz-
mere možna edino z razvojem zadružništva. Potem je tudi obrazložil
vzroke, zakaj so pri nas ženski samostani razpuščeni, kar daje nunam
možnost, da gredo nazaj v civilno življenje in oblečejo civilno obleko. Ka-
' lera zna in hoče delati, ima v naši družbi dovolj možnosti za življenje.
Njegov govor so ljudje, večinoma so bili v dvorani moški, še kar mir-
no poslušali, le luinlam ga je zmotil kak medklic. Opazil sem tudi, da so
nekateri udeleženci vinjeni.
Potem je poskušal spregovorili predsednik OZKZ, vendar ga nihče
ni poslušal.
Oglasil se je eden od navzočih, pozneje sem slišal, da je bil cerkveni
ključar. Povedal je nekaj demagoških besed v prid nun, ljudje pa so mu
ploskali. V dvorani so vsevprek začeli vpili:
»Nune so naše. nun ne damo! Dajte nam nazaj, kar je našega!«
Ko se je vpitje nekoliko poleglo, se je oglasil tajnik OZKZ, a je mo-
ral vpili, da so ga ljudje slišali. Med drugim je omenil ustanovitev obde-
lovalne zadruge ... To je bilo kol sunek s palico v sršenje gnezdo.
»Nočemo zadruge, dol s kolhozi, proč s skupnimi kotli. ..!« so vpili
ljudje vsevprek. Tajnik pa je nadaljeval:
»Tovariši! Vidim, da se nocoj ne bomo mogli več pametno pogovar-
jati. Pogovorili se bomo drugič, ko boste trezni. Vedite pa. da naša ljud-
ska oblast ne ho odstopila. Svoj cilj bomo dosegli, saj je to v vašo korist!«
Spel je divje završalo med ljudmi. Gruča je začela pritiskali proti
mizi. Zaropotali so stoli v prvih vrstah, zadaj so bila le stojišča. Zaslišal
se je resk zlomljenega stola. Bilo je vzdušje, kol da se začenja gostilniški
prelep.
Tedaj je skočil na mizo šef Udbe in izvlekel pištolo . . .
»Tako pa ne. tovariši, tako se ne bomo pogovarjali. . .«
Za njim je skočil na mizo še tajnik OZKZ in prav tako potegnil pi-
štolo . . .
Množica v dvorani je za trenutek otrpnila.
»Kdo pa je ta hudič?« je vprašal fant, kije stal poleg mene.
Sele tedaj sem se zavedel, da me imajo ljudje za enega izmed svojih.
Zašepetal sem, mu nazaj — v tamkajšnjem narečju — da so ga v začetku
predstavili kot tajnika OZKZ.
»Sedaj pa kakor hočete, sarAo dve možnosti imate: ali se mirno ra-
zidete na svoje domove ali pa dam dvorano obkoliti in vas vse odpeljemo
prenočevat v Poljčane. Miličnike ste videU že prej zunaj, nove okrepitve
pa prihajajo. Prosim, kakor hočete, na vas je odločitev!«
Tako je govoril šef Udbe, rezko in odsekano. Njegove besede so bile
jasne in nedvoumne.
Ljudje so za nekaj trenutkov utihnili. Še je bilo slišati nekaj klicev,
vendar so ljudje jezno mrmrajoč začeli zapuščati dvorano.
»Si prišel cel?« me je zunaj vprašal Drago, kije rekel, da je pazil tu-
di na moje kolo, zato ne ve. kaj se je dogajalo v dvorani, slišati pa je bilo
precej hrupno.
Med vožnjo proti Poljčanam, peljal sem se naprej, ker sem edini
imel luč na kolesu. Drago pa za mano, sva srečala nekaj osebnih avtom-
bilov.
»Se že peljejo po glavne nocojšnje razgrajače,« mi je zaupal Drago,
ker je to zvedel zunaj od tovarišev.
Čez nekaj dni, ko sem bil spet v Poljčanah, sem zvedel, da so tisto
noč in naslednji dan odpeljali na zaslišanje v Poljčane večino tistih, ki so
bili posebno glasni na zboru.
Še pred polnočjo sem sedel na vlak za Ljubljano.
Napisal sem poročilo o tem, kar .sem videl in slišal v Studenicah in
Poljčanah.
Čez kak dan aU dva me je poklical predsednik Maks Krmelj in se
zanimal, ali je bilo v.se res tako, kot sem napisal.
Seveda sem pritrdil in dodal še nekaj p^robnosti, kijih nisem zapi-
sal.
Saj to je podobno, kot je kolektivizacijo opisoval Šolohov v Zorani
ledini,« je predsednik zamišljeno dejal in mi naročil, da naj vso zadevo
še enkrat in kar najbolj podrobno opišem. Nalogo sem opravil in dal ro-
kopis predsednikovi tajnici; ta je dejala, da je prepisovanje mojih poročil
pravi užitek.
Pozneje sem bU še večkrat v Studenicah, kjer je na samostanski
zemlji životarila zadružna ekonomija. Hotel sem tudi kaj več zvedeti o
zasli.ševanjih v Poljčanah, vendar o tem kmetje niso hoteli govoriti.
Danes s tistim zemlji.ščem upravlja KK Slovenska Bistrica in na
njem goji predvsem sadje, nekaj pa je tudi vinogradov.
Prihodnjič: Kaj se dogaja v toti PrIekiji?
tednik - september 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
TELOVAOliO DRUŠTVO PAHTIZAN DORNAVA PRAZNOVALO
35. ROJSTNI DAN
Uspešni tudi brez širše
podpore
Minuli kooec tedaa so v Donavi pmoovali člani TVD Partizan.
Ob jubileju so orgaaiziraii več športnih srečanj. Srečali so se šahisti,
odbojkarji, košarkarji, nogometaši; tekmofali pa so še t pikadu in v
streljanju z zračno puško za naslov prvaka krajevne skupnosti. Na sobo-
tni proslavi so podelili več priznanj za požrtvovalno delo v društvu. V
dvorani krajevne skupnosti pa so pripravili kratek pregled 35-letnega
dela v sliki, besedi in priznanjih. Jubilejne prireditve so sklenili z dru-
igbttim srečanjem, na katerem je igral ansambel Polet iz I*tuja.
Milan Petek, predsednik TVD
Partizan Domava, je bil po kon-
čanih prireditvah razočaraji- Na
proslavi so manjkali tisti, na ka-
tere so najbolj računali. Niso jim
prisluhnili v prosvetnem društvu,
manjkali pa so tudi gasilci in
predstavniki nekaterih društev,
ki so jih prav tako povabili. S
kulturnim programom so jih na-
to razveselili učenci osnovne šole
dr. Pranja Žgeča.
Kroniko o življenju in delo
TVD Partizan Domava sta sesta-
vila Milan Petek in Anton Čuš
starejši. Spomnila sta na začetke
razvoja telesne kulture v Doma-
vi, ki segajo v čas pred drugo
svetovno vojno. Mladi fantje, ki
jih je gnala želja po gibanju, so
gojili predvsem orodno telovad-
bo. Imenovali so se Sokoli in
kasneje fantovski odsek. Nasto-
pali so v sosednjih krajih, sokoli
celo na Češkem. Po osvoboditvi
so se mladi pričeli ukvarjati še z
lahko atletiko in strelstvom.
Rojstni dan TVD Partizan je 5.
2. 1954. Z ustanovitvijo društva so
postavili temelje organiziranega
delovanja. Največ so v tistem času
pokazali člani pri orodni telovad-
bi. Starejši se še spominjajo vrato-
lomnih skokov in akrobacii bratov
Antona, Jakoba. Janeza in Franca
Čuša ter drugih.
Uspešni so bili tudi v suvanju
krogle, metu diska in kopja, sko-
kih v daljavo in višino. Posebej
velja spomniti na uspeh deklet v
letih od 1960 do 1963. Dvakrat
so bile tretje, enkrat druge in en-
krat prve na tekmovanju Po po-
teh ob žici okupirane Ljubljane.
Proga je bila dolga 14 km, dor-
navska dekleta pa so pustile za
seboj tekmovalke iz znanih klu-
bov, kot so Kladivar iz Celja,
Branik iz Maribora, Fužinar iz
Raven in druge.
Četudi društvo ni imelo denar-
ja, je v letih od 1954 do 1965 ve-
liko doseglo. Posamezniki, med
njimi omenimo Novaka, Ferda
in Marijo Vaupotič, Mihaela Gu-
čka, mladega načelnika Antona
Cuša, so pridno delali. Društvo
je dobilo prostore v Zavodu dr.
Marijana Borštnarja in nekaj
opreme, ki jo je uporabljalo sku-
paj z osnovno šolo. Uredili so
nogometno in rokometno igrišče.
Za to obdobje je značilna tudi
zagretost za žogo. Fantje so teka-
li za pravo usnjeno žogo; prine-
sel jo je Martin Golob. Ob 35-le-
tnici jo je ponovno prinesel in
daroval fantom krajevne skupno-
sti, da jim bodo popoldnevi kraj-
ši. V letih od 1965 do 1970 je
društvo životarilo. V sedemdese-
tih letih je znova zaživelo in usta-
novili so več športnih sekcij: za
odbojko, namizni tenis, šah in
strelstvo. Strelska družina se je
pozneje osamosvojila in dosega
odlične rezultate. Organizirali so
se tudi nogometaši, košarkarji in
kolesarji. Lepe uspehe je dosegla
šahovska sekcija, in to pod vod-
stvom Slavka Sirca, danes pa jo
vodi Vlado Viher in je ob nogo-
metu in košarki tretja sekcija, ki
dela.
Med tistimi, ki so se v omenje-
nem obdobju nesebično trudili
za društveno dejavnost, so bili
Konrad Vertič, Janko Petek, Jan-
ko Ratek, Drago Vertič in drugi.
V času mandata Konrada Vertiča
so v jami zgradili stadion. Zaslu-
žen pa je tudi za dobro sodelova-
nje z Zavodom dr. Marijana
Borštnarja, osnovno šolo in so-
sednjimi društvi.
Letos je društvo dobilo novega
predsednika — Milana Petka.
Njegova želja je, da bi društvo
vključevalo čimveč krajanov in
da bi prevzeli odgovornost in vo-
denje rekreacije v kraju. Želi pa
tudi več denarja, vsaj toliko, da
bodo imeli za tekmovanja. De-
narno sušo najbolj občuti blagaj-
nik Janko Šešerko; pravi, da je
blagajnik brez denarja.
Priznanja TVD Partizan ob
njegovi 35-letnici so prejeli: OŠ
dr. Franja Žgeča Dornava, Zavod
dr. Marijana Borštnarja, Jože
Hentak, nogometna sekcija, Jan-
ko Ratek, Stanko Janžekovič,
Branko Debeljak, Drago Vertič,
Konrad Vertič, Anton Cuš, Jakob
Cuš, Ferdo Vaupotič, Marija
Vaupotič, Jože Žuman ter nekda-
nje tekmovalke v lahki atletiki in
gimnastiki Neža Berlak, Angela
Cigula, Angela Lah, Zinka Kor-
par, Marija Popošek in Terezija
Zemljarič.
MG
Milan Petek, novi predsednik
TVD Partizan Dornava, je nalogo
vzel resno in pričakuje v bodoče
tudi več denarja. Sedež društva je
danes v stari osnovni šoli.
Janko Šešerko, blagajnik.
Konrad Vertič je društvo vodil
polnih osem let in ima veliko za-
slug za ponovno oživitev njegove
dejavnosti leta 1969.
(Posnetek: Martin Ozmec.)
Obletnici pomembnih dogodkov
Letos naj se ne le krajani KS Podlehnik v
Halozah, ampak tudi drugi ptujski občani
spomnimo dveh pomembnih dogodkov na
območju te krajevne skupnosti.
Poleti pred 50 leti je bilv Rodnem vrhu me-
sec dni tabor visokošolk, ki so s predavanji in
drugim delom opravljale med ljudmi svoje
poslanstvo za dvig zdravstva, gospodarstva
in kulture.
Druga obletnica, ki se je letos spominjamo
)e 45-letnica največjega partizanskega spopa-
da v tedanjem ptujskem okrožju, ki je pote-
kal med partizani in nemškimi vojaki 27. sep-
tembra 1944 od vasi Dežno do Dravinje pri
Zg. Pristavi. Po dosedanjih poizvedbah je
padlo v spopadu 21 nemških vojakov in je bi-
lo 27 ranjenih, naši pa so imeli tri smrtne žr-
tve in sedem ranjenih. Medtem ko je bil spo-
pad v Mostju 8. avgusta najbolj tragičen spo-
pad med partizani in Nemci na ptujskem ob-
močju, je bil spopad v Dežnem po številu
udeležencev največji in je z dobro partizan-
sko taktiko boja obvaroval partizane pred
uničenjem.
T\B0R VISOKOŠOLK V RODNEM
VRHU
Kako je prišlo do tabora visokošolk v Rod-
nem vrhu, imenovanega Sv. Duh po zaselku
vasi Rodni Vrh? (V tem zaselku je bilo tudi
šolsko poslopje.)
Mlada učiteljica na trirazredni šoli pri Sv.
Duhu Rika Nepužlan, doma iz Ljubljane, je
po nastavitvi na tej šoli spoznala haloško be-
do v svojem šolskem območju in jo hotela
vsaj malo omiliti. Tako je leta 1938 pripravila
na šoli božičnico. Na njej naj bi bili otroci
obdarovani. Za božičnico je zbirala prispev-
ke predvsem v Ljubljani. S seboj je vzela
učenko Milico Drevenšek, hčerko šolske slu-
ge Katike Drevenškove.
V	Ljubljani sta obiskali več osnovnih šol,
kjer je Rika otrokom pripovedovala o halo-
ški revščini. Milica pa je učencem kaj zapela
kaj deklamirala. Uspeh njunega nastopa
je bil velik, kajti kmalu so prispeli na pošto v
Podlehnik paketi oblačil za božičnico.
Za obdaritev so zbirale tudi dijakinje ptuj-
ske gimnazije. Iz volne so spletle nogavice,
rokavice, kapice in šale in prišle tudi na sa-
nio prireditev. Na njej so uprizorile igrico in
kapele nekaj pesmi. Pri pripravah je bil z nji-
fTii povezan prof. Ingolič.
V	tem času je Ingolič seznanil učiteljico
Kiko z Ivanom Bratkom iz Ptuja, ki je bil štu-
dent na fakulteti v Ljubljani in je aktivno so-
deloval v naprednem študentskem gibanju,
'^ika pa je spoznala Ingoliča, ko je zbiral pri
Sv. Duhu podatke za svojo knjigo VINSKI
^RH. Tedaj se je večkrat oglasil na šoli.
Ker je bila Rika članica Učiteljskega pev-
''kega zbora, je prihajala na njegove pevske
^iije v Ljubljano, kjer jo je Bratko nagovoril,
da bi pripravila vse potrebno za tabor visoko-
šolk pri Sv. Duhu.
Kakor nam je znano, so v letih od 1935 pa
do 1940 potekali tabori visokošolske in sred-
nješolske mladine v Sloveniji. Bili so izraz
Progresivnih socialnih in narodnoobrambnih
'^ženj. Zabeleženih je 35 taborov, med njimi
pet, ki jih je priredilo društvo »Doma visoko-
šolk«. Med temi je bil tabor pri Sv. Duhu v
Halozah.
•"KIHOD VISOKOŠOLK K SV. DLHL
Prispele so 15. julija 1939 v vročem polet-
'lem dne-u. Od Podieh ka .o norale p-
gati porivati voz navkreber, kajti zaselek Sv.
Duh pri vasi Rodni Vrh je na hribu raztrese-
no naselje, oddaljeno od Ptuja 11 km. Vas je
imela tedaj 50 hiš in 214 prebivalcev. Viničar-
skih družin je bilo šestnajst, to je 39 odsto-
tkov vaščanov. Za osem ur dela so prejemali
po pet do sedem dinarjev plačila na dan,
brez hrane. Svoje zemlje viničarji niso imeli.
V bornih kočicah so stanovali in živeli v veli-
ki revščini. Tudi mali kmetje, imenovani gor-
mani, ki so premogli do pet hektarjev zemlje,
so slabo živeli in bili zadolženi. Takih malih
kmetij je bilo sedem, petnajst kmetij pa je bi-
lo srednjih. Imele so od pet do deset hektar-
jev zemlje. Le štirje posestniki so imeli nad
deset hektarjev veliko posestvo — štirje do-
mačini in pet tujcev.
Dekleta so s seboj na vozu pripeljala od
železniške postaje v Ptuju knjige, oblačila,
hranOj zdravila in filme s filmskim projektor-
jem. Že pod vrhom so videla na tleh ležati
otroka v cunje zavitega, ki ga je obletaval roj
muh. Bil je dojenček.
V šoli jim je Rika omogočila stanovanje, to
je šolsko sobo. Zato je izposlovala dovoljenje
pri šolskem nadzorniku v Ptuju. Sama je bila
v tem času na počitnicah pri starših v Lju-
bljani. Pač pa je poverila skrb za tabornice
šolski sluginji Katiki Drevenškovi, ki je bila
iznajdljiva in zelo uslužna.
Po prihodu v šolo so dekleta zamašila pod-
ganje luknje, napolnila pri sosedu slamarice
in jih razprostrla po tleh. Dežurna je odšla
kuhat kosilo, druge pa so se razkropile po va-
si, da navežejo stik z ljudmi in spoznajo raz-
mere. Spoznale so, da odhajajo starši zgodaj
na delo. S seboj vzamejo otroke in kakšno
skorjo kruha. Opoldan pojedo s sabo prine-
sene žgance, zabeljene z žganjem, ali kislo ju-
ho od zjutraj ali pa so se otroci spravili na
hruške.
Vodja tabora je bila Mira Ružič, za zdrav-
stvo so izbrale Zorko Gradišnikovo, za gospo-
dinjo tabora pa Anko Ružičevo. Druge udele-
ženke tabora so bile: Stana Gerk, Cirila Go-
sak, Darja Gregorin, Fani Janežič, Miša Gulič
(pozneje žena Ptujčana dr. Branka Šalamu-
na), Milanka Jankovič, Hilda Jirabek, Danica
Kitak, Slava Lesjak, Mira Tomšič in Zinka
Topolovec.
Dekleta so taborila od 15. julija do 15. av-
gusta 1939. Pet jih je bilo iz Ljubljane, štiri iz
Maribora, ena iz Ptuja, ena iz Celja, dve iz
Beograda, ena iz Kosmaja v Srbiji in ena iz
Zagreba. Študirala so: štiri arhitekturo, štiri
pedagogiko, dve medicino, dve agronomijo,
ena germanistiko, ena zgodovino umetnosti
in ena slavistiko.
Namen tabora je bil vsaj nekoliko omiliti
zaostalost s predavanji o zdravstvu, kmetij-
stvu, in s knjigami dvigniti zanimanje za kul-
turo.
Slovenski javnosti je bilo znano, da so Ha-
loze med najrevnejšimi slovenskimi predeli,
kjer posestniki vinogradov iz mesta izkorišča-
jo viničarje. Lastniki vinogradov so imeli po
vrhovih bahave hiše, viničarji pa so trpeli ve-
liko pomanjkanje v svojih bornih kočicah.
Za prvim dnem pri Sv. Duhu so se zvrstili
dnevi z natrpanim delovnim programom. Ve-
liko dela sta imeli medicinki. Pregledovali sta
bolne in spoznali, da sta razširjena rahitis in
TBC. Otroci so bili podhranjeni. Nekega dne
je prinesla Milanka, ki je prinašala pošto iz
Podlehnika, denar, poslan iz Ljubljane. Ta-
koj so dekleta uredila mlečno kuhinjo za
malčke. Otroci so prihajali vsak dan v šolo z
kiPičkom in žlico. Arhitektke so sanirale ne-
kaj vaških studencev. Z vodo je bila velika te-
žava. Zelo je je primanjkovalo, zato je hudo
trpela higiena.
V šoli so dekleta šivala perilo za otroke in
učila matere negovati dojenčke. Iz Maribora
je prišla tudi medicinska sestra in priredila
večdnevni tečaj za nego dojenčkov.
Zinka in Stanka sta vabili otroke v šolo.
Pripovedovali in brali sta jim pravljice. Z nji-
mi sta peli, telovadili, rajali in sta večkrat za-
igrali pri petju na kitaro. To je bil otroški vr-
tec. Ko je deževalo, so bili ljudje doma in de-
kleta so se razkropila z anketnimi polarni po
hišah, da jih izpolnijo za Higienski zavod.
Ob sobotah zvečer in ob nedeljah je bilo v
šoli najbolj živahno. Tedaj so prišli predava-
telji od drugod. Predavali so o živinoreji, po-
Ijedeljstvu, sadjarstvu, zdravstvu. Takih pre-
davanj je bilo največ. Po predavanjih so zavr-
teli filme: ljudje so jih gledali z velikim zani-
manjem, saj nekateri še sploh niso videli ki-
nopredstav. V šoli se je ob nedeljah in sobo-
tah zvečer zbralo tudi do tristo ljudi iz širše
okolice.
Dobro je delovala tudi knjižnica. Knjižni-
čarka je izposojala knjige ves dan. Po konča-
nem taboru so ostale knjige, ki so jih dekleta
prinesla s seboj, v šolski knjižnici, zdravila in
potrebščine za prvo pomoč pa v šolski lekar-
ni.
Naj navedem imena predavateljev! Medi-
cinec Branko Šalamun iz Ptuja je predaval s
področja medicine. V tem času je raziskoval
z dr. Fedorjem Mikičem rodnost in umrlji-
vost v Halozah. Njuna razprava je izšla v
Zdravstvenem vestniku I. 1941, št. 1-4. France
Cucek, absolvent veterine, je predaval o pre-
prečevanju bolezni pri živini. Ivan Nemec,
kmetijec je imel predavanje o kmetijskem za-
družništvu, Rihard Knez pa je kot pravnik go-
voril o novem viničarskem zakonu, ki je
predvidel več deputatne zemlje in višjo mez-
do viničarjem. Med predavatelji naj omenim
še slikarja Lojzeta Šušmelja, ki je ljudem go-
voril o umetnosti; ta naj bi bila last vseh lju-
di.
KONEC TABORA
Preden so se dekleta poslovila od Sv. Du-
ha, so razdelila zbrano blago za prebivalce:
oblačila, milo, špecerijo, semena, umetna
gnojila.
Ljudje so se od deklet prisrčno poslavljali
in se zahvaljevali za vse, kar so zanje storila.
Hvaležni so jim bili tudi za pomoč pri polj-
skih delih, posebno pri žetvi.
Dekleta so prinesla v vas prijetno spre-
membo v enoličnem življenju, polnem gara-
nja. Življenje enega meseca je bilo polno no-
vih nepozabnih doživetij in koristnih nasve-
tov za zdravje, za gospodarstvo. Med ljudmi
so bile razdeljene knjige za koristno branje in
tudi leposlovje. Koristen je bil tudi napotek
naj se viničarji zavzemajo za pravičnejše pla-
čilo za svoje težaško delo.
Dekleta so odhajala z zavestjo, da bo nji-
hov pouk vsaj omilil veliko umrljivost do-
jenčkov in bolnikov v vasi in da bo gospodar-
ski pouk koristil kmetovalcem.
Vira: a) knjiga ŠTUDENTSKI IN DIJA-
ŠKI DELOVNI NARODNOOBRAMBNI
TABORI V SLOVENIJI, 1935 1940, Mari-
bor, str. 263 286.
b) Krajevni leksikon dravske banovine,
Ljubljana 1937 (podatki o vasi Rodni Vrh v
občini Podlehnik, v ptujskem okraju).
O partizanskem spopadu pa v naslednji
številki.
Razočaranje na tekmovanju
Za nami je čas gasilskih regij-
skih tekmovanj in prav je, da se
spomnimo nekaterih dogodkov,
ki rušijo vlogo in velikost teh pri-
reditev.
Bil je deževen nedeljski dan,
ko so odpadle mnoge prireditve,
le gasilcev podravske regije to ni
motilo. V Ormožu je bilo izvede-
no regijsko tekmovanje, ki so se
ga masovno udeležili gasilci iz
ptujske, slovenskobistriške, or-
moške in lenarške občine. Kljub
slabemu vremenu so bili rezultati
zelo dobri, kar je lahko v ponos
gasilski organizaciji.
Zraven obsežnih priprav, ma-
sovne udeležbe in dobrih rezulta-
tov pa smo tudi v gasilski dejav-
nosti priča nekaterih nepošteno-
stim in manipulacijam, ki jih bo
nujno potrebno odpraviti. To-
krat je bilo največ težav v tekmo-
valni kategoriji pionirjev A. Sod-
niki so pri tekmovalni vaji Zbija-
nje /are dovoljevali posameznim
ekipam vidne napake, kar je v
'končnem obračunu omogočilo
navijaško razvrstitev ekip. Te na-
pake so v tekmovalnih propozici-
jah označene kot nepravilno raz-
vrščanje in delo posameznika v
primerih, ko morata nekatere na-
loge opravljati dva. Ekipa GD
Hajdina je tako na primer pri pr-
vi vaji nabrala šest negativnih, a
neevidentiranih točk, hkrati pa
tudi boljši čas, kar je vplivalo na
kasnejše prvo mesto. In ko se
človek sprijazni s to pristran-
skostjo, sledi upanje, da bo obra-
čun let in s tem bonitetnih točk
pošten. Pa se zopet prevaraš.
Ekipa s povprečno starostjo nad
deset let je na seznamu pomlaje-
na na sedem let. Te razlike lahko
preprosto spozna vsak laik, le
mentor in tisti, ki so omogočili
tak nastop, tega ne priznajo. Po
vseh prikazanih krivicah, ki so
jih pretrpeli pionirji A GD Le-
skovec, ki so bili po uvrstitvi dru-
gi, lahko sledi le še pritožba.
Tudi to smo naredili. Toda ko-
misija, ki je pritožbo sprejela, jo
je vzela le v vednost in ne v ko-
rist vzgoje otrok ter poštenosti
gasilske stroke.
In kako dalje? Ali bomo še da-
lje zavajali tiste, ki bodo delali
pošteno, na tak način ali bomo
našli kakšne rešitve? Najtežje je
vsekakor okrog dokazovanja let,
saj zaradi sposojanja zdravstve-
nih izkaznic to ni zanesljiv doku-
ment. Vsekakor bodo mentorji
morali na drug način ohraniti
svoj ponos, tudi sodniške komi-
sije se bodo morale poglobiti v
tekmovalna pravila in dosledno
sojenje, vodstva tekmovanja pa
bodo morala bolj odgovorno ra-
zreševati takšne nepoštenosti.
Vsekakor nam ne more biti vse-
eno za mladino, ki jo že v prvih
letih gasilske dejavnosti vzgojno
uničujemo.
Mg. Janez MERC
V arhitekturi Ormoža je veliko
zgodovinskih prvin
Gradnja vzhodnih mestnih vrat
1830. leta je bilo v Ormožu porušeno staro mestno obzidje in grba vzhod-
nih in zahodnih mestnih vrat so vzidali v vežo ormoškega gradu. Na obeh je tu-
di letnica obnove.
Po skoraj petnajstih letih, toliko je stara zamisel arhitekta Dušana Moško-
na iz Ljubljane, sicer domačina iz Središča ob Dravi in uradnega ormoškega ar-
hitekta, ki za vse svoje zgradbe skrbi in si jih z zanimanjem ogleduje tudi po ti-
stem, ko že služijo namenu (za ubrano arhitektonsko ureditev Ormož, kjer se le-
po spaja staro z novim, je 1981. leta prejel Plečnikovo nagrado), seje uresničila
gradnja mostovža ali vzhodnih mestnih vrat v Ormožu.
Zgrajena bodo čez magistralno cesto med blagovnico TIMA in novo zgrad-
bo nasproti. Grb, ki je v veži ormoškega gradu, je original in bi ga bilo težko
prestaviti na novozgrajeni mostovž, tako da so sklenili izklesati novega iz pešče-
njaka.
Marsikoga bo zanimalo, kaj bo v zanimivem mostu čez cesto, kaj se bo tam
dogajalo. V minulih letih je bilo povedanih veliko besed, tudi o tem, kdo naj bi
mostovž gradil. Denarje namenila TIMA - OCM - TOZD Klas iz Maribora.
Spočetka so nekateri predlagali, da naj bi bila tu slaščičarna ali pa lična in pri-
kupna kavarnica. Sedaj so se odločili, da bo to neke vrste kavarnica ali bolje bi-
fe, kjer bodo gostom ponujali kavo in pijače, še posebej privlačen pa bo bili-
jard. To mnogim ni povšeči, vendar, žal je tako, denar, ki ga vložiš v zidove, se
mora vračati. Vsi Ormožani pa srčno upamo, da bo to le začasna rešitev in da
bo mogoče kdaj čez leta Ormož le dobil prikupno kavarnico, kjer bo gost lahko
v miru posedel, prebral časopis in popil kavo.	Vida Topolovec
Takšen bo mostovž z elementi srednjeveške arhitekture od gradu do bla-
govnice Time.
6 — IZ NAŠIH KRAJEV
14. september 1989 - TEDNIK
Gostinsko-
turistična ponudba
IMPOLA
Minuli petek so se v Stuhčevem domu pri Treh kraljih na delov-
nem posvetu sestali predstavniki Impola, družbenopolitičnega življe-
nja v občini. Gospodarske zbornice Maribor, Kompasa, Jata iz Mari-
bora in novinarji nekaterih časopisnih in radijskih hiš iz Podravja.
Govorili so o rezultatih in prizadevanjih na f>odročju razvoja gostin-
sko-turistične ponudbe Impola in občine Slovenska Bistrica kot celo-
te. Ta ima pri razvoju te gospodarske dejavnosti ob ljudeh še številne
naravne danosti. Tu so Pohorje z lepimi in bogatimi gozdovi, bistrimi
potoki, z obiljem gozdnih sadežev in visoke divjačine ter lepih smu-
čarskih terenov pozimi, sončnimi in ugodnimi vinogradniškimi lega-
mi na južnem obronku Pohorja in kakovostnimi vini, kulturno-zgodo-
vinske znamenitosti, kot so grad Štatenberg, bistriški grad, in spome-
niki iz polpretekle zgodovine, obilje naravnih, etnoloških ter tehni-
ških spomenikov.
Vse te naravne danosti želijo združiti ter se z dobrim delom in
boljšo ponudbo vključiti v turistični paket Slovenije. To naj bi bil sa-
mo drobec sanacije jugoslovanske ekonomije, je menil Zvezdan Žleb-
nik, predsednik KPO Impola. »Danes ne bomo govorili samo o soci-
alnem in sindikalnem turizmu, temveč o tistem, ki pomeni nekaj več.
Zavedamo se, da z improvizacijo v tej panogi, kjer je tržišče dokaj ne-
usmiljeno, ne moremo dalje. Improvizacije pa si Impol ne more pri-
voščiti niti v svoji osnovni dejavnosti, kaj šele v gostinstvu in turizmu.
Narediti moramo miselni preskok, da v programski enoti Gostinstvo
in turizem iz klasične ponudbe — kuhanje malic in kosil — preskoči-
mo v kvalitetni turizem, kjer hočemo ponuditi ob hrani in pijači ter či-
stem zraku še kaj več.«
Da to resnično želijo, so pokazali z obnovljenimi prostori resta-
vracije pri Treh kraljih v Stuhčevem domu, kjer pa je celotnemu do-
mu potrebno dati novo vsebino in preiti od »družinskega« turizma k
višji odliki ponudbe, ter z gradom Štatenberg, ki ga želijo usposobiti
za namen, ki ga kot kulturno-zgodovinski spomenik ima v tem prosto-
ru, in seveda tudi kot turistični objekt z višjo in boljšo ponudbo.
Pa se povrnimo k RTC Trije kralji. Najprej nekaj iz njegove
osebne izkaznice. Leži na višini 1200 metrov v ogromnem lovišču, ki
obsega 32.000 ha pohorskih gozdov. Lov je možen vse leto, največ pa
lovijo velikega in malega petelina, rdečega jelena, damjaka ali jelena
lopatarja, gamse, srnjad in divje svinje. V zimskem času so tod zani-
miva smučišča, ki se razprostirajo na površini 20 ha in sprejmejo veli-
ko več smučarjev, kot jih ponavadi pride na to območje. Od Treh kra-
ljev vodijo številne poti — na Osankarico, Cmo jezero, partizansko
bolnišnico Jesen, Smolarjev mlin, Šumik, Areh, Šmartno, Tinje in še
kam.
V domu še ni pravega standarda in trenutno kaj več kot čistega
zraka, planinske vode in dobre hrane ter prenočišča turistu še ne mo-
rejo ponuditi. Okolico brunaric, ki jih je pri Treh kraljih kar precej in
ki premorejo visok bivalni standard, bodo uredili v enoten park z
otroškimi igrišči in urejenimi kurišči za vse tiste izletnike, ki želijo v
tem prelepem predelu uživati v naravi in si pripraviti kosilo. Misliti
pa morajo tudi na turiste, ki se včasih naveličajo gledati televizijo, ho-
diti na sprehode in se želijo med drugim tudi poditi za žogo. V mislih
imajo košarkarsko, rokometno igrišče in seveda igrišča za tenis. Ure-
diti morajo še poti do nekaterih izletniških točk v bližini.
Slavko Kleindinst, predsednik skupščine občine Slovenska Bi-
strica, je povedal, da nosilec, ki je bil predviden za razvoj gostinstva
in turizma v občini Slovenska Bistrica (TG DO Planina), svoje naloge
ni opravil. Z veseljem in zanimanjem spremljajo prizadevanja Impo-
la, ki se na tem področju zelo trudi. Če bo to delovno okolje z delom
tako zagnano nadaljevalo, kot je začelo, potem je to tisto pravo za
razvoj te panoge v občini Slovenska Bistrica. Denar in živo delo, ki ga
Impol vlaga v ureditev turističnih objektov in v usposabljanje ljudi v
tej panogi, se bo moral začeti kmalu vračati, ker ob paroli TURIZEM
SMO UUDJE poznamo še tudi drugo: TURIZEM NAS BOGATI;
in v tem primeru vsestransko.
Vida Topolovec
Slovesno ob trinajstem prazniku
krajevne skupnosti Ormož
l.eto«> praznujejo krajani kraje>ne skupnosti Ormož trinajsti praz-
nik, ob katerem se spomnijo polpretekle zgodovine. V letu l*>43 je tudi v
teh krajih nastala potreba po organizaciji odporniškega gibanja. V za-
četku jeseni so posamezni aktivisti — zavedni Slovenci — poskušali os-
novati odbor OK slovenskega naroda za Ormož in nekaj okoliških vasi.
V ta namen je bil 17. septem-
bra 1943 organiziran skrivni se-
stanek v Lešniškem Vrhu. Udele-
žili so se ga Božo Kuharic, Ivan
Masten, Jakob Megla, Franci
Horvat, Anton Plaveč, Ivan Li-
kavec in drugi. Pri iskanju zveze
s Pohorjem jih je odkril gestapo.
Sledile so aretacije, zapori in ta-
borišča, od koder se niso vsi vr-
nili. V spomin na ta sestanek kra-
jani krajevne skupnosti Ormož
17. septembra slavijo praznik.
Letošnje praznovanje bo še
posebej • slovesno. Uresničila se
je dolgoletna želja učencev in
učiteljev osnovne šole Ormož ter
vseh krajanov krajevne skupno-
sti Ormož - zgrajena in obno-
vljena je nova šola na Hardeku.
Prihodnje generacije otrok iz te
krajevne skupnosti bodo lahko
nabirale znanje v sodobnem šol-
skem prostoru, za katerega pa so
prispevali prav vsi občani občine
Ormož.
Kaj vse so v krajevni skupnosti
Ormož naredili s sredstvi krajev-
nega samoprispevka
Januarja prihodnje leto se izte-
če krajevni samoprispevek, ki so
ga v krajevni skupnosti Ormož
uvedli pred petimi leti. O realiza-
ciji smo se pogovarjali s tajni-
kom krajevne skupnosti Ormož
Francijem Trstenjakom. Povedal
je, da je še posebej zadovoljen,
ker je sicer zelo pogumno zasta-
vljen program v celoti uresničen,
ali bolje povedano, ga uresniču-
jejo. Vsaka finančna primerjava
pa je nerealna glede na veliko
inflacijo. Če na hitro pogledamo,
kaj vse so uresničili iz skupnega
programa krajevne skupnosti, bi
na prvo mesto postavili sofinan-
ciranje obnove in gradnje osno-
vne šole na Hardeku. Krajevna
skupnost je v celoti realizirala fi-
nančne obveznosti pri investiciji
in ureditvi okolja. Urejena je tu-
di fasada na podružnični šoli
H um, kjer pa žal ni več učencev.
Nad Mestno grabo so urejene
športne površine z nogometnim
igriščem, atletskimi površinami
in igrišči za tenis. Na Humu se je
pričela obnova mrliške veže. Z
vsakoletnimi dotacijami pomaga
krajevna skupnost Ormož vzdr-
ževati DPD Svoboda iz Ormoža
dom kulture. Redno nakazujejo
dotacije društvom in družbenim
organizacijam, veliko denarja
dobijo tudi posamezni kraji, da
si urejajo vse tisto, kar je nujno
potrebno.
»Še posebej ponosni smo na
ceste, ki smo jih uspeli asfaltirati
v prvi polovici leta. Mednje sodi
cesta proti >Ameriki< in lagunam
Tovarne sladkorja Ormož v dol-
žini 2,5 km,« je med drugim po-
vedal Franci Trstenjak.
Trenutno se v krajevni skup-
nosti ubadajo s širitvijo telefon-
skega omrežja. Del nalog so
opravili že pred dvema letoma,
sedaj pa teče akcija širitve tele-
fonskega omrežja v vaseh Do-
brava, Litmerk, Pavlovci, Ključa-
rovci, Lešnica in Lešniški Vrh.
Ce bo zastavljena akcija pri tele-
fonih v celoti uspela, bo v pri-
hodnjem letu telefonska poveza-
va z vsemi vasmi krajevne skup-
nosti Ormož.
»V krajevni skupnosti smo se
aktivno vključevali v vso proble-
matiko, ki je nastajala na našem
območju, opozarjali smo na na-
pake in predlagali rešitve pri raz-
voju mesta in okoliških vasi. Me-
nimo, da to dosedanje delo
ugodno vplivajo na odločitev
krajanov ob novem krajevnem
samoprispevku,« je sklenil svoja
razmišljanja Franci Trstenjak.
Kako pa naprej?
To vprašanje so si v vodstvu
krajevne skupnosti in družbeno-
političnih organizacij zastavili že
ob koncu prejšnjega leta. Odpr-
tih problemov, predvsem »vro-
čih« na področju cestno-komu-
nalne infrastrukture, je ostalo še
veliko, ekonomska situacija je
vse težja, realno načrtovanje gle-
de na inflacijo pa skoraj nemo-
goče, je v pogovoru omenil pred-
sednik sveta krajevne skupnosti
Anton Prapotnik. Menil je, da je
prav zaradi teh problemov po-
trebno najširše sodelovali s kra-
jani, tako da bi bil ponujeni pro-
gram odraz hotenj, potreb in
možnosti večine.
Prve korake so v krajevni
skupnosti že naredili. V zimskem
času so imeli po vseh vaseh zbo-
re občanov in na njih so bili izo-
blikovani številni predlogi.
Mogoče bi zapisali v presojo
in razmišljanje nekaj pobud, ki
so denarno najvišje ovrednotene.
Te so: gradnja IV. faze OŠ Or-
mož (telovadnica), obnova cer-
kve kot kultumo-zgodovinskega
spomenika prve kategorije, razši-
ritev vodovodnega omrežja, mo-
dernizacija nekaterih pomemb-
nejših krajevnih cest, vzdrževa-
nje že zgrajenih objektov in ko-
munalnih naprav ter redna de-
javnost krajevne skupnosti.
Naš kraj postaja zaradi aove
šole bogatejši
Resnično, pred nekaj leti je bi-
lo skoraj predrzno razmišljati o
tem, da bi občani Ormoža ob ne-
nehnem padanju življenjske ra-
vni in vse večjem krčenju vseh
oblik porabe imeli še dovolj mo-
či in volje za uresničitev zahtev-
nega projekta gradnje treh novih
šolskih objektov: pri Veliki Ne-
delji, telovadnice v Središču ob
Dravi in sedaj še nove in adapti-
rane šole na Hardeku. S skupno
močjo so se uresničila večletna
pričakovaiya po novem šolskem
prostoru. Sola je zgrajena, lepa
in ponosna stoji na nekoliko viš-
jem prostoru in motri mesto, no-
vo naselje, ki nastaja pod njo, ce-
sto, kjer drvijo avtomobili vseh
vrst, in ob tem, skrbno kot mati,
varuje svoje šolaije, ki se z vseh
poti zgrinjajo pod njeno streho,
kjer bodo dobili popotnico za ži-
vljenje.
Prvo šolo so na Hardeku
zgradili pred oseminosemdesetimi
leti...
Povrnimo se v začetek tega
stoletja. Mesto Ormož je ravno
leto pred tem dobilo novo —
nemško šolo. Po večletnih poga-
janjih z avstrijskimi oblastmi so
takratne občine Hardek, Pušenci
in Litmerk dobile 1. novembra
1900 dovoljenje za gradnjo nove,
slovenske šole, ki se je imenova-
la Slovenska narodna šola Or-
mož-okolica.
Kako je potekalo življenje v
minulih 89. letih, pripovedujejo
številne šolske kronike, ki so se
na vso srečo ohranile. Prvi zapis
v kroniki pripoveduje o gradnji
nove šole. Tudi takrat je bil gla-
vni vir sredstev »samoprispe-
vek« občin Hardek, Pušenci in
Litmerk. Organizacija in gradnja
sta nam lahko še danes za
vzgled.
Noč drugače kot danes so po-
tekala večja dela, denimo razgr-
nitev raznih načrtov in podobno,
že v tistih časih. Tako je bil
»stavbinski program«, odobren
od »krajnošolske komisije«, dan
za tri tedne v »pogled na razpo-
lago pri krajnem šolskem svetu,
da lahko vsakdo proti programu
vloži ugovore...« In res so jih
vložili, verjeli ali ne, celo ljudje,
za katere bi mislil, da imajo res-
nično veliko soli v glavi. Takšen
je bil dr. Ivan Geršak, cesarsko-
kraljevi notar v Ormožu, ki je
»pametno« ugotovil, da pri šoli
telovadnica ni potrebna, da za
nadučitelja zadostujeta dve sobi,
ker bi bile tri očitno preveč, in da
trije učitelji lahko dobijo vsak
samo po eno sobo ... Napredni
Ormožani so bili jezni, ker se je
štedilo pri šoli, »ki naj bi bile
kras in ogledalo vseh všolanih
občin ...« To bi lahko delali kje
drugje. Zanimivo pa je to, da po-
tem gradnja ni bila nič cenejša.
(Vas, spoštovani bralci, obhajajo
kakšne misli, da bi lahko vzpore-
jali preteklost s sedanjostjo? Si-
cer pa je vsaka podobnost zjolj
naključna.) Danes bi rekli: »Solo
so predali namenu 15. septembra
1901.« Seveda je bila ob tej pri-
ložnosti velika slovesnost, kar
povedo številni posnetki, ki so se
ohranili iz tistega časa.
Življenje je teklo dalje, genera-
cije so zapuščale šolo, za njimi
so prihajale nove ... V vseh de-
vetinosemdesetih letih je na os-
novni šoli Hardek in v Ormožu
poučevalo kar 221 učiteljev.
Mnogi med njimi se bodo v so-
boto srečali na Hardeku.
Kje bodo krajani krajevne
skupnosti Ormož praznovali
Osrednja slovesnost ob 13.
krajevnem prazniku bo letos na
Hardeku. Ker je to praznik vseh
krajanov in uresničitev dolgole-
tnih želja, vas krajevna skupnost
Ormož prisrčno vabi, da se v so-
boto, 16. septembra, svečanosti
udeležite.
Vida Topolovec
(Foto: Ema Žalan)
Pogled na novo in staro šolo.
Ormož je prijetno mestece.
Tajnik KS Ormož Franci Trste-
njak.
V vrtu
Čepr3v se v sodobni pripravi zelenjave za zim-
sko kuhinjo vse bolj uveljavlja zamrzovanje ali iz-
delava raznih koncentratov, pa je za vsakega ku-
harja še zmeraj najbolj privlačno, če lahko seže po
sveži zelenjavi za pripravo jedi. Takšna je pač naj-
okusnejša, pa tudi njena hranilna vrednost ostane
naravno popolna. Poraba sveže zelenjave pa je še
posebej pomembna, če gre za zelišča, ki jih hrani
dodajamo kot začimbe; takšna sta najpogosteje
uporabljana jušna dodatka peteršilj in drobnjak.
Peteršilj in drobnjak sta zelenjavnici, ki ju lahko
uspešno pripravimo za zimsko pridelovanje na
okenski polici.
V	ZELENJAVNEM VRTU sredi septembra iz-
kopljemo najmočnejše korene peteršilja in jih nato
vlagamo — podobno sajenju — v cvetlična korita
ali v za to posebej izdelane glinaste lonce. Tako
pridelovanje zelenjave na okenski polici je neke
vrste »siljenje«, ko v umetnih klimatskih razmerah
iz v korenih nakopičenih rezerv organske hrane
vzpodbudimo novo rast nadzemnih organov rastli-
ne, v tem primeru listov.
Pri peteršilju ločimo koreninaste sorte, ki tvorijo
močnejši koren, in listnate sorte, ki so bujnejše pri
tvorbi listov. Koreninaste sorte vlagamo v zaboj-
čke, globoke 15 cm, napolnjene z lažjo vrtno zem-
ljo, precej na gosto, tako da so koreni vloženj v
razdalji 5 cm. Listnate sorte pa raje vložimo v za
to posebej narejene glinaste lonce, ki imajo na
svojem obodu običajno 3 vrste lukenj z 20 do
25 mm premera. V lonec, ki ga polnimo z rahlo
vrtno prstjo, sočasno skozi luknje na obodu vlaga-
mo korenine, kot bi jih sadili; enako posadimo ko-
rene tudi na površini na vrhu lonca. Namen saje-
nja v takšen lonec je, da dosežemo večjo sadilno
površino, ne nazadnje pa je tako aranžiran in zasa-
jen lonec atraktiven okras zimske kuhinje. Korito
ali lonec z vloženim peteršiljem ali drugo zelenja-
vo, kot je drobnjak, postavimo v polsenčni koti-
ček, da se do nastopa mrazovja rastline vkorenini-
jo in prično vegetirati. Ko nastopi mrazovje, pre-
nesemo ozimljeno zelenjavo na svetel in topel pro-
stor in ob redni oskrbi z vlago sproti po potrebi
obiramo vso zimo sveža zelišča.
V	OKRASNEM VRTU je čas za presajanje ali
sajenje čebulic, ki bodo cvetele naslednjo spo-
mlad.
Tiste vrste lilij, ki cveto od junija do julija, sadi-
mo v prvi polovici septembra, da bi do zime nare-
dile še dovolj korenin zaradi boljšega prezimlja-
nja. Lilije sadimo 15 do 20 cm globoko oziroma v
3- do 4-kratno globino debeline čebulice. Sadimo
pa jih 15 do 20 cm narazen.
Narcise, ki najbolje uspevajo v peščeno-ilovna-
tih tleh z obilico humusa, sadimo 15 cm globoko v
razdalji 15 cm med čebulicami.
Tulipane uvrščamo med najpriljubljenejše spo-
mladansko cvetje in so glede na rastišče sorazmer-
no skromni, saj uspevajo v težkih, pa tudi lahkih
tleh. Sadimo jih 10 cm globoko, sicer pa po skupi-
nah glede na barvo in vrsto, tako da bodo čebulice
v medsebojni razdalji 10 do 12 cm.
Pri izbiri čebulic hijacint moramo biti pozorni,
da krožeč ni poškodovan, sicer pa jih sadimo v
težjih tleh plitveje — 10 cm globoko, v lažjih tleh
pa globlje — 15 cm globoko. Od debelosti čebulic
je odvisna njihova medsebojna razdalja: za debele
15, za slabotnejše pa le 12 cm.
Navedene vrste čebulic moramo pred prezimlj-
anjem ali sajenjem razkužiti z enim od razkužil, ki
jih dobimo v trgovini za razkuževanje žit. Vrečko
razkužila natresemo na čebulice, ki smo jih kakih
20 vložili v plastično vrečko. Dobro jih premeša-
mo, da so obdane z razkužilom. Ostanek prašiva
bo ostal na dnu vrečke in služi za nadaljnje razku-
ževanje. Razkužilo preprečuje le okužbo čebulic z
glivičastimi boleznimi, ne obvaruje pa jih pred vo-
luharjem. Vse čebulnice, zlasti pa tulipani so volu-
harju poslastica, zato bodimo izredno pozorni, da
voluharja uničimo, preden nam posajene čebulice
požre.
Miran Glušič, ing. agr.
v
Srečanje slovenskih pisateljev Štatenberg — 89
Danes se bodo pričela tradicionalna štatenber-
ška srečanja slovenskih pisateljev, že šestindvajse-
ta. Ker so obnovitvena dela v gradu Štatenberg v
polnem teku, letošn je srečanje ne bo moglo biti v
gradu. Pisatelji in Slovenjebistričani so se dogovo-
rili, da bo tokrat na Pohoiju, v Stuhčevem domu
pri Treh kraljih.
Pisatelji — vseh bo okoli 60 — se bodo pričeli
zbirati danes ob II. uri v Matični knjižnici v Slo-
venski Bistrici. Od tam se bodo z avtobusom odf>e-
Ijali na Pohorje. V popoldanskem času bodo orga-
nizirali srečanja z domačini, Slovenjebistričani. Pi-
satelji bodo ustanovili »sklad za pomoč prizade-
tim Slovencem v poplavah«, posebno Haložanom.
V petek in soboto se bodo posvetili svojim refera-
tom dva bosta letos pripravljena že prej in razpra-
vam. Na srečanje so povabili tudi predstavnike pi-
sateljskih društev iz drugih republik.
Osnovna tema letošnjih razgovorov je Lileratura
osemdesetih let, dopolnilna pa Alternativna založni-
ška dejavnost. Spremljevalna prireditev letošnjega
srečanja je tudi razstava, posvečena umrlim udele-
žencem dosedanjih štatenberških pisateljskih sre-
čanj.
Jutri zvečer bo v Matični knjižnici dr. Josipa Vo-
šnjaka v Slovenski Bistrici literarni večer. Pisatelji
bodo obiskali tudi Šmartno na Pohorju, kjer jim
bodo zapeli in zaigrali domači godci in pevci,
predstavile pa se jim bodo tudi ljudske pevke z
Zgornje Ložnice.
Srečanj pisateljev pomaga organizirati odbor v
Slovenski Bisuici v tesnem sodelovanju s pisatelj-
skim pododborom v Mariboru, ki ga vodita Janez
Švanjcer starejši in Nada Gaborovič Vse gostinske
in prenočitvene storitve bo pisateljem nudila pro-
gramska enota Gostinstva in turizma pri Impolu-
Slovenjebistričani bodo pisateljem s tv kasetami
pokazali kuhumi utrip v občini.
Vida Topolovec
TEDNIK - september 1989
IZ NAŠIH KRAJEV — 7
80 let gasilskega društva Ivanjkovci
v soboto, 19. avgusta, je Gasil-
sko društvo Ivanjkovci proslavi-
lo 80-letnico plodnega dela.
Iz gasilske kronike razberemo,
da je leta 1907 izbruhnil velik
požar v Jeruzalemu in ta je spod-
budil ustanovitev gasilskega dru-
štva, saj je le organizirano ljud-
stvo kos mnogim požarom. Na
pobudo občanov Lovra Petovar-
ja, Ivana Pučka, Franca Munda,
Alojza Bogša, Ivana Žabela in
Franca Kukovca je bila predla-
gana ustanovitev gasilskega dru-
štva s sedežem v Ivanjkovcih. 28.
novembra 1909 je bil sklican prvi
občni zbor društva. Na njem se
je članstvo opredelilo za sloven-
sko društvo, sedež vseh društev
pa je bil v Žalcu. Za prvega na-
čelnika je bil izvoljen Lovro Pe-
tovar, trgovec iz Ivanjkovec, za
namestnika pa Ludvik Šijanec,
nadučitelj na šoli pri Svetinjah.
Istega leta se je v društvo včlani-
lo 32 vaščanov.
Leta 1910 si je društvo nabavi-
lo prvo ročno brizgalno, cevni
material, delovne in svečane
obleke.
Za ustanovitev društva ter po-
trebno gasilsko opremo je usta-
novljenemu društvu podaril Leo-
pold Petovar, posestnik iz Ivanj-
kovec, hranilno knjižico z nalož-
bo 130 kron. Društvo je najelo še
900 kron posojila in to so ob pro-
slavi 10. obletnice izplačali. Po
prvi svetovni vojni do leta 1938
je društvo delovalo po svojih
zmožnostih, saj so povojna leta
bila siromašna.
Leta 1938 je društvo prejelo
od Franca Rajha iz Mihalovec
hranilno knjižico s 4.908 dinarji.
Za ta denarje bil nabavljen prvi
gasilski prapor in bil razvit leta
1939 ob 30. obletnici ustanovitve
društva. Takrat so nabavili prvo
motorno brizgalno znamke ILO
ter potrebno opremo.
Med drugo svetovno vojno je
društvo le životarilo. Leta 1945,
ob odhodu okupatorskih čet, je
bil dom porušen in večji del
opreme uničen. Očuvana je bila
le motorna brizgalna in potrebna
oprema. To sta zavedna Sloven-
ca — gasilca Franc Veber in
Ivan Balažič zakopala, da je oku-
pator ni mogel uničiti.
Po drugi svetovni vojni se je
društvo ponovno organiziralo in
začelo redno delati. Nabavljenih
in zamenjanih je bilo več gasil-
skih avtomobilov, kupili so novo
motorno brizgalno Rosenbauer.
Zgradili so nov gasilski dom in
ga pozneje, leta 1984, razširili, v
njem pa so dobili svoje prostore
tudi krajevna skupnost Ivanjkov-
ci in druge organizacije in dru-
štva.
Zaradi dotrajnosti in zastarele-
ga tipa so 13. 9. 1987 nabavili
nov gasilski avtomobil TAM
80 TP.
Vodstvo društva ni skrbelo le
za orodje in opremo, ampak tudi
za vzgojo članstva s šolanjem in
predavanji.
Ob visokem društvenem jubi-
leju želimo članstvu GD Ivanj-
kovci še mnogo plodnega dela
na področju gasilstva.
Na proslavi so podelili tudi ra-
zna odlikovanja in priznanja za-
služnim članom. Republiška ga-
silska odlikovanja so prejeli Cil-
ka Brenholc, Olga Munda, Franc
Mlakar, Jakob Skoliber in Peter
Kaučič, občinska priznanja Mir-
ko Šešerko, Darinka Mlakar,
Tončka Gregorinčič in Jakob
Novak, srebrne plakete društva
Franc Rajh, Ivan Šeruga in Mar-
ko Trstenjak (posmrtno) prizna-
nje in praktično darilo KS Ivanj-
kovci pa Franc Rajh, Stanko
Kocjan, Kristina Rajh in Ivan
Petovar.
Adolf R[žnar
Foto: Ema Žalar
Četrti teden upokojencev občine Ormož
Zveza" društev upokojencev občine Ormož je v
prvem tednu septembra letos organizirala četrti te-
den upokojencev občine Ormož. V teh dneh se
upokojenci občine med seboj srečujejo in se pogo-
vorijo o problemih, ki jih tarejo zasebno in v dru-
štvih.
V	ponedeljek so opravili programsko-volilno
konferenco, izvolili novo vodstvo in sprejeli pro-
gram za naslednje obdobje. Ohranili bodo doseda-
nje oblike in metode dela, se medsebojno povezo-
vali, negovali stike z društvi upokojencev zunaj
občine, še posebej pa z društvi v občini. Skupno s
humanitarnimi organizacijami in strokovno službo
socialnega skrbstva občine Ormož se bodo vklju-
čevali v akcijo večje skrbi za ostarele in invalidne
osebe. Zavzemali se bodo za gradnjo doma upoko-
jencev s stacionarjem v Ormožu, saj je nujno po-
treben.
V	program so uvrstili tudi razne kulturne dejav-
nosti — od petja v pevskih zborih, kjer bi se upo-
kojenci še trdneje povezovali, do drugačnega raz-
vedrila. Mnenja so, da naj upokojenci v svojem
prostem času delajo tisto, kar jih veseli. Organizi-
rali bodo izlete, predvsem enodnevne, za vse tiste,
ki pa ne bodo mogli na izlet zaradi bolezni ali dru-
gega, pa bodo organizirali tovariške večere.
V program četrtega tedna upokojencev občine
Ormož so uvrstili razna tekmovanja in razgovore.
Včeraj so v domu upokojencev izvedli tekmovanje
v šahu in kartanju. Danes so ustanovili aktiv upo-
kojencev v delovni organizaciji Mercator — Zarja
Ormož, jutri pa bodo potekali razgovori med upo-
kojenci in vodstvom Gosada iz Središča ob Dravi.
V domu upokojencev v Ormožu bodo jutri pripra-
vili razstavo, v soboto pa bo pri Tomažu sklepna
prireditev četrtega tedna upokojencev občine Or-
mož. Program bodo prispevala vsa društva iz obči-
ne Ormož.
Vida Topolovec
Tekmovanje
radioamaterjev sveta
v soboto in nedeljo, 26. in 27. avgusta, je bilo tekmovanje radioa-
materjev celega sveta na kratkih valovih v telegrafiji — CQ AA TF.ST,
kar pomeni poziv vsem na svetu, ki tekmujejo za svetovni pokal v
vzpostavljanju čimveč zvez. Radioamaterji, ki se vključijo v dvodne-
vno tekmovanje, ne oddajajo - kot običajno - svoje tekoče številke
zveze od 001 naprej, ampak starost. Zaradi tega je takšno tekmovanje
zelo zanimivo — seveda za radioamaterja.
Razmere na dvodnevnem tekmovanju so bile zelo različne. Letos
so prevladovali predvsem Japonci, saj so bile zelo dobre razmere za
pogovore proti vzhodu. Tako sem uspel v nekaj urah vzpostaviti 44
zvez z japonskimi radioamaterji. Dobil sem zelo dober raport. Najm-
lajši radioamater, s katerim sem govoril, je imel 19 let. Pripomniti mo-
ram, da je marsikateri tudi mlajši, vendar jih na tekmovanju ni bilo.
Najstarejši, ki sem ga slišal, je bil HZ 1 HZ radioamater iz Saudske
Arabije Ahmed, star 75 let. Z njim sem imel že večkrat zvezo in imam
tui dve njegovi kartici OSL. Slišal pa sem avstrijskega radioamaterja,
ki je dajal letnico 83. Ruski radioamater, s katerim sem vzpostavil
zvezo, je imel 71 let. V glavnem pa so prevladovali radioamaterji od
25 do 35 let. So pa tudi radioamaterji in radioamaterke, ki svojih let
nočejo izdati iz različnih vzrokov. Ti namesto letnice enostavno odda-
jajo dve ničli.
To poročilo sem napisal radi tega, da bi seznanili bralce Tedni-
ka, da radioamaterji še vedno delamo, tekmujemo in vzpostavljamo
radijske zveze, širimo prijateljske vezi po domovini in tujini. Ugota-
vljamo pa, da smo sami, da nas nihče noče podpirati, da sami plaču-
jemo vse — od popravil radijskih postaj do nabave kartic QSL, da ne
govorimo o carini za vsak del, ki ga prinesemo v domovino in ki je tu-
di za druge namene, ne samo za »klepet« radioamaterjev.
Lep 73!	Franc Cetl ~ YU 3 VU
Kaj ko bi naredili
še kruhanyl
Spadate med ljudi, ki se nepravilno prehranjujejo? Je vaša pre-
hrana prehrana ljudi razvitega sveta, v kateri je preveč holesterola in
maščob? Zaužijete premalo globokomorskih rib severnih morij in ni-
ste Eskim? Mogoče povrh še kadite, pijete in počnete še druge podob-
ne nezdrave reči?
Ce ste na vsa ta vprašanja odgovorili pritrdilno, se morate zami-
sliti. Ogroženo je vaše zdravje — predvsem srce in ožilje. A nič se ne
bojte, ni še vse izgubljeno. Za vaše bolj zdravo življenje poskrbi Le-
kov farmacevtski tim s tabletkami TRIENVL, ki vam bodo nadome-
stile pomanjkanje zdravilnih olj, ki bi jih — če bi bili Eskim — dobili
z uživanjem rib iz severnomorskih globin.
Kaj pravite? Ne slišim vas dobro. Ah, sprašujete, ali vas zajeba-
vam? Ne, sploh ne, vsaj jaz ne ... Pravite, da ste povprečen Jugoslo-
van, ki nima vsak dan na mizi dovolj kruha.
In kaj storiti, da bi se popravil vaš mizerni krušni vsakdanjik.
Mogoče bi se bilo treba obrniti na juge — vladni tim in ga prepričati,
da bi začel izdelovati tabletke KRUHANVL, ki bi vašemu organizmu
nadomestile pomanjkanje zdravilnih krušnih drobtin . ..
Poskusiti velja, saj ima mogoče naša nova vlada več smisla kot
stare za koristne predloge in inovacije.
Pa tudi če ne uspe, vam želim, da vas v prihodnje lakota preveč
ne tare in žre.
Fredi
8 - IZ NAŠIH KRAJEV
14. september 1989 - TEDNIK
Med mnogimi človeškimi vrli-
nami Stanka KOVACCA iz Ki-
dričevega je bilo prostovoljno
delo. Stanko je bil udeleženec
mladinskih delovnih akcij, za
brigadirja se je kalil na mladin-
ski progi Samac—Sarajevo 1947.
leta. Ko smo v Ptuju ob 30. oble-
tnici gradnje mladinske proge
Samac—Sarajevo ustanovili
Klub brigadirjev Franca Belša-
ka-Toneta, je bil stanko med
ustanovnimi člani. Kot član ptuj-
skega kluba brigadirjev je sode-
loval na vseh udarniških dnevih,
ki smo jih organizirali v obdobju
1977- 1989. Na deloviščih za vo-
dovodno omrežje v Halozah in
SIpvenskih goricah je skupaj z
brigadirji ZMDA Slovenske go-
rice vihtel kramp in lopato kot v
mladih letih. Bil je najuspešnejši
po rezultatih dela in tovarištvu,
zato mu je zbor ptujskega Kluba
brigadirjev podelil večkratni na-
slov udarnika prostovoljnega de-
la. Bil nam je vsem za vzgled, ka-
ko je treba delati za napredek
naše domovine in za blaginjo lju-
di na manj razvitih območjih. Na
lanskoletnem programsko-volil-
nem zboru brigadirjev smo ga
soglasno izvolili za predsednika
ptujskega Kluba brigadiijev. Na-
loge je opravljal vestno, uspešno
in odgovorno. Prizadeval si je,
da bi se v ptujski klub vključilo
čimveč udeležencev mladinskega
prostovoljnega dela — od naj-
mlajših do najstarejših generacij.
Stanko je svcy poslednji udar-
niški dan opravil 5. avgusta letos
v Benediktu v občini Lenart v
Slovenskih goricah. Delal je na
delovišču vodovodnega omrežja
skupaj z brigadirji druge izmene
ZMDA Slovenske gorice '89. Že
naslendji dan, 6. avgusta, mu je
huda prometna nesreča prekriža-
la vse življenjske in brigadirske
načrte, 20. avgusta 1989 pa smo
se na hajdinskem pokopališču za
vedno poslovili od njega. Do
zadnjega trenutka svojega življe-
nja je ostal zvest brigadirskemu
prostovoljnemu delu. Njegova
predanost človeku in delu za na-
predek domovine naj bo vedno
mladim rodovom za vzgled, da je
prostovoljno delo tista vrednota,
s katero človek potrjuje svojo
pripadnost domovini in za bla-
gor ljudstva, kateremu pripada.
Stanko se je rodil v revni de-
lavski družini v Preradu 15. no-
vembra 1925. Med vojno se je
učil za čevljarja. V letu 1944 je
postal borec prve jugoslovanske
brigade, ki je bila ustanovljena v
Sovjetski zvezi, z njo pa je akti-
vno sodeloval pri osvoboditvi Ju-
goslavije. Po osvoboditvi je po-
žrtvovalno sodeloval pri obriovi
in graditvi porušene domovine.
Od 1947. leta pa vse do odhoda v
pokoj je bil vzoren delavec in sa-
moupravljalec v Tovarni glinice
in aluminija Boris Kidrič Kidri-
čevo in je prejel zlati znak tovar-
ne. Bil je vsestransko aktiven
družbenopolitični delavec v Zve-
zi komunistov, SZDL, ZZB,
NOV, društvu upokojencev, ribi-
ški družini in drugod. Povsod je
vestno, odgovorno in uspešno
opravljal naloge.
Njegov svetli lik plemenitega
človeka, delavca, brigadirja, to-
variša in prijatelja bomo ohranili
v trajnem spominu. Spominjal
nas bo na naše skupne udarniške
dneve v Halozah in Slovenskih
goricah ter na tovarištvo, ki nas
je vezalo pri našem delu za srečo
človeka.
Feliks Bagar
V APAČAH V SOBOTO ODPRTA MVE SAIIII(H>OSTffiŽNICE
Trgovina in telefon
Da imaš največ, če si pomagaš
sam, v Apačah na Dravskem po-
lju že dolgo vedo. Že davnega le-
ta leta 1954 sso pljunili v roke,
pripravili denar in v svoje hiše
napeljali elektriko. Potem so s
prostovoljnim delom in samopri-
spevkom asfaltirali več kot šest
kilometrov cest, uredili cestno
razsvetljavo, napeljali vodovod,
zgradili prosvetni dom, sanirali
gramozno jamo, odlagališče sme-
ti... Verjetno se tudi ena redkih
slovenskih vasi, ki ima urejen
odvoz smeti. Danes se ponašajo
tiidi s 130 telefonskimi priključ-
ki. Za telefonsko omrežje so
opravili kar 6.000 delovnih ur.
Apače štejejo okrog 800 prebi-
valcev z 276 gospodinjstev. Spa-
dajo v krajevno skupnost Kidri-
čevo. Za krajevni samoprispevek
prispevajo zaposleni dva odstot-
ka od osebnih dohodkov, upoko-
jenci enega. Vedo, da je treba v
korak s časom in da bodo imeli
toliko, kolikor bodo sami naredi-
li. Zato uspehi niso izostali.
V soboto bodo zopet slavili
posebno zmago. Njihova nova
pridobitev je nova samopostre-
žna trgovina, ki so jo zgradili s
sredstvi samoprispevka in § pro-
stovoljnim delom — opravili so
kar 10.000 delovnih ur. Z Merca-
torjem — Izbiro Panonije Ptuj so
se dogovorili, da 65 odstotkov
sredstev za trgovino zagotovijo
sami, 35 pa Marcator - Izbira
Panonija Ptuj. Vrednost investi-
cije je bila na začetku dve mili-
jardi dinarjev.
Nova trgovina v Apačah je
spet ena od zmag krajanov te va-
si ob vznožju Ptujske Gore, vasi,
ki velja za eno najbolj urejenih,
vasi, kjer vedo, da sta lastno delo
in volja edini porok za uspeh.
Odprtje nove samopostrežnice
bo v soboto, 16. septembra, ob
14. uri.
NaV
Borci Halozam
Za pomoč ogroženim članom ZZB NOV v Halozah so prispevali
člani KO ZZB NOV v KS Jožeta Potrča Ptuj:
Franc Smigoc, 200.000; Valerija Cater, 50.000; Drago Cater
100.000; Janko Zabavnik, ICO.OOO; Anica Sobočan, 50.000; Cvetko
Pantar, 500.000; dr. Aleksan. Poznik, 250.000; Jernej Konda, 100.000-
Franc Segulin, 200.000; Franjo Žmauc, 200.000; Pavle Pašič, 100.000[
Jože Novak, 100.000; Jožica Šauperl, 50.000; Dušan Rankovič
200.000; Dobroslav Živkovič, 50.000; Matija Tarbuk, 150.000; Dragil
ca Novak, 50.000; Anica Kovač, 50.000; Zora Kariž, 200.000; Fanika
Urbančič, 50.000; Stane Urbančič, 50.000; Franc Donaj, 50.000; Ot-
marGaiser, 100.000; Stane Predovnik, 100.000; Milena Rau, 150.000;
Ivan Rau, 150.000; dr. Cvetko Doplihar, 100.000; Marija Santarovič
100.000; Marta Drozg, 50.000; Zora llovar, 200.000; dr. Franjo Ra-
kuš, 200.000; Cvetka Kutin, 100.000; Oskar Kutin, 100.000; Zora Ru-
novec, 100.000; Franc Runovec, 100.000; Livija Stanič, 100.000; Mira
Rozman, 100.000; Vili Faganel, 50.000.
Zbiranje sredstev je bilo opravljeno v okviru enotne akcije občin-
skega odbora ZZB NOV občine Ptuj. Poleg denarja so bila zbrana tu-
di druga materialna sredstva.	PREDSEDNIK komisije
za zbiranje pomoči: Dušan Rankovič
Tatovi ljubijo tudi rože
v Ptuju in okolici je vse več
posameznikov, ki nesebično skr-
bijo za svoje okolje. Od zgodnje
pomladi do pozne jeseni ves svoj
prosti čas posvetijo takšnim in
drugačnim cvetlicam, grmičev-
ju ... Njihove cvetlične grede so
paša za številne ljudi.
V 2uidnjem času pa nekaterim
ni dovolj pogled. Na delu so nji-
hove roke in kruto srce, drugače
ni moč zapisati. Pulijo čebulice,
odnašajo okrasne posode s cvet-
licami, skratka skrunijo okolje in
pri tem jim rože niso storile nič
hudega. Le lepe so želele biti in
ostati.
Dolgoprstneže v zadnjih letih
posebej privablja okolje vrstnih
hišic številka 18 in 20 v Kajuhovi
ulici v Ptuju. Družini Nežke in
Franca Medveda ter Katice in
Ivana Šeruge se čutita prikrajša-
ni za marsikateri užitek, povezan
s cvetenjem rož. Neznani tatovi
so jim v nekaj letih odnesi marsi-
kaj, največ pa tulipanov. Z njimi
je odšel asparagus, druge zelene
rastline in celo kaktus z več kot
160 cvetovi.
Pri Medvedovih in Šerugovih
pravijo, da so doslej marsikoga
razveselili z rožami in vabijo tudi
neznane ljubitelje, da se oglasijo.
Radi jim bodo podarili kakršno-
koli cvetlico iz njihovega vrta, le
tatov in skrunilcev nimajo radi.
Morda pa so omenjeni ljubite-
lji rož ravnajo po nekem izreku,
ki pravi, da najbolje uspeva
ukradena roža? Kakorkoli že,
njihovo ravnanje ni spoštljivo.
MG
Nežka Medved med svojimi cvetlicami. (Posnetek: KOSI)
Osnovna šola za odrasle
Kot ugotavljajo na Delavski univerzi v Ptuju, je
za najrazličnejše izobraževalne programe vedno
manj zanimanja. Ob podatku, da je v Sloveniji da-
nes še vedno 23 odstotkov prebivalcev brez do-
končane osnovne šole, med zaposlenimi pa več
kot tretjina nekvalificiranih oziroma polkvalifici-
ranih delavcev, je upadanje zanimanja za izobra-
ževanje nerazumljivo? Še posebej tistih, ki nimajo
dokončane osnovne šole.
Letos vpisuje Delavska univerza skupaj z osno-
vno šolo Toneta Žnidariča v 6., 7. in 8. razred os-
novne šole za odrasle. Program obsega 200 ur pre-
davanj in 100 ur konzultacij. Učenje tujega jezika
ni obvezno. Kot že zapisano, med tistimi, ki še ni-
so končali osnovne šole, ni posebnega zanimanja.
Osnovna šola za odrasle v ptujski oMini bo, če bo
dovolj prijavljenih. Vsi, ki bi jo želeli obiskovati,
naj se javi jo J 8. septembra ob 16. uri na osnovni
šoli Toneta Žnidariča v Ptuju. Šolanje je brezpla-
čno, predavanja pa bodo vsak drugi teden od 16.
do 19. ure.
Delavska univerza pa v tem mesecu pripravlja
še tečaje šivanja in krojenja ter tečaj za voznike vi-
ličaijev.	NaV
TEDNIK " september 1989
IZ NAŠIH KRAJEV 9
GLEDAUŠKi SEMINAR SANDRE MLADENOVIČ IN m^UETA ZA^Š/UIA
Antično gledališče v Ptuju
v drugi polovici avgusta je dvorana Narodnega doma v Ptuju za te-
den dni sprejela gledališčnike Slovenije na seminar Antično gl^ališče.
V organizaciji Zveze kulturnih organizacij Slovenije sta seminar vodila
profesorica gledališke šole iz Pariza Sandra Mladenovič in igralec Bra-
ne Završan.
Zmotili smo ju v enem od odmorov, pa sta rada odgovorila na naša
vprašanja, čeprav sicer zahtevata na seminarju disciplino in ju med se-
minarjem ni dovoljeno zmotiti. Pogovor je bil nadvse zanimiv, saj se na-
vsezadnje v Ptuju ne srečaš vsak dan s kakšnim profesorjem kakšne gle-
dališke šole iz Pariza. Sandra Mladenovič je zgovorna in pristopna.
Tednik: Sandra, vi ste sicer
Zagrebčanka, že dvajset let pa ži-
vite v Parizu in se ukvarjate z
gledališčem. Kako seje sploh za-
čela ta vaša pot, vezana za gleda-
lišče?
Sandra Mladenovič: Joj,
pričela sem že davno, še v Zagre-
bu, s študentskim eksperimental-
nim gledališčem, bila sem na
akademiji, zatem pa sem se odlo-
čila, da nadaljujem študij v Pari-
zu na šoli Jacquesa Lecoca; tu
sem tudi ostala in sem danes
profesorica.
Tednik: Kakšna je pot, da
lahko postaneš profesor na tej
šoli, kakšne pogoje je treba iz-
polniti?
Sandra Mladenovič: Vsi
profesorji, ki so na tej šoli, so to
šolo tudi končali kot igralci. Pro-
fesorji so različnih nacionalnosti;
Tradicija te šole pa je, da nihče
ne more biti profesor na tej šoli,
če ni tudi študiral na njej. Vsi
smo končali tudi gledališko pe-
dagogiko, da bi lahko, če želimo
ostati na šoli kot profesorji, to
delo tudi opravljali.
Tednik: Letos ste prvič v
Ptuju?
Sandra Mladenovič: Prvič.
Zelo sem zadovoljna, mesto sa-
mo pa je čudovito. Ljudje so ze-
lo, zelo prijazni.
Tednik: Z gledališčem se
ukvarjate profesionalno, danes
imate v Ptuju seminar z ljubitelj-
skimi gledališčniki. Kakšna je ra-
zlika?
Sandra Mladenovič: V vsa-
kem primeru je delo tukaj na
drugačen način. Toda na srečo,
zgodi se kdaj na kakšnem semi-
narju fenomen, in v Ptuju se je
zgodil, da so ljudje ne glede na
različne nivoje obvladovanja gle-
dališke igre in kreativnosti ne sa-
mo zainteresirani, »ujeli« so se v
igro. Pa ne samo to, zgodilo se je
gledališče, ne glede na nivo, kot
sem že rekla, ne samo z voljo so-
delovati, ampak z neko senzibil-
nostjo. S tem pa so napravili ve-
lik korak naprej.
Tednik: Kako ocenjujete
gledališče danes?
Sandra Mladenovič: Gleda-
lišče je vedno v krizi, še posebej
v Franciji. Francija ima tako ob-
sežno kulturno dejavnost, da gle-
dališča ni in hkrati je. Kriza gle-
dališča obstaja vedno in to je po-
zitivno. To pomeni, da se vsaka
nova generacija bori za novo gle-
dališče, za nov gledališki jezik.
Mladi se več ne obremenjujejo z
nekimi temeljnimi kulturami,
ampak gredo naprej. In prav je
tako.
Tednik: Tukajšnji seminar
ima naslov Antično gledališče?
Sandra Mladenovič: Da, an-
tično gledališče. Za osnovo nam
služi Racinov tekst Fedra. Delo
seminarja je usmerjeno v odnos
do tragedije nasploh, ne samo
teoretično, ampak tudi prakti-
čno, vloga telesa .. . Danes igrati
tragedijo je zelo z^ipleteno; bo-
govi so odsotni, pa tudi herojev
ni . . . Dobro, mogoče si jih bo-
mo izmislili sami, kdo ve .. .
Tednik: Velikokrat sprašuje-
mo igralce, kaj je potrebno, da si
igralec. Kaj pravite vi kot profe-
sorica?
Sandra Mladenovič: Zdra-
vje in polno življenja. Igralec je
izredno obremenjen z obliko; če
ga pri tem ne vodi intelekt, ga to
pelje v obup. Z zdravjem mislim
na mentalno zdravje, neke vrste
kontinuiranega iskanja. Ce ni ta-
ko, potem ni igralca, ampak je
neke vrste administrator.
Tednik: Število učencev na
šoli, kjer poučujete, je omejeno.
Kakšni so pogoji, da lahko po-
staneš njen študent?
Sandra Mladenovič: Spre-
jemnega izpita ni. Je pa trimese-
čno poskusno obdobje. Gotovo
je potrebno neko predhodno
znanje. Običajno prihajajo s
kakšnimi priporočili svojih dote-
danjih profesorjev ali šol, ki so
jih obiskovali, ali gledališča. Vsi
pričenjajo prvi dan z enake toč-
ke. Tri mesece se gledamo, se
»obnašamo«, spremljamo, kar
rečejo, kar so in sčasoma se vidi-
jo razlike. To je izredno zanimiv
odnos med ljudmi, vsak dan po-
stavlja pred njih polno vprašanj.
Tako se pride na šolo in tisti, ki
so sprejeti, ostanejo dve leti.
Tednik: Koliko jih je na šoli
iz Jugoslavije, Slovenije?
Sandra Mladenovič: Največ
jih je prav iz Slovenije. Res pa je,
da imam po Sloveniji seminarje
že sedem let, kar je gotovo napo-
tilo več Slovencev v Pariz, kot bi
jih sicer.
Tednik: Opazite kakšno ra-
zliko v Sloveniji v teh sedmih le-
tih, kolikor prihajate k nam?
Sandra Mladenovič: Prej
sva govorili o krizi v gledališču.
Mislim, da gre pravzaprav za kri-
zo ustvarjanja. Še posebej v tuji-
ni je ogromno seminarjev, vse je
mogoče narediti v treh dneh. In
v tem vidim veliko napako. Po-
trebne so gledališke šole. Tudi v
Jugoslaviji je podobno. V nekem
trenutku mislijo vsi, da lahko na-
redijo vse. A nekoč pride do se-
lekcije, vsi ne morejo vsega.
Tednik: Kako bi ocenili se-
minar v Ptuju?
Sandra Mladenovič: Čudo-
vito. Rekla sem že, da so senzi-
bilni in da smo uspeli vzpostaviti
kontakt, ali kot bi jaz to poime-
novala, »elektrika je šla skozi
nas«. To je ogromno, zakaj nihče
ne more nikogar poriniti v nekaj,
ni ga pedagoga, ki bi mu to lah-
ko uspelo. Gre za kolektivno de-
lo, kjer je vsak zase odgovoren
za to, kar počne ...
Tednik: Da, kolektivno de-
lo, vendar pod vašim vodstvom;
vi ga usmerjate ...
Sandra Mladenovič: Po-
membno je, da pozabijo tisto,
kar so se doslej naučili, in pri-
čnejo nekaj novega, da najdejo,
odkrijejo nov jezik. To ni šola in-
terpretacije, ampak šola ustvar-
jalnosti. Posameznika ne vpraša-
mo, kaj želi reči, ampak kaj ima
povedati, ko je na odru. To so te-
meljna vprašanja in so jih udele-
ženci seminarja tukaj sprejeli. V
tem vidim uspeh. Pedagog se
lahko »postavi« in reče: — Pos-
nemajte. Ne želim in tudi nikoli
nisem bila vzor svojim študen-
tom. Jaz imam svoj svet, oni ima-
jo svojega. Tu sem, da jim poma-
gam v njihov svet.
Sandri pomaga na seminar-
ju tudi Brane Završan, sicer njen
mož. Igralec z izkušnjami v Jugo-
slaviji in Franciji.
Tednik: Brane, kakšen je
vaš delež v tem seminarju?
Brane Završan: Kakšen je?
Glede na pedagogiko bi se ver-
jetno dalo opredeliti, kakšen je
moj delež. S Sandro si pedagoški
del deliva na pol. Se pravi, da je
s strani p>edagogike ta del polovi-
čen, a obenem poln. Glede na
odmev zadnjih seminarjev se
vedno pojavi enaka kritika: da je
ta delitev dela zdrava, ker ima
vsak pač svoje predis|»zicije.
Banalno: ona je ženska, jaz sem
moški, en gib je ženski, en gib je
moški, enega dela ona, enega
jaz... Tu je že neka d\ ojnost,
hkrati tudi dvoplastnost, to pa je
že prizadevanje za nekim gledali-
škim dogodkom. Fnoplastnost
nas ne zanima, to je že neke vrste
predispozicija za določen cilj. To
je verjetno ta delež.
Tednik: Ste si tako predsta-
vljali ptujski seminar?
Brane Završan: Prišel sem v
Ptuj, tudi na seminar v Ptuj. Še
nobeno mesto me ni tako priča-
kalo, kot me je Ptuj. Malokje
sem doživel tako odprtost in pri-
srčnost. To samo po sebi že nare-
kuje nek tempo, neko atmosfero
dogodka, pa naj je to seminar ali
kaj drugega. S Sandro živiva v
hotelu, ki se ga Ptujčani sramuje-
jo, pa gost v trenutku pozabi na
njegove slabosti -- zavoljo oseb-
ja, zavoljo ljudi, ki živijo tukaj.
Mesto čaka... Kar je blazna
kvaliteta, ki odseva tudi na sa-
mem 5°min!fiju. Skupina je prav
zaradi tega veliko bolj homoge-
na; nismo tujek v mestu, mesto
nas je sprejelo. To je ena stvar.
Kot sem že rekel, skupina je ho-
mogena, nekaj je že starih znan-
cev z lanske Škofje Loke, ki pa
zaradi tega niso nič posebnega,
zakaj temelj umetnosti je: vsak
dan začeti iz nič.
Tednik: Sandra je pedagogi-
nja, vi ste igralec. Gledata na do-
gajanje na seminarju vsak s svo-
jimi očmi?
Brane Završan: V bistvu ne
vsak s svojimi očmi. Kar se naji-
nih pogledov na gledališče tiče.
sva si popolnoma različna Ona
ima svojo smer, jaz imam svojo.
Ko se srečava pri istem subjektu,
pri istem projektu, imava abso-
lutno stične točke. Razhajanj
skorajda ni. Zavoljo tega ne ver-
jamem, da govoriva vsak iz svo-
jega zornega kota, ampak samo
iz zornega kota pedagoga. Razli-
čnih potez, različnih jjogledov na
to ni.	_
Tednik: Kako bi o<«ni!i
ustvarjalni trenutek slovenskega
gledališča?
Brane Završan: Kot prvo,
slovenski teater je dober, slovan-
ski teater je dober. Imamo prese-
žek emocij, presežek strasti. Za-
hodni gledališki svet, zlasti Fran-
cija, se zateka v poplavo stilov,
gre za ogromno distanco med
doživetjem, emocijo in teatrskim
jezikom. Tisto, kar je bilo zame
na akademiji še težko razumeti,
da je tehnika osnova teatra, je
tam resnično prvo in skorajda
edino. Sklep bi bil: stil naj bo
kjerkoli, važna je igra. V vsakem
stilu je treba igrati. Včasih se sli-
ši, da je pri nas gledališče neka-
ko enolično, zato sva midva ne-
kako dobrodošla v tem prostoru,
da se pač odpre navzven ... Po-
membno je, da je baza zdrava
Baza je tista, ki zagotavlja dober
teater, zaradi tega ker so ljudje
absolutno prisotni. Ne glede na
to, ali je to politični stil teatra ali
poetični, karkoli pač, ljudje so
prisotni.
Tednik: Je mogoče deliti
gledališče na klasično in sodob-
no?
Brane Završan: Teater je bil
vedno sodoben. Zgodovina je ti-
sta panoga, ki se ukvarja s prete-
klostjo, znanost je nekaj podob-
nega, teater oziroma umetnost se
ukvaija z bodočnostjo. Teater je
v danem trenutku vedno sodo-
ben. Zgodovinsko gledano seve-
da obstaja; imamo vse razrede,
pa naj gre za naturalizem, larpur-
iartizem... To je le historična
postavka. Gledališče je bilo in
mora biti vedno sodobno, ker
drugega gledališča ni...
NaV
LItrinek s seminarja Antično gledališče.
Sandra in Brane.
KRVODAJALCI TGA KIDRI-
ČEVO, 22. AVGUSTA:
Franc Plohi, Zamušani 8;
Franc Notesberg, Kajuhova I;
Jože Toplak, Placar 43; Štefan
Vidovič, Selška c. 52; Milan Še-
gula, Cunkovci 14; Josip Matič,
Ul. 25. maja 3; Drago Arnuš, B.
Kraigherja 9, Kidr.; Miran Hor-
vat, UI. 25. maja 9; Iztok Kojc,
Volkmerjeva 23; Milan Munda,
Ul. 25. maja 5; Drago Furek,
Draženci 87 a; Andrej Kokol,
Gomilšakova 8; Vlado Belšak,
Volkmerjeva 21; Danilo Rajs,
Dolga Lesa 2, Ormož; Ivan Bila-
novič, Ul. 25. maja 7; Franc Bra-
tušek, Sturmovci 28; Stanko
Horvat, Tovarniška 16, Kidr.;
Viktor Kamenšek, Doklece 9;
Andrej Petek, Draženci 79; Bog-
dan Kelenc, Cunkovci 12; Albin
Intihar, Gerečja vas 12; Dušan
Ljubeč, Grajenščak 25 d; Ivan
Starek, Bednja bb, Ivanec; Sreč-
ko Gajšek, Zg. Sveča 14; Peter
Prejac, Mihovci 93; Janez Ceh,
Krčevina 69; Mirko Stagar, So-
dinci 81.
KRVODAJALCI IZ TGA KI-
DRIČEVO, 24. AVGUSTA:
Anton Ivanuša, Mihovci 52;
Janez Pišek, Lovrenc 106; Franjo
Skvorc, Nedelišče; Ivan Voršič,
Ptujska 2a, Ormož; Mirko Vin-
ko, llčeva 2; Jože Lovenjak, Cuč-
kova 13, Kidr.; Danilo Colnarič.
Apače 169; Branko Mohorko,
Apače 284; Darko Feriinc, B.
Kraig. 4, Kidr.; Dušan Menoni,
Lovrenc 120; Jože Dobrun, Do-
lane 18; Danilo Lendero, Apače
104; Albin Auguštin, Jelovice
23; Miran Župan, Antoličičeva
22, Miki.; Ivan Pišek, Lvrenc
77a; Slavko Matjašič, C. O. Me-
glič 9; Silvo Ivanuša, Panonska
5; Franc Cemenšek, Ptujska G.
26; Janez Plajnšek, Tovarniška 1,
Kidr.; Franc Majcen, Podlože
40; Srečko Gojkovič, Mežanova
13; Zvonko Juriševič, Ul. 5. pre-
kom. b. II; Marjan Kovačec,
Apače 64; Stanko Pal, Dražen-
ska C. 19; Jože Predi kaka, Apače
13; Branko Spolenak, Mejna c.
2; Franc Mlakar. Tržeč 43 b;
brzica Bavdek, Apače 194; An-
dreja Capuder, Prvenci I a; Jože
Polanič, Zagrebška I; Boris Le-
bar, Greg. drev. 8; Stanko Kolar,
Apače 188; Franc Grabar, Sp.
Velovlek 39; Anton Kajič, Zg.
Hajdina 104.
Kaj ni dobro
Za grofovska birališča pa že ne bomo skrbeli, saj smo morali to početi
dolga stoletja!
Sedaj smo t novi dobi, imamo novega človeka in — razpadajoče grado-
ve.
Ta posnetek je narejen na od daleč tako lepem Borlu, ki je še pred nekaj
leti gostil domače in tuje goste. Podobne raztrganine bi našli v skoraj
vseh ptujskih »vrednih« stavbah.
McZ
... m izjema
Dvorišče minoritskega samostana na Ptuju je zgledno prenovljeno, prav
tako prezbiterij, nad vbodom katerega se boči prozorno, pri nas edin-
stveno nadstrešje. Seveda se tndi nad ptujskim gradom nimamo kaj po-
sebnega pritoževati, v bližnji prihodnosti pa se bomo, kot kaže, razvese-
lili še katere prenove. Pa kaj, ko odloča vedno ta denar, sveta vladar
(razporejajo pa ga večinoma o^nski možje).
McZ
Gasilsko društvo Ključarovci
kupilo novo orodno vozilo
Po osemnajstih letih je pri Gasilskem društvu Ključarovci posta-
la nuja, da zamenjajo staro gasilsko vozilo za novo. Starega bodo pro-
dali, dobljena sredstva pa vključili v novo opremo. Novo orodno vo-
zilo TAM 80 T 35 je veljalo 250 milijonov dinarjev; od tega je osem
milijonov dinarjev kreditnih sredstev Zavarovalnice Triglav, 120 mili-
■jonov je prispevala Občinska gasilska zveza Ormož, 50 pa so jih zbrali
sami v Gasilskem društvu Ključarovci.
Ker je minulo soboto, ko naj bi bila svečana predaja avtomobila,
deževalo, so sklenili, da bodo to opravili prihodnje leto.
Pri tem društvu, ki letos praznuje 60-letnico obstoja, vlagajo veli-
ko dela in sredstev v ureditev gasilskega doma, ki vse bolj postaja va-
ški dom. Se posebej so ga veseli mladi, ki imajo ob sobotah v njego-
vih prostorih disko.
Vida Topolovec
10-20. FESTIVAL
14. september 1989 — XEDNIK
Vinko Šimek je bil prvi festivalski večer
dobre volje, skupaj s Francem Lačnom se
smehljata fotografu Mitju Fangerholcu;
vendar je tretji večer Vinko Šimek le »po-
zabil« priti na svoj nastop.
Napovedovalca Nataša in Marjan sta
resnično dober napovedovalski tim —
simpatična na pogled in še prijeten glas.
Med publiko je v prvi vrsti sedel tudi Sta-
ne Stanič iz Gorišnice.
Brez Silva lica bi se tuintam pri elektriki
kaj zataknilo. S festivalom živi že polnih
dvajset let.
Boris Rošker-Štajerc, ki rad zlaga doma-
če viže, v svojem pravem elementu
Festivalski sprehodi
v treh festivalskih večerih smo se pogovarjali s številnimi po-
slušalci in gledalci, bolj ali manj naključno izbranimi. Osnovno
vprašanje je bilo, kako se počutijo na festivalu in kako jim je všeč.
S sogovorniki sem tuintam zašla tudi na druga področja, ki so po-
vezana s ptujskim festivalom.
Anica Hameršek iz Ptuja je po-
vedala, da je festival edina ptuj-
ska prireditev, ki jo obišče večja
množica ljudi. Je pa tudi zelo za-
bavno, kar po njenem v Ptuju ni
običajno. Mladi imajo disco, sta-
rejši pa nimajo nič drugega kot
tuintam gasilske veselice. Na fe-
stivalu je bila prisotna vse tri
dni, je pa tudi sicer stalna obi-
skovalka ptujskega festivala, ker
ima rada domačo zabavno glas-
bo.
Boris Rošker — glasbeni
vodja štajerskih sedem, ki se
ga obiskovalci festivala brez dvo-
ma dobro spomnijo po Zaljublje-
nem gasilcu, je dejal: »Moje ži-
vljenje je glasba, z njo se ukvar-
jam poklicno. Na ptujskem festi-
valu igramo že petič, zelo uspe-
šno, moram reči. Tu nam je všeč
in bomo prišli še večkrat. Ne mo-
ti nas to, če smo bili štiri- ali pet-
krat zlati, potrjevanje je vedno
dobrodošla stvar«.
Kako vam je všeč publika?
»Na Ptuju je publika vedno iz-
redno hvaležna, rada posluša na-
rodnozabavno glasbo in jo tudi
dobro pozna, jo zna nagraditi s
ploskanjem in odobravanjem
stvari, ki so dobre. Moram pa re-
či, da se je kvaliteta ansamblov
zadnja leta zelo dvignila in ptuj-
ski festival pomeni zadnja leta
čedalje več v narodnozabavni
glasbi.«
Vinko Šimek: »V Ptuju mi je
vedno zelo, zelo všeč. Tukaj so
prijazni ljudje, tukaj se pije do-
bro vino, tukaj se dobro je, in če
so okoli tebe veseli ljudje, potem
je vse v najlepšem redu. Ne sa-
mo ob ptujskem festivalu, ^tudi
sicer rad večkrat pridem v Ptuj.«
Kolikokrat ste že bili na festi-
valu?
»Mislim, da sem bil na naj-
manj petnajstih. To je še iz časa,
ko sem kot novinar pisal za Ne-
deljskega, nekajkrat pa sem tudi
nastopil. Lansko leto sem nasto-
pil z Dudekom in Celjskim in-
strumentalnim kvintetom. Lahko
bi rekli, da sem na tem prelepem
dvorišču ptujskega festivala sta-
len inventar.
Veseli me, da je festival zdržal
toliko časa, kar je pravzaprav
redkost pri nas. Ptujski festival je
v zadnjih dvajsetih letih koval
dobre ansamble. Brez njega ne bi
bilo tako imenitnih ansamblov,
kot so RŽ, ansambel Ivana Ru-
parja. Štajerskih sedem, Sloveni-
ja, Celjski instrumentalni kvin-
tet, skratka vsi ti se imajo zahva-
liti ptujskemu festivalu, ki jim je
omogočil, da so nastopili pred
občinstvom in prišli do veljave
ter kasneje igrali širom po Slove-
niji.«
Stane Stanič iz Gorišnice, znan
prosvetno-kulturni delavec, ki
kljub častitljivim letom — letos
jih je dopolnil 81 — pride na fe-
stival vsako leto.
»Ptujski festival domače zaba-
vne glasbe spremljam od vsega
začetka. Reči moram, da sem bil
vsako leto s programom, ljudmi
in nastopi izredno zadovoljen,
čeprav sem bil prvo leto nekoli-
ko skeptičen, ali bo Ptuj — ali
bodo naši ljudje sposobni voditi
in doseči tak napredek, kakor ga
ta glasba zahteva. Sedaj smo že
pri dvajsetem festivalu in moram
reči, da se čutim posebno srečne-
ga, veselega in zadovoljnega, ker
je festival pričel moj predvojni
učenec Franček Plohi. Zelo se je
poglobil v delo in rezultati niso
izostali. Slovenci smo prav zares
rojeni za glasbo in petje, Ptuj pa
z glasbo in petjem živi. Ptuj ni
samo najstarejše mesto, ki letos
praznuje 1920 let, postaja tudi
mesto narodnozabavne glasbe.
Mislim, da smo lahko ponosni,
pa ne samo mi Ptujčani, temveč
vsi Slovenci, ki se v teh dneh
združujemo v tem zgodovinskem
mestu ob teh prelepih glasbenih
večerih, ob domačih vižah in do-
mačih pesmih.«
Naš glasbeni znanec Franček
Žibrat je povedal — pa ni bil či-
sto prepričan — da je na festiva-
lu trinajstkrat kot gost in da je
sedemkrat nastopal — dvakrat z
drugim ansamblom, petkrat pa z
ansamblom Frančka Žibrata in
Ptujskim instrumentalnim an-
samblom. Spominja se sodelova-
nja na prvem festivalu, ko je bilo
vse videti še precej amatersko, a
kar pa je najvažnejše, bilo je pri-
jetno. Sestra Mimica in pevec
Ivan Švajgel sta dobila nagrado
za najboljšo vokalno izvedbo.
Ker so bili takrat še začetniki, so
bili tega uspeha zelo veseli. Le-
tos je bil samo poslušalec in gle-
dalec. Vsako leto zelo rad priha-
ja na festival; pravi, da ne bo
spustil nobenega, dokler bo živ.
Silvo Ilec iz Ptuja je večer za
večerom skrbel za elektriko in
pomagal tam, kjer je bilo potreb-
no. Nekoč je nastopil z ansam-
blom Vandrovčki, ki je na prvem
festivalu dobil prvo nagrado ob-
činstva. Kasneje je ansambel raz-
padel. Resnično pa je bil žalo-
sten, ker ni bilo tv prenosa.
Marjan Pintarič iz Ljutomera
se ptujskega festivala zelo pogo-
sto udeležuje in je iz leta v leto
bolj prijetno presenečen nad
kvaliteto. Na drugem festival-
skem večeru ga je še posebej
navdušila vokalna izvedba pri
ansamblih Cof iz Novega mesta
in Vesna iz Titovega Velenja.
Opazil je, da je bila všeč tudi
drugi publiki. Sam igra harmoni-
ko, je velik ljubitelj narodnoza-
bavne glasbe in jo prenaša na
svoje otroke, ki jih tudi povabi
na to glasbeno prireditev.
Brane Golob — novinar iz Lju-
bljane. »Ja, zdi se mi, daje v Ptu-
ju iz leta v leto več dobrih an-
samblov. Rekel bi, da so narod-
nozabavni ansambli v zadnjih le-
tih podrli vrednostna razmerja,
ki so v tej zvrsti glasbe prevlado-
vala. Tisto, kar je bilo mogoče
včasih dobro, je mogoče danes še
komaj sprejemljivo, tisto, kar pa
je danes na vrhu, pa je resnično
vrhunsko, čeprav se še zmeraj
najdejo stremuhi, ki jim je žal,
da v Ptuju, na festivalskem pro-
storu ni prve lige slovenskih na-
rodno zabavnih ansamblov. Lah-
ko bi rekli, da so na ptujskem fe-
stivalu v zadnjih desetih letih tu-
di neka druga razmerja, čedalje
več šolanih ljudi dela v ansam-
blih, na začetku pa je bilo bolj
redko. Danes so samouki bolj
redki ali pa jih skoraj ni, medtem
ko so glasbeniki s srednjo ali niž-
jo glasbeno izobrazbo v vsakem
sestavu in niso redki ansambli, ki
imajo več kot polovico svoje za-
sedbe z glasbeno akademijo.«
Kaj pa vaša splošna opažanja?
»V Ptuju me navdušuje feno-
men množične priljubljenosti na-
rodnozabavne glasbe. Zdi se mi,
kot da se iz vseh haloških gričev
ljudje kar valijo v mesto, ko je
festival. Dvorišče minoritskega
samostana se mi zdi — recimo
— najidealnejše koncertno pri-
zorišče. Konec koncev imamo ti-
sti, ki v Ptuj v teh dneh prihaja-
mo že vrsto let, praktično na vsa-
kem koraku znance in prijatelje.
Kako pa so srečanja med nami,
stanovskimi kolegi prisrčna, je
težko reči, ker pač drvimo za no-
vicami in vestmi in se nimamo
časa niti prav pozdraviti.«
Boris Kovačič je v narodnoza-
bavni glasbi znano ime:
»Ce bi moral primerjati dvaj-
seti festival s prvimi, moram reči,
da je sama kvaliteta izvedbe na
neprimerno višji ravni. Ansambli
so dobri, predvsem v instrumen-
talni izvedbi, vmes je tudi nekaj
dobrih pevcev, zelo dobrih, bi
lahko rekel, in nasploh imam o
festivalu zelo dober vtis. Pogre-
šam pa, denimo, samo instru-
mentalne skladbe, saj so prav in-
strumentalisti najbolj napredo-
vali.«
Tone Kmetec — naš glasbeni
znanec — se spominja prvega fe-
stivala. »Vse je bilo veliko bolj
amatersko, vsaj pri ozvočitvi, ki
je zmogla samo 40 W, bilo je
manj kvalitetnih ansamblov.
Dvajseti festival pa pomeni res-
nično velik napredek pri ansam-
blih, igranju, tehniki in vižah. Če
bo šlo tako naprej, se bo sloven-
ska narodnozabavna glasba le
obdržala in dobila svoj pravi slo-
ves.«
Karlo Grgič iz Bazovice pri Tr-
stu — Tržaški narodni ansambel:
»Od prvega srečanja s Ptujča-
ni — na drugem festivalu, ko
smo prvič osvojili nagrado kot
najboljši zamejski ansambel —
se redno vračam na festival.
Uspelo mi je, da nisem, razen pr-
vega, izpustil nobenega več.
Vprašali boste, zakaj. Med ljud-
mi, ki so bili tako ali drugače po-
vezani s prireditvijo, se je iz leta
v leto rojevalo toliko novih prija-
teljev in znancev, da smo v nekaj
letih prava družina. Ne samo da
smo se pozdravili in vprašali, ka-
ko in kaj, ampak smo si imeli ve-
liko povedati tudi o vsakdanjih
stvareh, o zdravju, počutju, dru-
žini in še o čem. Na kratko, na
festivalu so nastopili ansambli za
nagrade, prijateljstva, ki so po-
gnala tu, so gotovo pomembnej-
ša od njih ... To, kar se je v glas-
bi rojevalo od začetka do danes,
je pravi praznik za ušesa. Prepri-
čan sem, da bo do naslednjega
jubileja festival še napredoval
Gotovo bo še več lepih viž in do-
brih vižarjev. Ne bom obljubljal,
ampak čisto lahko, da se bomo s
ptujskega odra spet predstavili
tudi Tržačani.«
Robert Muhič iz Ptuja — po-
slušalec: »Doslej sem bil na vseh
dvajsetih festivalih. Menim, da
je kvaliteta iz leta v leto boljša.
Veseli me, da je na festivalih
vedno več mladih in da se ti
ukvarjajo z narodnozabavno
glasbo. Lahko rečem, da je bila
kvaliteta prvi in drugi festivalski
večer enaka. Brez dvoma pa bo
danes (v soboto) boljša, saj se
bodo predstavili ansambli s sre-
brno in zlato orfejevo značko.
Razočaran pa sem nad sceno.
kajti na dvajsetem festivalu sem
pričakoval drugačno, bolj boga-
to. Scene na vseh minulih festi-
valih so bile zagotovo boljše, kot
je letošnja.«
Franci Milošič, novinar iz Ptu-
ja: »Ja, tretji večer me spominja
na vse druge festivale. Zdi se mi,
da ritem in glasba vseeno priha-
jata pod kožo. Med lanskim in
letošnjim festivalom sem bil na
nekaj porokah. Kdor se je ob tej
glasbi, na porokah so prevlado-
vali valčki in polke, do konca
razživel, mu postaja ritem všeč,
čeprav mu mogoče prej ni bil.«
Tudi njemu kulisa dvajsetega
festivala ni bila všeč; po njego-
vem bi morali, če že ne vsako ve-
čer drugo, pripraviti eno, ki bi bi-
la obletnice dostojna.
Franc Lačen, direktor Radio-
Tednika Ptuj in direktor ptujske-
ga festivala: »Festival je vedno
dobro pripravljen, vse nam gre
dobro od rok, če nam le ne naga-
ja vreme. Na festivalu imamo ui-
grano ekipo, kjer vsak ve, kaj
mora narediti. Za sam festival se
ne sestajamo veliko, vse delamo
bolj ob svojem rednem delu. Se-
veda je nekaj več sestajanja tik
pred festivalom.«
Kakšna je bodočnost Ptujske-
ga festivala?
»Po številnih pogovorih, ki so
potekali v festivalskih dneh in še
prej z novinarji, strokovnimi de-
lavci, ansambli, predvidevamo,
da prihodnje leto na 21. festivalu
posvetimo en večer samo zlatim
ansamblom, ki bi se predstavili z
novimi vižami, publiki pa bi dali
možnost, da med temi novimi vi-
žami izbere tisto, ki jim bo naj-
bolj všeč.«
Kaj pa prostor?
»Ta prostor je zaenkrat še naj-
boljši, seveda če ne dežuje. Za
naprej pa je še preuranjeno go-
voriti o čem drugem!«
Ostal nam je torej še en festi-
valski večer, ki bo 21. oktobra, in
to v pokritem prostoru. Nehote
bo sovpadal z drugim velikim
dogodkom v Mariboru, z Boršt-
nikovim srečanjem. Torej bomo
v Ptuju prav tako imeli kulturno
prireditev, ki ima korenine v slo-
venski narodni glasbi.
Vida Topolovec
Foto: Mitja Langerholc
Tone Kmetec se smehlja, saj je bil v festivalskih dneh resnično v svojem
elementu. (McZ)
Martin Ozmec, ki je imel na skrbi ves prireditveni prostor, se pogovarja
s svojim starim prijateljem Karlom Grgičem iz Trsta, ki je tudi stalni
gost festivala.
Pogled na publiko in prireditveni prostor.
TEDNIK ~ »gP^en^ber 1989
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE — 11
750 let minoritskega samostana
MANJŠI BRATJE
Ustanovitelj manjših bratov — ali. kot jih
imenujemo, minoritov — je bil Frančišek Asi-
ški. Po dokaj lahkomiselni mladosti je spoznal
in tudi zapisal v oporoki: »Ko mi je Gospod
naložil skrb za brate, mi ni nihče pokazal, kaj
moram storiti. Toda sam Najvišji mi je razo-
del. da moram živeti po vzoru svetega evange-
lija.«
Frančišek in njegovi tovariši so se najprej
imenovali asiški spokorniki. potem je Franči-
šek izbral ime manjši bratje (fratri minori).
Novi red je bil potrjen leta 1210, za časa pape-
ža Inocenca III.
MINORITSK! SAMOSTAN V PTUJU
Ustanovili naj bi ga ptujski gospodje v času
vlade solnograškega nadškofa Engelberta II.
leta 1239.
Srednjeveški samostan je imel vzhodni trakt
iz 13. stoletja, južni trakt iz 15. stoletja in še v
istem stoletju je dobil zahodni trakt. Po poža-
ru, verjetno v začetku 16. stoletja, so okolico
samostana nasuli. poslopje dvignili za eno
nadstropje in samostan je dobil tudi križni
hodnik.
Največje spremembe je samostan doživel v
17. stoetju. ko je bil skupaj z gotsko cerkvijo
barokiriziran. V tem času je bil gvardijan sa-
mostana pater Gašper Dieti. Od tega časa pa
do danes samo samostansko poslopje ni doži-
velo večjih sprememb.
Samostan se je preživljal predvsem z darovi
plemstva in pozneje meščanstva. Tudi sam je
kupoval zemljišča. Skozi stoletja mu niso pri-
zanesli ne kuga ne požari, pa tudi ne davki in
dolgovi. Tako so bile njegove posesti zdaj več-
je, zdaj manjše, ko je bilo treba kaj prodati, da
je bilo mogoče plačati dolgove.
Z ustanovitvijo Jugoslavije, po prvi svetovni
vojni, je bil samostan priključen hrvaški pro-
vinci sv. Hieronima.
MINORTTSKA CERKEV
SV. PETRA IN PA VLA
Samostanka cerkev naj bi nastala v istem
času kot samostan. Cerkev je bila zidana kot
samostanska, pridigarska. podolgovate oblike,
s prostorom za vernike in kvadratastim prezbi-
terijem za redovnike. Prvotna notranjost cer-
kve je bila skromna, takšna pa je bila tudi zu-
nanja podoba. Ladja je bila ozka in dolga, z
glavnim in dvema stranskima oltarjema. V njej
so leta 1295 pokopali Friderika III. Ptujskega,
ki je imel velike zasluge pri ustanovitvi mino-
ritskega smostana.
Skica iz leta 1641 kaže, da je imela cerkev v
prezbiteriju dva oltarja, ob slavoločni steni spet
dva in ob južni steni en oltar. V 17. stoletju so
tako kot samostan tudi cerkev barokirizirali;
prenovitev cerkve je bila končana leta 1752. ko
je cerkev dobila tudi novo opremo, kipe znane-
ga štajerskega kiparja Jožefa Strauba. Zadnjo
prenovo je cerkev doživela v letih 1931 in 1932.
Ta biser baročne cerkve pa je leta 1945 klo-
nil med bombnim napadom. Iz ruševin so rešili
nekaj inventarja. Kar se je ohranilo, hrani ne-
kaj ptujski muzej, nekaj služi danes v obnovlje-
nem prezbiteriju. Kljub prizadevanjem strokov-
njakov, kljub temu da bi se dalo iz ruševin ob-
noviti samostansko cerkev, je v sklopu samo-
stana na njenem mestu zrasla moderna stav-
ba. ki niti po svoji funkciji, še manj po podobi
in arhitekturi sodi med samostanske zidove.
OBNOVA SAMOSTANA
Po drugi svetovni vojni je samostan doživljal
marsikaj. V njegovih prostorih so se izmenjale
najrazličnejše dejavnosti: stanovanja, skladiš-
ča, šola ... Danes poleg samostana in župnije
sv. Petra in Pavla domuje v njej še Ljudska in
študijska knjižnica. Samostansko dvorišče pa
je že nekaj let prireditveni prostor.
Mnogi uporabniki samostanskih prostorov
so naredili stavbi več škode kot koristi. Načrt-
na obnova, če odmislimo zaščito prezbiterija
pred propadanjem leta 1969 ob 1900-letnici
Ptuja, seje začela leta 1986. Takrat sta vklju-
čili obnovo samostana v svoje programe tudi
občinska in republiška kulturna skupnost. Ko-
liko je stala obnova, je v tem trenutku težko re-
či. Ve pa se. da samostana v podobi, kakršen
se nam kaže slavljenec danes, ne hi bilo. če ne
bi bilo izrednih prizadevanj samostana same-
ga in vernikov. Le-ti so poleg denarja prispeva-
li tudi ogromno delovnih ur. Z obnovitvijo
prezbiterija nekdanje cerkve in z njegovo po-
svetitvijo v bogoslužni prostor se je sprostila
nekdanja samostanska jedilnica; objekt in me-
sto samo sta dobila dvorano, kije ni daleč na-
okoli.
SAMOSTANSKA KNJIŽNICA
Knjižnica je našla svoj prostor v drugem
nadstropju, v jugovzhodnem vogalu samosta-
na. leta 1925. Začuda se je kljub vojnim vi-
hram bolj ali manj ohranila. Ima okrog 4000
knjig, največ iz 17. in 18. stoletja. Kje so sta-
rejše izdaje, kodeksi in inkunabule. ostaja za-
enkrat še vedno skrivnost. Veliko knjig je iz
mariborskega samostana, tudi iz Slovenske Bi-
strice. Celja ... Najstarejša ohranjena knjiga
je Dun Scot iz leta 1515. našega filozofa iz re-
da manjših bratov.
Danes je obnovljen tudi prostor, v katerem
je knjižnica, knjige pa bodo morale čakati na
restavracijo še dolgo. Knjižnica je zaščitena
kol kulturni spomenik.
SAMOSTANSKI REFLEKTORIJ
Samostanski reflektorij, nekdanja jedilnica,
do nedavna župnijska kapela, je nastala v 17.
stoletju. Nekdanja baročna jedilnica je bila za-
nimiva in pozornosti vredna že zaradi prostora
samega, poleg tega pa je imela tudi bogato
opremo. Vsa oprema in 15 velikih slik je med
vojno izginilo. Reflektorij leži v južnem traktu
samostana. Štukature in freske so danes obno-
vljene. Štukature so delo italijanskih mojstrov
Jožefa Antona Quadria in Petra Bettinija iz le-
ta 1693, freske pa je naslikal samostanski brat
Rupert Wallauer. predstavljajo pa življenje
apostolov Petra in Pavla, katerima sta samo-
stan in cerkev posvečena. Gotovo je to najlepši
prostor samostana.
PREZBITERIJ NEKDANJE
SAMOSTANSKE CERKVE
Leta 1969 so bile ruševine nekdanjega prez-
biterija pozidane, objekt pa je dobil tudi streho
nad glavo. S tem je bilo nadaljnje propadanje
zaustavljeno. Toda spet je moralo preteči nekaj
let. Častitljiva obletnica samostana je bila po-
vod, da se prezbiterij obnovi in nameni za bo-
goslužni prostor. Posvetitev je bila junija.
Zahtevna, pa tudi najdražja je bila zastekli-
tev oken. Gre za sedem barvnih vitražev. Ker je
to bila gotska cerkev, je bilo osnovno vodilo pri
zasteklitvi, da prezbiterij ostane tipično gotski.
Gotski vitraži naj bi vsaj deloma vzbudili obču-
tek, ki ga ima človek, ko vstopi v gotsko cerkev.
Vitraži so delo akademske slikarke iz Pirana
Mire Ličen-Krnpotič.
Prvo in drugo okno je posvečeno Franči-
šku, tretje, četrto in peto. to so glavna okna,
predstavljajo naše odrešenje, šesto in sedmo
okno pa upodabljata župnijska zavetnika
apostola Petra in Pavla.
750 LET
Sedem in pol stoletij nekega objekta je jubi-
lej. ki mu velja vsa pozornost. Jubilej nosi s se-
boj tudi odgovornost do pomena in namena te-
ga objekta, do kulturne dediščine naših predni-
kov. To ni samo obletnica nekega cerkvenega
reda. je mnogo več: to so naše korenine, naša
preteklost...
Koliko se zavedamo svojih korenin, je seve-
da vprašanje, na katero si mora odgovoriti
vsak zase. pa tudi družba kot celota. Gotovo je
predvsem zasluga jubileja, da nas danes ob
prihodu v mesto sprejema obnovljen samostan,
še en kulturni spomenik, iztrgan zobu časa.
Cerkev pa ... Ohranjene so slike, pa tudi načr-
ti...
Na 750 let samostana navezujemo tudi
750-letnico kletarjenja v Ptuju. Z jubilejem pa
je povezano mestno življenje včeraj in danes.
Zato 750 let minoritskega samostana ni samo
jubilej samostana, minoritov, je kulturni dogo-
dek. vreden vse in posebne pozornosti.
Ob Jubileju minoritskega samostana je
Izšel poseben zbornik z naslednjo vsebino:
Metod Benedik: Frančišek in Frančiško-
vi redovi (duhovna skica); Bennaro Bove:
Manjši bratje na Štajerskem in Koroškem;
Jakob Emeršič: Minoritska knjižnica;
Marija Hernja-Masten in Peter Klasinc:
Arhivsko gradivo; Jože Mlinarič: Zgodovi-
na samostana od ustanovitve do 1800; An-
ton Ožinger: Zgodovina samostana in cer-
kve sv. Petra in Pavla od začetka 19. stole-
tja do konca 1. svetovne vojne; Marjan
Ogrin: Zgodovinska podoba samostana od
leta 1918 do današnjih dni; Jože Curk:
Gradbeno-zgodovinski oris samostana in
cerkve; Marjan Zadnikar: Umetnostno-
zgodovinski pomen in usoda samostanske
cerkve; SergeJ Vrišer: Baročna podoba
cerkve sv. Petra in Pavla; Marjetica Simo-
niti: Liturgična oprema v samostanju;
Marjeta Ciglenečki: Samostanska oprema
v preteklosti; Nada Jurkovič: Vloga mino-
ritov pri razvoju šolstva na Ptuju; Kristina
ŠamperI Purg: Mesto Ptuj in vloga mino-
ritov v narodnostnih vrenjih na prelomu iz
19. v 20. stoletje.
Program jubilejnih prireditev:
Uvod v praznovanje Je bila že junijska
posvetitev nekdanjega prezbiterija minorit-
ske cerkve v bogoslužni prostor.
Četrtek, 14. septembra, ob 19. uri — sa-
mostanska Jedilnica: koncert Komornega
moškega pevskega zbora iz Ptuja; slavno-
stno predavanje prof. Jožeta Mlinariča iz
Maribora; podelitev plaket in zahval.
Petek, 15. septembra, ob 17. uri — raz-
stavišče ptujskega gradu: otvoritev razsta-
ve Pretiosa sacra et documenta historica,
(sakralno zlatarstvo Ptuja in Ormoža, do-
kumenti iz zgodovine ptujskih minoritov);
razstava bo odprta do 5. novembra.
Petek, 15. septembra, ob 19. uri — sa-
mostansko dvorišče: srečanje frančiškovih
bratov in sester; slovesna maša z ljudskim
petjem ob spremljavi trobil; somaševal bo
goriški nadškof p. Vitale Antonio Bomm-
barco, minorit.
Sobota, 16. septembra, ob 19. uri — sa-
mostansko dvorišče: Slavnostna akademi-
ja; sodelujejo minori ti, igralci, škof — dr.
Franc Kramberger in ptujski cerkveni zbor.
Nedelja, 17. septembra, ob 15. uri —
parkirni prostor ob prezbiteriju: osrednja
in sklepna slovesnost; zahvalna maša; so-
mašujejo slovenski škofje, škofje gostje,
provinciali in duhovniki, pojejo združeni
pevski zbori iz P*uja, Maribora, Titovega
Velenja in Gradca pod vodstvom dirigenta
Maksimiljana Feguša. Ob spremljavi orke-
stra mariborske opere izvajajo mašo Char-
lesa Gounoda in Brucknerjev Te Deum.
Na 750-letnico minoritskega samostana
se navezuje tudi 750-letnica kletarjenja v
Ptuju. V publikaciji, ki bo izšla ob tem ju-
bileju, bo to področje obdelano od prazgo-
dovine do danes: arheološki del bo pripra-
vila dr. Iva Curk, srednji vek Jože Curk,
19. stoletje Kristina Šamperl-Purg, etnolo-
ški del Andrej Brence, sodobno kletarjenje
v Ptuju pa magister Anton Skaza.
Samostuski reflektorij
Kajižnica
Notranjost obnovljenega prezbiterija
12 — ZA KRATEK ČAS
14. september 1989 - TEDNIK
Dober den, po naši stori domači, lepi navodi. Kaj pa naj bi
si drugega v totih norih cajtih voščili? Gledan skoz okno in vete.
kaj vidim ? Meglo, ki se po grabi vleče kak stori mačok, ki se niti
za ta mlode mujcike več ne zanimle. Ja. jesen je na pragi. Trka
potihem na dveri. kak tisti Abraham, ki ti pet križov na pleča pri-
bije, lase posivi, rit ponori in še druge posledice pusti. To je že
daleč za menoj, pa še se vseeno spomijan. kak je te bilo. Mica je
rekla, da tak, kak prvo noč ne poročno noč. Če je una tak rekla,
te je vena že tak bilo. Jaz se glih prav ne spomijan. saj je malo
polovjok na mene padna. Srečaje z Abrahamom je že ena tikšna
žtvlejnska meja. ke nemreš več rečti. da si mlodi. pa tudi med ta
store še se nemreš vpisati. Je pa tudi tak z zdravstvenega stališ-
ča. da te do 50. leta lehko vsoki pita. kaj te boli, po 50 leti pa, kaj
te ne boli.
Pa naj bo zadosti o Abrahami, ki itak vsokega vlovi, če te
prej Metilda ne pokosi. Saj vena vete. da je Matilda tista košče-
na ženska, ki koso na rami nosi. nikoga nič ne prosi. Zamohne s
koso in te nega več. Ne pozna nibenega podkupovonja ali korup-
cije. kak se tumi boj strokovno reče. Zato se meni zdi, da tota te-
ta smrt niti v desetem koleni neje Jugoslovanka, drgačik bi jo
lehko za deset dek kafeta podkupli za enih por let živleja duže.
Pa rečmo še kaj boj veselega: grozdeki v gorici se že mehča-
jo. Samo nekšno prekleto malo jih je, pa še tisti čejo gniliti. Špri-
camo. ^icamo, pa nič ne pomoga. Pa bode glih tak veselo ob tr-
gotvi. Ce bo premalo grozdja, pa bomo listje doj s trsekov rezali.
Samo da je brotev. poleg pa še malo vinskega in svinjskega. Pa
še punaputa veselja more biti poleg, kokšna frajtonarica. dekli-
na. svinjina in pun liter vina. Pa na zdrovje in že v naprej dober
tek. Pa srečno in veselo gremo na delo. Vaš LUJZEK.
TEDNIK "" september 1989
ZA RAZVEDRILO - 13
14 — ŠPORT IN DRUŠTVA
14. september 1989 - TEDNIK
OBMOČNA NOGOMETNA UGA
Uspešna na gostovanju
Naša območna nogometna ligaša sta bila v drugem kolu novega
prvenstva uspešna na gostovanju.
Središče je v Slovenj Gradcu presenetilo domači Partizan in zma-
galo z zadetkom, ki ga je v 28. minuti dosegel Kosi. Dravi pa je bil za-
detek Lukasa dovolj za točko proti Kovinarju v Mariboru. Boljšega
starta v novo prvenstvo si verjetno ne eni in ne drugi niso mogli obe-
tati. Tri točke iz dveh srečanj je res dober dosežek, spodbuda za pri-
hodnja srečanja.
V	nedeljo popoldan se bo Drava v Ptuju pomerila z Nafto, Sre-
dišče pa prav tako doma s Pekrami. Močnejšega nasprotnika ima
Drava, vendar je začetek obetaven.
V	medobčinski nogometni ligi pa so bili v drugem kolu doseženi
naslednji izidi: Gorišnica- Aluminij 1:3, Boč -Hajdina 4:1, Gerečja
vas—Impol — Osankarica 2:1, Hajdoše—Markovci 2:0, Skorba—
Stojnci 0:3 in Pragersko—Slovenja vas 2:2.
Mladinci Aluminija so po zmagi v prvem kolu (4:0 proti Ljublja-
ni v Kidričevem), točki na gostovanju (2:2 z Ilirijo), v tretjem kolu z
1:0 premagali Koper in so tako v vrhu prve mladinske republiške lige.
I. k.
Tenis se vrača tudi v Kidričevo
Medtem ko sta se Lendl in Becker, najboljša mahalca s teniškimi
loparji, borila v Ameriki, je na prenovljenem teniškem igrišču v Kidri-
čevem potekal minuli teden prvi teniški turnir oziroma odprto občin-
sko prvenstvo v tenisu. Člani TVD Partizan Kidričevo — sekcije za
tenis so namreč sklenili, da postane eden najbolj plemenitih športov
spet priljubljen — tako med igralci kot med gledalci.
Pa se niso zmotili, saj je od srede do nedelje nastopilo pod pre-
novljenimi reflektorji kar 43 tekmovalcev iz Ptuja in Kidričevega. Za-
nimivo pa je tudi to, da si je dvoboje ogledalo izredno število gledal-
cev — kot na kakšni nogometni tekmi. V finalnem dvoboju je Rola
premagal Krajnca z dva proti nič. Zaradi dobrih vtisov in uspelega
turnirja pa so se v Kidričevem odločili, da bo odslej postal tradiciona-
len.	_OM
KOŠARKA
Smelt-Olimpija na Ptuju
Rezultat tekme med Smehom Olimpijo in domačimi
igralci, odigrali so jo 7. septembra v dvorani SŠC, pravza-
prav ni pomemben, saj ne morejo biti najboljši slovenski
košarkarji, skoraj sami državni reprezentanti, niti pribli-
žno enakovreden nasprotnik sicer izbranih, a med seboj
neuigranih igralcev Ptuja, Slovenskih Konjic in Rogaške
Slatme. Na tekmi, ki je za oboje pomenila trening, smo
videli 133 košev Ljubljančanov in 47 košev nasprotne
strani. Ogledali smo si izvrstne poteze Vilfana, 29 košev,
Zdovca, 17, Curčiča, 21, Kotnika, 21, in tako naprej.
Prizadevni organizatorji. Košarkarski klub Drava, ki že-
lijo /buditi ptujsko košarkarsko in nasploh športno javnost,
se dogovarjajo za tekmo veteranov Olimpije z veterani Ptu-
ja, ki naj bi si jo v kratkem ogledali na Ptuju.
McZ
TOKRAT TROJICE V DVORANI
Do 16. septembra je čas za prijavo košarkarskih tro-
jic. ki želijo nastopiti na dvoranskem prvenstvu Sloveni-
je. To bo 23. septembra v dvorani Center na Ptuju s pri-
četkom ob II. uri. Prijavite se pisno v K K Ptuj, Trstenja-
kova 16. ali po telefonu 772-421. tovarišu Gomhocu.
Prijavnina je 300.000 dinarjev, prva nagrada pa deset-
krat večji znesek. Za razliko od prvega ptujskega turnir-
ja bodo tokrat sodih preizkušeni sodniki po veljavnih
košarkarskih pravilih.
Slovenske letalke na Ptuju
Ptujske letMlke so r Moškaajcih gostile leteča dekleta iz vse Slore-
aije, ki so se srečala že četrtič in ustanovila svoje društvo. Ža! tokrat ni
bilo zmajark ia padatk s hribov, obiskala pa jih je profesionalna pilotka
Mirjaaa Ivamovič, ki jo poznamo po preletaranju enomotornih letal iz
ZDA v Evropo. Cez Atlantik je sama letela že dvanajstkrat.
Evropske jadralne pilotke so
za svoj zaščitni znak izbrale ča-
rovnico na metli. Slovenske mo-
torne in jadralne pilotke ter pa-
dalke tolikšne ironije do sebe si-
cer ne premorejo, res pa je, da so
se že pred dvema letoma pričele
družiti tudi zato, da bi se spod-
bujale v svetu moškega letalstva.
Poleg tega so ustanovile društvo,
da bi se obveščale o dogodkih,
pomembnih za letalke, izmenje-
vale izkušnje, organizirale skup-
ne aktivnosti, zbirale podatke o
zgodovini slovenskega ženskega
letalstva ... Tokrat se jih je na
ptujskem letališču zbralo 21. Vse
imajo dovoljenje jadralnega ali
motornega pilota ali padalca, od
70 do 1200 ur letenja ali do 790
skokov, z izjemo Miijane Ivano-
vič, ki je do sedaj letela z motor-
nimi letali že 2200 ur.
Miijana je pričela prav tako
na travniku, in sicer v rojstnem
Novem Sadu, kot večina drugih
profesionalnih pilotov. Po začet-
nem tečaju jadralnega letenja in
končani srednji šoli se je vpisala
v Višjo zrakoplovno šolo v Za-
grebu in jo 1981. leta končala.
Na diplomi ji piše »profesional-
ni pilot«. Tri leta kasneje se je
vključila tudi v vojaško šolanje
prve skupine pilotk, ki jih je šo-
lala JLA.
' Kljub civilni in vojaški letalski
izobrazbi je jugoslovanski letal-
ski prevozniki niso zaposlili. Za-
to je pred tremi leti odšla v ZDA,
položila vsa potrebna dovoljenja
— jugoslovansko namreč tam ne
velja — in pričela delati kot uči-
teljica letenja na enomotornih le-
talih.
»V začetku je bilo težko. Vse
šolanje sem morala sama plačati,
poleg tega pa še živeti. Na srečo
sem stanovala pri prijateljih in
pazila otroke. Sčasoma sem spo-
znala veliko ljudi, tudi starejša
zakonca, ki sta mi predlagala za-
nimiv posel, s katerim sta se sa-
ma ukvarjala že vrsto let — pre-
letavanje letal prek Atlantika.
Ponovno je bilo potrebno opra-
viti kopico izpitov. Prvi let je tra-
jal 40 dni. Nenehno smo morali
namreč kje čakati, saj so se ciklo-
ni, torej slabo vreme, vrstili drug
za drugim.«
Mirjana je do sedaj preletela
Atlantik z enomotomim letalom
že 12-krat. Živi v Saint Moritzu v
Švici, kjer je spomladi prvič or-
ganizirala tečaj za tiste, ki želijo
čez Atlantik. Pravzaprav neneh-
no potuje. Ko jo vodi pot blizu
Jugoslavije, obišče mamo v No-
vem Sadu in letalske prijateljice
v domovini.
»Nekateri menijo, da je lete-
nje avantura. Torej je vse moje
življenje ena sama avantura,«
meni 30-letna Miijana.
McZ
ROKOMET
Ptujčani
^ osvojili
Šarmanov
pokal
Rokometno soboto ali natan-
čneje sobotni popoldan ste lahko
doživeli 9. septembra v dvorani
Srednješolskega centra. Tri žen-
ske in enako število moških te-
kem je nudilo kar nekaj užitka
ptujskim ljubiteljem rokometa.
Predvsem člani ptujske Drave so
ponovno dokazali, da si v okre-
pljeni postavi lahko marsikaj
obetajo.
Na tekmah je padlo skupaj
210 golov, od tega v moških 122,
v ženskih pa 88. Ptujčani so jih
dosegli 47, Ptujčanke 38. Fantje
so premagali ekipo Grosuplja z
rezultatom 28:19 in za en gol iz-
Ta konec tedna bo začetek no-
vega prvenstva v republiških li-
gah. Člani Ormoža bodo gosto-
vali v Ribnici, članice Drave v
Ljubljani, Velika Nedelja bo
igrala doma z mladincem (sobo-
ta ob 19.30), člani Drave v Lju-
bljani, Velika Nedelja bo igrala
doma z mladincem (sobota ob
19.30), člani Drave pa so zaradi
odstopa Šempetra v prvem kolu
prosti.
gubili z Varteksom iz Varaždina
(19:20). Tako so osvojili pokal
Adija Šarmana, zaslužnega
športnega delavca, pred Vartek-
som in ekipo Grosuplja.
Dekleta Drave so močno pre-
magala ekipo Zagorac iz Krapi-
ne (18:9), a izgubila z ekipo Vis
iz Varaždina (13:20). Tako so na
že 12. turnirju bratskih občin
zmagale igralke Visa pred doma-
činkami in ekipo iz Krapine.
Danes čaka rokometaše Drave
pomembna preizkušnja — ob 19.
uri se bodo v dvorani SŠC prija-
teljsko pomerili z ekipo L zvezne
lige Zamet z Reke, kar bo tudi za
gledalce nedvomno izredno zani-
miva tekma.	McZ
JUDO
Najboljši brez počitka
Judo klub Drava s Ptuja praznuje naslednje leto 30. obletnico usta-
novitve. Lanska sezona je bila najuspešnejša doslej. Najboljši so skoraj
brez počitka pričeli trenirati za novo sezono. Kaj pričakujejo?
Trener mladincev in članov Ivo
Čuš se ukvarja z judom že 14 let,
je mojster juda in trener od leta
1985: »Lani smo bili ekipno tre-
tji v republiki, letos se namerava-
mo povzpeti za eno mesto ali ce-
lo zmagati, s čimer bi dobili pra-
vico boriti se v zvezni ligi. Sicer
pa načrtujemo uvrstitev vseh pe-
tih najboljših posameznikov v re-
publiško reprezentanco, enega
izmed njih v državno. Vsi so kan-
didati za državne medalje na pr-
venstvu, ki bo aprila prihodnje
leto.«
Najboljši so Senekovič, ki že
ima državno zlato, Harter, ki ima
državni bron. Murko, Letonja in
Vidovič. Letonja in Vidovič sta
bila letos prvi in drugi na repu-
bliškem prvenstvu, kjer sta si pri-
borila tudi črni pas.
Do 25 judoistov — mladincev
in članov — pa trenira po pet-
krat tedensko v dvorani SSC in v
naravi, nekateri celo vsak dan.
Tu za trening nimajo najboljših
možnosti, menijo. Skoraj na skri-
vaj so mi zaupali, da bi bilo ide-
alno v trimskem kabinetu SŠC,
saj tam ne bi vsak dan znova na-
meščali blazin, s čimer izgubijo
veliko časa, niti ne bi njihovih
treningov izpodrivale tekme in
druge prireditve, kot se jim doga-
ja sedaj. Tako pripravljen kabi-
net bi ustrezal tudi za gimnastiko
redne šolske in izvenšolske vad-
be.
Treningi judoistov so izredno
naporni, kar kaže tudi podatek,
da so posamezniki po uro in pol
dolgem treningu za 2 do 3 kilo-
grame lažji kot pred njim. Treni-
rajo vse leto.
ZAČNEJO KOT PIONIRJI
Judo pričnejo učiti že učence
nižjih razredov osnovnih šol. Ti
v počitnicah ne vadijo, tako da
so v letošnjem šolskem letu za
njimi šele trije treningi. Do tride-
set jih prihaja trikrat na teden. Ti
so že vsaj leto dni v klubu, vsako
leto pa razpišejo nov tečaj. Letos
se bo pričel v oktobru, informa-
cije pa lahko dobite že sedaj na
ZTKO Ptuj.
»V začetku to niso pravi tre-
ningi, saj se na »treningih« pred-
vsem igramo, seveda so igre
obarvane z elementi juda. To pri-
vablja osnovnošolce, tudi prijate-
lje tečajnikov. Skrbimo za splo-
šni razvoj otrok, v začetku je naj-
več športne gimnastike, teka in le
malo elementov juda. Kasneje se
razmerje nekoliko spremeni, to-
da tako imenovani bazični športi
so vedno temelj, na katerem gra-
dimo. Pridni polagajo vsako leto
izpit za novi pas — najprej za be-
lega, nato rumenega, oranžnega,
zelenega, modrega in rjavega.
Pionirji so na svoje barve izred-
no ponosni,« pripoveduje njihov
trener, profesor telesne vzgoje
Emil Žnidaršlč.
V višjih razredih osrtovne šole
se pričnejo tudi borbe. Lani so se
pionirji izredno dobro uvrstili,
saj so ekipno prvi v Sloveniji,
imajo pa tudi med posamezniki
dva republiška prvaka, eno sre-
bro in en bron.
S prevozi na tekmovanja in
zbiranjem sredstev judo klubu
veliko pomagajo starši. Dobri ju-
doisti so običajno tudi dobri
učenci, kasneje dijaki in študen-
ti. Športna pot judoista se tako
prične že zelo zgodaj in konča
okoli 30. leta starosti.
»Razvijejo se v smele, borbe-
ne, vztrajne ljudi,« konča Žni-
daršič.
Ligaške borbe bodo ptujski ju-
doisti pričeli že v soboto, 16. sep-
tembra.
MC Zupanič
XEDNIK - september 1989
OGLASI IN OBJAVE - 15
v soboto, 9. septembra, so se z
osrednjo proslavo končale prire-
ditve, ki so ob častitljivem jubile-
ju devetdesetletnici Prosvet-
nega društva Frančka Kozela
potekale celo leto.
Pred devetdesetimi leti, ob
ustanovitvi bralnega društva Na-
prej je bilo precej dvomljivcev,
ki niso videli f>erspektive ustana-
vljanja kulturnih društev v neraz-
vitih in zaostalih krajih.
A Barbarčani se niso dali in v
devetdesetih letih je prosvetno
društvo, ki je svoje sedanje ime
dobilo po drugi svetovni vojni
po prvem padlem partizanu iz
Cirkulan, izposodilo nekaj tisoč
knjig in priredilo več deset kon-
certov in gledaliških predstav.
Vse to pa z veliko volje in -
majhnimi materialnimi možnost-
mi.
O razvoju društva, pa tudi o
splošnem pomenu kulture za ves
slovenski narod je v novo nasta-
jajočem kulturnem domu (ki za-
radi pomanjkanja denarja raste
prepočasi), govoril Haložan »po
narodnosti« in arkulanski rojak
dr. Vladimir Bračič. On je tudi
pripravil za ta jubilej brošuro,
kroniko PD, s kakršno se lahko
pohvali le redko društvo. Ob tem
je treba vsekakor omeniti, da
brošure, kakor verjetno celotne
slovesnosti v takšni obliki, kakor
je bila, ne bi bilo, če ne bi na po-
moč priskočili pokrovitelji, ki so
prispevali finančna sredstva (Hl-
KO Olga Meglič iz Dolan, Her-
man Kokol, Anica FridI in Stan-
ko Jakomini).
Vladimir Bračič je postal ča-
stni član PD, najbolj zaslužni so
dobili priznanja in pohvale, pev-
cem mešanega pevskega z^ra
— ki je že nekaj let najbolj akti-
vna sekcija PD pa je predsed-
nik Z KO občine Ruj Franc La-
čen podelil gallusove značke.
Sledil je še kulturni program,
ki so ga pripravili najmlajši iz
vrtca, osnovnošolci, dramska
sekcija PD in folklorna skupina
iz Stojncev.
Sladokusci pa so se lahko, pre-
den so se napotili na družabno
srečanje, ki je ob obujanju spo-
minov trajalo pozno v noč,
okrepčali z domačimi haloškimi
jedmi, ki so jih pripravile doma-
činke iz aktiva kmečkih žensk.
Rojak iz Cirkalas Vladinir Bračič je postal častai člaa PD Fraička
Kozela CiriuilaM.
Zakaj obrtniki brez družbenih priznanj...
...se sprašuje Ivan Gomilše^
eden najuspešnejših ptujskih obrtni-
kov. Poudarja, da ne misli nase. pač
pa na nekatere druge ptujske obrtni-
ke, saj ni ob letošnjem občinskem
prazniku bilo podeljeno obrtnikom
nobeno priznanje. Prav tako pogreša
vzpodbujanje inovatorjev v vrsfah za-
sebnikov, saj letos tudi med inovator-
ji teh ni bilo.
Ivana Gomilška je lani izbrala lju-
bljanska televizija za inovatorja leta.
Njegov kolektiv pa tudi letos ne poči-
va. Pred kratkim so izdelali stožčasti
[wševni zobnik s premerom 3200 mi-
limetrov — največjega v Jugoslaviji.
Štirinajst takšnih zobnikov se bo vrte-
lo po vsej državi, med drugim tudi v
TGA Kidričevo, železarnah v Smede-
revu in na Jesenicah ter v Kemijski
industriji Kamnik.
Za jeseniško železarno pa je
32-člaiiski kolektiv izdelal še en spe-
cialen izdelek, največji puščičasti
dvojni zobnik, ki je bil kadarkoli iz-
delan pri zasebnikih. Tehta kar šest
ton in pol, njegov premer pa je dva
metra. Ze 19. avgusta so ga odpeljali
na Gorenjsko in sedaj že obratuje.
Sicer izdelujejo pri Gomilšku tudi
serijske proizvode, eden takšnih je re-
duktor, ki ga uporablja Unior Zreče
pri montaži žičnic. Takšne bodo kot
kaže. prodajali tudi v tujino, saj je
Gomilšek z znanim švicarskim proiz-
vajalcem žičnic Doppelmayerjem za
posel že skoraj dogovoijen.
Posebej za jeseaiško železarno je kole-
ktiv ivaaa Gonilška skoastrairal in iz-
delal 6.6 toae težak puščičasti dvojni
zobaik. (Foto: JS.)
Novi metri asfalta v Zavrču
v soboto, 9. septembra, je bilo
slovesno tudi v Zavrču. Zavrčan-
ci so namreč praznovali svoj de-
seti krajevni praznik. Običajno
ga sicer praznujejo 19. septem-
bra, a so letos praznovanje pre-
maknili za deset dni nazaj zaradi
otvoritve asfaltne prevleke na ce-
sti Hrastovec—Dolane v dolžini
1350 m. To je letošnja največja
pridobitev Zavrčancev, ti pa so
tudi sicer bili aktivni. Tako so re-
gulirali dva kilometra potoka
proti Turškemu Vrhu, postavili
dve transformatorski postaji in
rekonstruirali nizkonapetostno
električno omrežje na območju
naselij Hrastovec in Korenjak,
veliko pozornosti pa so celo leto
posvečali gramoziranju krajev-
nih cest. Na tem področju so še
posebej uspešno sodelovali z DO
Šumsko gospodarstvo iz Varaž-
dina, ki so jim dovažali gramoz
na ceste.
Po slavnostnem nagovoru
predsednika KS Slavka Kokota
je skupščina KS podelila zasluž-
nim posameznikom in organiza-
cijam priznanja in pohvale, nato
pa so z lepim kulturnim progra-
mom razveselili mladi iz Zavrča
in Dubrave, končala pa ga je fol-
klorna skupina iz Markovcev.
Svoje znanje so pokazali še ga-
silci in pripadniki civilne zaščite,
ki jim pa na žalost — kljub »po-
moči« letala AK Ptuj — ni uspe-
lo pregnati sitnega dežja, ki je iz
trenutka v trenutek postajal mo-
čnejši in odganjal domov že tako
ali tako ne preveč številne obi-
skovalce.
M. F.
Trak je ob pomoči mladenke prerezal predsedaik KS Zavrč Slavko Ko-
kot.
Prenovljena hiša
pravice
Ob prazniku slovenskega sod-
stva so se minuli petek, 8. sep-
tembra, zbrali v prenovljejgi
zgradbi ptujskega sodišča sodni-
ki in strokovni sodelavci iz koro-
ške in podravske regije. Tako so
stanovski praznik proslavili tudi
z odprtjem prenovljene stavbe iz
14. stoletja.
Kot je povedala Elizabeta Šo-
štarič, vodja ptujske enote Te-
meljnega sodišča iz Maribora,
ima sedaj dvajset sodnikov in 36
administrativno-tehničnih delav-
cev precej boljše možnosti za de-
lo. Naložba je veljala 546 milijo-
nov dinarjev.
Predsednica sodniškega dru-
^va Slovenije Alenka Jelene je
izročila priznanje sodnikoma
Mariji Babkov-Bemhard iz Ma-
ribora ter Rudiju Ringbauerju iz
Ptuja, ki je pripravil razstavo li-
kovnih del.
-OM
Prenovljeaa stavba ptujskega
mestaega sodišča je praznik slo-
venskega sodstva le še polepšala.
(Foto: M. Ozmec)
„ C šolarjev
Dober teden je tega, kar so se
šolska vrata spet odprla na ste-
žaj. In čeprav smo pred tem veli-
ko pisali in opozarjali vse, ki so
odgovorni za prometno varnost
šolarjev, naj za svoje malčke vsaj
prve dni pouka bolj jx)skrbijo,
so bili takšni prizori, kot je tale
na sliki, zelo redki. Narodna za-
ščita po krajevnih skupnostih je
tokrat v večini primerov odpove-
dala. Pozorni so bili le pKJsame-
zni učitelji in miličniki. Poziva-
mo vse druge udeležence v cest-
nem prometu, da se jim pridruži-
jo	(Foto; M. Ozmec)
Danes se pričenja teden ^
boja proti kajenju
v Sloveniji in tudi Jugoslaviji se bolj ali manj sramežljivo in bre?
pravega uspeha spopadamo s kajenjem. Tisi^i, ki govorijo - in to ^
podatki o škodljivih posledicah kajenja, so običajno nezaželeni
Drugje v svetu so napovedali odločno borbo proti kadilcem. V Nem-
čiji so že tako daleč, da dajejo prednost nekadilcem pri sprejemu v
službo in podobno. V Kanadi pa je na primer prepovedano kaditi v
vseh službenih prostorih. Pred leti pa naj bi tudi pri nas sprejeli pred-
pis, fK) katerem bi v delovnih organizacijah morali obvezno izbrati
prostor, v katerem se ne kadi. Zal je vse ostalo na papirju. Tako niso
redki primeri, ko vas v nekaterih trgovinah trgovci pričakajo s cigare-
to v ustih, da o gostinskih lokalih sploh ne govorimo. V javnih služ-
bah pa je kajenje na delovnem mestu že prava folklora.
Kot nam je sporočila dr. Marija Djurdjevič iz mariborske bolniš-
nice, ki se trudi tudi v mariborskem društvu nekadilcev z okrog tri ti-
soč člani, bodo v tednu boja proti kajenju organizirali nekaj aktivno-
sti. Mlade v šolah so pozvali, da v spisih razmišljajo o tej zasvojeno-
sti; najboljši spis bodo nagradili. Turistična gostinska organizacija
Pohorje je društvu za teden dni odstopila modro sobo v Fontani in
pričakujejo, da se bodo v teh dneh oglasili nekadilci in tudi tisti, ki so
prenehali kaditi.
V	mariborskem društvu nekadilcev imajo tudi okrog 150 članov
iz Ptuja.
V	bodoče bo društvo še bolj agresivno in bo mesečno organizira-
lo različne aktivnosti z osnovnim namenom, da bi zmanjšali število
kadilcev.
MG
Zlata poroka v Ormožu
19. avgusta sta praznovala zlato poroko Mirko Zabavnik in nje-
gova žena Matilda, rojena Lipša, iz Jastrebcev 23 pri Kogu.
Mirko seje rodil 2. 9. 1913, žena Matilda pa 14. 2. 1919, poročila
sta se 23. avgusta 1939. leta. V zakonu se jima je rodilo osem otrok,
dva sinova in šest hčera. Danes ju razveseljuje 13 vnukov in dva prav-
nuka.
Mož Mirko je delal najprej kot rudar v rudniku Presika, kjer je
spoznal svojo ženo, nato dolga leta v Ljutomeru, nadaljeval kot usluž-
benec krajevnega urada na Kogu, nato v poslovalnici Kmetijskega
kombinata Jeruzalem Ormož, v pokoj pa je šel kot zavarovalniški
agent Zavarovalnice Maribor. Žena Matilda je bila sicer nekaj časa v
službi, vendar so otroci in delo na majhni kmetiji v Jastrebcih zahte-
vali svoje. Posvetila se je družini.
Danes, ko ob številni družini uživata v jeseni življenja, smo ju
vprašali po zdravju. Mama Matilda je povedala, da je nekoliko slab-
še, ata Mirko pa je še dokaj trden. Vsak dan naredi vsaj pet kilome-
trov, drugače ni zdrav. Na poteh srečuje številne prijatelje in znance
in lahko si predstavljate, kaj vse se morajo pogovoriti.
Želimo jima še veliko zdravih let skupnega življenja.
Vida Topolovec
Zlatoporočenca na grajskem dvorišču v Ormožu in njunih osem otrok
Rodile so:
Marica Bednjički, Ziherlova
pl. 13 — Adelino; Majda Borko,
Obrež 8 — dečka; Marija Jaz-
bec, Žetale 14 — Aleša; Jasna
Kronvogel, Crmlja 7 — deklico;
Nada Antolič, Koračice 76 —
Davida; Brigita Flajs, Vareja 9
— deklico; Sonja Zorli, Zamuša-
ni 54/a — Marušo; Darja Per-
ner, Sobetinci 44 — dečka; Hele-
na Vajda, Sp. Ključarovci 19 —
Sandija; Lidija Rozman, K Mi-
treju 3 — deklic; Simona Bezjak,
Ormož, Vrtnarska 7 — Tomija;
Angela Avguštin, Žetale 95 —
Roberta; Kristina Planine, Sitež
14 — Stojana; Milena Zavratnik,
Hermanci II — dečka; Lidija
Brumen, Obrež 14 — dečka.
Poroke:
Janez Kampl, Grajenščak 14,
in Marija Brenči^ Grajenščak
14; Silvo Rihtarič, Župečja vas 9,
in Andreja Krapša, Crtkova 5;
Primož Rojko, Prešernova 13, in
Urška Majnik, Prešernova 13;
Robert Krajnc, Rogaška 10, in
Vlasta Gregorec, K Mitreju 5.
Umrli so:	'
Genovefa Doliška, Selška 22,
roj. 1912, umria 3. sept. 1989;
Maks Galun, Stoperee 55, roj.
1929, umri I. sept. 1989; Edi Bu-
tolen, Kvedrova 3, roj. 1962,
umri 2. sept. 1989; Anton Kuhar,
Spuhlja 2/b, roj. 1950, umri 2.
sept. 1989; Marjan Krojsl, Zg.
Hajdina 107, roj. 1949, umri 7.
sept. 1989; Marija Pukšič, Dolič
23, roj. 1920, umria 9. sept. 1989.
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK, 62250 Ruj, Raičeva
6, poštni predal 99. Ureja
uredniški kolegij: direktor in
glavni urednik Franc Lačen,
odgovorni urednik Ludvik
Kotar, tehnični urednik Šte-
fan Pušnik, novinarji Jože
Bračič, Ivo Ciani, Majda Goz-
nik, Darja Lukman, Martin
Ozmec, Vida Topolovec, Na-
taša Vodušek in Milena Zupa-
nič ter novinar-lektor Jože
šmigoc. Uredništvo in upra-
va: Radio-Tednik, tel. (062)
771-261 in 771-226. Celoletna
naročnina znaša 375.000.—
dinarjev, za tujino 660.000.—
dinarjev. Žiro račun pri SDK
Ptuj: 52400-603-31023. Tiska
ČGP Večer, TOZD Mariborski
tisk, Maribor. Na podlagi za-
kona o obdavčenju proizvo-
dov in storitev v prometu je
TEDNIK uvrščen med proiz-
vode, za katere se temeljni
davek ne plačuje.
V OVINKU GA JE ZANESLO
Po lokalni cesti skozi Dolane
je v petek, 8. septembra, zvečer
vozil osebni avto Benjamin Maj-
hen iz Ptuja. Med vožnjo ga je v
desnem ovinku zaneslo in je za-
[>eljal na levo stran ceste. Pri tem
je trčil v osebni avto, s katerim se
je nasproti pripeljala Silva Jur-
gec iz Ptuja. Pri trčenju se je
-Majhen hudo ranil in so ga pre-
peljali v ptujsko bolnišnico.
TRCILA MOPEDISTA
V soboto, 9. septembra, sta na
lokalni cesti v naselju Stanovno,
KS Ivanjkovci, trčila mopedista
Franc Bratuša iz Strezetine v KS
Ivanjkovci in Jože Krajnc iz Ti-
tovega Velenja, ki začasno stanu-
je v Ormožu. Pri trčenju se je
Franc Bratuša huje ranil, zato so
ga prepeljali na zdravljenje v
ptujsko bolnišnico.