primorski uTr'p

PORTOROŽ
Maj 1998
leto 5
številka 52,
cena 100 SIT
ICBa
nlca Koper
Internautica: Letos še bolj uspešno
V nedeljo so zaprli 3.mednarodno navtično razstavo, ki dobiva že evropske dimenzije. Slovesno jo je odprl minister za drobno gospodarstvo Janko Razgoršek.
Veseli muzikantje in simpatični pevci
Prireditve “Veseli muzikantje” na Tartinijevem trgu v Piranu ni nihče motil
“Verfen Sie ruhig mal ein Auge auf uns - Lustige Musikanten”. Vrzite pogled na nas vesele muzikante, piše na naslovnici informativnega biltena letošnje glasbene prireditve, ki so jo na vročem Tartinijevem trgu 13. in 14. maja odlično izpeljali pedantni Nemci. Prireditev na kateri so nastopali izvajalci ljudske glasbe in pesmi so 17. maja predvajali na drugi mreži nemške nacionalne televizije (ZDF), kar bo nedvomno prispevalo k promociji Pirana, saj si nastope veselih muzikantov ogleda na milijone ljudi v Evropi. Tiskovni predstavnik in organizatorje bil gospod Kristjan Steinbruecker. Gospod Spillmann, ki je bil zadolžen za postavitev odra na Tartinijevem trgu nam je na vprašanje kako so se počutili v Piranu in ali so opazili kakšne proteste na kratko dejal: Vse je bilo v najlepšem redu, nič takega nismo opazili.
33. seja Občinskega sveta Piran
V četrtek, 21. maja ob 9. uri Občinske svetnice in svetniki bodo zopet imeli veliko dela, saj je na dnevnem redu kar 17 pomembnih točk. Med drugim bodo sprejemali zaključni račun proračuna Občine Piran za leto 1997, premoženjsko bilanco Občine Piran, obravnavali bodo poslovno poročilo za leto 1997 in program dela za leto 1998 JP Okolje in JP Aerodrom Portorož, program priprave prostorskih izvedbenih aktov in strokovnih študij za leto 1998 v občini Piran - dopolnitev in drugo.
Bencinski servis OMV Istrabenz Lucija II
Začetek obratovanja in redna prodaja konec maja
Pomočnik vodje gradibišča Boris Makovec nam je povedal, da bo v teh dneh opravljen tehnični pregled obnovljenega bencinskega servisa Lucija II, ki naj bi začel z redno prodajo derivatov konec maja. V objektu bo tudi manjši market. Investitor je OMV - Istrabenz Koper. Za naložbo bodo oddšteli okrog 140 milijonov tolarjev. Izvajalec je GIP Stavbenik, vodja projekta Borut Lovšin dipl.ing. gradbeništva. Voja gradbišča je Teodor Turk. Jeseni nameravajo obnoviti tudi črpalko v Portorožu, na vrsto pa pride tudi bencinski servis I v Luciji (na nasprotni strani). Do otvoritve prihaja zadnji hip, saj se že začenja turistična sezona in ta bencinski servis je, če ne upoštevamo onega v Portorožu, edini pred slovensko-hrvaško mejo v Sečovljah. Zaključujejo tudi z izgradnjo bencinskega servisa pri Tomosu v Kopru, ki naj bi ga odprli konec junija ali v začetku julija letos.
Lokacijski načrt za garažo na Fornačah
Sedaj je že povsem jasno, da letos v Piranu (po približno 20 - letnem dogovarjanju v občinskih strukturah) ne bodo začeli graditi nobene garaže. Kaže pa, da bi vendarle največ možnosti imela lokacija velike garaže , vkopane pod sedanjim velikim parkiriščem na Fornačah, kjer bi bilo na voljo nekaj čez 1000 parkirmih mest. Osnutek lokacijskega načrta je pripravila Projektiva inženiring Piran. Investitor bi bilo občinsko JP OKOLJE PIRAN.
To je idealna, le delna, a kljub temu pomembna rešitev. Problem je v tem, ker Piran potrebuje znotraj mesta več manjših garaž, kar pa se seveda ne ujema z osnovno zamislijo, da bi mesto zaprli za ves promet. Razprave o gražah bodo torej še vroče, tako med sedanjimi in novimi člani občinskega sveta...
Rokometašice M-DEGRO so državne prvakinje
Mladinska ekipa RK M-DEGRO Piran si je že eno kolo pred zaključkom državnega prvenstva v rokometu zagotovila osvojitev naslova državnih prvakinj. Slovesna podelitev plaket bo v ponedeljek, 18. maja v Športni dvorani v Luciji, predvidoma ob 18. uri, po tekmi z ekipo RK Žalec, katere rezultat pa ne more več spremeniti veselega dejstva, da so varovanke trenerja Filipčiča že državne prvakinje. Plakete bodo “morskim deklicam” podelili predstavniki Rokometne zveze Slovenije, na podelitvi pa bodo prisotni tudi predstavniki Občine Piran. Vida Murovec
Nevidni tatovi družbenega premoženja <<1
Anketa
Kakšnega župana (županjo) si želimo
Doslej že 170 odgovorov. Pripravljamo celovito analizo. Zanimive rezultate bomo zato objavili šele v junijski 53. številki.
Turisti iz dežel tranzicije
Podatki o turističnem obisku in prenočitvah v Sloveniji za prvo četrtletje 1998 niso zelo dobri
Turistični obisk je bil za 3 % slabši od lanskega v enakem obdobju, tako po številu gostov, kot po številu nočitev. Predvsem gre za upad obiska in nočitev tujih gostov ( za 5% manj), domačih gostov in nočitev je bilo za odstotek manj. V marcu je bilo za 15% manj tujih gostov. Verjetno zaradi dejstva, daje bila lani Velika noč prej kot letos. Nemcev je bilo kar za 26 % manj kot lani, Italijanov za 7 % manj., Avstrijcev za 4 % manj. Kot piše Majda Dekleva (Združenje za turizem in gostinstvo pri GZS) naj bi bila Slovenija vse bolj zanimiva za turiste z vzhoda. V prvih treh mesecih letos jc Slovenijo obiskalo za 56 % več Rusov, Ukrajincev je bilo za 49 % več, Slovakov za 32 % in turistov z Baltiških dežel ( Litva, Latvija, Estonija) za 28 % več. To je morda tudi povezano z napovedmi, da se v deželah tranzicije, njenim prebivalcem je Slovenija “bližja”, standard popravlja, ali pa so naše cene zanje ugodne.
Primorci Primorcem
Žiro račun: 51400-743-175
Sredi aprila se je začela solidarnostna akcija Primorci Primorcem s katero pomoč za prizadete v posočju skupaj zbirata Regionalni RTV center Koper-Capodistria in časopis Primorske novice.
Doslej se je na žiro računu nabralo že blizu 60 milijonov tolarjev, sredstva solidarnostne pomoči pa je darovalo že tudi več kot 2000 posameznikov in ustanov.
Sicer pa to ni edina hvalevredna akcija. Or-ganizrali so jo tudi Rdeči križ Slovenije, Obrtna zbornica, razna združenja in posamezniki s ciljem, da bi zbrali čimveč denarja za prizadete v Posočju. Akcija Primorci Primorcem bo trajala približno mesec dni. Nova KBM področje Nova Gorica je brezplačno natisnila 20 tisoč položnic, ki so že nekaj časa na voljo v vseh njenih poslovalnicah in tudi v poslovalnicah Banke Koper, poroča Leon Horvatič, odgovorni urednik Modrega Vala Radia Koper- Capo-distria. Obe banki pri sprejemanju nakazil za akcijo Primorci Primorcem ne bosta zaračunavali provizije. Položnice imajo tudi v vseh enotah Pošte Slovenija na Primorskem in poslovalnicah Vipa. Po novem na poštah ne zaračunavajo več provizije.
Podjetja, družbe in ustanove se različno odzivajo na akcijo. Banka Koper in koprska naftna družba Istrabenz sta na primer nakazali vsaka po 5 milijonov tolarjev.
Akcija bo dosegla vrhunec 12. maja z dobrodelnim koncertom v Hitovi športni dvorani v Šempetru.
Za vse podatke in informacije so vam na voljo v Regionalnem RTV centru dopoldne na tel. 066/ 485-485, popoldne 485-406.
POSLOVANJE IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI
PE PIRAN
PE IZOLA
Bolniška I	Ljubljanska 41
Tel.: 066/ 747-153,	Tcl./Fax.: 066/ 647-218
747-154,746-178	Mobitel: 0609/626	337,
Telefaks: 066/ 747-153 GSM 041/626-337 Mobitel: 0609/649 190,
GSM 041/649-190
Mesec
jUL fitnessa
portoroT
-IS?-- v Termah Palače
V mesecu maju vam nudimo vstop v fitness center z 10% popustom in posebno ponudbo: vsakih 10 ur fitnessa 2 uri kopanja v bazenih
gratis.
Po fitnessu se lahko predate še rokam naših maserjev in privoščite svojemu telesu katero od številnih vrst masaž, ki jih nudimo. Priporočamo tudi obisk lepotnega centra ter termalnorekreacijskcga centra z bazeni, savnami, tepidariumom in solarijem.
Vabljeni v Terme Palače
Informacije in rezervacije:
Tel. (066) 747-360, 747- 041
Pekarna Koper d.o.o. Pobeška 15, 6000 Koper Tel. & fax: 066/31-303
MLINOTEST
Bogato obložena miza s pekarskimi in slaščičarskimi dobrotami
Mlinotestove Pekarne Koper * Sveže potice	* Pince
ter druge pekarske in slaščičarske posebnosti na vaši mizi
Foto color laboratory - Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 775 664 Foto color laboratory - Obala 41, Portorož - izdelava fotografij, prodaja fotografskega materiala in opreme
Foto color atelje - Obala 120, Lucija, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 770 537
IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV -IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME
Dr. Boris Frlec in Giancarlo Cruder
Pogovor o prometnih povezavah in sodelovanju med pristanišči
V sredo, 13. majajo bilo v Portorožu (GH Emona) drugo zasedanje mešane komisije Furlanija - Julijska krajina - Slovenija. Slovensko delegacijo je vodil zunanji minister dr. Boris Frlec, italijansko pa predsednik deželnega odbora Furlanijc-Julijskc krajine Giancarlo Cruder. Obravnavali so vprašanja, ki so v skupnem interesu FJK in Slovenije. Komisija je sprejela skupno zaključno izjavo, ki sta jo dr. Frlec in Cruder predstavila na novinarski konferenci. Gre za konkretne dogovore uresničevanju prometnih infrastrukturnih povezav: železniška proga Trst-Ko-per, 5. koridor, večje sodelovanje med severnojadranskimi pristanišči, zaščita Krasa, večja prepustnost meje in manjšin-
ska vprašanja. Ponovno je bila potrjena skupna kandidatura Slovenije in Italije za olimpijske igre leta 2006.
Praznik refoška v Marezigah
Tradicionalni že 26. praznik refoška v Marezigah bo od 22. do 24. maja 1998
V	petek, 22. maja ob 16. uri bo občni zbor Društva vinogradnikov in kletarjev Is-tre, ob 17.uri bo nastop pihalnega orkestra Rokava Marezige Slovesna otvoritev prireditve , otvoritev razstav in odprtje Kanave bo ob 18. uri. Udeležence bo najprej pozdravil Vinko Koren, predsednik Sveta KS Marezige, sledi kulturni program, nastopil bo tudi pesnik Tone Pavček, ter pozdrav Irene Fister, predsednice organizacijskega odbora in županje MO Koper.
V	času praznika refoška v Marezigah bo tudi likovni extempore osnovnošolcev na temo: Marezige - dežela refoška, razstava 25-letnice praznika refoška in 50-letnica Vina Koper. Za veseli večer bodo poskrbeli člani Kulturnega društva Šavrini in
anka Savrinke Gračišče. Od 21. ure dalje bo igral zabavni ansambel Platana.
V	soboto bo turnir v malem nogometu za prehodni pokal 15. maj in cestno kolesarska dirka Mareziga '98. Ob 14. uri bodo odprli razstaviščne prostore za ogled razstav, na programu pa so tudi degustacija in predstavitev vin, oderske predstavi-£je> promenadni koncert pihalnega orkestra, folklorni večer in nastop ansambla
V	nedeljo 24. 5. ob 15. uri bo Marezige obiskala vinska kraljica Katarina Janžur. Sledila bo podelitev nagrad in medalj najboljšim vinogradnikom. Ob 16. uri bo povorka z motivi kmečkega življenja. Ob 17.30 bo tradicionalno srečanje harmonikarjev. Nastop Tilia Farcina in zabavni program s Platano.
Degustacijo vzorcev vin so organizatorji pripravili že v ponedeljek, 11. maja dopoldne v Vinskem hramu Vina Koper v Kopru.
Zahvala ob mednarodnem dnevu Rdečega križa
Ob mednarodnem dnevu Rdečega križa, 8. maju in začetku Tedna RK, Rdeči križ Slovenije izraža zahvalo in priznanje vsem posameznikom in institucijam, stotisočem prostovoljcem, svojim članom, krvodajalcem in drugim sodelavcem ter donatorjem, ki s svojim delom, prispevki in pomočjo prispevajo k uspešnemu delu in izpolnjevanju humanitarnega poslanstva, največje človekoljubne organizacije na Slovenskem.
Ob tem prazniku posebno povdarjamo veliko pripravljenost Slovenk in Slovencev in institucij za pomoč ljudem y stiski. To kažejo vse dosedanje solidarnostne akcije, ki jih izvaja Rdeči križ Slovenije; v akciji Nikoli sami, v kateri je bilo v preteklem letu zbranih prek 80 milijonov SIT, v akciji Zidak dobre volje, krvodajalskih akcijah, ki se jih je v preteklem letu udeležilo več kot 100 tisoč krvodajalcev in solidarnostni akciji celotne države pri zbiranju pomoči prizadetim ob zadnjem potresu v Posočju.
Slovenski Rdeči križ se vključuje tudi
v mednarodno solidarnost za pomoč prizadetim ob naravnih in drugih nesrečah ter vojnah. Videnje bil nje-gov prispevek pri pomoči Bosni in Hercegovini in pri pomoči drugim državam, zlasti Albaniji, Bolgariji, Poljski, Češki.
Vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali Rdečemu križu, še zlasti tudi medijem, se iskreno zahvaljujemo in čestitamo ob prazniku.
Mirko Jelenič Generalni sekretar RK Slovenije
Dr. Vladimir Topler Predsednik RK Slovenije
4. junij dan krvodajalstva
Letos mineva 45 let odkar je organizacijo krvodajalskih akcij prevzel Rdeči križ Slovenije. Zapis o krvodajalstvu na prelomu tisočletja, ki gaje za to priložnost pripravila Valentina Klemše iz RK Piran, preberite v junijski številki Primorskega utripa.
Prireditve v Metropol hotelih
Metropol hoteli Portorož so v soboto zvečer (16.5.) priredili v Grand hotelu Metropol dobrodelni valčkov ples. Izkupiček bodo namenili obogatitvi knjižne zbirke Visoke šole za hotelirstvo in turizem Portorož.
Med sproščenim druženjem ob plesu in kulinaričnih dobrotah je bil večer zaznamovan tudi z otvoritvijo razstave bronastih skulptur Oskarja Kogoja. Podstavke za te skulpture je posebej izdelal Ivo Kisovec. O liku ustvarjalce je govoril dr. Bogataj, goste pa je z nekaj be-dedami pozdravil tudi avtor. V veliki restavraciji GH Metropol so gostje ob izbranih kulinaričnih dobrotah, lahko poslušali predvsem izbor dunajskih valčkov. Igral je Slovenski Revijski orkester, sestavljen iz članov simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Goste sta pozdravila predsednik uprave Metropol Hotelov Vojko Starovič in dekan VŠHT Portorož mag. Marjan Tkalčič, ki je deal, da ga veseli, da to visoko zasebno šolsko ustanovo zaznavajo in cenijo hotelirji. Gostje so imeli tudi prost vstop v Casino’, kjer je nastopil pri-znani italijanski pevec Riccardo
Fogli. Lepota tega srečanja ni bila toliko v številčnosti obiska, ampak v prijetnem druženju ob zanimivem programu.
Letos bo v Metropol & Casino’ Re-sort-u še kar nekaj prireditev. Naj omenimo glavne; Metropol Fitfest ’98 (26. - 28. junij), ples pomorščakov na odprtem bazenu (4. julij), diplomatski ples v GH Metropol (20. november), 3. srečanje prijateljev (11 .december).
V Metropol hotelih je izšla tudi prva štev;ika časopisa Metropol News (Metropolove novice) , ki bo
obveščal goste, poslovne partnerje in prijatelje o dogajanjih in novostih na območju Metropol Resort Casino’ Portorož.
Cena vstopnice, ki je vključuvala tudi hladno-topli bife in izbrana lokalna vina ter po 24.00 uri prost vstop v Casino’ je bila 7.500 tolarjev;
FOTO: FK-INFORMA
Razvojni projekt Koper 2020
V	Pokrajinskem muzeju v Kopru odločitve na področju ekonomije, so-so v četrtek, 14. maja ob 18.00 uri cioloških vidikov razvoja, razvoja predstavili Razvojni projekt Koper družbenih dejavnosti ter urejanja in 2020 s publikacijo povzetkov raz- varovanja prostora.
vojnih študij	Projekt so predstavili podžupan
Tomaž Bizajl, mag. David Malnič, dr.
V	Mestni občini Koper so s po- Zdravko Mlinar, dr. Lucija Čok, prof. močjo strokovnjakov zastavili raz- Dušan Ogrin, dr. Vlado Malačič, ing. vojne študije, ki naj bi opredelile Jelka Balaban in mag. Mirjam Požeš. razsežnosti teh izzivov in dilem ter Prisotni so prejeli tudi publikacijo nakazale možne strateške razvojne Razvojni projekt Koper 2020.
Vrtec “Mornarček” Piran
lij i
VPISUJTE OTROKE V	;
PROGRAME PREDŠOLSKE	< Tjjh
VZGOJE ZA ŠOLSKO LETO
1998/99	MOMbfRČSK
PONUJAMO VAM:
1.	Celodnevni program za otroke od 1. leta dalje (3 obroki);
2.	Program priprave na šolo - 3 ure dnevno (brez hrane);
3.	Poldnevni program - če bo bovolj vpisanih (2 obroka);
4.	Različne dodatne programe v popoldanskem času:
-	tečaj italijanskega jezika
-	slikarske delavnice
-	delavnica oblikovanja gline
-	lutkovno gledališče z izdelovanjem lutk
-	plesno-ritmična delavnica
5.	Program za starše in vse, ki želijo izboljšati kakovost življenja otrok in odraslih, v obliki študijskega krožka.
Dodatne informacije dobite na Upravi Vrtca “MORNARČEK” Piran, IX. korpus 40-a, ali po telefonu 73-163 in 76-053.
Vpis lahko opravite vsak dan na gornjem naslovu od 9. do 13. ure.
GLINA IN KNJIGA
V	Piranu so 23. aprila na izviren način obeležili Svetovni dan knjige. Knjigarna Libris je na Trgu brat-stva (Rokov trg) organizirala prodajo knjig po nižji ceni, avtorica knjige Glina, Alenka Vidrgar pa je vodila delavnico oblikovanja gline. Udeležilo se je 55 otrok v dveh skupinah. Nekaj po 12. uri je bil nastop Uličnega gledališča skupine Gimpy. Mlade je obiskala in pozdravila tudi ravnateljica Gimnazije Piran, Vojka Štular. Srečanje sta omogočilla pisateljica in Diskont Petra Lucija.
V	Tantadrujevi dvorani OŠ Cirila Kosmača v Piranu je bila predstava Pikin dan in predstavitev biografije Astrid Lindgren. Pogovor z avtorjem Marjanom Marinškom je vodila Darka Tancer-Kajnih. Dan prej pa je bila po porogramu v avli Gimnazije Piran predstavitev knjig Borboleta in Janov Krik, avtorice Marinke Fritz-Kunc. Razgovor s pisateljico je vodila Liljana Gustinčič-Furlan, profesorica slovenskega jezika. Organizatorji so se dogovorili, da bodo glede na okoliščine (gradbišče pred Knjigarno Libris) dnevu knjige
posvetili le en dan. Še to je bilo na Rokovem trgu težko izvedljivo, kajti avtomobili so jim zasedali dragocen na novo pridobljen prostor. Nastopajoče gimnazijce in gledalce, otroke in ostale občane, so med samim nastopom skoraj povozili. Tako je seveda težko nemoteno izvajati kakšno ulično prireditev. “Mimoidoči so nas spodbujali naj zbiramo podpise proti parkiranju na novo urejenem trgu”, je zapisala Natalija Planinc (Vrtec Mornarček Piran) in upa, da bo naslednje leto bolje.
Bo Jure Anton Matos moral plačati kazen?
Pirančan - domačin je prekršil odlok, ker je parkiral na Tartinijevem trgu
Urad za komunalni nadzor Občine Piran je Antonu Matosu iz Pirana zaradi kršitve Odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Piran, poslal kar tri obvestila o prekršku s plačilnimi nalogi v skupnem znesku 25.000 tolarjev, ker je tri krat parkiral na prepovedanem mestu za domačine, na Tartinijevem trgu. Ker računov ni hotel poravnati je Urad zaprosil davčno Izpostavo v Luciji za prisilno izterjavo. Taje Matosu 14. aprila letos poslala tri sklepe o prisilni izterjavi dolga, seveda nekoliko “zdebeljene”, v skupnem znesku 28.000,00 tolarjev. Izpostava naj bi dolg izterjala “z rubežem” preko Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od katerega Matos kot 100-odstotni invalidski upokojenec prejema invalidnino.
Trmoglavi nesrečnik piranskega prometnega vozla seje 28. aprila pritožil na sklep o prisilni izterjavi in sedaj upa, da bo Urad za komunnalni nadzor zmogel nekaj usmiljenja in mu bo dolg na koncu le spregledal. Prijazna delavka na davčni upravi je zadevo do nadaljnjega odložila in bo počakala na razplet. Matos v pritožbi navaja, da bi kot invalid s potrdilom št. 226-193/90-96, imel pravico parkirati na označenem mestu za invalide, vendar naj bi bila ta mesta takrat zasedena. Zato naj bi bil prisiljen parkirati na (“prepovedanem”) mestu za domačine, na Tartinijevem trgu. Kako bo lahko vse to dokazal je drugo vprašanje.
Koper
Odvisniki dobili začasne prostore
Pred nekaj dnevi so v stavbi nekdanje koprske porodnišnice uredili prostore v katerih bo nekaj časa živel svoje življenje Center za odvisnike (razdelilna postaja metadona) nato pa naj bi se preselil nazaj na Vojkovo nabrežje. Dr. Milan Krek je povedal, da so odvisniki sami pomagali urejati prostore, kar kaže na to, da si želijo “okrevanja”. Žal pa z njihovim prihodom ziroma neposredno njihovo bližino niso zadovoljni nekateri okoliški prebivalci in so županji Mestne občine Koper Ireni Fister poslali peticijo v kateri navajajo strah, češ da se kateri izmed zdravljencev lahko povrne k ponovnemu drogiranju... Žalostne zgodbe o odvisnikih (menda jih je že kar 250), ki seje začela na Markovcu, še tako ni videti konca.
Poletna šola retorike v Fiesi
Kako premagati tremo pred poslušalci, gledalci in mogočno TV kamero in postati dober govornik, kako podeliti besedam težo, izluščiti njihov pomen, jih napolniti z močjo, bodo lahko podrobneje slišali udeleženci poletne šole retorike , ki bo v Fiesi od 3. do 11. julija. Šola je namenjena vsakomur. Prirejajo Šola retorike iz Ljubljane. Predavateljev bo več, tudi Zdravko Zupančič, dipl. režiser, upravnik Šole retorike in predavatelj retorike na'Pedagoški fakulteti v Ljubljani.
Sejem v Celju
Od 17. do 19. junija bo v Celju 6. sejem Zdravo življenje z naravo -Senior
Drugi dan sejma, 81. junija bo na sejmišču tudi srečanje upokojencev Slovenije, kjer pričakujejo 25.000 udeležencev. Zadnji dan sejma, 19. junija pa bo na sejmišču tudi srečanje medicinskih sester in tekmovanje upokojencev v kegljanju. Informacije posredujejo na tel. 063/ 433-205
Zunanji minister dr. Boris Frlec o dejavnikih v EU in odnosih s Hrvaško
Proces dogovarjanja s Hrvaško o meji na morju lahko traja še dolgo
Aktualnega pogovora z zunanjim ministrom o trenutnih aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih, ki ga je v kavarni Grand hotela Union v Ljubljani (6.5.) organiziralo Društvo za mednarodne odnose se je udeležilo veliko znanih Ljubljančanov in tudi nekaj Primorcev.
predsedstvo Evropske unije in zato je jasno, da želimo z njo imeti karse-da dobre odnose. Slovenska vlada bo v prihodnjih dneh obravnavala in sprejela Sporazum o kulturnem sodelovanju, ki do neke mere razrešuje prepotencirano problematiko nemško govorečih v Sloveniji.
Z denacionalizacijskimi postopki za katere so zainteresirani mnogi Avstrijci s slovenskim državljanstvom, tečejo sicer počasi, ampak tečejo - in komajda poznam kakšno drugo težavo. Vzpostavlja se tudi zelo dobro sodelovanje s sosednjo deželo
unionski kavarni dejal zunanji minister. Politična konstelacija (položaj ali razmerje sil) v sosednji Hrvaški je pač taka kakršna je. V kratkem utegne doživeti nekatere spremembe. Čas je, da uredimo nekatere odnose s sosednjo Hrvaško, ali razrešimo vse tisto kar je ostalo od našega sobivanja v bivši državi. Tega časa ni na pretek. Dinamika dialoga, ki teče na različnih ravneh in v različnih smereh je razmeroma visoka. Jaz upam, da bomo tja do poletja napravili vsaj še en korak naprej v razreševanju teh preostalih zadev tako, da bi lahko napovedani obisk predsednika Republike Hrvaške dr. Franja Tudmana v Sloveniji bil tudi znak za zaključek nekega razdobja v odnosih s sosednjo Hrvaško. Politična volja, da se te zadeve razrešijo je dobra na obeh straneh. To
Dr. Boris Frlec
Dr. Boris Frlec je govoril o državah, ki predstavljajo evropsko os pospeševanja integracijskih procesov v EU. Kot pomembne dejavnike teh prizadevanj je omenil Nomčijo, s katero imamo odlične odnose in je naš prvi partner, Francijo, s katero imamo vse bolj poglobljene in subtilne odnose, Anglijo in sosednjo Italijo, ki s svojo, v zadnjem času močno razvito politiko proti Vzhodu postaja za Slovenijo izredno pomembna. Tudi politična “konfiguracija” sedanje Italije je za Slovenijo v sedanjem času zelo ugodna, je dejal. Problemi, ki smo jih imeli z Italijo minevajo drug za drugim in se danes konstruktivno rešujejo. Imamo še nekaj prijateljev. Mednje zagotovo sodijo Španija, države Beneluksa. Tudi nekoliko bolj oddaljeni partnerji kot so Danska in Finska so nam naklonjeni, vendar nas poznajo nekoliko manj.
Evropa se je pričela usmerjati regionalno. Danes seveda lahko govorimo o povečanem sodelovanju v južnem delu Evrope kar utegne biti tudi posledica italijanske vzhodne politike. Minister Frlec je govoril o pomenu srednje, centralne Evrope, kjer Slovenija nedvomno tudi je. Severna regija je za nas nekoliko manj otipljiva, nekakšen svet zase, ki ga Slovenija manj zastopa.
Govoril je o geopolitičnem položaju Slovenije.
Tiha tekma med gospodarskimi potenciali
Danes teče v Evropi tiha tekma med gospodarskimi potenciali, ki so vsi po vrsti usmerjeni na Vzhod. Govorim o eni prometnici, ki je večkrv-na žila teh gospodarskih interesov. To je 5. koridor Barcelona - Kijew. Konkurenčna ji je velika severna prometnica Pariš - Berlin - Varšava -Moskva - . Tisti, ki bo prej vzpostavil potrebno infrastrukturo (všteti je treba tudi železniško infrastrukturo), bo seveda z velikim zamahom zavzel vse tisto, še neobdelano tržiščno gospodarstvo na Vzhodu. To utegne rešiti tudi visoko brezposelnost, ki ta trenutek tare Evropsko unijo, je dejal minister.
“Eden izmed pogojev, da Slovenija razreši vse svoje integracijske težnje, pa so seveda tudi urejeni odnosi z našimi sosedi. Na prvem mestu naj omenim Madžarsko. Ne zato, ker imamo s to državo najkrajšo mejo ampak zato, ker so odnosi z Madžarsko urejeni. Sosednja Avstrija je lahko seveda poseben problem, če ga želimo tako načeti. Mislim, da je dialog, ki ga vodimo z Avstrijo konstruktiven in da vodi k uspehu. Avstrija letošnje poletje prevzame
Koroško na projektu olimpijskih iger brez meja.
S sosednjo Italijo imamo intenziven konstruktiven dialog. Ne nazadnje, če italijanski parlament v tem času razpravlja o zakonu o globalni zaščiti slovenske manjšine v Italiji. Če smo po, ne vem kolikih desetletjih dosegli , da so tam nekateri objekti vrnjeni v last slovenski manjšini, daje sosednja
Italija uspela v splošnem zakonu o šolstvu napraviti izjemo za slovenske šole, zmanjšati cenzuz (predpisane pogoje) in nemoten razvoj ter pouk v slovenščini za manjšinske otroke , potem so to nedvomno tudi uspehi. Tudi na naši strani smo opravili premike, ki so seveda protiutež temu -po načelu daj-dam.
O odnosih s Hrvaško več znanega že do poletja?
Ne nalašč, na koncu omenjam še sosednjo Hrvaško, je na pogovoru v
vzdušje je pač treba koristno izkoristiti.
Nenormalni odnosi med Ljubljano in Beogradom
Rad bi se še opredelil do odnosov z Zvezno republiko Jugoslavijo, je dejal dr.Boris Frlec. Med obema narodoma, tako pravijo in tako uči zgodovina, ni bilo nikoli nobenega večjega konflikta. Obstojajo pa nekatere bolj emotivne težave, ki izvirajo še iz leta 1989 in ključno načelno vprašanje pojmovanja, kaj se je zgodilo z našo bivšo skupno državo. Ta država ima, ne samo po našem mnenju, pet enakopravnih naslednikov. Politiki v Zvezni republiki Jugoslaviji pa trdijo, daje ZRJ edini naslednik bivše države. In tu se razhajamo. Dialog je sicer vzpostavljen. Spričo nenormalnih odnosov med Ljubljano in Beogradom morajo sedaj mnogi ljudje urejati svoje osebne probleme na nepotrebne zapletene načine, trpi gospodarsko sodelovanje med obema državama in ne nazadnje ne vidim razloga, zakaj teh odnosov ne bi razrešili na nek kompromisni način. Za nas pa je seveda pojmovanje razpada bivše države ne le načelno političnega pomena, ampak posega v začetke samostojne Slovenije. Stvar ima za nas pravno princip-iclen značaj. Od tega stališča Slovenija nikakor ne more odstopiti. Veliko nas sprašujejo o Kosovem. Pred kratkim sem bi v Svetu Evrope, kjer je generalni sekretar organiziral razgovor na to temo med zunanjimi ministri oziroma njihovimi namestniki in veleposlaniki vseh članic Sveta Evrope. Razprava je bila na trenutke visoko akademska. Nikakor ne razumem, da se tisti, ki pripravljajo recept za sanacijo stanja na Kosovu, nikakor
ne poglobijo v prave vzroke krize, ki je tam nastala. Ni nobenih pravih analiz, ki bi pokazale na bogastvo in materialne osnove. Ni pravega razumevanja za to kaj se tam dogaja med ljudmi. Ampak svetovni zunanji politiki pač ni mogoče nič očitati. Stvari tečejo tako kot tečejo, brez pravega izgleda na uspeh. Slovenija v teh razgovorih sodeluje in poskuša pomagati s svojim znanjem, povsod tam kjer je to mogoče.
Marko Kosin, predsednik Društva za mednarodne odnose je izrazil zadovoljsto o tako zelo odkritem nastopu zunanjega ministra dr. Borisa Frleca o problemih s katerimi se srečuje naša zunanja politika. Posebno všeč mu je bilo ministrovo opozorilo, da je javno mnenje pravzaprav preveč kritično do zunanje politike in da je včasih tistim, ki vodijo zunanjo politiko in jo izvajajo, res težko pod to burjo kritik, ki se pojavlja skorajda za vsak a vsak korak, ki ga napravi. Kot da bi bil namen zunanje politike izdaja nacionalnih interesov, je dejal Marko Kosin.
O meji na morju še dolgo nič?
Iz vrst prisotne publike so prišla le tri vprašanja.
Na vprašanje Primorskega utripa, če meni, da bi morala obmejna in lastniška vprašanja s Hrvaško v Slovenski Istri biti rešena še pred polnopravnim članstvom Slovenije v Evropski uniji je minister Frlec odgovoril, da so dežele Evropske unije, ki s svojimi sosedi na morju še nimajo določenih meja. (Tam nekje na severu , na Baltiku, menda).
“Da vam direktno odgovorim na vaše vprašanje: Rešitev slovenskega dostopa - akvatorija do mednarodnih voda ni tisti pogoj, ki bi nam lahko preprečil vstop v Evropsko unijo. Ta proces dogovarjanja lahko traja še precej časa”.
Nekdo v dvorani je menil, daje prav, da so pogajanja s Hrvati tajna, ampak rezultati morajo biti javni, transparentni. Minister Frlec:	“Lahko
zagotavljam, da z nobeno od naših partneric nimamo tajnih pogovorov S sosednjo Hrvaško vodimo konstruktiven dialog. Rekel sem že, daje do poletja 1998 mogoče rešiti s Hrvaško veliko vprašanj.
Kar zadeva kričeča vprašanja, kot so varčevalci Ljubljanske banke, je hrvaška stran ponudila slovenski strani predlog o katerem se je treba na delovnem nivoju dogovoriti. Nič ni tako kritičnega, da tega z dobro voljo ne bi mogli rešiti v nekaj mesecih, je na koncu dejal zunanji minister dr. Frlec.
FOTO: FK-INFORMA
Pomoč obrtnikom v Posočju
V potresu, kije prizadel Posočje 12. aprila nekaj pred 13. uro, je bilo uničenih tudi precej objektov obrtnikov. Številni so ob tej naravni nesreči ostali brez vira za preživetje.
Na Območni obrtni zbornici Piran so se odločili pomagati svojim kolegom z zbiranjem sredstev za odpravo posledic. Nekaj sredstev za pomoč obrtnikom bodo prispevali iz proračuna zbornice, hkrati pa pozivajo obrtnike in druge naj nakažejo sredstva na žiro račun Območne zbornice Tolmin štev.: 52030 - 637 - 22615 sklic na številko 00 1204, s pripisom pomoč Posočju.
Table z novo celostno podobo vabijo
Na območju piranske občine so ponekod ob glavnih prometnicah že postavili table z novo celostno podobo z napisom Dobrodošli v štirih jezikih. Tale stoji 500 m proč od mejnega prehoda v Sečovljah. Ne vemo zakaj je niso postavili nekoliko bližje meji, da bi turisti takoj lahko opazili, da so že vstopili v najbolj turistično "brezmejno" občino.
Simpozij slovenskega farmacevtskega društva
Letošnji simpozij v portoroškem Avditoriju (14. do 16. maj) poteka na temo Sodelovanje med farmacevtom in zdravnikom ter Vloga farmacevta v boju proti Aids- pandemiji.
RADIO OPČINE
Že 15 let z vam!
Smo prva in edina slovenska zasebna radijska postaja v Italiji.
I Objavljamo zanimive oddaje, ki jih I (povezuje najlepša izbrana glasba za| vse okuse.
Radio Opčine lahko poslušate 24 ur dnevno na UKIVfrekvencah 90,6 in 100,5 MHz.
Tel. (091) 21-26-58 Telefaks (091)21-32-95
Radie
Pcrtcrcž
Vse bolj poslušana lokalna radijska postaja
(88,3 Mgh) Portorož.
• Veliko dobre glasbe
• Servisne informacije s področja turizma in
pomorstva
Izkoristite možnost oglaševanja!
M/dVA«
RADIO 93.1 MHz
Racic Tartini Piran®
® 066/740-080,740-081 Fax: 066/740-085
0-1O2.8MHZ-241,
V J

Nevidni tatovi družbenega premoženja
Doslej je bilo izdanih že več kot 200 prisilno izvršljivih odločb. Več kot četrtina neutemeljenih odpisov terjatev, skoraj desetina neodplačnih prenosov izven sestavljenih oblik in nepravilne delitve dobička. Vsota vseh oškodovanj po merilih iz 48. a člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij presega 85 milijard tolarjev. Koliko v zasebnih žepih?
Vladna komisija za preprečevanje oškodovanja družbenega in državnega premoženja, ki ji predseduje Marjan Podobnik se je že sestala in si zastavila svoje “raziskovalno” delo. Sprejela je poslovnik, vse ostalo pa bo nedvomno zelo težko opravilo, saj ni pričakovati, da bodo tisti, ki so na nepošten način prišli do bogastva iz naslova prejšnjega družbenega premoženja, ali tisti, ki so kapital še pravočasno iznesli v tujino, to tudi na glas povedali ali se celo prijavili.
V Sloveniji je kar nekaj organov in inštitucij, ki so jim nekako pobliže rezultati o bilančnih stanjih podjetij na brzino skovanih by pass firmah, načinih in metodah lastninjenja družbenega kapitala in podobno, ki bi, če bi bolj sodelovale, lahko pomagale vnetemu zagovorniku poštenosti - Marjanu Podobniku. Omenimo le kriminalistične službe, ki se ukvarjajo z gospodarskim kriminalom, Agencijo RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij, Agencijo za plačilni promet, Slovensko razvojno družbo.
Bilo je že kar nekaj postopkov revizije lastninskega preoblikovanja, preverjanja zakonitosti in pravilnosti izvajanja predpisov, ki urejajo finančno in materialno poslovanje pravnih oseb. In rezultati? Dokaj natančne ocene brez navedbe osebne krivde.
Alenka Kovač Arh, generalna direktorica Agencije RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij je na nadavnem 3. seminarju Združenja družb za upravljanje v Kongresnem centru Hotelov Morje v Portorožu, predstavila tako imenovani II. povzetek poročila o delu agencije po stanju na dan 31. 12. 1997.
Do takrat je agencija uvedla ali prevzela in zaključila 1.090 primerov revizije lastninskega preoblikovanja. V tej reviziji je bilo pri 654 podjetjih ugotovljenih za 85,289 milijarde tolarjev oškodovanj družbenega kapitala po merilih iz 48.a člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Kar 61% oškodovanj je bilo prostovoljno odpravljenih na podlagi revizijskega poročila, za 39 % vseh oškodovanj pa je agencija za revidiranje izdala 205 odločb, ki so prisilno izvršljive. Agencija je ružbenemu pravobranilcu v 267 primerih, za znesek 25 milijard tolarjev, podala elemente za oceno oškodovanja družbenega kapitala po merilih iz 48. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij.
Poglejmo sedaj kako je sestavljen debeli kolač oškodovanja družbenega kapitala po 48. a členu ZLPP v Republiki Sloveniji Neutemeljeni odpis terjatev: 24,5% Nepravilna razporeditev revalorizacijskih sredstev: 13,2% Nepravilna delitev dobička: 11,6 % Neodplačni prenos kapitala izven sestavljenih oblik: 8,6% Nedokumentirano ali neutemeljeno izplačevanje pavšalnih stroškov: 6,8%
Prenos poslovnega sklada na rezervni sklad: 5,7%
Premalo izkazane naložbe iz naslova revalorizacije: 5,0 %
Obresti obračunane po stopnji nižji od R+8%: 3,2%
Druga oškodovanja po 48.a členu: 21,4%.
Agencija je zaključila 15 postopkov revizije po 1.1. 1993 oziroma postopkov preverjanja finančno -materialnega poslovanja, v katerih je ugotovila za 1,722 milijarde tolarjev
zmanjšanj premoženja ali družbenega kapitala.
Zmanjšanja po 48. in 48.a členu ZLPP izgledajo takole.
By pass (vzporedna) podjetja: 79,3%
Zmanjšanje premoženja podjetja:
10,6%
Neutemeljeni odpis terjatev: 3,7% Sklenitev škodljivih pogodb: 2,9% Prenizke najemnine: 1,4% Nedokumentirani stroški: 0,1% Druga oškodovanja poo 48.a členu: 2,1%.
To so torej ugotovljiva škodljiva poslovna ravnanja iz 48. člena ZLPP v naših podjetjih z družbenim kapitalom. Verjetno pa je, daje tega sedaj že veliko več, kajti podatki niso najbolj sveži, ki pa vendarle kažejo določeno sliko. Glede tega člena niso bila tako natančno določena merila kot v primeru ravnanj iz 48. a člena ZLPP. Za merila iz tega člena agencija uporablja: izgubljeni dobiček, znesek poslovno nepotrebnih stroškov, oceno vplivov transfernih cen, prenizko ugotovljene prihodke, previsoko prikazane odhodke v podjetjih z družbenim kapitalom in podobno. Ocenjena vrednost pa ni nujno enaka škodi, ki je lastnikom nastala in tudi ne vrednosti zahtevka za vračilo premoženja.
Konkretni primeri spretnih “poslovnih” ravnanj
Konkretni primeri iz najpogostejših poslovnih ravnanj, ki so zmanjšala družbeni kapital ali premoženje pravnih subjektov za čas po 1. 1. 1993 so kar očitni in tudi dokaj številni, vendar ne bi mogli trditi, da je za vse to že kdo kazensko odgovarjal ali sedel v zaporu, sicer pa pri najboljši volji tudi s prstom ni mogoče kar tako pokazati na nikogar. Le govori se, vse bolj na splošno: “Ta pa si je pa nagrabil družbenega premoženja”. Ko pa je treba dokazati osebno krivdo kakšnega bivšega tovariša socialističnega direktorja, sedaj gospoda managerja ali predsednika uprave (ali pa kar obojega hkrati), ki je skozi noč postal slovenski kapitalist (in povrhu, kar je povsem logično) vnet nasprotnik prejšnjega sistema, pa se seveda zatakne.
Kako lahko krivimo spretnega direktorja, ki je z računovodsko telovadbo v zadnjih letih prikazoval skromen dobiček, da bi ga potem, ko je bilo to zakonsko omogočeno, delili. Najbolje je, da se v Sloveniji kar sprijaznimo z zakonom kemije o spreminjanju in neuničenju stvari. Vodilne strukture so si najele ugodna bančna posojila, kupile deleže podjetja s 50% popustom, delnice in ko je bilo to mogoče, prikazale visok dobičelk podjetja. Če bi prej kaj preveč investirali v osnovna sredstva ali zaloge, bi si seveda rezali lastno vejo na kateri so kovali poznejšo delitev čistega dobička, če naložba ne bi ustvarila nove vrednosti. Oblika in razdelitev dobička za nadaljnja vlaganja in za dividende pa je tako ali tako stvar pravil delniške družbe. Dividende so se v teh podjetjih tako “zdebelilc”, da je lahko posojilojemalec ali vlagatelj (družbenik ali delničar) po prejemu dela dobička, lahko vrnil ugodno posojilo (taki primeri so tudi v Piranu in Kopru) in še ostalo mu je za nov nakup delnic. In nekega dne bomo lahko ugotovili, da že imamo prave lastnike, velike prve slovenske kapitaliste ter seveda mnogo odvisnih delavcev brez pravih pravic. Toda tega ne ugotavlja nobena agencija,
ker je vse “zakonito”.
By pass firme začasna varianta
Zmanjšanje družbenega kapitala oziroma premoženja podjetja v znesku 1,365 milijarde tolarjev je posledica prenosa poslovnih funkcij na družbe, ki so v delni ali popolni lasti zaposlenih (by pass podjetja).
Delavci družbenega podjetja so se na referendumu odločili za spremembo firme in dejavnosti podjetja. Neposredno po tem referendumu so ustanovili zasebno družbo, ki je prevzela bivšo firmo in dejavnost družbenega podjetja. Takšne primere poznamo. Zasebna družba je nato uveljavljala pravico do zastopanja pravnih in fizičnih oseb pred Uradom za industrijsko lastnino RS na podlagi dokumentacije, ki je bila izdana družbenemu podjetju. Zmanjšanje premoženja družbenega podjetja - zaradi prenosa dejavnosti - ki je ocenjeno na podlagi doseženega dobička zasebnega podjetja.
Ali drugi primer: Družbeno podjetje je v treh letih zgradilo mrežo povezanih družb in mešanih družb, ki so bile registrirane za pretežno enako dejavnost kot matično podjetje. Kmalu je sledil pogreb (stečajni postopek) družbenih hčera, mešane hčeri pa so skupaj z zasebno družbo (v lasti žene direktorja družbenega matičnega podjetja) ustanovili novo družbo. Na to družbo je bila prenešena najdonosnejša dejavnost družbenega podjetja ... Agencija za revidiranje ocenjuje, da znaša zmanjšan kapital oziroma premoženje družbenega podjetja običajno najmanj toliko, kolikor znaša kapital nove (zasebne) družbe, zmanjšan za revalorizirane in obrestovane vplačane kapitalske deleže zasebnih lastnikov.
Tretji primer: Vvodilni komercialisti družbenega podjetja, ki niso imeli v pogodbah o zaposlitvi konkurenčne klavzule, so ustanovili pet zasebnih podjetij, na katera se prenesli že uveljavljene programe prodaje družbenega podjetja. Takšno zmanjšanje zaradi prenosa dejavnosti znaša vsaj 163 milijonov tolarjev in je ocenjeno na podlagi doseženih dobičkov teh zasebnih družb.
Četrti primer: Družbeno podjetje je prodajalo osnovna sredstva zasebnikom po prodajnih cenah, ki so bile nižje od neodpisanih knjigovodskih vrednosti in brez cenitve pooblaščenih cenilcev. Ponekod so bili celo primeri plačil storitev na podlagi neverodostojnih knjigovodskih listin.
Še veliko je primerov; od neutemeljenih odpisov terjatev, odobritve ugodnih kratkoročnih posojil fizični osebi, nepo-ravnavc kupnin, najemnin, plačevanja nepotrebnih stroškov, odpisa terjatev do stalnega tujega poslovnega partnerja, vse s ciljem, da bi čimbolj zmanjšali vrednost družbenega kapitala in sc do njega dokopali kar najbolj poceni.
Po mnenju Agencije bo treba opraviti še najmanj 300 revizij, zlasti , ker obstaja za to javni interes.
Franc Krajnc
Turistični devizni priliv
V	prvih dveh mesecih 7 odstotkov manj
Turistično leto se je začelo obetavno, vendar tega ne bi mogli povsem trditi za devizni turistični priliv, ki je skromnejši od lanskega. V prvih dveh mesech letošnjega leta se je v devizno blagajno nateklo 158,975 milijona dolarjev, kar je v primerjevi z lanskim januarjem in februarjem 7 odstotkov manj. Sicer pa so tudi ljudje na potovanjih v tujini porabili v tem času “le” 61,262 milijona dolarjev deviz ali 2 odstotka manj.
Čisti turistični devizni zaslužek ni dosegel niti 100 milijonov dolarjev, medtem ko je lani presegel to številko za dobrih 9 odstotkov.
V	strukturi celotnega priliva največ deviz še vedno dobimo z odkupom tuje gotovine (43,6 %), turistična podjetja prispevajo 10,8 %, od prodaje blaga tujcem dobimo 8,7 % deviz, igralnice so v prvih dveh mesecih prispevale 14,1 odstoten delež ( 1 odstotek več), druge dejavnosti pa 22,8 odstotni delež.
Po podatkih Statističnega urada RS je Slovenija v letošnjih prvih dveh mesecih izvozila skoraj za 1,34 milijarde dolarjev blaga, uvozila pa ga je za 1, 547 milijarde dolarjev. Tako, da je negatiovni saldo presegel 208 milijonov dolarjev. Izvoz se je v primerjevi z januarjem in februarjem lani povečal za 6 odstotkov, uvoz pa za 10 odstotkov.
Devizni trgovinski primanjkljaj pokrivamo tudi s pozitivnim saldom turistične devizne bilance.
Nagrada borzni hiši Publikum
Borzna hiša Publikum d.d. je konec preteklega meseca prejela nagrado Central europcan Award for Excel-lence 1998. Izbrana je bila za najboljšo borzno hišo v Sloveniji za leto 1998. Nagrade vsako leto podeljuje revija Central Europcan katere izdajatelj je Euromoney. Borzna hiša Publikum je bila lani z 19,4 milijardami SIT prometa in z 8,9% tržnim deležem na Ljubljanski borzi med člani na prvem mestu. Uspešna je tudi letos._
DROGA PORTOROŽ
Droga je nedvomno eno najuspešnejših primorskih podjetij. Od leta 1990 naprej je veliko vlagala v posodobitev tehnologije, kar ji omogoča visoko kvalitetno proizvodnjo. S prodajo izdelkov je predvsem usmerjena na domači trg, saj s prodajo kave in riža pokriva 60 odstotkov, s prodajo čaja 65 odstotkov, z začimbami pa kar 80 odstotkov domačega trga. Ima devet lastnih dobro razpoznavnih blagovnih znamk in dve tuji. Od tujih trgov se usmerja predvsem na trge nekdanje Jugoslavije.
Droga seje poleg obveznega prenosa delnic na sklade lastninila z interno razdelitvijo in z javno prodajo. 31. januarja 1996 je z vpisom v sodni register postala delniška družba, že 12. junija istega leta pa so bile delnice iz javne prodaje z oznako G uvrščene na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev. Konec januarja letos so sc delnice iz interne razdelitve z oznako B zaradi prenehanja omejitve prenosljivosti izenačile z delnicami iz javne prodaje. Od drugega februarja se z njimi trguje v razširjeni borzni kotaciji A.
Lansko leto so prvič izplačali dividende. Bruto znesek dividende za leto 1996 je znašal 1062 tolarjev na delnico. V preteklem letu je Droga po revidiranih podatkih ustvarila za dobro milijardo tolarjev čistega dobička, kar je za 15 odstotkov več kot v letu 1996. Z izvozom so ustvarili 28 odstotkov prihodkov, od tega izvoz v republike nekdanje Jugoslavije predstavlja tri četrtine skupnega izvoza. Letos bo skupščina delničarjev 29. maja. Uprava predlaga izplačilo bruto dividende v višini 1.250 tolarjev na delnico. Dividende bodo izplačane v roku enega meseca po skupčini. Prvi dan trgovanja z delnicami brez upravičenja do dividende bo 1. junij 1998.
Uspešnost podjetja nedvomno odraža tudi vrednost delnic na Ljubljanski borzi. Tečaj delnic izkazuje skoraj neprekinjen trend rasti. Če primerjamo vrednost Slovenskega borznega indeksa (SBI) in enotni tečaj delnice, lahko ugotovimo da so občasni popravki tečaja navzdol usklajeni z nega-
Mreža blagovne znamke Activa
se je povečala
Sistem ACTIVA je najmočnejši sistem z vodilno znamko in vrhunsko tehnologijo na področju kartičnega poslovanja. Izplačila gotovine na POS terminalih v vseh enotah Pošte Slovenije.
Slovenci skoraj petdeset let nismo bili navajeni na plastični denar. Imeli smo radi tisto kar se je dalo otipati, torej pravi denar - gotovino, pa naj bi ga dobili v kuverti (plača) ali kako drugače. V Ameriki se prek 70 % plačilnega prometa odvija s karicami. Sedaj že lahko rečemo, da so v zadnjih nekaj letih opazne spremembe tudi pri nas.
Pred šestimi leti seje na slovenskem trgu pojavila blagovna znamka ACTIVA, ki danes pokriva šest vrst plačilnih kartic in sicer kartico Activa, Activa/MasterCard, poslovno kartico Activa-Eurocard/Master-Card, zlati kartici Activa in Activa-Eurocard/MasterCard ter kartico Ac-tiva-Maestro. Sistem Activa, ki se je začel razvijati v takratnem obdobju in danes vključuje 11 slovesnkih bank, s čimer se je mreža blagovne znamke Activa znatno povečala. Plačilne kartice Activa imajo danes vodilno mesto med vsemi karticami, ki jih izdajajo v Sloveniji. Trenutno jih uporablja že več kot 173.000 občanov, samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb iz vse Slovenije. Imetniki osebne ali poslovne kartice z blagovno znamko Activa lahko plačujejo na okoli 13.000 prodajnih mestih po vsej Sloveniji, od tega na okoli 3.550 mestih, ki so opremljena s POS terminali, ki poleg elektronskega prenosa podatkov omogočajo večjo preglednost nad nakupno-prodajnimi transakcijami ter hitrejše, lažje in varnejše poslovanje z denarnimi sredstvi.
Sistem ACTIVA pa so za razvoj brezgotovinskega poslovanja dopolnili z novo storitvijo - IZPLAČILO GOTOVINE, ki jo omogočata obstoječa kartica Activa-Maestro in nova bančna kartica, ki ima vgrajeno funkcijo kartice Activa-Maestro. Gotovino (do 15.000 SIT) lahko dvignejo imetniki kartice tudi v trgovini, na vseh prodajnih mestih, opremljenih s POS terminali sistema Activa in oznako GOTOVINA.
V zadnjem času je Banka Koper bila tudi idejni pobudnik in nosilec novih aktivnosti. Skupaj z nekaterimi drugimi članicami sistema Activa je sklenila dogovor s Pošto Slovenije o uvedbi tako imenovane nove storitve - IZPLAČILO GOTOVINE na POS terminalih na vseh (530) enotah Pošte Slovenije. Storitev IZPLAČILO GOTOVINE na poštnih okencih, ki nadomešča klasične načine poslovanja na pošti (ček tekočega računa, hranilne knjižice) predstavlja nov korak v kartičnem poslovanju. O tem kako so ljudje zadovoljni s svojim finančnim poslovanjem na poštah pa preberite v naslednji številki Primorskega utripa.
livnim gibanjem celotnega trga. Znižanje tečaja v začetku junija lani je posledica izplačila dividend. Neposredno po kratkotrajnem šoku se je rast nadaljevala. Tečaj delnice se je samo v lanskem letu povečal za skoraj 44 odstotkov. Ob tem ni upoštevana inflacija. Kot zanimivost dodajmo še podatek, da lahko delničar, ki je v Drogo vložil certifikat v vrednosti 300.000 tolarjev, s prodajo delnic pospravi za okoli milijon tolarjev, odvisno pač od trenutnih gibanj na trgu. To pa je vsekakor ena boljših certifikatskih naložb.
Mojca Česnik
PUBLIKUM
bontno posrcdovunjc d.d.
■ w
Zvezdice vse bližje zemlji
Podaljšani roki za kategorizacijo nastanitvenih obratov do 31.12.1998
Hotelirji in drugi lastniki nastanitvenih objektov se ubadajo s problemom kako zadostiti “raznim malenkostim”, da bi si obrat pridobil čimveč zvezdic. Cene nimajo nič skupnega s kategorizacijo?
ocenjevalcev in v katerih primerih lahko ocenjevalec licenco izgubi.
Pravilnik je torej postavil stvari na pravo mesto. Čeprav na prvi pogled marsikaj izgleda kot cepljenje dlake, je pogojem treba zadostiti. Še najtežje bo nastanitvenim objektom, ki si želijo še naprej obdržati ali doseči 5 zvezdic. Te se bodo, kot vse kaže, pred vhodom v Grand hotel Metropol, Grand hotel Palače, sedaj tudi Hotel Slovenijo in skoraj zagotovo v Grand hotelu Emona na Bernardino. Zanimivo bo tudi vedeti koliko zvezdic bo osvojil na novo opremljen hotel Roža kot depandansa GH Metropol?
V nekaterih gostinskih obratih podvomijo v upravičenost nekaterih “malenkosti”, ki jim morajo zadostiti, če želijo imeti na toliko in toliko zvezdic. Tudi, da jc pravilnik prišel nekoliko pozno, pa da gre v takšne podrobnosti kot je na primer število jogurtov v restavraciji in podobno. Kako je s strokovnostjo ocenjevalcev in koliko bodo lahko “popuščali” je drugo vprašanje.
Vprašanje je tudi, ali bodo zvezdicam sledile tudi cene hotelskih storitev? V hotelu s tremi zvezdicami bi pričakovali seveda precej nižje cene kot na primer v najvišje ocenjenem hotelu s petimi zvezdicami. Vendar cene storitev glede na sprejeto tržno ekonomijo na to niso vezane. Nastanitveni obrati v Sloveniji bodo torej dobili zvezdice, a to za Evropo pravzaprav ni nič novega, le sledimo ji, čeprav zelo pozno in včasih po sili vrinjamo tudi nekaj naših neevropskih posebnosti. Vrsto let smo imeli kategorizacijo urejeno drugače, zato so morali prodajalci naših turističnih zmogljivosti pred tujimi kupci včasih tudi improvizirati: “Veste hotel A kategorije je kot, da bi imel pet svezdic”, čeprav, milo rečeno, vedno ni bilo tako.
FK
GHM s petimi zvezdicami
Dosedanje črkovne (A B C D) in številčne (I, II in III) oznake prenočitvenih zmogljivosti (razen na turističnih kmetijah, ki bodo označene z jabolki) bodo zamenjane z zvezdicami. Enoletni uveljavitveni rok , ki ga je za obstoječe prenočitvene zmogljivosti opredelil Pravilnik o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov in marin (Ur l. št. 29/97) se namreč hitro bliža in je 7. junij 1998.
18. aprila 1998 je začel veljati Pravilnik o pogojih in postopku za pridobivanje licence za ocenjevanje kategorizacije nastanitvenih obratov. Objavljen je bil v Uradnem listu št. 27/98. Ta izvedbeni akt, piše Danica Zorko v 640 številki Informacij Združenja za-turizem in gostinstvo pri GZS, natančno opredeljuje, kaj pomeni tovrstna licenca, kdo jo lahko pridobi in za koliko časa, kakšne pogoje mora izpolnjevati, kako bo potekal postopek ocenjevanja, koliko dni pred prihodom v prenočitveni objekt se mora ocenjevalec najaviti, v kolikem času po obisku prenočitvenega obrata mora ocenjevalec pisno poročati pristojni upravni enoti; tudi vprašanje, zakaj je porebno stanovsko združenje ocenjevalcev in kakšne so njegove naloge, kdo (arbitraža) bo skrbel za nadzor in odločanje o pritožbah v zvezi z delom
Nimajo sogovornikov?
Hortikulturno društvo Portorož bi marsikaj organiziralo. Radi bi sodelovali z organizacijami, ki izvajajo posege v naravo, pa za to nimajo strokovnega znanja.
V Hortikulturnem društuo Portorož preštevajo izkupiček od, kot kaže v primerjavi s prejšnjimi leti, ne najbolje obiskanega sejma rož. To pa za zunanje dejavnike menda ni niti tako pomembno, saj se aktivnost društva menda ne konča le pri sejmu, čeprav je ta zanje najbolj donosna dejavnost. To je veijetno tudi edino, če že ne eno redkih društev, ki ima na hranilni knjižici nekaj deset tisoč mark in menda ne ve kam z njimi. O svojem delu v preteklosti so živahno razpravljali na nedavnem občnem zboru v prostorih KS Portorož, kjer so si ob poslušanju, češ da so v preteklosti, kar se knjigovodske evidence tiče delali “malo po domače”, tudi zastavili cilje za naprej. Letos naj bi zasadili 200 grmovnic ali dreves, priredili nekaj izletov za svoje člane, občasno pa bodo tudi opozorili nase z dopisi in informiranjem javnosti. Za orrganizacijo vsakoletnega sejma rož v Portorožu reklame skorajda niti ne potrebujejo, ker so zadovoljni z doseženim. Vendar bi kazalo to prireditev nekako popestriti, sicer bo zamrla ali pa bo vskočil kakšen konkurent, ki bo
znal to bolje izkoristiti in ponuditi širše zastavljeno bolj odmevno prireditev. Govori se, da bi tak sejem lahko soorganiziral ali morda tudi v celoti prevzel Primorski sejem iz Kopra.
Hortikulturno društvo Portorož želi, kot lahko razberemo iz njihovega programa, sodelovati z organizacijami in organi, katerih dejavnost vpliva na “preoblikovanje” pokrajine:Komunala, Projektiva, Urad za urejanje prostora, razna druga društva in podobno. OKOLJU Piran naj bi pisno posredovali nekatere pobude članov društva in občanov v zvezi z ureditvijo dvopasovnic, rezanjem cvetja, sajenjem grmovnic... Poskrbeli naj bi za bolj trdno sodelovanje z organizacijami, ki izvajajo posege v naravo, pa zato nimajo strokovnih pristopov. Ugotavljajo namreč, da o problemih varstva in urejanja okolja ni več sogovornikov. Pogosto se namreč dogaja, da se vpliv njihove in njim sorodne organizacije, ne uveljavi več pri neposredno odgovornih upravnih organih. O delu svojega društva naj bi obveščali javnost tudi prek kabelske televizije.
FK
Kaj določajo navodila
Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem nam je poslalo sporočilo po telefaksu s katerim obvešča, da je izdalo novo Navodilo za določitev kategorije nastanitvenih obratov, ki začne veljati z dnem 12.5.1995, s tem dnem pa preeneha veljati dosedanje navodilo. Po novih navodilih Ministstva se roki za kategorizacijo podaljšajo do 31. 12. 1998.
Navodilo je strnjeno v sedemih točkah. V prvi točki je določeno, da je izhodišče za določitev kategorizacije prenočitvenega obrata samoocenitev, ki jo pripravi pravna ali fizična oseba, ki opravlja gostinsko dejavnost -gostnec, kmet, sobodajalec, razen v primerih nastanitvenih obratov višje kakovosti. Med temi obrati so mišljeni hoteli, moteli, penzioni in gostišča s štirimi ali petimi zvezdicami, apartmaji s tremi ali štirimi zvezdicami, kmetije z nastanitvijo s tremi ali štirimi jabolki, kampi in prostori pri sobodajalcih s tremi zvezdicami.
V navedenih primerih mora predlagatelj obvezno priložiti svoji ocenitvi tudi ocenitev ocenjevalca z licenco. Priložili so tudi spisek ocenjevalcev. Angažiranje ocenjevalca, ali več njih, v vseh drugih primerih je neobvezno. Ocenjevalec opravi oceno na podlagi pravilnika, kategorizacijskega lista in drugih dokumentov ter strokovnih pripomočkov.
Ocenjevalec je dolžan svoj prihod najaviti vsaj tri dni prej, oziroma se prej lahko dogovori s predlagateljem. Pravna ali fizična oseba je dolžna ocenjevalcu omogočiti neoviran vstop v prostore nastanitvenega obrata, ki se kategorizira. Ocenjevalec med pregledom oziroma ocenjevanjem ne sme motiti delovnega procesa in gostov. Ocenjevalec posreduje odgovorni osebi ugotovitve glede usklajenosti oziroma neusklajenosti predlagane kategorije nastanitvenega obrata z oceno ocenjevalca. Če se ne uskladita, ocenjevalec v poročilu o opravljeni ocenitvi to zabeleži in obrazloži. Z oddajo pisnega poročila predlagatelju je ocenjevanje zaključeno. Rok za oddajo pisnega poročila je največ 30 dni od prejema naročila za ocenitev nastanitvenega obrata. Poročilo prejme tudi Upravna enota v občini v kateri je obrat.
Upravna enota v roku 15 dni po prejemu ocenitve izda odločbo o kategorizaciji nastanitvenega obrata. Predlagatelj na podlagi odločbe pridobi možnost nakupa označevalne table pri izvajalcu. Minister za malo gospodarstvo in turizem je odločilo tudi, da znaša višina nadomestila za opravljeno delo ocenjevalca za leto 1998 neto 4000 SIT na uro. K temu je treba prišteti še morebitne potne stroške ocenjevalca.
Na 7. odprtem prvenstvu v mešanju pijač na Bledu
Mladen Čoga in Blaž Vrtovec opravila najboljše strokovno delo
Na nedavnem sedmem odprtem prvenstvu v mešanju pijač na Bledu seje pomerilo 8 ekip učencev iz Srednjih šol gostinstva in turizma (Ljubjana, Radenci, Bled) in 138 barmanov iz osmih držav. V pripravi dolge pijače - Long Drink je bil Mladen Coga tretji, ki pa je po mnenju strokovne ocenjevalne komisije opravil najboljše strokovno delo. Državna prvaka posameznika za leto 1998 sta Miran Šoberl za pijačo Long drink in Before drink in Klemen Popit za pijačo After Dinner. Najboljše strokovno delo skupaj med starejšimi barmani je dosegel Mladen Čoga, med mlajšimi pa Blaž Vrtovec. Skupni zmagovalec 21. Pokala Bled 1998 je Miran Šoberl.

IntermarkeT
d.o.o.
Portorož
Senčne strani krajinskega parka
Ko smo se pred nedavnim peljali z avtomobilom na priložnosti dogodek, ko je direktorica vladnega Urada za informiranje Marta Kos pred solinarskim muzejem v sečoveljskih solinah pomagala otrokom polniti vrečke s soljo, objektiv In-forme Portorož ni mogel mimo takšnega prizora sredi krajinskega parka. Mlad prijazen fant nas je pred vstopom v naravni rezervat vljudno opozoril naj ne bomo preglasni in naj ne hodimo preveč naokrog, ker tam prav zdaj gnezdijo ptice. Morda bi moral obiskovalcem povedati naj pazijo tudi na smeti in jih naj ne odmetavajo v opuščene bazene.
Hotel Marko bo julija sprejel prve goste
V trgovinah
Kaj storiti z živilom, ki mu bo v kratkem potekel rok uporabnosti?
Nekateri trgovci so opozorili na problematiko izvajanja določb 30. člena Zakona o varstvu potrošnikov (Ur. list št.20/98, velja od 28. marca 1998), ki določa, daje potrebno blago, ki mu bo v kratkem potekel rok uporabnosti, fizično ločiti od redne prodaje drugega blaga ter ga posebej označiti z opozorilom, da gre za prodajo blaga, ki mu bo v kratkem potekel rok. Takšna določba je zelo nerodna, zlasti za živilske izdelke, ki imajo zelo kratek rok, saj bi nenehno pisanje opozoril ter prelaganje blaga z enega konca na drugi, izjemno hudo zaposlilo trgovce. Sicer pa mora biti na vsakem živilu napisan rok uporabnosti in si ga lahko potrošnik, preden se odloči za nakup, prečita. Potrošniki kaj hitro opazijo v katerih trgovinah nimajo najbolj svežih živil in drugega blaga in se jih izogibajo.
Tudi Droga Portorož pomaga prizadetim v Potresu
Potres v gornjem Posočju ni povzročil le materialne škode, ampak je pahnil nekaj sto ljudi v hudo stisko in obup. Hkrati je potrkal na sosedsko solidarsnost in požrtvovalnost ostalega prebivalstva. Med mnogimi, ki so pohiteli vsaj nekoliko omiliti sosedovo nesrečo, je bila tudi DROGA PORTOROŽ. Po kratkem posvetu s štabom civilne zaščite v Bovcu se je Droga odločilg poslati v prizadete kraje 1 tono riža, pol tone polente, 520 kg instant pire krompirja in prek 200 kg zeliščnih čajev. Del te pomoči je namenjeno za Bovec, kjer v skupni kuhinji pripravljajo obroke za približno 700 ljudi, del preostale pomoči pa so že ali še bodo razdelili po gospodinjstvih na Tolminskem in Kobariškem, katera je potres prizadel.
Droga Portorož je med prvimi ponudila in prepustila v uporabo vseh pet počitniških apartmajev, ki jih ima v Kaninski vasi, v katerih bodo nesrečni Bovčani, vse dokler ne dobijo nove strehe nad glavo.
Pororož je bogatejši za okoli 80 ležišč, ki jih bodo turisti lahko preizkusili prenovljenem zasebnem hotelu Marko ob štiripasovnici v neposredni bližini Ville Marije v Portorožu. Lastnik nam je povedal, da bo hotel obnovljen do konca junija. S polno paro naj bi začel obratovati v glavni turistični sezoni Nov prenočitveni objekt v Portorožu bo popravil letno turistično bilanco v piranski občini za približno pol odstotka.
Moj sinek in moja mati
Kot jutranji sončni žarek nebo zlati,
kot meglica v sončnem, jutranjem gaju ihti, poveže me v mislih, ko ne morem zaspati,
mi zopet grejeta dušo spomina, moj sinek in moja mati.
Sinek in mama, nikdar vaju ne pozabim,
ko vaju v sanjah otožnih k sebi vabim,
in nikdar nisi sama, o mama, moj sinek je ob tebi, kot omama.
Bila sta vse, kar znal sem neizmerno ljubiti,
zakaj sam vaju mora! izgubiti?
Ne morem preboleti, ne morem več trpeti,
želim si k vama poleteti, vaju nežno in srčno objeti.
Zato, o Bog, prosim daj mi umreti, dovoli mi k sineku in mami priti, jih v širnem vesolju poljubiti.
S sanjami se zjutraj prebudim, utrujen v nemoči trpim, zajokam, da v olajšanje mi bo, a nič, še bolj mi je hudo.
O, moj sinek in moja mati...
Janez Kralj
MEJA IN MEJNIKI V ISTRI
OBMEJNA IN LASTNIŠKA VPRAŠANJA S HRVAŠKO V SLOVENSKI ISTRI NAJ BODO REŠENA PRED VSTOPOM SLOVENIJE V EVROPSKO UNIJO
Od znamenite opredelitve Slovenije o priznavanju mej do tretjih držav nekdanje naše skupne domovine in meje med Republiko Hrvaško ter Republiko Slovenijo po stanju na dan 25. junija 1991 bo letos minilo že sedem let. Narejenega ni veliko, zahteve o transparentnosti dela diplomatske komisije pa se kar vrstijo.
Na posvetu o slovensko-hrvaški meji 14. maja v Ljubljani so govorili Marjan Podobnik, dr.Lojze Marinček, dr.Duša Krnel Umek, Danijel Starman, mag.Pavel Zupančič, dr. Vincenc Rajšp in številni drugi. Javno tribuno o meji je povezoval Janko Tedeško. Sprejeli so podobne zahteve kot v Sečovljah. TV Slovenija jo bo predvajala v torek 19.5. zvečer.
V tem času je bilo že veliko pogovorov, na diplomatski in zunajdiplo-matski ravni, zamenjali oziroma dopolnili smo tudi že komisijo za meje, sprejeta so bila številna izhodišča za pogajanja, neštete izjave, nekako bolj aktivni pa so postali tudi ljudje v obmejni piranski občini. V tej občini so bili na temo obmejnih in lastniških vprašanj s Hrvaško že štirje strokovni javni posveti. Prvega je sklical piranski časopis Primorski utrip in je bil 25. aprila 1996 v Avditoriju. Drugi, znanstveni posvet, ki ga je omogočilo Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, je bil v GH Emona na Ber-nardinu 21. februarja 1998. Tretji je bil v Sečovljah 15. aprila 1998 na temo Mejniki in meja. Priredila sta ga Revija 2000 in časopis Primorski utrip. Na posvet v Sečovlje ni prišel vabljeni predsednik diplomatske komisije za meje Peter Toš. Četrti posvet pa je bil 14. maja v Cankarjevem domu v Ljubljani, ki so ga priredili SLS, Klub znanstvenikov in raziskovalcev in Umetnostno zgodovinski inštitut F. Steleta Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, na katerem so prisotni postavljali številna vprašanja, trdili da mora diplomatska komisija za meje delovati bolj transparentno, nekdo pa je zahteval celo njen odstop.
Nekaj temeljnih vprašanj v zvezi z mejo je postavil tudi predstavnik Primorskega utripa in prečital sklepe ter zahteve krajanov z nedavnega srečanja v Sečovljah.
Ali lahko danes kdo s prstom pokaže kje poteka meja? Je zgolj administrativna, začasna, dokončna, pravična? Bo meja s Hrvaško v Slovenski Istri določena še pred polnopravnim članstvom Republike Slovenije v Evropski uniji, ali pa bomo to vprašanje, zlasti vprašanje določitve meje na morju, prepustili uradnikom v Bruslju, ali razsodbi mednarodne arbitraže ter ali se bomo lahko s Hrvati o tem sploh kdaj pogovorili?
Ljudi ob meji namreč zelo zanima kakšne so uradne zahteve Slovenije (maksimalistične - meja na Mirni), kaj bo z našimi zaselki ob Dragonji, kako bo z nekdanjo zemljiško posestjo piranske občine na Savudrijskcm polotoku in kako bomo ohranili celovitost Piranskega zaliva, da bi si zagotovili prost prehod na odprto morje. V tem primeru morska meja nikakor ne bi smela potekati po sredini Piranskega zaliva, kot menda predlagajo in pri tem vztrajajo Hrvati? Ljudje ob meji želimo v vsakodnevnih stikih ustvarjati sožitje in boljše medsebojne odnose, ki ne bodo ovira na skupni poti v Evropo, ne za Slovence, tu živeče Italijane in Hrvate. Nismo in ne moremo pa biti
zadovoljni z diplomatskimi drobtinicami in nejasnim stanjem na tem multinacionalnem območju. Kaj so zagrešili nekdanji centralistični mogotci približno vemo. Vemo tudi, da je zgodovinske napake težko popravljati. Toda, če opustimo vprašanje določitve medrepubliških meja v nekdanji skupni domovini Jugoslaviji, ker to takrat sploh ni bilo pomembno, pa ne moremo mimo opustitev dejanj mlade slovenske vodstvene in politične strukture usodnega leta 1991, ko bi vprašanja določitve meje na kopnem in na morju še lahko obrnili Sloveniji v prid, brez kakršnih koli kompenzacij.
Hrvati so bili toliko bolj spretni in jim je danes, čeprav se sliši paradoksalno, treba čestitati. Medtem, ko se Slovenci diplomatsko pogovarjamo, so ljudje v vaseh, na “drugi strani meje”, za katere še vedno misllimo, da sodijo k Sloveniji, že dobili hrvaško elektriko, hrvaško vodo, telefon, kataster - in upravo. Ne vemo, če kaj koristijo obiski novinarjev in raznih političnih zagnancev v teh vaseh, ker se nekateri takšni poskusi nagovarjanj ponavadi končajo na hrvaški policiji. Dovolj zgovoren je primer novinarjev Mladine.
Vendar je tudi nekaj svetlih točk; policiji (hrvaška in slovenska) se izogibata incidentom, turisti bodo še naprej lahko preplavali Piranski zaliv ne, da bi morali imeti okrog vratu privezano osebno izkaznico ali potni list, imamo pa tudi že nekatere svetle primere, ko so “na oni strani nedoločene meje,” ljudje že dobili slovensko stalno prebivališče, krajevno Sečovlje. Menda ne gre za napako piranske Upravne enote? Vse bolj spet postaja tudi pomembno vprašanje, ali bodo ljudje v slovenskih zaselkih “na drugi strani meje”, lahko izrabili svojo volilno pravico na jesenskih lokalnih volitvah v Sloveniji.
Tudi to, ali lahko upravičeno trdimo, da smo Slovenci pri pogajalskih urejanjih spornih zadev z Republiko Hrvaško nekoliko v podrejenem položaju? Nekdo je v Sečovljah dejal: “Takšno stanje obmejnih vprašanj kot je sedaj ni pravično.” Čc ga ne znamo ali ne moremo spremeniti v prid Sloveniji, pa je vseeno bolje, da ostane takšna “nevidna” meja kot je še 50 let. Prepričani smo, da bodo pri pogajanjih, pa naj bodo kjerkoli in na katerikoli ravni, obveljali zgodovinski argumenti. Eden takšnih je tudi, da je pas ozemlja od Kaštela do rta Savudrije bil kar 700 let vključen v občino Piran.
Na srečanju v Ljubljani so predstavili Zbornik referatov okrogle mize v Portorožu in sprejeli skoraj enake sklepe in zahteve kot so bili sprejeti v Sečovljah.
Franc Krajnc
Mestna občina Koper je slavila svoj praznik
Ob 15. maju, prazniku Mestne občine Koper se je zvrstilo več prireditev, vrhunec so dosegle na osrednji slovesnosti v Pokrajinskem muzeju v Kopru, kjer so podelili najvišja priznanja Mestne občine Koper. Priznanja 15. maj so prejeli trije zaslužni občani: aktivistka Rdečega križa Marija Pavlič, Angela Podlesek za delo pri Zvezi prijateljev mladine in Ferdinand Vidmar za delo na področju športa in športnega novinarstva. Slavnostni govor županje Irene Fister objavljamo v nekoliko skrajšani obliki.
Spoštovani nagrajenci, svetniki, spoštovani gostje, v imenu Mestne občine Koper in v svojem imenu prisrčno pozdravljeni.
15. maj, ki ga slavimo kot naš občinski praznik, je bil leta 1921 spontani upor vaščanov Marezig proti nasilju fašistov, ki so na takratni dan volitev pri-hrumcli v vas. Epilog je bil tragičen -Tržaški proces proti domoljubom, vendar ni uspel zatreti duha upora in samobitnosti naših ljudi. Iskra je ostala in prerasla v zmagovit boj proti fašizmu in nacizmu. S tem pa je bil zastavljen temelj kasnejšega razvoja in oblikovanja Slovenije kot samostojne države.
Irena Fistc je naštela vrsto uspehov, ki sojih v Mestni občini Koper dosegli v zadnem času. Poudarila je kako seveda tudi v MO Koper čutijo financiranje lokalne samouprave na dinamiki razvoja in še posebej investicij. “Rekonstruirali smo številne ceste, kanalizacijsko omrežje se širi, realizacija programa višinskega vodovoda se zaključuje, obnovili smo kar nekaj zadružnih domov v krajevnih skupnostih, kot simbol pozabljene Istre zopet stoji Topolovski stolp v Hrvojih. V tem obdobju smo prenovile nekaj trgov in ulic v mestu in jim dali novo podobo, obnavljamo Pretorsko palačo, prizidan in rekonstruiranje bil Zdravstveni dom, Dom mladih tehnikov, sodelujemo pri obnovi samostana Sv. Klare za potrebe Pokrajinskega arhiva Koper, dograjena je prva faza večnamenske dvorane na Bonifiki, obnovljen je bil prizidani del OŠ Gračišče, zgrajena podružnična šola Pier Paulo Vergerio il Vecchio v Hrvatinih, izgradnja vrtca na Vojjovem nabrežju se počasi zaključuje in še bi lahko naštevala. Preko stanovanjskega sklada smo vsako leto razdelili kredite za nakup in gradnjo stanovanj, v letu 1997 smo zgradili in oddali 24 neprofitnih in 8 službenih stanovanj. Letos pa bomo pridobili in oddali 25 socialnih in 27 neprofitnih stanovanj. Vsako leto so bila v okviru proračuna zagotovljena določena sredstva za izpeljavo aktivnosti, ki so pripomogle k hitrejšemu razvoju podjetništva in obrti. Povečuje se tudi obseg javnih del. V letu 1994 so se izvajali štirje programi, v letu 1998 paje v izvajanju 25 programov.”
Županja Irena Fister je dejala, da ima v občini Koper dejavnost turizma manjšo vlogo kot v regijskem okviru. Kljub temu vidi možnosti za nadaljnji razvoj predvsem celoletnega poslovnega, športno rekreacijskega turizma. V zadnjih letih so začela delovati turistična društva, letos pa je odprl vrata Turistično informativni center.
Tudi kmetijstvo se mora prilagajati novim razmeram, je dejala. Županja je letos imenovala tudi posebno komisijo za področje kmetijstva in ribištva. Napredek vidijo tudi na področju vzgoje in izobraževanja. Na področju kulturnega in umetniškega delovanja, dajejo prednost tistemu, kar ima v našem prostoru korenine, tradicijo in brez katerih bi Slovenska Istra in v njej občina Koper, izgubila prepoznaven obraz. “Žal pa še ne premoremo organizacije, ki bi združevala ponudbo profesionalnih kulturnih prireditev - Primorskega poletnega festivala, Društva prijateljev glasbe in drugih.
Športno zvezo so okrepili z novim strokovnim delavcem za športne objekte.
“Visokošolsko središče v Kopru, ki smo ga ustanovili skupaj z občinama Izolo in Piranom, za izvajanje organizacijskih, strokovnih, razvojnih, svetovalnih in koordinacijskih nalog s področja visokega šolstva, bo skupaj z Znanstvenoraziskovalnim središčem, visokošolskimi zavodi, Vlado Republike Slovenije, občani in gospodarstvom zagotovilo pogoje za Univerzo na našem prostoru.”
toodenJ i
—Mm	d.o.o.
PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE ZOBNA ORDINACIJA IN LABORATORIJ
Koper, Vojkovo nabrežje 27	|
tel./fax: 066/24 676, mobitel: 041 638 967	|
Zobozdravstve storite brez
čakalne dobe	|
I
*Brezplačni preventivni pregled in svetovanje
*Uporabljamo najsodobnejše materiale po J konkurenčnih cenah *Pri večjih delih še dodatni popust *Nujne primere sprejemamo takoj!	j
I
Urnik	|
Od 8.00 do 13.00 in 16.00 do 19.00	I
I
OHRANITE ZDRAVE ZOBE IN LEP NASMEH |
I_________________________________»
Župnaja je omenila tudi projekte s katerimi se vključujejo tudi v progarame PHARE (CBS - prekomejno sodelovan-
je).
V letu 1992 so se v MO Koper odločili, da povežejo vse pomembne razvojne trende v enovit projekt z dolgoročno naravnano vizijo: Razvojni projekt Koper 2020. Pred nekaj dnevi so predstavili publikacijo, v kateri so krajši povzetki 'tudij. Projekt, katerega dosedanje rezu late so zbrali v publikaciji je namenjen prav temu, “da se za trenutek ustavimo in pogledamo kaj se v našem prostoru dogaja...”
“Ob načrtovanju nadaljnjega razvoja se moramo zavedati, da sta naše morje in zemlja neprecenljivi vrednosti, da sta ohranjanje identitete našega prostora in kulture, naša obveznost - in zastaviti si moramo vse moči, da bo bodoči razvoj Slovenske Istre šel v smer, ki bo več dajala kot jemala”.
Živimo ob dveh državnih mejah, je dejala Irena Fister, ki so in bodo tudi v bodoče morala veljati kot najbolj odprte. Dejala je, da se nekateri bojijo večih kultur v Sloveniji in na našem prostoru. “Slovenskost lahko ogožata le ozkost in nestrpnost”, je poudarila.
“Za razvoj naše Mestne občine Koper je
pomembno, da se bomo še naprej ukvarjali predvsem z razvojnimi vsebinami in da ne bo potrebno v bodoče svoje energije za politične delitve, ki so nam bile doslej vsiljene. Občanke in občani naše občine smo se na referendumu že tretjič dovolj odločno zavzeli za nadaljevanje skupne poti v okviru sedanje lokalne organiziranosti. Moralna obveza Vlade in poslancev paje, da bodo to našo odločitev upoštevali”, je poudarila Irena Fister.
V zadnjem času so se nekoliko okrepile aktivnosti za uvedbo pokrajin. Vprašanje pa je, ali je dovolj politične volje, ob tako zastavljeni centralizaciji države, da bi regije resnično tudi zaživele.
Danes živimo življenje tako hitro, da se največkrat ne zavedamo vrednot in dobrin, ki naredijo naše življenje lepo in bogato. Pogosto smo nestrpni drug do drugega, nestrpni smo tudi do sebe. Postavljamo si cilje, ki sežejo le do sosedove ograje, do naslednjega proračuna ali do naslednjih volitev, pri tem pa pozabljamo na pozitiven odnos do življenja, je na koncu dejala županja Irena Fister.
Slovesnost s kulturnim programom je povezovala Neva Zajc.
TRSTELJ 67 KANAL
tel.: (065) 36-236 - fax: (065) 32-325
Televizija Primorha že štiri leta med nami
Vrečke soli, spominek na razstavi Expo ‘98
Iz sečoveljskih solin so že odpeljali prvih 15 000 vrečk soli, ki jih bodo delili obiskovalcem v slovenskem paviljonu na svetovni razstavi Expo ’98 v glavnem mestu Portugalske, Lizboni. Omembe vreden dogodek je vzbudil precej zanimanja, saj je v krajinski park Sečovlje (tik ob solinarskem muzeju) v soboto, 9. maja, prišlo precej novinarjev in politikov, med njimi tudi županja Izole Breda Pečan, požupan Občine Piran Vladimir Knez, občinski svetnik dr. Darko Opara in drugi. Vrečke je otrokom iz osnovnih šol in piranskega vrtca Mornarček pomagala tudi Marta Kos, direktorica vladnega Urada za informiranje, ki je to akcijo tudi organiziral. To je tudi simboličen slovenski prispevek k dnevu Evrope prav na dan generalke odprtja svetovne razstave Expo ’98. Letošnja svetovna razstava v Lizboni je posvečena morju. Predstavitev slovenskega nastopa v Lizboni je bila 11. maja, slovenski nacionalni dan s programom pa bo v soboto, 23. maja, ko bo predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek pripravili sprejem.
Na sliki: Oroci, vzgojiteljice, učiteljice in Marta Kos polnijo vrečke s soljo in prvi paketki za Lizbono. FOTO: FK-INFORMA
&
TPC LUCIJA KOPER TRŽNICA
NOVOSTI V CITY PARKU
*	APS - izdelava fotografij
^	po naprednem fotografskem sistemu
^ r14»	* Izdelava index printov
(fotografije iz celotnega filma na samo eni fotografiji) tudi iz 35 mm negativov
*	Digitalna fotografija
066/773-296 skeniranje in shranjevanje fotografij iz 066/24-654 negativov, diapozitivov, fotografij na CD-disk oziroma na računalniške diskete

Slovenski potapljači za čisto morsko dno
Vrečke soli za Lizbono iz sečo veljskih solin.
Akcija Biser pod soncem, pod morjem biser, poteka letos že petič. Danes skorajda ni več obalnega kraja, kjer mladina še ni zmagoslavno vlekla umazanih trofej iz vode. Kot najbolj onesnaženi sta se pokazali pristanišči v Piranu in Izoli. Veliko odpadkov vrženih z ladij in ribiških čolnov.
Slikarji in kiparji ponovno v Abitantih
Slikarji, kiparji in drugi likovni ustvarjalci so letos od 11. do 17. maja ponovno naselili Abitantc. Pobudniku delavnice Lions klubu Koper so kot soorganizator letos pridružuje tudi Mestna občina Koper, ki bo projekt podprla finančno in organizacijsko. Delavnice v Abitantih se udeležuje 19 ustvarjalcev iz več držav, med njimi iz vseh treh sosednjih; Hrvaške, Italije in Avstrije. Izbor vabljenih ustvarjalcev sta pripravila likovna kritičatka Nives Marvin in akademski slikar Zvest Apollonio, izbrala pa sta slikarje, kiparje, fotografe in arhitekte, ki so na različne načine povezani z Istro.
Udeleženci bodo dela podarili Lions klubu, ki jih bo prodal na prodajni razstavi ali na dražbi, zbrana sredstva pa porabil za humanitarne namene. V želji, da bi se z likovnimi ustvarjalci v Abitantih čimbolj spoznali, je Krajevna skupnost Gradin, predsednik Miro Kocjančič, v sredo, 13. maja priredila pred gostilno na Belvedurju družabni večer s kulturnim programom. Nastoapli so Mužikanti n kantatori, učenci OŠ Gračišče in pevska skupina Komarija iz Marušičev.
Majska srečanja likovnih ustvarjalcev naj bi postala tradicionalna. Glede na interes in odmevnost naj bi se v Abitantih v prihodnje pojavili novi programski elementi; Glasbena in plesna delavnica ter pripovedništvo in poezija, umetniške dejavnosti, ki so v preteklosti že obeleževale življenje teh krajev.
Mestna občina Koper pa namerava prijaviti Abitante kot pilotski projekt v okvuru PHARE - CBC programa, zastavljen interdisciplinarno, ki naj bi odgovoril na vprašanje, kako oživiti kraje in območja, ki demografsko, ekonomsko, socialno in kulturno propadajajo.
Zaključek srečanja in izbor del je predviden za soboto (16. 5.) ob 13. uri.
Zdenko Ferletič
I 5. MeSritno p PARSKI SEJEM
| podjetniški sejem PoitOlOZ, 27. - dI.5.1998
/S&

✓V* f	’


Vse seje začelo pred petimi leti, ko so se člani ljubljanskaga potapljaškega kluba Norik Sub spravili k temeljitemu čiščenju Tivolskega ribnika... Če je že en majhen ribnik tako zelo bogat s smetmi, kakšno mora biti šele dno morja, so si rekli - in šli pogledat. V našem morju najdejo staro železje in plastiko, avtomobilske in traktorske gume, steklenice in pločevinke, akumulatorje in dele koles, nepotrebno pohištvo vseh vrst, kosovne odpadke ki nikakor ne morejo dočakati vsakoletnih čistilnih akcij mestne komunale. Ugotovili so, da človekova intenzivna dejavnost ob obalni črti res že močno ogroža morski ekosistem. Motnje, degradacija in uničevanje morskega okolja so del vsakodnevnega dogajanja. Slovenska obalna črta je v pretežni meri urbanizirana. Odstotek bolj ali manj ohranjene narave je nizek, saj znaša samo še 18 %. Vzdrževanje take smeri razvoja pa pomeni resno grožnjo biološki raznolikosti in ekosistemski stabilnosti slovenskega morja in Tržaškega zaliva nasploh.
Smeti so namenjene smetiščem. Morje je namenjeno morskim živalim in rastlinam, ribičem in plavalcem, a ljudje to dvoje včasih prav preradi mešajo, je zapisala Nastja Mulej. Zato potem vstopijo “Slovenski potapljači za čisto morsko dno”, ki majske vikende preživijo pod gladino morja iz katerega zmagoslavno vlačijo umazane trofeje.
Slika kaže njihovo požrtvovalno delo v piranskem mandraču.
Sedemsto potapljačev - smetarjev, je do sedaj porabilo že 220 ur podvodnega dela. V štirih letih so potegnili iz voda že nad 100-tonskih kontejnerjev smeti! In vsako leto so novi in imajo dovolj dela.
Cilj njihove akcije je dvojen. Blagovna znamka “Biser pod soncem, pod morjem biser” naj zaživi kot krovna znamka vseh čistilnih akcij . Šc v tem poletju naj bi izdelali brošuro z morskimi znaki, ki bi jo naj prejeli vsi skiperji jadrnic in vozniki motornih čolnov. Če na primer ne poznajo pomena rdeče zastave, lahko ogrožajo življenje potapljačev in kopalcev. Prav tako s svojim dosedanjim ravnanjem marsikdaj ogrožajo zaščitene naravne rezervate.
Z malo dobre volje in s pomočjo sponzorjev se da marsikaj uresničiti. Akcija je sicer neprofitna in dobrodelna, toda potapljači in posmetači morajo jesti, piti, morajo priti do obale, imeti morajo primerno opremo... Finančno je svoj dober namen do okolja že drugo leto zapored izkazala Podravka. Zahvaljujejo pa se tudi nesebičnosti podjetij In-termarketing, Prczent, Mercator Emba, Frigomar, Fructal, Radenska, Persil-henkel-Zlatorog, MI Lesnina, Press Člipping in ladji Jež ter seveda Ministrstvu za obrambo in Hidro Koper.
Franc Krajnc
ATRAKCIJAi
-aA--pogleda na Piranski zaliv.
lil
r -tv -/•'M"
4 0	%
V nedeljo, 31.5.98 bo na bližnjem kartodromu mednarodna dirka ALPE-ADR1A za pokal SKUTER ‘98.
if

	
	
	
	
' • "	
	

KARTICA UGODNOSTI
Z obiskom sejma preit kartico ugodnosti, s ks
http://www. primorski-sejem. si
j mete
t7 . katero boste lahko pri razstavljalcih in drugih ponudnikih koristili ugodnosti popustov rudi po sejmu!
V času sejma možnost turistične vožnje z vlakom na relaciji Marina Portorož -Piran.
MEDITERANSKI URNIK • BREZPLAČNO PARKIRIŠČE • IZ OKOLIŠKOH KRAJEV VAS BO PRIPELJAL SEJEMSKI AVTOBUS • OTROCI PREJMEJO KUPON ZA ENKRATNO GRATIS UPORABO V LUNA PARKU • AVTO SALON - ZADNJI MODELI AVTOMOBILOV • STROKOVNI POSVETI • PESTRA PONUDBA TURISTIČNIH KRAJEV SLOVENIJE • TEKMOVANJA V SPRETNOSTNI VOŽNJI S SKUTERJI • ZA OBISKOVALCE DIRKA V KARTINGU IN ROLERJIH • OB VIKENDU PESTRE ZABAVNE PRIREDITVE • IN ŠE MNOGA PRESENEČENJA IN UGODNOSTI!!!!
Veslači s® MM uspešni
Lepo nedeljsko vreme (3.5.) je privabilo na mednarodno veslaško regato v Portoroški zaliv 210 veslačev, ki so se pomerili v spretnosti veslanja kar v 27 ekipah. Piranu kar pet prvih mest. Zmagoviti četverec Aleš Lapajne, Davor Žeželj, Tim Joras in Patrik Fonda.
Dvojni dvojec - mlajši mladinci
Nasario Sauro - Luca Cozzarini, Riccardo Lobina
Piran - Simon Ganza, Bolčič Andrej
Dvojni četverec - mladinci
Piran - Patrik Fonda, Aleš Lapajne,
Tim Joras, Davor Žeželj
Dosežena druga in trretja mesta
1
Dosežene prva mesta:
Enojec - mlajši mladinci Piran - Simon Ganza Argo - Erik Krajcer Piran - Andrej Bolčič Bled - Tomaž Čeme
Dvojni dvojec - mladinci
Piran - Patrik Fonda, Aleš Lapajne Nautilus - Darko Millo, Andrej Kačič, Mitja Kolbe
Enojec - pionirke
Saturnia (Italija) - Indrigo Alessio Pullino (Italija) - Berro Martina
Enojec - mlajše mladinke
Nasario Sauro - Archidiacono Nicoletta
Enojec - člani
Ljubljanica - Gunde Gaber Ljubljanica - Peter Mladinič
Dvojni dvojec - pionirji
Dravske elektrarne - Darjan Knehtl, Borut Atlagič,
Dravske elektrarne - Samo Kutin,
Boštjan Križ
Dvojni četverec - mlajši mladinci
Bled - Tomaž Černe, Iztok Zalokar, David Zver, Grega Peskar
Enojec - mladinci
Piran - Tim Joras Piran - Davor Žeželj Ljubljanica - Materj Rigelnik
Enojec - pionirji
Satumia (Italija) Giulio Bertulin Nautilus - Luka Videtič Pullino - Daniele Fasolo
Dvojni dvojec - mlajše mladinke
Nasario Sauro - Francesca Peraino, Nicoletta Archidiacono
Enojec - mladinke Argo - Martina Klarič
Dvojec brez - člani
Nautilus - Tomaž Parovel, Boštjan Parovel
i
| NAROČAM
I	NAROČILNICA
I Ime in priimek ——-----------
I Točen naslov ———------------
primorski irHp
n
Poštna številka----------------------------------------------------
Letno naročnino (12 številk Primorskega utripa) v višini 1.200 SIT bom poravnal s položnico (fizične osebe) oziroma osem dni po prejemu računa (pravne osebe).
Datum _______________________ Podpis
Izpolnjeno naročilnico pošljite na:
, Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož
1NFORMA Portorož
l3>€----------
j
2.	mesto Piran :
Enojec -pionirke: Fonda Ana Enojec - mlajše mladinke: Špela Seljak
Enojec - pionirji: Bauer Tjaž Enojec - pionirji: Mitja Ančič Dvojni dvojec - mlajše mladinke: Špela Seljak, Žana Kršič Enojec - članice: Lea Sorgo Dvojni dvojec - mlajši mladinci: David Bubnič, Damir Perc
3.	mesto Piran:
Enojec - člani: Aleksander Hrvatin Dvojni dvojec - pionirji: Jernej Seljak in Sandi Bubnič Dvojni četverec - mlajši mladinci: Matej Rodela, Srdan Krstič, David Bubnič, Damir Perc Dvojni dvojec - mlajše mladinke: Aliče Lušina, Tina Škabar
Argo
2. mesto Dvojec brez - člani: Igor
Žolgar in Boštjan Božič
2. mesto - Enojec - mlajši mladinci:
Žolgar Pcfer
3. mesto tojcc - mlajše mladinke: Maja Reh.
3. mesto Enojec - mlajši mladinci: Toni Barač
3. mesto Enojec - člani: Dejan Žolgar Izola
3. mesto Enojec - članice : Aleksandra Prelaz
3. mesto Dvojni dvojec - mlajši mladinci: Bine Pišler, Branko Bauk
Nautilus
2.	mesto Dvojni dvojec - pionirji: Boštjan Grča in Rok Šema
3.	mesto Dvojec brez - člani: Roman Rok in Jani kavo
Pet let delovanja Volley Cluba Portorož
Odbojka je v piranski občini relativno mlad šport. Portoroški klub je prišel iz anonimnosti v relativno kratkem času. Upeli so ustvariti kvaliteten kolektiv, ki združuje veliko mladih fantov iz celotne občine.
Začeli so z vadbo v mali telovadnici Osnovne šole Lucija in tako v enem letu uspeli v okviru sekcije ustanoviti Volley Club Portorož - Portorose, ki združuje igralce dvoranske odbojke in odbojke na mivki. Za kakovosten vzpon je bilo odločilno leto 1992, ko so zmagali na kvalifikacijah in se uvrstili v III. državno ligo. Mladi ekipi so precej pomagali straejši igralci Jovič, Vidič, Milutinovič, Šiftar, Koprivec in Škerjanec. V tretji tekmovalni sezoni so se uvrstili že v II. državno ligo. Tu nastopajo že tretjo leto in prav ob letošnji obletnici dosegajo najboljše rezultate, saj so trenutno na odličnem III. mestu.
Spodbudne rezultate beležijo tudi mlajši igralci. Letos seje mladinska ekipa uvrstila v polfinale državnega tekmovanja in bila enakovredna najboljšim slovenskim ekipam.
Drugo pomembno področje delovanja kluba je Beach Volley na portoroški plaži. Prvo igrišče so ppostavili pred štirimi leti, zaradi velikega zanimanja pa so kasneje na Bernardinu zgradili še drugo. Redno trenirajo in že več let zapored prirejajo največjo prireditev odbojke na mivki v Sloveniji - teden beach volleya, kjer nastopa vsako leto preko sto ekip v vseh starostnih kategorijah.
V članski kategoriji so njihovi igralci dosegli II. in III. mesto na državnih prvenstvih. Naj večji uspeh pa beležijo prav letos z državnim naslovom v mladinski kategoriji, ki prinaša uvrstitev na evropsko prvenstvo.
Ob boljših materialnih pogojih bodo načrtovali vstop v I. državno ligo v prihodnjih letih. Na področju beach vollya pa želijo urediti stadion na portoroški plaži, ki bi ustrezal mednarodnim standardom ter tako ustvariti pogoje za organizacijo večjih mednarodnih tekmovanj, v tem vedno bolj priljubljenem olimpijskem športu.
Za uresničitev njihovih ciljev pričakujejo še večjo podporo občine, turističnih in drugih organizacij. Ob peti obletnici delovanja se zahvaljujejo vsem, ki sojini doslej pomagali.
Metropol Fitfest bo od 26. do 28. junija
Edinstveni tovrstni mednarodni festival v Sloveniji bo potekal v Športnem parku Portorož, na območju hotela Lucije, teniškega igrišča, minigolfa in plaže.
Organizatorji tudi za letos ponujajo bogat športno - razvedrilni program. Metropol Fitfest ’98 bo letos organiziran v sodelovanju s Športno unijo Slovenije.
O podrobnejšem urniku festivala bodo novinarje in javnost še obvestili.
V dneh od petka, 26. junija in do nedelje 28. junija 1998 se bo zvrstilo kar nekaj zanimivih prireditev: Aerobika (tridnevne aktivne delavnice), “Mister Fitfest International” (odprto prvenstvo v body-buildingu za moške) česar na kaže zamuditi. V soboto, 27. junija bodo poleg šampionov in mišičnjakov iz okoliških držav, večer popestrila imena iz samega vrha svetovnega profesionalnega bodybuildinga. Organizirali bodo tudi prvi mednarodni Fitfestov boksarski turnir, ki šteje za kvalifikacije na evropsko boksarsko prvenstvo v letu 1999. Sledijo prireditve Rolfest in košarka AH Starš (pomerile se bodo ekipe slovenskih glasbenikov in medijskih zvezd) ter še vrsta športnih prireditev kot so turnir v odbojki na travi, nogometni turnir, borilne veščine, turnir v košarki 3 na 3, teniški turnir, odprto prvenstvo v športni aerobiki; potapljanje, kegljanje, mini golf, regata v jadranju na deskah, Bungee Jump-ing (skok z vrvico), Fitfest Poool Party, Welcome Party, sejem športa.
Brezplačni abonma za parkiranje vozil
Župan Občine Piran Franko Fičur je predlagal Javnemu podjetju Okolje Piran, da za mesece junij, julij in avgust občanom s stalnim prebivališčem v ožjem delu mesta dodeli abonma brez plačila parkirnine
Župan Občine Piran je ocenil, da se garažna hiša pri bencinski Črpalki v mestu Piran zaradi znanih zapletov v zvezi s pritožbo skupine občanov na izdano lokacijsko dovoljenje za njeno gradnjo, v letošnjem letu še ne bo začela graditi. Dejstvo je tudi, da se bodo v času poletne turistične sezone za stalne prebivalec mesta Piran zmanjšale možnosti za parkiranje v mestu: prometna zapora Prešernovega nabrežja s 1. junijem in zaključkom prenove Tomšičeve in Župančičeve ulice v Piranu se bo število parkirnih mest zmanjšalo. Iz navedenih razlogov je Župan Občine Piran predlagal Javnemu podketju Okolje Piran, da za mesece junij, julij in avgust občanom s stalnim prebivališčem v ožjem delu mesta Piran dodeli abonma brez plačila.
Imetniki teh abonmajev bodo lahko parkirali svoje vozilo na urejenem parkirišču pred mestom Piran v skaldu z 31. členom Odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Piran. Abonma se bo delil za eno osebno vozilo na gospodinjstvo oziroma na upravičenca, sporoča svetovalka predstojnika Zupanovega urada Ivanka Humar.


Ljubezen: V drugi polovici meseca bodite potrpežljivi do vašega partnerja, sicer boste prišli v nezavidljivo situacijo, ko vas bo partner začel zanemarjati. Nevezani ovni bodo resnično lomili tuja srca in bo le od njih odvisno, koga bodo ujeli v lastno mrežo. Delo: Odlični uspehi se obetajo predvsem obrtnikom in tistim, ki opravljajo honorarna dela, čeprav bodo tudi ostali ovni v službi zelo uspešni, taktični. Veliko boljši zaslužek vam obljublja tudi dobro voljo. Previdnejši bodite le od 6. do 14. maja, pri reševanju nekega starega problema. Zdravje: Zaradi povečane živčnosti in nagnjenosti k stresu poskrbite za izdatno relaksacijo.
nm&
— Ljubezen:	Venera v
Ovnu vam obljublja ‘i strastno, temperamentno r m 'n erot*čno ljubezen, za MEU boljšo komunikacijo pa poskusite nekoliko bolj razviti občutek za razumevanje občutkov in čustev vašega partnerja. Ker ste v osnovi zelo pozitivni, boste vedno obdani z številnimi znanci in prijatelji, med njimi je tudi nekdo, ki vas ljubi. Samski biki in bikice lahko izkoristijo to obetavno priložnost.
Delo: Veliko dela boste lahko opravili preko telefona in telefaksa, s čimer si boste olajšali delo tako, da ne boste vedno priklenjeni na delovni stolček in službene poti.Poslovno že tako uspešen mesec vam obljublja prijetno presenečenje po 20.5., ko se vam izpolnijo vaši tihi upi.
Zdravje: Kljub sijajni formi ne pretiravajte z delom.


Ljubezen: Vezani levi bodo od partnerja pričakovali pozornost, odobritev ter komplimente in če tega pri partnerju ne bodo našli, se bodo obrnili drugam. V drugi polovici meseca se samskim levom obeta nova, zelo romantična ljubezen, vendar naj ob tem ne bodo preveč zaletavi. Anonimni telefonski klic bo vzrok za vašo dobro voljo. Delo: Kljub temu, da se boste nekako izogibali odgovornosti in iskali več časa za hobi in zabavo, boste zastavljene cilje realizirali, včasih s pomočjo mlajšega sodelavca ali prijatelja. Nekoliko težje se boste znašli pri delih, ki podrazumevajo kontinuirane mentalne napore, vendar vam ne bo primanjkovale optimizma in dobre volje. V zadnjih dneh meseca bodite previdnejši na službenih poteh. Zdravje: Previdnejši bodite pri fizičnih delih in vseh športnih aktivnostih.

lil
, jCTTTfrir’ Ljubezen: V sredini S	meseca bi se lahko po-
IHpJjavil dvom glede part-nerjeve naklonjenosti, zato boste včasih kar preveč kritični do njega. Odnos lahko izboljšate z nekoliko romantike, drobne pozornosti pa bodo dale življenju novi smisel.Samskim dvojčkom se obeta zanimivo srečanje po 11.5.
Delo: Merkur v Ovnu in Biku vam obljubljata uspeh v vseh delih, ki od vas zahtevajo sposobnost izražanja, improvizacijo in praktičnost. Kljub temu, da boste včasih nezadovoljni z doseženimi rezultati, boste zelo uspešni in deležni občudovanja vaših sodelavcev in poslovnih partnerjev. Občasno pomankanje koncentracije lahko nadomestite z lastno izvirnostjo, občutkom za logiko. Zdravje: Možne so manjše težave z ožiljem in dihali.
Ljubezen: Pred vami so vzbudljivi in prelepi ljubezenski dnevi. Deležni boste obilice komplimentov, tudi pozornosti in nežnosti vam ne bo primanjkovalo. Ker ste sami v svojem bistvu sramežljivi, se partnerju odprite in se izogibajte predsodkov in zadržkov, saj boste lahko dosegli prav vse, kar si želite. Ne zaupajte prijatelju istega spola.
Delo: Merkur v sorodnem znamenju bo povečal vaše, že tako velike, mentalne in intelektualne sposobnosti, zato boste izrazito komunikativni, razumni in natančni. Bodite previdnejši pri ročnih delih v času od 16 do 21.5, da ne bi zaradi izredne dinamičnosti nekoliko zapostavljali detalje. Odlične uspehe boste dosegali tudi pri izobraževanju.
Zdravje: Izboljšanje apetita lahko povzroči nihanje v teži.
Ljubezen: Tokrat tako samskim kot vezanim rakom planeti ne postvlja-Ijo ovir do ljubezenske sreče. Prijetno presenečenje lahko pričakujete v obdobju od 11. do 14. maja in to preko telefonskih žic. Počutili se boste potrebovane, ljubljene in spoštovane, ob tem pa se nikakor ne zaprite vase.
Delo: Zaradi možnosti manjših konfliktov v odnosu do sodelavca ali nadrejenega, poskušajte ohranjati mimo kri. Odlikovali se boste z skromnostjo in izredno marljivostjo, pri tem pa upoštevali tradicionalne načine dela, s čimer si boste tudi zagotovili uspeh. Bodite previdni pri ravnanju z vrednostnimi papirji, čeki, krediti,... v času od 6. do 9.5. Zdravje: Razen občasnega pesimizma, odlično zdravstveno stanje.
Ljubezen:	Ker boste
razmišljali tudi o preteklosti in preteklih razmerjih, boste vašo trenutno ljubezensko situacijo videli v drugačni luči. Prve dni meseca se bo pojavila priložnost za novo zvezo, katero boste sprva hoteli skriti pred očmi javnosti. Vezane tehtnice bodo nagnjene k nezaupanju in ljubosumju, pogovor z partnerjem bo zalegel.
Delo: Zaradi poslovnih obveznosti in ljudi, ki jih vsak dan srečujete v vašem delovnem okolju, boste napeti, nemimi in boste nujno potrebovali krajše, enodnevne ali dvodnevne predahe. Vaša izrazita individualnost vam tokrat ne bo v oporo, zato ne vztrajajte samo na vaših poslovnih vidikih in interesih ampak jih poskušajte vskladiti z drugimi. Po 10.5 si lahko kupite kakšno srečko ali 3x3....
Zdravje: Potrebujete le dovolj počitka, spanja in včasih tudi miru.
to)QIPQQOCŠr
. -	- Ljubezen: Vaše razpoloženje
L' »fBl(bo upravičeno z vsakim dnevom bolj optimistično saj je pred vami obdobje velikih čustvenih sprememb in presenečenj. Tudi nevezanim škorpijonom sc v prvi polovici meseca obeta nova ljubezen, ki bi lahko bila posledica dolgoletnega prijateljstva. Previdnejši bodite v odnosu do nasprotnega spola le v času od 6 do 9.5, srečali boste osebo, ki ne bo iskrena.
Delo: Nekoliko bolj umirjeno poslovno obdobje bodo popestrile le občasne nove poslovne metode, ki jih boste brez večjega napora obvladali. Tudi na poslovnem področju bodite previdnejši pri stikih z drugimi v času od 6. do 9.5, še posebej če opravljate samostojno ali honorarno delo. Nekdo bo namreč veliko obljubljal, resnica pa bo nekoliko drugačna.
Zdravje: Možne so manjše težave z hrbtenico.
Ljubezen: Samske strelce bo motil nedorečen ljubezenski odnos, saj bo njihov izbranec včasih delal eno, govoril pa drago. Zaupajte predvsem sebi, po 17.5, se bo vaše razmerje razjasnilo in utrdilo. Vezani strelci bodo pred izzivalno, vabljivo, vendar tvegano priložnostjo, zato naj dobro premislijo, preden se spustijo v avanturo.
Delo: Dela bo veliko, vam pa bo včasih primanjkovalo koncentracije in potrpežljivosti, zato ne govorite preveč, raje poslušajte z ušesi in očmi. Primerno obdobje za reševanje problemov je od 21. do 27.maja, najbolje bo, da se umirite in temeljito premislite, saj z nervozo ne boste ničesar rešili. Previdnejši bodite z izdatki v drugi polovici meseca.
Zdravje: Možnost pospešene in povečane nervoze.
Ljubezen: Nevezani se J bodo radi sprehajali v labi-b M rintu ljubezni, iskali več in več, dokler se ne bodo, za-ljubljeni, povsem predali sanjarjenju in romantičnosti, v družbi njihovega novega partnerja. Začutili boste resnični plamen ljubezni, katerega se vam izplača negovati. Vezani kozorogi bodo pri partnerju našli nežnost in toplino, ki jim bosta po napornem dnevu, vlili novih moči.
Delo: Prehajate v nekoliko mirnejše obdobje, pazite se le nepremišljenih potez in hitrih odločitev. Zelo uspešni boste na vseh področjih, predvsem pa na področju financ, pri delih ki so povezana z matematiko ter na področju umetnosti. Ob neke poslovnem pogovoru boste ščitili tudi družinsko čast. Možne so manjše finančne težave po 27.5., vendar lahko še pravočasno poskrbite, da le teh ne bo.
Zdravje: Odlično psihično in fizično počutje.
Ljubezen:	Previdni
bodite, da ne boste preveč zanemarjali vašega zakonskega življenja, saj prehajate v obdobje, ko vam bo največ pomenila osebna svoboda. Samski vodnarji bodo raje ostali pri dobrem flirtu, kot pa da bi iskali resnejšo vezo. Nasprotni spol bi vam lahko zaradi zahtevnosti, predstavljal breme, zato raje premislite o tem, če je prav da zanemarjate tistega, ki mu v življenju pomenite največ.
Delo:Nahajate se v obdobju, ko ni primeren čas za nove poslovne podvige, pojavila se bo tudi utrujenost od stalnih preteklih obremenitev, zato se v prvi polovici meseca nekoliko spočijte. Proti koncu meseca se lahko odločite za nov posel ali investicijo, bodite pazljivejši če si nameravate sposoditi denar ali najeti kredit. Finančna novica prihaja pravočasno.
Zdravje: Zelo dobro, vendar obstaja možnost manjših poškodb nog, predvsem kolena.

Ljubezen: Zaradi partnerjevega pomankanja komuni-
kacije in nežnosti, bodo ve-v? ^ zane ribice lahko pomislile, da je konec z njihovo zvezo. Nikar sami ne prinašajte odločitev, partner je v krizi, kriza pa bo po 22.5 minila. Samske ribice se bodo znašle pred novo vezo, ob tem pa naj svoja čustva ne pokažejo prehitro.
Delo: V preteklosti ste bili preveč časovno darežljivi do drugih, zato so vas izkoriščali, s pomočjo partnerja boste sedaj to obvladali. Manjša nesoglasja s sodelavci v sredini meseca bodo samo še spodbudila vašo delovno vnemo, temu primerni bodo tudi vaši poslovni in finančni rezultati. Šoloobvezne ribice naj bodo zelo previdne, morajo se nekoliko potruditi, da bodo dosegle dobre in pozitivne rezultate.
Zdravje: Ne iščite opore v hrani.
LAURA 090 44 81 NAPOVEDUJE
Šifra “MARJETICA”
Vaša Venera v Vodnarju kaže na to, da ste zelo popularni, nesebični, humani in prijateljski. Imate lastna etična, življenjska in moralna pravila, in živite v skladu z njimi, ne glede na to, koliko so le ta družbeno sprejemljiva. Zaradi vaše narave in velike telesne ter duhovne privlačnosti bodo vaše romantične veze vedno nepričakovane, vendar ni nujno, da tudi dolgotrajne. Sami se zelo teško predajate na čustvenem področju, zato potrebujete partnerja, ki vas bo počasi tudi čustveno odpiral. Od partnerja veliko pričakujete, saj vam mora biti tudi prijatelj, istočasno pa od njega pričakujete tudi podporo, mentalne spodbude in izrazito raznovrsnost. Verjetno ste v preteklosti kar nekaj časa “iskali” pravega partnerja, ki mora vstrezati vašim duhovnim, čustvenim, erotičnim in intelektualnim zahtevam. V začetku drage polovice leta (julij, avgust) se vam obeta neko novo znanstvo, ki bi se lahko prelevilo v pravo in iskreno ljubezen. Sicer pa glede na vaše preostali horoskop ( položaj planetov in medsebojni aspekti), morate biti pri izbiri partnerja zelo previdni, sicer bi lahko bili razočarani v prezgodnjem zakonu. Poleg tega pa bo zakon tudi z vaše strani zahteval številna prilagojevanja, saj ste z as-cedentom v škorpijonu včasih nagnjeni k sumničavosti, občasno pa tudi k neutemeljeni ljubusomnosti. Uspešnost veze vedno temelji na spoštovanju osebnosti, vendar tudi na medsebojnem prilagojevanju.
Z vašim Merkurjem v Ribah, ste izredno intuitivna osebnost, ki velikokrat znanje absorbira s tem da posluša, ne pa samo z učenjem iz učbenikov. Nadarjeni ste tudi za vsa umetniška področja, imate močne bioenergetske sposobnosti in izreden spomin, tako da boste pri študiju vedno uspešni, ne glede na smer ali področje izobraževanja. Ker ste občutljivi za zunanje vplive, včasih tudi sprejemate negativne vibracije iz okolja, se vam bo včasih lahko zgodilo, da se boste nekoliko težje skoncentrirali ali se “spravili k učenju”, vendar si takrat lahko nekoliko pomagate z vašo močno voljo. Tudi pri vašem nadalnjem študiju večjih težav ne bo, kvečjemu ravno obratno. Glede na položaj vašega Sonca, pa se boste tudi kasneje v življenju odločali za razne vrste tečajev ali drugih možnih načinov izobraževanja.
Šifra “METULJČEK”
Vaše Sonce v tehtnici v 3.hiši kaže na to, da imate močne diplomatske sposobnosti, da ste nagnjeni k sodelovanju ter da vam mir in harmonija veliko pomenita. Ste tudi dober govornik, pisec, radi se angažirate na številnih področjih, imate tudi dober spomin, ste optimistični in fleksibilni. Paziti pa se morate vaše nagnjenosti do dominacije, ki je z vašim ascedentom v Levu še močneje izražena, včasih pa tudi nagnjenosti k aroganci. Luna v Kozorogu v 6.hiši kaže, da si želite, da vas priznajo za močno in pomembno osebo. Ker ste čustveno preobčutljivi, ste včasih zelo kritični do drugih. Kljub vaši izredni čustvenosti, navzven delujete hladno in rezervirano, imate poudarjeno osebno dostojanstvo, vašo notranjo nesigurnost pa skrivate pod masko stalne delovne angažiranosti. Vaš um reagira zelo hitro na vtise, vendar včasih na jezen oz.nenaklonjen način. Nagnjeni ste k melanholiji, včasih celo k mračnim mislim in bi se tega morali zavestno odvaditi. Zlahka si pridobite nenaklonjene osebe
oz.sovražnike, ne glede na to ali si to zaslužite ali ne, kar lahko včasih nekoliko škodi vašemu ugledu.
Na finančnem področju ste zelo trezni in praktični, vendar vas to lahko včasih zapelje tudi v extreme, zato morate razvijati srčnost in nežnost in se ob tem naučiti, da če drugim dajete, pri tem ne pričakujete ničesar za povračilo. Sicer ste pa pri delu izredno marljivi in vaši dolgotrajni in vztrajni napori vas bodo zagotovo popeljali do najvišjega položaja.
Od partnerja pričakujete popolno posvečenost, istočasno pa vam mora pomagati pri realizaciji vaših poslovnih in družbenih ambicij, dobro voditi gospodinjstvo ter paziti na družinske finance.
Na področju zdravja bi vaša nervoza lahko imela tudi fizične manifestacije in sicer v obliki psihomatskih obolenj.
Merkur v Tehtnici v 4.hiši kaže da ste zelo ekonomični in racionalni tudi pri razmišljanju. Hrepenite po intelektualnih dosežkih, radi imate dobro polemiko in rafinirane ljudi. Grobo obnašanje ali neadekvanten način oblačenja vas lahko hitro vznemirita, ste nagnjeni k perfekciji, zato je včasih teško živeti z vami. Čeprav ste lahko uspešni na številnih področjih, bi lahko v prihodnosti dosegli zavidljive rezultate kot posrednik, na področju ekologije, arheologije, geologije in v vseh delih, ki so na določen način povezana z zemljo.
Vaša Venera v Devici v 3.hiši nekoliko omejuje vaše čustveno življenje in samo izražanje čustev, saj ste naklonjeni temu, da vse analizirate, celo to, kar sami delate in to do te mere, da včasih uničite vsako spontanost ali naravnost. Zelo pedantni ste tako v pogledu vaše zunanjosti, kot v pogledu vašega pristopa do življenja in se včasih zavzamete tudi za “poražence”. Zelo teško se dajete na čustvenem področju, z drugimi raje delite delo, ...Venera v Devici označuje čustveno zvesto osebo, zato ste tudi sami predani vašemu partnerju. V obdobjih negativnih planearnih trabzitov, lahko postanete nekoliko nagnjeni k površnosti in kapri-cioznosti.
Z Marsom v Raku v 12.hiši ste nagnjeni k trenutnim sprembam razpoloženja, emotivni frustriranosti in nagnjenosti k prepirljivosti, zato boste občasno lahko imeli zelo nevsklajene in napete družinske odnose. Nadarjeni se tudi za tehnologijo, računalništvo, umetnost in v odločilnih trenutkih znate biti hladnokrvni, odgovorni in odločni. Izogibati se morate pretiranemu uživanju v raznih življenjskih zadovoljstvih in se včasih nekoliko “omehčati” ob vztrajanju pri lastnih življenjskih načelih. Mars v 12.hiši močno omejuje vašo energijo in včasih sami dušite vaše močne emocionalne reakcije. Nasplošno lahko rečem, da ste zelo uspešna in invetivna oseba, včasih bi pa le morali nekoliko več pozornosti usmeriti tudi v občutke drugih ljudi, predvsem tistim, ki so vam najbližje.
Lepo pozdravljeni!
Laura
ROJSTNI PODATKI
__________________
* ‘
Vprašanja za Lauro pošljite v kuverti z oznako "ZA LAURO" najkasneje do 5. v mesecu na naslov: Primorski utrip, Liminjanska 91, 6320 Portorož______^__________
■ w
primorski utp

Piranski tek tudi tokrat uspešen
Pokal mesta Piran so na 4. Piranskem teku osvojili člani Atletskega kluba Koper
Zupan Občine Piran Franko Fičur izroča pokal Občine Piran predsedniku Atletskega kluba Koper Mitji Butulu._______
Svetlana Bajič, absolutna zmagovalka na 8 km (ŠD Piran). Pokal ji izroča Milica Maslo
Športno društvo Piran je v okviru praznovanja dneva upora proti okupatorju in praznovanja 1. maja v soboto (25.4.) organiziralo 4. Piranski tek za pokal mesta Piran.
Po ulicah Pirana, prek Fiese in Strunjana je teklo okoli 300 tekačev, ki so se med seboj pomerili na progah razdalje od 500 do 800 m v različnih kategorijah. Na najkrajši progi je bil med dečki najhitrejši Crt Butul, med deklicami pa Maja Ah-metovič, oba AK Koper. Na 4 km progi je zmagal Domen Jarc (AK Domžale), med dekleti pa Ajda Dolinšek (AK Koper). Na najdaljši razdalji so tako med člani kot med članicami zmagi ostali doma v Pi-
ranu. Med člani je zmagal Asim Kal-tak, med članicami pa Svetlana Bajič (oba ŠD Piran).
Pokal mesta Piran so iz rok piranskega župana Franka Fičurja, prejeli člani Atletskega kluba Koper, ki so bili na tem teku nejštevilčnejši, obe-• nem pa so v posameznih kategorijah osvojili največ prvih mest. Pokal najboljšim in medalje ter veliko nagrad sta tekačem podeljevala predsednik ŠD Pirano Sandro Kravanja ter prof. Ivo Lazar, ki je tudi najbolj zaslužen za to, da se ta prireditev v Piranu dogaja tradicionalno. Lahko odkrito napišemo, da brez njegovega truda in dela, piranskega teka ne bi bilo.
Izidi, najmlajši dečki 500 m: L Črt Butul (AK Koper); 4 km absolutno: Domen Jarc (AK Domžale); 4 km mlajši dečki: Miloš Bajič (ŠD Piran); starejši dečki: Denis Smrdel (AK Koper); 8 km absolutno: Asim Kaltak (ŠD Pirano); 8 km mladinci: Zoran Jovanovič; člani: Drago Kladnik (Sl. vojska); mlajši veterani: Jadran Nardin (Filipides); veterani: Igor Polajnar (ŠD Casino). Najmaljše deklice 500 m: Maja Ahmetovič (AK Koper), 4 km absolutno: Ajda Dolinšek (AK Koper); 4 km mlajše deklice: Živa Ventin (AK Koper); st. deklice: Petra Vučko (AK Koper); 8 km absolutno: Svetlana Bajič (ŠD Piran); 8 km mladinci: Katja Sluga (AK Koper); članice: Zdenka Tedeš-ko (Obal L mlajše veteranke: Erika Vučko ( .K Koper); veteranke: Rožica Lampe (Gorenje).
Ob tekmovanju so organizatorji sku-
S. GIORGIO PATRONO: PESTA IN CITTA!
Le sguadre del futuro
In occasione dclla Festa di S.Giorgio, patrono di Pirano abbia-mo potuto assistere a varie mani-festazioni.
Venerdi 24 aprile il Goro della nos-tra Comunita’ insieme al Goro Par-rocchiale di Roiano diretto dal mae-stro Fabio Nossal hanno partecipato alla Messa ncl Duomo.
La messa č stata celebrata da Padre Bojan Ravbar e Don Mario Latin. Alla funzione ha presenziato pure il nuovo console generale d’Italia la Dr. Rosa Maria Chicco Ferraro.
La Socicta’ Sportiva “Pirano” ha or-ganizzato in onore delle festivita’ del 27 aprile e del 1? maggio la competizionc podistica “Coppa cit-ta’ di Pirano” patrocinata dal Co-mune e dalla locale Comunita’ degli Italiani.
La competizione si e' svolta sulle distanze di 4 e 8 chilometri.
La COPPA CITTA’ DI PIRANO” e' stata consegnata dal sindaco del Co-mune sig. Franko Fičur ali’ATLETSKI KLUB KOPER.
La COPPA della Comunita’ degli Italiani "Giuseppe Tartini” č stata
consegnata ali’ OBALA KOPER da Fulvia Zudič, mentre la COPPA della Societa’ Sportiva “Pirano” e' andata alla Societa’ Sportiva “Pirano” e con-segnate dal Presidente Sandro Kravanja. Nel prossimo numero de ‘TL TRILLO” verranno pubblicati gli al-tri risultati.
11 V Tomeo di PANDOLO e' iniziato
con la presentazione delle squadre, che hanno sfilato precedute dalle ma-jorettes di Pirano. Ad aprire il tomeo č stato il sindaco sig. Franko Fičur che sportivamente ha battuto il primo colpo.
La premiazione si e' tenuta in serata dopo 1’csibizione del gruppo vocale strumentale “LA BORA” cd uno schetch delle mamole del gruppo filodrammatico della nostra Comunita’. Passiamo alla premiazione:
EDIM č stato il ragazzo che ha lanci-ato piu lontano il PANDOLO. CLAUDIO č stato premiato perchč e' riuscito a “SPACA LA FINESTRA” per primo; le squadrc di ragazzi si sono cosi classificate:
IV pošto: TARTINI
III pošto: PUSTERLA - bambinc
II pošto: MARSANA
I	pošto: PUNTA (formata da:Luka Bičič, Rok Slama, Marko Ipavec, Aljaž Pegan)
II	premio speciale al miglior difen-sorc e' stato assegnato a Valter della squadra BAMBUS (7 pandoli preši al volo).
Il premio speciale al miglior battitore e' stato assegnato a Piantoni dclla squadra BAMBUS (7 pandoli fuoricampo).
Delle squadre che si sono sfidate in Piazza, arrivate dal capodistriano c dal polese ha vinto la squadra PIAZ-ZALET di Capodistria (1° premio), SKIZA di Capodistria (IPprcmio), BAMBUS di Isola (IIDpremio), FRACANAPA Pirano-Portorose IV°.
Un ringraziamento particolare alle persone che hanno contributo alForganizzazione del V tomeo di Pandolo e delle edizioni precedenti: Borut Lisjak, Dario Slama, Pietro Rotter, Fulvia Zudič, Edo Kocjan, Brane Podgornik, Franco Bratkovič ed Elio Bičič al qua!e e' stato conseg-nato un riconoscimento speciale per la perseveranza con la quale gia’ da sei anni si dediča alla riuscita dclla manifestazione. Alla fine vincitori e
vinti hanno brindato al successo della manifestazione.
Ringraziamo inoltre gli sponsor: Res-taurant Pavel & Pavel 2, Kavarna Galerija Tartini, Kras, Stražar, Droga Portorož - Portorose, Nel, Pub N° 111, Mercator, Ditta Federico Mar-sich, Galaxi Home Video, Maona turist agency, Fidata d.o.o., Henkel Zlatorog, BDF, Diana Car, Trattoria Verdi, Pigraf, POK, Ottica Horvat, Res-taurant Asterina, Klara, Zeta, Casino’ Portorose Lipica, Patty, Gianni & Ložo Fast food, MicroArt, Vagaia gioielli, Pecora Nera; che hanno reso possibile 1’organizzazione della manifestazione.
APPUNTAMENTI DI MAGGIO 1998
Giovedi 21 maggio 1998 alle ore 19.00 nclla sala delle Vedute di Časa Tartini CONFERENZA - CONCERTO dal tito-lo “DALLA CULLA ALLA TOMBA” ultimc opere pianistiche di Franz Liszt in un CD di Luca Ferrini, a cura dclla Dott.ssa Luisa Antoni. Al pianofortc Luca Ferrini, in programma musichc di Franz Liszt.
Alle ore 20.00 nclla Sala delle esposizio-ni 1NAUGURAZIONE dclla mostra dei lavori dei gruppi di piUura guidati da Fulvia Zudič e Martina Žerjal. La mostra rimarra’ aperta al pubblico fino a venerdi 12 giugno 1998.
Martedi 26 maggio 1998 alle ore 19.00
nclla Sala delle esposizioni di Časa Tartini Presentazione ufficialc delFedizionc speciale dcdicata ai 20 anni del periodi-co dclla Comunita’ degli Italiani Giuseppe Tartini”: LASA PUR DIR 1976-1997
Lunedi 1 giugno 1998 alle ore 20.00
nclla sala delle Vedute di Časa Tartini CONCERTO DEL TRIO Silvia Di Marino (flauto), Paolo Cannarclla (viola), Valentina Longo (clavicembalo). Mu-siche di: Carl Philipp Emmanucl Bach (1714-1788)
Miloš Bajič, zmagovalec med dečki (ŠD Piran)
paj z Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenije, obalne sekcije, tekmovalcem in mimoidočim opravljali brezplačne meritve krvnega tlaga. Ob podelitvi pokalov in številnih na-
Absolutni zmagovalec 8 km, Asim Kaltak (ŠD Piran)
grad sponzorjev Piranskega teka (Casino Portorož, Droga Portorož, Krkinega Zdravilišča Strunjan, Radenska, Pivovarna Laško in drugi) se je s posebnim pokalom v imenu Piranske sekcije za boj proti zasvojenosti z drogami, zahvalila piranski tekačici Svetlani Bajič, predsednica sekcije in občinska svetnica Milica Maslo.
Mitja Butal (Ekipa)
FOTO: Franc Krajnc
Ponovno odlični Pirančani
Na četrti tekmi v teku za prvenstvo Triveneta 3. maja v mestu Marcon blizu Benetk, kjer je nastopilo čez 3000 tekačev, so se ponovno izkazali tekači Športnega društva Piran. Na 5 km dolgi progi je v absolutni konkurenci deklet premočno zmagala pirančanka Svetlana Bajič V posameznih kategorijah so bili najboljši:
Do 11 let dečki: prvi Miloš Bajič ŠD Piran. Od 12 do 14 let: prvi Mitja Kosovel ŠD Piran. Od 12 do 14 let deklice: prva Jana Sluga ŠD Piran.
Na 11 km dolgi progi je bil v kategoriji od 18 do 24 let tretji Emanuel Plevel AK Koper. V kategoriji od 40 do 50 let je prvo mesto zasedel Edvin Kosovci ŠD Piran, četrti je bil klubski kolega Ivica Šarič.
Med mladinkami je Katja Sluga AK Koper (18-24 let) zasedla četrto mesto.
Avditorij Portorož
Razstava dlet Viktorja Birse
Odprta je do 22. maja. Ogledati si jo je mogoče dve uri pred začetkom prireditev in med delavniki od 8.00 do 12.00 ure.
Zelo zanimivo razstavo del našega primorskega slikarja Viktorja Birse, ki je vseskozi ohranil samosvoj značaj so v sodelovanju z Obalnimi galerijami, slovesno odprli v soboto,
25. aprila v portoroškem Avditoriju in bo odprta za ogled do 22. maja. Slikar Viktor Birsa se je rodil 20. aprila 1909 v Kobjeglavi. Letos
M
■
praznuje 90 - letnico svojega življenja. Nekaj prisrčnih besed o življenski poti Viktorja Birse je povedal Dr. Mirko Juteršek. Poleg njega so mu čestitali tudi Jana Tolja, direktorica Avditorija, Franko Fičur, župan Občine Piran, občinski svetniki, dr. Peter Bossman in dr. Kopriva ter številni drugi udeleženci razstave.
1
Leta 1943 seje vrnil v Gorico, leta 1947 pa seje preselil v Portorož.
Srž njegovega slikarstva so krajine Slovenske Istre in Krasa. Publika jih dobro pozna in ga je že v letih njegovega najbolj plodnega ustvarjanja zares vzljubila kot pravega našega primorskega slikarja. Njegove prečudovite krajinske motive si lahko torej še ogledate na razstavi v Avditoriju do 22. maja, vendar tam niso naprodaj. Slike s podobnimi motivi (Bernardin, Vipava, Kras, Obok...) pa lahko kupite v Galeriji Nostalgija v GH Emona na Bernardino.
Viktor Birsa si je po otvoritvi retrospektivne razstave ogledal nastop Partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič.
Viktor Birsa seje rodil v Kobjeglavi, realko je opravil v Idriji, kjer gaje v likovni svet uvajal prof. Lojze Špacapan. Viktor Birsa se je nato izpopolnjeval še v Trstu in na akademiji Rimu.
Na sliki: Ogled razstave in čestitke Viktorju Birsi ob njegovem 90 - letnem življenskem jubileju.
FOTO: FK- INFORMA
Caroline Adamič
Slovenska Američanka odkriva svoje poreklo
Caroline Adamič, ki živi v Huntingtonu (ZDA) trideset km od Los Angelesa, se je ob 100-letnici rojstva Luisa Adamiča nenadoma znašla sredi svojih sanj: poiskala je rojstno vas svojih prednikov, odkrila novo Slovenijo. Obiskala je Adamičevo rojstno vas Blato in si zaželela spoznati slovensko Obalo.
S Slovenske izseljenske matice sva se napotila iskat sonce, pa je kot nalašč deževna zavesa že zastirala Postojno in Nanos. Caroline je rahlo vzkliknila ob prvem pogledu na morje pri Črnem kalu. V Portorožu nas je pričakala Snežiča Krajnc iz časopisa Primorski
Caroline Adamič
utrip in skupaj smo se odpravili na krajši izlet. Zavratna deževna ploha nam je zatemnila pogled na veliko plažo, verigo hotelov in pogled na Piranski zaliv. Piran z mokrim Tartinijem je Carolino prevzel. Tam nas je sprejela Tatjana Dumas, ki je nedavno doktorirala na univerzi v Saint Etienne, in prav Louis Adamič zavzema velik del njene doktorske disertacije v treh delih. V hipu sta postali prijateljici in nekaj ur ogledovanja piranskih znamenitosti je skovalo med njima prisrčne vezi in obljubo, da bo Tatjana povezala obe univerzi s svojo in Carolinino, ko jo bodo poslali kot predavateljico angleškega jezika na specializacijo v Ameriko.
Piran je v pomladnem utripu pričakovanja turizma. V majhnem pristanišču se gnete neverjetno število jahtic in plovil različnih plačilnih moči. Še ogled Marine, razkošnega objema jaht velikank z vsega, največ evropskega sveta, kjer ponujajo vse, od popravil do servisov in turistično-gostinske ponudbe za poletni utrip. In že smo na obisku v redakciji Primorskega utripa, kjer je pogovor na glavno temo Habjanove knjige Mejniki slovenske zgodo-
vine sprožil vprašanje slovenskih vasi na hrvaški strani, ki smo jih ob osamosvojitvi Slovenije preprosto “pozabili”.
Med Šavrinci
Naša pot seje nadaljevala in že smo se znašli ob mejni reki Dragonji, kakor hitro pripeljemo mimo Letališča Sečovlje in solin, ki bleščijo s starodavnim leskom zamrle polnokrvnosti. Koliko neizkoriščene lepote na samo 45 km dolgi slovenski obali!
Mejni prehod in Mlini tik ob cesti, malo dlje prehod Dragonja in vzpenjamo se po serpetinasti cesti v vinorodno območje obrobij Šavrinije. Vrstijo se kraji Garcii, Koščiči, Šterenci, Kozloviči, in cerkvica Sv. Duha, na 225 m nadmorske višine. Vas Raven se je pred obdobjem socializma imanovala Sv. Peter in tudi zdaj ima po dve hišni tabli skoraj vsaka hiša: Raven - Sv. Peter.
Pred tipično kraško hišo možujeta dva krepka možaka. To je domačija Marije in Danila Mahniča. Danilo si s prijateljem Dinom Paladinom ogleduje velikansko ploščo na novi kleti, temelj bodoče nove hiše. Naslanjata se na dva mogočna kotla, ki bosta našla svoje mesto v novi vinski kleti. Danilo nam pokaže velikanski vijak za mletje grozdja, ki za zdaj stoji pod vejami razkošne murve. Vino imajo kar po šupah in v garaži, kjer je spravljena tudi nova preša za katero sta z Marijo odštela 32 milijonov lir! Čakata na zrelo grozdje letošnje letine.
Njihova soseda je bila Tonina, Tona, ponosna Šavrinka, kije hodila oblečena v šavrinsko narodno nošo, ki je zahtevala posebno skrb in nego. Kar sedem metrov blaga je bilo potrebno za vse spodnjice, ki so se kot krinolina bočile okoli postavnega dekleta! Rada se je pokazala na sejmih, v cerkvi in ob raznih praznikih v družbi vaških lepotic.
Vstopimo v Tonino hišo
Tonina hiša je stara že okoli 500 let. Očara nas skladna vaška arhitektura. Tamkajšnji vaščani so živeli pred drugo svetovno vojno največ od oljk, oljčnega olja in vina. Nasadov oljk je bilo več, danes pa so ohranjeni večinoma vinogradi.
V spodnjem delu hiše je bila prešalni-ca in stiskalnica ter peč. Prešalnico oziroma veliki kamen, ki je vrteč se,
po vdolbini mečkal olive, je vrtel konjiček ali osliček. V sami stiskalnici, rečemo ji tudi torklja, so namestili posebne plasti pletenin iz jute, med katere so natlačili speštane olive, zasukali vreteno velikanskih razsežnosti m oljčno olje je začelo teči po skalnatem žlebu v dve veliki posodi. Olje so hranili v kamnitih posodah. V gornjem delu hiše lahko občudujemo staro kuhinjo z značilno napo in kmečko posodo ter Tonino sobo.
“Veliko turistov prihaja v Tonino hišo in čas je, da uredijo tudi okolico, da bo nam sovaščanom v ponos. V sezoni bi moral skrbeti za turiste strokovni vodnik. Piranska občina bi morala popraviti tudi ostre ovinke, saj jih večji tuirstični avtobusi ne morejo zvoziti in kakšen tudi nasede”, vedo povedati domačini.
Ponos Miraljevih je vino
Gospodarica Marija se pripelje na domačijo iz doline z mercedesom in nam postreže z dobrotami; vinom, sirom v olivnem olju, domačim kruhom. Zahvalimo seji in ji podarimo zadnji zlati topaz, spominek iz brazi-lijc. Bili smo ganjeni spričo tolikšne odkritosrčnosti in dobrote.
Danilo in Marija sta vinogradnika. “Ukvarjama se samo z vinogradništvom. Imava 10 hektarov zemlje in 15.000 trt, starih od treh do dvajset let. Na leto pridelamo od 50 do 60 vagonov grozdja. Naše trte so refošk, malvazija, sauvignon in rumeni muškat. Prodajava ga na “en groš” (na veliko) odjemalcem, največ gostilnam. Ko je čas trgatve nam pomagajo sezonski delavci. Naših kljub temu, da jih je na tisoče brez dela, ne dobiš v vinograd, raje imajo svoj litrček in 30 tisočakov so-
cialne podpore. Tako sva prisiljena najeti kar dobiva. To leto računava na delavce, ki bodo prišli iz Moldavije. To so kupci avtomobilov, najraje imajo ruske lade, nove in rabljene. So menda skromni in znajo poprijeti za delo.” Živine nimata, le tri mucke , ki sta jim dala ime Oki, Pegi in Punči. Tudi otrok nimata. Vsa se posvečata delu in hočeta dokazati kaj so to dobra vina. Povesta tudi, da ko so vaščani videli kako propada Tonina hiša, so sami dali pobudo piranski občini, da so jo potem preuredili v muzej.
“Mi domačini okoli 400 nas je, se znamo poveseliti. Vsako leto prirejamo v Sv. Petru kmečki praznik. S povorko privabimo množico turistov, pokažemo noše, kmečke običaje in navade, naše vinogradniško delo in pridelke. Peljemo se na starih vozovih in na “fiešti” pojemo in plešemo dolgo v noč. Pridite nas obiskat! V naši vasi imamo tudi folklorno skupino Šaltin, ki jo vodi Vili Špeh.”
Nagrada za vina in sir
Z Danilom sta prejela nagrado za največ oddanega grozdja v teh vinogradih. V letu 1997 sta ga oddala 55 ton. Danilo razgrne diplomo: “Za uspešno sodelovanje na področju vinogradništva v letu 1993, Agraria Koper.”
In še: “Prva nagrada za najboljša domača bela vina Marija Mahnič.” Prejela pa je tudi zlato medaljo na 2. mednarodni siriadi v Avstriji leta 1994. “Veliko zamisli imava. Glejte te stekleničke, ki sva jih dala izdelati v Steklarni Hrastnik. Primerne so za viljamovko, posebno žlahtno žganje iz hrušk - in prav take bi lahko uporabljali za spominke v Tonini hiši, kjer turist ne dobi niti kapljice olivnega olja v
muzeju v katerm si lahko ogleda staro torkljo. Stotine turističnih obiskovalcev sprašuje prav po tem olju.
Danilo se razneži in naši gostji iz Amerike podari stekleničko za spomin, natoči liter šavrinskega pristnega olivnega olja, kije prava specialiteta in ga rabijo za vse mogoče, od masaž, za sončenje, ribje jedi, solate, k sirom... Dan se nagiba h koncu in misli mi že zaplavajo tja v Piranski zaliv, k Dragonji, na Hrvaško, s katero imamo spore za to prelepo našo zemljo in izhod na morje. Prav tukaj, v Šavriniji, je orlovsko gnezdo, ki bi ga morali negovati kot “zenico svojega očesa”, ne pa pustiti čakati ljudi po deset let, da dobijo dovoljenje za zidavo, kot seje to zgodilo Danilu in Mariji, ki nista vedela za “pomembne malenkosti”.
Morje se blešči, prelepa pokrajina je zlata od zahajajočega sonca, moja gost-
ja Caroline Adamič žari od vtisov. Bil je resnično lep dan.
Ivan Cimerman
<H^(§o^)
d.o.o. KOPER
GRADBENIŠTVO, VISOKA IN NIZKA GRADNJA 6000 Koper, Ljubljanska c. 5 Tel./telefaks: 066/38- 001 GSM: 041/ 687- 058
Gradbeno podjetje prevzame (v večjem in manjšem obsegu) gradbena dela - gradbeni inženiring - prjektiranje.
*	adaptacije, gradbene
*	gradbena in zaključna dela
*	gradnja na ključ
*	gradnja industrijskih objektov
*	sanacija objetov
*	spomeniki, kultumo-zgodovinski, sanacija in obnova
*	zidarstvo, tesarstvo, ometi, tlaki, fasade, keramika, kamnite škarpe
*	področje nizkih gradenj
NAROČILA SPREJEMAMO NON STOP Tel. 066/ 38-001 GSM: 041/ 687-058 od 7.00 do 20.00 ure
^ ann.
Obala 114, Lucija Tel.:066/ 770-328 Telefaks: 066/ 770-329
PODJETJE ZA GRADBENE STORITVE, INŽENIRING IN TRGOVINO
^SVETOVANJE IN P0SRED0VANJ]T\
UD AT A
Obala 132 - Lucija 6320 Portorož Tel.& fax: 066/770-623, 770-624
GSM: 041/631-438 A.c. tel.: 066/771-295 http://WWW.VIR.S1/GOSP/F1DATA
PRODAJATE ALI KUPUJETE VOZILO?
Prihranite si čas.
Pri nas prodajamo in posredujemo pri prodaji vozil. Vse boste lahko opravili na enem mestu, od podpisa do prenosa lastništva vozila.
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva
primorski uVp
Ustanovitelj in izdajatelj:
A
o
o.
Tržno komuniciranje in informiranje
Portorož, Liminjanska 91, Tel./Fax: 066/770-185 Pisarna: Lucija, sedež KS, Obala 105-107
Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija, Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111-668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija
Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc
Naslov uredništva in oglasnega oddelka:
Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož,
Tel./Fax: 066/770-185
Oglasno trženje: Intermarket d.o.o. Portorož
Tel.& fax: 066/770-185, GSM 041/697-725
Tehnično urejanje: Informa Portorož
Tisk: Tiskarna VEK Koper
List izhaja mesečno, cena za izvod je 100 SIT Po mnenju Urada za informiranje št.4/3-12-889/93-23/288 je časopis Primorski utrip proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarife št. 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Lepo bi bilo, če bi bilo...
Bo kdo popravil razdrto betonsko ploščad ob morju?
Sem dolgo upal in pričakoval, da kdo iz občine bo znal, tako pameten in dober biti, za nas občane predloiiti..
Jaz, Portorožan, ki se, tako kot mnogi drugi, domačini kot turisti, poleti kopamo na tako imenovani komunalni plaži, na območju od skladšča Monfort (pri bencinski črpalki) do šolske pomorske delavnice in kluba Pirat, predlagamo akcijo.
Betonska ploščad tik ob morskem zidu (na sliki) je tako ppoškodovana, načeta, da kmalu ne bo, ne le neuporabna, ampak je celo nevarna za kopalce in sprehajalce.
Dalo bi se jo za ne pretirano drage denarce hitro, lepo in funkcionalno sanirati, urediti!
Takole bi to napravili: Najprej obmorska ploščad; v treh dneh staro razbiti in narediti novo. Na travnatem prostoru, na dveh lokacijah urediti betonsko ploščad (dva krat 5X5 m) vsaj z dvemi tuši in na sredi ploščadi odtok. Vodovod je pri roki. Mi pa bi rekli: “moški in ženski tuš”. Prmej-dušl, idea bona. Za poljski wc naj poiščejo rešitev strokovnjaki. Jaz pa predlagam 2x2 platneni kabini s kovinskim okovjem, ločeno za ženske in moške, seveda. Bife in slaščičarna pa tam tako ali tako že veselo obratujeta.
Rok za dokončanje del je 1. junij 1998, torej še pred glavno kopalno sezono. V piranski občini je najmanj osem obrtnikov, ki bi bili vse predlagano v tem času kakovostno izpeljati. Prosim, ne zdaj razmišljati, kako se to ne da, ker... Razmišljajte optimistično! Gremo vsi veselo na delo.
Kopalec in pisec tega prispevka Janez Kralj, prometni inženir-upo-kojenec
SLOVENICA
zavarovalniška hiša d. d.
Sklepamo vse vrste zavarovanj:
Premoženjska zavarovanja Zavarovanja motornih vozil Transportna in kreditna zavarovanja in
Osebna zavarovanja:
-	življensko zavarovanje
-	prostovoljno pokojninsko zavarovanje
-	managersko zavarovanje
-	nezgodno zavarovanje
-	prostovoljno zdravstveno zavarovanje na bivanju v tujini (CORIS)
-	in druga osebna zavarovanja
ZA SVOJO JESEN POSKRBIMO ŽE V POMLADI NAŠEGA ŽIVLJENJA
Naša polica Vaša varnost!
Slovenica
Zavarovalniška hiša d.d. Pisarna Lucija , Obala 120 Tel.: 066/ 770-880
Piran
Dobrodelni koncert za obnovo vrtca v Bovcu
Društvo prijateljev mladih Piran in Center za glasbeno vzgojo Koper organizra-ta v soboto, 16. maja ob 20.00 uri v Križnem hodniku v Piranu dobrodelni koncert “Mladi mladim skozi glasbo”. Nastopajo solisti, učenci glasbenih šol Piran, Izola, Koper in SGBS Ljubljana. Vstop je prost. Teden dni pred koncertom so bile na voljo dobrodelne kartice za 1.500,00 SIT. Obiskovalci pa jih lahko kupijo tudi dve uri pred koncertom v Križnem hodniku.
Izkupiček je namenjen Skladu za obnovo vrtca v Bovcu. Organizaciji se pridružujejo tudi Minoritski samostan Piran, Tiskarna Glem in Birografika [ Bori Izola._____
Promocija nove kasete
Ženski pevski zbor Lucija pripreja promocijo svoje kasete. Prireditev bo v petek, 3. 7. 1998 ob 20.30 uri v Kulturnem domu v Sv. Petru.
Vabljeni
Avditorij Portorož
Simpozij Slovenskega farmacevtskega društva
V Portoroškem Avditoriju poteka od 14. do 16. maja simpozij Slovenskega farmacevtskega društva na temo sodelovanje med farmacevtom in zdravnikom ter vloga farmacevta v boju proti AIDS pandemiji. Povdarjajo, daje sodelovanje med zdravnikom in farmacevtov eden od pogojev racionalne porabe zdravil, obravnavali pa so tudi socialne in medicinske vidike AlDS-a kot bolezni desetletja novejše dobe. V času simpozija je tudi farmacevtska razstava.
Popravek
V Prejšni številki smo v oglasu Banke Koper pomotoma zamenjali besedo vračanje z besedo varčevanje in s tem spremenili pomen. Pravilno se glasi: Doba vračan ja. Bralcem - komitentom banke in Banki Koper se opravičujemo.
DERMOESTETIKA Kozmetika L. Carsten d.o.o. Obala 2, Portorož Tel.: 066/ 475 60 12

Kozmetični salon Lili Carsten v GH Emona Bernardin
*	Nega obraza (vsi tipi kože) s profesionalno, svetovno znano francosko kozmetiko THALGO, ob kateri ni ostala ravnodušna tudi monaška princesa Čarobna
*	Epilacija - trajno odstranjevanje dlak (brčic)
*	Tonus terapija (mikrolifting)
*	Anticelulitni programi - novost v Sloveniji! Aromawickel metoda. Že po nekaj tretmajih viden uspeh.
*	Depilacija
*	Pedikura, manikura
*	Klasična in refleksna masaža; limfna drenaža
*	make up (večerni, poročni)
*	Pressoterapija, ultra zvok za odstranjevanje celulitisa
Cenjene stranke vabimo, da nas obiščete in se prepričate o kakovosti storitev!
Telefon: 066/ 475 60 12 , od ponedeljka do sobote
K
Dom z veliko ljubezni in topline ter s trdnimi finančnimi temelji
STANOVANJSKA POSOJILA
Banica Koper
V Banki Koper odobravamo dolgoročna posojila za vse oblike naložb v stanovanjske prostore. Občani se lahko odločoijo za posojilo za:
4 nakup stanovanj in stanovanjskih hiš, stavbnega zemljišča ter gradnjo stanovanjskih hiš.
Doba vračanja	Izhodiščna obrestna mera
do 15 let
T+6,75%
♦ prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš, nakup poslovnih prostorov, nakup, gradnjo in prenovo počitniških hiš in počitniških stanovanj
Doba vračanja
Izhodiščna obrestna mera
do 10 let
T+6,75%
♦ nakup, gradnjo in prenovo garaž, komunalno opremljenega stanovanjskega zemljišča, plačilo spremembe namembnosti zemljišča
Doba vračanja
Izhodiščna obrestna mera
do 7 let
T+6,75%
Posojila se odplačujejo v mesečnih anuitetah. Anuiteta lahko ob sklenitvi posojilne pogodbe znaša do tretjine vrednosti prejemkov občana. V nekaterih primerih (glede na dobo varčevanaja in višino osebnih prejemkov) lahko anuiteta seže tudi do polovice višine prejemkov.