+rk A A A A
■	DELOVNEGA KOLEKTIVA LIP BLED
LETO XI	PETEK, 17. APRIL 1981	ŠT. 4
Proizvodno delo v usmerjenem izobraževanju
Usmerjeno izobraževanje prinaša take spremembe, ki pomenijo konkretno povezanost izobraževanja z delom in uveljavljanje načela, da je usmerjeno izobraževanje za delo in samoupravljanje ter uvajanje usposabljanja z delom in na delu kot obvezne sestavine vzgojnoizobraževalnega dela po vseh programih za pridobitev in izpopolnjevanje strokovne izobrazbe.
Usposabljanje z delom in na delu pa se izvaja kot proizvodno delo oziroma delovna praksa. Proizvodno delo je delo v tistih delovnih procesih, ki imajo proizvodni značaj. Delovna praksa pa v tistih delovnih procesih, ki nimajo proizvodnega značaja.
Obseg proizvodnega dela in navodila za organizacijo tega dela določijo uporabniki in izvajalci v posebni izobraževalni skupnosti z vzgojnoizo-braževalnimi programi.
V okviru skupne vzgojnoizo-braževalne osnove bodo učenci opravljali proizvodno delo v 1.
in 2. letniku strnjeno po 80 ur. Učenci prvega letnika bodo praviloma opravljali proizvodno delo v drugem polletju, učenci drugega letnika pa v prvem polletju šolskega leta.
Na prakso bodo prihajali postopoma v ciklusih oziroma skupinah skozi celo šolsko leto.
Praviloma bodo opravljali proizvodno delo v organizacijah združenega dela, s katerimi imajo sklenjeno štipendijsko pogodbo. Ce pa ta ne bo izpolnjevala pogojev za izvajanje proizvodnega dela, bodo učenci razporejeni v druge organizacije združenega dela, ki te pogoje izpolnjujejo.
Tudi učenci matematično-naravoslovne, družboslovne in pedagoške usmeritve bodo v prvem letniku opravljali proizvodno delo neposredno v delovnem procesu. Pri tem bodo šole upoštevale možnosti OZD na svojem območju.
V prvem letniku bo proizvodno delo v funkciji usmeritve (npr. lesarske, gozdarske,
metalurške), v drugem in naslednjih letnikih pa v funkciji smeri (npr. lesar, lesar širokega profila, lesarski tehnik).
Delovne organizacije morajo zagotoviti učencem na proizvodnem delu:
—	varstvo pri delu,
—	zavarovanje za primer nesreče pri delu,
—	nagrade v skladu z njihovim prispevkom k dohodku TO,
—	topli obrok,
—	regresiranje prevozov,
—	primerne delovne pogoje,
—	organizatorje proizvodnega dela.
Organizatorji proizvodnega dela bodo učence razporejali na dela in naloge, zagotavljali varno delo in jih pri delu spremljali ter o njihovem delu poročali šoli. Ti bodo opravili krajši seminar.
Prvi učenci bodo prišli na proizvodno delo v delovno organizacijo 1. 2.82, zato se moramo na to dobro pripraviti.
Blaže vič
Čestitamo za praznik dela
uredniški odbor Glasila
¥****• Izdelava SM podbojev (TU tiečica)
f---------------------------------------------------v
Rasti in cveti dežela delovnih ljudi
(Jure Kaštelan)
Konec preteklega stoletja je v Parizu potekal mednarodni socialistični kongres, kjer so za vse ljudi po svetu proglasili 1. maj za praznik dela. Sklep II. internacionale je bil odmev na stavke ter štrajke v ZDA, v Chicagu. Kapitalistični družbeni red je izgubljal oblast, delavci so se upirali izkoriščevalnemu sistemu. Življenje jim je potekalo v slabih razmerah, prvi pa so začeli sindikati z izbojeva-njem pravic. Začeli so se zavedati, da brez prave organizacije ne bodo mogli ničesar doseči. Proletariat je s podporo najširših ljudskih množic dosegal prve uspehe. Znamenita in tudi legendarna je oktobrska revolucija v Rusiji, kjer so delavci z Leninom na čelu zlomili temelje kapitalističnim mogotcem. Leninovo delo povezujemo z dosežki Marxovega in Engelsovega dela, saj Lenin govori o diktaturi proletariata. Opozarjal je na birokratsko nevarnost, ki proletariat odvrača od tega, da bi oblast prevzela v svoje röke.
Slovenci smo prvič praznovali praznik dela — 1. maj v letu 1890. Po letu 1920, ko je Komunistična partija Jugoslavije dobivala vedno večji pomen ter vpliv v narodu, pa so prvi maj praznovali skrivaj. Kljub temu, da so bili shodi prepovedani, so delavci in zavedni državljani vztrajali.
Da narod ni mogoče zatreti z nobeno silo, da delovnemu človeku ni moč vzeti poštenost in ponos, je bilo jasno dokazano v narodno-osvobodilnem boju. Tedaj je praznik dela dobil še mnogo večji pomen.
Po osvoboditvi pa so delavce in vse ljudstvo čakale nove naloge. Informbiro se ni obdržal, kajti Tito se je na čelu KPJ jasno zavedal situacije, v katero bi naša pot zašla; povedal je, da nočemo nobenih vmešavanj v našo politiko. Narod si je od vojnih posledic opomogel sam in si utrl svojo pot. Leta 1950 je bilo uvedeno samoupravljanje na področju gospodarstva. Le-to pa ni smelo ostati samo na gospodarskem področju, če smo hoteli samoupravljanje v splošnem — širšem načelu naše samoupravne socialistične ureditve.
Leta 1963 so bili v ustavi SFRJ postavljeni novi enotni temelji za samoupravljanje na gospodarskem in negospodarskem področju. Od tedaj uporabljamo ime »družbeno samoupravljanje« za vse vrste samoupravljanja: v OZD, krajevni skupnosti, republiki ter vseh družbenopolitičnih organizacijah.
Po letu 1963 so se uveljavili trije temelji naše ureditve: svobodno združeno delo, samoupravljanje delovnih ljudi in federalizem. Z ustanovitvijo federacije se je izpolnila želja naših narodov ter narodnosti, da je enakopravnost zagotovljena za vsakogar.
Ustavne spremembe po letu 1971 pa so okrepile načelo enakopravnosti. Tov. Tito je vedno znova in znova poudarjal, da moramo pri delu biti prvi. Mnogo smo se naučili od njega. Vsakdo ima pravico do dela, le če hoče delati. Stabilizacijo in trdno gospodarsko politiko bomo dosegli s prizadevanji in marljivostjo in ne nazadnje: delegati imajo pomemben vpliv in povezavo med KS, OZD ter občinskimi samoupravnimi organi, obveščanje bi moralo biti veliško boljše in kvalitetnejše.
Naj bo letos praznik dela tudi v razmišljanju, koliko lahko naredi posameznik za enotne cilje vse skupnosti.
Vesna
V._________________________________ V
Primerjava gospodarjenja
naših TO
z drugimi v SOZD GLG
Primerjava bo podana samo v okviru lesne industrije SOZD, brez podatkov za Celulozo Medvode in Gozdnih gospodarstev. Celotni podatki za SOZD GLG bodo objavljeni tudi v glasilu SOZD in bo vsakomur dana možnost primerjanja tudi s celotnim gospodarjenjem v SOZD.
Iz primerjave je razvidno, da je naša DO razmeroma najbolj napredovala in se po višini dohodka povzpela na prvo mesto (do leta 1979 Alples), da pa je najbolj nazadoval Alples. Pri vseh članicah lesne industrije pa je porast porabljenih sred-
stev, to je stroškov proizvodnje, močnejši od dosežene prodaje, kar je seveda negativno vplivalo na dohodek.
Primerjava je podana v treh tabelah, ki jih v nadaljevanju tudi navajamo:
I. Celotni prihodek in njegova delitev v letu 1980 pri članicah SOZD GLG	v 000 din
		Celotni	Porablj.	Dohodek	Bruto	Amortizacija		Čisti	Akumul. s pospl.
		prihodek	sredstva		OD	minim.	pospes.	dohodek	AM ‘
Alples	1979	772.740	469.872	302.868	108.842	18.538	22.450	183.447	78.040
	1980	982.053	625.307	356.745	143.047	28.228	747	209.995	49.386
	ind.	127	133	118	132	152	3	115	63
LIO—Gradis	1979	323.535	226.450	97.085	35.395	3.214	5.395	64.558	27.480
	1980	466.442	343.182	123.259	41.634	5.579	9.052	79.214	37.932
	ind.	144	152	127	118	174	168	123	138
Jelovica	1979	1,302.742	1,013.707	288.035	145.550	16.115	—	199.981	28.399
	1980	2,104.975	1,746,253	358.721	175.210	19.296	—	255.487	43.713
	ind.	162	172	125	120	120	—	128	154
LIP Bled	1979	870.660	574.915	295.745	132.948	21.447	21.447	191.759	57.417
	1980	1,281.743	871.795	409.948	169.548	27.331	27.331	264.863	93.374
	ind.	147	152	138	128	128	128	138	163
ZLIT Tržič	1979	201.106	127.011	74.095	33.304	3.245	950	47.900	8.945
	1980	291.808	190.559	101.248	42.698	3.858	1.146	65.485	16.371
	ind.	145	150	137	128	119	121	137	183
Lesna	1979	3,469.782	2,411.955	1,057.827	456.038	62.559	50.242	687.645	200.281
industrija	1980	5,127.021	3,777.096	1,349.921	572.137	84.290	38.276	875.044	240.776
skupaj	ind.	148	157	128	128	135	76	127	120
II. Kazalci uspešnosti članic SOZD GLG v letu 1980 v primerjavi z letom 1979
		Povpr. št. zap. po vkalk. urah	Dohodek na delavca v din	Čisti dohodek na delavca v din	Dohodek v primer, z up. pos. sred. v %	Akumulacija v doh. v %	OD in SP Čisti na delavca OD na v din delavca (bruto) mesečno	
Alples	1979	873	346.928	210.134	44,0	25,8	146.456	7.141
	1980	906	393.759	231.783	40,0	13,9	178.096	9.082
	ind.	103,8	114	110			122	127
LIO Gradis	1979	275	353.037	234.757	55,1	28,3	154.444	7.545
	1980	282	437.089	280.901	45,7	30,8	178.486	9.612
	ind.	102,6	124	120			116	127
Jelovica	1979	1281	224.852	156.114	59,6	9,9	133.944	6.667
	1980	1242	288.826	205.707	50,0	12,2	170.511	8.198
	ind.	97,0	129	132			127	123
LIP Bled	1979	1025	288.532	187.082	55,8	19,5	151.990	7.348
	1980	1023	400.732	258.909	56,5	22,8	194.349	9.611
	ind.	99,8	139	138			128	131
ZLIT	1979	302	245.348	158.610	34,3	12,1	132.136	6.445
	1980	290	349.131	225.811	48,0	16,2	173.307	8.708
	ind.	96,1	142	142			131	135
Lesna	1979	3756	281.637	183.079	50,5	19,0	143.132	7.009
industrija	1980	3743	360.653	233.782	48,0	17,9	179.680	8.944
	ind.	99,7	128	128			126	128
r	>
Pisali so o nas
v___________ ____________J
BLEJSKI LIP JE BIL LANI MED USPEŠNIMI KOLEKTIVI
BLED, 24. marca — Kljub težavam pri preskrbi s surovinami in repromate-riali in kljub temu da so se zelo zvišale nakupne cene materialov in storitev v LIP Bled štejejo preteklo leto med uspešnejša poslovna leta.
Celotni prihodek je bil 47 odstotkov višji kot v letu 1979, s tem pa so tudi plan presegli za 13 odstotkov. Porabljena sredstva so v razmerju do leta 1979 rasla hitreje kot dosežena prodaja, kar govori o tem, da so se cene njihovih izdelkov zviševale počasneje kot pa nakupne cene repromateria-lov. Rast stroškov za izdelavne materiale je bila za deset odstotkov večja od rasti prodaje. Na porabljena sredstva so ugodno vplivali stalni stroški, ki so naraščali počasneje.
Kljub temu, da so stroški naraščali, so zaradi večje količinske proizvodnje in prodaje ter rasti storilnosti, lahko zadovoljni tudi z doseženim
SKLEŠČENE CENE?
LJUBLJANA, 28. — Čeprav venomer trdimo, da je treba zaustaviti rast cen, pa le-te še kar naprej rastejo hitreje, kot si želimo in kot smo predvideli z dogovorom in resolucijo o politiki cen. Eden izmed vzrokov za takšno stanje je tudi dejstvo, da marsikatera delovna organizacija oblikuje cene za svoje izdelke mimo določil zakona o cenah, torej brez potrebnih kriterijev in ustreznih pravilnikov.
Prav zato Skupnost za cene Slovenije vse podražitve, ki niso bile sprejete v skladu z zakonom o cenah in ki se ne vklapljajo v dogovorjeno politiko cen, sicer evidentira, ker drugega za cene, ki jih le evidentira, ne more storiti. Le svet skupnosti za cene ima namreč pravico, da s svojim sklepom kakšno ceno zniža, vendar pa se prizadeta organizacija lahko pritoži na izvršni svet Slovenije, ki je končni razsodnik.
Tako pri republiški skupnosti za cene pravkar pripravljajo listo vseh tistih podražitev, ki so prekomerne in o katerih naj bi razpravljal svet skupnosti na seji 10. aprila. Doslej se je na tej listi znašlo okrog 30 cen za posamezne proiz-
dohodkom. V primerjavi z letom 1979 je bil večji za 39 in za 15 odstotkov večji od načrtovanega. Primerjava zadnjih periodičnih obračunov je pokazala, da v tem LIP Bled dosega boljše rezultate kot je povprečje v slovenski lesni industriji, tako pa bo najbrž tudi po primerjavi zaključnih računov.
Čisti dohodek je bil večji za 38 odstotkov, načrt pa so presegli za deset odstotkov. Sredstva za poslovni sklad so se povečala za 97, od načrta pa so bila večja za 155 odstotkov. Osebni dohodki so se povečali za 26 odstotkov. Povprečni osebni dohodek je bil 9.341 dinarjev.
Izvozili so za 7.857,000 dolarjev, nekaj več kot leta 1979, vendar so na račun težav pri izvozu zaostali za planom za 14 odstotkov, gradbenih plošč v Italijo. Delež izvoza v celotni prodaji je znašal v letu 1979 26,8, lani pa 23,9 odstotka. Naj večji izvoznik je tozd Tomaž Godec Bohinjska Bistrica, ki je dosegel 83,3 odstotka celotnega Lipovega izvoza.
VLASTA FELC
vode in lahko pričakujemo, da bo svet vsaj nekatere od teh cen znižal.
Tržni inšpektorji pa ob vsem tem skušajo odkriti kar največ kršilcev zakona o cenah. Tako so inšpektorji ugotovili, da so svoje izdelke prodajali po previsokih cenah Fructa Ajdovščina, Gozdno gospodarstvo Kranj, Komunalni podjetji Koper in Kranj in drugi. Inšpektorji še posebej kontrolirajo cene 45 vrst prehrambenih izdelkov, da ne bi tudi tu prišlo do kršitev.
Skrb vzbuja tudi pojav, ko nekatere panoge predvsem pa tekstilna in obutvena industrija, skušajo z novimi modeli izsiliti tudi nove cene, tako kot so to počeli prej. Toda zakon o cenah pravi, da je nov izdelek samo tisti, ki ima vgrajeno kakšno inovacijo in je ustrezno registriran pri patentnem uradu. Teh izdelkov pa je izredno malo.
Ob vsem tem pa lahko ugotovimo tudi nekaj primerov, ko proizvajalci niso podražili svojih izdelkov, pa čeprav bi jih lahko. LIP Bled in Mesna industrija Ajdovščina sta samo dva takšna, zato pa toliko bolj spodbudna primera, ki dokazujeta, da je moč z iskanjem notranjih rezerv in večjo produktivnostjo marsikaj doseči. FRANCE KMETIC
III.Kazalci uspešnosti po proizvodnih TOZD lesne industrije v okviru SOZD GLG za leto 1980
Število			V rstni
delavcev po vkalk.	Dohodek na delavca		red po dosežku
urah			vi. 80
1979	1980 1979	1980	
ZLIT-TO Žaga	48	45	297.023	453.978	1
Gradis-TO LIO	275	282	353.037	437.089	2
L1P-TO Kačiča	309	306	343.004	424.069	3
LiP-TO »Tomaž Godec«	480	468	252.509	390.458	4
Alples-TO Predelava masiv, lesa	136	140	243.272	389.750	5
ZLIT-TO Lesna predelava	74	70	278.023	388.572	6
L1F-TO Mojstrana	53	56	321.623	381.875	7
LIP-TO Podnart	76	79	268.014	381.241	8
Alples-TO Sestavljivo pohištvo	261	276	403.219	374.522	9
Alples-TO Fonsko in grt. pohištvo	198	196	283.417	348.659	10
ZLIT-TO Pohištvo, tapetništvo	115	110	240.735	345.237	11
Jeiovica-TO Primarna predel. Preddvor	175	177	227.966	313.537	12
Alples-TO Kovinska predelava	41	42	262.098	287.119	13
Jelovica-TO Jelobor	151	156	239.292	284.414	14
Jelovica-TO Montažni objekti	225	201	195.525	279.448	15
Jelovica-TO okna-vrata	396	385	202.879	237.759	16
r
Sklepi samoupravnih organov
DS DO (2. 4. 1981)
1.	DS TO je predlagal sprejem predloga investicijskega programa za rekonstrukcijo vhodnih in garažnih vrat TO Mojstrana in samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev na dohodkovni osnovi za sanacijo in rekonstrukcijo proizvodnje vhodnih in garažnih vrat v TO Mojstrana.
2.	Sprejel je sklep o sklenitvi kooperacijske pogodbe med firmo Springer-Riko, Ribnica in LIP Bled.
3. Pregledal je ugotovitve komisije za VZD in dal odgovore delavcem, ki so vložili zahtevo za varstvo pravic zoper katalog del oz. ocene zahtevnosti nalog.
4. V 15-dnevno javno obravnavo je dal:
—	spremembo ocene zahtevnosti naloge TO Podnart — uslužnostni razrez
• upravljanje polnojarmenika, robilničar-brusač iz 171 na 174 točk
—	ocene novosistemiziranih nalog (TO Mojstrana)
• širinski narez elementov	150 točk
•	odlaganje pri širinskem narezu	105	točk
•	odlaganje pri cepilki 900	129	točk
•	cepljenje žaganega lesa na cep.	900	156	točk
•	dolžinsko krojenje elementov	153	točk
•	dolžinsko spajanje lesa	153	točk
•	odlaganje pri dolžinskem spajanju	105	točk
•	izdelovanje krp	147	točk
•	brušenje kril	162	točk
•	odlaganje pri brušenju kril	129	točk
5.	Razpravljal je o obveznih zdravniških pregledih v posamezni TO in sprejel naslednji sklep:
Če TO napoti delavca na obvezen zdravniški pregled izven njegovega rednega delovnega časa, pripada delavcu povračilo stroškov potovanja z javnimi prevoznimi sredstvi in povračilo ostalih stroškov v višini 50 % zneska zmanjšane dnevnice, ki velja za potovanja, daljša od 8 ur in krajša od 12 ur, oziroma celotna zgoraj navedena zmanjšana dnevnica, če traja zdravniški pregled več kot 8 ur.
S tem sklepom prenehajo veljati vsa dosedanja ustna navodila oz. morebitni sklepi DS TO.
Poudarjeno je tudi bilo, da bi varstveniki oz. pooblaščenci v TO morali odločati o dnevu oz. času pregleda za posamezne delavce, na podlagi predhodnega dogovora s pristojnim zdravnikom.
6.	Za zaposlene v TO trgovina, poslovalnica Zagreb v občini Zagreb je potrdil konstanto v višini 5,0 % za izenačitev višjih prispevkov iz bruto OD v letu 1981. Sklep preneha veljati, v kolikor se prispevki v občini Zagreb znižajo za
5%.
7.	Spremenil je ceno za kilometrino pri uporabi lastnega osebnega avtomobila v službene namene na 5,80 din z veljavnostjo od 1.4. 1981 dalje, za trgovske potnike pa ostane 5,20 din.
Sprejel je še sklep za določitev cene za prevoženi kilometer:
Nadomestilo za uporabo osebnega avtomobila v službene namene — kilometrina — za vsak prevoženi kilometer je enaka pavšalnemu znesku za prevoženi kilometer, katerega spremlja in redno objavlja Republiška skupnost za
cene. Omenjena višina kilometrine naj se uporablja od dneva objave v Delavski enotnosti, DS DO pa jo bo na prvi naslednji seji potrdil.
8.	Sprejel je samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju z DO Termoplast Buzet in samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju skupnega prihodka z DO Sava Kranj in DO Miloje Zakič.
9.	Razrešil je komisijo za VZD v sestavi Mira Smukav-ca, Joža Repinca, Alojza Luskovca, Antona Noča in Mira Kelbla.
DS TO morajo predlagati nove člane v komisijo za VZD; do imenovanja te pa bo delo še naprej opravljala dosedanja komisija.
Tudi delovne komisije za izdelavo kataloga del in nalog naj se razrešijo.
10.	Imenoval je komisijo za izbiro izvajalcev gradbenih in instalacijskih del ter za izbiro opreme za proizvodnjo vhodnih in garažnih vrat v TO Mojstrana in komisijo za izbiro opreme.
11.	V uredniški odbor je na predlog TO Podnart imenoval Franca Globočnika, iz TO Mojstrana pa Antona Noča za čas porodniškega dopusta Samke Tomažin.
12.	Sprejel je sklep o dodatnem združevanju sredstev v višini 30 % letne obveznosti za drsališče Bled.
13.	V javno obravnavo je dal dopolnitev pravilnika o delovnem času — 9. člen: »Za delo, daljše od 8 ur dnevno (kamor pa ne spada vožnja osebnega avtomobila tistih delavcev, katerih to ni njihov osnovni poklic oz. delo), si mora delavec pridobiti predhodno dovoljenje neposrednega vodje.«
14.	Pooblastil je odbor za organizacijo, kadre in stanovanja, naj posreduje pripravljeno prednostno listo prosilcev za stanovanja in stanovanjsko posojilo v javno obravnavo.
Odbor za organizacijo, kadre in stanovanja (9. 3.1981)
Na osnovi prednostne liste je kupljena in prosta stanovanja dodelil naslednjim:
1.
—	Štefanu Vidakoviču, TO Podnart, v Radovljici, Cankarjeva 32
—	Tončki Režek, TO Rečica, v Radovljici, Cankarjeva VB-S 2
—	Štefki in Matjažu Skumavec, TO Rečica, v Radovljici, Cankarjeva VB-S 3
—	Marjeti Černe, TO Podnart, v Radovljici, Cankarjeva 32
—	Veri Lukančič, TO Rečica, v Radovljici, Cankarjeva jeva 24
2. Prosta stanovanja pa je dodelil:
—	stanovanje, ki ga je zasedala Marjeta Černe, Dušanki Petkovič, TO Podnart
—	stanovanje na Bledu, ki ga je zasedala Vera Lukančič, Marjanu Gaberščku, TO Rečica
—	stanovanje v Boh. Bistrici, ki ga je zasedala Metka Arijani, Jožici Kuhar, TO Tomaž Godec
—	Borku Pajiču, TO Podnart, v preurejenih upravnih prostorih na Lancovem.
Skupščina občine Radovljica
24. marca je bila seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica, 25. marca pa sta se na 26. seji ločeno sestala zbora krajevnih skupnosti in združenega dela. Delegati so obravnavali vrsto vprašanj in SPREJELI:
—	osnutek družbenega plana občine Radovljica za obdobje 1981 — 85. Javna razprava o osnutku bo trajala do 20. aprila 1981. Osnutek plana še ni usklajen na področju negospodarstva — otroško varstvo in izobraževanje — in na področju zaposlovanja. Predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Radovljica Stanko Slivnik je opozoril delegate, da je predpogoj za uresničitev začrtanega srednjeročnega dokumenta kvalitetno prestrukturiranje gospodarstva, uresničitev izvoznih načrtov in izboljšanje izobrazbene stopnje zaposlenih v združenem delu naše občine.
Nosilci razvoja v naslednjih petih letih bodo v občini Radovljica Veriga Lesce, Elan Begunje, Iskra Otoče in LIP Bled.
Doslej je prišla na osnutek plana pripomba naj vse gorenjske občine v srednjeročne plane vključijo tudi Muzej NOB v Begunjah.
—	predlog odloka o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Radovljica za leto 1980.
Doseženi prihodki proračuna za leto 1980 so po zaključnem računu znašali 120.239.329,44 din, od tega je bilo razporejenih 108,670.043,00 din prihodkov in presežek 11,569.286,44 din.
—	predlog odloka o proračunu občine Radovljica za 1. 1981, ko bodo planirani prihodki znašali 138.340.229.00 din, kar pomeni 18 % več kot lani.
—	predlog odloka o spremembi odloka o davkih občanov občine Radovljica, katerega bistvena novost je, da oddajalcem tujskih sob ne bodo obdavčevali prometa do višine 30.000,00 din, tistim pa, ki to vsoto presegajo jo bodo odšteli od prometa. Na ta način želijo vzpodbuditi oddajanje tujskih sob, ki že nekaj let vztrajno pada. Znano je namreč, da so investicije v hotelske sobe zelo drage, ena soba velja 1 milijon din;
—	predlog odloka o komunalnih taksah občine Radovljica, ki povečuje parkirnino in turistično takso. Parkirnina bo v celi občini enotna in bo za osebne avtomobile znašala 10 din, za motorna kolesa 5 din, za kombi vozila in vozila s prikolico 20 din, ter za avtobuse 40 din. Le v Mali in Veliki Zaki. kjer ne pobirajo vstopnine za kopalce, bo parkirnina dražja za 10 din.
Delegati so sklenili naj namenijo 50 % zbrane turistične takse na Bledu za ozdravitev Blejskega jezera. To bo stalen vir dohodkov, ki bo omogočil kandidiranje za bančne kredite in s tem uresničitev zastavljenega načrta ozdravitve Blejskega jezera, ki je predpogoj razvoja blejskega turizma in tudi turizma v občini Radovljica.
Pripombe na ta odlok so imeli; delegacija državnih organov in JLA, Veriga Lesce in Vezenine Bled:
—	predlog odloka o plačevanju prispevkov iz dohodka za solidarnostne namene;
—	predlog odloka o elementih za določanje odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča;
—	družbeni dogovor o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeja ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani. Ta muzej, pomemben za celo Slovenijo, naj ne bi finančno bremenil skupne in splošne porabe v občinah.
Delegatsko vprašanje Verige iz Lesc, če se bodo zaradi izgradnje muzeja povečale prispevne stopnje za kulturo, izobraževanje in raziskovanje so poslali omenjenim republiškim samoupravnim interesnim skupnostim;
—	predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah za usklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti upravnih in drugih organov družbenopolitičnih skupnosti ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo;
—	predlog sklepa za pomoč občinam prizadetim od poplav in žledenja, ki bodo iz sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč dobile 139,895.040,00 din;
—	osnutek zakona o volitvah in delegiranju v skupščine in
—	osnutek zakona o določitvi okolišev in števila delovnih mest po dejavnostih in okoliših za zbor združenega dela skupščine SR Slovenije;
—	predlog družbenega dogovora o skupnih zasnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno-ekonom-skih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v socialistični republiki Sloveniji;
—	ugotovitveni sklep o veljavnosti samoupravnega sporazuma o načinu združevanja in uporabi sredstev, ki jih delavci TOZD namenjajo za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevnih skupnostih.
INDOK CENTER RADOVLJICA
Pisarniško
poslovanje
in
arhivsko
delo
(zapiski s seminarja)
Ekonomičnost pisarniškega poslovanja tolmačimo s tem, da s čim manjšimi sredstvi dosežemo večji uspeh pri delu. Organizacija le-tega mora biti smotrna in razumna. Zato uporabljajmo primerna delovna sredstva, s katerimi bomo znali varčevati. V organizacijah združenega dela ali vseh drugih družbenih ustanovah prihaja in nastaja zelo različna dokumentacija; (spis, račun, dobavnica, naročilnica itd.). Vsaka vrsta dokumentacije pa rabi svoj način obdelave. Te obdelave pa spremljajo delovni postopki. Ne glede na to, kako prihaja poslovna dokumentacija, gradiva je veliko število. Zapisovanje sleherne pošte ni potrebno, je zamudno. S podpisom, da smo prejeli poštno pošiljko, potrdimo tudi prejem. Kurir lahko prinese listine osebno, lahko pa sporočila sprejmemo telefonsko. Ta sporočila si zapišemo po najustreznejšemu načinu — na obrazec, ki vsebuje:	datum sporočila, kdo
nam sporoča, kaj sporoča in kdo je vsebino prejel. Zapisano sporočilo pa posredujemo delavcu čimprej, da bo reševal naprej to zadevo.
Sprejemni delavec mora vsako pošto pregledati. Pisemske ovitke priložimo le tedaj, če je na ovitku pošiljateljev naslov, ki ga na dopisu ni ali pa da je na kuverti važen podatek. Pri obdelavi pošte je pomembno, da odtisnemo sprejemno štampiljko (datum, signimi in klasifikacijski znak, priloge, vrednost dokumenta). Signimi znak nam obrazloži, kateri organizacijski enoti pripada določena pošiljka.
Delo — klasificiranje gradiva pa razdeli dokumentacijo po vsebini in geslih. Tov. Brejc pravi, da je dostavna knjiga odvečno pisanje. Iz nje sicer zvemo, kdo je dokument izgubil. Vendar dostavne knjige ne zamenja urejenost internega transporta pošte in pravilno zaporedje delovnih postopkov. Seveda pa predaja dokumentov sloni na trdni povezanosti med delavci, ki si med seboj zaupajo.
Vsaka pošta pa mora v vložišče ali odpravništvo prihajati pravočasno. Kadar je treba odpremiti več obvestil ali kakšno drugo pomembno dokumentacijo, naj pomagajo tudi drugi delvci iz ostalih oddelkov. V vložišču naj bo na razpolago ustrezna mehanizacija (stroj za zlaganje, za odpiranje ovitkov, stroj za fran-kiranje). Tako bo ekonimično in uspešno pisarniško poslovanje.
(se nadaljuje)
Vesna
r
Dan OF
V	zgodovini slovenskega naroda je datum 27. 4.1941 zelo važnega pomena za osvobodilni boj in odpor našega naroda proti okupatorju. Močna in klena generacija je tedaj s polno odgovornostjo nosila vso težo boja.
Takoj po okupaciji mesta Ljubljane je bila ustanovljena pro-protiimperialistična fronta, ki se je kasneje preimenovala v osvobodilno fronto. Njen organizator in pobudnik je bila Komunistična partija Slovenije, vanjo pa so se vključile politične skupine: krščanski socialisti, levo krilo Sokola in kulturni delavci. Osvobodilna fronta je opravljala dve vlogi: kot politična organizacija v Sloveniji ter izvrševala funkcije nove ljudske oblasti; tako je nastopal v dvojni vlogi njen najvišji organ: vrhovni plenum.
V	temeljnih devetih točkah OF, ki jih je sprejel vrhovni plenum konec 1941. leta, je med drugim rečeno: potrebno je voditi oborožen odpor proti sovražnim silam. To je izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev, osvobodilna fronta noče in tudi ne priznava razkosanje naše domovine. Po načelu samoodločbe bo slovenski narod sam odločal o svoji usodi.
Slovenci so se odzvali klicu osvobodilne fronte, ki je predstavljala »državo v državi«, kot je dejal Boris Kidrič (jan. 1942), ima svojo vojsko in narodno zaščito.
Naša obramba je bila močna le pri vsej enotnosti in povezanem tovarištvu, to je bila tudi nujnost na poti do skupnih ciljev — do osvoboditve in to velja tudi danes.
Na Gorenjskem je bilo od 13. do 14. maja 1944 posvetovanje aktivistov OF, na katerem so sprejeli več pomembnih nalog: popolno mobilizacijo, ureditev prehrane za NOV, doseči ukinitev dela v tovarnah, utrditi oblast OF.
Centralni komite KPJ s Titom na čelu je z jasnimi cilji znal organizirati in izvesti vsako akcijo.
Tov. Tito je v Beli Crkvi 7. julija 1945 dejal: »Danes je prišel nov čas. Ta čas terja prav takšno enotnost, kakršno je terjala borba na bojnem polju. Samo tako bomo izvršili svoje naloge.« Titove besede sežejo v današnji čas, ki zahteva od nas delavnost in pripravljenost za uresničevanje stabilizacijskih nalog.
Vesna
V Beogradu bo od 1. do 18. junija 1981 III. kongres samo-upravljalcev Jugoslavije. V Sava centru se bo zbralo 1724 delegatov in 80 gostov. Slovenijo bo zastopalo 212 delegatov, tri bomo izvolili v naši občini.
Za ilustracijo naj povemo, da je bil I. kongres samoupravljal-cev 1957. leta v Beogradu, II. pa 1971. leta v Sarajevu. Oba sta potekala v času zaostajanja v razvoju samoupravljanja in sta z jasnimi usmeritvami pomenila nadaljnji zagon za popolnejše osvobajanje dela in za povečanje produktivnosti.
Tudi današnji trenutek v razvoju samoupravljanja in socialističnega sistema ni preprost. Srečujemo se s številnimi gospodarskimi problemi, ki deloma koreninijo doma, deloma pa so rezultat razmer v širšem družbenem okolju. III. kongres in predpriprave nanj nam nudijo izjemno priložnost, da v sleherni sredini analiziramo svoje delo, slabosti in pomanjkljivosti ter uspehe in ponudimo samoupravne rešitve za nadaljnji razvoj.
Pričakovati je veliko odmevnost kongresa doma in v tujini, saj bo letos najpomembnejša manifestacija v Jugoslaviji. Nekateri nam nenaklonjeni dejavniki v svetu bodo, kot doslej, iskali le
r	\
lil. KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE
naše napake zato na kongresu ne sme manjkati kritičnih analiz, ki bodo še bolj afirmirale samoupravljanje in bodo hkrati nudile oporo naprednemu delavskemu gibanju v svetu.
VSEBINSKA USMERITEV
Temeljno gradivo za pripravo kongresa so usmeritve in teze, ki so bile objavljene v Sindikalnem poročevalcu št. 8/1980 in 1/10.1.1981.
Teze, ki nosijo naslov ZDRUŽENO DELO V BOJU ZA SOCIALISTIČNO SAMOUPRAVLJANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ, opredeljujejo tri osnovna tematska področja:
1.	PRIDOBIVANJE IN RAZPOREJANJE DOHODKA
2.	SAMOUPRAVNO POVEZOVANJE IN ZDRUŽEVANJE NA PODLAGI DOHODKA, BISTVENI DEJAVNIK DRUŽBENE REPRODUKCIJE, SAMOUPRAVNEGA PLA NIRANJA IN RAZVOJA
3.	ZDRUŽENI DELAVCI V DELEGATSKEM SISTEMU Vsa tri tematska področja so notranje razdeljena še na ožje
sklope vprašanj. Teze naj bi zlasti spodbudile reševanje žgočih problemov v naših delovnih sredinah. Razprave bodo nudile možnost za kritično analizo stanja in iskanja samoupravnih rešitev.
Tito, ustanovitelj in voditelj JLA
Tovariš Tito, predsednik Jugoslavije, bi lahko še dolgo vodil našo državo, če ga maja lani ne bi premagala zahrbtna bolezen. Tako je ta veliki strateg prvič in zadnjič v življenju izgubil bitko — bitko za življenje. Z njim pa nismo izgubili le borca za neodvisnost, mir, povezovanje narodov, pomembnega državnika, temveč tudi prijatelja vsega človeštva. Izgubili smo vztrajnega borca za prekinitev oboroževalne tekme med velesilama, humanista, ki je bil vedno pripravljen pomagati nerazvitim državam.
Začetki njegovega delovanja segajo že v dvajseta leta našega stoletja. V Rusiji se je boril za ideale oktobrske revolucije. Te ideje o sovjetih je prinesel s seboj v domovino in jih začel razširjati med napredno mladino. Oblasti so opazile njegovo delovanje, tako je kmalu končal v zaporu za »rdeče« zapornike. Premeščali so ga iz zapora v zapor, on pa je ves ta
čas porabil za izpopolnjevanje svojega znanja. Po izpustitvi iz zapora je bil poln novih načrtov, idej in predlogov glede delovanja okrožnih komitejev. Te predloge je podal na 7. kongresu Kominterne v Moskvi. Voditelji Komunistične partije SZ so spoznali, da je Tito sposoben in dorasel nalogi, ki so mu jo nameravali zaupati. Tako je tovariš Tito leta 1937 postal generalni sekretar KPJ. Takoj po sprejemu odgovorne naloge je začel uvajati reforme in napravil je red v domači partiji.
Dve leti kasneje je Hitler napadel Poljsko, Tito pa je budno spremljal dogajanja v svetu in pripravljal ljudstvo na usodne trenutke. Nekaj let pozneje so se izpolnila Titova predvidevanja; jugoslovanska vlada je podpisala pristop k paktu. Po demonstracijah 27. marca 1941 v Beogradu je vlada pobrala »šila in kopita« in odletela na varno v Veliko
Britanijo. Po bombardiranju Beograda, 6.4. 1941, je bilo ljudstvo preplašeno in zbegano, le Komunistična partija je vedela, kaj mora storiti.
Na peti konferenci KPJ je tovariš Tito ustanovil vojni komite, na čelu je bil on sam. Naloga tega komiteja je bila, da pridobi na svojo stran vojake iz kraljeve vojske, napredne kmete, meščane in mladince. Zbirali so orožje in se pripravljali na oboroženo vstajo. Prva puška je počila v Srbiji, kmalu pa so vstaji sledili še drugi narodi. Upor se je razplamtel po vsej deželi, ustanavljale so se manjše enote domoljubov. 22. 12. 1941 je tovariš Tito v mestecu Rudu ustanovil prvo proletarsko brigado. Vzklilo je več brigad, njihove vrste pa niso sestavljali le odrasli, temveč tudi otroci, dvanajstih, trinajstih in štirinajstih let. Sovražne ofenzive so si sledile druga drugi, padlo je veliko borcev, vendar se je množilo tudi število naših zmag. Tako so bili na II. zasedanju AVNOJ že postavljeni temelji nove države. Na tem zasedanju so naši narodi soglasno tovarišu Titu podelili naslov maršala Jugoslavije.
Kot najbolj human poveljnik v svetovni zgodovini se je pokazal tovariš Tito v bitki na Neretvi, ki jo imenujemo tudi bitka za ranjence. V mrazu in visokem snegu so se zagrizeno borili za življenja ranjencev, jih prenašali na stotine kilometrov. Rešili so jih končno z zvijačo, s porušenjem mostu na Neretvi, ki je bila Titova zamisel. Komaj so se prebili iz enega obroča, že so padli v naslednjo sovražno ofenzivo. To je bila bitka na Sutjeski, ki je bila odločilna za končnega zmagovalca. Poslednji poizkus sovražnika je bil desant na Drvar. Tokrat se je sovražnik omejil le na to, da bi zajel glavni štab in tovariša Tita. Bridko se je zmotil.
Vojna se je končala z našo zmago in zmago zaveznikov. Za to se imamo največ zahvaliti vrhovnemu komandantu naše vojske, tovarišu Titu. Ta je v najhujših vojnih dneh borcem vlival pogum, jih vodil in spodbujal. Ker je z borci delil dobro in slabo in ker je vsako še tako težko situacijo znal rešiti, so šli vsi radi za njim.
Po končani vojni so se ustanovile velike vojne enote, na čelu je bil tovariš Tito, kot maršal Jugoslavije in vrhovni komandant naše vojske. Vedno je poudarjal, da je JLA vojska vseh naših narodov in narodnosti ter da ima za cilj braniti interese delovnih ljudi.
Zaradi svojih velikih zaslug je bil po vojni izvoljen za prvega predsednika nove Jugoslavije — FLRJ. Vse do svoje smrti je bil poveljnik oboroženih sil. Pod njegovim vodstvom je postala naša armada tako močna, da bo kos slehernemu sovražniku, ki bi jo napadel.
Sonja Eržen, 8. b
Osnovna šola Bled
Na osnovi SPOROČIL kongresa, ki so izvirna oblika posredovanja rešitev in predlogov, bo oblikovan osnutek resolucije, ki ga bodo delavci in občani obravnavali v mesecu aprilu. Resolucija bo na ta način rezultat bolj ali manj uspešnega dela v pripravah na kongres.
Republiški koordinacijski odbor za pripravo III. kongresa, medobčinski in občinski koordinacijski odbori so se temeljito lotili dela in pripravili vse potrebno, da bodo nosilke sporočil in tematskih razprav pravočasno pripravile predloge. V Sloveniji bo poslalo sporočila kongresu 16 TOZD, med njimi tudi MURKA IZ LESC.
To še ne pomeni, da mimo »planiranih« sporočil posamezne sredine ne morejo posredovati dodatnih, tehtnih sporočil kongresu.
Razprave delegatov so naslednja možna oblika posredovanja pripomb kongresu zato bo potrebno posvetiti veliko pozornost izbiri delegatov. Kot smo videli, sporočil in tematskih razprav ne pripravljajo vse TOZD, pač pa moramo v vseh delovnih sredinah pripraviti temeljito oceno samoupravne organiziranosti, ki bi jih bilo ugodno obravnavati skupaj z osnutkom resolucije
III.	kongresa samoupravljalcev Jugoslavije.
PRIPRAVE NA III. KONGRES V OBČINI RADOVLJICA
Občinski koordinacijski odbor za pripravo III. kongresa samoupravljalcev je v naši občini pripravil vse potrebno za tematske razprave ter ocene samoupravne organiziranosti. V občini imamo štiri nosilce tematskih razprav:
Veriga Lesce - PROBLEMI IN DOSEŽENI REZULTATI V SVOBODNI MENJAVI DELA MED DELAVCI TOZD IN DELAVCI DELOVNIH SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB,
Murka Lesce - ZDRUŽEVANJE DELA IN SREDSTEV MED PROIZVODNO IN TRGOVINSKO OZD IN PRIPRAVE, OBLIKOVANJE IN SPREJEM SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV V TRAJNEM POSLOVNEM SODELOVANJU IN ZDRUŽEVANJU DELA IN SREDSTEV NA OSNOVAH SKUPNEGA PRIHODKA, SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJIH SKUPNEGA PLANA IN SKUPNEGA LETNEGA PLANA,
Na isto temo je Murka že pripravila SPOROČILO kongresu in ga obravnavala ter poslala republiškemu koordinacijskemu odboru.
-	GLG Bled in MSZSS - UVELJAVLJANJE SISTEMA PLANIRANJA KOT PODLAGA ZA URESNIČEVANJE DOHODKOVNIH ODNOSOV GLG Bled,
-	OK SZDL RADOVLJICA - IZVRŠNI ORGANI V DELEGATSKEM SISTEMU.
Tematske razprave bodo v občini pripravili do 15. aprila. V Verigi, Murki in OK SZDL Radovljica so že pripravili teze za organiziranje razprave. V teku je tudi postopek evidentiranja kandidatov za delegate. Koordinacijski odbor za pripravo
III.	kongresa samoupravljalcev Jugoslavije pri MS ZSS za Gorenjsko je pripravil razrez evidentiranja za izvolitev delegatov po občinah in dejavnostih:
JESENICE: 4 delegate — 2 predelava kovin, 1 družbeni in državni organi, 1 zdravstvo
KRANJ: 8 delegatov — 1 gradbeništvo, 1 kemična in kovinska industrija, 1 promet in zveze, 1 kovinska industrija, 1 finančne organizacije, 1 organi SIS
RADOVLJICA: 3 delegate — 1 tekstilna industrija, 1 turizem — ženska, 1 trgovina; 1 delegat naj bo star do 27 let
ŠKOFJA LOKA: 4 delegate — 1 kovinska industrija, 1 gozdarstvo in lesarstvo, 1 kmetijstvo, 1 tekstilna industrija in usnjarstvo
TRŽIČ: 1 delegata — tekstilna in usnjarska industrija.
V aprilu in maju nas torej čakajo pomembne naloge. V TOZD in KS je potrebno izpeljati tematske razprave, v vseh sredinah pa moramo pripraviti ocene samoupravne aktivnosti.
$
Strokovni seminar uporabnikov računalnikov ISKRADATA
Iskra, TOZD Tovarna računalnikov je 19. in 20. marca organizirala seminar uporabnikov njihovih računalnikov. Namen takega seminarja, ki smo se ga udeležili tudi delavci našega sektorja za AOP, je seznaniti uporabnike iskrinih računalnikov z novostmi, ki jih pripravljajo v ISKRI in da uporabniki izmenjajo med seboj izkušnje, ki so jih pridobili pri delu na računalnikih.
Najprej so nam tovariši iz Iskre predstavili nov računalnik ISKRA DATA 19. Le-ta je še v razvoju, prvič ga bodo javno prikazali na sejmu elektronike jeseni v Ljubljani. V primerjavi s sitemom ISKRADATA 18, kakršnega imamo tudi v naši DO, bo imel novi računalnik podvojene fizične zmožnosti. Nanj bo mogoče priključiti do 32 uporabniških terminalov in zmogljivejše zunanje pomnilnike (diske). Podvojena bo tudi zmogljivost celotnega sistemskega pomnilnika z obstoječih 256 k bytov pri sistemu ISKRADATA 18 na 512 k byton. Vse to bo omogočilo večjo hitrost delovanja perifernih enot, predvsem tiskalnika in zmanjšanje odrivnih časov ekranov, kar uporabnike še posebej zanima. Poleg fizičnih zmožnosti bodo seveda izboljšane tudi logične, programske zmožnosti sistema ISKRADATA 19 glede na obstoječi sistem ISKRADATA 18, kar bo predvsem v veliko korist programerjem, da bo njihovo delo hitrejše in lažje. Pri tem je zelo pomembno to, da bo v tej programski opremi zelo veliko domačega znanja Iskrinih strokovnjakov.
Novejši Iskrin izdelek je pisalnik ISKRADATA 80. To je mikroračunalnik s tastatu-ro, ekranom in pisalnikom, uporablja pa se za pripravo različnih besedil. Gotova besedila lahko shranimo na disketah, od koder jih po potrebi zopet aktiviramo, lahko besedilo popravimo, lahko vrinemo posamezne besede in podobno. Računalnik pa pri tem sam skrbi za poravnavo robu, sam premakne besedilo v novo vrstico. Prednost pisalnika se pokaže pri raznih krožnih pismih, pogodbah, ki so sestavljene iz standardnih elementov in zato ni potrebno tiskati vedno celega novega besedila, le obstoječe popravimo.
Za pisalnik ISKRADATA 80 je Iskra lani na Hannover-skem sejmu prejela priznanje za design.
V prostorih tovarne računalnikov so nam prikazali tudi primer poslovne aplikacije na računalniku ISKRADATA 1680, in sicer vodenje zalog blaga. Vendar pa ta prikaz ni naredil prevelikega vtisa predvsem zato, ker so kapacitete mikroračunalnika	mnogo
premajhne za takšno delo. Vnos je možen samo na enem mestu, kapaciteta spomina omogoča shranjevanje dokaj malo podatkov, tako da o kakšnem kompleksnem pristopu k vodenju zalog ni mogoče govoriti.
Iskra je dosedaj postavila že skoraj 100 svojih računalnikov po vsej Jugoslaviji. Seveda pa so v posameznih centrih za AOP dosegli dokaj različne uspehe. Predstavniki Iskre so
Mednarodni seminar o lepljenju v Rosenheimu
Na Inštitutu za lesno gospodarstvo in tehniko plastike in umetnih smol v Rosenheimu je bil organiziran v dneh od 18. do 20. marca 1981 mednarodni seminar o lepljenju.
Rosenheim je sicer majhno mestece, 56 km oddaljeno od Münchena, vendar zelo poznano po svojem inštitutu, ki je postal pojem v industriji.
Seminarju je prisostvovalo 35 udeležencev iz Avstrije, Švice, Nemčije in Jugoslavije. Program seminarja je bil zelo natrpan in je obsegal naslednje teme:
1.	dan
Referenti so obravnavali teoretično osnovo lepljenja ter možnost uporabe PVAC lepil (belih lepil) ter tesnilnih mas.
2.	dan
V	prvem delu so trije predavatelji obdelali področje podov — ogrevanje in lepljenje.
V	drugem delu pa smo poslušali predavanje o možnosti uporabe talilnih lepil pri proizvodnji oken, vrat in podbojev ter uporabe pri montaži.
Poleg uporabnosti talilnih lepil za motažne namene je bila podana tudi možnost uporabe poliuretanske pene v
aerosolnih dozah za montažo podbojev in oken.
Popoldanski čas je bil rezerviran za diskusijo in demonstracije posameznih strojev. Razdelili so nas v tri delovne skupine in diskusija, povezana z demonstracijami, je potekala za vsako področje posebej.
Najzanimivejši so bili pripomočki — pištole raznih velikosti ter stroji za nanos talilnih lepil. Prikazana je bila tudi uporaba talilnega lepila za kotni spoj.
3. dan
S poudarkom na vedno večje in ostrejše zahteve po izolaciji smo poslušali predavanja o različnih možnostih izdelave izolacijskih oken.
Seminar je bil zaključen s temama o vzdržljivosti izdelka ter pogledom v prihodnost v lepilni in tesnilni tehniki.
Vse referate bo Inštitut zbral v posebni skripti in jo poslal vsakemu udeležencu seminarja.
Najbolj me je presenetila izredno živa in zanimiva diskusija. Tematika je bila interesantna in prav vsakdo je prispeval svoj delež.
Marija Urankar
tistim delovnim organizacijam, ki so na področju avtomatske obdelave na računalnikih ISKRADATA dosegli največ, podelili priznanja. Med 6 dobitniki teh priznanj je tudi sektor za AOP naše delovne organizacije. Priznanje smo dobili za uspešno graditev računalniško podprtega informacijskega sistema in za celovit pristop k organizaciji posameznih obdelav na računalniku.
V panelni diskusiji med uporabniki in predstavniki Iskre so uporabniki imeli nekaj pripomb predvsem glede vzdrževanja naprav in oskrbe z rezervnimi deli. Takšne probleme imamo tudi v naši DO. Indigo trakovi in črkovni trak za printer je zelo slabe kvalitete, cena pa je visoka. V Iskri so obljubili, da bodo te težave skušali čimprej rešiti, kar uprabniki seveda tudi pričakujemo.
Primož Čebulj

v:
H§Éì
Wmm
ISKRA - industrija za telekotnumkacite eiaktroniko in »tekrrometianiko Krartf. TOZD računalniki izreka
PRIZNANJE
U P Bteđ
pomoč io

: VtCMjv.m
PFtSfTSEDmaS
WÉÈ3"
m

■

■-jj m
Tržišče in cene
I 81 XII 80	II 81 I 80	I —II 81 I —II 80
108,3	102,4	147,1
109,3	101,9	147,1
113,0	103,4	153,0
117,5	105,1	164,1
spodarjenja iščejo izhod iz težav izključno oziroma pretežno v povečanju cen, ne glede na odnose v celotni reproduk-cijski verigi in vplive na življenjske stroške. Zato je izvršni svet Skupščine SR Slovenije sprejel odlok, po katerem so organizacije združenega dela dolžne začasno dostavljati Republiški skupnosti za cene v potrditev cenika za svoje proizvode. Republiška skupnost za cene pa je izdala
V prvih dveh mesecih letošnjega dela je dosežena visoka rast cen in sicer:
Cene na drobno Življenjski stroški Cene ind. proizvodov Reproduk. material
Med vzroki so poleg globalnih in strukturnih neskladij v gospodarstvu, poglavitni tudi vzroki visokih prenosov cen iz leta 1980, sprostitve cen za blizu 1/3 vrednosti industrijske proizvodnje ob koncu leta 1980, povečanje cen in popò višanje prometnega davka za naftne derivate, cigarete in vrste drugih industrijskih izdelkov, pri cenah na drobno in življenjskih stroških pa tudi sezonski porast cen vrtnin in sadja. V februarju je v primerjavi z januarjem gibanje cen bolj umirjeno, vendar je rast teh še vedno visoka.
Za močan inflacijski val na prehodu v letu 1981 je značilno predvsem izredno hitro naraščanje cen industrijskih proizvodov, predvsem pa cen reprodukcijskega materiala Zato se bodo v letu 1981 nadaljevali vplivi stroškovne inflacije, katero lahko ublaži predvsem učinkovitejša in kvalitetnejše gospodarjenje. To je toliko pomembnejše, ker hitra rast cen na domačem tržišču ogroža konkurenčno sposobnost izvoznikov ( pa tudi njihov motiv za izvoz), s tem pa izpolnjevanje temeljnih usmeritev razvoja. Zlasti so močni pritiski na cene pri proizvodih in storitvah, kjer je pomemben vpliv podražitev naftnih derivatov na stroške (kmetijsko živilski izdelki, transportne in komunalne storitve, energetika in del industrijskih izdelkov). Pri tem gre predvsem za izdelke in storitve vsakodnevne porabe, ki jih praviloma ni moč nadomestiti z drugimi dobrinami in katerih poraba ni elastična na ceno.
V razmerah visoke splošne rasti cen prihaja tudi do neopravičenega povečevanja cen, ko posamezni subjekti go-
navodila za pošiljanje obvestil o cenah zaradi spremljanja.
Gibanja in tendence na področju cen na začetku leta 1981 zahtevajo čimprejšnji sprejem dodatnih ukrepov in aktivnosti, ki naj ublažijo neugodna gibanja in omogočijo uresničevanje ključnih nalog iz dogovora o izvajanju politike cen in drugih usmeritev ekonomske politike v letu 1981. Po zveznem dogovoru moramo v letu 1981 doseči manjši tekoči porast cen kot v letu 1980 in sicer pri cenah proizvajalcev za četrtino, pri cenah na drobno in življenjskih stroških za petino ter pri cenah storitev za desetino. V prvih dveh mesecih pa je že doseženo povečanje cen: industrijskih proizvodov za 18,5 %, cen na drobno za 10,9%, življenjskih stroškov za 11,4% in cen storitev za 6,7 %.
Hvalnica lesu
Ti les si moj, ti moja melodija!
Zavedam se dobrote, ki mi jo izkazuješ — verjemi mi, tvoja cena je velika v mojih očeh. Zato ti pojem to melodijo — tebi, lesu, v znamenje hvale in zahvale, svojemu rodu, pa v opomin spoštovanja in ljubezni, ki ti jo je dolžan.
Večkrat me v šali slišiš reči — kar zares je dobro, šele po smrti dobro je. Na nek način v tem nekaj je resnice, ki tudi tebi tu velja. To kar dobrega je, da lahko samo življenje, četudi prej ne kopo smrti.
Ziv daješ mi prijetno senco v letnem soncu in mi čistiš zrak. Pod svojim plaščem skrivaš in zavetja daješ vsem živalim in braniš v mrzli zimi jih pred mrazom.
Sam vem, da tudi mene branil bi, če to bilo bi mi še kdaj potrebno.
In potlej — že v davnih časih ugotovil sem — da moje roke, če te posekajo, iz tebe lahko si naredijo marsikaj.
Če drv iz tebe si napravim, toploto daješ mi, ki mi pripravlja hrano in greje v mrzlih me nočeh.
O miza javorova v kotu, na njej komolc očeta, in roka, ki podpira trudno glavo.
Ko utrujen vsedem se k počitku, je stol lesen in miza, ki nad njo slonim - tako prijetna je, ker je lesena. Iz tebe sem napravil vrata v hišo in postelj, ki na njej ležim. Ti mi nosiš hiše krov. Iz tebe zvabljam čudovite melodije, ko v mraku sam sedim.
Ko ves vesel spet vzamem svoje gosli, se z glasbo veselim, ki mi jo daješ ti.
Življenje moje se začne in se konča s teboj. Ti zibel moja si, ti moj mrtvaški les. V zahvalo pojem ti to melodijo.
Stane Kljun Inles Ribnica
Letna konferenca ZRVS
V febiuarju 1981 je bila v Radovljici redna letna konferenca zveze rezermih vojaških starešin občine Radovljica. Predsednik konference Janko Stušek je podal poročilo o delu organizacije v letu 1980.
Iz poročila in razprave je bilo ugotovljeno, da je bilo delo organizacije v preteklem letu dobro. Plan dela je bil v celoti izpolnjen.
Sprejet je bil srednjeročni program dela organizacije za obdobje 1981— 1985.
ZRVS Radovljica se z oblikovanjem srednjeročnega programa vključuje v prizadevanja, da naš družbenoekonomski razvoj načrtujemo še bolj usklajeno, neprekinjeno, dolgoročno in na osnovi konkretnih razmer. Njena dejavnost je vezana zlasti na področje ljudske obrambe in družbene samozaščite. Skladno z osnovnimi izhodišči je posvečena posebna pozornost idejnopolitičnemu izobraževanju, splošnemu vojaškemu in samozaščitnemu usposabljanju RVS.
Rezultati takšne usmeritve pa morajo voditi k temu, da bodo RVS svoje znanje uporabljali v vseh okoljih, kjer živijo in delajo ter bodo aktivno delovali kot aktivisti SLO in DS, zato so v srednjeročnem načrtu opredeljena vsa področja aktivnosti ZRVS. V njem so zajete tudi oblike sodelovanja in povezovanja z drugimi družbenopolitičnimi in obrambnimi dejavniki.
V novo srednjeročno obdobje stopamo z zahtevnejšimi pogoji gospodarjenja, ki jih bo ZRVS uveljavljala s prizadevanji, da se enake dejavnosti ne ponavljajo, zlasti pa s kakovostnim in racionalnim delovanjem. K temu sodi uveljavljanje kolektivnega dela, odgovornosti in vodenja, kar bodo opredelila nova pravila ZRVS občine Radovljica.
I.	Idejnopolitično izobraževanje, splošno vojaško in samozaščitno usposabljanje
Program idejnopolitičnega izobraževanja, splošnega vojaškega in samozaščitnega usposabljanja temelji na zahtevah koncepcije in doktrine SLO. V programu je zajeta učna snov, ki zagotavlja usposabljanje rezervnih vojaških starešin za opravljanje njihovih funkcionalnih dolžnosti in obveznosti v vojni in za izvajanje nalog v miru na področju obrambnih priprav in za opravljanje nalog s področja SLO in DS.
Program vsebuje štiri tematska področja:
—	idejnopolitično izobraževanje,
—	splošno vojaško usposabljanje,
—	varnostno in samozaščitno usposabljanje,
—	informiranje,
Po določilih Zakona o vojaški obveznosti so pouk, ki ga organizira ZRVS dolžni obiskovati vsi rezervni vojaški starešine do dopolnjenih 60 let starosti ne glede na to, kam so razporejeni.
Rezervni vojaški starešine, ki so razporejeni v JLA, TO, organih za notranje zadeve ter RVS nad 55 let starosti, se niso dolžni udeleževati praktičnih vaj in preverjanja znanja.
II.	Družbena dejavnost,
ljudaka obramba in
družbena samozaščita
ZRVS bo usmerjala svoja osnovna in poglavitna prizadevanja v krepitev splošne
ljudske obrambe in družbene samozaščite v vseh oblikah družbene dejavnosti, podružb-ljanja ljudske obrambe in družbene samozaščite ter udeležbe v obrambnem in samozaščitnem usposabljanju prebivalstva, še zlasti mladine.
III.	Organizacijske in kadrovske zadeve
Prizadevati si moramo, da svojo organiziranost prilagodimo novim spremembam. Zavzeli se bomo za uveljavljanje kolektivnega dela ter odgovornosti pri izvajanju nalog organizacij, organov in članov ZRVS.
Več skrbi bomo posvetili tudi ustanavljanju in delovanju aktivov RVS v organizacijah združenega dela in osnovnih šolah.
Še več pozornosti moramo nameniti usmerjanju mladine v vojaške šole in izboljšanju politične strukture naše organizacije.
IV.	Informa ti vno-propagandna dejavnost
Informativno propagandna dejavnost bo usmerjena predvsem na naslednje naloge:
—	notranje informiranje
—	informiranje o aktualnih vprašanjih,
—	zunanje informiranje javnosti o delovanju ZRVS,
—	razširjanje obrambno-vzgojnega tiska (revije naša obramba, Obramba in zaščita, tednik TV-15 in vojaško strokovna literatura),
—	razstave, predvajanje filmov in proslave.
Naloge iz srednjeročnega programa 1981 — 1985 bodo komisije vsako leto konkretizirale v svojih letnih programih dela in jih opredelile po temah in času izvajanja.
Konferenca je sprejela sklepe za delo organizacije v letu 1981.
Nekaj važnejših sklepov:
1.	Člani ZRVS se zavedamo resnosti sedanjega gospodarskega položaja v državi. Zato se obvezujemo, da se bomo postavili po robu vsem negativnim pojavom, ki bi imeli namen slabiti napore pri bitki za stabilizacijo. V zavestno akcijo v tej smeri se bomo vključili ne le tam, kjer smo zaposleni, ampak tudi v kraju, kjer živimo.
2.	Krajevne organizacije, kakor tudi osnovne bodo do 30. aprila 1981 končale letne konference. Naloga konferenc je med drugim, da analizirajo uspehe in neuspehe strokovnega usposabljanja in idejno-popolitičnega izobraževanja v preteklem letu, da sprejmejo ustrezne sklepe v tistih organizacijah, kjer je uspeh pri usposabljanju slab, evidentirajo kadrovske težave, da jih bodo rešili na volilnih konferencah, ki bodo do konca tega leta.
3.	V jubilejnem letu 1981, ko slavimo 40. letnico vstaje slovenskega in jugoslovanskih narodov, bomo štorih vse, da bo naše delo in vse akcije, izvedene v okviru naših organizacij, povezane s to obletnico. Poskrbeli bomo pa zlasti za naslednje:
—	krajevne organizacije ZRVS bodo skupaj s koordinacijskimi odbori za SLO pri krajevnih konferencah SZDL organizirale akcijo NNNP in poskrbele, da bo v akcijo vključen sleherni član ZRVS, tudi tisti, ki nimajo vojnega razporeda, oz. niso več v vojni evidenci,
—	k strokovnemu usposabljanju in idejnopolitičnemu izobraževanju bomo pritegnili tudi tisti del članstva, ki v
Iz oddelka proizvodnje Iso-spana
preteklih letih ni kazal volje za izobraževanjem in niso iz kakršnihkoli razlogov sodelovali pri vzgoji,
—	še enkrat bomo pregledali, kateri od članov naše organizacije ne prejema revije
. naša obramba in tiste, ki je ne prejemajo, prepričali, da se nanjo takoj naroče. Ta akcija ni usmerjena k povečanju že tako visoke naklade, ampak k smotrnejšemu individualnemu študiju naših članov,
—	vodstva krajevnih organizacij ZRVS morajo čim-prej, toda najkasneje do 30. aprila 1981 ugotoviti, kateri člani so v preteklih letih storili največ za uspešno delo organizacije, za uspehe na predavanjih, pohodih in preverjanju znanja ter jih predlagati za državna odlikovanja, plakete RVS Jugoslavije in priznanja ZRVS. Predlagati je tudi primerno organizacije in poedince izven ZRVS, ki so zaslužni za uspešno delo krajevnih in osnovnih organizacij ZRVS,
—	22. decembra bo tudi 40-
letnica ustanovitve Jugoslovanske ljudske armade. Ta praznik bomo še prav posebno svečano proslavili. Vse krajevne organizacije ZRVS bodo kot glavni organizatorji proslave pritegnili k praznovanju vse občane svojega kraja s pomočjo družbenopolitičnih organizacij.	__
4.	Krajevne organizacije ZRVS bodo sodelovale s sveti krajevnih skupnosti pri izbiranju podatkov za mladince — rekrute in njihove starše, pri izdelavi predlogov, v katerih rodovih in službah naj služijo vojaški rok, kateri izpolnjujejo pogoje za komandirje oddelkov in kateri za sprejem v šolo rezervnih oficirjev.
5.	krajevne organizacije ZRVS bodo do 30. aprila 1981 predlagale sekretariatu Občinske konference ZRVS mlajše člane, potencialne kandidate za člane tekmovalnih ekip, ki imaj voljo in sposobnost, da bodo tekmovali za našo organizacijo na republiških strelskih tekmovanjih, taktično — orientacijskih pohodih, na pohodu Po poti heroja Kebeta in sličnih tekmovanjih.
6.	Anketa iz leta 1980 je pokazala, da večina članov ZRVS pogreša več strelskih vaj in da čutijo potrebo po preverjanju svojih strelskih sposobnosti. V občini deluje 8 strelskih družin, ki zajemajo vse vasi občine. Vsi zainteresirani naj se vključijo v te strelske družine, kjer bodo imeli na voljo dovolj orožja in streliva za usposabljanje svojih strelskih veščin.
Letos praznujemo 40-letnico vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti ter socialistične revolucije in 40-letnico Osvobodilne fronte slovenskega naroda.
Ob tej obletnici bo osrednja republiška proslava 27. aprila 1981 v Ljubljani, proslava na ravni federacije pa bo 4. julija 1981 v Beogradu.
Letos bo organizirana v 12 krajih Slovenije zvezna razstava Varnost in družbena samozaščita. Zadnja bo v Kranju od 16. do 23. septembra 1981.
Tudi letos nam dovoljuje zvezni sekretariat za ljudsko obrambo ogled stalne razstave vojaške opreme in orožja v Nikincih v drugi polovici maja. Potovanje bi združili z ogledom beograjskih zanimivosti in obiskom Spominskega parka Josip Broz Tito, muzeja 25. maj, avale in Oplenca. Izlet bo organizirala OK ZRVS, v kolikor bo dovolj kandidatov.
V tem jubilejnem letu se moramo še posebej potruditi, da bomo program v celoti in kvalitetno izpolnili. Blaževič
Solidarnost
Solidarnost, ta čarobna beseda, s katero vsi znova in znova skušamo oplemenititi svoj odnos do soljudi, pre-mnogokrat izzveni kot geslo. Med betonskimi stenami, za varnimi in trdno zgrajenimi ograjami pa se nabirajo v nas stiske, potrebe po medsebojnih pristnih človeških odnosih, po medsebojni pomoči in sodelovanju.
Beno Zagrnik, slepi politolog
LIP, lesna industrija BLED
RAZPISUJE
za šolsko leto 1981/1982 naslednje štipendije:
za TO »Tomaž Godec«, Boh. Bistrica
—	lesar (strojni mizar)	1
—	lesar širokega profila (stavbni mizar)	2
—	obdelovalec lesa (specializirani lesarski delavec)	1
—	vzdrževalec strojev (strojni mehanik)	3
—	elektrikar energetik (elektrikar)	1
—	strojni tehnik	2
—	varnostni inženir	1
za TO Rečica
—	lesar (strojni mizar)	2
—	lesar širokega profila (stavbni mizar)	2
—	obdelovalec lesa (spec. lesarski delavec)	1
—	vzdrževalec strojev (strojni mehanik)	1
za TO Mojstrana
—	lesar (strojni mizar)	1
—	lesar širokega profila (stavbni mizar)	1
—	obdelovalec lesa (spec. lesarski delavec)	1
za TO Podnart
—	lesar (strojni mizar)	1
—	lesar širokega profila (stavbni mizar)	1
—	obdelovalec lesa (spec. lesarski delavec)	1
za DSSS
—	dipl. inž. lesarstva	1
—	dipl. inž. strojništva	1
—	dipl. ekonomist	1
Prijave na obrazcu DZS 1,65 in zaključnim spričevalom sprejema splošni sektor LIP Bled do 30. 6. 1981.
Obiskali smo hišo cvetja
Na pobudo OOS vseh TO LIP Bled in KOOS smo 21. in 22. marca letos obiskali Hišo cvetja, kjer je pokopan tovariš Tito. Poleg obiska Titove grobnice na Dedinju pa nam je potovalna agencija Alpetour omogočila še ogled samega Beograda, Topole, Oplenca in Kragujevca.
V soboto, 21. marca smo se odpravili na pot z avtobusi, kateri so pripeljali del skupine iz TO Tomaž Godec iz Bohinja in en del iz TO Rečica do Brnika, kjer smo imeli polet z rednim letalom Inex — Adri-je Ljubljana — Beograd. Polet je bil predviden za 6.40, vendar je iz neznanih razlogov avion poletel proti Beogradu po 7. uri.
Kmalu po vzletu aviona so nam simpatične in prikupne stevardese postregle z zajtrkom. Ni trajalo dolgo in že smo bili obveščeni, naj se pripravimo na pristanek na letališču Surčin.
Ob letališki stavbi sta nas na parkirnem prostoru že čakala dva avtobusa agencije Dalmacija Turist, s katerim Alpetour sodeluje in organizira vse izlete v Beograd in okolico.
Sedli smo v avtobuse in nadaljevali pot proti Beogradu, mimo kongresne dvorane Sava, mimo skupščine do 7 km oddaljene Avale. Na Avali smo si ogledali spomenik neznanemu junaku (delo Meštroviča). Od spomenika se nudi lep razgled na Beograd in znameniti televizijski stolp, ki je visok čez 200 m. Ob ogledu Avale smo mimogrede videli tudi spomenik, ki je postavljen pod vrhom Avale v spomin ruskim oficirjem, delegaciji, ki se je smrtno ponesrečila v avionski nesreči, kateri so prišli na proslavo ob obletnici osvoboditve Beograda.
Po ogledu Avale in spomenikov na njej nas je pot vodila naprej proti Oplencu — Topo-
li.	Topola je majhno mestece izpod Oplenca, 87 km oddaljena od Beograda. Pomembnost mesta zabeležimo v zgodovini v letu 1718. V Topoli je bila prva srbska vstaja proti Turkom in po 1813. letu središče Karađarđa Petroviča — vrhovnega vodje srbskega naroda.
Iznad Topole — z drevjem poraščenem vrhu hriba Oplenca — stoji marmornata cerkev sv. Džorda, ki se ponaša s 5 kupolami. To je zaobljuba kralja Petra I., vnuka vodje
Karađorđa, sezidana zaradi tega, da se ohrani grob (grobnica) dinastije Karađorđevič. Gradnja te cerkve, v kateri so grobnice, se je začela leta 1910 in bila končana leta 1912, vendar ni dokončana zaradi vojne. Tudi tej cerkvi, čeprav je bila šele zgrajena, ni bilo prizanešeno. Pobrali so vse iz nje (zvonove, bakreno streho, bakreni portal), kar se je dalo pretopiti v orožje. Po vojni so nato nadaljevali z gradnjo oziroma notranjo ureditvijo. Notranjost te cerkve je popolnoma vsa v mozaiku in je bila dokončana šele leta 1930. V zgornjem delu cerkve sta dva sarkofaga: očeta Kara-đorđevičev in kralja Petra I. Ostala dinastija Karađorđe-vičev pa je pokopana v spodnjem delu cerkve, katera je izdelana iz samega belega marmorja. Tudi stebri in kupole nad grobnicami so v mozaiku. Po ogledu mavzoleja smo pot nadlajevali proti Kragujevcu.
Kragujevac je gospodarsko, kultumo-prosvetni in politični center Sumadije in Pomorav-ja. Mesto je poznano že iz časa napadov Turkov in seveda tudi iz 2. svetovne vojne. V tem mestu je bila tudi tovarna topov, katera je bila preseljena iz Beograda. Zato je poznano, da je bil leta 1853 v tej tovarni izlit prvi top v Srbiji in od tedaj se začenja nova epoha in razvoj Kragujevca. V tem mestu se je začel tudi razvoj delavskega gibanja, v katerem je živel tudi prvi socialist v naši državi — Svetozar Markovič. Pod vodstvom Svetozarja Markoviča in njegovih naslednikov so se širile napredne ideje delavskega razreda. Poznano nam je delavsko gibanje pod imenom Rdeči prapor. Spominja nas na prvo delavsko vstajo — demonstracijo, ki so jo izvedli 15.2. 1876. Na tedanjih volitvah je zmagala namreč delavska stranka — Svetozarjevi nasledniki in delavci so na mestno hišo izobesili rdečo zastavo z napisom SAMOUPRAVA. V spomin na ta dogodek pa je bila leta 1969 zborovanje — tradicionalna manifestacija: srečanje samoupravljalcev Rdeči prapor, kjer se izmenjujejo tudi danes izkustva v našem socialističnem samoupravljanju.
Mesto Kragujevac je moderno mesto z dokaj razvito industrijo, razvitim šolstvom, modernimi novimi zgradbami, med katerimi pa je moč najti
Spominski park Kragujevski oktober
tudi dosti starih spominsko vrednih in znamenitih zgradb. Mesto ima tudi veliko kulturnih znamenitosti, kot tudi spominskih obeležij iz NOB. Med njimi je seveda važno omeniti Spominski park Kragujevački oktobar. Spominski park je nastal in bil zgrajen v čast na dogajanja 19., 20. in 21. oktobra, kjer so 1941. leta postrelili okupatorji preko 7.000 rodoljubov, med njimi je bilo 300 učencev, 18 profesorjev in 15 otrok, starosti od 8 do 12 let. Spominski park se nahaja na 350 ha, na katerih je več grobnic in spomenikov, posvečenim prav tem streljanim prebivalcem Kragujevca. V spominskem parku se nahaja tudi muzej 21. oktober, v katerem je preko 9.000 dokumentov.
Poleg muzejskih vrednosti je napisano sporočilo kragujev-ske epopeje in herojstva, naj mir in razumevanje vladata med ljudmi in narodi, da se kragujevski oktober iz leta 1941 ne ponovi nikdar in nikjer na svetu.
Po ogledu spominskega parka smo se podali v hotel Kragujevac, kjer so nas velikodušno pričakali delavci tega hotela, med njimi tudi direktor, ki nam je po zares dobrem in hvale vrednem kosilu tudi on povedal nekaj misli in besed o mestu Kragujevcu in njegovi zgodovini.
Po kosilu in kratkem sprehodu po centru Kragujevca smo nato nadaljevali pot z avtobusi rriimo Žirovnice do Betočine, kjer smo se vključili v promet na novo, 105 km dolgo avtocesto proti Beogradu.
Tu smo se po napornem dnevu namestili v hotelu Srbija, kjer smo imeli večerjo in nam za zabavo priredili tudi ples, tako da smo lahko zaplesali tudi kakšno kolo. Tistim, ki ni ugajala glasba, pa so si lahko po svoji volji ogledali nočno življenje Beograda.
Hitro je minila noč in z njo počitek, kajti vstati je bilo treba že ob 6. uri. Po zajtrku, ki je bil ob 6.30, pa smo imeli ob 7. uri odhod na Dedinje, kjer smo obiskali Hišo cvetja, v katerem počiva predsednik Tito, veliki borec za socializem, samoupravljanje in neuvrščenost.
Avtobusi so ustavili kakšen kilometer stran od Hiše cvetja in Muzeja 25. maj. Zbrano smo hiteli v park na Dedinju, kjer je posebno urejen prostor za čakanje in seveda zbirno mesto za ogled obeh znamenitih zgradb, v katerih je pokojni Josip Broz Tito preživel svoj prosti čas in v katerih je nenehno ustvarjal in premišljeval za naš boljši jutri.
V tihem čakanju v parku, kjer smo morali čakati 1 uro, kajti vrata za ogled Titove grobnice, odprejo ob 9. uri, smo nenehno razmišljali in omenjali ime Tito. Pogovarjali smo se o njegovem delu, o vsem, kar je ustvaril za naše samoupravljanje, za mir na svetu, o obiskih v naših krajih.
Točno ob devetih je kolona krenila proti vhodu, mimo Muzeja 25. maj proti Hiši cvetja. Skozi vhod, ki je posebno prirejen za ogled Hiše cvetja, stopiš v park, kjer vidiš lepo zeleno travo, krošnje raznovrstnih dreves, do vhoda v Hišo cvetja. Pred vhodom je lepo urejen vodomet, okrog njega pa polno cvetja. Ze ob vhodu Hiše cvetja zavlada popolna tišina. Ob vhodu v dvorano, kjer je grobnica tov. Tita, stoji častna straža. Tu stojijo štirje vojaki nepremično in tiho; prevzame te ta tišina in nemo zreš v snežno belo marmorno ploščo.
Okrog in okrog plošče je posajenega veliko raznovrstnega cvetja, ki daje pomen in ime Hiši cvetja. Tu je posajeno tako cvetje, ki ga je tudi sam pokojni Tito vzgajal. Mimogrede, ko tiho stopaš okrog groba tov. Tita, si lahko ogledaš levo in desno prostore, v katerih je živel in delal.
V mnogokaterih obiskovalčevih očeh vidiš solze in tedaj spoznaš, kako velik, čudovit in ustvarjalen je bil pokojni Tito. V očeh jim vidiš kako nam je prirasel k srcu. Tovari-
nizacij. Najbolj privlačno pa je mesto, kjer so razstavljene zvezne in republiške štafetne palice, ki so prihajale v Beograd vsako leto ob rojstnem dnevu tov. Tita in ob dnevu mladosti. V posebni vitrini pa je razstavljena tudi lanska štafetna palica, ki je obiskala tudi našo temeljno organizacijo na Rečici. Vendar ni prišla v roke tovarišu Titu, ker mu je bolezen in smrt prekrižala ta veličasten dogodek, ki se je vsako leto odvijal na stadionu JNA.
Avala — Spomenik neznanemu junaku
ša Tita ne bo nihče pozabil, kajti njegovo življenje in njegovo delo je nam vsem dalo toliko dobrega in pomembnega.
S težkim srcem zapuščamo grob pokojnega predsednika Tita.
Nato smo si ogledali še Muzej 25. maj, ki je tik ob Hiši cvetja. V njem so razstavljena darila in pokloni državnikov in državnic iz svega sveta. To so raznovrstni pokloni — darila, ki so značilni za tiste kraje, iz katerih, prihajajo darila. Med njimi so razni gongi, oblačila, orožje, slike, izdelki iz slonovih okel, zlato, srebra in marsičesa drugega. Ravno tako pa ne smemo pozabiti na darila republiških skupščin, raznih političnih organizacij ter delovnih orga-
Po ogledu muzeja smo si še na hitro ogledali del mesta_ Beograda: med njimi Zvezno skupščino in Kelemegdan, s katerega je prekrasen razgled na sotočje naših največjih rek — Save in Donave. V tem času obe reki poplavljata rodovitna polja in mesta. Po ogledu Kalemegdana smo si ogledali še muzej — dvor knjeginje Ljubice. V njej lahko vidimo raznovrstno opremo sob, ki je bila v času njenega življenja zelo moderna, danes pa nam pomeni kulturno dediščino.
Začeli smo se pripravljati na vrnitev domov. S spomini na Titov grob, Hišo cvetja in beograjskimi zanimivostmi smo poleteli proti Ljubljani.
Urh Branko
7
Zanimivosti blejskih parkov
Hoteli, gostišča, zabavišča ter samopostrežne trgovine so sestavni deli vsakega sodobnega letovišča, pomemben del pa so tudi umetni nasadi ter naravni parki. Vsako letovišče pa le nima parkov ter nasadov z redkimi vrstami drevja in grmičevja, katere so prenešene iz daljnih dežel.
In s temi je Bled bogat. Sredi letovišča ima urejene parke, ki jih je pač podedoval. Ob malo večji skrbi za parki in nasadi ne bi bilo prav nič posebnega razširiti ta osrednji blejski park, ki smo ga že res malo načeli z vseh strani, od Zdraviliškega parka pa tja mimo Počitniškega doma Slovenija-ceste (bivša Pongrat-zovila vila) in preko naravnega parka Belega dvora vse do Mline ga. Vse to področje bi bilo lep naraven park. sredi njega hoteli, zabavišča, gostišča, sezonske trgovine in vse to, kar spada v letovišče.
Blejski parki pa se lahko pohvalijo še z nečim. V njih ni le domače drevje, ki je običajno za naše kraje in gozdove. V njih boste našli dokaj redko drevje, prenešeno od drugod, iz daljnih dežel. Kdo jih je zasadil pri nasÌ To redko drevje je bilo presajeno k nam še pred prvo svetovno vojno. To nam dokazuje, da so v vilah, ki so postavljene sredi teh parkov, bile v lasti bogatih in premožnejših, ki so si pač izbrali Bled za svoj počitek, za svojo poletno »rezidenco«. In ne samo-, da so bili bogati, imeli so morali dosti smisla za urejanje svoje okolice, v kateri so živeli. Saj vemo, da so tudi še med obema vojnama, ko so se številni lastniki zamenjali, prišli novi (ne ravno revni) pa le ne zasledimo, da so toliko pažnje polagali urejanju vrtov, parkov, še manj, da bi redko, plemenito drevje presajali od drugod na Bled. v svoje vrtove.
Kje najdemo največ takega redkega, zanimivega drevja? To so parki okoli Krajevnega urada — nekoč vila Gvida Pongratza. Le-ta je imel v lasti ves sedanji park in še jezersko obalo nasproti parka. To lepo, za Bled toliko vredno posestvo je prešlo v občinsko last leta 1938 po javni dražbi.
Nekaj, takšnega drevja je v parku okoli Počitniškega doma Slovenija-ceste, prav tako prej last Pongratzovih. graščakov Pachte. V družbeno last pa je prešla po zadnji vojni. Nekatere posebne vrste drevja so še v parku vile Akademije znanosti in umetnosti na Mlinem. Ta je last Eleonore Šverljuga iz Zagreba, ki se je po zadnji vojni preselila ha Bled. Tudi park vile Wil-sonije — graščina Grimšiče na Rečici ni brez plemenitega drevja. Park pred Hotelom Park pa je že zelo oskubljen, vendar se ta redka drevesa le še upirajo snegu in vetru.
Če bi se skrbno ogledovali po Bledu, bi verjetno še našli kaj lepega, tako v Zdraviliškem parku, v vrtu Mežaklje in še kje.
Na kratko si oglejmo, katere vrste redkega drevja vidimo v teh blejskih parkih. V parku pri Krajevnem uradu in Počitniškem domu Slovenija-ceste zasledimo kavkaško ali Nord-manovo jelko (Abies Nord-manniana).' Ta vrsta je redka pri nas, podobna je naši domači jelki, le da je hitrejše, lepše in gostejše rasti. Značilno zanjo je, da se iglice na njenih mladikah obračajo navzgor, predvsem daljše, prav proti vrhu mladike. Pan-čičevo omoriko (Picea Omorika) lahko vidite v parku nasproti Park hotela. K nam so jo prinesli iz Bosne, udomačena je ob srednji in zgornji Dri-
ni, zelo pa jo cenijo na Holandskem.
Pri ladjišču pod Park hotelom lahko vidite še dve zanimivi in redki drevesi. To je močvirna cipresa (Ta.xodium Distichum), ki so jo pred 300 leti prinesli v Evropo iz Amerike. Zanimiva je prav zaradi tega, ker v jeseni izgubi vse iglice. Spomladi je bolj prikupna zaradi kratkih zelenih iglic po vejicah. Drugo drevo v tem območju je posebne vrste kostanj (Aesculus Parviflora). prav tako iz Amerike. Razcvete se dosti pozneje kot pravi navadni kostanj — običajno šele v juniju, raste pa ob obalah. Na obali pod Vilo Beli dvor lahko opazimo posebne vrste zimzelen. Ta vrsta je zelo redka in zato posebej zaščitena. S tujim imenom ji pravimo Ilex Aquifolium.
Na več mestih na Bledu je opaziti v spomladanskem času tulipanovec (Lyrio dendron Tulipofera). Ta je pri vili Ani ob Ribenski cesti, v vrtu Doma upokojencev ob Petrovi črpalki. Najlepši pa je v vrtu že imenovanega počitniškega doma Slovenija-ceste. Ima velike, tulipanu podobne cvetove, rumenkastozelene barve. Posebej čudoviti so njegovi listi ob brstenju. Lepo popestri parkovne površine tako imenovana Tsuga Canadensis, ki jo najdemo v Zdraviliškem parku in pri vili Mežaklja pa tudi v parku počitniškega doma Slovenija-ceste.
Le malokdo pozna ne Bledu judeževo drevo (Cercidophyl-lum japonicum). Prinesli so ga z -Japonske. Je majhno, nežno drevesce, ki je lepo spomladi, ko brsti v rdečkasti barvi. Poleti je zeleno, najlepše pa je jeseni, ko se prelije iz zelene v rumeno in nato v izredno lepo rdečo barvo. Najdemo ga v parku Krajevnega urada ob cesti proti parkirišču Park hotela. Precej revno je že, drugo pa so oklestili ob gradnji novega hotela. S tem so napravili veliko škodo.
Poleg naštetega zanimivega drevja pa so po vrtovih in parkih Vile Bled, Belega dvora, Mežaklje, Zdraviliškem parku, vile Wilsonije in ob jezerski obali še zeleni bor, rdeči hrast, razne vrste javorjev. Prav lepo se vklaplja v okolje rdeča bukev. Najbolj postavna je v parku nasproti Park hotela. Lep okras dajejo tudi ciprese, bori ter košati hrasti. Cela skupina starih hrastov je v parku vile Wilsonije, ki so jih zaščitili že po vojni. Označeni so bili s posebnimi tablicami in napisi. Vsi, razen enega, še trdno stoje. Le-tega so načeli tamkajšnji stanovalci.
Priznati je treba, da tudi danes graditelji novih hiš skrbijo za ureditev svojih vrtov. Seveda le redko kdo pozna hortikulturne umetnosti in če bi jim kdo lahko kaj svetoval. npr. strokovnjaki hortikulturnih društev, bi imeli danes še lepše in bogatejše vrtove.
Na Bledu smo imeli v povojnem času občinskega vrtnarja domačina Joža Čopa. Znal je ceniti naravne parke in bil edini, ki je v povojnem času tudi kaj zasadil, tam. kjer je čas ali tudi človeška roka pokvarila ali posekala. Njegova zasluga je ureditev parka ob jezeru od Park hotela do Zdraviliškega parka in ob Krajevnem uradu. Zal na Bledu ni dolgo zdržal, izbral si je raje Portorož, čeprav bi Bledu lahko mnogo koristil.
Opisali smo nekaj redkih »znamenitih« dreves, povedali tudi. kje si jih lahko ogledate. Verjetno smo marsikaj še izpustili, saj nikjer ni zbrano ali opisano. Reči moramo, da je pred leti že domačinka ing. Vida Pauluša začela z delom in zbrala to, kar smo vam zgoraj posredovali. Posamezna drevesa so bila zaznamovana, njih vrsta in ime pa napisana na posebni tablici na drevesu. Toda žal danes ni več sledu o tem. Opisana so bila tudi v Turističnih informacijah, ki jih izdaja TD Bled.
Na Bledu imamo več stro-kovnjakov-gozdarje v. ki se bavijo s tem. Želimo jih opozoriti, da bi se lotili dela. Imajo tudi svoje strokovno društvo in bi si lahko zadali nalogo, da nekaj napravijo v tej smeri. Kot smo povedali že v uvodu, je na Bledu še toliko možnosti za razširitev naših parkov. Treba se je le strokovno in načrtno lotiti tega dela. Zal do danes še nimamo takega načrta, čeprav je bilo o tem že dosti razprav in pripravljen denar za to delo. To ne potrebuje samo turistični Bled, za vsakega domačina bi se bilo zanimivo in vabljivo sprehoditi po naših parkih in si ogledati njih vrednosti. Tako bi jih narava še bolj privlačevala. Na Krajevni skupnosti so se sedaj že predramili, tudi hotelirji kažejo že več zanimanja — mogoče bo pa le kaj iz tega!
Benedik
0 registriranju delovnega časa v DSSS
1. marca letos je v DSSS začela obratovati ura za registriranje delovnega časa, uporabljati smo pričeli registrirne kartice. Ura je nameščena na stebru pred splošnim sektorjem prav blizu glavnega vhoda v upravno stavbo. Na vsako noviteto se je treba ppvaditi, tako smo se tudi na evidenčne kartice, ki zabeležujejo natančno prisotnost v delovnih prostorih. Pravilnik o delovnem času tudi med drugimi členi pravi, da se za čas delavčeve odsotnosti zbirajo dovolilnice pri telefonistu, ki jih konec meseca posreduje delavcu po sektorjih, ki vodijo evidenco prisotnosti na delu.
Za nekatere pa je potrebna stalna dovolilnica (nabavniki, šofer), ki jim narava dela nalaga stalne vožnje. Tistim delavcem, ki so radi zamujali, je to še poseben poduk, saj vemo, da je točnost na delu ena izmed odlik delavca. Delavnik obsega 8 ur in »pet minut gor ali dol« ni noben izgovor za zamudnike.
V naši ožji domovini imajo delovne organizacije poleg vratarske službe tudi registrirne ure za merilo delavčeve prisotnosti, v naših temeljnih organizacijah se je skoraj povsod uveljavila takšna oblika prisotnosti na delu.
Vesna
Alkoholizem
V današnjih časih se je bolj kot kdaj prej pojavil velik in nerešljiv problem, ki je strnjen v eni sami besedi: alkohol. Verjetno je vsak od nas slišal za dr. Janeza Ruglja, zdravnika iz Škofljice in o njegovi metodi zdravljenja, o merebit-nem poskusu, da se čimveč ozdravljenih alkoholikov vrne v normalno življenje, da začnejo delati, ustvarjati in prispevati svoj delež za lepši in boljši jutri nas vseh.
Naj spregovirim o pijančevanju na delovnem mestu in o tistih, ki že v službo prihajajo vinjeni. Prav tu je treba takoj ukrepati. Vsak izmed nas bi moral vplivati in preprečevati take primere in se truditi, da bi te pojave odpravili. Zato tudi ne spadajo na delovno mesto razna proslavljanja; za to je čas po opravljeni službi.
Večkrat se sprašujem, katere službe v TO, odnosno v DO so tiste, ki odgovarjajo za te prekrške. Vsi vemo, da je vse to težja kršitev delovne discipline. Tudi nesreče na delu so nemalokrat posledica vinjenosti. Poglavje zase so bolo-vanja na račun alkoholizma. Ali kdaj pomislimo koliko delovnih ur je vsak dan izgubljenih?
Pravi pekel je v družinah, kjer uživata alkohol oče in mati. Koliko je uničenih zakonov, koliko nesrečnih otrok! Doma je vedno prepir, otroci morajo večkrat hoditi v gostilne po razne pijače. Namesto
Dovolj vode, hidrantov za priključitev cevi in izurjeni gasilci so pogoj za hitro ukrepanje v slučaju požara
da bi otrok imel toplino doma in ljubezen staršev, doživlja ves ta polom. Prav ti otroci bežijo od doma, postanejo mladinski prestopniki, prav kmalu pa se znajdejo v domu. O teh tregedijah je bilo že veliko napisanega. Zaradi slabih družinskih odnosov ti otroci zapadajo v določena duševna stanja, v šoli so neuspešni, svojih staršev se ponavadi sramujejo. Ce bi vprašali te otroke za njihovo počutje, bi njihovi odgovori starše toliko prizadeli, da bi pijančevanje zasovražili.
C e razpletem misli naprej: Koliko je po lokalih pretepov in prepirov, koliko lahkomiselnih ubojev; vsemu temu botruje ponavadi alkohol.
Kaj pa prometne nesreče? Posledica je velikokrat ponovno alkohol. Predpise o varnosti na cestah bi bilo treba zaostriti predvsem zaradi vinjenosti. Po podatkih inštituta za alkoholizem v ZDA je razvidno, da je kar 50 do 65 odstotkov voznikov, ki so zakrivili prometne nesreče s smrtnim izidom. Pred vožnjo so pili alkohol, oziroma so bili vinjeni. Statistika tudi pove, da je vsak deseti Američan potencialni alkoholik in da je eden najbolj pogostih vzrokov smrtnosti prav alkoholizem. Poraba piva, vina in žganih pijač je v preteklem desetletju naraščala počasneje, kakor v šestdesetih letih, vendar so posledice zaradi uživanja alkohola hude.
Na svoje zdravje, ki je samo eno in je vse bolj ogroženo, ne pomisli noben alkoholik, dokler ni prepozno. Naj omenim samo bolezni jeter, želodca (posebno občutljivi so v tem primeru prav možgani) in človek je lahko v kratkem času razvalina.
Sprašujemo se verjetno vsi, zakaj se pije iz dneva v dan več. Vsak alkoholik se pritožuje, da ni zadovoljen, da je razočaran, da ga nihče ne mara itd. Ali je med nami kdo, ki ni doživel še nobenega udarca usode? Z delom in dobro voljo je treba premagovati vse težave, čeprav včasih ni lahko. Vsak naj pomisli na neštete mlade ljudi, ki jih je usoda pripeljala v invalidski voziček. Vsi ti bi se morali iz obupa nalivati z alkoholom, če bi v tem bila možna rešitev.
Vsak član naše družbe bi moral prispevati svoj delež k reševanju tega problema in stremeti, da bo takih neljubih pojavov čimmanj.
MP
V nedeljo, 15. februarja 1981 je bilo v Gorjah občinsko sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih za leto 1981. Na tekmovanju je nastopilo 46 žensk in 251 moških ali 297 članov sindikata iz 53 00 ZS.
Iz naše delovne organizacije se je za tekmovanje prijavilo 61 tekmovalcev, udeležilo pa se jih je le 37. Ta neresnost prijavljenih povzroča veliko nepotrebnega dela pri organizaciji in tehnični izvedbi tekmovanja ter nepotrebno trošenje sredstev za Startnino.
Rezultati:
Ženske do 27 let
1. Kovačič Irena, Vezenine, 7,33,8; 2. Žvan Andreja, Gradb. p. Bohinj, 7,52,00; 3. Novak Mojca, Murka, 8,06,0; 4. Jan Urška, LIP, 8,09,0; 15. Cundrič Marija, LIP, 10,42,7.
Štartalo je 15 tekmovalk
Ženske od 27 — 35 let
1. Pirnat Marinka, ZD Bohinj, 7,26,7; 2. Čop Slavka, SO Radovljica, 7,36,0; 3. Poljanec Kati, LIP, 7,53,6; 17. Mrak Sonja, LIP, 10,30,0.
Štartalo je 18 tekmovalk.
Ženske nad 35 let
1. Kosmač Lojzka, SDK Radovljica, 7,53,7; 2. Ristič Albina, LIP, 7,59,5;	3. Kaiser
Jasna, LIP, 8,39,9.
Štartalo je 12 tekmovalk.
Moški do 27 let
1. Frčej Jože, LIP, 12,21,6; 2. Koren Franci, Vezenine, 12,33,5;	3. Tajnikar Franc,
Veriga, 12,34,3; 4. Kordež Matevž, LIP, 12,54,0; 7. Šimnic Franc, LIP, 13,14,6; 23. Knaf-lič Marjan, LIP, 14,31,6; 28. Sodja Danijel, LIP, 14,50,0; 23.' Čop Anton, LIP, 15,37,3; 52. Kotnik Franc, LIP, 16,58,4; 56. Gaberšček Marjan, LIP, 17 26,4;
Štartalo je 72 tekmovalcev.
Moški od 27 do 35 let
1. Malej Janez, FILBO, 11,41,3; 2. Pogačnik Zdravko, Iskra, 12,31,5; 3. Janša Miloš, Veriga, 12,41,5; 9. Zalokar Mi-
lan, LIP, 13,18,6; 11. Koren Franc. LIP, 13,35,4; 14. Jarko-vič Tomaž, LIP. 14,14,6; 19. Kravanja Alojz, LIP, 14.44,5;
20.	Svetina Franc, LIP. 14,48,6;	25. Korošec Janko.
UP. 27. Luskovec Alojz, LIP. 15,55,0; 58. Primožič Drago. LIP, 17,56,3; 59. Čufar Franc. LIP, 17,59,4;	66. Mozetič
Miran, LIP, 19,00,0.
Štartalo je 77 tekmovalcev. Moški od 35 do 45 let
1. Kobilica Pavel, GG, 11,24,3; 2. Lapajne Franc, LIP, 13,23,8;	3. Soklič Andrej,
GORENJC, 13,30,6; 4. Vojvoda Lovro, LIP, 13,37,3; 29. Gros Leopold, LIP. 16,01,2; 36. Ažman Stanko, LIP, 16,26,8;
44.	Soklič Janez, LIP, 17,06,4. Štartalo je 68 tekmovalcev.
Moški nad 45 let
1. Rozman Tine, GP Bohinj, 12,32,9; 2. Reš Jaka, OŠ Lipnica, 13,05,7; 3. Repinc Viktor. LIP BLED. 13,21,3; 12. Malej Metod, LIP, 16,30,0; 13. Zupan Pavel, LIP, 16,31,8; 15. Perše Stanko, LIP, 17,04,0; 23. Golc Anton, LIP, 21,14,0.
Štartalo je 24 tekmovalcev.
Kategorizirani tekmovalci:
1. Kopač Srečo, Veriga, 10,44,5; 2. Česnik Tomaž, Veriga, 10,46,0;	3.	Zupan Tine,
ELAN, 10,51,1;	4. Lapajne
Mirko, LIP, 10,56,7; 6. Arh Samo, LIP, 13,01,7.
Štartalo je 6 tekmovalcev.
Vrstni red — ekipno ženske
1. LIP BLED, 38 točk; 2. Vezenine Bled, 31 točk; 3. Elan Begunje. 27 točk. Uvrščenih 16 ekip.
Vrstni red — ekipno moški
1. Veriga Lesce, 86 točk; 2. LIP Bled, 78 točk; 3. Elan Begunje, 71 točk.
Uvrščenih 23 ekip.
V rstni red — ekipno skupaj
1. LIP Bled, 116 točk; 2. Veriga Lesce, 101 točka: 3. Elan Begunje, 98 točk.
Uvrščenih 17 ekip.
Marolt
Tekmovanje v smučarskih tekih v TO Tomaž Godec
Sindikalno prvenstvo v smučarskih disciplinah je bilo v januarju t. 1. in po tem datumu so si zaposleni v vedno večjem številu kupovali tekaško smučarsko opremo. Na lepo pripravljenih tekaških prograh med Bohinjsko Bistrico in Ribčevim lazom pa so se vadili v prvih tekaških korakih.
Vsem je bil takšen način rekreacije zelo všeč. Ugotovljeno je, da se več kot 2/3 zaposlenih ukvarja s teki, zato smo predlagali, da se v tej disciplini organizira tudi tekmovanje.
13.	marca letos smo žrebali številke in se dogovorili za zbor ob 16. uri pri delavcu Sokliču na Poljah.
Malo smole smo imeli, vreme je bilo deževno. Zbralo se je 16 zaposlenih, Mirko in Milan sta poskrbela, da so bile vse smuči enako namazane. Potem se je začelo tekmovanje. Proga je bila ugodna, vendar pa dovolj težka — v dolžini cca 3 km. Ves čas je deževalo, tako se je čaj vsem zelo prilegel. Sodniško ekipo so sestavljali:	Stanko Hodnik,
Pikon Janez, Soklič Marija in Zalokar Helena, bili so zelo
točni in takoj so tekmovalci zvedeli za rezultate, za kar se jim kolektiv lepo zahvaljuje. Vsi nastopajoči so prejeli nagrade, posebno pa so bili nagrajeni prvi, drugi in tretji tekmovalec, predzadnji in najstarejši tekmovalec.
V prijetnem okolju domačije tov. Sokliča ob dobrem prigrizku so se povrnile izgubljene kalorije, pogovarjali smo se o smučarski umetnosti.
Želja vseh je, da bi se še kdaj srečali kakor letos, morda še v večjem številu.
M. L.
REZULTATI
1.	Lapajne Mirko	8.35.14
2.	Sodja Danijel	9.39.40
3.	Vojvoda Lovro	11.01.36
4.	Korošec Janko	11.05.50
5.	Zalokar Milan	11.18.57
6.	Rozman Franc	11.34.59
7.	Gašperin Matjaž	12.09.01
8.	Kitič Zdravko	12.58.61
9.	Sedlar Pavel	12.59.99
10.	Stare Franc	13.01.11
11.	Stare Branko	13.03.49
12.	Soklič Janez	13.45.63
13.	Menciger Janez	13.48.75
14.	Mencinger Ludvik	14.10.35
15.	Rozman Darko	15.01.65
16.	Ravnik Branko	17.24.07
Zbor gorjanskih planincev
V soboto, 14. marca letos so se zbrali gorjanski planinci na dvainpetdesetem rednem letnem občnem zboru. Večina društvenih organizacij iz Gorij nimajo rednih letnih zborov. Planinci to organizirajo prav vsako leto, kajti planinsko društvo v Gorjah je najbolj številna organizacija. Upravni odbor se zaveda tega, da je treba vsako leto predložiti račun dela za preteklo leto svojim članom. Nov upravni odbor je bil izvoljen na lanskem letnem zboru, zato letos teh volitev ni bilo. Gorjansko planinsko društvo ima rednih vpisanih članov, mladincev in pionirjev 845 po številu.
Na tem občnem zboru so bila podana vsa poročila z zelo bogato vsebino o delu društva v letu 1980. Tudi finančno poročilo je zelo razveseljivo, kljub temu, da brez težav ni šlo. Planinsko društvo Gorje oskrbuje tik pod Triglavom dom »Planiko« in nekdanjo tržaško kočo na Doliču, ki so prav to pred leti povečali in temeljito obnovili. In kot tare vsa planinska društva večna skrb za oskrbnike in strežnega osebja visokogorskih koč in domov, se podobne težave pojavljajo tudi v Gorjah. Lansko leto so dobili, poleg stalnih oskrbnic za pomoč dijakinje. Iz knjige vpisov obiskovalcev je razvidno, da je bil obisk dokaj številen. V domu »Planika« je bilo 7.333 obiskovalcev. Nočitev je bilo 1.570 tujih in 3.383 domačih planincev. Na Doliču pa je bilo 9.230 obiskovalcev, nočitev 549 tujih in 3.980 domačih. Oba domova sta odprta 28. julija. Dom »Planika« je bil zaprt 20.
9.,	Dolič pa 2. 10. Za vse potrebno, kar lahko nudi visokogorska postojanka gostu-obi-skovalcu, je bilo potrebno prenašati s konjiči iz doline Krme po strmih poteh in nevarnih stezah kar 16.220 kilogramov za ti dve planinski po-postojanki. Na poti v dolino pa so odnašali steklenice.
Pred leti je stekla množična akcija zbiranja denarja in obveznic od delovnih ljudi in delovnih organizacij. Teh sredstev se je nabralo kar preko pol milijarde starih dinarjev, za postavitev tovorne žičnice iz doline Krme do doma na Kredarici, dalje do »Planike« in »Staničeve koče«, toda do danes ni bilo storjenega na tem še prav nič. Kar je bilo prisotnih delegatov na tem zboru sosednjih planinskih društev, so vsi izrekli prav zaradi tega mnogo kritike. Kamen spotike je namreč ta, da je to območje prav tam, v katerih mejah bo zavarovalni narodni Triglavski park, v katerem se ne dovoljuje nobena gradnja, ki bi posegla v to naravno okolje.
PD-Gorje ima tudi svoje alpinistično sekcijo, ki šteje devetnajst članov, mladih al-
pinistov, ki so lani opravili kar 172 plezalnih tur vseh težavnostnih stopenj v vseh letnih
časih.
50 let mineva, odkar so gorjanski planinci otvorili prehod skozi znano Pokljuško luknjo in zgradili galerije. Danes je vse to izmaličeno in opustošeno. S turističnim društvom iz Gorij so se že dogovorili, da bi morda še letos vse obnovili in tudi to naravno lepoto zopet približali turistom.
Na tem zboru so bili prisotni zastopniki sosednjih planinskih društev, PZS pa je zastopal tovariš Janez Kmet. Le-ta je povedal, da je v Sloveniji že vključenih v društva stodvatisoč planincev, kar vsekakor ni pomembno samo za planinstvo, pač pa tudi v smislu splošnega ljudskega odpora.	Jože Ambrožič
Obzornik
Prešernove družbe
Tokrat vam želimo predstaviti slovensko poljudno ljudsko revijo z zelo pisano in vsestransko zanimivo vsebino, ki jo že 29 let izdaja Prešernova družba. Gotovo bi se nanjo naročil še marsikateri delavec, če bi jo bolje poznal.
Razen kratkih novel domačih in tujih pisateljev prinaša »Obzornik« na 80 straneh vsak mesec zanimive članke z vseh področij znanosti in človeškega zanimanja. Zgodovina, potopisi, narodopisje, problemi daljnih dežel in ljudstev, razvoj tehnike in znanosti, revolucije in vojne, razvojna pot človeškega rodu ter perspektive prihodnosti, življenjske poti domačih in tujih znamenitih ljudi, zanimivi kulturni problemi in dogajanja, pa še pisane podobe iz narave in živalskega sveta. Revija posveča posebno pozornost umetniški in estetski vzgoji bralcev ter je bogato ilustrira-
na. Zanjo se navdušujejo tako prosvetni delavci kot mladina prav tako pa tudi ljudje vseh poklicev, od preprostih ljudi do izobražencev. V njej objavljajo tudi poročila o delovanju Prešernove družbe, pisma, ki jih pošiljajo njeni člani in odgovore nanje. Revijo ureja uredniški odbor z glavnim urednikom Tonetom Fajfarjem in odgovornim urednikom Stankom Janežem.
Letna naročnina (12 številk) »Obzornika« 1981 je 300 dinarjev, lahko pa jo poravnate tudi v največ 3 obrokih. Polletna naročnina je 150 dinarjev, posamezna številka pa stane 30 din. Naročite jo lahko na naslov:	Prešernova družba,
Borsetova 27, 61000 Ljubljana.
Za sprostitev med odmori
Zaposlenemu človeku današnji čas prinaša hiter tempo življenja in kljub tehničnim izboljšavam pravimo, da nam vedno manjka časa. Naj se tega zavedamo ali ne:	za
sprostitev in rekreacijo premalo naredimo in po trimskih stezah se ozremo le še na sprehodih. V enem samem dnevu imamo toliko stvari opraviti, begamo sem ter tja. Kadar nimamo pravega delovnega poleta, se dolgočasimo in ne vemo, kako bi se sprostili. Telovadne vaje so kako potrebne in če nam le-te preidejo v navado, si ustvarjamo novih zalog v moči. Laže smo kos težavam, ki nam jih v večjih ali manjših merah nudi vsakdanji delavnik.
V marcu letos smo delavke v DSSS pričele z 10—15 minutnimi telovadnimi vajami, ki so vključene v odmor pri malici. Morda bi kdo dejal, da je premalo časa za razgibavanje. Nekaj je vendarle, razgibajo se vsi deli telesa. Več ali manj vse sedimo ob pisalnih strojih ali ekranih in obremenjene so le nekatere mišice, često imamo sključeno držo telesa. Vaje delamo pod vodstvom delavke, ki se sama udeležuje telovadnih vaj v svoji krajevni skupnosti.
Vaje so preproste, pa tudi malo bolj zahtevne, vendar se je vredno potruditi. Mogoče bo tudi doma katera prenesla kaj športnega duha. S telovadnim razgibavanjem bomo tudi delno pregnali pomladansko utrujenost, skratka: nabirale novih moči za delo v pisarnah.
Vesna
Efflilg
STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC MAREC 1981
	delavcev	učencev v poki. šolah
TO Tomaž Godec		
Boh. Bistrica	464 +	13
TO Rečica	317 +	9
TO Mojstrana	57 +	2
TO Podnart	75 +	1
TO Trgovina	24 +	
DSSS	83 +	5 pri-
	pravnikov	
1020		
ZAPOSLILI SO SE:
TO Tomaž Godec:
SELAN Blaž, 1960 - K
TO Rečica:
ZUPAN Janez, 1947 - K MUŽAN Peter, 1965 — spec, les. delavec
ZUPAN Slavko, 1964 — spec. les. delavec
ERŽEN Rudi, 1964 — spec. les. delavec
JAKOPIČ Martina, 1963 -NK
PINTAR Polonca, 1960 - NK
TO Mojstrana:
MRAK Vida, 1951 - K KOSIČ Nikolaj - K LUMPERT Janez - PK
TO Podnart:
RAVNIK Jurij, 1952 - VIS
ODŠLI IZ DO:
GOGALA Jože — upokojitev LICER Vera — upokojitev URH Angela — upokojitev HAJDUK Anica — invai, upokojitev
ROZMAN Valentin — sporazumno
VELKAVRH Metka - sporazumno
ŽVAN Zofija — sporazumno DOLENC Janko — sporazumno
RODILI SO SE:
SODJA Francu in Jolandi (TO Rečica) — hči
MRAK Darku (TO Rečica) — hči
GODEC Cirilu in Jožici (TO Rečica) — hči
KOREN Francu (TO Rečica) — sin
PETKOVIČ Dušanki (TO Podnart) — hči
PAJlC Peru (TO Podnart) -hči
V.
Za vse ljudi pomlad
Naj bo vesela in srečna pomlad za vse!
Za starčka, otroka, mater in očeta, ženo in moža. Pesem veselja naj kroži po svetu, od srca do srca ...
Naj sovraštvo ljubezni ne pokonča. Prijateljstvo naj se goji kot njiva, kjer rodovitno žito zori ...
Pomlad je čas prebujenja.
Poiščite srečo v malih stvareh.
Jok naj zamenja smeh. Naj bo beseda toplo izrečena, misel pa ne omahljiva, temveč jeklena!
Naj bo pomlad povsod za vse ljudi, ki spoštujejo zlato svobodo.
Poiščimo v delu uspehov in moč, naj ponosno zastave vihrajo.
Ponosno in smelo naš naj poje korak!
Naj bo za vse srečna in vesela pomlad!
Vesna
Kako si nekateri predstavljajo informiranje v združenem delu.
Njen sin
»Vrnil se je njen sin*, so govoril po vasi. Po dolgih letih v tujini našel pot je k domačiji, kjer spomladi zgodnje češnje zacvetó.pod streho ptice gnezdijo. Mati mogla ni očem verjeti, nezadržno lile so solze na lica, roké tresoče so ga po laseh trepljale.
»Lepo je spet doma,« je rekel. Dolgo v noč sta govorila, živo sta spomnila se starih dni.
»Mati, ne grem nazaj...
Ostal
bom s tabo tu, na rodni grudi.«
Z upanjem v očeh ga je gledala.
Ljudje so govorili po vasi:
».. . morda sina je našla ...«
Jana Beravs
Ti moja
ljubljena
Gorenjska
Ti moja ljubljena Gorenjska, ti krasna zemlja si slovenska. Vsak dan se znova te radujem, lepote tvoje občudujem.
Kako se meni lepa zdiš, ko v jasnem jutru se zbudiš, ko sonce ti o.barva gore,
Triglav, Stol zardi od zore.
In spev zvonov čez hrib in plan naznanja nov pomladni dan.
Angela
Dve sosedi
Tam na levem bregu Save, hiša velbana stoji, v njej pa petinosemdeset let že Nežka Ribčeva živi.
Sava ji je kot soseda, vsak dan z njo poklepeta, ena drugi vse zaupa, ni življenja brez gorja.
Angela
V spomin Vinku Ambrožiču
Vinko Ambrožič se je rodil 22. 8.1914, v majhni vasici Mevkuš nad Gorjami v številni revni — kajžarski družini. Že v rani mladosti je okusil vse tegobe socialnega razlikovanja. Pred vojno se je največ ukvarjal z drvarjenjem in prevozom lesa iz pokljuških gozdov.
Že v prvih dneh okupacije je povsod in kjerkoli, pomagal prvim in naslednjim borcem za svobodo. V maju leta 1944 se je tudi sam aktivno pridružil Gradnikovi brigadi, ki je ravno takrat izvajala borbeno akcijo v Gorjah. Z njo se je vračal na Primorsko. Ko pa so tam zbirali borce-pro-stovoljce za Koroško, se jim je pridružil tudi Vinko. To je bilo v poletju 1944. leta. Vinko je bil v Zahodno-koroškem odredu najprej mitraljezec, potem pa intendant tega odreda. Bil je dober in sila bojevit borec, za kar je prejel štiri odlikovanja.
Po končani vojni je zopet prevažal les z svojim konjičem, toda s tem napornim delom je prenehal 1961. leta in se zaposlil 14. 4. 1961 v tovarni drobne embalaže v Vintgarju. Leta 1962 se je tovarna Vintgar priključila LIP Bled in od takrat je vseskozi delal v obratih na Rečici. Pretežno je delal na robilniku, polnojarmeniku in nazadnje kot pred-sorter. Svoje delo je opravljal vestno in odgovorno. Pri delu je bil vedno dobre volje in je bil vzgled vsem sodelavcem. Bil je vzornik, po katerem bi se današnja mladina lahko samo kaj naučila. Invalidsko se je upokojil 31. 7. 1972.
Bil je vedno nasmejan, vendar nas je letošnji februar iznenada pretresla vest, da je umrl. V spremstvu gorjanskih godbenikov, pevcev iz Zasipa, smo ga v velikem spremstvu spremili na gorjansko pokopališče. Ob odprtem grobu mu je spregovoril v slovo njegov koroški soborec Ivan Žvan-Majski. Njegovo krsto so tudi spremljali koroški borci.
Vinko, slava ti!
Zahvale
Po hudi bolezni nas je v 77. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama
MARIJA BANKO
iz Fokovcev v Prekmurju
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam ustno ali pismeno izrekli sožalje ter nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala kolektivu LIP Bled DSSS in kolektivom prodajnega sektorja, prodajalne Murska Sobota in prodajalne Zagreb.
Sp. Gorje, Fokovci, dne 25. marca 1981
Štefan Banko z družino in vsi njeni
Ob smrti stare mame se zahvaljujem vsem za podarjeno cvetje in izrečene besede sožalja
Papier Zvonko
Ob smrti našega dragega moža in ljubljenega očeta JANEZA MRAKA
se iskreno zahvaljujemo celotnemu kolektivu za izkazano sočutje, podarjeno cvetje ter godbo in udeležbo na pogrebu. Vsem še enkrat hvala.
Žena Jerca in ostalo sorodstvo
Kranjska gora, dne 10. 3. 1981
Glavni in odgovorni urednik: Ivan Robič, tehnični urednik: Nada Frelih, člani:	Branko Sodja, Franc
Mencinger, Andrej Trojar, Branko Urh, Miro Kelbl, Franc Globočnik, Samka Tomažin, Ciril Kraigher in Marija Urankar.
Ob izgubi našega moža in očeta
VINKA MUŽANA-MIHAJLA
se iskreno zahvaljujemo vašemu kolektivu za izraze sožalja, darovano cvetje in za vso pomoč, ki ste nam jo nudili v teh težkih dneh.
Zahvaljujemo se tudi govorniku za poslovilne besede.
Družina Mužan
Boh. Bela, 1. 4. 1981