Leto I. V Trstu dne 28. Avgusta 1908. Št. 35. // jzhaja v Trstu vsak^ = petek popoldne = Uredništvo in upravništvo jlica Boschetto št. 5. II. nad. 1570 v««*** Delavski List r l Posamezna številka "N -- 6 vin. -= Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. m ., m. ^iii-nri-iri.i .nii i m r. ~^ Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. Socialna demokratična stranka na Nemškem. Kakor po navadi, je izdalo vodstvo so- c j a lno demokratične stranke na Nemškem, tudi letos obširno poročilo o strankinem jelo vanju v dobi od 1. avgusta 1907 do j p junija 1908. Poročilo obsega 143 strani tistih gostih nemških črk, ki jih navadno imenujemo «prah za oči». Prvi del poro¬ čila se peča z volilnimi boji pretečenega leta, o kongresu strokovnih organizacij, o politiki takozvanega «bloka» in o zadnji gospodarski krizi. Temu sledi nekoliko r poglavij posebnega značaja na katere ho¬ čemo opozoriti naše čitatelje. Naravno je, da je vpliv gospodarske krize občutila tudi strankina organizacija, odnosno stranka sama. Dočim je število organiziranega delavstva na Nemškem na¬ raslo v dobi 1905-1907 za 38% nad šte¬ vilom prejšnje dobe, je v letošnji dobi 1907-1908 naraslo samo za 10’7 odstotkov in sicer je bilo lani število organiziranega delavstva 580.466 in je letos naraslo na 587.336. Naraslo je tedaj za 56.860. V tej statistiki je lepo zastopano tudi ženstvo, katerih organizacija napreduje neprenehoma. Vsled novega zakona o organizacijah je naraslo število organiziranih žensk od 10.943 na 29.458. Govoriti o vspehu socialistične stranke pri zadnjih volitvah v deželni zbor na Pruskem, bi bilo odveč. Vsi naši čitatelji že vedo o tej zmagi, socialistične stranke, ki je prvič prodrla v parlament pruske reakcije. Povedati pa moramo, da je od tedaj naprej naraslo število socialističnih poslancev v deželnih zborih na Nemškem na skupno število 151. Sedaj imajo nemški sodrugi 21 poslancev v deželnem zboru Bavarskem, tudi 21 jih imajo v deželnem ) zboru Hamburškem, 17 v Bremskem, 15 v Viirtemberškem, 12 v Badenskem itd. do knežije Schammburg-Lippe, kjer imajo v deželnem zboru samo enega zastopnika. Kakor v deželnih zborih, tako narašča število delavskih zastopnikov tudi v obči¬ nah. Sicer so doživeli letos nemški sodrugi v nekaterih krajih tudi nekaj porazov, toda pa v drugih krajih so doživeli lepe zmage. Tako čitamo v poročilu, da ima nemško delavstvo v 1865 občinah 5931 svojih socialističnih zastopnikov med tem ko je bilo v pretečenem letu samo 4996. Letos imajo tedaj skoraj 1000 zastopnikov več. V moralni del poročila spada — seveda — tudi strankina šola in poročilo pravi, da so bili vspehi v tem pogledu nepriča¬ kovani. Takoj ko so nemški sodrugi usta¬ novili to šolo, jo je hotela tamošnja redar- Mrovec in njegova slava. Spisal: Ivan Cankar. (Dalje). Spoznal sem, da je pač lahko, dokopati si časti in slave, časnega in večnega blagra, ampak da si zaslužiti človek teh stvari ne sme, da ne sme geniti mezinca zanje. — Komaj pade nanj sence resničnega zasluže- nja, je izgubil za zmirom čast in slavo in dober glas. Tako natanka je ta reč, da sem poznal človeka, ki svoj živ dan ni sto¬ ril nikomur in ničesar blagega, ki se ni brigal za čisto nič nego za jelo in pilo in ki je bil kljub temu občeznan, imeniten in požrtvovalen rodoljub. Zgodilo pa se je, da se je ta človek po čudnem naključju nena¬ doma vzdramil iz svoje lenobe in da je začel, Bog vedi kaj ga je bilo obsedlo, pošteno delati za kulturo svojih bližnjih. ‘ Od tistega dne ga noben rodoljub več ne pozdravi, nobena usta ga v,eč ne imenujejo in zapuščen bo križ na njegovem grobu. Narobe se je zgodilo nekemu drugemu, ki je bil v svoji mladosti poet in velik revolucijonar. Kdor ga je takrat poznal, je ' pljunil, predno je izgovoril njegovo ime. Nato pa se je nesrečnež tako privadil ka¬ menju, ki so ga metali za njim, da se-je stvena oblast uničiti. Najprej je grozila, da bo izobčila iz nemške države avstrijskega profesorja Hilferdinga in holandskega pro¬ fesorja Pamekocka ako bosta nadaljevala podučevati. Toda vodstvo stranke je našlo takoj druge učne "moči tako, da se je ta šola nadaljevala, kakor je bilo namenjeno. V tej šoli so podučevali razni profesorji od 1. okt. 1907 pa do 31. marca 1908, 777 ur in sicer: 250 ur gospodarske poli¬ tike, 105 ur o govorništvu, stilistiki in časnikarstvu; 90 ur o zgodovini 80 ur o sociologiji, 86 ur o delavskem pravu, 46 ur o sodnij skem pravu, 46 ur o civilnem pravu, 46 ur o občinski politiki in 23 ur o naravnih vedah. V to šolo je zahajalo 64 učencev, katerim je plačala strankina blagajna 26.075 mark, da jim je bilo mogoče zahajati k poduku. Tudi iz stran¬ kine blagajne je dalo vodstvo 12.222 mar- kov družinam omenjenih učencev, ki so obiskali to šolo in niso tako mogli s svo¬ jim dolom pomagati družinam. Plače uči¬ teljev znašajo 12.175 markov. Če uraču- namo še troške najemnine prostorov in drugo razvidimo cla stane stranko ta šola 58.430 markov na leto. Moralno poročilo sklene lista kazni vsled katerih je morala plačati stranka letos 33.446 mark glob in 18 let, 8 mesecev in. 4 dni navadnega zapora, in eno leto in 6 mesecev trdnjave. Nato sledi poročilo mo¬ ralno gmotnega položaja stranke, ki je na¬ ravnost v veselje in spodbujo vsem tudi nenemškim sodrugom. Letos je imela stranka 852.976T0 markov dohodkov troskov pa 783.958T3 mark. Imela je tedaj 69.017‘97 mark prebitka. O troskih hočemo omeniti samo naj¬ važnejše. Tako je izdala stranka 211.762 mark za splošno agitacijo, 17.260 za vo¬ lilno agitacijo, 58.430 — kakor smo že omenili — za šolo, 126.341 v podporo neaktivnemu časopisju. Dohodkov je imela največ od stranki¬ nega davka in sicer 442.101 M. Nadalje je 35.000 mark kot čisti dobiček stranki¬ nih listov „Neue Zeit“, „Gleihckeit“ in „Vahre Jakob“. 28.000 mark odbibljoteke osrednjega glasila stranke „Vorwarts in 101.000 kot čisti dobiček lista ,,Vorwarts samega. Te poslednje številke naj bodo našim sodrugom v vzgled, kajti iz njih je razvidno kako napreduje časopisje nemških sodru- gov, katerega vpliv in važnost zna tamošnje delavstvo pač zelo ceniti. Po vsej nemški državi izdaja socialistična stranka 71 listov ki izhajajo vsak dan izmed katerih so dosegli nekateri ogromno naklado. Razven teh je pa na nemškem še nebroj listov, ki izhajajo po dvakrat ali enkrat na teden, po dvakrat ali enkrat na polenil in da je začel pisati strahovito dolgočasne verze. Komaj so ljudje to za¬ pazili, so ga posadili na prčstol in so ga venčali z glorijo. Zdaj sedi na prestolu in piše verze; nobeden jih ne bere, toda češčen je, kakor ni bil prej nikoli... Vse to sem. spoznal ob tistem času, ko sem bil lačen in žejen, ko so bili moji čevlji brez podplatov in je pihal veter skozi mojo tenko suknjo. Klatil sem se med umetniki, ki niso Boga šele samo slu¬ tili, temveč ki so mu že z deli izkazovali čast. Vedeli so, da sem bil prišel mednje po glorijo in so me pomilovali, ker so bili blagi ljudje in usmiljenega srca. «Čemu se ukvarjajo v potu obraza, čemu prelivajo svojo kri?» sem pomislil in se jim čudil. « Plačila ne bodo želi ne na tem, ne na onem svetu, tudi njih srce samo, ki je grenkobe polno, jim ga ne bo dalo!* Tako sem mislil, ker sem samo slutil Boga, ko so mu drugi že darovali svojo kri na oltar. In prav ob tistem času, ko sem tako mislil in ko sem bil lačen in žejen, je ugasnila v meni slutnja I>Qga in ostalo je samo še nizkotno poželenje po gloriji. Zato sem se poslovil od umetnikov in sem šel po svojih potih. Takrat se je pričela čudna zgodba moje mesec itd. In število strankinih listov na¬ rašča neprenehoma. Tedenska znanstvena revija „Neue Zeit“ ima 9000 naročnikov in ima letos 2786 mark prebitka. „Gleihckeit“, glasilo organi¬ ziranih žensk ima 84.000 naročnikov in naročnic. Letos ima 15.701 mark prebitka. Šaljivi list „Der WahrelJakob“ ima 235.000 naročnikov. „Vorwarts“ pa, ima vsled zvi¬ šanja števila strani in števila urednikov 40.000 kron manj dobička nego lansko leto. Vsekakor pa ima še vedno prebitka 130.788‘05 mark. Letos je dobil 8315 novih naročnikov. Vsem nenemškim sodrugom prihajajo gotovo sline v usta, ko čitajo te številke, posebno pa nam slovenskim socialistom, ki smo v tem oziru še zelo zelo zaostali. Vsekakor pa upamo, da bo to poročilo našim sodrugom v vzgled. Iz tega naj se nauče, da ni nikdar zadosti agitacije nikdar zadosti izvršenega dela. Tudi pri nas se je začelo gibati zato pravimo sodrugom. Na delo! Na delo, da bodo tudi naša poročila veselejša nego so dandanes. Posebno je pa dolžnost naših sodrugov razširjati svoje de¬ lavsko socialistično časopisje. mp. Turška modema. Zmagali so tedaj mladoturki in turški narod ima sedaj svojo ustavo in kmalu bo imel tudi svoj parlament — naravno — s vsemi svojimi dobrimi in slabimi posledi¬ cami. V razvedrilo pa se bodo tudi ta- mošnji politikarji morali baviti z narodnim vprašanjem in vse kaže, da se bodo bavili z njim po.avstrijsko. Obljubljali bodo vsem veliko in dali nekaj najmočnejšemu. Navdušenje za sultana, ki je vladalo med ljudstvom v dneh, ko je proglasil ustavo pojenja in na dan prihajajo znaki nove ljudske nezadovoljnosti. Nazadnjaki silijo kmečko ljudstvo na upor zoper ustavo. V nekaterih hribih se kmetje celo priprav¬ ljajo na boj z orožjem zoper konstitucijo. Inteligenca pa zopet ni preveč zadovoljna s tem kar je dobila in hrepeni po novih zmagah. Delavstvo tudi ni zadovoljno. — Oderuštvo, ki so ga vršili nad ljudstvom prej plemenitaši, izvršujejo sedaj kakor poprej delodajalci. Toda to kar delavstvo prej ni moglo narediti začenja delati sedaj. Zahteva da se mu da zraven ustave in svobode tudi boljše življenje, kajti drugače bo smelo samo svobodno gladu umirati. V raznih krajih že, kjer niso hoteli delo¬ dajalci ugoditi zahtevam delavstva, so po¬ slednji stopili v stavko, ki je končala kakor v marsikaterih drugih ustavnih dr- Romal sem od mesta do mesta, iz kraja v kraj. Prosil sem miloščine, časih sem tudi malo kradel, kakor je naletelo. Samo delati nisem maral; ničesar, kar bi moglo koristiti enemu samemu človeku ali celokupnemu človeštvu, se nisem maral dotakniti, na noben način in za noben denar. Zakaj vedel sem dobro, da bi si z delom in zaslu- ženjem zagradil pot do slave. Kadar sem zvečer zaspal pod kozolcem ali na skednju, sem mislil v pobožni in zaupljivi molitvi: «Dodeli, o Bog, da se vzbudim jutri ime¬ niten rodoljub; Jožef Mrovec, občeznani, požrtvovalni rodoljub, ki mu je zagotovljena hvaležnost narodova na vekov veke...» Želel sem si tudi, da bi se vzbudil kakor slavni pesnik ali imeniten umetnik, zato ker nisem delal ne pesmi, ne umotvorov. Toda nič takega sc ni zgodilo; vzbudil sem ■ se pod kozolcem ali na skednju in sem bil lačen in žejen. In vedel sem takoj, da me še ni bila obžarila glorija, zakaj požrtvovalni rodoljubi niso nikoli lačni in žejni. Pred velikonočnimi prazniki je bilo, ko sem. romal pod večer skozi pusto, tiho vas. Šel sem počasi, ker se mi nikamor ni mudilo, in šem se ozrl mimogrede v odprto vežo. Veža je bila prazna, zato sem stopil vanjo in sem pogledal radoveden na desno, na levo. Nikjer človeka; samo zadaj so žavah s spopapi med delavstvom in obo¬ roženo silo. Te dni so n. pr. peki delodajalci prosili oblasti da jim dovoli zvišati cene kruhu. Ker so oblasti odklonila to ponižno prošnjo, so se peki delodajalci maščevali in drugi dan so spekli manj kruha nego je bila ljudska potreba. Ljudstvo se je pa začelo zgražati nad takim postopanjem pekov in isti dan zvečer je napadlo pekarne, razbilo kar se je dalo razbiti in vzelo kar je imelo potrebo. Vlada skuša sicer res ukreniti da bi se ne ponavljali več taki dogodki, toda mesto boja med ljudstvom in vlado bodo videli tudi Turki boj med delavstvom in delodajalci in mi smo že danes prepričani, da se bo vlada zamerila rajo delavstvu in širšemu ljudstvu sploh nego delodajalcem. Mohamedanci so jezni in hočejo uničiti kristjane in začel se je znova boj med grki in bulgari v Macedoniji. Mladoturški odbor je izdelal načrt za ustanovitev ljudskih šol za bulgare in grke v Mace¬ doniji. Priprave za volitve se vrše precej po¬ časi, kar tudi vznemirja zelo ljudstvo. — Seveda so temu krive slabe zveze po široki državi in tudi oni funkcijonarji ki imajo to v rokah niso še vajeni dela, ki ga za¬ htevajo volitve. Govori se že o kandida¬ turah in celo o predsedniku zbornice, ki da bode baje bivši gramisir Frid. Volilna borba je v nekaterih okrajih že v polnem tiru in bati se je, da bo povzročila zmeš¬ njava pri volilni agitaciji v Mali Aziji in v afriški Turčiji resne krvave dogodke. Turčija je tedaj popolnoma moderna država, ki bo kmalu okusila vse prijetnosti parlamentarizma in strankarskega egoizma. Turško ljudstvo pa se bo moralo še na¬ dalje bojevati, kakor drugod, da si izvojuje popolno svebodo in človeško življenje. Politični pregled. Deželni zbori češki, gališki, saleburški, štajerski, koroški, moravski, šleski, preda- rlberški so sklicani na 15, gornjeavstrijski, tirolski in goriški na 22. septembra, bu- kovinski na 5. oktobra. Ker se snide dr¬ žavni zbor baje 3. novembra, se pričakuje za deželne zbore daljše zasedanje. Največje zanimanje je za češki deželni zbor, od ka¬ terega je lahko odvisno marsikaj za bodoči razvoj razmer v državnem zboru. Ne le kako se bodo gledali Čehi in Nemci, temveč tudi kako bodo razne češke stranke, ki so v državnem zboru združene, nastopale v deželnem zboru, je važno za bodočnost v parlamentu. nizke temne duri napol odprte; odprem še malo, pogledam — glej, gnjati in krače! Vzamem gnjat, spravim jo pod suknjo in grem, na pragu pa se skoraj zaletim z glavo v debelega kmeta. «Bog daj, oče, Bog daj!» zakličem in jo mahnem po cesti z dolgimi koraki. Šele ko me ni več videl, je začel kričati, kakor da bi mu skedenj gorel; zdavnaj že sem bil onkraj vasi, pod holmom v tihi senci, in še zmirom sem slišal njegov glas. Večerjal sem, spal sem in sem čisto po¬ zabil na tisto istorjo; z lahkim in veselim srcem sem romal drugi dan po veliki cesti; večerilo se je že, ko sem ugledal od daleč belo vas. V suknji sem imel še gnjatnico in sedel sem kraj ceste, da bi obiral. Tam od vasi dve dolgi senci. Spravil sem kost y suknjo, legel sem za grm in sem se sključil v klopčič. Tiste čase nisem maral žandarmov. Postaneta kraj ceste, strmita naravnost v grm. «Kaj sta zavohala gnjat, kujona?» si mislim. «Hej!» mi zakliče in pomigne s prstom. Vstanem 'počasi in zlezem na cesto, onadva se spogledata. — Izprašujeta me po imenu in po različnih stvareh, ki jih zaradi časti in slave nisem maral razodeti. Dolgo se nista obotavljala; tenko so zacvenketalo verižice, pa smo šli; DELAVSKI stranitev senata. 3. Svobada političnih družb, ne da bi bile v nasprotju z društvenim za¬ konom iz leta 1976. 4. Najširša izvedba uprave vilajetev v zmislu članka 108. o. Vsi otomanski podložniki, ki so dovršili 21. leto, imajo volilno pravico brez obzira na svoj socialni položaj, na premoženje in na posest. Izvzeti so samo tisti, ki nimajo civilno-pravnili pogojev. 6. Turški jezik je uradni jezik države ter se rabi v dopiso¬ vanju in na razpravah. 7. Meje vilajetov ostanejo dokler se ne izpremene po sklepu parlamenta. 8. Vsi otomanski državljani imajo enake pravice in svobode brez raz¬ like pasme in vere. Vsi so enaki pred zakonom, imajo enake pravice in dolžnosti in dosežejo po svojih zmožnostih lahko vsako državno službo. Nemohamedanci za- doste vojaški dolžnosti po dotičnem za¬ konu. 9. Ob znižanju izdatkov za vojaške namene se urede vojaške razmere na suhem in na morju po finančnih sredstvih, po po¬ litični situaciji, po geografskem položaju države in po njenem stališču v evropejskem koncertu. Vojaška služba se toliko skrajša, da ne bo skrajšanje škodljivo izvežbanju vojakov. 10. Vlada mora skrbeti za varstvo delavcev vseh strok. Domače stvari. Vsi zaupniki jugoslov. socialne demokratične stranke so vabljeni na zelo važno zaupniško sejo, ki bode v soboto dne 29. t. m. ob 8. uri in pol zvečer v Delavskem domu II. nad. Nihče naj ne manjka. Javen ljudski shod jugoslov. soe. dem. stranke v Trstu. — Da raztolmači slovenskim sodrugom svoje in nas vseh stališče napram dogodkom, ki so se vršili v nedeljah dne 9. in 16. t. m. je sklical naš politični odbor v petek dne 21. t. m. v Delavskem domu javen ljudski shod. Velika dvorana II. nadstropja je bila natlačena do zadnjega kotička. Bil je ta shod velika manifestacija slovenskega ra¬ zred n o -z a ved n e ga delavstva, ki je pokazalo še enkrat slovenskim narodnjaškim obre¬ kovalcem, da je zastonj ves in vsakoršni njihov trud, da bi spravili naše delavstvo iz svojega dosedanjega razrednega in med¬ narodnega stališča. In politični odbor jugo¬ slovanske soc. dem. stranke sme tudi biti ponosen in vesel tega shoda na katerem se je zbralo v tolikem številu slovensko delavstvo, ki je brezpogojno priznalo pra¬ vilnost stališča, ki ga je zavzel napram dogodkom omenjenih dveh nedelj. To je pa tudi bil najlepši odgovor podlim obre¬ kovalcem, ki se zbirajo v narodnem domu in netijo narodno sovraštvo. Shod je otvoril predsednik političnega odbora sodr. Gaspari. Pozdravi in se za¬ hvali navzočim na obili udeležei ter pojasni pomen shoda. Nato je podal besedo poro¬ čevalcu sodr. Regentu. — Naše stališče, napram omenjenim dogodkom smo že po¬ jasnili v Delavskem listu, vsled česar nam ni treba objaviti poročila sodr. Regenta katero je zaključil rekoč, da je socialno demokratična stranka odgovorna za svoje nastope samo svojim sodrugom. Na podlo obrekovanje slovenskih narodnjakov bo od¬ govarjalo naše delo in naš trud v prid proletarijata celega sveta in v dosego naj¬ višjega cilja za katerim stremi mednarodna socialna demokracija. Nato so govorili drugi delavci. S o drug Ferri je rekel, da je očividno, da hočejo slovenski in italijanski narodnjaki s svojimi komedijami prisiliti delavstvo, da bi se zanimalo za narodnjaško politiko ter poza¬ bilo na delo za svoje najvitalnejše interese. ^ Pa ni res, kako nekateri pravijo, da niso j slovenski narodnjaki naredili nič za delav¬ stvo, jres je pa da so naredili veliko . slabega. Neki sodrug je povedal sledeče: Pravijo da smo se prodali. Mogoče je res, toda kar se mene tiče izjavljam, da se nisem prodal in da nisem dobil od stranke niti vinarja. Nadalje je povedal kako ga je ravno isti dan 30 narodnjakov napadlo ko je sedel v ljudskem vrtu pri postaji. Redar pa ki je to videl se je smejal. Najbrž zato, ker je priljubljen socialistom. To je škandal, je zavpil ubogi starček. In temu pravijo slo¬ venski narodnjaki kultura. To je lopovstvo ki ga uče gospodje v narodnem domu. Sodr. Zei je pravil, da zna „Edinost' tako lagati, da je pisala da je bil regnikolo tisti ki je ubil Fiirsta še predno se je zvedlo kdo ga je ubil. Pravi da je Fiirst Slovenec, pa če bi kdo od italijanov imel slovensko ime bi takoj rekla, da je isti renegat. Fiirst je pa nemško ime in tisti ki ga je ubil ni bil regnikolo. Ampak „Edinost“ je rodoljuben list in tisti, ki ne vedo zakaj imajo svojo glavo verjamejo. Govorili so še sodr. Jernejčič in drugi na kar je sodr. Jernejčič predlagal sledečo resolucijo: “Današnji shod odobrava brezpogojno postopanje socialne demokracije napram dogodkom v nedeljah dne 9. in 16. t. m.; protestira, da se v take narodnjaške ko¬ medije umešava ves slovenski narod, kajti s tem se žali socialistični del slovenskega naroda, ki hoče hoditi svojo, gotovo bolj pravilno pot, da doseže svojemu narodu boljši obstanek in lepšo bodočnost ter vabi politični odbor da nadaljuje svojo pot* raz¬ rednega boja in mednarodnega stremljenja. Resolucija je bila sprejeta z burnim odobravanjem enoglasno. Nato je sodr. Gaspari pozdravil navzoče ter zaključil shod rekoč, da ne proti ne¬ zavednim delavcem marveč proti' sloven¬ skim narodnim voditeljem smo in bomo vedno dosledno se bojevali do popolne naše zmage. Tako je končala ta lepa manifestacija slovenskega razredno zavednega de¬ lavstva. po nekaterih istrskih vasicah razne shod, ne katerih razpravljajo o stvareh ki so*, ljudstvo zelo dvomljive vrednosti. Iz poročil p a , ki ji objavljata „Edinost m ,,olovenec“ o teh shodih, bi se dalo sklepati, da zaha- jajo na take shode sami razbojniki. Iz p 0- ročila, ki ga je objavila »Edinost o shod,, v Boljuncu posnamemo, da tu bil Trsegl av rad prišel odgovarjat Mandiču na shod v Boljuncu, toda bal se je življenja. Zato j e telegrafiral dr. Mandiču v Trst, da pride na shod če se mu zagotovi življenje t. j, da se mu ne bo nic hudega zgodilo no pred, ne po ne med shodom. Mandič j e V M. M n 1 i IV Neki narodni delavec je te dni širil po mestu vest, da je neki želo hudo¬ mušen in precej kratkoviden Slovenec videl v nedeljo dne 16. t. m. sodr. Kopača na oknu tržaške mestne hiše, ki je skupno z italijansko kamoro pozdravljal italijanske izletnike. Omenjeni delavec je nekoliko zgrešil kajti sodr. Kopač se je odpeljal že zjutraj iz Trsta v Divačo kjer je imel shod. Toliko naznanje onim, ki skušajo se prepričati da so hudomušni in nočejo ver¬ jeti da se nihče ne ozira na njihovo jezico, ki se zvali v njihovem dolgočasnem obrazu. Toda kaj hočemo. Ljudje, ki so zreli za norišnico vidijo marsičesar kar ni in ne more videti navaden človek. odgovoril, da žc program shoda mu dil to JU jamstvo. Terseglav je pa odgovoril d, SM Cedila družba mora biti vsekakor ona, ki se zbira okolu tržaške „Edinosti“ in ljubljanskega ,,Slovenca h Sedaj prirejajo r l# (da; JiUllSLVV. J.oiuv b --. d - ^ «-> >■ jamstvo ki mu zagotavlja program ni z dostno. Ravno tako so si dopisavali med seboj razbojniki kadar so prihajali eden drugem,, na obiske. Iz poročila o nekem drugem shodu y Boljuncu, ki so ga priredili klerikalci, že posnamemo, da so zborovalci Mandičevega shoda napadli Trseglava, lučali za njim kamenje itd. Kakor se vidi se vrši pri nas prav imenitna agitacija. Seveda v kolikor je nam znano naše ljudstvo ni prav nič hudobno, ampak da ga hočejo slovenski narodnjaki popolnoma poživiniti in da je ta namen tudi kranjskih ?;I " C klerikalcev, ki se vsiljujejo sedaj (?) v naše , D n ,ot» sllC Ilir ■p 1 sed; u T , -- - J J J kraje kakor beda revnemu človeku, je na¬ ravno. Tržaški narodnjaki in kranjski kle¬ rikalci si imajo menda eden drugemu pre¬ kleto malo očitati, še manj pa zavidati. Čudno je seveda, da se poslužujejo sedaj prvi proti drugim tiste lepe manire, ki jo navadno rabijo proti socialnim demokratom. Saj med enimi in drugimi ni vendar no¬ bene razlike ne v stremljenju, ne v načelih ne v taktiki in v borbi. Saj če bo šlo tako naprej si bo mogel človek, ki bo šel na kak shod, zasigurati prej življenje pri kaki zavarovalnici. DOPIvSI GORIŠKO. Goriški zaupniki pozor! V nedeljo dne 30. t. m. ob 10. uri zjutraj se vrši v gostilni Marzini v Gorici zelo važno zboro¬ vanje vseh goriških zaupnikov. Pridite vsi! Solkan. Veliko veselico priredi tu¬ kajšnja skupina lesnih delavcev, v nedeljo dne 30. avgusta ob 4. uri pop. v lepih prostorih restavracije Al. Mozetič. Med raznimi mnogoštevilnimi zabavami se bo vršil tudi ples. Čisti dobiček te veselice je namenjen društveni čitalnici. Domače in zunanje delavce vabimo, da se udeleže te naše veselice v velikem šte¬ vilu, da pripomorejo tako do vspeha naši čitalnici v katerej se naše delavstvo izo¬ bražuje in pripravlja na skupni boj pro¬ letarijata celega sveta zoper kapitalizem. V slučaju slabega vremena se bo vršila veselica nedeljo pozneje in sicer dne 6. septembra. Podgora. Pred par tedni je zadela tuk. našega sodruga Jos. Kociančie nesreča v družini, umrla mu je soproga. Ni treba še posebej omeniti, da so to nesrečo čutili p Na beškem nimajo posebno radi tudi anarhistov. Sedaj je boj zoper nje tam zopet na dnevnem redu. Vse, kolikor so jih mogli vloviti so jih zaprli in sedaj so vsi v sodnijski preiskavi. Ni treba še po¬ sebej povdarjati, da se dela tudi takrat po stari avstrijski navadi, kakor da bi se bilo posrečilo redarstveni oblasti preprečiti ve¬ likansko nevarnost. Poročila o preiskavi pravijo, da so imeli zveze s španskimi, francoskimi in ameriškimi anarhisti. Med seboj so si baje dopisovali v jeziku “Es¬ peranto*. Iz pisem, ki jih je dobila policija ne preti Avstriji še nobena nevarnost; se¬ veda pa, kakor vedno, tako sluti policija tudi sedaj, da morajo biti kje tudi drugi spisi, Upati je da konča vsa afera v na¬ vadni blamaži. Trgovinska pogodba s Srbijo skrbi še vedno avstrijske politike. Avstrijski mi¬ nistri so imeli med seboj dolgotrajno seje, toda do zaključka niso prišli. V zadnjem času je dobila vlada nebroj peticij od tr¬ govskih društev in industrij elnili zbornic. Nekje je bilo citati, da je minister zunanjih zadev grof Aehrenthal prigovarjal vlado naj uveljavi pogodbo s 1 septembrom, toda kakor po navadi je tudi temu nasprotoval strah gospoda Becka pred agrarci, brez katerih ne naredi niti koraka. Od uveljav¬ ljenja pogodbe je odvisno, ali se bo smela upeljati iz Srbije vsaj omejena množina zaklanega mesa ali ne. Seveda so od tega odvisni tudi domači industrijalci katerim ostane srbski trg zaprt dokler ni pogodbe. Avstrijska vlada bi sedaj lahko veliko po¬ magala prebivalstvu s tem, da bi povspe- šila razvoj industrije. Po mnenju vlade smejo agrarci podraževati ljudstvu živila in se zaradi njih mora preprečiti tudi ljudstvu dobiček. Seveda se gospod Beck klanja vseeuo agrarcem, ker se on za in¬ terese ljudstva prokleto malo ali nič ne zanima. Srbski minister zunanjih zadev Mi¬ lanovič obišče te dni baje avstrijskega mi¬ nistra zunanjih zadev grofa Aehrenthala in sicer najbrž zato, da se napravi konec napetim razmeram, ki obstajajo fhed Avstrijo in Srbijo. Še vedno zapirajo ljudi zaradi ta- kozvane velikosrbske zarote. Stvar postaja zelo čudna, posebno ko se vidi kako lepo čakajo nekateri zarotniki, da jih policija vjame in zapre. Vse se zdi za pametnega človeka kakor nekaka velikanska burka. Saj če bi bilo na zaroti kaj resnice, bi vsi zarotniki vendar lahko pobegnili vsaj v Srbijo kamor ni daleč in kjer bi bili gotovo na varnem. Toda vsa fabrikacija zarote ima koristiti Rauchu pa je treba izvesti komedijo do konca. Madžarska vlada nadaljuje preganja¬ nje nemadžarskih narodnosti. Kako se ji hlače tresejo, dokazuje to, da se boji že gasilnih društev. V Blauendorfu na Sedmo- graškem je razpustila ognjegasno društvo, ki je rumunsko, češ, da je nevarno državi. Ker predsednik ni hotel prostovoljno izro¬ čiti knjig in računov, so žandarji zaplenili knjige, denar in zastavo. In madžarstvo nemadžarske države je rešeno do prvega strahu. Mladoturški odbor razglaša svoj program, ki obsega sledeče točke: 1. Ustava, ki ima za podlago vlado naroda. 2. Od¬ jaz uklenjen pred njima, onadva s težkimi koraki za menoj. «Taka reč zaradi gnjati!* sem pomislil in sem bil skoraj užaljen. “Zakaj pa me uklepate? Saj grem!* sem dejal, onadva pa se nista zmenila in sta molčala. Prišli smo v vas, ljudje so zijali. Ni me bilo sram, kakor se reče, ampak bal sem se, da bi me ne videl kakšen imenitnik. Po vaseh jih res ni veliko, ampak časih se nenadoma kateri prikaže, zato da mu po¬ stavijo kolono in mlaj. Nikogar ni bilo; še tisti večer smo sedli v voz in smo se napravili v mesto. Med vožnjo, ko je bila lepa noč in so zvezde prijazno sijale, se je porodila v mojem srcu lepa in velika misel. “Če nisi zdaj nastopil svojo pot do glorije?* me je spreletelo. Začetek je bil res nekoliko čuden, skoraj nenavaden; poet bi ga ne bil iznašel, toda resnica pretirava zmirom. Koliko jih je bilo, ki so nastopili svojo pot še vse drugače, naravnost izpod vislic. Vprašanje je bilo zares tehtno in premišlje¬ vanja vredno: «Čemu to slovesno uklepa- nje? Čemu ta strahotna ponočna vožnja? Čemu ta mrtvaški molk, to temno spogle¬ da vanj e izpod obrvi? Zaradi gnjati?* Zaradi gnjati bi me bili vtaknili v vaško keho, birič bi me pretepel in drugo jutro bi me pognali na cesto, če bi bil vola ukradel — ampak gnjat! Takoj sem sklenil ter zapisal v svojem srcu, da na gnjat še misliti ni treba, da je pozabljena in zavr¬ žena! “Skoda le*, sem dejal, “da je kost v moji suknji!* Komaj sem to pomislil, se je voz nagnil ter se prevrnil. V velikem kolobarju sem priletel na cesto, padel sem na glavo, prevrnil sem se še enkrat ter sem obsedel tik ob jarku. Zelo mi je šumelo po glavi, videl sem veličastno, sto klafter široko vodo, ki se je valila preko mogočne skale ter se bučeča in šumeča penila v prepad; ko sem se vzdramil in je voda izginila, sem se ozrl po vozu; žendarma sta šepala okoli njega in sta ga postavljala na kolesa, konj je stal zraven, gledal je začuden in je molčal. “Kaj si pijan?* je kričal žendarm na voznika, ki je stal odkrit ter se praskal p>o glavi. “Nisem pijan!* je odgovarjal voznik počasi, “Pijan nisem, temveč zaspan. Za¬ dremal sem in sanjalo, se mi je, da vozim nizdol po strmem klancu in da so globoka brezdna na obeh straneh. Nategnil sem vajeti — pa smo ležali !* Bog sam mu je bil poslal spanec in sanje; takoj sem čutil, da gnjatnice ni več v suknji — izginila je brez sledu. Takrat sem spoznal v svojem srcu, da sem resnično tisto noč in ob tisti uri nastopil svojo pot do glorije. Dospeli smo v mesto, zlezel sem z voza, pahnili so me v široko vežo, odprli so vrata pred menoj in sam nisem vedel kako nenadoma sem stal v prostorni, nepri¬ jazni izbi pred črno oblečenim, dolgini, su- hotnim, bradatim, človekom. “Krištof Kobar!» me je ogovoril uka- zovaje in mi je gledal srepo naravnost v oči. Jaz sem bil nekoliko začuden, nisem vedel kaj bi in sem molčal. “Krištof Kobar!* je ponovil glasneje in me je meril z mrkim pogledom od nog do glave. “Jaz nisem Krištof Kobar, temveč Jožef Mrovec!» sem odgovoril prijazno in brez srditosti, zato da bi ga ne razžalil. On pa so je zasmejal na ves glas. “Taji! se je obrnil k človeku, ki je stal za mizo in je bil tudi ves črn, dolg in sulioten. “Ko bi bil odgovoril naravnost: Jaz^scm! — bi mu ne verjel; ker pa taji, ni čisto gotovo nihče drugi nego Krištof Kobar!* Oni je pokimal zadovoljen, brada pa se je spet obrnila k meni. “Vsaj drugače ime bi si bil iznašel. — Jožef Mrovec — kakšno ime je to? Nihče še ni nosil takega imena in če bi ga bil bi se dal prekrstiti, zakaj preveč smešno iu popolnoma neverjetno je to ime!* To razlaganje me je nekoliko užalilo! nisem bil Bog vedi kako ponosen na svoje ime, ampak vajen sem ga bil, ker sem g a nosil že od rojstva. “Če gospodu ni pogodi moje ime», sett odgovori ponižno, “si ga zamenjam ob pU priliki!» Zasmejal se je še glasneje, celo po stegno se je udaril z dlanjo. “In humor ima tudi!» se je okrenil k črncu za mizo. “Iz prakse vem, da imajo vsi veliki razbojniki imeniten humor. T' t °J humor, bratec, te razodeva! — Tako - 1 torej priznal, da se pišeš Krištof Kob*j in da si storil vsa tista hudodelstva, ki n , jih nocoj ne maram naštevati, ker je že i pozno. — Že dobro, že dobro!* me jep°" tolažil, ko sem hotel izpregovoriti; 116 . || me je zgrabil zadaj za rame, obrnil me J c n spretno ter me sunil v vežo, šli smo na to | stran, na ono stran, po hodniku na le'® 1 . po stopnjicah gori, po stopnjicah doli, o prle so se duri, zaprle so se, zahrešcalo 1 v ključavnici in sam sem bil. . ... “To ni zaradi gnjati!* sem pomid 1 > legel sem na slamo in sem zaspal bi cZ strahu. (Dalje prilč DELAVSKI LIST 3 t 0 vsi tuk. sodrugi, ki so nabrali 21 g' 0 j n 90 vin. za nesrečno družino. Tudi društvena blagajna je prispevala s 25 ” :1 ' \ini- Sodrugom in vsem delavcem pri- da bodo tudi v nadalje vedno P°* L ‘ s i 0 žni kakor so se pokazali ob tej ■lili Eden pomagaj drugemu. Vsi za Sg/eden za vse. Tukajšnji klerikalni in liberalni na- otniki socialističnega delavstva nada- d . j 0 p r oti nam podlo obrekovanje. Seveda Jl Ijodo s tem opravili prav ničesar. Kar j c v Podgori zavednih delavcev se J^] 0 veseli smo prt tem, ker je to znak, . nič ne bojimo takih laži in obrekovanj. ^ g C nas boje. Da pa se nas boje imajo ‘polnoma prav, toda mi jim ne moremo 'linagati drugače nego da nadaljujemo do¬ sedanjo pot. Delavsko izobraževalno društvo v podgori priredi v nedeljo dne 13. prih. m. veliko vrtno veselico, na katero opozarjamo že sedaj vse sodruge in prijatelje delavske izobrazbe. Dnevni red objavimo še pra¬ vočasno. jliren. Tukajšnja čevljarska obrt in delavci! Ni treba še posebej omeniti, da se sedaj naši delodajalci še bolj jeze nego i popred. Toda mi hočemo pribiti še veliko - s resnic. Druzega obrtnega čevljarskega tečaja v Mirnu se je udeležil samo en delodajalec. Priznati moramo, da se je ta tudi nekaj naučil. Drugim delodajalcem je lahko v vzrted. Le naj se pogleda samo kako zna on trgoviniti. Njemu prav gotovo ne za¬ ostaja blago. Drugim vsem pa zaostaja to¬ liko, da bi vstavili tok vode, či bi vse tisto blago vrgli v Vipavo. No. Če ne po¬ znajo obrti in trgovine, poznajo ti naši mojstri pa prav dobro krčmo in tam uga¬ njajo politiko, ki ji pravijo protidelavska politika. Po gostilnah in tudi doma pa pri¬ povedujejo kako da so delavci sedaj drago plačani in kako so bili plačani pred 30— 20 celo pred 10 leti. No tudi mi imamo stare delavce, ki nam vedo to raztolmačiti. Res je, da je bila nekdaj manjša plača toda tudi potrebe so bile manjše. Pa kakšno delo je bilo nekdaj in kakšno je sedaj. Nekdaj se je rabilo dobro in zdravo blago za izdelovanje čevljev. Sedaj pa rabimo navadno tako ala «Zagraj» 42—50. Seveda bi hoteli naši mojstri še vedno ravnati napram delavcu kakor pred 20 leti. Saj pa tudi sedaj ni mnogo bolje. Vsi bi ho¬ teli imeti samo najboljše delavce, kdor je šibek pa crkni — si mislijo. In tudi ti najboljši ne zaslužijo uiti toliko kolikor malovarji. Mojstri iščejo delavce po ceni, da si lahko na naš račun delajo konku¬ renco med seboj. Da bi pa še bolj delali konkurenco in izkoriščsti delavca in mu še bolj škodovali, si najmejo največkrat po 3 do 4 učence. Ti učenci pa delajo za košček kruha, ki jim ga da gospodar opoldne in košček polente za večerjo. Od teh učencev pa zahtevajo mojstri dovrše¬ nega dela oni pa pohajajo po gostilnah. Ni treba še posebej omeniti, da ti učenci mesto izdelavati pokvarjajo čevlje in po- kvarjajo jih tako, da se bogu usmili. Ko pa pride mojster domov in vidi kako da so vse pokvarili začne pa te nedolžne učence pretepati «s kaneštro», in ima pri takem pretepanju posebno slast misleč, da bo s tem vse popravil. Tudi so ti deloda¬ jalci, ki izrabljajo učence pri drugem do¬ mačem delu. Sedaj jih pošiljajo na polje, sedaj naj ženejo krave piti, otroka pest- vati in druge hišne opravke opravljati. — Seveda je to izgubljeni čas za učenca in mislimo si sploh, kaki delavci pridejo iz takih učencev? Toda o tem ne bo govoril samo „Delavski list 11 ampak se bomo videli z gospodarji še nekje drugje. Tako si pa škodujejo sami sebi — ker slabega blaga ne morejo prodajati in škodujejo delavcem ki so primorani tako ali ostati brezposelni ali pa delati za sramotne plače. Tudi da- jajo učencem največkrat taka dela pri kate¬ rih bi delavci vendar nekaj zaslužili. Takšne so razmere pri nas v Mirnu kjer vlada klerikalizem, tisti klerikalizem ki hoče koristiti delavstvu tam kjer ni treba in ne more, a se ne zmeni zanj tam kjer je treba in kjer bi lahko kaj koristil. Še drugo bomo poročali drugič. Sedaj se pa obrnemo k delavcem in jim kličemo, naj se vendar enkrat spravimo na noge in po¬ kažemo delodajalcem, da če tudi smo revni delavci, da si znamo sami pomagati, da si hočemo zboljšati sedanje nečloveške razmere. Združimo se in pristopimo vsi v našo strokovno organizacijo in združeno organi¬ zirani nastopimo pot, po kateri je edino le mogoče priti do boljšega življenja. Ob zaključku moramo pa pripomniti, da se za obrtne tečaje moramo zahvaliti samo .gospodu nadučitelju Alojziju Urbančiču in njegovi požrtvovalnosti. Njemu gre čast, ker je on vzbudil misel o tečajih in pri¬ pravil je tudi obrtno nadaljevalno šolo o kateri bomo govorili v eni prihodnjih številk. Nabrežina. — Patentirani sleparji ljudstva. Dne 21. t. m. je prišlo v Nabre¬ žino troje batalijonov vojakov 97. pešpolka v Trstu. Takoj ko so nekateri peki to | izvedeli, je bil že isti dan kruh veliko manjši. Toda ker niso bili s tem še popol¬ noma zadovoljni, so tiste kose kruha, ki jih prodajajo navadno po 4 vin. prodajali vojakom po 6 vinarjev. Takozvane «bighe», ki stanejo navadno 14 vin. so jih morali vojaki vojaki plačevati po 20 vin. Ni bilo dovelj, da so kose kruha zmanjšali, trebalo je tudi, da so tiste kose še podražili. Tako znajo ti patentirani sleparji odirati revnega vojaka, ki dobiva mastno plačo v znesku 12 vin. na dan. Ni treba omeniti, da so se vojaki zgražali nad takim slepar¬ stvom, ko so o njem izvedeli. Toda po¬ moči ni bilo od nikoder. Kdor je hotel jesti je moral plačati tako kakor so zahte¬ vali pekovski mojstri. V neki gostilni so vojaki zlili pod mizo cel liter vina. Zakaj. Morda so ga imeli preveč! — bo rekel kedo. — Toda ne, zlili so ga za to, ker ga niso mogli piti, ker tisto kar jim je prinesel krčmar je bilo vse drugo prej nego vino. Bilo je pač proglašeno, da je prepove¬ dano podraževati živež kamor pridejo vo¬ jaki, ali prodajati slabo blago. Vsa Na¬ brežina pa ve o tem odurnem in gnjusnem činu, ki so ga izvršili tuk. peki infnekateri gostilničarji. Takim ljudem pa, ki hočejo odirati ljudstvo in vojaka kakor crknjeno mačko, bi bilo dobro postreči z zakonom. Nabrežinsko županstvo poživljamo da poizve o vsej tej stvari ter naznani na kompetentno oblast one, ki so se pri tem pregrešili, drugače pridemo z imeni ven in bomo naredili sami to kar bi bila dolžnost županstva. Če bi ubogi vojak izmaknil košček kruha, bi ga vse naznanilo, zmerjalo, za¬ sramovalo in bil bi na vse zadnje hudo kaznovan. Našim pekom in krčmarjem pa naj bi bilo dovoljeno krasti ? Tega menda ne bo dovoljeno niti prevzvišenim gospodom pekom. Dobra duša ogerskega ministra se je bal povišat plače vojakom, ker se je bal, da bi potem vedno pijančevali. Toda če bi bil vedel kako drago mora plačati vojak po nekaterih krajih košček kruha, ne bil bi mislil da je mogoče vojakom opijaniti se. Toda kakor glede klavnice tako ne sme tudi ta zadeva končati pri tem dopisu. ISTRA. Pulj. — V pojasnilo dr. M. Laginji. Na nedeljskem zborovanju v Narodnem domu je dr. Matko Laginja rekel, da je laž, kar trdi „Delavski List“ v eni zadnjih številk v članku „Narodni boji v Istri češ, da si je stril plačati od zatožencev iz Velikega vrha 300 kron predno jih je šel zagovarjat. Ta da je laž in da bi lahko, če bi bil drug mož, tožil odgovornega urednika. • Najprej moramo izjaviti, da nam niti na misel ne prihaja, da bi po nedolžnem ob¬ rekovali dr. Laginjo. Nekaj drugega je pa če se govori o splošnem vprašanju med katerim se razpravlja tudi o stvareh ki niso mnogoterim in niti nam všeč. To kar smo povedali v „Delavskem Listu glede plačila dr. Laginje in dr. Zucona, je pa gola resnica. To vest je objavil tudi list „Lavoratoie“ in je objavil ob enem tudi imena dotičnih štirih revežev, ki so morali plačati Zuconu in Laginji 1200 kron (t. j. 300 kron na osebo). Takrat seveda se Laginja ni brigal te vesti dementirati. Toda sedaj se bližajo volitve in treba je udrihati po socialistih. Če pa nas hoče dr. Laginja strašiti s sodnijo, svobodno mu. Toda le povedati mu moramo, da nismo nikaki otroci. Iz Velikega vrha pa imamo še dosti materjala, ki ga nekoliko priobčimo prihodnjič. Kmečka delavska gospodarska zadruga v Dobravljah na Goriškem. Začasni odbor te zadruge vabi vse člane in nečlane na važno posvetovanje, ki bode v nedeljo dne 30. t. m. ob 3. uri pop. v prostorih pri Anton Vrčonu v Skriljah. Po zborovanju se bo upisavalo tudi nove člane. Člane in vse one, ki se za to našo zadr. resno zanimajo, vabimo, da se udeleže tega važnega zborovanja v velikem številu. Delavsko gibanje. Skupina lesnik delavcev vabi vse svoje člane na mesečno zborovanje, ki bode v soboto due 29. t. m. ob 8 uri zvečer v Delavskem domu I. nad. s sle¬ dečim dnevnim redom: 1. Prečkanje in odobritev zapisnika zadnjega zborovanja; 2. Poročilo blagajne in raznoterosti. Nihče naj ne manjka. Skupina osrednje *veze urad- liikov in trgovskih uslužbencev v Avstriji. Začasni odbor te skupine naznanja, da ima društvo svoj začasni sedež v prostorih „Fascia l ul. Paduina št. 4 I. nad. Odbor je na razpolago vsem, ki se za to novo naše društvo zanimajo od 8. do 9. ure vsak večer. Vsem organizacijam, ki hočejo predložiti kongresu strokovnih organizacij kak predlog, se naznanja, da čas za vložitev predlogov konča dne 31. t. m. Predloge, ki bodo stavljeni po tem dnevu, se ne bo vzelo na znanje. dvoma, da hočejo prodajati naše zadruge blago samo elanom in vživati koristi zagotovljene od obrtnega zakona. Omenjenih 1524.53 K ki jih bo davčna uprava vrnila zadrugi se jih bo uračunalo med dohodke prihodnje zadružne dobe. Na pohištvu in drugem inventarju, ki se nahaja v zadružnem skladišču v Miljah se niso vračunale za letošnjo dobo nobene uporabe. Kljub temu pa ostane zadrugi, po zaključku bi¬ lance, 14.659.32 kron čistega dobička kar odgo¬ varja 4% razprodaje. Če ravno se je zmanjšal surovi dobiček za 2 odstotka, kljub izredno velikih izdatkov, ki smo jih imeli pri davkih in pri amortizaciji smo ohranili, povprečnost čistega dobička na isti stopnji kakor druga leta. Hranilni oddelek, ki je že od svoje ustanovitve vedno redno deloval, nadaljuje donašati zadrugi velike koristi. Potom tega odseka je bilo mogoče vodstvu plačati nakup¬ ljeno blago takoj v gotovem denarju, vsled česar je vživalo tržne prednosti in ohranilo tako visoke skonte. Tekom leta je bilo vloženih 1190 vlog v znesku 164.167'04 kron. Dvignjenih je pa bilo 808 vlog v znesku 155.949'75 kron. Od ustanovitve hranilnega odseka pa do 30 junija, t. 1. je bilo vloženih 656.300'60 kron; dvignjenih pa 609.233.46 K. Dne 30. junija 1908 je tedaj ostalo v blagajni tega odseka še 47.067.14 kron. Društveno imetje. TržašKe delavske zadruge. Poročilo o IV. zadružni dobi. Med tem ko predloži poročilo IV. zadružne dobe, ki gre 1. julija 1907 pa do 30. junija 1908, je vodstvo opravičeno priznati, da od počasnega in težavnega napredovanja prvih let se je prešlo v dobo hitrega napredka, ki kakor drugod, znači tudi pri nas konec prvotnih težav in negotovosti, mesto katerih se pojavlja skoraj avtomatično pri- vlačilna moč zadružnega stremljenja, ki se prido¬ biva med delavstvom dan za dnem novih in za¬ nesljivih pristašev. Delavstvo se je pričelo zavedati koristi zadruž¬ ništva in ve, da ako se hoče vspešno bojevati zo¬ per gospodarske krivice, ne zadošča samo stro¬ kovna organizacija temveč da je nujno potrebna tudi gospodarska konsumna organizacija potom ka¬ tere je mogoče preprečiti, da bi vsa poboljšanja, ki jih izsili delavstvo obrtnemu kapitalizmu, šla zopet v žepe privatnih izkoriščevalcev. V teku četrte zadružne dobe je pristopilo tej naši zadrugi skoraj tisoč novih članov in v pri¬ meri s pretečeno zadružno dobo, je narasla raz¬ prodaja v tej zadružni dobi za 82%. Toda radost nad dosedanjimi vspehi nas mora navdajati s hrepenenjem po novih vspehih in siliti nas mora, da s podvojeno močjo in potom inten- tenzivnejše agitacije uporabimo sedanji ugodni trenotek, da pridobimo našim zadrugam še tisti velik del delavstva, ki je še vedno tuj koristim, ki jih nudi zadružništvo in ki nadaljuje še vedno nositi prostovoljne, prispevke privatnim izkorišče¬ valcem. Dolžnost vsakega zadružnika je, da postane tudi agitator in da skuša prepričati delavstvo o gmotni in politični škodi, ki jo trpi, ako s svojim malim zaslužkom podpira izkoriščevalni značaj male pri¬ vatne trgovine, ki je postala dandanes popolnoma nepotrebna. Razprodaja in surovi dobiček. V kupčijski perijodi, o katerej govori to poročilo, je vladala velika denarna kriza, ki je skrajno škodljivo vplivala na obrt in trgovino. Tudi Trst je občutil ta njen upliv in je moral prestati grozne posledice delavske brezposelnosti, ki v stavbinski obrti še sedaj ni končala. Na srečo so pa te krize ostale proste naše ladje¬ delnice. Blazne carinske tarife, slaba letina in ka¬ pitalistično špekulacijo, ki se izvršuje na najpo¬ trebnejših živilih, so zelo občutili pridelki velikega konsuma, najblj iz med vseh pa moka in olje. Toda kljub temu se je posrečilo delavskim zad¬ rugam prodajati blago po relativno nizkih cenah in so tako preprečile, da bi ne drugi trgovci zvi¬ šali preveč cene blagu, kar bi bilo gotovo v splošno škodo. Vsled tega znaša surovi dobiček letos prodanega blaga samo 12.68%, med tem ko je znašal v pre¬ tečenem letu 14.68%. Ako je pa letošnji vspeh kljub temu boljši nego je bil v pretečenem letu, je pripisati samo velikemu številu članov in veliki razprodaji; poslednja je narasla za 82 odstotkov. In čim več bo razprodaja narasla tem bolj se bodo znižali odstotki troškov in naraščal bo čisti dobiček. Cim veča in močnejša bo naša zadruga, tem veči bodo dobički članov. Promet blagajne. V društveno blagajno je bilo vloženih pod raz¬ nimi naslovi 769.398'96 kron. V preteklih zadružnih dobah je bilo vloženih, tudi pod raznimi naslovi; 1,159.654'08 kron. Od ustanovitve naših zadrug pa do konca letošnje dobe je bilo tedaj vloženih v društveno blagajno 1,929.053.04 kron. Dvignjenih pa je bilo skoraj ravno toliko. Promet naše bla¬ gajne v prvih štirih zadružnih dobah znaša tedaj skoraj 4 milijone K. Upravni troski. V pretečeni dobi se je izdalo od 201,206.58 K dohodkov razprodaje 14,310'89 kron plač. Plače so tedaj tvorile 7‘11% dohodkov prodanega blaga. Letos se je izdalo 20,658.67 kron plač; blaga se je pa razprodalo za 366.482.97 kron; letos tvorijo tedaj plače samo 5'64% od dohodkov prodanega blaga. Izredno velika izgleda v letošnjem računu svota obrtnega davka, ki znaša 1773.07. To svoto je vod¬ stvo tudi resnično plačalo in stavilo jo med izdatke letošnje dobe čeravno je po zakonih zagotovljeno, da vrne davčna uprava od te svote 1.524'53 K ko bo enkrat priznala upravičenost rekurza, ki ga je vložilo vodstvo, kakor je priznala opravičenost re¬ kurza puljske konsunme zadruge. Da je davčna uprava naložila tako veliko svoto obrtnega davka, je vzrok trdovratnost finančnega ministrstva, kateremu se čl. 2. pravil naših zadrug ni zdel preveč jasen, ki se ga je vsled tega do¬ godka izpopolnilo, da ne bo sedaj več nobenega Uračunajoč podpisane članske deleže, znaša društveno imetje 24.010'— kron. Toda vodstvo spravlja v bilanco mesto skupno svoto podpisanega in dolg nevloženega imetja samo svoto že vloženega imetja, ki znaša tedaj samo 11.239' — kron. Lansko leto je znašalo imetje 8'956.11 K. Napredek imetja se vrši seveda polagoma, kajti članski deleži tržaških delavskih zadrug so izmed deležev vseh avstrijskih zadrug, najnižji in ker je dovoljeno članom, da se jim omogoči vstop v zadrugo, ako plačajo, ko se vpišejo, samo prvi obrok v svoti ene krone in da poravnajo ostalo svoto deleža z bodočimi dividendi. Da se je naša zadruga kljub malemu kapitalu tako lepo razvila je bilo mogoče samo potom hra¬ nilnega odseka. Da pa bo mogoče naši zadrugi razširiti še bolj delokrog svojega delovanja, tedaj bo treba resno pečati se tudi s konsekventnim zvišanjem imetja v obliki zvišanja zadružnega deleža. V društveno imetje spada sevedajo tudi nabrane reserve in sicer: reservni sklad ki je znašal dne 30. junija 1908 1.675,17 K kateremu se priloži 10 odstotkov letošnjega čistega dobička, ki znaša 1.456.93 kron vsled česar znaša svota reservnega sklada 3.141T0 K. Izredni reservni sklad pa znaša 346.79 kron. Podporni skl, id. Ta izredni koristni oddelek delavskih zadrug, je dal lepe vzglede in ga tržaško delavstvo vedno bolj ceni. Da bo njegovo delovanje rednejše, je bilo po¬ trebno sestaviti poseben poslovnik o katerem se je razpravljalo in ga odobrilo na izrednem občnem zboru, ki se je vršil dne 13. junija 1908. Ta poslovnik smo objavili v št. 29 in 31 «Del. Lista». Bolni člani imajo pravico do 12 tedenske podpore, vdove in sirote umrlih članov pa dobe 18 tednov podpore. Dne 1. julija 1907 je ostal v tem skladu na razpolago saldo.K 397'52 Temu se doda 25% čistega dobička tretje zadružne dobe.„ 2,012'07 obresti in članski radodarni prispevk i ,, 53'18 Za dobo 1907-08 je na razpolago skupaj K 2,462'77 V četrti zadružni dobi se je dalo 55. bolnim članom 312 tedenskih podpor .kron 1.207'58 99. tedenskih podpor 9 vdovam in sirotam . . kron 347'08 Skupaj . . K 1,554'66 Vsled tega je ostala na razpolago dne 30. junija 1908 svota.K 908.11 dodatek 25% čistega dobička letošnje dobe . „ 3,664,83 Za dobo 1908-09 ostane na razpolago K 4,572'94 Prihranilo se je tedaj brez nobenih žrtev skoraj 4000. — K in se med tem zagotovilo članom mnogo koristi, ki so na razpolago članom in njihovim družinam. Koliko dobrega in koristnega bomo lahko naredili letos s temi 4000 kronami in ne morda v poniževalni obliki miloščine temveč v obliki pravice katere so deležni naši člani. Če pomislimo, da ako se hoče imeti pravico do koristi ki jih zagotavlja ta podporni sklad, ni treba vložiti niti vinarja kajti je dovelj nakupa- vati blago v zadružnem skladišču mesto pri pri¬ vatnem trgovcu. Čudimo se samo, da je. še velika večina delavstva, ki noče pristopiti našim zadrugam. Ako bodo naši člani zanimali delavstvo za ta naš sklad, bo to gotovo najboljša agitacija za naše delavske zadruge. Kolikost najpotrebnejšega blaga pro¬ danega v zadružnih skladiščih v četrti zadružni dobi počenši od 1. julija 1907 do 30. junija 1908. Ječmena.kg. 4,560 Kave. „ 11,824 Kavinih nadomestkov. „ 11,079 Krompirja . '.. „ 24,523 Mila. „ 17,019 Moke. „ 106,840 Olja.lit. 43,889 Kaznih masti.kg. 6,053 Riža. „ 39,763 Sira. ,, 5,513 Slanine. „ 10,067 Sladkorja. ,, 84,010 Sode . . .. „ 19,400 Sočivja. „ 57,580 Soli. *. . . „ 19,570 Testnine. „ 43,347 Vina.lit. 31,873 Kisa.„ 8,217 V prihodnji štev. bomo podali izvleček bilance, ki jo predloži vodstvo občnemu zboru, ki bode v nedeljo dne 30. t. m. na katerega vabimo sloven¬ ske člane, da se udeleže v velikem številu. Listnica uredništva. Nabrežina. Drugo prihodnjič. Sv Kri£. Prihodnjič. Rodoljub. Mi vam ne moremo pomagati, Vašega članka ne moremo objaviti, ker gre preko naših načel in je nedostojen. Že veste kje sprejemajo take dopise, obrnite se tja, saj se med seboj dobro po¬ znate. Pobotajte se. ker pri nas ni prostora za po- lovičarje. Ivan. 1. Ne! 2. Nacionalizem uganjajo že dovolj narodnjaki sami- Mi ga nočemo uganjati in ga ne bomo nikdar! 3. Odgovarjati? Saj je tako bedasto pisan, da se človek ne more niti razjeziti kadar čita. Idrija. Odgovor dobite naravnost iz Dunaja ka¬ mor smo poročali. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISKARNA MODERNA M. Susmel & Coinp. ulica della Zonta 8. Mesesnel Antonio priporoča svojo GOSTILNO — za — rojansko cerkvijo. Mrzla in gorka jedila vedno na zazpolago. —- — fl*ost režS»;i točna. Cene zmerne. Slovenciin Čehi vTrstuin na Primorskem. Pozor! Potrebujete srajce, spodnje hlače otroške obleke, obleke za gospice in gospe in razne dru¬ ge domače obleke? Pišite na podpisano trdko rokodelnega tkanega platnenega in volnenega blaga 78 ct. široko 25 m. stane 10 kron 50 » 20 » franko! Trpežno Pozor! Raznobarvno! Zalitevaite vzorce! Marie Cerna, Ručni tkalcovna, Novy Hradek u Nov. Mesta n. M., Čechy. Gostilna ..CHSd del Popolo tt (Zadružna delavska gostilna) Trst, ul. S. Lazzaro in ni. S. Catterina Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena. —= Cene zmerne. = Shajališče zunanjih sodmgov. ANTON CE.CH Slovani! Podpirajte edino Slovansko knjigarno in papirnico |f »«- Skladišče Josipa Gorenjca, Trst, ul. Valdirivo 40 ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER - TRST —* ulica delle Acque št. 20. -—- = TRST = Ulica Caserma = in ulica = Torre Bianca. Odlikovani eleklro fotografski atelje za moderno slikanje A. JERKIČ Vin delle Poste lO se priporoča v izdelovanje vseh v foto¬ grafsko stroko spadajočih del. — Cene zmerne. — Slikanje se vrši pri čarobni električni razsvetljavi do 7 ure zv ečer. T. — -. Napitnina je odpravljena. . 1 .:■■= Velika zbirka političnih in leposlovnih revij — in Časnikov V vseh jezikih. . Pozor! — Delavci! Širite delavski tisk! — Pozor! I I - M - v ' 1111 PAGANI . TRST. Ulica Acquedotto št. 6. Velika zbirka igrač, okraskov, parfu- marij, mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d. V prodajalni .»DELAVSKE TISKOVNE DRUŽBE v Ljubljani na Dunajski cesti št. 20 (nasproti kavarne Evropa) se dobe sledeče knjige in brošure: H. Kirchsteiger: „Pod spovednim pečatom". I. knjiga 2'60 druga K 2. P. Mihalek: „lz nižin življenja". Cena 1 K. Abditus: „0bčinski socializem". Cena 70 v. A. Kristan: „Socializem". Cena 20 vin. „ „Socialna demokracija in kmetiško ljudstvo". Cena 10 vin. „ „Zakaj smo socialisti". Cena 14 vin. K. Marks in F. Engels: „Komunistični manifest". Cena 40 vin. K. Kautsky: „Kdo uničuje proizvajanje v malem?" Cena 30 vin. „ „Pro!etarijat". Cena 30 vin. „ »Kapitalistični razred". Cena 30 vin. A. Kristan: „0 konsumnih društvih". Cena 20 vin. L. Warmund: „Katoliško svetovno naziranje in svobodna znanost" 70 v. S. Machar: „Wlagdalena“. Cena 2 K. „Program socialne demokracije". 4 vin. „Vun z enako volilno pravico" * 4 vin. in „Zvišanje duhovniških plač". Cena 10 vin. Vsa pisma naj se naslavljajo na V Lilij hunajsk,a cesta št. 20. z eno posteljo meseči 10 K in sobo z dvei posteljami tedensko 2 K. za vsako posteljo. □ □ □ □ □ Ulica FABIO SEVERO 26. □ □ □ = KAROL GERBEC = BRIVEC v ulici delle Acque št. 17. Enotni mesečni tarif. Sterilna svetilka Long. Zbirka parfuma ri j in mila. Pozor! —— Delavci! Širite delavski tisk! —- Pozor! U rad: BELLIH št. 13 (blizu cerkve Sv. Antena novega) Telefon št. 1402-1403 N°x° pogrebno društvi Na razpolago ima nove in bogate pogrebne vozove. = VELIKA ZBIRKA SVEČ = Prodaja na drobno in debelo. Vsako pogrebno naročilo izvrši točno. Cene zmerni VODSTO.